VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 41.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 18th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Slovenske vesti Konferenca za raz-iz širne Amerike orožitev je zastala.
Slovenci v Homer City, Pa. London, 16. febr. Franco-se zelo zanimajo za slovenski s k i ministferski predsednik, radio program iz Clevelanda. Andre Tardieu, načelnik -Pravijo, da ga slišijo, le dosti francoske razoroževalne de-glasio ne. Pišejo, da bi se legacije, je danes zbolel, in morale zlasti manjše naselbi- j zdravniki so mu zapovedali, ne zanimati za to, da se dobi ostati v postelji in se ne mogočnejša postaja, ki bi pone- re v r n it i na konferenco v sla slovenski glas po širni London. Francoski minister Ameriki.	jSki nredsednik se je namreč
V	Sh innston, W. Va. je po j hudo prehladih Seveda bo s kratki in mučni bolezni umrl tem razoroževalna konferen-rojak Mike Turkovich, star j ca močno zadržana, ker brez 32 let. Bil je član S. N. P. J. Rojen je bil v vasi Sanjane, občina Jelšane. Ranjki zapušča soprogo in pet otrok, ter dva brata in eno sestro.
V	Pueblo, Colo, bodo praznovali v kratkem petintride-setletnico, odkar je bila tam ustanovljena slovenska župnija.
V	Sheboygan, Wis. je umr- točko, la Mrs. Ana Jerala, članica K. j5; K. J. in poznana kot marljiva gospodinja. Zapustila je Pet otrok.
V	rudniku Milfort, Crosby,
načelnika francoske delegacije se konferenca ne more nadaljevati. Začasno zborujejo samo razni pod-odseki, ki pa seveda ne morejo priti do nobenih zaključkov. Razoroževalna konferenca velesil je sedaj v poteku že en mesec, ne da bi s zastopniki velesil zedinili doslej za eno samo
Mi
Sedem načinov ljubezni na tem svetu
Kansas City, 16. febr. Vsi ljudje se poročijo iz ljubezni
nn. se je ponesreči rojak t0(Ja vsj ne jz enake ljubeznj Wike Zakotnik Na glavo mu David Seasbury, psiholog in Je padel kos rude	isatelj ■ pravkar označil
V	Calumet, Mich je bil v sedem različnih vrst ljubezni rudniku ubit Jos. Hrovatic, in vzrok zak • se ,judje že.
lin fle^23 r0jen- ViCa" n i jo. 1. Ljubezen radi tova-jumetu. Zapušča starse, bra- rišije> ko eden drugemu ugani o sestre.	:ata 2. Romantična ljubezen, Delfske razmere v She-; t0 je ijubezen v ljubezni. 3.
in fa!1U' yiS" ta,k° slfbe'Spolna ljubezen, povzročena 1 place tako nizke, da je lju-: te!esni atrakciji. 4. Dru.
«em v resnici težko živeti. žinska ljubezen, ki ima za
V	Library, Pa je bil v rud- |s 0 diag0 dom jn mirn0
' kLl ubit rojak John Jerman, življenje. 5. intelektualna
ok o 5 lei dTxa Jz Zag°rja Uubezen, ki sloni na duševni Zapušča zeno in pet privlačnostL 6 Družabna
v Vn .	, »■ ijubezen, razširjena med ljud-
. V Detroitu je umrla Mary mi enakega družabnega starke. stara 23 let in hci biv- ,iSČJL 7 Sebična ljubezen, ko umrla je
Calumetčana "agio na operaciji.
V Pueblo, Colo France:
doma iz Ribnice. ______
poraščene sinove in hčere. Isti
se dekle poroči v namenu, da
, bo imela Dri možu vsega do-
.	JC iimir f volj. Prvo omenjena ljube
is,rose 1, stara 62 let, zen> pravj profesor Seabury,
Zapušča prjnese največ srečnih zako-in hčere, i
°tam je umrl Edward Ža-! Sar, star 17 let, ki je bil rojen Kazen s palicami in sra-
y pjj'	, A	motni kol
SiL l1Cag0 £ ,UmriAnt0n; Wilmington, Del., 16. fe-' ^leV°maKZ!bruarja. - Frank in James
Va75i,P*n ^et!'xkl- JU L6 Dickerson sta priznala, da .2b let. Zaoušca dva brata
ln štiri sestre.
M ' v-0-
NaPačni dolarski ban-
kovci v Evropi
Berlin, 16. febr. Policija je tem mestu prijela tri možke, katerih-se sumi, da so čla-r bande, ki je preplavila sko-0 vso Evropo z naoačnimi ^°iarskimi bankovci. Med VriJetimi se nahaja Romunec n !5as' neki Madžar po ime-iJJJ Katz in neki Čeh Weiss po
ni v,nu' ^olicija je dobila pri j n večjo množino ponareje-
dolarskih bankovcev. Avtomobil, ki bo vozil 250 milj na uro
16. februarja
Graft je ime kači, ki ugonablja mesto Chicago
"Triglav" perfektno HaonaSi še vedno igral težavno igro. dolži tovariša.
Tekom 28 let obstanka dra- j Wooster, Ohio, IS. febr. i matičnega društva "Triglav" Charles Hannah in Earl v Clevelandu je imelo sloven- Conald, ki sta aretirana in ob-sko občinstvo stotero prilik j dolžena, da sta odpeljala 4 posečati predstave, prirejene letnega dečka Melvin Horst, od "Triglava." Društvo je tu- katerega sta potem umorila, di vedno imelo izvrstne pev- še vedno eden druzega dolži-ce, katerih mnogo se je nauči- ta umora. Včeraj je dal drlo lepega slovenskega petja žavni pravdnik oba osumljen-še od ranjkega Ivan Zorma- ca pripeljati skupaj v eno so-na, kot tudi od njegovega od-i bo. Tu je izjavi! Hannah, da ličnega sina. Ti pevci so na- je Conald, njegov bivši naj-stopali pri raznih dramatičnih boljši prijatelj, umoril dečka prireditvah in s tem obogatili in zakopal truplo v Sugar po-vprizoritev.	•	toku. "Čuj, Conald," je dejal
Preteklo nedeljo pa je bila j Hannah. "Oba sva v pasti, igrana igra brez petja, nekaj Jaz bom povedal svoje, in popolnoma-noyega na sloven- prav je, da tudi ti priznaš svoj skem odru. Marljivi č 1 a n i, del." Videlo se je Conaldu, "Triglava" so prestavili sen- da so ga te besede zbodle, kaj-zacionelno ameriško igro, ti pričel se je potiti, toda po-"The Cat and Canary" na slo- j vedal ni ničesar. Na vsa vpra-venski jezik in jo podali na- jšanja je odgovarjal samo "Ne šemu občinstvu pod našlo- j vem, ne vem!" Državni prav-v o m: "Neznani dediči." In dnik ga je potem še ves dan
kot so bile vse igre, katere je uprizorilo društvo "Triglav' doslej, izvrstne v vsakem pogledu, je pa igra "Neznani dediči" prekosila vse dosedanje uprizoritve.
Prvič, kar pomnimo, šo znali vsi igralci svoje besedilo perfektno, brez vsake hibe
vpraševal, ne da bi mogel kaj iz njega dobiti. Težko, da bi se državnemu pravdniku posrečilo izvabiti iz njega priznanje.
Romunec kritizira Henry Forda
,, ^ , V Clevelandu je go v o r i 1 Igrovodja, Mr. Matt Grdina,| preteklo nedeljo dr. Nicho-je izbral osobje za razne vlo-; las Iorga, predsednik romun-ge, katerih vsak je bil kot ro- |ske univerze v Bukarešti gle-jen za nastop v ravno dotični de najnovejše knjige, ki jo je
Zamorci so vedno bolj mestnih delih in 1
upoštevani pri vseh uradih v Clevelandu.
sta ukradla približno 2000 gosi, rac in puranov, in sodnik, ki je poslušal njuno zgodbo, se je spomnil na starodavno kazen, ki je bila nekoč v veljavi v državi Delaware. Sodnik je odločil, da morata oba brata biti privezana na sramotni kol, nakar dobita javno vsak pet udarcev na hrbet z bikovko. Obenem pa morata vsak presedeti dve leti ječe.
Opomin suhaškim kon-gresmanom-republi-kancem
Washington, D. C., 13. februarja. — V drugem kongresnem distriktu v državi
včeraj
_______ _	^	Wil-
zji p? trdijo, da bo lahko vo- liam J. Granfield, ki je demo-roilj na uro. Največji krat in moker. Vtemdistrik-W Poznani rekord av- tu je bil doslej še vedno izvo-n "0bilske vožnje je 231 milj ljen republikanec in suhač.
Čimdalje več zamorcev do-j Simms-Rocco rokoborba. biva mestna dela, in to ne sa-| Prihodnji petek se bori naš mo navadna, priprosta dela,' slovenski rokoborec, Frank pač pa tudi boljše službe v Simončič - Simms, z Italija-uradih gredo vedno bolj za- nom Emmet Rocco. Vstop-morcem. Bele so začeli izpod- j nice so že naprodaj v mest-rivati. Zamorci imajo tri: nem avditoriju. Pravijo, da councilmane v mestni zborni- je Simms zadnje čase mnogo ci, ki se potegujejo na vse na- zboljšal svoje pugilistične čine za svoje ljudi. Poleg te- j zmožnosti, in da bo Italijana ga pa si hoče Maurice Masch- pošteno namlatil. In tako ke, vodja republikancev v želimo tudi mi. Clevelandu, zasigurati vse za-1 Listnica uredništva morske glasove s tem, da skr-: Naročnik. — V Ameriki je bi, da podeli zamorcem čim jako lahko izpremeniti svoje več javnih uradov. Prvič v i ime. Kadar prosite za drugi zgodovini m e s t a Cleveland j državljanski papir, povejte dobijo zamorci važne pozici-j sodniku, da bi radi ime spre-je v uradu mestnega blagaj- menili, in zgodilo se bo brez-nika in mestnega clerka. Dva- plačno. Če pa ste državljan najst procentov vseh oddanih in hočete spremeniti svoje glasov pri zadnjih volitvah ime, morate iti na probatno so bili zamorski glasovi, in to sodnijo, kjer vas bo veljalo
dva dolarja z a spremembo imena, ki je postavno veljav-
Tu
London,
to pravkar izdelujejo nov av- Massachusetts je bil v Tiobil, Silver Bullet, o ka- izvoljen za kongresnika
crem	< i ii i_____ i,-_____ t ___t- u i ■ j
Žen11'0,	avt0 130 zmo"
UrD Vo?iti tudi 275 m i 1 j na
25o 3 P°vPrečna hitrost bo pa .^ilj. Imel bo dva stroja
jai u Cll'ndrov vsak in razvi- ne zmeni za drugega kot ka-- 20Q0 konjskih sil.
l rpH^j-.i T T
Tozadevno je govoril včeraj v zbornici senator Walsh, ki je dejal, da se ljudem odpirajo oči, ker sedanja vlada se
nekaj šteje. Zamorci sedaj delujejo na to, da se odstrani Dudley Blossom iz urada di- na. rektorja javne dobrodelnosti.	Visoka kazen
Zamorci trdijo, da on nič kaj j Pred sodnikom Baer-om je rad ne daje služb in uradov bil te dni mlad fant, star 21 zamorcem, zato mora iti. Vi-; let, obtožen,. da je nagajal deti je torej, da so zamorci; dekletom na ulicah. Porotni-
Vrniireclsednik Hoover se je - 1,11 v Wash i- ' ' - '
de
ington iz Flori
ko bi vsilila prohibicijo, do-čim se Hoover za druge eko nomske prilike, zlasti za brezposelnost, nikakor ne zmeni.
postali že predrzni. Zamorci dobijo te dni važen urad pomožnega mest nega clerka, katera služba nese 4500.00 na leto. Poleg tega bo najbrž imenovan tudi pomožni mestni blagajnik iz vrst zamorcev. Kadar so volitve, tedaj gredo zamorci kot en mož na volišče, da le v javnem političnem nastopu morejo priti naprej. Pri nas pa se le premnogokrat sliši: "Ah, kaj bom volil! Bodo že brez mene naredili!" In naredijo v resnici — zamorci !
ki so ga spoznali krivim, in fant se je smejal, češ, dosti ne bom dobil. Sodnika pa je to vjezilo, pa mu je naložil to vjezilo, pa mu je naložil najvišjo- kazen: šest mesecev zapora in $200 kazni. Kislega obraza je odšel adut iz so-
Policist ubit
Fred Glover, 38 let star, policist N. Y. Central železnice, je bil v nedeljo ubit na progi, ko je patroliral ob 140. cesti. Zaoušča vdovo in dva otroka na'628 E. 96th St.
L«p uspeh g. Banovca
G. Banovec nam iz Durant City, Pa., sporoča, da je imel tam lep uspeh s koncertom 15. februarja. V dvorani je bilo do 400 ljudi, Slovencev, Hrvatov, Poljakov in Angležev. Vsi so bili izredno navdušeni, zlasti narodne pesmi so vžgale ljudi. G. Banovec pošilja vsem lepe pozdrave!
Številni roparski napadi
V nedeljo in pondeljek je bilo policiji v Clevelandu naznanjenih 13 roparskih napadov in 13 roparskih vlomov. Restavranti, lekarne, privatni domovi, vsepovsod se roparji pojavljajo.
Opomin staršem
Sodnik Bear je imel v nedeljo pred Katoliškim klubom lep nagovor, v katerem je pozival starše, da nekoliko bolj pazijo na vzgojo svojih otrok. Dejstvo, da je imelo lansko leto v Clevelandu 4178 otrok, starih še ne 16 let, s sodnijo opraviti, je pač 'Upoštevanja' vredno.
"Cleveland Citizen"
Tekom teh dni je praznoval delavski časopis v Clevelandu "The Cleveland Citizen," 40-letnico svojega obstanka. Max Hayes, znani delavski vodja, je urednik tega časopisa. "Citizen" je najstarejši delavski list v Ameriki. Ko se je ustanovil, je bilo v Clevelandu 35 delavskih unij, k iso štele 5000 članov. Danes jih je nad 200, a štejejo nad 80.000 članov in članic.
vlogi.
Junakinja igre je bila Miss Vera Grdina, ki je igrala Miss West. Še nikdar prej nismo videli Vere igrati, tako perfektno. To je igralkavS talentom, katerih Bog ni vsakomur podelil. Žal, da radi omejenega prostora, ne moremo se spuščati v podrobnosti. Izvrstna je bila Mary Novak v ulogi Susane Silsby. Nepre-sežna, do najmanjše podrobnosti perfektna. Enako priznanje zasluži tudi Anna Jak-sic, ki je igrala ulogo Cecilije Young, dasi je imela manjšo vlogo, katero je sijajno izvršila.
In kaj bi napisali o Mari, katero težavno, skrivnostno vlogo je mojstersko dovršila Maxine Steinitz. Videli smo že stotine slovenskih igralcev v Clevelandu in drugod, toda njej za to vlogo ni mogoče dobiti enake. Pokazala je, kaj se da narediti iz šicer brezpomembne vloge — mojstersko delo. Koncentrirati je znala na sebe isto pozornost kot jc je imela glavna heroina igre.
Izvanredno izvrsten nastop je imel Mr. Frank Turek kot Robert Crosby. Igral je ab solutno dovršeno.
izdaj Henry Ford. Dr. Iorga je izjavil: Čital sem in či-tal to knjigo, dobil sem v nji vsakovrstna navodila, kako se mora hitro delati in hraniti čas in materijal, o kakem čuvstvu do delavca pa nisem dobil ničesar v tej knjigi. Henry Ford za tehniško izobrazbo Iz Fort Myers, Florida, .se poroča, da jc H e n r y Ford sklenil potrošiti 100 milijonov dolarjev za gradnjo tehničnih zavodov, v katerih bi se vzga jali prvovrstni mehaniki.
Redna seja
V	sredo zvečer se vrši v Knausovi dyorani redna mesečna seja društva Triglav.
Sv. maša zadušnica
V	sredo zjutraj ob 8. uri se bo brala sv. maša za pokojno Terezijo Zalo kar v Collin-woodu v slovenski cerkvi na Holmes Ave.
Drassler kot Paul Jones je bil tip zaljubljenca, ki ne zna razodeti svojega srca. Ravno tako Mr. August Kollander v vlogi Harry Blythe, enako dr. James W. Mally, ko je igral Charles Wilderja. Ustvarili so prave tipe značajev, katere so predstavljali. In vsem je ugajal Mr. Verbič kot Hendricks. Nastopil je perfektno. Tudi dr. Patterson je izpeljal svojo vlogo, kot novinec na odru, v zadovoljstvo.
•Scenerija, oprema, obleke, nastopi, izgovarjava, vse je bilo perfektno. Igralci so znali v svojih vlogah prešiniti občinstvo tako, da je mnogo ljudi v dvorani glasno kričalo od strahu in groze. Žal, da
-Zaprte banke Da vedo ljudje že naprej, naznanjamo, da bodo v soboto, 22. febr. vse banke in vsi uradi v mestu zaprti radi rojstnega dne Geo. Washing-tona. "Ameriška Domovina" Frank J. i isti dan ne izide.
Na potu iz šole ubit Ko se je 11 letni Carl Kotnik, 14805 Sylvia Ave. vračal v pondeljek popoldne iz slovenske šole na Holmes Ave. proti domu, ga je na prehodu preko 152. ceste pri Darwin Ave. zadel truk in ga ubil. Voznika so prijeli.
Vreme
Družba za pospeševanje zmernosti se jc v Bostonu razšla. Mogoče ni več pijače.
nam je podrobnejo opis nemogoč. Zna mogoče kdo drugi kaj več napisati. Dvorana je bila polna, in občinstvo se je skrajno zadovoljno vračalo domov.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA:
Za Ameriko, celo leto S* Ameriko, pol
-16.601 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 „•3.801 Za Cleveland, po poŠti, pol leta >3.50
Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerifika Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0828._
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
šem cenjenem listu, da nekoliko napišem, kakšne razme-re so pri nas v "beli Ljubljani," ali v Nottinghamu. Z delom gre bolj slabo, kakor menda povsod. Eni delajo, drugi pa ne. Pa še slabše kaže, ker so začeli ljudi odpuščati iz tovaren kar na debe-
sto vstopnino za tri mesece Letos v maju poteče 30 let, ko so se rojaki v Newburgu zmislili in ustanovili prvo društvo z imenom društvo sv. Alojzija. Gotovo so imeli tež-koče, če pomislimo, koliko sc morali ljudem dopovedovati, kaj vse jim bo društvo kori-
lo. Menda bodo kar pometli' stilo. Danes, po preteku 30
Entered ta second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under Uie Act of March 3rd, 1879.
83
No. 41. Tue. Feb. 18th, 1930.
Jugoslovanske podporne organizacije.
Zanimivo je vedeti, koliko premoženja imajo slovenske podporne organizacije v Ameriki, koliko ga imajo hrvatske podporne organizacije in koliko srbske. Ker imamo stotiso-če naših ljudi v naših bratskih organizacijah, je pač zanimivo vedeti, za koliko so naši ljudje zavarovani v raznih bratskih organizacijah, koliko je premoženja tam ali tam.
Na primer, Jugoslovanska Katoliška Jednota, z glavnim sedežem v Ely, Minn., je štela koncem leta 1928 skupnega premoženja v odrastlem kot v mladinskem oddelku $1,098, 583.25. Napredovala je v enem letu za lepo svoto $22,339.68.
Seveda, je nemogoče podati še danes statistiko za ves napredek naših podpornih organizacij v letu 1929, kajti to vzame dolgo časa, in tudi če so računi že priobčeni v javnosti, pa je treba ila podlagi teh računov primerjati in študirati, da se doseže pravilna svota in odstotek v primeri z drugimi organizacijami.
Slovenska Narodna Podporna Jednota je imela koncem leta 1928 skupnega premoženja $3,759,229.94, in je napredovala tekom omenjenega leta za $335,452.77 v svojo blagajno. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza je imela v blagajni $538,641.75, in je napredovala tekom leta za $48, 346.40.
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, najstarejša slovenska podporna bratska organizacija v Ameriki je imela v svoji blagajni koncem leta 1928 svoto $2,139,369.22, in je napredovala v premoženju tekom leta za $106,766.50.
In tu imamo našo Slovensko Dobrodelno Zvezo v Clevelandu, ki je naštela koncem leta 1928 vsega premoženja v svoti $617,376.11. Tekom enega samega leta je ta organizacija napredovala za $87,313.18. To je edina organiza-zija, ki ni za ves čas svojega obstanka razpisal?, še nobene posebne doklade k asesmentu, bodisi v ta ali oni fond.
Zapadna Slovanska Zveza je štela v istem času, kot zgorej omenjene organizacije, skupnega premoženja v svoti $108,135.77, in je napredovala v enem letu za preko $21,000. Jugoslovanska Podporna Zveza, s sedežem v Milwaukee, je štela koncem leta 1928 premoženje $181,788.66, napredek v enem letu 1S,89$4.87. Potem imamo Slovensko-Hrvatsko Zvezo, ki je imela v istem razdobju Dremoženja v svoti $194,595.82, napredek v enem letu za $18*894.87.
Računati moramo še na "Družbo sv. Družine," s sedežem v Jolietu, 111., ki je štela koncem leta 1928 premoženja v svoti $51,193.86, in je znašala prirastek tekom enega leta svoti $10,095.88.
In da prinesemo te številke premoženja slovenskih podpornih organizacij v Zedinjenih državah, naj omenimo končni rezultat:
Vse slovenske bratske podporne organizacije so imele koncem leta 1928 skupaj 144,109, in so tekom leta narastle za 8,480 novih članov. In ist£ naše slovenske organizacije so štele v istem času skupnega premoženja $8,694,109.35, in se je premoženje vseh slovenskih organizacij v Ameriki tekom leta 1929 pomnožilo za skupno svoto $625,731.28.
Prednq priobčimo prihodnji tozadevni članek, naj omenimo, da štejejo vse hrvatske bratske podporne organizaci je v Ameriki, skupnega premoženja $4,649,562.22, oziroma so štele toliko premoženja koncem leta 1928. In vse srbske bratske podporne organizacije so imele ob istem času $750, 339.05, ali slovenske, hrvatske, srbske organizacije skupaj ogromno svoto $14,094,010.62, iz česar je razvidno, da so imele samo slovenske, bratske podporne organizacije Zedinjenih državah koncem leta 1928, še enkrat toliko premoženja kot hrvatske in srbske bratske organizacije skupaj, dasi je Srbov in Hrvatov v Zedinjenih državah, po štetj-u in splošnem domnevanju še enkrat toliko kot Sloven cev. Pomisliti pa moramo, da se nahaja v slovenskih orga nizacijah tisoče bratov Hrvatov, ki so jako dobri člani na Sih organizacij. In o tem bomo še nadalje spregovorili besedo ob bližnji priliki.
z nami.
Kar se pa tiče našega društvenega življenja, je pa še precej živahno. Imamo vsake vrste prireditve, posebno veliko smo imeli maškeradnib veselic.
Tudi naše društvo Slovenski dom št. 6 SDZ. prav vljudno vabi člane in članice in tudi drugo občinstvo od blizu in daleč, da nas posetijo na T. marca, na soboto večer v Društvenem domu na Rechei Ave., Euclid, O. Društvo priredi namreč veliko maškerad-no veselico, ki bo nekaj izvan-rednega. Za maske je odboi pripravil najboljše dobitke. Svirala bo fina godba, da bo vsem po volji, mladim in starim. Za lačne in žejne bo tudi vsega dovolj, za to bo skrbel odbor.
Torej na svidenje v soboto 1. marca. Pozdrav vsem či-tateljem tega lista.
Lawrence Seme
Newburg,' O. — Prosim, dovolite tudi meni nekoliko prostora v priljubljenem listu Ameriški Domovini, ki je najboljši list in katerega najrajši čitam. Pri nas v Newburgu smo zelo zaposleni, pa ne z delom v tovarnah. S tem smo precej daleč pod normalo. Pred nedavnim so bila društva, spadajoča k S. D. Zvezi nadvse aktivna in so .tudi po kazala širši javnosti, kolik«? zmore medsebojni sporazum in sloga.
Tudi tu poslujoče društvo sv. Alojzija se je zavzelo za nove člane in je dovolilo pro
Steelton, Pa. — Nazn a-njam vam, da sem zelo zadovoljna z listom Ameriška Domovina. Priloženo vam pošiljam money order za $5.50 za celoletno naročnino. Želim, da bi imel ta list mnogo uspeha tukaj v Steeltonu, ter ga bom priporočevala svojim prijateljem.
Prosim vas pojasnila, kako je to, da tukaj ne moremo dobiti na radio vašega cleve-landskega slovenskega radio programa. Vse druge postaje dobimo iz Clevelanda, samo tiste ne, na kateri je slovenski radio program. ZeJo radi bi ga enkrat slišali. (Ta postaja WJAY, katera oddaja
najcenejša, zato se iste poslužujemo, ker druge so predra ge za naše skromne razmere. Ima pa tudi manj moči, kot druge. Najbrže je Steelton predaleč za to oddajno postajo, dasi smo dobili skoro iz vseh krajev Pennsylvanije pisma, da so slišali naš slovenski radio program. Za drugo jesen pa bomo poskušali do biti močnejšo postajo, če bomo mogli dobiti dovolj denarja skupaj. Op. ured.)
Pozdravljam vse čitatelje Ameriške Domovine.
Maria Lončarič, 402 So. 2nd St
let, pa šteje društvo 160 članov in ima nad $7,000.00 blagajne. Žal pa, da ni veliko mlajših moči zastopanih, da bi prevzeli za nami, kadar se bomo morali mi starejši umakniti.
Da se izkažemo hvaležnim ustanovnikom in začetnikom društva, poagitirajmo ob 30-letnici za nove člane. Apeliram na vas, očete, ki imate sinove nad 16 let stare, da jih vpišete sedaj ob 30-letnem jubileju. Naš cilj naj bo trideset novih članov za tridesetletnico.
Asesment je tako nizek, da ga vsakdo lahko zmore. Za 50 centov na mesec dobite $6.00 bolniške podpore na teden. V slučaju smrti pa društvo plača $200.00 za umrlim, In če članu, ki je oženjen, umrje žena, plačamo tudi $100.00 posmrtnine.
Vidiš, cenjeni čitatelj, kako se z malim denarjem lahko zavaruješ za slučaj nesreče. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisanega, ali na člane društva, kateri vam bodo radi dali zadostna posjasnila. Pričakujemo, da se rojaki prostovoljno priglasite za pristop. Imamo dnevne dokaze, kako so potrebna društva tudi za mladino, ne samo za nas stare.
Žeieč vsem čitateljem najlepše pozdrave, tebi, Ameriška Domovina pa dosti novih naročnikov, ostajam vam udani
za dr. sv. Alojzija J, Rogelj.
tragične smrti na domu svojega brata pri Sv. Valpurgi (ob-čina Smlednik). Nesrečni Franc je v hiši svojega brata, ko ni bilo domačih doma, vdrl v zaklenjeno shrambo in se močno napil žganja. Ko je s težavo popolnoma pijan prišel v sobo, se je nenadoma zgrudil nezavesten na tla in kmalu umrl zaradi preobilice užitega žganja. Fant, ki je bil nadvse vdan alkoholu, je moral plačati svojo strast s smrtjo.	v
Po 48 letih službe v tujini izgnana v domovinsko občino. Marija Zupanova, pristojna v občino Križe pri Tržiču, je pred dolgimi leti šla kot 20-letno dekle služit na Koroško ter delala nepretrgoma polnih 48 let pri nekem posestniku v Lehndorfu pri Celovcu. Dokler je bila še mlada in krepka, so jo v službi imeli radi, toda ko je reva postala stara in onemogla, so ji odpovedali službo, jo odslovili brez vseh sredstev ter jo poslali nazaj v njeno domovinsko občino, kjer je pa po dolgih letih njene odsotnosti že skoro nihče več ne pozna.
Truplo samomorilca na progi. Te dni so našli ljudje, ki so odhajali na delo v Maribor,
na železniški progi tik ob plotu pri prelazu truplo neznanega moškega. Glava je bila odrezana od telesa, ki je ležalo v veliki mlaki krvi. O dogodku je bil takoj obveščen obmejni komisarijat železniške policije, na kar so po ogledu prepeljali truplo v mrtvašnico pokopališča na Pobrež-ju. Kasneje se je dognalo, da gre za 47-letnega oženjenega delavca Alojzija Turbeja, sta-nujočega v Cvetlični ulici. Turbej je bil že dalje časa brez dela in ga je gotovo pognala beda v prostovoljno smrt. Turbej zapušča enega sina.
Po petnajstih letih se vrača domov. Leta 1915. so avstrijski vojaki vjeli Jovana Gjuri-ča iz Paračina. Od tedaj se domačim ni več javil. Mislili so, da je padel v vojni. Njegova rodbina je dobivala invalidnino. Po dolgem čakanju se je njegova žena vnovič omožila in je sedaj zaposlena v neki tovarni, hčerka pa je dijakinja 6. g i m nazijskega razreda. Sedaj se je pogreša-nec nenadoma javil iz Beriče-va na Češkoslovaškem ter sporočil, da se nahaja na potu v domovino.
Od Soče do Jadrana
Vesti iz domovine
Euclid, O. — Prosim, da mi
slovenski radio program, je odmerite malo prostora v va-
Huda železniška nesreča. V bližini stiškega kolodvora na križišču železniške proge in ceste, ki vodi s postaje čez Muljavo pro-ti Žužemberku, se je te dni popoldne zgodila huda železniška nesreča. Voznik 34 letni France Mrvai iz Dedče vasi je pripeljal iz gozda na postajo les. Ko je na.postaji les razložil je kmalu nato pognal proti Dedči vasi. Ob istem času je privozil proti postaji Stična novomeški potniški vlak, ki ga voznik najbrž ni pravočasno zapazil. Konji so se splašili in krenili čez železniški tir. Križišče samo ni zavarovano z zatvornico, kar je običajno na dolenjski progi. Ko sta konja zdirjala čez železniški tir, je lokomotiva oba podrla na tla in usmrtila, dočim je voz sunila v stran s tako silo, da je voznik France Mrvar zletel na tla ter se pri padcu močno poškodoval na glavi in desni nogi.
Nova tiskarna bankovcev v Jugoslaviji. V Beogradu se je vršila slavnostna otvoritev nove tiskarne bankovcev, ki je bila te dni popolnoma dograjena v Topčideru. Ves zavod izgleda kakor trdnjava. Zunaj je opasan z betonskim zidom, visokim 3 m. Razen tega je glavno poslopje zaščiteno še z drugim zidom, ki je visok 4 m. Ni zavoda, v katerega bi človek tako težko prišel, kakor v tiskarno bankovcev. Čuvarji ne dovolijo vstopa nakomur, ki nima posebnega pismenega dovoljenja, a ponoči so vseokrog na straži strašanski psi.
Celotni zavod zavzema prostor svojih 52 tisoč m. V spodnji dvorani glavnega poslopja bodo v kratkem montirani najmodernejši stroji za izdelovanje knjig in formu--
larjev izključno za Narodno banko. V prizemlju je dvorana za galvanoplastiko, v gornjih dveh nadstropjih pa so prostrani lokali s stroji za tiskanje bankovcev: tisočakov, stotakov in "kovačev.'' Vsi stroji, dobavljeni iz Francije, so istega tipa, kakršnega se poslužuje država francoska banka. Kontrola v glavnem poslopju je enostavna in ter je izključena vsaka tatvina. Povsod so nameščeni avtomati za alarmiranje v primeru opasnosti ali požara. Razen tega so v vsakem oddelku, posebno še v tresorih, nameščeni nevidni mikrofoni, ki prenašajo vsak najmanjši šum Novi zavod ima lastno veliko električno centralo ter vile in stanovanjske hiše za upravno uradni-štvo in deloma za delavstvo. Delo v tovarni se je že pričelo in prvi kovači se že tiskajo. Velja poudariti, da je vse osobje, 500 po številu izključno jugoslovensko razen dveh francoskih specialnih delavcev, ki bosta še nekaj časa ostala v zavodu. Delovni čas traja od pol 8. zjutraj do pol 3. popoldne.
Samomor mladega fanta. Pod vlak se je vrgel pri Mokronogu 18 letni pekovski vajenec Jože Slak iz Bajhovca pri Trebelnem. V samomoi ga je pognal obup, ker je pri kartah zaigral 150 dinarjev.
Kočevje. Umrli so: posestnik Jakob Činkelj iz Novih Ložin, star 76 let vdova Marija Samide iz Male gore, stara 77 let v Starem bregu posest-nica Marija Bauer, stara 7P let.
žganje ga je umorilo. Te
dni so pokopali v Smledniku Dosestnikovega sina Franca Tršana, rojenega leta 1896, doma iz Hraš, ki je preminul
V	Trstu so otvorili šolo za sindikalne voditelje. Pri inavguraciji je bil navzoč državni podtajnik v ministrstvu korporacij Dino Alfieri. Lik-torska dvorana je bila polna delovnega ljudstva in Dome-neghini je z veseljem pripovedoval, kako raste fašistična delavska organizacija. Ko je on pričel s svojim delovanjem, je ime-1 dolgo časa v tej dvorani na zborovanjih komaj kakih dvajset ljudi, ki so se mu včasi smejali in mu niso nič verjeli. Sedaj pa ima fašistično disciplinirane delavce, katerih vrste se jačajo zlasti, odkar podpira njegovo prizadevanje prefekt Porro. Sanguinetti, predsednik udruženja industrijalcev, je govoril prejšnji dan o gospodarski krizi v. Trstu, katero povzroča tudi nedostajanje zaledja. Domeneghini je reagiral na njegovo izvajanje takole: "Kriza ni tako težka, kakor bi se moglo misliti, Ako se kako podjetje poruši, se pogostoma ne poruši tudi človek. Izgubi se ravnovestje, ker je postavil človek nad interes podjetja svoj lastni interes. Trst nima zaledja in pravi se, da stoji Trst na vzhodnem koncu domovine, Prav. Mi, ki smo se nekoč vrgli proti najlepšim ciljem, mi delavci se vzgajamo tudi danes, da navalimo proti veliki bodočnosti domovine. Fašizem je mladost in večna je mladost Duceja, ki se razliva na vse duhove, da bodo kai najbolj lepi, močni in sigurni na velikem jutrišnjem pohodu imperija. . ."
Tržaški grad je odstopilo vojno ministrstvo mestni občini po dolgih pogajanjih. Ko je lani ministrstvo zahtevalo od občine primeren prostor za vojašnico pri Žavljah, je župan dr- Pitacco porabil to priliko, da je vojaško oblast ponovno opozoril na željo Tr-žačanov, da bi prišel grad v mestno last. Sedaj se je to zgodilo. Tržaška občina je odstopila za to vojaški oblasti dvfc veliki zgradbi bivše blaznice in posojilnice, ki sta mnogo več vredni ko grad, katerega pa se oklepa tržaška sentimentalnost. Pravijo, do bo grad izborno služil tudi za razne nacionalne in patrioti-čne manifestacije.
V	Hruševju pri Postojni je bil ustreljen, kakor znano, občinski nameščenec in mili-čar Blažina. Orožniki, straže javne varnosti in patrulje
miličarjev so preiskali takoj daleč naokoli številna stanovanja, hleve in senike, hodili so po travnikih in gozdovih, s seboj so imeli policijske pse, pa niso mogli izslediti napadalcev. Menijo, da sta dva, ki dobro poznata okolico, zaradi česar sta se takoj skrila v varnem zavetju. Pet oseb je bilo aretiranih, med temi mlada ženska, ki je bila pred Bla-žino uslužbena v občinskem uradu. Aretirance so izpustili, pridržali so v zaporu le 38-letnega trgovca Ernesta Hočevarja, varuha odpuščene mladenke. Postojnska oblast je opisala Hočevarja kot politično sumljivega človeka, sovražnika fašističnih institucij in h u j s k a č a kmečkega ljudstva. Hočevar je bil izročen .sodišču, obdolžen, da je on najel ona dva človeka, da sta usmrtila Blažino.
Dolgo časa so se dogajale tatvine koles dan za dnem po raznih krajih med Gorico in Vidmom. Zastavljalnice so bile polne ukradenih koles in marsikdo je kupil kolo prav po ceni. Policija je prišla končno na sled številnim tatovom in ugotovila, da nače-luje tatinski zadrugi ženska. 30-letna Dora Stroppolo. Vsa družba je pod ključem.
Ponarejene ban kovce po 50 lir je razpečavalo po Julijski Krajini pet mladih ljudi iz starih provinc. Slednjič so jih zasačili v Trstu in postavili pred sodnike. Obsojeni so bili: Moccacario na 3 leta in 6 mesecev zapora. Sartori na 1 leto in 3 mesece zapora, Viviani na 3 leta in 6 mese cev, Feri na 2 leti in 11 mesecev, Lomballi na 1 leto in C> mesecev, vsi morajo plačati tudi globe do 350 lir. Sartori je v razpravi povedala je dobil v Veroni sto ponarejenih bankovcev za tisoč lir-v
Ker ga je kobila brcnila v glavo, je umrl gospodar Jožef Junec v Ubeljskem.
Ko je vozil vino, so se v Do-bravljah konji splašili in sod je podrl na tla 30 letnega Franca Ježa iz Vojskega. Mož je v goriški bolnici umrl.
-o-
1124 aretiranih radi zločinov v Chicagi
Chicago, 16. februarja. — Policija je naredila ponoven pogon na chikaške zločince v soboto in nedeljo. Obiskala je vse mogoče znane beznice, in posledica je bila, da je pripeljala 1124 sumljivih oseb v razne policijske zapore.
Ce verjamete, al' pa ne
Ker živimo sedaj v dobi veselic, plesov, maškeradnih veselic, banketov, klobasnih zabav in drugih prireditev, vam tukaj zapišem eno pesem, ki je jako pripravna za te čase. Kadar plešete polko in če imate zadosti sape, pa to-le zažingajte svoji plesalki na uho, če imate količkaj pripraven glas, da vam plesalka ne bo ušla iz dvorane. Pesem je doma iz blejske okolice na Gorenjskem in je dobro, da se jo navadijo tudi ameriški Slovenci. Torej:
Polka je vkazana, tla so namazana:' hoj, hej, hoj, hej, kaj bo pa zdej ?
i
Zahvaljen bod', ljubi moj zet, ki prišel si pikasto vzet': • je pikasta, lisasta, šepasta, vegasta, skrinjo pa polno 'ma suh'ga zlata!
Igra je vkazana, tla so namazana: hoj, hej, hoj, hej, pod se ogrej. Tolaži se, dobri moj sin, saj nisi edini trpin! Moja je muhasta, sitna, jezikasta, trde pesti in koščenih je rok.
Fantje, deklici vi, bas že hudo renči: hoj, hej, hoj, hej, kri se razgrej! Ljubica, vdar' v roko, skočiva le hitro v kolo: roka naj roke se trdno drži, lice>pa naj se veselja žari!
Pm, pm, pm, pm, pm, pm. Pm, pm, pm, pm, pm, pm. hoj, hej, hoj, hej, kri se razgrej! Ljubica, daj mi roko, da ljubiš me vedno zvesto! Bela ko sneg, rdeča ko kri, v mojem si srcu napisana ti!

Učitelj je pripovedoval v šoli učencem, naj ne gobez-dajo stvari kar tja ven dan, ampak naj dobro vsako stvaf premislijo, predno odpro usta. Najboljše je, je rekel, če štejejo do petdeset, predno iz* ustijo kako manj važno stvar-Če pa mislijo, da je stvar važ' na, naj štejejo do sto, poterfl naj šele povedo, kaj mislijo.
Drugi dan je stal učitelj S hrbtom obrnjen proti peči in je učencem razlagal neke račune. Naenkrat vidi, da se učencem premkiajo ustnice, kot bi potihem nekaj govori' ii, naenkrat pa zakliče ves razred na ves glas: "Osemin-devetdeset, devetindevetdeset sto. Vaša suknja gori, go" spod učitelj!"
"Mojega prijatelja, ki j^ trikrat zaporedoma propade' s trgovino, sem jaz trikrat p®' stavil na noge v treh letih."
"Kaj bo to! Jaz sem svo' jega prijatelja, ko sva šla si' noči domov, postavil petnajst krat na noge."
'A
Kar sem videl tisto svoj0 sliko v tej koloni, mi ne d* miru. Po glavi mi namreč noc in dan roji radi tiste lampe, ^ stoji za mojim hrbtom. fy morem se domisliti, ali je p1' la tista lampa že tam, ko )e Bukovnik vzel sliko, ali se^j jaz tisto lampo seboj prinese od nekod. Sedaj tavam P° ulicah in gledam, če kje ka^ lampe manjka.
SVETLOBA IN SENCA
Povest
Izpoved jo je nekoliko po tolažila.
"Nocoj pa zgodaj spat, da boste jutri lahko vstali in se lepo napravili!" je dejal Bric. Teti Mani pa vestnost ni dala miru. Vzela je Jerico in Anico s seboj, da bi ju vredno pripravila za sv. obhajilo.
"Ti, Anka," je dejala slovesno, "ali si vse povedala? In ti, Jerica, nisi nič zamolčala?" Opisovala jima je grozo greha, ki si ga nakoplje človek z nevrednim sv. obhajilom. "O, premišljujta, premišljujta, če se ne skriva še kak greh po kotičkih vajinega srca! Jutri se še vse lahko popravi."
Jerica je v postelji nekoliko premišljevala in kmalu začela dvomiti, če je en greh povedala ali ne. Anka pa ni mogla skoraj vso noč spati. Vrtala in brskala je po svojem spominu, preplašena od tetinih besed, toliko časa, da je res izbrskala še nekatere stvari, ki so se ji videle pregrešne.
Drugega jutra je že čakala Mana, da spremi otroke k župni cerkvi. Prijela je z eno roko Jerico, z drugo Anko in vprašala poluglasno, če sta še kaj našli.
"Še en greh sem jaz dobila," je šepetala Jerica, "pa ne vem, če sem se ga obtožila,
ali rie."
"Nič se ne boj! Se boš pa Še enkrat," jo je tolažila Mana.
"Jaz sem pa dobila še več," je vzdihnila Anka-
"To bom vse jaz uredila,' je dejala teta.
"Medtem ko so se zbirali dečki in deklice, pražnje ob lečeni, s šopki in venci, praz nično ubranih src, v žuoriiš-cu, da odidejo v slovesnem iz prevodu v cerkev, je peljala Mana svoji dve skesani greš-n'ci naravnost v cerkev k iz-Povednici, kjer sta poklekni-V vsaka na eno stran. Naročila jima je, naj si hitro vest izprašata, in šla je klicat žup nika.
. Župnik, ki je imel z uredit-vUo izprevoda mnogo dela, je ni bil vesel, toda moral je iti. ^eklici jc bilo prav sram pred drugimi otroci in Anki je ta <0J padlo v glavo, da je ta sramovanje najbrže tudi Sreh. Župnik je pomiril obe grešnici, in Jerica, ki je bila odločnejše narave, je tudi posedala, kako da jo je n e k £ ženska — da ne sme tete ime novati, to je vedela — napo-llla semkaj.
Ne poslušaj tiste ženske," rekel župnik. "Kadar dvo niiš, vprašaj izpovednika!" Anka, ki je bila napovedala vsak slučaj zopet cele li-ani)e, si ni niti namigniti ni npala, da jo je kdo drug pri-vedel k izpovednici. Obema Pa je bila teta izkazila lep Qan, in Bric in Bricovka sta doma jezila nanjo in skle-Paia, da ji o priliki tudi po-Test*, kar bi se ji spodobilo, oda preveč so si bili prijate-
„ '' da bi se ne bala oba zame 1 e.
Teta
v - pa se je s tiho zado-dni nostj° ponašala ss vojim
je T delom' in kar nič bi bi nC k'' Presenetil župnik, če lit"d prišel osebno zahva-
lo\Za Slikanj uspešno sode kjlanje- pač res, šola in dom. tarn Se vzajemno oodpirata, srS-Se Polaga trden temelj
so n °,trok- žal' da fantje ni' Poslušali tete Mane in Jeri-
ji ie t"10 na 1 vdez Skrivaj se mispi cel° mužala, in še na t0 Za ll ,ni Prišlo, da bi imela del/ greh; ona je že ve-^ Joga da naj vpraša.
miriar Pa se je začela vzne-in ^ Pri. vsaki malenkosti
vsakn Vtakim korakom in -za besedo premišljevati,
ali je greh ali ne. Najvarnejše se ji je zdelo ogibati se tudi nedolžnega veselja, govoriti samo resno in nič čez potrebo, sicer pa izpolnjevati ves dan z delom in molitvijo. In kako utrudljiva je bila njena molitev! Vedno ji je prihajalo na misel, ali je zbrana ali ne, in čimbolj je na to pazila, tem bolj so se obračale misli od molitve; tako jo je ponavljala po dvakrat in trikrat v večnem strahu, če ni raztresena. In to se je godilo, kadar je bila sama in okoli nje vse tiho! Kaj pa šele v cerkvi! Komaj se je bila zagledala v kakšno podobo, j e že spoznala vsa obupana, da se je zopet raz-tresla. Pri peti maši>bi si bila najrajša ušesa tiščala, da.ne bi slišala petja. Saj če je bilo lepo ubrano, jo je motilo v molitvi; še teže pa ga je preslišala, kadar so pevke kazi-le. Najljubše bi ji bilo, če bi bila vsa cerkev tiha in prazna, brez podob, brez olepšav, brez orgel in petja. Tako si je ustvarila sirota v napačnem umovanju svojo posebno, pusto, muke polno, mrtvično po-božnost, polno strahu in nezaupanja, pobožnost, ki ji ni lajšala srca, ampak ga stiskala z mučno zavestjo, da ne more, kakor bi morala in hotela. Časi so jo nadlegovale misli, da bi opustila ves napor, ko vidi, da je vse zaman, kakor odpove preobložena žival m se ne zmeni več za nobeno origanjanje, nobeno trpinčenje. Z največjo silo je odganjala misel, da so zahteve pretežke in neizpeljive, in vprašanje, ki se ji je vsiljeva-o, zakaj da je ustvarjen človek, če mu je usojeno samo rpljenje, trpljenje na tem in na onem svetu.
Tako si je bila zagrenila reva po navodilih dobre tete Mane vse mlado življenje. Starala se je na duši in na te lesu hitreje od svojih let; učila se je in molila in delala, samo da bi je ne napadala premišljevanja o grehih.
Navada je pa ta, da čim več in čim rajši kdo dela, tem več se mu nalaga, in kdor hoče delati dva. dobi hitro dobrega prijatelja, ki mu prepusti svoj delež. Otroci so s svojimi zdravimi nagoni pridno izkoriščali Ankino poseb nost. Da je Anka razdelila mednje, kar je dobila za god, za sv. Miklavža, za Novo leto. to se jim ni zdelo nič čudno, in kadar se kateremu ni ljubilo kakega pota storiti, kakega dela opraviti, je kar Anko naprosil, in če je Anka količkaj utegnila, ne zaman; saj se ji je zdelo greh, če bi ne storila tega dobrega dela in ne ustregla. Starša sta polagoma pregledala bistroumno "politiko Ankinih bratov in sestre in se hudovala na norico, ki razvaja mlade lenuščke, in pazila sta, da je vsak otrok svoje delo sam opravil. Toda človek ne bi mislil, kako prebrisani so že otroci, kadar hočejo odložiti kakšno breme na tuje rame; kosali bi se lahko najpremetenejšimi uradniki. Tako je imela Anka vedno polne roke svojega in tujega dela, zadovoljna, da si varuje ž njim notranji mir in dušne ravnotežje.
Bratoma jc bila Anka za postrežbo dobro došla, za njeno družbo pa nista posebno marala. Držala sta se rajša Gašperja, ki je imel tudi Janeza in Francka mnogo rajši kot sestro Jerico. Tako so imeli fantje svoje pogovore, svoje igre, svoja pota; Anka, Jerica in Rozalka so se morale zadpvoljevati s svojo druščino. Če so se jim hotele na poti v šolo ali iz šole pridružiti, so jih ljubeznivi tovariši celo proč gonili. To se je Ro-zalki zelo zamalo zdelo, in ko se je nekoč celo Francek, ki še v šolo ni hodil, košatil in repenčil, da ne bo hodil z babami, ga je Rozalka nabila. (Dalje prihodnjič.)
MORILEC
Dogodbica
Gospa Doroteja je ostala sama na stara leta. Bila je zadnja potomka plemenite ro-dovine, po kateri je podedovala gradič, a ga je morala prodati, ker je prevzela tudi težke dolgove. Obdržala si je le hišico ob graščini, kamor je spravila svoje imetje. Stre-gel ji je grajski služabnik, ki ga zaradi pridnosti in zvestobe ni odpustila.
V nekaterih ozirih je bila plemkinja prava čudakinja. Za družbo ni marala ter ni sprejemala običajnih obiskov. Šegava zelenkasta papiga ji je bila vse na svetu. Gojila jo je kakor otroka ter jo učila govoriti. Znala je mnogo besed, nekatere je popolnoma pra vilno izgovarjala.
Ker je bila ptica njena največja ljubljenka, jo je skrbelo, kdo jo bo oskrboval po njeni smrti. Najbolj je zaupala služabniku, zato je sklenila, da mu bo zapustila vse imetje, samo da papiga ne bo trpela pomanjkanja.
Nekega dne mu je razodela svoje mnenje. "Vse moje premoženje bo tvoje po moji smrti, ako mi obljubiš, da boš skrbel za papigo. Daj mi častno izjavo!"
Gospa je setavila oporoko, v kateri mu je volila hišico in imetje. Služabnik pa je dodal, da bo skrbel za ptico kakor za svojega otroka. Oporoko sta podpisala, zapečatila in shranila.
"Rajši dam tebi kakor tu-j i m ljudem," je utemeljila večkrat svojo poslednjo voljo. "Sorodnikov nimam, na katere bi se zanašala, da mi bodo postregli v bolezni. Samo da ne boš pozabil, kar si obljubil."
Služabnik ji je dokazoval na vse Dretege svojo vdanost, pa tudi svojo hvaležnost Resno ga je skrbelo, kaj bo počel na starost, zdaj pa je preskrbljen za vse življenje. Poiskal si bo še zvesto družico.
Tako se je veselil na tihem srečne bodočnosti. Za n j i m pa se je plazila izkušnjava ter mu vzbujala nestrpnost. "Oh, kdaj bo še vse to — šele po njeni smrti . . . Doroteja je trdna in zdrava, morda te bo še preživela . . . Kaj ti pomaga oporoka, ko boš pa moral čakati do sive starosti. . ."
"Morda pa ne bo tako hudo," se je tolažil. "Smrti ji vendar ne morem želeti . . ."
Skušnjava pa ga je podpihovala: "Prej boš osivel. Čakanje je mučno, ako se nič ne dočaka. . ."
"Kaj pa naj storim?" je pričel omahovati.
"Pomagaj si, ako si pameten. Okrajšaj si pot do sre-
^	n
ce. . .
"Kako?" je iskal izhoda. "Stisni jo za vrat, pa bo omedlela. . ."
"Brrr," ga je streslo po životu. "Tega ne storim za vse na svetu. Poberi se, izkušnja
I
vec!
Hudobec pa se ni dal odgnati. V vseh ■ mogočih barvah mu je slikal samostojnost in družinsko'srečo.
"Ne bilo bi napačno," je končno pritrdil. "Toda umor . . . Srce mi ne dopusti . . . Take dedščinc bi ne mogel nikdar mirno uživati. . ."
"Vse boš preživel in pozabil ... Ne bodi rahločuten. . ."
"Uh, morilec!" se je spomnil umora. "Strah me je in
groza. .."
"Eh, pa kaj za to,( ga je zapeljeval hudobec. "Nihče te ne bo videl, nikoli se ne bo zvedelo . . ."
"Kaj pa vest, ki me bo pekla kp ogenj?"
"Utihnila bo polagoma . . . Vest še ni nikogar izdala. . ."
Šiloma se je otresel strašnih misli, ki so pustile strupene kali v njegovem srcu. Hudobec je lazil za njim povsod,
kamor se je napotil. Venomer mu je šepetal, naj umori Dorotejo. Mladenič se mu je dolgo upiral, končno pa je omagal ter se jel ukvarjati s tem-nimi načrti. . .
Takole si jih je zamislil: "Doroteja se navadno zgodaj podaja počivat. Potihoma se bom splazil v njeno sobo in mahoma opravil . . . Zjutraj bom tulil, da se bo tresla okolica . . . Ljudje bodo drli skupaj in porečejo: kap jo je zadela. Sodišče bo odprlo oporoko ter me postavilo za dediča . . ."
Hudobec je zavrisnil in zategnil zanko . . . Služabnik je bil v njegovem oblastvu; nič več ni mislil na posledice, šiloma je drvel navzdol v prepad po široki cesti, katero mu je pokazala izkušnjava.
Spalnica gospe Doroteje je bila v pritličju, nad posteljo je visela kletka, v kateri je dremala papiga. Na mizi je brlela luč; gospa ni spala v temi, zato jo je samo nekoliko privila, preden je šla počivat, Nenadoma so se o d p r 1 a vrata, papiga je plašno zakričala. Prebudila se je tudi gospa, hotela se je dvigniti, a v istem hipu jo je zgrabila močna roka ter jo pričela neusmiljeno daviti. "Morilec!" je spravila še mukoma iz grla. na kar je omedlela.
"Morilec!" je ponovila papiga. Plaho je krožila po kletki, kakor da je slutila, kaj se je zgodilo.
Na vse zgodaj se je raznesla po okolici vest, da je gospa Doroteja nenadoma preminula. Njen služabnik se je obupno zvijal in hlinil strašno žalost. Pravil je, da je našel gosoo zjutraj mrtvo v postelji. Klical jo je, pa se ni zge nila. . ."
Sodišče ga je kmalu po njeni smrti postavilo za dediča vsega premoženja. Poiskal si je mlado nevesto, ki je pridno gospodinjila na novem domu. Bil je navidezno srečen, a v srcu so mu tleli spomini na blago umorjenko. Nikoli je ni omenil, vzlic temu pa jo je videl vedno pred seboj, kako je zavila oči in s kakšnimi bolestnimi potezami na obrazu je izdihnila. Vse ga je spominjalo njene grozne smrti, najbolj pa papiga, ki ga je nadr-la, čim se je pokazal: "Morilec!"
Očitek nedolžne ptice ga je gnal v obup. Sklenil jo je umoriti, kar je tudi dejansko izvedel. .Žena jo jc našla nekega jutra mrtvo v kletki, Jokala je, zakaj prijazna ptica se ji je prikupila. Svojo bol je potožila možu, ki se je izogibal vsakemu odgovoru. Čudno se ji je zdelo njegovo obnašanje.
Nekoč je kar naravnost hotela vedeti, kaj ima na srcu, Mož se.je ustrašil. Ni ji mogel še priznati zločina, znal pa ga tudi ni prikriti, kaj šele utajiti. Z dlanjo si je pokril obraz in omahnil v naslanjalo, "Vedela sem, da trpiš," ga jc milovala ter mu močila čelo. "Odkrij mi bolečino."
"Ali že morda veš?" je zrl zbegano okrog sebe. "Ali mi je zapisano na čelu. . .?"
"Jasno je . . . Tvoje vede nje razodeva. . ."
"Oh, kako sem skrival . . . Nihče ni vedel . . . Samo papiga je videla . .. Zato je kri čala: morilec!"
"Tebi je veljala ta beseda: Nesrečnik, koga si umoril?"
"S v o j o dobrotnico gospo Dorotejo . . ." je priznal s tresočim se glasom. "Pohlepnost me je zapeljal. . ."
"Morilec!" je krikniia in vila roke proti nebu. "Najbolj plemenito ženo si umoril. Nikdar več ne bom mirna. Strašna kazen naju bo zadela."
Sesedla se je na stol ter se ni mogla utolažiti. Mož pa jo
je tolažil: "Pomiri se, ti.nisi ničesar zagrešila ... Jaz sem storil krivdo . . . Kmalu bo končano ..."
"Janez, delaj pokoro," ga je prosila. "Strašen greh imaš na vesti. . ."
, "Bog mi ne more odpustiti . . ." jo je zavrnil. "Vse me preganja ... Kam naj se skri-
jem .... . t
Vstal je in tekel kakor nor v podstrešje. Na stopnicah se je izpodtaknil ter se bedasto zarežal. Nato je polglasno ponovil: "Kmalu bo končano. . ."
Zvonovi so zapeli svetono-čno pesem. V vsakem znamenju je gorela lučka na čast Rešeniku, ki je posvetil z lučjo resnice v temo poganstva. V gorskih kočah je mladina postavljala jaslice in prepevala božične pesmi.
Gori v grajski hišici pa je vladala tišina. Žena se je zbudila iz mučnega premišljevanja. Pogrešila je moža, pri čemer se je spomnila, da je odšel v podstrešje, odkoder se še ni povrnil. Brž je prižgala svetiljko in šla pogledat. Našla ga je v kotu, visečega na vrvi. V omračenju uma si je končal življenje.
-o-—
* Mrs. Rhea Wilson je postala prva ženska senatorica v K?"""*
RAZPRODAJA
se še vedno nadaljuje v naši trgovini. Slovenske in hrvatske žene in dekleta, pridite po vaše si^knje ali obleke. Zaloga je še j ako velika. Ne odlašajte več.
Suknje dobite sedaj od $3.00 naprej. Nikar ne čakajte druge zime, kajti če kupite sedaj, si prihranite jako mnogo denarja. Na razprodaji imamo tudi vsakovrstne drugo blago po zelo znižanih ce.iah.
Se vam priporočam za obilen obisk. .
Anton Anžlovar 6202 St. Clair Ave.
(feb. 18-20)
8%
Oseba išče posojila na prvo in drugo vknjižbo, (First and second mortgage) po osem procentov.
Mi vam garantiramo obresti in glavnico, ki se plača v našem uradu. Vi nimate nikake skrbi ali odgovornosti.
Ako želite, da nese vaš denar dobre dohodke, se oglasite v uradu odvetnika
John L. Mihelich,
6419 St. Clair Ave.
(Febr. 18. 20. 21)
Soba
šfe da v najem za enega fanta ali dekleta. 1187 E. 74th St. (44)
Hiša naprodaj
12 sob. Proda se po nizki ceni ali se zamenja za manjšo hišo. Nahaja se blizu cerkve in šole sv. Lovrenca v Newburghu na 3601 E. 76th St. med Aetna Rd. in Union Ave. Vprašajte pri lastniku Krist Lazar, 3871 E. 93rd St.
(Feb. 7. 8. 11. 14. 18. 21.)'
John Godnjavec, slovenska grocerija
1011 E. 64th St. Vse grocerijske potrebščine se vam pripeljejo na dom. Pokličete tudi lahko na telefon: — "HpnHprsnn 7437
Priporočilo!
Slovenska grocerija se vljudno priporoča Slovencem in Hrvatom za obila naročila svežega grocerijskega blaga po jako zmernih cenah. Vsa naročila se razvažajo tudi na dom. Lahko tudi telefonirate.
Jos. Modic
1033 E. 62nd St. Tel EndicottT 8905.	(Fri. Tue.68)
Brivnica naprodaj
v slovenski naselbini, zelo poceni. Telefonirajte Pennsylvania 0680-M. (Feb. 13. 15. 18.)
BRAZISBR0ŠT
FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50
6905-07 Superior Ave.
Izučen mesar
išče dela v slovenski mesnici. Vprašajte na 602 E. 140th St.
'48)
Prizor pred rudnikom v Standarville, U tah, kjer je plin povzročil silno razstrelbo, lcjer je izgubilo življenje najmanj 20 rudarjev, kolikor so mogli do sedaj dognati. Reševalni oddelek je rešil samo devet rudarjev.
Prizor takoj po Wixidum''mehiškega predsednika Rubia. Predsednik je bil lahno i an jen- in -i. njiin "Več članov'njegove družine. Pšica kaže predsednikovo vnukinjo, ki stopil v avtomobil pgtem, ko so, jg,v bolnicioliy ezali.

isiissi
IV. POGLAVJE no.
Finančna transakcija
Daumon je pričakoval ob iska svojega mladega znanca, na katerega je čakal tako, kakor čaka pretkan ptičar, ki je skrbno razstavil in razpoloži! svoje zanjke in mreže, nate pa prekrižal roke in mirne čakal, da sc ujamejo ptice v njegove mreže, katere mu je treba le še zadrgniti. Očem mladega moža je naslikal \ pestrih barvah življenje" \ svobodi. Daumon je dobro vedel, da je dobil Norbert od starega nekoliko več svobode in bil je prepričan, da bo ta drobtina, ki jo je vrgel stari mlademu, v slednjem le še razplamtela upor.
Proti večeru se je mnogo-krat šetal v smeri proti gradu, in držeč svojo pipo med zobmi, je razmišljal in tuhtal o svojih načrtih.
"O, prav gotovo bo prišel, ker mora priti k meni!" si je dejal.
In ni se motil, kajti pretekel je komaj dober teden, kc je Norbert potrkal na njegova vrata. Daumon, ki ga je opazoval izza okenskega za-štora, ga je sprejoi z isto spo-štljivostjo, katero mu je izkazoval prvikrat. Zdelo se je. da se čuti zelo počaščenega s tem obiskom, kajti zamr-mral je:
"Gospod marki, jaz sem vaš najponižnejši sluga."
Norbert, ki je pričakoval toplega, prijaznega sprejema, je bil zelo presenečen in razočaran. Za trenotek je že mislil, da bi se obrnil in odšel, toda njegov ponos mu tega m dovoljeval, ker se mu je zdelo, da bi bil to pot bedak, če bi odšel, ne da bi kaj opravil.	sv
"Rad bi oa vas nekega nasveta, Daumon," je dejal, "zakaj, ker imam pri gotovih rečeh malo izkušnje, bi rad ču) vaše mnenje."
"Izkazujete mi vse preveč časti, marki," je zamrmral Daumon ter se priklonil.
"Gotovo je," je rekel mladi mož, "da se morate čutiti vezanega, da mi pomagate, po vsem tem, kar ste mi zadnjič rekli in povedali. Povedali ste mi o dveh stvareh, s katerih pomočjo bi mogel postati svoboden in neodvisen, in namigaval ste še na neko tretje sredstvo. Danes sem prišel k vam, da vas vprašam, kakšno je to tretje sredstvo."
Nikoli ni še noben človek pokazal večjega presenečenja kot ga je pokazal zdaj Daumon.
"Kaj," je vprašal, "ali se res spominjate onih brezpomembnih besed, ki sem jih govoril?"
"Da, natančno se jih spominjam."
Srce lisjaka Daumona se je topilo veselja in zadovoljstva, toda tega ni pokazal, temveč odgovoril:
"O, gospod marki, gotovo se morate spominjati, da sva rekla marsikaj, kar je sicer brez pomena, kajti med željo in dejanjem je velika razlika. Jaz mnogokrat preveč nebrz-> dano govorim, kar mi je pripravilo že marsikatero nepri liko."
Norbert ni bil bedak, čeprav je imel pomanjkljivo izobrazbo, zakaj po njegovih žilah je krožila kri njegovih slavnih prednikov. Zdaj je s silo udaril s puškinim kopi tom ob tla. "Potemtakem ste torej go-
. "Moj dragi marki ——"
"Mislili ste si, da'me lahko vlečete, kolikor se vam poljubi. Hoteli ste izvedeti o mojih čuvstvih v svojo lastno zabavo; toda varujte se, zakaj to vas utegne stati več kot si mislite!"
"Oh, marki, saj tega sami ne verjamete, da bi bil jaz zmožen tako podlih dejanj."
"Kaj drugega naj si torej mislim?"
Daumon je za trenotek po-molčal, potem pa rekel:
"Vi se boste jezili, ko boste •slišali, kar vam imam povedati, toda jaz ne morem pomagati in moram govoriti resnico."
"Nič se ne bom jezil, če boste odkrito govorili."
"Jaz sem preprost in ubo-žen človek. Samo premislite, kaj bi se zgodilo, če bi jaz pričel nasprotovati vsemogočnemu vojvodi! Prepričan sem, da se znajdem že naslednjega dne v ječi."
"In zakaj, če smem vprašati?]'
"Ali niste nikoli niti < najmanj preštudirali postav, gospod marki? Bože moj, kako nekateri roditelji zanemarjajo vzgojo svojih otrok! Vi niste še polnoletni, v postavah pa je zapisan neki gotov 354. paragraf, ki pravi, da se takega ubogega človeka, kakor sem na primer jaz, lahko zapre za pet let v temnico. Ta paragraf je zelo strog napram onim, ki delajo kupčije z mladoletnimi, posebno pa je paragraf strog v slučaju, če je oče takega mladoletnega mogočen in bogat mož. Če bi vojvoda kdaj to stvar odkril-"
"Toda, kako naj jo odkrije?"
Daumon ni odgovoril, in ta molk je Norbertu tako jasno pokazal, da mu Daumon ne zaupa, da je ponovil z jeznim glasom svoje vprašanje.
"Gospod marki, vaša slepa pokorščina napram vašemu očetu je predobro znana."
"Tak mislite, da bi mu jaz povedat, kar bi midva govorila?"
"Saj ste mi sami povedali, da kadar upre vaš oče svoje oči v vaše, da si ne morete kaj, da ne bi podlegli njegovi volji."
Norbert se je trpko nasmehnil ter rekel:
"Prav, morda sem res divjak, toda nikoli ne bom izdajalec. Če jaz obljubim, da bom ohranil zase kako skrivnost, ga ni sredstva na zemlji, s katerim bi se mi moglo iz-mamiti to tajnost.v Morda se bojim svojega očeta, toda jaz sem Šamdus in se ne bojim nobenegja dri^geg[a _ človeka na svetu. Ali ste me" razumeli?" <
"Toda, marki-"
"Noben drugi človek na svetu," ga je prekinil Norbert, "ne bi nikdar izvedel, da sva sploh izmenjala kako besedo."
"Na mojo besedo," je rekel Daumon, "zaradi mojega obotavljanja bbste morda mislili, da imam slabe namene, čemer pa ni tako, ker jaz nikoli ne dajem slabih nasvetov. Toda, marki, pomislite, da boste kmalu polnoletni in da imate čakati samo še nekaj let. Pomislite tudi, da je vaš oče star mož; naj torej še nekaj let izvršuje svoje načrte, in-"
Norbert je razjarjen udaril s pestjo po mizi. "Če mi
dati,, vidim, da sem prišel zastonj sem," je rekel, zažvižgal svojemu psu - Brunu in vstal, da. odide.
"Oh, marki, vi ste vse prenagli i'Vje rekel Daumon.
Norbert se je ustavil: "Torej govorite!" je rekel nevolj-no.	,
S.tihim glasom je Daumon nadaljeval:	✓
"Zapomnite si, marki, kljub temu, da želim, da bi se bolje razumeli s svojim očetom, sem pripravljen kaj storiti za srečo vaju obeh. V tem slučaju sem kakor sodnik, ki se trudi doseči metli nasprotnima si strankama sporazum. Ali ne bi mogli živeti svojemu stanu bolj primerno, ne da bi se to zunanje opazilo? V takem stanju, v kakršnem ste vi, je še mnogo drugih mladih ljudi."
Norbert je pristopil korak bliže ter pričel napeto poslušati.
"Vi imate zdaj več svobode," je nadaljeval Daumon. "Prosim vas, povejte mi, ali ve vaš oče, kako vi razpolagate s svojim časom?"
"Da, on ve, in storiti ne morem ničesar drugega, kakor hoditi na lov."
Nu, prav, jaz vem, kaj bi storil, če bi bil v vaših letih." "Kaj bi storili?" "Predvsem bi se držal doma toliko, kolikor je potrebno, da ne bi vzbudil pri očetu suma, svoj prosti čas pa bi prebil v Poitiersu, ki je čisto zabavno mestece. Tam bi si najel svoje lastno stanovanje, kjer bi bil sam svoj gospod. Doma bi se oblačil v svojo navadno kmečko obleko, v Poitiersu pa bi nastopal v oblekah, ki jih je izdelal najboljši krojač. Dalje bi si izbral med ondotnimi dijaki nekaj dobrih tovarišev in imel bi dovolj prijateljev, tako med fanti kakor dekleti. Zahajal bi na plese in krokarije in okušal bi vse sladkosti življenja, tako da-"
Daumort se je prekinil za trenotek, nato pa nadaljeval: "Gotovo je v hlevu vašega očeta kak dober in hiter konj, ne? Nu, prav. Če imate kakega takega konja, čemu se ga ne poslužite? Vidite, po noči, ko bo vse mislilo, da spi te, se oblecite, pojdite v hlev, zajezdite konja, in kakor bi trenil ste v Poitiersu. Tam se boste zabavali, kolikor vam bo srce poželelo, in če se vam drugo jutro ne bi poljubilo nazaj, bodo služabniki rekli vašemu očetu, da ste šli navsezgodaj na lov.
Norbert ni bil samo zdravega telesa, marveč je imel tudi zdravo dušo, in dasi se je zgražal pred- takimi nasveti, jih je vendar napeto poslušal.
"Vidite;" je rekel Daumon," "če hočete storiti tako, kakor sem vam _pravkar povedal, vam ne more tega nihče za-braniti."
"O, pač," je odvrnil Norbert, "jaz nimam denarja, ki bi bil za to potreben. Če bi vprašal očeta za denar, vem, da mi ga ne bi dal, in morda pa
Zapisnik redne delniške seje S. N. Doma, vršeče se dne 8. januarja 1930, v avditoriju S. N. Doma, Cleveland, 0.
Torej zadnjo polovico leta 1929 imamo manj stroškov in sicer y.u vsoto $3,600.51, kar se lahko razvidi iz posameznih postavk, ki so vknjižene vsaka posebej in se lahko vsak prepriča, ako tako želi. Sestavil sem vam tudi malo pregleda, kako stojimo z najemn-i
				
Najemnina za prvo polovico	1928		1929 manj	1. 1929
Posoda ....................................	$ 99.15	$	71.15 $	18.00
Hiša, trgovina, garaža, S P	972.00		837.00	135.00
Dvorane S. P.........................	1,167.00		1,093.50	63.00
Trgovine N. P.....................	4,848.00		3,870.00	978.00
vradi in stanovanja ...........	2,242.00		2,396.00 več	154.00
Velika dvorana ......................	3,049.55		2,257.50	792.05
Spodnja dvorana....................	1,481.00		1,469.51	11.49
Dvorani št. 1 in 2 ................	699.40		642.50	57.10
Skup za prvo polovico ........	$14,758.60	$12,637.16		2,055.14
Za drugo polovico	1928		1929 manj	v 1.1929
	$ 139.00	$	93.00 $	46.00
Hiša, trgovina, garaža	972.00		962.50	9.50
Dvorana S. P........................	1,250.50		1,160.00	90.50
Trgovine N. P.....................	4,059.00		4,050.00	9.00
Uradi in stanovanja ...........	2,476.00		2,454.00	22.00
Velika dvorana .....................	. 1,888,00		2,310.90v eč	422.90
Spodnja dvorana ...................	1,168.00		1,767.20 več	599.20
Dvorani št. 1 in 2 ...............	1,000.50		808.00	192.50
Skupaj za drugo polovico ....$12,943.00 $13,606.05 ,7 369.5C
Torej iz te statistike se razvidi, da je bilo v letu 1929 za prvo polovico $2,055.14 manj najemnine kot pa v letu 1928. Prebitek izkazujejo samo uradi in stanovanja in sicer vsoto $154.00. Med tem ko je druga polovica veliko boljša, ki izkazuje samo $369.50 manj za leto 1929 kot je bilo leta 1928. Med tem pa izkazuje velika in spodnja dvorana $1,022.10 več kot pa ga je bile v letu 1928.
Iz teh številk lahko delamo zaključek, da najemnina pri dvoranah ni stalna, ampak je kot morje, ki vsakih 6 ur naraste in 6 ur pada. Da pa ne bom preveč časa potratil in da ne postanem dolgočasen, bom še v kratkem podal številke skupaj, kako stojimo, da se bolj jasno razvidelo in da bo vsakemu bolj razumljivo. Pregled dohodkov in stroškov v skupnem med letom 1928 in 1929.
Za leto	1928
Dohodki ......................................$41,149.79
Stroški ........................................ 37,617.70
1928 $40,267.39 35,567.13
Manj '29 $ 882.40 2,050.57
Slika kaže 28-letnega Forest E. Weaver iz Muskegon, Mich., ki je priznal, cla je umoril Mrs. Gladys Eckhardt, staro 20 "let, "ker jo je preveč ljubil, "kot se je izrazil. Mrs. Eckhardt je živela ločeno od svojega moža in je na sliki na desni, v beli obleki.

Preostanek .............c.............$ 3,532.00 $ 4,700.26več$l,168.2C
Razlika med najemnino:
Za leto	1928	1929 Manj'29
Najemnina ................................$27,711.60 $26,243.21 $1,468:4]
Razlika med upravnimi stroški: Dolga smo odplačali
Leta 1928 $5;700.00; 1. 1929 $7,910.50: smo torej odplačali leta
1929 za $2,210.50 več dolga.
Oskrbnik in njegova žena, pomočniki in tajnik
OREL
Vas vabi na
VENCEK VESELE NEDELJE
Kdor se hoče pošteno, razveseliti, naj ne zamudi te prilike. Na programu je lepa igra, "VESELI VOJAKI," v štirih dejanjih s petjem. Vstopnice se že sedaj dobijo v trgovini Mrs. Mary Kushlan. Rojaki, sezite po njih!
"LZZXSSXTZT'SXXIXZXXZ^ZXr^X^'ZSSXXSIZZXXXXXXIISIIIXXXXX'
rV
Za leto
Oskrbniške potrebščine Za leto
Popravila Za leto
1928 $6,312.84
1928 $387.30
1929 $5,197.90
1929 $286.87
Manj'29 $1,114.94
Manj'29 . $100.4?
vorili z mano kakor z beda kom!" je rekel rezko in jez-, nimate ničesar drugega pove
"'Kaj nimate prijateljev, ki bi vam izposlovali tolikšno vsoto, da bi lahko izhajali ž njo, dokler ne postanete polnoletni?"
"Ne, prijateljev nimam, posebno ,takih ne, ki bi mogli storiti to zame," je vzdihnil Norbert ter se sesedel nazaj na stol.
Po kratkem premolku je Daumon povzel:
"Gospod marki, ne morem vas gledati tako pobitega in žalostnega, ne da bi storil pri tem vse, kar je v moji moči, da vam pomagam. Vem, da je človek, ki se vmešava v za deve med očeta in sina, ne spametnež, toda jaz ne morem pomagati in obljubljam vam, da vam bom 'izposloval vsoto, ki si jo želite."
"Oh, ali boste storili to?"
"Da, bom. Jaz sam vam
1928	1929 Manj '29
$3,565.78 $3,442.01 $323.77 Sedaj pa še par besed o našem največjem bremenu in sicer o našem dolgu, da bomo vedeli koliko imamo še na svojih ramah.
Dolgujemo še S. N. P. J.........................................$102,500.00
Na note društvom in posameznikom .......................... 6,700.00
a	_
Skupni dolg S. N. Doma ................................................$109,200.00
Dosedaj smo plačevali SNPJ po sledečem zniževalnem potu, ki nam pride vsakokrat okoli 70.00 manj za plačati in sicer kot sledi:
Leta 1926 — december ......................................................$5,800.00
leta 1927 — junij .............................................................. 5,731.25
Leta 1927 — december ...................................................... 5,662.50
Leta 1928 — junij .............................................................. 5,593^5
Leta 1928 — december ...................................................... 5,525.00
Leta 1929 — junij ..............................:............................... 5,456.25
Leta 1929 — december ...................................................... 5,387.50
Skupaj smo plačali ............................................................$39,156.25
Od te vsote smo plačali 17,500.00 na kapital in $21,656.25 na obresti, ki bi bile lahko ostale doma, če bi bili sami plačali in založili denar za potrebno kapitalizacijo.
Torej to naj bo vse moje poročilo, katerega nisem napisal za svojo osebno reklamo zato, da se vam, ki zastopate narod in društva, povem, kako stoji ta naša največja narodna ustanova med slovenskim narodom.
Torej končam in se vam zahvaljujem za posluh. Hvala!
Joseph Skulc, tajnik.
(Dalje prihodnjič)
V SPOMIN
V
prve obletnice naše pokojne in ljubljene m ate ve
TEREZIJE Z.4LOKAR
ki je mirno v Gospodu zaspala dne 18. februarja, 1929
V grobu tihem mati snivaš večno spanje že leto dni, v miru božjem Ti počivaš, večna luč naj sveti Ti.
Solza pada .še nešteta, tužno bije nam srce, smrt pobrala drago mater
tu od nas za vedno je.
/
Draga mati, naj Ti gruda bode lahka ameriška, v raju svetem zarja milo naj 'na veke Ti žari.
Draga in nikdar pozabljena mati, počivaj v miru v ameriški ...zemlji. Priporočamo jo vsem, ki so jo poznali, v blag spomin in pobožno molitev.
Jožef, Henry, John, sinovi. Marija Milnar, Terezija Yanchar, hčeri.
ne morem posoditi, ker sem siromašen mož, toda nekateri kmetje iz okolice mi zaupajo svoje prihranke, da jih zanje obrestonosno nalagam. Torej res ne vem, čemu se ne bi smel poslužiti tega denarja, če morem storiti vas s tem srečnega in zadovoljnega?"
Norbert je bil do skrajnosti ginjen. "Ali se lahko tc stori?" je vprašal.
(Dalje prihodnji« -0-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
■
Vabilo na Dlesno veselico
katero priredi
DRUŠTVO Z. M. B. -
V NEDELJO 23. FEBRUARJA 1930
V FRANK MERVARJEVI DVORANI BONNA AVE. IN E. 60. CESTA
Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnice za moške 50c, ženske 25c
IGRA GODBA HOJER TRIO
Vabi se vse prijatelje društva Z. M. B., posebno pa "Vesela dfužba."
Veselični odbor.
!um»»:;t
«*mmmmtmtwtm:mm»tt##f