Domoljub v Cfublfanl 28. tebruarja M940 —-- — --- - Četo 53 Stev. 9 V premislek za težke dni Ko gledamo v svet, ki je stopil v novo vojno in gre naproti novemu uničevanju, nehote zastavljamo vprašanje, kako bo z nami. Ali uidemo vojnim zapletljajem, ali pa potegne vihar tudi nas za seboj? Naša država se trudi, da bi ostala nevtralna in mirna. Četudi ta nevtralnost mnogo stane in bo vojaško pripravljenost samo po sebi umevno treba enkrat plačevati, vendar je boljša samo denarna žrtev kot pa tudi krvna. Ne da se danes povedati in mirno lahko rečemo, da nihče ne ve, kako se bodo dogodki razvijali, zdi se pa, da smo vsaj za delj časa še oddaljeni od nevarnosti. Tudi to je že precej jasno, da so naše meje sedaj bolj trdne kot so bile in bi ne mogel meni nič tebi nič preko njih vihar kake nagle vojske. Dalje vemo, da bo v vsakem primeru država in da bo ljudstvo storilo za to državo svojo dolžnost. Kaj zmore pogumen in odločen človek s svojim odporom, je pokazala mala finska država, ki že tri mesece zadržuje ogromno premoč ruskih boljševikov. Ne vemo torej, kaj vse more priti, vemo le to, da po naši krivdi ne bo prišlo zlo nad nas. Mi ne bomo nikogar izzivali in nikogar napadali. S tem v zvezi pa bi radi našim bralcem predložili nekaj stvari v resen premislek. Nikar pretiranih skrbi in praznega straha! Kadar veš, da ne moreš kakih stvari iz-premeniti, je tudi prazno ubijati si glavo, kaj bi napravil. V svetem pisinu beremo modro besedo: »Kdo izmed vas pa inore s svojo skrbjo dodati svoji postavi en komolec?« Ali si boš torej razbijal glavo, kaj napraviti, če si premajhen, ali kaj ukreniti, če si prevelik. Nič ni napraviti, ampak vzeti stvari tako kot so. S prazno skrbjo si delamo le nepotrebne nove težave. Isto je s strahom, ki ga vidi naša domišljija. Sveto pismo pravi o brez-božnikih: »Trepetali so od strahu, kjer ni bilo strahu.« Kaj bi si grenil življenje s stvarni. ki jih ni in ki jih morda nikoli ne bo. Ne pozabimo tudi, da smo kristjani, ki verujemo v Boga, našega Očeta, o katerem vemo, da skrbi za cvetlice na polju in za ptice pod nebom, pa še toliko bolj za človeka. Res ne poznamo njegovih poti in njegovih sodb, vemo pa, da skrbi za nas. Ne tako, kot si mi domišljamo in bi mi radi, ampak tako kot je prav. Ne po našem, ampak po svoje — torej najboljše. Težko -je včasih. Strašne stvari vidimo okrog sebe in jih morda sami doživljamo. Nam se zdi, ko da Bog jpga ne vidi in da se noče zganiti. Toda stara 'judska modrost je že povedala, da Bog ne;I Plačuje vsake sobote. Plača pa vse, izravna I j vb) ~~ ob svojem času. Ce je v nas kaj krščanstva, tedaj mu zaupajmo in položimo svoje skrbi nanj. Saj molimo v očenašu: »Zgodi se tvoja volja.« Kar velja v vseh časih, velja tudi v naših, pa naj bi bili še tako težki. Pa še ene stvari ne izgubimo nikoli izpred oči. V vsaki nesreči in nevarnosti najbolje opravi tisti, ki ostaja miren. Leta 1848 je izbruhnila na Dunaju revolucija. Vse dotedanje oblastnike so hoteli revolucionarji pobesiti. Pograbili so tudi takratnega vojnega ministra in vpili, da ga je treba obesiti na obcestno svetiijko. Rjuli so: »Na svetiljko z njim!« On pa jih je mirno vprašal: »Ali bo potem bolje svetila?« Dunajčani so se tej šali, izrečeni v smrtni nevarnosti, nasmejali in ministra izpustili. Pri vseh dejanjih mirnega premisleka! Ne strahu in ne praznih skrbi tedaj! Pogum in mirna kri, to je, kar nam je v takih časih najbolj potrebno. Pameten Človek bo šel tudi v takih časih mirno na svoje delo enako kot je šel doslej vsak dan. Naš kmet je hvala Bogu po naravi trezen in dobrih živcev. Treba je le, da se varuje pred raznimi čenčami, ki jih raznašajo tudi na deželo preveč razgrete glave raznih nepremišljencev, včasih pa tudi zlobnežev. Kmet bo torej, naj pride kar hoče, ostal mirno na svojem. Zemlja, na katero je navezan l delom in življenjem, mu bo najboljša zaščita. Ce kak siten in nervozen meščan premišljuje, kam bi poslal otroke iz mesta na deželo v nevarnosti, je to kolikor toliko razumljivo. Naravnost bedasto pa bi bilo, če bi si kak kmečki človek daleč proč od meje ubijal glavo ?. begom, kakor da že stoji sovražnik pred njegovo vasjo. Prav zato se nam ne zdi pametno postopanje tistih, ki na primer drže doma denar ali ga nosijo kar s seboj, kot da bo treba jutri zjutraj že teči. Ali nič ne pomislijo, da delajo sami sebi škodo a svojo pretirano vznemirjenostjo? Ne pravimo, da je mnogo takih, a kar jih je, jih je preveč. Drugi spet hite, da bi iz posojilnic dvignili, kar se le da dobiti, in nosijo denar domov. In spet so nekateri, ki hočejo denarja, da bi hitro še kaj kupili. Tabo vstajajo zaradi vznemirjenosti razni špekulanti, ki bi od tega nemira radi kaj zaslužili. Naj poudarimo, da so naše posojilnice po težki gospodarski, dolgotrajni denarni krizi v glavnem ozdravljene. Ce ne bi bilo novih vznemirjenj in novih pretres-; ljajev, bi že skoraj vse lahko zadovoljile vse • potrebe vlagateljev. Popolnoma miren obtok denarja zadržujejo le vedno novi pretresljaji ob pogledu na vojne nevarnosti. Razume se samo po sebi, da noben denarni zavod ne more izplačati vsega naenkrat. Ce bi ta držal denar doma v blagajni, denar ne bi nosil nobenih obresti. Toda poskrbljeno jo povsod, da vsak lahko dvigne vse, kar je naložil na novo in mu more posojilnica to, kar je na novem računu, izplačati. Cemu torej prazne in nepotrebne skrbi. Imejmo v dejanja radi to, kar je naše Ker smo pri denarju in skrbeh, pa še drugo stvar v premislek. Za kaj smo dolžni najprej skrbeti? Za to, kar je domače. Vsakemu je najbolj domača družina, v kateri je zrasel. Ce oče za družino ne skrbi, je zanič. Isto velja za mater, za sinove in za hčere. V skrbi za domačijo se pokaže človek, koliko je vreden. Družine so združene v vas, v sosesko. Slab sosed je, kdor se nič ne briga za težave drugih sosedov. Skrb za domačo vas pokaže, kdo ima srce in pamet na pravem mestu, širši krog je domača župnija, občina. Tudi za to je treba pokazati ljubezen v dejanju. In kdor bo znal ceniti, kar je domače, kdor bo znal to ljubiti, ta bo vedel, da ima vezi tudi z drugimi, ki govore isti jezik in govore v istih razmerah. Ljubezen do naroda in do domovine, če je res prava, se začne v skrbi za domače. Danes pa le preradi gledamo v svet, obožujemo tuje, na domače pa pozabljamo. Prav pri denarju in kmečkih posojilnicah se je to pokazalo. Kako so nekateri hiteli dvigati denar v domači posojilnici in ga nositi v mesta. Kakor bi hoteli reči, da je domačo nekaj manj, kot da jih je sram, da so doma iz kmečke vasi. Pošten človek spoštuje to, kar je njegovo, domače, kar pozna. Ali naj zaupa tujini in nepoznanemu? Ce pride kdaj — upajmo da ne, ali vsaj ne kmalu — kaj hudega, bo znal žrtvovati za svojo- domovino, le tisti, ki ljubi svoj .dom in svoje domače. Tak bo tudi vedel zakaj žrtvuje. Kdor pa vidi le tujino in mu je le ta všeč, kdor hrepeni le po mestu, ta tudi ne bo vedel v težkih trenutkih, kaj je njegova domovina, kaj naj brani in za koga naj žrtvuje. Finski kmečki narod nas uči, kaj se pravi ljubiti domačo zemljo, domače ljudi, domače navade, to tedaj, kar imenujemo domovino. • Zapisali smo gornje v premislek. Razpisujejo molitve za mir. Glejmo, da si ga sami ne bomo brez potrebe rušili doma z nepotrebno skrbjo in strahom in z vsem, kar. more iz tega izvirati. t' Odločne zahteve slovenskih kmetov Iz vseh krajev Slovenije so prišli odposlanci slovenskega kmečkega naroda 25. februarja v Celje na svoje letno zborovanje, da spregovore jasno, pa tudi odločno besedo za svoje pravice. Predsednik, senator Brodar je pozdravil vse zborovalce, med njimi posebno stare bojevnike za pravice kmetskega stanu: ministra dr. Kulovca, senatorje Smodeja, Mihelčiča in dr. Schaubacha, zastopnika bana inž. Podgor-nika, celjskega župana itd. Potrebujemo 50.000 novih kmetij Načelnik senator Brodar je v svojem govoru omenil posledice gospodarskega prevrata v nevtralnih državah, kd jih občuti tudi slovenski kmečki stan. Kmečki pridelki so dobili, žal, tisti, ki jih slovenska kmet kupuje, višjo ceno. Slovenski kmet upravičeno toži o propadanju svojih gospodarstev, kmečka mladina beži od doma, kjer vidi le delo brez zaslužka. Temu stanju je nujno odpomoči. Začeti bomo morali naše kmetijstvo načrtno pospeševati, in to vse panoge, ki so pri nas važne. Male podpore zasebnikom se bodo morale odpraviti, ta denar pa uporabiti za kritje obresti denarja, ki naj bi se brezobrestno posojal za daljšo dobo kmetovalcem, pri čemer naj bi upoštevali predvsem obmejne in narodno ogrožene kraje. Dokončati bo potrebno agrarno reformo. Ogromne površine zemlje leže v naši deželi neizkoriščene, ker jih slovenski kmet obdelati ne sme, kajti last tujcev so. Nad 50.000 novih kmetij bi bilo potrebno ustvariti za slovensko kmečko mladino. Spremeniti bo potrebno vse zakone, ki so našemu kmečkemu stanu v propast, pred vsem pa naš davčni sistem, po katerem je kmet s številno družino najbolj obdavčen sloj naroda, ker potrebuje največ življenjskih potrebščin. Slovenski kmečki stan nujno potrebuje od javnosti, predvsem od države, pomoči in zaščite, slovenski kmečki stan potrebuje danes močno osrednjo zadružno blagovno centralo, ki bo mogla povezati vse naše raztresene blagovne zadruge in ustanoviti nove tovrstne zadruge Povsod, kjer še ne obstoje ter čimprej prevzeti naš kmečki trg. Predsednik je klical oblast, da priskoči kmetu pri njegovih težnjah na pomoč, saj je slovenski kmečki stan v zgodovini mnogo žrtvoval za naš narod in bo ostal še nadalje temelj naroda in države. membnim intrigam domišljavih, samozvanih in osamljenih »voditeljev« proti slovenski avtonomiji, je govornik poudaril, d« nista kom-petentna govoriti o »socialnem, gospodarskem in kulturnem polomom« bodoče avtonomne Slovenije, ker vse, kar je bilo v tem ozaru dobrega in velikega v Sloveniji ustvarjenega, je bilo delo Slovenske ljudske stranke, in zadnja leta delo Slovencev v JRZ (dolgotrajno odobravanje. Naj pa se govori ali piše v prihodnje karkoli, eno morajo vedeti vsi, in to je, da Slovenci nikdar ne bomo dopustili, da bi igrali v stranki ali v državni politiki peto kolo, ker smo tako svoje stališče dolžni braniti ne le v duhu in pravilih stranke, ampak smo dolžni to z oziram na našo politično zgodovino in iz spoštovanja in hvaležnosti do svojega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca, ki je v vseh, tudi najtežjih časih, znal varno krmariti naš narodni čolniček v dobro ne samo Slovencem, ampak tudi Srbov in Hr-vato in vse naše države. (Veličastne manifestacije voditelju dr. Korošcu.) Tajniško poročilo je podal tajnik Fine. O strokovnem listu »Oraču« ja poročal voditelj Mh'Z Puš, ki je govoril tudi o potrebi mladinskega gibanja Kmetske zveze. Glede Ženske kmetske zveze bo končno urejeno na občnem zboru v marcu. Poročilo nadzorstvenega odbora je podal mag. svetnik Rigler. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen odbor s senatorjem Brodarjem Janezom na 6edu. Sklenili eo, da bo spomladi velik kmečki tabor v Slovenski Krajini. Zbor zastopnikov slovenskega kmetskega naroda je sprejel naslednje važne zahteve; Takojšnjo ustanovitev banovine Slovenije Država mora biti urejena, da poslovanje ne trpi zaradi pretiranega, z ničemer utemeljenega centralizma in da se Slovenci, Hrvatje in Srbi čutijo v tej državi popolnoma enakopravni, na svoji zemlji svoji gospodarji. Slovenci od svojih zahtev ne popustimo Z vsem navdušenjem so pozdravili zboro-,bOTCa senatorja Smodeja, ki je v svojem krepkem govoru orisal na kratko 111 notranji politični položaj naše J'e 8worU obširnejše o notra-političnih dogodkih zadnjega časa. Zb<^ Sm 1° V?harnil? in dolgotrajnim vzkli- 0d°bra,Vaniem pokazali POPolno sc glasnost; . svojimi političnih zastopniki - ,„ _obra,vanje se Je še samo stopnjevalo, ko jo govornik izjavil, da od svoj™Mhteve EJfTS atnomiii ne »o™ Luresničenje J*? 20,'>t110 zahteve. Nasproti brezp^ Zemlja bodi kmetova last! Državna in samoupravna oblastva morajo posvečati življenjskim koristim kmečkega stanu vso pozornost in v sodelovanju z njim storiti vse, da kmečki stan na slovenski, tisoč m sto let z njegovim znojem in žulji ohra-njevani zemlji, ne bo ogrpžan v svojem obstanku, ampak da se bo mogel kulturno socialno m gospodarsko razvijati in napredovati. Nadalje zahtevamo, da se naslednje važne ahteve slovenskega kmeta takoj upStoS izvedejo, ozir. pričnejo reševati. 1. Zemlja mora biti last tisteea ki io SieVak Baj Se tak°i ««S«I pit hajanje kmečke zemlje v nekmečke roke 2. Na zemljo, M ni v lasti kmečketra d«. takse8 n^rimXre', ^ **» pa znižajo. Posestva, za ostala vede4 AfiTama refoma mi M dokončno lz- 5. Zaščitijo naj ae kmečki domovi z uit kotutvijo stalnih dednih kmetij. Načrtna izobrazba za kmečki stu Zahtevamo, da oblaetva začno po načrtu in temeljito pospeševati splošno in stroko^ izobrazbo kmečkega ljudstva: 1. Ljudska šola naj nudi kmečki mladini čim največ temeljne izobrazbe. 2. V vseh šolah (ljudskih, srednjih ln vi. šokih) naj temelji izobrazba aa pristni slovenski narodni kulturi, ki je kmečka. Na la način se bo doraščajoči rod seznanjal z vred« notami, ki jih ohranja kmečki stan in «po< znaval pomen tega stanu v narodnem občestvu. V vseh šolah naj ae goji več socialne in zadružne zavesti. 3. Na ljudske šole v kmečkih krajih naj se pošiljajo le učitelji, ki bodo na posebnem tečaju pridobili potrebno znanje o kmečkem stanu, njegovem življenju ter kulturi m o njegovem pomenu za narod in državo. 4. Vpeljejo naj se obvezne dveletne kme-tijske in k meti jsko-goapodin jske nadaljevalne dole za vso kmečko mladino. B. S podporo oblastev naj ae za nadalje valno šolo izdajo poljudne, kmetijsko-strokov. knjižice o vseh panogah kmetijstva in o vseh vprašanjih, katerih poznavanje je kme&i mladini potrebno. 6. Da so omogoči poslušanje radia tudi kmečkemu ljudstvu, naj pri stojiš Cinitelji po-skrbijo za cenene ljudske radijske sprejemnike, naročnina ta te aparate pa naj se zniža, 7. V čim večjem številu naj se organizirajo kmetijski strokovni in kmetijski gospo-dinjski tečaji. Izboljšanje socialnih in zdravstvenih razmer Prehranjevalne in zdravstvene razmere med slovenskim kmečkim ljudstvom eo potrebne znatnega zboljšanja. Zato smatramo xa nujio, da se pospeši gradnja vodovodov in sploh preskrbi podeželje t pitno vodo, ker je to za mnoge predele slovenskega podeželja življenjske važnosti. V tej zvezi je tudi podpreti asanacijo kmečke vasi in hiše ter grad" njo zdravstvenih dom2ivela republika!« Možnost takega vzklika popolnoma in odločno izključujeta. Priča Lokar tudi ni mogel potrditi, da bi bil napravil g. dekan republikanski vzklik. Živahno je bilo zaslišanje priče Ivana Ureka, bivšega narodnega poslanca v JNS. Priča Urek je v preiskavi povedal, da mu je Mravlje v klubski sobi v Belgradu izjavil, da gre glavno za to, da se klerikalci uničijo, ne pa, da-li je pričal po resnici ali ne. Obtoženec in njegov branilec sta sku-iala pričo Ivana Ureka kot neverodostojno omalovaževati Priča Urek je vztrajal pri svoji izjavi. Po končanem dokaznem postopanju so sledili govori drž. tožilca, zastopnika zasebnega udeleženca in branilca. Drž. tožilec je s krepkim naglasom poudaril, da je na podlagi prič Zabreta in Trefalta dokazano, da ni g. dekan Skerbec napravil podtaknjenih mu vzklikov. Dr. Vladislav Pegan je naglasil; »Ugled slovenskega naroda je takrat (v aenčurskem procesu) v Belgradu močno padel, kajti predmet obtožbe pred državnim sodiščem je bil tak, da je metal na Slovence in slovensko duhovščino črno luč in blato.« Branilec dr. Cepuder je naperil v svojem dolgem govoru ves ogenj in vse topove v prvi vrsti na osebo g. dekana Škerbca, ki ga je skušal pred občinstvom ponižati in osmešiti. Navajal je izpovedbe raznih prič in jih primerjal c onimi, podanimi v Senčurskem procesa. Sodba je dala g. dekanu zadoščenje Senat se je umaknil na posvetovanje, ki je trajalo dobre pol ure. Nato je senatni predsednik vstopil v dvorano, da objavi sodbo. V dvorani je zavladala grobna tiiina. Vse je bilo napeto. Že pri uvodnih besedah je bilo jasno, da bo izrečena oprostilna sodba. Predsednik je razglasil tako sodbo: V imenu Nj. Vel. kralja! Sodišče je raz- P osebe j naj oblast po nft&tu podpira in pospešuje proizvajalno ta blagovno zadružništvo, ki bo skrbelo za ceneno dobavo kmetijskih potrebščin in ugodno vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Poostri naj se kontrola nad gibanjem cen važnih življenjskih potrebščin in prepreči verižnišlvo in špekulacija s njimi. Brezpogojno naj se uvrsti tudi galica med predmete, katerih cene se kontrolirajo. Učinkoviti ukrepi za izboljšanje kmetijskih pridelkov Zahtevamo učinkovitih ukrepov za povečanje in izboljšanje naših kmetijskih pridelkov. 1. Oblastva naj podpirajo izboljševanje »mečkih zemlji« (melioracije, zložbo Ud.), ter obdelavo do sedaj neobdelane zemlje. 2. Enako naj se poskrbi, da bodo kmetom na razpolago prvovrstna semena; zato N ae trgovine s semeni strogo nadzorujejo. 3. Takoj naj se uvedejo tečaji za izob-razbo živinozdravniških pomočnikov, ki bodo nudili prvo pomoč pri obolenju in nesrečah domačih živali. Za ubožne in male kmečke lastnike naj bo živinozdravniška pomoč brezplačna. 4. Ne odnehamo od zahteve po spremembi lovskega zakona, da se zavarujejo koristi kmeta. Končno prosim oblastva pomoči Se v naslednjih zadevah: 1. Vojaška oblastva prosimo, d« pri vpoklicih obveznikov in živine na orožne vaje upoštevajo, da je za redno obdelovanje kmetij potrebno gotovo Število za delo sposobnih ljudi in vprežne živine. 2. Kraljevsko bansko upravo prosimo, naj s vsemi silami pospeSi elektrifikacijo vsega kmečkega podeželja. 8. Pri plačevanju obrokov Privilegirani agrarni banki naj se upošteva dolžnikovo gospodarsko stanje. 4. Uvedejo naj se spet obvezna občinska razsodišča in z njimi onemogočijo nepotrebne pravde, ki uničujejo naSe kmetije. Predlagajo« te resolucije merodajnim fi-niteljem isjavljame trdno voljo kmečkega stana, da od naših sahtev ne bom« odstopili. »Domoljub« iskreno želi, da pristojni či-niteljl zahteve slovenskih kmetov, sprejete na zadnjem taboru v Celju, v polnosti in čimprej vzamejo v resen pretres. Zlasti naj se odločno zavzamejo za prvo zahtevo po samostojni banovini Sloveniji, ki je po našem mnenju predpogoj za dobro izvedbo vseh ostalih zahtev. vzemite 1 — 2 ASPIRIN tablete NI drugega zdravita po imenu „A*pirin", temveč edino-l* „Bayer"-jev Aspirin-irilk snn od 32. Ka. itn. sodilo takole: Obtoženec Milan Mravlje je V smislu S 280 k. p. oproščen, da bi bil lažno pri« segel. Zasebni udeleženec se glede svojih od* škodninskih zahtevkov napoti na pot civilne pravde. Razlogi sodbe so bili kratki in tehtni. Za! pomen in bistvo te razprave je najvažnejši oni odstavek sodbinih razlogov, ki ugotavlja: Sodišče je na podlagi vseh podatkov današnje razprave prišlo do zaključka, da iz usf zasebnega udeleženca Mafije Škerbca niso padli očitani mu vzkliki Predvsem je tu priče« vanjo dekana Škerbca samega, ki to odločno! zanika, kakor je tudi zanikal v prejšnji raz« pravi kot osumljenec. Priči Zabret in Trefalt* ki sta bili vedno v njegovi bližini, tudi narav« nost izključujeta te vzklike iz ust zasebnega! udeleženca. Isto tako druge priče izpovedujejo« da niso slišale teh besed. To ugotovitev o nedolžnosti g. dekan« sodba ponovno poudarja. Giede utemeljitve oprostitve pa pravi sodba, da sodišče na pod« lagi podatkov razpravo ne more smatrati za' dokazano, da bi bil obtoženec vedoma pričat nekaj neresničnega. Obtoženec je bil ▼ dobri veri, da je g. dekan izgovoril očitane besede« Državni tožilec se je proti Mravljetovi opre« stitvi pritožil. i Zahvala Podpisana potrjujem, da sem prejela od oprave »Domoljuba« 8008- dinarjiv požarne podpore, ker mi je pogorela hišni oprava. Za točno izplačano podporo se toploi zahvaljujem. Vsakemu priporočam, da naj naroči Domoljub in naj naročnino pravočasna poravna. V nesreči se pokaže, de je Domoljub res nai najbolj« prijatelj in prvi pomočnik. Ravni M. 10 p. Krik«, 8* KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI d DakoroHke vesti- Za dekanijska upravitelja »ta imenovana g. Stanislav Skvarča, župni upravitelj v Kočevju, za dekanijo Kočevje, in g. Jakob Ramovš, župnik v Velikih Laščah, za dekanijo Ribnica. Podeljeni *ta bili župniji: Kočevje g. Petru Flajnik«, župniku v £t Ruperta, in Trnovo v Ljubljani g. Ivanu Vindišarju, stolnemu vikarju ▼ Ljubljani. Za župne upravitelje so imenovani: g. Ludovik Zajec, kaplan ▼ Ribnici, za Ribnico; g Jožef Geoheli, kaplan T Toplicah, za Zapiano; g. Alojzij Škerlj za Javor pod Ljubljano in g. Anton Miklavčič, župni upravitelj na Vinici, za »©upravitelja župnije Sinji vrh, V ljubljansko Skotijo je bil »prejet »alezi.ianski duhovnik g. Alojzij Škerlj. o 60 letnico rojstva je praznoval na Jesenicah livarski mojster Franc Torkar. Na mnoga letal o Osemdesetletnico rojstva je doživel v Toplicah pri Novem mestu Matija Legan, dolgoletni naročnik »Domoljuba«. — Se mnogo •rečnih leti o 60 letnik je postal v Zeleni jami v Ljubljani posestnik Matija Weidhauser. Vrlemu katoliškemu možu želimo Se mnogo blagoslovljenih leti DOMAČE NOVICE d Zanimive podatke o kranjski dekaniji za L 1939 priobčuje »Gorenjec«. Iz teh posnemamo, da je Štela kranjska dekanija 1. 1939 41.767 prebivalcev. Župnij ima dekanija 24. V vnel- teh župnijah je bilo i. 1939 rojenih do« .56, drugod rojenih 112, skupaj 1068 ali 25.5 na tisoč prebivalcev. Umrlo jih je doma 496, od drugod je bilo pripeljanih 19 mrličev, skupaj jih je umrlo 515 ali 12,3 na tisoč prebivalcev. Oklicanih je bilo 573, doma poročenih 352, drugod poročenih 28, skupaj 380 ali 9 na tisoč prebivalcev. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 547.007 ali 13 na osebo. d Brez dovoljenja banske uprave se cene ae smejo povišati. Ministrstvo za trgovino in industrijo je v sporazumu z ministrstvi za socialno politiko in ljudsko zdravje, za kmetij- za '"»lice in za notranje posle predpisalo uredb«, o kontroli cen, ki je bila objav-^ena v Službenih nov.nah kr. Jugoslavije dne 21 februarja t 1. i„ je tega dne dobila ob-vezno moč Od tega dne dalje ne smejo v ®«lu čl. 2 te uredbe uvozniki, trgovci nI debelo m prodajalci (predelovale!) povišati cene blaga v notranjem prometa brez predhodnega odobrenja kralj, banske uprave nlSke tolT Z ^ Ve'iai° tudi 1 niSke in notarske nameščence. Več o tem v »Slovencu« z dne 21, februarja 1940. d Staroupokojencem bratovskih skladnic niča letos T' ^ j letos za Veliko noč razdelila izredno LIT,?, f 'arcruP(>'cojencem. Vsak kdor bi ielel dobit, to podporo, pa mora napisa« prošnjo, k, jo je nasloviti na Glavno bratov •ko »kladmco v Ljubljani. Opozarjamo sW VIIV & ''..fenfralnc vinnrne v . W UdDIlanl bodo SSJSjuI 1 vaše pivce najboljl upokojence, da se za stvar zanimajo in prol-nje za to izredno podporo čimprej pošljejo na navedeni naslov. d Za naše delivce * Nemčiji. Kmetijsko ministrstvo v Berlinu je izdalo okrožnico, po kateri se dovoljuje vsem jugoslovanskim delavcem, tako kmetijskim kakor tudi industrijskim. da smejo od svojih prihrankov pošiljati r domovino mesečno do 50 mark. 3. MARCA V POLJE! FO in DK Dev. Mar. v Polju priredita svojo III. telovadno akademijo 3. marca 1940 ob pol 4 popoldne v Prosvetnem domu. Na sporedu je 20 točk: igre, simbolika, rajanje, proste vaje, gimnastika, orodna telovadba, pelje in govor. Naši fantje in dekleta bodo s svojim nastopom pokazali, kaj so se v zimskem času naučili in koliko so napredovali. Zato vljudno vabljeni v nedeljo popoldne v dvorano Prosvetnega domal Preskrbite si vstopnice v predprodajil Neredna, $4o£Lca upliva na v« org.5n;J4ni< Dobro sredsfvo za od/a. jali, ki zanesljivo dsluj^ In Ima prijeten oku», d Pri lenivosii črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Frana-Joseiova« grenka »oda zaprtje spodnjih organov dobro id naglo. Mnogoletne izkuSnje uče, da redna poraba »Fraoz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev. ue*. po min coe. pot. id nar. tAl s. bi. U««l h. v. sv d Belgrad je dobil novo slovensko trgovino. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je odprla te dni v Belgradu svojo podružnico. Okusno opremljen lokal leži na križišču Krun-ske in Jovana Rističa ulice, v neposredni bližini cerkve Kristusa Kralja, ki je zbirališče belgrajskih slovenskih katoličanov. Tu bodo naSi rojaki lahko dobili vse slovenske nabožne in leposlovne knjige, zlasti mladinske, dalje Šolske in pisarniške potrebščine ter vsakovrstne nabožne predmete: mašne knjižice, rožne vence, kipe, svetinjice, podobe in podobice itd. Z otvoritvijo te prodajalne je bel-grajskim Slovencem zelo ustreženo. Uprava »Bogoljuba«, Ljubljana, vljudno prosi p. n. poverjenike »Bogoljuba«, da nemudoma sporoče opravi točno število naročnikov za leto 1940, d Petrolej )e prišeL Poročali smo že, da "ioPrSe!C VeČ'e kffne petroIeia v Slove-LiuKIla T ZVedei'' da 80 >»ile te dni iz Ljubljane poslane številne cisterne petroleia dIt.1: " •MmU » Ljubljani ' ' ** 3 P« CSTffJtsS-^tff še dve podružnici v neposredni bližini. Proj. jo ima urejeno tako, da ima v svoji glavni trjo. vini specijalno izbiro v»eh vrst za moika darnska oblačila od najcenejše do najfinejijj vrst, izgotovljeno obleko in šivalnico za naročila po meri. V »voji podružnici na nasproti strani pa ima specialni oddelek za nevesto, opreme, to je posteljno perilo, vseh vrst kl». taste in svilene odeje, zastore za okna, lepite, pregrinjala, gradlne, morsko travo, žimo, p«, je in puh. V »voji podružnici za Ljubljanico (tam, kjer je jeseni krompirjev trg) pa ima nu-lo trgovino za najcenejše oblačilno blago is ostanke, ter navadno delavno blago, tako d» se za mali denar lahko obleče vsak, kdor ci tako natančen v izbiri. — Tvrdka F. I. Go-ričar ne slovi samo zaradi dobrega blaga ij solidnih ccn, temveč tudi zaradi okusnib vzorcev in lepih barv posebno v Stofib ia drugih blagovih za obleke, zato ljudje od blizu in daleč radi posečajo njeno trgovino, d Rok za sprejem mladeniče? v Yazdtiho< plovno podčastniško šolo v Novem Sadu (ti* rost od 17 do 21 let) je do 15. marca t. L U pehotno podčastniško šolo v Beogradu. Bilo-či, Zagrebu, artiijerijsko podčastniško šolo t Cupriji in inženirsko podčastniško, šolo r Sabcu (starost od 18 do 21 let) je do ?0. mir-ca 1.1. Vsa tozadevna pojasnila dobite u«tmtM ali pismeno: Koncesionirana pisarna Pn J Franjo, kapetan v p., Ljubljana. Maistrova 14, Za pismeni odgovor priložite kolek ali znan za 6 din. d Priljubljeno binkoitno romanje n« Tmt ia v Split je obenem najlepši niajmiki izlet i ladjo po morju: za trsatske romarje na otok Rab, za splitske pa na otok Hvar. Ker je rok za izredno znižano voznino zelo kratek, pošljite svoj naslov takoj na naslov: uprava »Ps božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17« da vam pošlje romarski list in navodila brei-plačno. d 36 kg težkega sulca je ujel ribič iz Foč« v Drini. Tako težkega sulca doslej v Drini i» niso ujeli. IZ DOMAČE POLITIKE d Brzojavko gradbenemu ministru dr. & Kreku so poslali s seje banskega sveta drfo* ske banovine. Gradbenemu ministru se zahvaljujejo kot zaščitniku koristi drinske banovin« in g, ministra toplo pozdravljajo kot svojej* Prijatelja. P Kiasno zborovanje je imel frradbeni minister dr. Krek 25. februarja v Radovljici, Nabito polna dvorana je navdušeno pozdrav-liala g. ministra, ki je v poldrugournem govoru pojasnil notranji in zunanji položaj naš« države. Dr. Korofieu so poslali brzojavko • sledečo vsebino: »Predsedniku senata dr. A. Korošcu, Belgrad. Zborovalci JRZ v Radovljici vas prisrčno pozdravljamo, izrekam« svoje zadovoljstvo za vse vaše dosedanje delo ter izražamo svoje zadovoljstvo in podporo ri vsem delu za blagor Jugoslavije in srečo ase Slovenije.« p Poštenjaki priznavajo. Občni zbor okraj-,e Kmečke zveze za kranjski okraj je bil te l„i v prostorih hotela »Jelen« ob navzočnosti laielnika Kmečke zveze, senatorja Brodarja n zastopnikov 15 občin. Iz vsake občine sta e občnega zbora udeležila po dva zastopnika. )bčni zbor je začel predsednik okrajne zveze i Janez Ovsenik iz Predoselj. Poročila odbornikov in zastopnikov »o bila zelo obširna, z njih se kaže marljivo delo kmečke ustanove, Soglasno je bil izvoljen siari odbor a pred-lednikom Ovsenikom na čelu. Načelnik Kmečke zveze, senator Brodar, je nato obravnaval »otrebe kmečkega stanu. Omenil je, da je se-lanja vlada toliko storila za kmečki stan, [olikor še doslej nobena vlada. Poudarja! je, laj kmetje gojijo pravo stanovsko zavest med reboj. Poslušalci »o govornika nagradili z navdušenim ploskanjem. d Za moške kakor tudi ca ženske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst Stolov od 45 do 220 din tvrdka Goričar v svoji glavni trgovini Sv. Petra c. 29, Pohitite dokler traja zaloga! d Pri saprtjn ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne » Frani-Jose!« vode. nesreče___ n Smrtna nesreča železniškega premika- ča. Težka in naporna je služba premikačev pri tovornih vlakih. V zimskem času, ko ao tla snežna in poledenela, je pa še posebno nevarna in velikokrat vzrok smrtnih nesreč. Tudi na jeseniški postaji je polno premikov podnevi in ponoči. Tako se je oni ponedeljek pred polnočjo ponesrečil prem i kač Smolej Maks, doma iz Kranjske gore, star 38 let. Med premikom je hotel skočiti k zavori, pri tem mu je spodrsnilo in padel je pod kolesje vagonov. Bil je takoj mrtev. Kolesje nsu je strlo prsni koš in odrezalo obe nogi. > n Da nikoli ni dosti previdnosti, je pokazal žalostni dogodek, ko se je * plinom od navadne žerjavice ponoči zastrupil samostanski hlapec Rogelj Ivan v Kamniku. Kljub svarilom je tudi onega dne napolnil velik pločevinast škaf z žerjavico, ga postavil k peči, pri kateri je zaradi varnosti odprl vratca. Zjutraj so ga našli mrtvega. n V 15 metrov globok prepad je padla lokomotiva tovornega vlaka blizu postaje Ili- jai v Bosni. Lokomotiva je sredi proge izti- 1 rila in se nagnila v prepad. K sreči je bil sunek tako nenaden in sunkovit, da se je lokomotiva odtrgala od vagonov hi se sama zvalila v prepad. Tam se je razbila, pod ruševinami pa je našel smrt kurjač, medtem ko ae je strojevodja s skokom pravočasno rešil enake usode. d) Mizarski pomočniki so uveljavili 10% povišanje mezd. Na celjskem mestnem poglavarstvu je bila uradna razprava zaradi zahtev mizarskih pomočnikov za zvišanje mezd in so mizarski pomočniki uspeli, da so jim mojstri priznali 10% povišek. d) Živinski in kramarski sejem be v Voj-niku v ponedeljek, 4. marca. d) Nova telefonska zveza. Pretekli teden je bila v Marenbergu odprta nova telefonska zveza. Doslej Marenberg ni imel telefonske zveze a postajo Vuhred—Marenberg, kar je bilo neugodno ne le za Marenberg sam, ampak tudi za ostale kraje, ki so sicer imeli telefon, pa vendar niso bili v telefonski zvezi z omenjeno postajo. Sedaj je bila ta zveza na posredovanje bivšega narodnega poslanca Gajška upostavljena. d) Komunizem — največje zlo sedanje dobe opisuje dr. Ahčin v enako imenovani knjigi. Pisatelj na izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti .to zablodo našega časa in je zato knjiga primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Knjigo toplo priporočamo ne samo v branje, ampak v temeljit študij. Cena knjigi je 10 din za broširan in 18 din za vezan izvod. Naroča se pri Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. d) Za banovinsko kmetijsko šolo v Polj-čah pri Lescah je na predlog gradbenega ministra dr. Kreka ministrski svet odobrit podporo 100.000 din. d) Hiša se jim Je zrušila nad glavo. V Zgornjih Žerjavcih pri Mariboru je zadela nesreča družino malega posestnika Jakoba Klemenči-ča. Pod težo mokrega snega se je udala streha na njihovi že stari hiši in potem se je vse skupaj porušilo. Domači so na čudežen način ostali nepoškodovani, zato pa jim je nesreča uničila streho nad glavo in opremo stanovanja. d) Proračun okrajnega cestnega odbora Ljutomer. Cestni odbor, katerega vodi načelnik g. Alojzij IStuhec, je sprejel in odobril na svoji seji proračun, dohodkov in izdatkov za leto 1940/41. Proračun izkazuje 1,164.068 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Ako pri- Meni ne bo suhče ukazoval Tako se radi ujedajo vsi tisti, ki jim j* na poti nelolljivost zakonske zveze. Ali veste, dragi moji, kaj je zakon t Kaj je zakonska zveza f Na temelju zakonske nelotljivosti sloni blagor in sreta vsega človeškega rodu. Ali res mislile, da bi bil Stvarnik iivljenja prepustil svetost zakonskega življenja človeški poielji-vosti in samohotnosti?' Vsak naj bi delal in odločeval po svoje. Premalo pozna Boga Stvarnika človeške narave tisti, ki misli, da je Bog zakon ustvaril in ga nai dobri Odrešenih dvignil do časti sv. zakramenta, potem bi bil pa vrgel v blato, iloveike. razuzudanosti, lei sedaj pa ravnajte vi sami, kakor se vam poljubi. Lahko bi ob tej misli spregovoril mal-o pre-drugačeno znano Kristusovo besedo: »Če je Bog v svoji dobrohotnosti poskrbel, da se tra~ va na polju ohranjuje in rasle, koliko bolj je moral poskrbeli šele za najpopolnejše bitje na zemlji, za krono stvarstva, za človeka in za njegovo ohranjenjet krajev Slovenske Krajine. — Most čez Muro pri Dokleževju ae je premaknil. Prišlo je vojaštvo na pomoč. Pri popravljanju sta dva delavca utonila. NOVI GROBOVi m Umrli so: v Kostanjevici vdova po gimnazijskem profesorju Avgusta Fon roj. Krajec, v Celju profesor Emil Lilek, v SI. Konjicah Margareta Vertnik, v Celju vladni svetnik Margareta Vertnik, v Mbravcih pri Mali Nedelji Marija Špindler, v Kranjski gori žel, pre-mikač Franc Smolej, v Gorici zlatomašnik g. Ivan Pipan, v Mariboru gostilničarka Marija Krobiš, v Gor. Logatcu Jakob Nagode, V Strahinju pri Naklem Marija Markičeva, y Dugi Resi na Hrvatskem Rovšnik Matija ia iz občine Braslovče, v Dolu pri Hrastniku gostilničar Matija Pust, v Bizoviku posestnik Anton Ložar. — V Ljubljani so umrli: dolgoletna postrežnica uprave »Slovenca« Ančka Bernogar; posestnik Feliks Škafar; Posestni-ca Ivana Škof roj. Potočnik; sanitetni polkovnik v p. dr. Leopold Majdič; ravnatelj v p. Rudolf Zarli; vdova po poslovodji drž. železnic Marija Schrott; tajnik škof. ordinariata dr. Alojz Pollak; soproga zvaničnika v p. Marija Kern, uradnik drž. ielesnic v p. Henrik Nabernik; organist v p. Josip Heybal; Marija 2eieznikar roj. Hartmamn; Frančiška Nered in odvetnik dr. Emil Stare. — Naj počivajo * miru l Sadjarsko društvo za novomeški okraj Sadjarji in vrtnarji novomeškega okraja eo organizirani v 16 podružnicah sadjarskega in vrtnarskega društva. Ti sadjarji so sklenili, da se od časa do časa sestanejo v Novem mestu, da tam zborujejo in določajo enotne smernice svojega dela v prid pospeševanja sadjarstva in vrtnarstva na Dolenjskem. Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev novomeškega okraja bo v nedeljo dne 3. marca ob 8.30 v risalnioi ljudske šole v Novem mestu. Na to zborovanje so povabljeni v prvi vrsti kmetovalci vseh novomeških občin, kakor tudi vsi ljubitelji sadjarstva in vrtnarstva. Poleg pospeševalnih smernic, ki jih bodo Podali zastopniki oblasti ta centralna org*-oizaoija sadjarjov o sadjarstvu in vrtnarstvu, se bodo obravnavale na tem zborovanju še sledeča yprašanja: 1. Zatiranje bolezni in škodljivcev na sadnem drevju (Sol. nadzorniku Fr. Ztikovec). 2. Mehanično in biološko zatiranje škodljivcev (sodnik Ferdo Meršol). 8. Pospeševanje sadjarstva im vrtnarstva na Dolenjskem (Anton Flego). Po teh predavanjih se bo razvila razprava o raznih predlogih delegatov vseh podružnic novomeSkega dkraja in posameznikov, ter se bodo sprejeli sklepi za obfind zbor SVD. Vabimo vse sadjarje in vrtnarje ter ljubitelje teh važnih kmet. panog, da se zborovanja udeležijo v čim večjem številul merjamo letošnji osnutek proračuna 1940/41 • tekočim, je ta nižji za okrog 300.000 dinarjev. Okrajni cesti odbor Ljutomer vzdržuje vsega skupaj 248-250 km cest. S 1. aprilom preide banovinska cesta od Dravograda čez Maribor, Gornjo Radgono do Murske Sobote v državno oskrbo. S tem odpade cestnemu odboru Ljutomer oskrbovanje ceste Sv. Benedikt—Lo-manoše—Gor. Radgona—Slatina Radenci v skupni dolžini 15.216 km. d) Dve tri iz Slovenske Krajine. Urednik »Novin« g. Klekl je nevarno obolel in je bil v ljubljanskem Leoniiča operiran. Molimo za njegovo zdravje I — Sredi februarja je bil v Soboti tečaj mladinske organizacije naše stranke. Udeležilo se ga je 50 fantov iz raznih Teden mednarodne potitike zasesti sovjetske petrolujake vrelce poj l kazom in močno zaščititi petrolejske Perziji in v Iraku. Vre,«t Finci se še vedno krepko drže Finci so te v preteklem tednu za ne kaj kilometrov umaknili na že bolj utrjene postojanke in nudijo sovjetski vojski, ki šteje skoraj pol milijona mož, prej ko slej odločen odpor. Severno od jezera Ladoge so Finci zopet zaplenili 20 tankov, 36 težkih topov, 17 traktorjev, 32 poljskih topov, 25 oklopnih avtomobilov in 200 tovornih avtomobilov ter nešteto drugega orožja in streliva. Nevtralni opazovalci računajo, da so sovjeti Um ob La-doikem jezeru izgubili v zadnjih bojih do 50 tisoč mrtvih in ranjenih vojakov. Angleški mornarji osvobodili njete tovariše Pretekli teden mednarodne politike se je začel z dogodkom »Altmarka«, ki se je odigral v malem norveškem fjordu. Nemški par-nik »Altmark« se je pred zasledujočimi angleškimi vojnimi ladjami umaknil v norveške vode in se tako srečno izognil svojim zasledovalcem,- toda na parniku je biio 300 angleških ujetnikov, ki jih je v Južnem Atlantiku nalovila nemška žepna križarka »Admiral Graf von Spee« in jih preložila na ta nemški par-nik, ki bi jih naj odpeljal v Nemčijo v ujetništvo. Tri mesece je parnik z ujetniki kriiaril po Oceanu in konec prejšnjega tedna se je ob norveški obali spuščal proti Nemčiji. Ko se je »Altmark* umaknila v norveško pristanišče, so jo po mednarodnih predpisih preiskale norveške oblasti; baje bi norveške oblasti morale na parniku najti angleške državljane in jih izpustiti na svobodo. To pa se ni zgodilo; zato je v norveško pristanišče zaplul angleški rušilec »Cossak« in izvršil nenavadno izvršbo nad nemškim parnikom. Zapeljal ]e tik ob nemški parnik, v kratki borbi so angleški mornarji pobili sedem nemških mornarjev, nato pa so angleški mornarji osvobodili svoje tovariše in jih na rušilcu odpeljali nazaj v Anglijo. Norveška vlada je vložila v Londonu ugovor, angleška vlada pa v Oslu. Oni torek je o tej zadevi govoril predsednik angleške vlade Chamberlain, ki je v večjem govoru v spodnji zbornici utemeljeval, da so angleški mornarji pravilno postopali in je nato čestital kraljevi mornarici za to njeno dejanje. Angleške vojne ladje pred sovjetskim Murmanskom Kmalu nato so začele krožiti vznemirljive vest, o tem, da križarijo ob severnih norveških m švedskih vodah angleške in francoske vojne ladje. Zavezniške vojne ladje so opazili celo v bližini Petsama, to je blizu tistega finskega pristanišča, ki so ga v prvem mesecu vojne med Finsko in Sovjetsko Rusijo rdeči oblastniki na v!ak „ačin hoteli zavzeti. Ta navzo^ost zavezniških ladij v severnih vodah "Bkateri meni>0' ^ mislijo zaveznik, na severu priskočiti na pomoč Fin- sku ter zapreti to velevažno sovjetsko severno pnstamšče. Se verjetneje pa e, da so z" vezniške vojne ladj pripluktako daleč na prome^med' ^ W. P°P°,n°ma -etskih P?trolej- | streliva so odprli Finci v svoji prclolnici v svojo vojno silo na pomoč Finski. Angleikt j» francoskc vojne sile pa prav za prav ne mo, rejo na Finsko brez dovoljenja Norveik« i švedske. Ce sa na aeveru zapleteta ob »t,Z Finske ▼ vojno proti Sovjetotn tudi Anglij» j« Francija, tedaj bosta Norveška in Švedih prav gotovo morali t vojno in aad vtem s* vernim morjem bi gospodarilo angleško bto, dovje. Iz Londona in Pariza prihajajo redno veiti o tem, da se bo na severu zgodilo nekaj vai-nega. Listi pišejo zadnji čas zelo ostro proti nevtralnim državam in jih dolie, da niso do-volj nepriitraske t tej vojni. Skozi norveike vode je torej Nemčija dosedaj dovažalt po-trebščine a severa. To hočejo sedaj zavezniki po drugi poti preprečiti DROBNE NOVICE Za 33 milij. dolarjev vojnega blat;* j« nakupila v 5 mesecih Rusija v Ameriki. 400 angleških letal pojde v kratkem nt Finsko. 100.000 dolarjev za pomoč Fincem je daj ameriški milijonar fiochefeller. 10.000 prostovoljcev ca Finsko se je do sedaj priglasilo na Madžarskem. Hud potres je bil spet v Turčiji b!ia mesta Cezareje. Vsoto treh milijard mark je do-cJa lani vrednost v Nemčijo prodanih tobačnih Ude-kov. Nemčija je lačela uporabljati krompir za proizvajanje barv, alkohola, čokolade io piva, trdijo Angleži. Pol milijona brezposelnih je še vedno v Španiji vilic strašnim izgubam v zadnji državljanski vojni. Razstavo zaplenjenih topov, orodja in skih vrelcev pod Kavkazom dobiva Nemčija Helsinkih vehke kol,črne petroleja in drugih rudninskih olj, k, so za sodobne motorizirane armade tilno potrebne. Dokler bo trajal redni dovoz 'fVs,ro1v,m, v Nemčijo, toliko časa se bo angleška blokada le slabo čutila pri nemških potrebah za nadaljevan* vojne. Zato so se razširile te dni vesti o tem, da se pripravljajo hud, preobrat, v Mali Aziji in da je možno, , , , ----•• — j<= inozno, da se bo tam razvilo bojišče nove fronte sedanj vojne. Sovjetski tisk in radio sta začela hudo napadati Perzijo in Turčijo; nekateri t Sti so pisali; da so bili oapadi prav taki k« kor so bili sovjetski napadi na F^k^ eden so sovjetske čete vdrle na finsko ozemlje. _ Vzporedno pa so iz Londona prilajale vesti. sojil^v AngUjl^ft^ja ^ Pr8'fpo Pol milijona ljudi v po Nemcih zasedenih krajih prosi za itselitev v Ameriko. Sovjetska letala so pomotoma bombardirala švedsko meslo Pajalo; nekaj biS porušenih, veliko jih je pa zgorelo. Nevtralnost švedske in Norveške ogr<> žata samo Anglija in Francija, trdi nemški tisk. 50.000 moi kanadske vojske so že prepeljali v Anglijo. Z angleškim rnšilcem >Daring,orn< j« utonilo vseh 156 mož posadke in poveljnik 50 nemških bombnikov «• sestrelili Angleži na Severnem morju in obrežjih od » četka vojne. Francoska županska »veza je skleni'« • "Uguji zato, da bi se ji , . supansna zvrza jc «a sovjetski meji še bolj nosoešil, V I , ?b'rati denar»® prispevke Mt Finsko pri vi 1* morala izbruhniti vlala k£ a Vf " ,rm™kih ^člnah. Prišel na površje mož, ki nudi ™835 ,adii i® Prodala v radnjem času ra*- «7® za to, da se bodo zave™ i ke vo 1° vT """ drŽavara Amerika. PiSejo, da same mimo lahko pomikale iz ?! !• ' £lsto 1 sta«le ladje. proti Kavkazu. Glavni cilj te'"dE n'0 i?l? I ■ 0str' Protikomanhtitne ukrepe je zopet pa bi bil: | izdala belgijska vlada. pO DOMOVINI Naša šola in naše učiteljstvo (Dalje.) prepričali smo se, da naša šola ni prava. Toda šola sama je mrtva stvar, življesije duje — učitelj. Četudi ao šolske postave Igralne, če ima učitelj pravega duha, lahko reko vseh šolskih postav tega duha šolarjem Idije v glavo in srce. Zato je pa za vzgojo naše mladine naj-rečjo važnosti vprašanje, kakšno je naše uči-eljstvo. In tu je v tem ozira naša največja bolečina. Predolgo smo molčali nad to bole-ino. Bolelo nas je in nas še boli, — a nismo i upali mti zdihovati nad to bolečino; vsaj ako glasno ne, da bi se ne bilo slišalo izza tirih sten. Čas je, da pretrgamo ta molk in laglas povemo, kje in kako nas bdi. Kako je torej z našim učiteljstvom? Bog varuj, da bi rekli kako žal besedo o učiteljskem stanu I Nasprotno! Učiteljski etan je zelo lep stauj Otroke učiti branja, pisanja in vsakovrstnega znanja, jim glavice bistriti, svet spoanavati v pravi luči, odkrivati lepote božjega stvarstva, — vse to je eamo jto sebi zelo lepo. Veliko lepše kakor na primer sedeti v pisnimi in >aktc reševati«. Torej ima učiteljski stan prednost pred marsikaterim drugim stanom. Se veliko lepše pa seveda srca blažiti, značaje vzgajati, iz otrok napravi jati dobre ljudi. To je neke Vrste duhovniško. Dober učitelj je sreča za Solo; sreča za oborno, k/-r deluje. Otrokom in odraslim daje dober zgled, duhovnikom je močna opora, ljudstvu dober svetovalec. Poznamo nekaj Iz raznih kraiev Trebnje. V nedeljo" 3. marca ob 3 popoldne priredi prosvetno društvo Baraga ganljivo dramo »Kožni venec«. Vabljeni tudi prijatelji iz okolice! St. Jurij pod Kuraom. Preteklo nedeljo je bil zopet farni sestanek mož in fantov. Kljub mrazu in poledenelim potom se je zbralo po prvi sv. maši toliko mož in fantov, da je bila polna dvorana. Na sporedu so bili trije govori. Nastopali so tudi fantje fantovskega cdseka in pokazali, kako je fantovski odsek poleg drugega poučnega tudi šola za mlade govornike. Slišali smo mursikaj spodbudnega in zanimivega. Spoznali smo še bolj. kakšen cilj imajo naša društva in kako so v teh časih potrebna, zato jih boiuo odslej še z večjim veseljem podpirali. — V nedeljo 10. marca pa pride k nam g. dr. Lavrič in bo po prvi sv. maši imel v dvorani shod. — Letos smo imeli že osem mr-ličev. Preteklo nedeljo smo pokopali Pikelj Uožefa. Bil je razumen gospodar in globoko veren krščanski mož. — Ta teden smo pa spremili k zadnjemu počitku Potepina Janeza iz 'Jazbin, nekdanjega občinskega in šolskega odbornika. On je bil odločno zavednega krščanskega mišljenja in je stal vedno v prvih vrstah. V njegovo hišo so prihajali skoraj vsi krščanski časopisi. V strogo krščanskem duhu J® vzgojil svoje oticke, kateri vsi sodelujejo * naših društvih. Pogreba se je udeležila poleg velikega števila župljanov tudi šolska mladina. Moški zbor pa je zapel dve žalostinki. — Počivajte v miru, družinam nuše sožalje! Rob. Te dni je šel cerkovnik iz podružnice 'jv' 1'rimoža pa gospoda, da bi šli obhajat, a domov grede je zmrznil. Nnšli so cerkovnika zjutraj v nedeljo v snegu. Star je bil 50 let. takih- učiteljev, ki smo jih iz srca veseli in zaslužijo vse spoštovanje. A koliko je takih? Vsega učiteljstva na Slovenskem je nekaj nad 4000. Kršč. učiteljstvo ima svoje društvo »Slomškova družba«. Ta šteje kakih 400 članov; približno 150 učiteljev in 250 učiteljic. Učiteljstva torej, ki šteje za krščansko, je nekako desetina; torej le vsak deseti! Drugi nočejo veljati za krščanske. Seveda to, kar mi imenujemo krščansko, oni imenujejo za-ničljivo »klerikalno«. »Klerikalci« nočejo biti; Io se jim zdi poniževalno Mi pa vemo, da je beseda »klerikalen« v ustih liberalca samo zaničljiv iz,raz za krščanski. Torej za krščanske nočejo veljati. In teh je devet desetin. Ogromna večina! Med temi so seveda različne stopnje. Nekateri za silo še izpolnjujejo verske dolžnosti, toliko da hodijo v cerkev. Niso torej brezverci, a vera jim je samo »zasebna stvar«. Veliko število njih pa v cerkev ne hodi, razen pri državno ukazanih mašah, kar je toliko kakor nič. Nekateri pa so tudi pravi brezverci, komunisti in take baže. Med temi so spet nekateri bolj mirni, drugi pa so strastni agitatorji za liberalizem in vse, kar je ž njim v zvezi. In znano je, da si danes liberalizem in komunizem roko podajata in si med seboj prijazno pomežikujeta. Na sproSno ni noben stan tako zagrizeno liberalen kot učiteljski. In takim ljudem so izročeni nedolžni otroci krščanskih staršev, da naj jih — vzgajajo! (Dalje.) Pisal se je Korošec Janez. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Večni mir! Zagorje ob Savi. že itak bedni položaj kronskih upokojencev postaja naravnost obu- občin za pravično ureditev te nesocialne, krivične zadeve, ki se že tako dolgo vleče. — Kmetje iz okoliša Sv. Urha «e upravičeno boje posledic prahu iz modernizirane cementarne in elektrarne v Trbovljah. — V nedeljo 17. februarja in 25. februarja so nam naši igralci prav dobro postavili na oder Sliakespearjevo žalo-igro »Hamlet«. Za nedeljo 3. marca popoldne ob 3 in 10. marca zvečer ob 7 pa pripravlja kmečka mladina jalenovo drnmo »Dom«. — Nujna zadeva novega društvenega doma se je premaknila z mrtve točke. Ustanovljen je pripravljalni odbor. Na delo z veseljem in nezlomljivim upanjem v uspeh! . št. Vid pri Stični. Od nas se je za vselej poslovilo več starejših furanov. Umrl je tudi dobri Poglajenov stric Lojze na Pokojnici. Je bil res vzor in luč v življenju mnogim. Bog nam daj še kaj takih Lojzetov! Njegovi duši želimo večni mir! . Komenda. Fantovski odsek in dekliški krožek bosta priredila v nedeljo 3. marca ob 3 popoldne v Domu v Komendi akademijo. Pridite! -- V Mostah je umrla Marija Jerman. Naj počiva v miru! Leskove« pri Krškem. Na naši ljudski šol! se je učno osebje zmanjšalo za pet moči. Razen prvega in drugega razreda so vsi razredi združeni. So razredi, ki imajo tudi več kot 80 učencev. Ce bo šlo tako naprej, bodo tekočega leta v naši ljudski šoli samo še učenci brez učiteljev. — Šola na Velikem Podlogu je tako srečna, da ji zadostuje en sam učitelj. Do nedavnega eo bili potrebni trije učitelji, saj pa v šolo tudi hodi okoli 150 otrok. —« Zajci so pretekli teden v naši občini napravili ogromno škodo. Ohjedli so vsa mlada drevesa ob banovinski cesti proti Kostanjevici. Več slo drevesc je na ta način uničenih. Tudi kmetom po sa« dovnjakih so napravili škodo, ki je ne bo mogoče v nekaj letih popraviti. Na tisoče drevesc jo obglodanih. Ali za našega revnega kmetica res ni nobene pomoči? Zajca ustreliti ne sme, da bi pa cele noči pri drevescih stražil, je pa le prehudo. Skoeijan pri Turjaka. Te dni sta praznoval« v hiši svojega zeta Jožefa Prijatlja iz Malih Lip-Ijen 50 letni jubilej svoje poroke Anton Andoljšek in njegova žena. Anton Andoljšek je oče Ivana Andoljška, višjega uradnika žel. ravn. v Ljubljani. Lepe domače slovesnosti se je udeležil tudi domači g. župnik. Solze veselja so ae iskrile v očeh jubilantov, ko so ju obkladali njuni otroci in vnuki z darovi in se jima v toplih besedah zahvaljevali za ves trud Naj dobri Bog ohrani krščanska jubilanta še mnoga letal Cušperk. — Račna. Elektrike ni, petroleja nI, s čim naj svetimo? Želimo, da se vendar že enkrat napelje elektrika v naše kraje! — Draginja nastaja čimdalje večja. Po naših krajih se potikajo razni potepuhi, berači in beračice, kažejo —?-1 roke in pravijo, da imajo kostno jetiko itd. Ribnica. Skoraj po vsej Sloveniji razburja ljudstvo s svojim razbojništvom znani morilec Ton« Hace*. Prav zadnje ani se je pojavil baje v ribniški dolini. Ljudstvo je tako prestrašeno, da kakor hitro pride v hišo kak sumljiv tujec, že misli, da je Hacc. Drugi dan pripovedujejo po vsej lari: »Hace — Hace je bil pri nas,« in tako napravijo veliko nepotrebnega strahu sami sebi in vsem občanom. Ljudem svetujemo, naj bodo pametni in na strašijo samih sebe. Ce se. jim zdi kak človek sumljiv, naj ga prijavijo orožnikom in ti bodo ugotovili, kdo je. Iz dolenjskih Benetk. K razpravljanju o živino« zdravniških pomočnikih v »Domoljubu« in tozadevnih dopisih, pridružujemo tudi mi svoje mnenje a poudarkom, naj odločujoči res že enkrat upoštevajo potrebe in želje nas kmetov. — Od ministrstva je odlikovan Stopar Janez, pos. iz Oštrca. Odločnemu katoliškemu možu iz srca čestitamol 5000 dinarjev nagrade obljubljajo bratje pokojnega trgovca in posestnika Prodnika Franceta' iz Stahovice nad Kamnikom dotičnemu, ki izsledi oziroma naznani pravega morilca njihovega brata, ki je bil 14. februarja na tako zavraten in premišljen način umorjen s strelom kaiabinke skozi okno. Obljubljena nagrada velja za eno leto! Trebelno pri Mokronogu. V Podiumu (po domače Jagodnik) št. 24 je o^enj uničil Jožetu Re-telju hišo. hlev, klet, vino, živež in obleko. Oospo-dar je bil zavarovan za 3000 din, škode Je nad 15.000 din. — Na cvetno nedeijo priredita Fantovski odsek in Dekliški krožek akademijo v dvoranf z bogatim sporedom. Vabimo vse prijatelje mladine! — Kmečka zveza je imela 18. tebr. občni zbor. Trboje. V nedeljo 10. marca gostujejo v našem Prosvetnem domu Člani dramatičnega odseka Prosvetnega društva Sora s prekrasno dramo iz kmečkega življenja »Sveta si zemlja...« Igra je polna ljubezni do domače grude in napetih prizorov zar radi nesrečne ljubezni. Vsemu temu pa je kriva tujina, ki je izpila že toliko naše krvi. Vsi ir, bližnje in daljne okolice prisrčno vabljeni! Moravče. Matijev semenj ni bil kdo ve kak« živahen. Živine ni bilo mnogo ter se je dobro prodala. Cene so se gibale med 5 do 6 din za vole, katerih je šlo v denar kakih 30 parov. Slabša ie bila kupčija za plemenske svinje in prašičke, to pa zaradi pomanjkanja krme. Pršutarjev m špe-harjev pa sploh ni bilo in je po njih precej po-vprašanje. — Nevarno se je ponesrečil posestnik Jože Tič z Dobrave. Zvečer o mraku je šel opravljat živino in zašel na ledišče, kjer je padel ter si nalomil rebra. Zdravi se v domači oskrbi. Grosuplje. Orželj Jakob, po domače Žagar, stanujoč v Veliki Stari vasi pri Grosupljem, je v starosti 79 let, previden z zakramenti, umrl dne 20. lebri '.rja. Mož je bil veren in delaven. Delal je do zadnjega; zadnje tri mesece je pa obležal ter po težki bolezni umrl. Mož je bil v vasi, kakor tudi v okolici priljubljen. Naj v miru počiva! Bog naj mu bo plačnik! Bloke. Letos imamo na Blokah hudo zimo,. Snega je zapadlo veliko in tudi mraz ne prizanaša. Kar naprej in naprej piha mrzla burja in noče se obrniti nič na boljše. Ljudje tarnajo, ker nimajo drv. Toda kljub velikemu mrazu, je v >domovini smučarstva« zelo živahno. Vsak dan naši hribi kar oživijo. Posebno na »Pcškofcu« je živahno, kjer st 2» Novi ravnatelj klasifne gimnaiije r Ljubljani Dr» fesor Marko Bajtik Oddelek indijskih {e«, ki s0 prijele v Evrop, k angleški armadi. Zahtevajte y vseh javnih lokalih,.Domoljuba"! cm topovi najmočnejše angleške vojne ladjt Roduey. Pogled na Musso.inijev trg v Rim, kj(.r „ 8« ra/lične dežele ki '»šiMične zveze Ki • ' ' 'talijansko krona P' V »P™«Ua prestavljajo Cepivo proti gripi. Dva raziskovalca, ki sla veš let delovala v bakteriološkem oddelku manrhe-sler^-kega vseučilišča. >ta objavila sedaj izsledke raziskav o povzročiteljih hripe. Pravita, da l)o mogoče v najbližjem fa?u izdelovali v veFjil' množinah cepivo jiroli te i bolezni. ker jima je uspelo ; osamili vir. ki to bolezen j povzroča. 2e lo zimo l>o-a sedaj bije sicer hud, a vendar še nekrv Domin*™ •ovaart gmorptse! Tabaplrvii lUiHtiia utlka mmsm i 270(40/9)1 'eopress. Francoski Touring-klub jc pozval Parižane, da darujejo svoje smučke za Finsko. Purižani in IV rižanke so se polnoštevilno odzvali in darovali svoio smučke junaškim Fincem Zemljevid južnega finskega bojišča Podzemsko skladišče ra orožje na Maginofovi bojni fr(4 Za prevoz petroleja, ki ga Nemčija dobiva iz Rusije, so na przenijslskem kolodvoru naredili po-sebne cevi za odvajanj® petroleja Angleške čete v strelskem jarku na francoskem bojišču Moderna armada Ima motorizirane bolnišnice. X a aliki vidimo notranjščino nemške bolnišnice vsak dan nabere veliko mladine, ki si s svojimi dilcami išče veselja v naravi. — Naš FO se v smučanju dobro udejstvuje. Letos je priredil dve smučarski tekmi za člane in naše -mladce«. — Lansko leto v jeseni smo dobili novega učitelja, ki je takoj pokazal, da je treba tudi fante, ko žc odrastejo, vzgajati. Pristopil je k FO, kjer zelo pridno dela. Takih učiteljev nam še manjka. — Sedaj smo dobili tudi novega g. kaplana Makovca Andreja, doma od Sv. Vida nad Cerknico. Vsi se ga veselimo, saj so bili gosp. župnik sedaj preveč obremenjeni. Toplice pri Novem mestu. Pred par dnevi je obhajal 80 letnico rojstva g. Matija Le-gan. S 25 leti je prevzel po očetu domačijo in jo skrbno upravljal. Pred 4 leti sta z ženo Jožefa obhajala zlato poroko. Ko je bil jubilant star 42 let, je šel v Ameriko, odkoder se je vrnil po 4 letih. Gosp. Legan js bil več let občinski odbornik in , nad 40 let cerkveni Ključar. Vse svoje življenje je bil vnet pristaš SLS in sedaj JRZ. Dolgo vrsto let je že naročnik »Domoljuba« in tudi »Slovenca« rad prebira. Znan je tudi po svojem vzornem in j>oštenem krščanskem življenju. Za ta redki jubilej mu tudi »Domoljub« iskreno čestita in mu želi, da bi ga dobrohotni Bog ohranil do skrajnih mej človeškega življenja Mg živi vrlega moža. Kresnice. Ono sredo smo položili k večnemu počitku Marijo Sajevic, ženo železniškega zidarja. — Kljub ostri zimi so začeli pri Birolijevi apne-MCi obratovati z eno pečjo, čim bo nastopilo toplejše vreme, pa bodo zakurili še ostali dve. Tako bodo delavci zopet imeli zaslužek. - Vprašanje električne razsvetljave naše železniške postaje se menda bliža rešitvi. Dobroto elektrike sedaj prav dobro občutimo, ko že štirinajst dni ne dobimo prav nič petroleja! Mnogi si svetijo s svečami. Primskovo pri Litiji. Dne 2. februarja smo imeli zborovanje Kmečke zveze. Na zborovanju ie govoril Strman iz Kostrevnice. - Umrla je Oven Marija po domače Lužarjeva mama iz Primskove gore. Njena vrata so bila odprta revežem. Na njeni zadnji poti so jo spremili številni znanci ' in pri- jatelji. V slovo so ji zapeli primskovški pevci ne kaj žalostink. V njeno hišo je prihajal že več let »Domoljub«. Naj počiva v miru! Ponova vas. Dne 20. febr. si je ogleda! župan Permeta jamo kmečki voditelj Slrcin iz Komende v spremstvu gg. Belcijana in Pibernika. Jama je prve goste v letu 1940. očividno zelo zadovoljila. Značilno ie, da uudi sedaj v zimskem času poleg naravnih kapniških krasot, tudi cele* skupine lede^ nih stebrov in tvorb, ki se tvorijo v Lcdenici in trajajo le do srede meseca aprila; potem pa se začnejo taliti in konec meseca maja ni več sledu o njih. Voklo pri Šenčurju. Dolgo časa ni smrt pri nas zahtevala nobene žrtve, zato se je pa zadnji čas krepko oddolžila. Najprej je presekala življenja nit našemu najstarejšemu vaščanu Luki Oabru. Star je bil 85 let in 4 mesece. Kruto pa je poka' zala svojo moč, ko je zahtevala mlado mater Anico Kristane. Zapustiti je morala tri ofročičke in čeprav še polna ciljev oditi v večnost. Naj v miru počivata! — Prosvetno društvo pridno deluje. V nedeljo 3. marca bodo igralci igrali ob 3 popoldne v domu igro »Dom«. Ker je igra kmečka, smo uverjeni, da jo boste prišli z veseljem pogledat. Mirna peč. Posestniku Cesarju Antonu na Velikem Kalu je pogorel skedenj, z njim vred pa vsa krma in poljedelski stroji. Skoda je cenjena nad 50.000 din. Ogenj je nastal iz neprevidnosti. Da se ni požar razširil na sosedna poslopja, se imajo posestniki zahvalili vrlim gasilcem, ki so bili takoj na mestu. — Nagrade »Bogoljuba« so tudi v naši župniji nekatere razveselile. Upamo, aa se bo tudi »Domoljub« spomnil na Mirnopečane, saj ima pri nas veliko zvestih naročnikov. Mavčiče. Fantovski odsek in dekliški krožek v Mavčičah sta priredila v nedeljo, 25. februarja ob treh popoldne v dvorani Prosvetnega doma v Mavčičah akademijo. Dobrčpolje. V Dobrčpoljah imamo sedaj razne tečaje; gospodinjski tečaj za dekleta, kmetijsko-na-daljevalni tečaj za može in fante in tečaj za obrtne vajence. Gospodinjski tečaj vodita ga. Zalokarjeva m gdč. Briški. Dekleta se z veliko marljivostjo in veseljem tečaja udeležujejo. — Kmetijskega tečaja se je sprva udeleževalo veliko število mož in fantov, toda mraz in slaba pot jih mnoge zadržuje, da ne morejo redno prihajati k predavanjem. Ker se vreme zboljšuje, upamo, da se bodo spet vsi prav pridno udeleževali. Predavanja so zelo zani- j miva in za kmete koristna. Zelo prav je, da se vrši tudi obrtni tečaj, ker ima naša dolina veliko obrt- I niških vajencev. Cas zahteva, da tudi obrtn i/' nreHniei/v b rez nnnka nu ti i nnr,,..!).. - predujejo, brez pouka pa ni napredka — v'i! nk poljah imamo Jakličev dom, v katerem ^ dvorana za 1000 ljudi. Oder je zelo obši/en^'1" da lahko nastopajo največje igralske skupin/ v 0 smo se odločili, da letos priredim« • o smo se odločili, da letos priredimo znano nje-""' sko igro »Ob času obiskanja«. Nastopilo i!!1^ igralcev. Igrali bomo na cvetno nedeljo n-, V, m n>k sv. Jožeta, na veliki četrtek zvečer iVna vift* nočni ponedeljek. Ker slišimo, da je za l0 Ll trpijenju Kristusovem zanimanje zelo veliko , bomo na željo mnogih štirikrat igrali. Vabini v« od blizu in daleč, da pridejo gledat to krasno igro Svibno pri Paj ' čah. Dne 18.%* £ je obhajala 80 letni« Pod lesnik Ivana, roj° na Jerina v DravljU pr. Ljubljani. K nim ?ei, ^rtt movšem Andrejem kot njegova kuharica. ]». bilantka jz, ko je bij. gopokojni škof dr. J a. kob Misia zadnjič bir. moval v Svibnem, ku. hala kosilo. Se prav dobro se spominja, ... . , . kol,ko i« b'lo njesj dm na Šmarni gori rokovnjačev, kako so napadli nl?,n* prastarše in zažgali hišo pri Ivanu v smled. mški fari. Jubilantka se je poročila z uglednim posestnikom ter dobila 7 otrok, ki so še vsi živi! Mož je šel v Ameriko. Prišla je svetovna voiria Koliko skrbi s še šoloobveznimi otroci! Od petih sinov sta bila dva v svetovni vojni, ki sta se srečno vrnila. V njeni hiši so bili in so še danes samo katoliški časopisi. Pripomnimo še, da je jubilantka prvovrstna predica. Podlesniško Ivano Bog živi do skrajnega človeškega življenja! Javorje nad Skofjo Loko. Dne 12. februarja je umrl nenadoma posestnik in trgovec Jelovčaa Jernej, Murove št. 4. Bil je dolga desetletja naroi-nik »Domoljuba«. Podpiral je rad reveže in dobrodelna društva. Sveti naj mu večna luč! Ajdovec. Da smo bili v preteklem letu rei pridni, to priča naš novi dom in prosvetni tabor. Tudi igrali smo že večkrat v novem domu in g» sedaj se pripravljamo na dve postnemu času pri-merni, krasni igri. Prva »Sultanova hči in dobrt Vrtnar«, ki bo prvo nedeljo v marcu, druga >2rtev Besede (Povest) Splaal S. Velikonja, Ilustriral .kad «1111« L Sušmell Slike ia tromeestoe kronike • našiti krajih. sta iodnL? I® D°le zavede1' pomagala mu je Rezka, da m ^a^i s st k:k™ strmel je predse, zrl bledo lice, ki se ni premaknilo n zaprte oči, ki se niso hotele odpreti P ' m ^J1*,'0 ,fala ob njej brez vsake rešilne misli-samo močila j je čelo, menjavala robec ter moTčala Kako je Andrej gledal v bledi obraz! Streslo jo je! Tako gleda samo smrt! Ledeno nepremičen Je bil njegov obraz, n, se ozrl, ko je Rezka odhitela v vežo Cef hin lesihavrn |er * vročično hitrico izlila na s^nca curek drej. kje s^m?«6 - mu je jemalo zaves, »Aa- »Pri meni!« je dejal. >Pri meni!« je gepetaje ponovila kakor odmev J« rek'a- da ima opravek zunaj. Nihče nI slišal, kaj sta se pogovarjala. Andrej Je kimal Vidi odkimavala, potem je Vida kimala ter A^oLmal tisa r zei°^^ 7» »Nesel bi te,< se je razlezel obraz Andreju, »da bi ljudje videli!« »Da bi kaj rekli!« »Naj rečejo. Kaj pa je, če rečejo!« Zora se je delala, Rezka pa je imela še zmerom opravke. , na noge ^ Vida nekoliko °Pomog'a. se je vzpela »Domov bi šla!« ' »Spremim te!« je rekel Andrej p >D ,ta SU dek,eti se Ji počasi vračale! Vrm>l'kfte hfl °mah°Vala- MoČi v rgei jo je bil samo zračni pri- RAZNO 18 !«t brei spomina, -j L. li>18 »o jjoslali Nemci v Francijo v zamenjavo (nekega francoskega vojaka, svojega ujetnika, ki se ni mogel ničesar spo-minjatL 18 let je potem prebil ta nesrečnež kot Št. 18. v nekem državnem zavetišču, med tem ko so stotine družin iz-javljale, da so spoznala v njem kakšnega jiogro-šanega svojca. V tem času je šlo med njimi in oblastmi sem in tja nii manj nego 400.000 pisem. .Sedaj sta ostali samo še dve stranki, ki se potegujeta za moža brez spo-mina, in ena med njima, neka vdova, je navedla najbolj prepričljive dokaze za to, da je bolnik njen mož. Kmalu se bo odločilo, ali ga poveda kot svojega priznanega moža na svoj dom v maj' hnern podeželskem mo' stecu. Meso iz bombala. Na nedavnem zborovanju kemikov v Ameriki je poročal ravnatelj neke bombažne družbe o svojih po* Bkusih, da bi prideloval nmetno meso iz bombafr nega olja in semena. Z odstranitvijo nekih snovi nevedne molčečnosti«, ki bo pa še tudi pred Veliko nočjo. — Okoličane prav vljudno vabimo 1 l uste videli obenem ie novi oder in krasne kulise ki nam jih je naslikal naS dobri g. učitelj. Snloh se na tem mestu zahvaljujemo vsem, ki se m miš blagor in napredek tako nesebično trudijo, naj dobro vemo, da bi brez njih mi nikamor ne. prišli. — Čeprav je letos huda zima, urno pa še vseeno zdravi in nismo imeli v tem letu še nobenega mrliča, pač pa že kar pet porok. — S strahom gledamo v bodočo pomlad. Marsikomu je že ta malenkost krompirja zmrznila. Tudi drugega bo bolj primanjkovalo. — Žganje ln vino, ki bi „a ljudje radi prodali, se pa ne proda. Rovte nad Logatcem. Dne 11. februarja smo Imeli občni zbor KKZ. Iz poročil odbornikov smo spoznali, da naša Kmečka zveza prav pridno deluje. Vabimo v naš krog vse kmete, ki jih doslej |e ni bilo blizu. Naj ne verjamejo tistim, ki menijo, da je Kmečka zveza otročarija. — Pokopali «mo'Franceta Trpina v starosti 40 let. Rajni France je bil vzoren gospodar in priljubljen pri vseh sosedih in znancih. Da je bil mož na mestu, je pričal njegov nad vse lep pogreb.—- Pod debelo snežno odejo smo dejali v zemljo tudi najstarejšega možička v naši fari. Dočakal je 90 zim. Rajni Osojški Janezek je bil popravljalec harmonik in godec na pihala. Oba počivajta mirno v Bogu! — Kima nas je ostro prijela. Snega je toliko, da so nadstropne hiše samo pritlične, pritličnih je pa sama streha. — Ženili se letoSnji predpust nismo nič, pa tudi pust smo prav mirno praznovali. — Na sv. Jožefa popoldne bo sestanek vseh sadjarjev na Petkovcu Št. 8. Govoril bo okrajni referent iz Logatca. Sadjarji, prijavite Škodo, ki vara Jo je napravil letošnjo zimo zajec, ln ki nikakor ni majhna. Črnuče. Katol. prosvetno društvo bo v nedeljo, "dne 3. marca ob 3 popoldne in ob 8 zvečer priredilo lepo vojaško dramo »Za hrepenenjem po materi«. Igra je posneta iz svetovne vojne ia ima 8 slik. Vljudno vabljeni! Raka pri Krškem. Na Kržižčih je v visoki starosti nenadoma zapustil svojce 75-letni Fr. Šiško. Pokoj njegovi duši. Preostale tolaži Bog! V Bizoviku pri Ljubljani je umrl v 83. letu starosti g. Anton Ložar, posestnik in bivši dolgoletni cerkveni ključar. Bil je zvest bralec »Domoljuba'. katerega je prejemal 40 let. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Kapljavas pri Komendi. Dne 15. februarja je umrla Svesčeva mati Kern Mana iz Kapljevasi 21, prav na dan njene 50 letnice poroke. Zadela jo Pomlad... Kakor narava, tako je obnemoglo tudi nafte telo ter ae le a težavo bori proti boleznim. Zato mu moramo pomagati in ga na- Sraviti odpornega in zdravega. «l«titiV Mohilovu ni vojaštva, v Jampolu -a nI » Raškovu ga ni! Jaz sem tikaj edim gospod Kricinski, Adurovič in tisti druei ao mnii m.V kajti jaz sem knez, jaz sem^e^Z -Taz >f;e?u to sovor'š, go»pod?< »I ""'i081 me d08'®] ni poznala... Raškor nt daleč... J,z SPm hotel bit! tatarski hetnia^ in služiti ljudovladi, toda gospod Sobieski nI dovolil... Nočem biti dlje Lipek, ne maram več služiti pod poveljstvom tega aH onega, sam bom vodile velike čambule nad Doroša ali nad ljudo-vlado, kakor vaša milost hoče, kakor vaša milost ukaze!« »Kakor jaz ukažem?... Azija, kaj je s teboj?...« * »To je z menoj, da so tu vsi moji hlapci, jaz pa sem tvoj hlapec! Kaj mi je hetman? Saj je dovolil ali ne dovolil! Samo besedo reci, milosti-va gospa, m jaz ti položim Akerman pod no«e m Dobrudzo— in te orde, ki imajo lu^luse -m te k, Kočujejo na Divjih poljanah - in te, ki leže tu povsod v zimovaližčih, bodo tvoji hlap^ ci, kakor sem jaz tvoj hlapec!... če ukažeš ™ Slufftaz mri-m8kegaJ™ in neSi>om ČTih.n , a, TCf;m se b01" vojskoval proti njim „t»Sr'ad omagal in novo ordo bom ustanovil v teh krajih, nad njo pa bom jaz kan klantal K ^i edi"° S i klanjal m te prosil milosti in usmiljenja.« hit jJ!tem! besedami 8e je nagnil v sedlu, zgrabilčez pas presenečeno in od njegovih besed nekako omamljeno ženo in s hitrim hrinavlm som takole naprej govoril- ' nripavim IT K »Jezus, Marija!« je zaklicala Baša. tel MdavitK.'6 taiU » ^ V * njegovih ustnic, ojT » ,e t , l- ,priha'al° * slednjič jo je rv^keM, „i ^»tirale z meglo, del ^iS^ŠSrZJ?««* - Jo njegove modrikaste ustnice ki sH« ^ 3,V°ie' [n pirale kakor usta ribe so »L® ^e poželjivo od-, , Ona ni dala glasu' odlebl '^i,'"JCna.us,a" čel« upirati z nepričakovano .H^mH 8e-)6 "" 16 MCBI ^ ' ^ je bUo sHšaU saino^jiino zasoplo dihanje. Nasilni gibi in bližina njegovem obraza so ji vrnili prisotnost duha. OI>šla jo js taka bistrovidnost, kakor se pojavlja pri utapljajočem se človeku. Mahoma je z največjo jasnostjo razbrala vse. Najprej, da se ji je zemlja spodmaknila pod nogami in se odprlo globoko breritno, v katero jo je on vleke! po vsej sili; ugledala j» njegovo ljubezen, njegovo izdajstvo, svojo strašno usodo, pa tudi, kako bi -z moči in pomoči je. Občutila je bridko tesnobo, občutila slrašno boW-ino in bolest — hkrati pa je buknil v njej tudi plamen neizmernega razburjenja in besnosti in maščevanja. Takšen pogum je bil v duši tega viteškega otroka, te izbrane žene najhrabrejšega viteza ljudovlade, da ji je v tem strašnem trenutku prišlo najprej na misel: ,maščuj sel' in šele potem: ,reši sel' Vse sile njenega mišljenja so s» napele, kakor se od groze naježe lasje na glavi, in ta bistrovidnost utapljajočega se človeka je postala v njej skoraj čudovita. Roke so ji sredi nie-teža začele iskati pri njem orožja In zadele slednjič na koščeni glavič, vzhodne pištole. Istočasno pa je imela toliko zavednosti, da se je domislila, da če bi tudi bila pištola nabita, tudi če bi se Ji posrečilo napeti petelina, jo on brez dvoma zgrabi za roko in ji vzame poslednjo možnost rešitve, preden roko skrči, preden nameri cev na njegovo glavo — zato jo sklenila udariti drugače. Vse to Je trajalo en trenutek. On je zares opazil zamah in stegnil roko tako urno, kakor švigne blisk, vendar ni mogel preračuniti njenega giba. Zato eta se tudi njuni roki zgrešili in naša ga je z vso obupno silo svoje mlade in čvrste pesti udarila kakor grom s koščenim glavičem pištole med oči. Udarec je bil tako strašen, da Azija še krik-niti ni mogel. Padel je vznak in jo pri padca potegnil za seboj. Baša ae je v enem trenutku dvignila, skočila na svojega konja in se kot vihar pognala v nasprotno stran od Dcjestra na široko stepo. Megleni zaslor se je zaprl za njo. Konj J* položil ušesa nazaj in božal na slepo sredi skal. razpok, Krap, jarkov. Vsak trenutek bi se bil lahko zvrnil v kakšno razpoko, vsak trenutek bi bil lahko razbil sebe In jezdeca ob skalnatih robovih, toda BaSa se ni brigala za nič več. Naj-strašnejša nevarnost zanjo »o bili Lipki in Azija. Čudno! Zdaj ko sr je osvobodila iz roparjevih rok in je ta ležal najbrž mrtev sredi *kal, Je nad vsemi njenimi čustvi zavladal strah in trepet. Ko je ležala z obrazom na konjski grivi in dirjala v mejili kot srna. ki jo preganjajo volkovi, se je začela bati Azije bolj kakor v onem trenutku, ko jo bila v njegovem objemu — in čutila je slrah in čutila slabost in čutila to. kar čuti slaboten otrok, ki se je izgubil v širnem svetu, samoten ln zapuščen. Nekaki plakajoči glasovi so »>e ji vzbudili v srcu in začeli i ječanjem, z bojaznijo, s tožbo in žalostjo klicati po zaščiti: »Mihael, na pomoči... Mihael, na f>omočl...< Konj pa je dirjal in dirjal. Vodil ga je čudovit nagon, ko je skakal čez jarke in so gibčno umikal štrlečim robovom skal, dokler ni slednjič kameniti sklad nehal zvoniti pod njegovimi kopiti. Dospel je očito na enega odprtih ,lokov', ki so •o tu in tam razprostirali med grapami. . Pot ga je pokrivil; iz nozdrvi mu je začelo Prihajati glasno dihanje, toda bežal je naprej in naprej. »Kam naj bežim?< je pomislila Baša. In v tem trenutku si Je odgovorila: »V Hreptjov.i Toda nov strah jI je Itismil srce ob misli na 'o ualjnjo pot, ki je vodila skozi strašne pustinje, takoj pa se je tudi spomnila^ da je pustil Azija oddelke Lipkov v Mobilovu in ,Tamj>olu. Brez ovonia so bili vsi Lipki med seboj domenjeni: v->i eo služi ii Aziji. Zato bi jo gotovo zgrabili in odvedli v Raškov. Treba se Je bilo torej spustiti globoko v stepo in se šele potem obrniti na sever ,ef se izogibati naddnjestrskih naselbin. Treba je bilo tako storiti, zakaj če jo bodo zasledovali, se bodo brez dvoma držali brega, med tem pa bo morda mogoče na širokih stepah zadeti na katero izmed poljskih poveljstev, ki se vračajo v fortalicijo. Konj je polagoma popuščal v diru. Baša, ki je bila izvedena jahalka. je takoi uvidela, da mu je treba dati oddiha, sicer so ii zgrudi. Čutila pa ie tudi. da je zgubljena, če ostane sredi teh pustinj brez konja. Zadržala ga ie torei v diru in Jahala nekaj časa v koraku. Megla se Je redčila, toda z ubogega konja se le dvigala v oblakih vroča para. Baša ie začela moliti. Nenadoma se je sredi megle oglasilo konjsko hrzanie nekai slo korakov za nio. Tedaj so se ji naježili lasje na glavi. »Moj se zgrudi, pa tudi oni tam je rekla glasno. In zdiriala je znova. Nekaj časa ie letel kon| kakor golob, ki ga preganja sokol in dirjal zopet dolgo, da je skoraj izčrpal svoje sile, toda rezgetanje se je neprestano oglašalo za njim v daljavi. V tem rezgetaniu, ki je prihajalo i? megle, je bilo nekaj neizmerno tesnobnega in obenem groznega. Vendar pa je prišlo po prvem strahu Baši na misel, da če bi sedel na tem koniu, ki jo pregania. kališen človek, bi konj ne rezgetal, ker bi mu jezdec to preprečil, da se ne bi s tem izdal. »Ne more biti drugače, samo Azijev konj dirja za moiim,< je pomislila Baša. Zaradi previdnosti ie potegnila oba samokresa iz tokov, toda Ia opreznost je bila odveč Cez čas se ie pokazalo nekai črnega v megli, ki se ie redčila, in Azijev konj je pridirjal z vihrajočo grivo in razprtimi nozdrvmi. Ko ie zagledal Bašinega konja, se mu ie začel skokoma blžati in kratko jn pretrgano razgetati. Bašin koni mu je takoj odgovorit < (Nadaljevanje prih.) Budno na straži Pod pravkar navedenim naslovom čitamo v »Straži v viharju« tudi sledeče: Mi smo slabi, obzirni, neodločni in ne-reli, je povedal za novo leto Slovencem narodni voditelj dr. Korošec. Pri tem je mislil na naše zadržanje, ko gre za vsakodnevno javno uveljavljanje naše katoliške, narodne in državne misli. Prav posebej pa so veljale te odkrite besede našemu večkrat ne ravno najbolj junaškemu slogu v borbi proti našim notranjim sovražnikom. Saj je dr. Korošec to naravnost povedal, ko je javno označil tri glavne notranje sovražnike, ki v teh odločilnih časih prežijo na našo narodno enodušnost in odpornost: komunisti, framasoni in tuji špijoni. Ko pravimo »boj proti sovražniku«, ne mislimo pri tem le na skrajne oblike tega boja, ki itak ne prihajajo dnevno v poštev. V takih velikih trenutkih se že še znajdemo pravočasno na okopih. Slabi, obzirni, neodločni in nezreli smo predvsem drugje, ob drugih prilikah, takrat, ko je treba velike budnosti, bistrega pogleda, iznajdljivega zadržanja, pa velike vztrajnosti. Sovražniki, ki jih je narodni voditelj tako preprosto, jasno in naravnost označil, nc delajo samo podnevi, ne samo na kakih sestankih, niso aktivni samo takrat, tisti dan, ko izide kak njihov list, ki ga razširjajo, da varajo z njim nevedne. Oni so vedno na delu, vedno tuhtajo, vedno pazijo, vedno rušijo, vedno razkrajajo, vedno nasprotujejo. Skratka: oni imajo sistem, kako st osvojili in stalno obvladovati ozračje, v katerem se razvija življenje na šoli, v uradih, na cesti, v javnih lokalih itd. Oni so mojstri v neprestanem, komaj opaznem vplivanju na razpoloženje okolja, v katerem delujejo. Kaj verno mi n. pr. » framazonih, kaj o njihovih tajnih sejah, kaj n Vojnik. FO in DK priredita v nedeljo, 3. marca ob 3 fiopoldne v posojilnični dvorani svojo prvo telovadno akademijo i zelo izbranim sjioredoin. Vsi vljudno vabljeni I o Pretresljivo igro. Misterij »Grolica Catbleen« bo v nedeljo 3 marca zvečer ob ovnih predvajala igralska družina Stolne prosvete v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Čisti dobiček te slavnostne prireditve, katere pokroviteljstvo je prevzel prezvišeni gospod knezoškol dr. Rožman, je namenjen v podporo revežem stolne župnije v Ljubljani. Vabimol n Škropljenje sadnega drevja. Spisal Josip Priol. Poljudno navodilo, kako izboljšamo s smotrnim škropljenjem sat'ni pridelek v množini in kakovosti. Založilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Ta knjiga je nujno potrebna prav vsakemu sadjarju. Zalo jo toplo prijx>ročamo! NAZNANILA o tem, kdo je član lože in na kateri stopnji njihot^ega 'članstva je. Ne ravno mnogo. Ia vendar, če razčlenjujemo učno-vzgojni sistem raznih javnih ustanov in poljavnih organizacij, an vsakodnevne vplive, ki iz tega sistema izhajajo, vemo da je masonerija na delu. ln kaj vemo o tem, koliko je komunističnih celic, kako se druga z glavni kanal tam na vse strani. Če se pa dobro razgledamo po našem tisku, po naši literaturi, beletri-stični, dramski in drugi, po raznih »nevtralnih« organizacijah, krožkih itd., pa vidimo, da so komunisti na delu. Za kaj torej gre? Gre zato, da bodo toliko izšolani, toliko duhaprisotni, toliko iznajdljivi, toliko bistri, toliko odločni in toliko vztrajni, da bomo vedno, povsod in venomer znali opazili pojave, ki kažejo na ozadje, v katerem se skriva eden izmed označenih treh glavnih notranjih sovražnikov. Žrebanje glavnih „Domotjubovih" nagrad V ponedeljek, dne 26. t. m. je bilo v prostorih uprave Žrebanje za naročnike »Domoljuba«. Točnejše poročilo in ves izid žre- banja bomo objavili v prihodnji številki »Domoljuba«, danes po objavljamo le iaid glavnih 70 nagrad. 70 glavnih nagrad so dobili sledeči naročniki t 1) Din 5000.— Zamik Franc, Nevije 3 pri Kamniku. 2) Din 5000.— Kucler Frane, izdelovalec harmonik. Drenov grič, Vrhnika. 3) Šivalni stroj »Pfaff« — Jakopič Jože, Zg. Graben 3«, Gorje. 4) Radijski aparat (Meode Super) — La-vrih Alojzija, Zubma 4, St. Vid pri Stični. 5) Klavirska harmonika št. 2530 — Hočevar Franc, Šmarna gora, St. Vid n. Ljublj. 6) Klubska harmonika štev. 2281-S — Sabec Anton, Žagar, Velika Loka. 7) Kolo, moško ali žensko »Lord« — Gubane Janez, Vodice 58. 8) Kolo, moško ali žensko »Lorde — Tavčar Marija, Sp. Luša 15, Selca n. Sk. Loko. 9) —16) Dvokolesa so dobili: Sušmau Fruic, Prevole 4, p. Preserje. — Vole Ivan, Podkoren 37, Kranjska gora. — Antončič Janez, posestnik, Vrh 1, Stari trg pri Rakeku. — Slanovec Franc, Tunjice 21 pri Kamniku. — Vovk Franc, kolar, Zgornji Otok 6, Radovljica. — Gornik Ivan, Grabrovec 35, Metlika. Rome Janez, Leskovec, p. Višnjagora. — Aljančič Marija, Brezovo 31, Kovor, Križe na Gorenjskem. 17)—21) Brzoparikiike so dobili: Bra-deško Anton, užitkar, Butanjeva 10, Vrhnika. — Hribovšek Terezija, Gabrov ca, Šmartno v Tuhinju. — Janežič Mart., Peče 6, Grosuplje. — Zupai urad Prečna. — Anton Plos, Zima-rice 6, Sodražica. 22) —26) Ure so dobili: Kofalt Jožef, kaplan, Leskovec. — Arko Franc, Martinja-vaa 26, Mokronog. — Ložak Ivanka, Zlatek 38, St Vid nad Ljubljano, — Matičič Franc, Slivice 7, Rakek. — škrlj Jože, Begunje 3 pri Cerknici. 27)—56) Brzoparilne lonce so dobili: Kokelj Jakob, Dobračeva 28, Ziri. — Bakulič Mici, Osmana Džikiča br. 10, Banjaluka, Bosna. — Ludvik Kranjc, Kožljek 12, Begunje pri Cerknici — Meke Rozalija, Dolga Raka 13, p. Raka. — Kveder Pavel, Gorica 6 pri Moravčah. — Boje Janez, Nemška vas št. 20, Ribnica na Dolenjskem. — Anžič Herman, Šmartno 22, St. Vid nad Ljubljano. — Sokolič Gjuro, župnik v p, Vidovdanska c. 9, Ljubljana. — Anton Bobnar, Godešič, Sk. Loka. — Baškovič Miha, krojač, Cerklje ob Krki 52- — Sivic Katarina, Dobropolje 12, Brezje. — Travnikar Mihael, D. M. Polje 130. — Brula Jože, Jelševnik 4, Črnomelj. — Rozman Jožef, Brezje 10, Grosuplje. — Jože Samoštur, Vrhovo 38. p. Radeče pri Zidanem mostu. — lianko Ernest, M Cernik 13, St. Rupert Dol. — Bizjak Ivan, Grahovo 88 pri Rakeku — Albreht Mihael, Ra.skovec 5, Vrhnika. — Janez Kalan, Trata 14, p. Skofja Loka. — Frie Dornig, čevljar, Pod Virjami 2, Tržič. — Potrpin Martin, Dobovec 14, p. Trbovlje. — Luzar Ivan, Sela pri Ratežu 10. Brusnice. — Potočnik Franc, Bukovica 6 nad Skofjo Loko. — Tome Franc, pos., Primostek 14, Grade«. — Poglajen Franc, Bukovica 10, p. Litija. — Vrbanec Matija, Učakovci 2, Vinica. — Mav-sar Kristina. Nožice 27, Radomlje. — Vidmar Josip, Sred. Lipovec 7, Dvor pri Žužemberku. Volčič Matevž, Reteče, Skofja Loka. — Kopiua Alojzij, Brezovska gora 13, Leskovec. 57 — 66) Kavne garniture za 6 oseb so dobili: Pančur Marija, Pšajnovica, Šmartno v Tuhinju. — Peter Lavtar, Dolenja vas 33, Selca nad Skofjo Loko. — Pivk Anion, Za-plana, p. Vrhnika. — Stupar Ivana, posest-niča, Vinkov vrh 5, Dvor pri Žužemberku. — Anžur Marija, pos., Trnovo 14, Leskovec. — Hafner Frančiška, Sr. Bitnje 63, Stražišče. — Kobe Pavel, gost., Sp. Log 2, Nemška Loka pri Kočevju. — Zupančič Alojzij, Gaberje 2, Grosuplje. — Borštnik Karolina, Gorenje Otave 13, Begunje pri Cerknici — Bučar Alojzij, Brezje 8, Grosuplje. 67 - 70) Par čevljev so dobili: Meglič Jakob, Sv. Ana 35, Tržič. — Slabe Alojzij, Dragomer 14, Brezovica. — Avsec Franc, posestnik, Gor. Gomila 4, Bela cerkev. — Pivk Anton, pos., Zibrše 12, Rovte. Nehaj o zaščiti kmečkih posestev ■ X, P™1? dveh Številkah letošnjega »Orača« sta izšla zanimiva članka o zaščiti kmečke posesti. Pri "f,; * *« ni d®51' razpravljalo in naš kmet niti ne ve, zakaj m gre. Pred tedni pa je na seji naše krajevne Kmeč-^ ed™ inteligentnejših naših' odbornikov načel to vprašanje in šele zdaj sem videl, kolikšnega pomena e. Vprašajmo se torej, kako je s kmečkim kreditom oziroma tako imenoval kre-ditno sposobnostjo našega kmeta. Besedo kredit pozna zlasti trgovec Niemu ie vse le. trgovsko blago, ker špekulira, išče Ki zastavi vse kar ima; da bi dobil še več v ugodni slučaju, v slabem na tudi vse izgubil. TrgovfcTta-ne tivovec tudi brez premoženja. • ?„rJJ«*če.je Pri kmetu. Kmet se ne sme vda-ah špekulacijam, ker če izruN zemljo, izgubi vse m ne more biti več kmet. Žemlja ni trgovsko b|«- 8» u male«» kmeta, kajti, (Dopis kmeta.) če večji posestnik nekaj izgubi, mu nekaj še vedno ostane, mali kmet pa je navadno ob vse. Napraviti dolg pomem pri kmetu zastaviti zemljo. Zastaviti feVh&T !VT,i'.TVtg3,i Pa 9e » današnjih težkih časih zlasti pri kmetu malokdaj sme. Kako li. n^ SaT!' Zem,!a zl»sti dandanes ne prenese nobene obremenitve. Vprašajte strokovniakt »S^^Jst-ssms kako n«™ Cenilt • mi te pred kratkim razlagal. posestnikov, ob krediL Toda vedeti moramo d, „ na kmetiji do 3 Ha že »koraj ne more preživim« srednja družina, da ti mali kmetje iičejo dC postranskega zaslužka drugod, da torej niso samo kmetje. Toda če bodo ob kredit, bo pa „ jamčena njih stalnost m obvarovani bodo pred varnofljo, da postane iz njih brezposelni prou, riat v breme občini in državi In še drugo dobro bi imela taka zaščiti. Ob. varovali bomo naše male kmetije pred novim drobljenjem io delitvami kar bo v neprecenlii, prid slovenskega kmeta. _„' Propadanje pohorskih kmetij Pohorski kmetje so nekdaj sloveli kot prar| kralji ns svojih obsežnih posestvih. Toda teh itK, danes ni več. Mak) je ie svobodnih pohorsk.h k™, tij, večina jih je prešla v roke raznih dolitukili bogatašev, veleposestnikov in trgovcev, njihovi nek-danji lastniki pa životarijo danes žalostno življenje na svoji nekdanji lasti kot najemniki ali kakor jih na Pohorju imenujejo »ofri«. Mnogo takih posest« pa je sploh opuščenih, poslopja so novi lastniki porušili, njive in travnike pa zasadili z gozdom, ki več prinaša, kakor pa polje v hribih. Tam, kjer je nekdaj doraščal zdrav m podjeten pohorski rod, se širijo danes ogromni gozdovi in Pohorje postaja polagoma spet tako zapuščeno, kakor pred davnimi časi, ko je bilo še vse prerastlo s pri* gozdovi. Kaj pa je vzrok propada pohorskih kmetij, pa nam žalostno dokazuje primer, ki se je te dni pripetil v Ribnici na Pohorju. V Hudem kntu pri Ribnici je kmetij«, na kateri ie gospodarila ena in ista rodbina nad 100 tet Posest.o je v današnjih časih vredno svojih 300.000 dia. prodano pa je bilo na dražbi zaradi dolga, ki je znaSal -samo 4000 din. Lastnica posestva — vdova ni mogla plačati tega dolga, ni mogla dobiti tudi potrebnega posojila in tako so ji pognali r.|rno imetje na boben. Po stoletnem trdem delu, s katerim je skrbela za svojo zemljo ter jo gnojila i znojem, je sedaj družina izgubila domačijo zaradi borih nekaj tisočakov. To je primer, ki spet jasno dokazuje, (tako potrebni je tudi pri nas zaščita kmečke posesti, če hočemo, da bo naša zemlji ostala v rokah svobodnega kmečkega rodu. Treznostni teden Vemo, da velik del Slovencev živi od pridelka svojih vinogradov. Mi jim iz srca želimo, da bi mogli za svoje vince veliko »tržiti in s skupičkom svoje potrebe pokriti. To pa le mora vsak pameten človek priznati, Uth iiira na harmoniko, 14 Poročila, 18 Sirom luizoslavije (Kad. ork.), 18.40 SlovenSčma tn Morene« (a. Rudolf Kolarič), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 19.50 »*«el minut bave, 20 Sestre Stritarjeve pojo, 20.40 PJo«*e, Napovedi, poročila, 22.15 Pester ejx>red Radij-;ega orkestra. Petek, 1. marea: 7 Jutranji pozdrav, 7.06 Na-_n>vedi, poročila, 7.15 PloKe, 11 Šolska ura: Po edenomorski ceati v polarno noč (g. Viktor Fir-lat), 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave. 18 Napo-recd, 13.02 Koncert slovenskih skladateljev (Rad. irk.), 14 Poročila, IS ženska ura: Kulturni pro-ilemi slovenske vasi (ga. Milena Premrov-Molio-ič), 18.20 Plošče, 18.40 Francoščina (g. dr. Stan-Leben), 1» Napovedi, poročila, 18.20 Nae. ura, 19.40 Objave, 19.50 Izseljenska poročila (g. Viktor flestenjak), 20 Koncert francoske glasbe, 21.10 O sonati, predavanje (g. Srečko K opore), 22 Napovedi. poročila, 22.16 Lahka glasba na ploščah Sobota, 8, marca: 7 Jutarnjl pozdrav, 7.06 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 18.02 Plošče, 14 Poročila, 17 Otroška ura: Lutkovna igrica (izvaja radijska Pavlihova druščina), 17.50 Pregled »poreda, 0L8 Za delopust igra Rad. ork., 18.40 Obramba in zaščitna sredstva protiletalske zaščite, 19 Napovedi, poročila, 1920 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar), 20.80 Pisan večer, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Za dober konec Mna Igra Radijski orkester. Nedelja, 8. marea: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Klavirske skladbe Vasilija Mirka, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Vse navzkriž (ploiče), 9.45 verski go-™>r (g. dr. Vilko Fajdiga), 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11 Nedeljski koncert Rad. ork., 12-90 Poročila, objave, 18 Napovedi, 1802 Nastop gojencev klas. gimn. v Ljubljani, 14 Plošče, 16.80 Naloge slov. dekleta (gdč. Albina Bajdova), 17 Gospodarska navodila in trfna poročila, 17.80 Vesele pesmi poje g. Drago Žagar, 1» Napovedi, pobila 19.20 Nac. ura, 19.40 Objave, 20 Pk>8*e, Sfi Koncert slovenske pesmi, 22 Napovedi, pobila, 2Ž.15 Plošče. „„ v Ponedeljek, 4. marea: 7 Jutranji poedrav, 7.06 Napovedi, poročila, 7,15 Plošče, 12 "o«če, 12.30 Poročila, objave, 18 Napovedi, 18.02 Opoldanski Koncert Rad. ork., 14 Porodila, 18 Zdravstvena J1«: Žensk« ©samosvoja (g. dr. Anton Brecelj), 18-20 Plošče, 18.40 Mesečni slovstveni Pogled (g-Rro'- Franc« Vodnik), 1» Napovedi, poročila, 19.20 ?ic 19.40 Objave, 19.45 Več manire — pa DrM zamere (e. Fran GovekarV 20 Rezervirano za prenos, 22 Napovedi, poročila, 22.15 Zvoki v oddih (Radijski orkester). Torek, 6. marea: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 11 Šolska ura, 12 Plošče, 12.30 Poročila, objave, 13 Napovedi, 18.02 Opoldanski koncert slovanske glasbe (Rad. ork.), 14 Poročila, 18 Klavirski koncert, 18.40 Kes in milost (g. Fran Terseglav), 19 ttapovedi, poročila, 19.90 Naciolna ura, 19.40 Objave, 19.50 Deset minut zabave, 20 Plošče, 20.5» Samospevi, 21 Koncert Rad. ork., 22 Napovedi, poročila, 22.15 PloS&s- Sreda, 8. marca: 7 Jutranji pozdrav, 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Plošče, 12 Plošče, 12.80 Poročila, objave, 13 Napovedi, 13.02 Plošče, 14 Po-ročila, 18 Mladinska ura, 18.40 Slovenske pravne starine (g. dr. Josip Zortlar), 19 Napovedi, poročila, 19.20 Nac. ura, 1940 Objave, 19.50 Uvod v prenos, 20 Prenos iz ljubljanske opere; v i. odmoru glasbeno predavanje (g. rav. Vilko Ukmar), v II. odmoru Napovedi in poročila. Dravska finančna direkcija v Ljubljani uradno razglaša, da ta čas ni ae pri direkciji, niti pri podrejenih davčnih in katastrskih upravah nobeno službeno mesto prosto. Zato naj se prošnje za sprejem v fin. konceptno, raSuivsko, davčno in katastrsko službo zaenkrat ne vlagajo, ker ni nobene možnosti za: ugodno rešitev prošenj. Isto velja tudi pa fin. pisarniško in drugo pomožno službo, kjer so zdaj prav tako vsa mesta uradnikov, zvanični-« kov, služiteljev in tudi dnevniCarjev zasedena. n Blagovica. Banska uprava je dovolila dva nova sejma za govedo, konje, praSiče m drobnieo, ki bosta vsako leto 11. marca in 28. oktobra. KeE sta sejma, ki sta 25. januarja in 20. avgusta, selo dobro obiskana, vabimo, da pridete tudi na novo« vpeljana sejma. Zveze so zelo ugodne. o Do 15. marca se lahko pošiljajo refrtve na« dradne ujjanke v »Druž. Pratiki«, Ta dan l>o žreb** nje knjižnih nagrad. Ce še nimate »Dni*. Pratike«, jo lahko še naročite po dopisnici na Prodajalno H< Nična an v Ljubljani. ___ Še danes si nabavim »Družinsko pratik«« > LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI tadruga * neomejenim jamstvom Ljubljana. MifctoSifeva cesta 6 t lastni palači__. obrestuje hranilne vloge naiugodnele Nove in itare rtoge, ki so v celoti vsak čas izplačljive obresiuje po 4*/»j proti odpovedi po 5% 99t*n Nov redilni pralefe »REDIN« z« prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zado-atuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 6 din, po pošti 12 din, 3 zav. po pošti 24 din, 4 zav. po pošti 30 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi Redin se dobi samo z gornjo sliko Prodaja drogerija Ram. Ljubljana. Židovska ul.1 Na deželi pa zahtevajte REDIN pri Vašem trgovcu Črni gaber kupim za takoi ali ia posek poiimi. Pi ačilo takoj, tudi pred posekom Ponudbe je potrebno poslati takoj ua upravo »Domoljuba« pod številko 1039? GOSPODARJU Nabavite si TUBFAN mline, da si prihranite na času, žitu in denarju. Zakaj? ker g tem mlinom si doma očistite vse žito, zmeljete vse žitne pridelke v razno okusno fino moko, zdrob, ješprenj, kašo in šro tate. - Resni kupci zahtevajte brezplačne prospekte. TurnSek Štefan Ljubljana. Aleksandrova e. 4. J. Praprotnik Domžale — Ljubljanska cesta št 108 priporoča svoje najnovejše šivalne stroje, jiogrezljive, vseh svetovnih znamk, po najnižjih cenah. — Velika izbira moških in damskih dvokoles. — Na zalogi tudi malo rabljeni in dobro ohranjeni šivalni stroji in dvokolesa. Mlckio je sredstvo za po množenje mleka pri kra vab in za dobro prebavo. Zavoj mali Din 10 —, ve liki Din 16'—. Biater fluid za konje za . . . ,..„,,, masažo pri raznih poškod-Din 20-ID SlekleniM' mala Din 10-—, velika rnr Bister prašek prepreči mnogotere konjske bolezni posebno pa naduho, zavoj Din 10-—. Dobro domačo pijačo brez dodatka pravega sadjevca napravite z Jabilnom, ravoi Din 2ty~. poštnino zaračunamo posebej Drogerija Emona, Iv. Kane, Ljubljana, Hebotiinik Umetne oži izdelujemo popolnoma po naravi za avoje paciente F. Ad. MUiler SShne Wiesbaden * Ljubljani: Splošna bolnica, očeani oddelek ___4. In a. marcn 1940. Nikoli ne veš... . DlmoV'iS S° -naSli mrtvi- zastrupljeni T'®-1'- slučai' k J! 1HPKr,a ln opuščala plin. To je SfZii&i? efe prav,Je- komai T Delavci, ki so popravljali pr0K0 ,0 i, PHvozS iePv$Iak '°Pat0 °b Ž^kemVru r rt vozu je vlak ter jo vreel z vso silo v .PtumrteTČega ki* A £ Pri bikoborbi r Valenciji se je prinetilo da je v trenutku, ko bi imel matado^Zaditi Mali oglasnik obrtniki pomočn.kor ah vajencev in narobe. Pri.tojbina za mala <*!aae aa plaiuj. v Mpt,. Drevesca: češnje v 10 sortah, breskve v 25 aortah, vrtnic«, vinsko tr6je ln ključe, prav dobro kupite v drevesnici Jelen, St I1J pri Velenju. Moške obleke perilo In vsa oblačila po priznano nizkih cenah «1 nabavita pri Preakerju - Sv. Petra cesta t« ~ LJubljana. Vse čebelarske potrebščine v železnim Fr. Stupi-ca. Ljubljana, Gospo-svetska 1. Vsakovrstno zlato, srebro in brlljante kupuje vsako količino po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ul. 8. Velika zaloga vsakovrstnih ur, budilk ln nakita po najnižjih cenah. Poceni naprodaj: 8 popolnoma novih šivalnih strojev, več koles. otroških vozičkov in raznih drugih predmetov pri Promet nasproti križanske cerkve. Naprodaj Podpisani proda rvoj vinograd v Rojah pri Čatežu pod Zaplazom. ki Je v dobrem stanju ln Ima 2000 cepljenih trt, novo z opeko krito zidanico, nad katere bi se lahko napravilo stanovanje. Cena 18.000 din. NatanSneje Izve pri: Janezu Koreleo, Mačkovee 8. p. Velika Loka. Hlapec pameten in posten dobi službo v župnlsču Cerknici. Kmečko služkinje 25—30 let staro, pripravno, pošteno, ki at» razume na majhen ae-lenjadnl vrt in lilina dela, sprejme bolJSa hlia, 2 starejše osebe, blizu Ljubljane. Služba dobra. — Chlodi 1., Dev. Marija v Polju. Majer dobi stalno službo pod ugodnimi pogoji. I»-vežbanost v vlnograd-nih In kmečkih delib pogoj, tudi poštenost in skrbnost. Več delavnih moči željeno. Nastop takoj. Ponudba upr. »Domoljuba« pod slfro .Dolenjsko« 2709. Kmečko posestvo tudi z gostilno, kupim v okolici Ljubljana. — Cena 150 000 do 250.000 din. — Prednost imajo Gorenjci. Resne pismene ponudbe na Jer-nejčlč. Begunj« i pri Cerknici. Dekle polteno, okoli 15 let« sprejmem takoj k družini z otrokom v LJubljani. — Ponudbe pod »Pomoč gospodinji« — 2594. Fige dobite aopet pri tvrd-kj Fran Pogačnik, d. o. z. v Ljubljani, TyrSeva (Dunajska) cesta St. >8 — Javna skladišča. Dekle snažno, pošteno, delavno, z dobrimi spričevali ali vsaj z gospodinjskim tečajem, ki ima veselje do kuhe, dobi dobro plačano službo v trgovski hist. Sprejme se tudi dekle za kmetska dela. Ponudbe na upr. »Domoljuba« pod »LJubljana« 2705. Radio na baterijo ln elektriko. 3-cevnl, skoraj nov, naprodaj za 800 din. Slvlc, Praproee 8L S, p. Podnart. Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Josip Kuhar, mizarstvo, p. St. Vid nad Ljubljano St. 7». Merjasec pol leta star, bet, križan Joksirec, za pleme naprodaj. Naslov upr. .Domoljuba« pod Stev. 2681. Krave dobro mlekarlco. prodam. M. Gregorc, Pod-smreka It. t, Dobrova^ Pastirja 13—14 let, sprejmem. Svetek Uriula, Slap« it. 1«. p. Dev. Marija v Polju. Pastirja 14—15 let. sprejmem. Jera Svetel«. Slape 10, p. Dev. Mar. v Polju. Hlapca starega 30 do 50 let. treznega In poštenega, sprejmem na majhno posestvo. — Po!zve se pri čevljarju, Vižmar-je 43, p. St. Vid n. JLJ. Fanta za vsa kmečka dela, 17—18 let starega, takoj sprejmem. Perko, Ljubljana VII, Vodnikova 50. Hlapca sprejmem na kmetijo tik Ljubljane. — Koa Lovro, Savje 6, p. Je- žica. Hlapca za kmetijo pri Ljubljani sprejmem. Gr«-gorc, Podsmreka at. (, p. Dobrova. Hlapec priden In posten, službo v tupnlsču. Ni. slov v upravi »Domo. ljuba« pod st. 267J. Za veleposestve iščemo majerja, oie-njenega, ki zna molzti In se dobro spozna pri živini. — Ponudbe nt upr. »Domoljuba, pod »Vesten« 2394. Kmečki mlin na stalni prodam. N». slov v upravi .Domoljuba« pod st. 2269. Par volov za delo, 1000 do 1101 kllogr. težkih, kupim. Štefan Rozman. Vil-marjo t. St. Vid nai LJubljano. Hlapca in služkinji pridna in po#tena, vt* Jena vseh kmečkih del ISčem. — Ponudbe nt oal. odd. »Domoljub«* »od »Pridna« 2488. Fanta 17—za let starega, vi-jenega kmečkega deli, sprejmem. Mala vu »t. 12. p. Ježlca. Kmečkega fanta m feraofka dela sprejmem. Zavasnik, Dol-nlce 1J, St. Vid n. LJ. Kmečkega hlapca vojaičin« prostega — sprejmem. Naslov r upr. »Domoljuba« pod »t. 2485. Hlapca nad 18 let starega, eprejmem takoj. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 2697. Lesena šupa S x 8 Ul'. 4 m visok«, vsa opažena, močsn strop, dobro ohranjena, poceni naprodaj. -Franc Orel, MengcS 60. biku podalo v vrat, bik sunil z glavo kvišku It J ■ JB .boci,alj ?«d«I<> visoko čez ograjo v S odnesli. 6V' kat£rega 80 oef H^ .tako Strašno ^ odru da j. je pri tem zdrknilo umetno "obovle po go tancu in e bilo treba takojšnje oner« cije, da so jo mogli rešiti. J J operft Postopač, ki je agitiral za komuniste, J« prišel v zakotno vasico, kjer je kvasil vaščanon o nebesih na zemlji. »Kai bo oa z onimi, ki vaših nebes ne bodo vredni?« 'ga je izkusai« 2govorna ženica. »Hm. poslreljali jih bomo.« je dejal odkrito. Tedaj je šestletni deček pocukal mater za rokav in rekel: j Kajne, m«®* v taka nebesa pa že ne greva, kjer bi nas po-strelih.« Kupujte pri Mhsb, ki oglašajo g »Domoljubu"! ssst ..........,.„„,.» " Kail«.k. _ Z ,B aP",es «-H Itdajaiell: dr. Orejorl) ••(aila«aaika Uikaraat Jols Kramar«.