Stev. 214. o Llubllonl. o torek, dne 19. septembra 1905. Leto XXXIII. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— H pol leta „ t, 131— H Četrt leta „ „ 6-50 a en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: ga celo leto naprej K 20'— sa pol leta „ „ 10"— ga četrt leta „ „ 5"— ga en mesec „ „ V7Q ti poSllj. na dom 20 Ji m mesec. Posamezne Stev. 10 h. LOVENEC • • • ■ 13 h . . ■ . 11 n • • . • 5 » Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm)i za enkrat za dvakrat za trikrat za vei ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah Si. 2 (vhod čez __dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se aie vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slouenski narod Upravništvo ie w Kopitarjevih ulicah Stev. ' Vsprejema naročnino, Inser reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. 2. -ate in Občinsko politiko llberol-neso uredništvo. Dogodek na nedeljskem shodu v Novem mestu je z bengalično lučjo razsvetlil neki čuden pojav v našem javnem življenju po mestib. Obrtniki skličejo shod, da se zmenijo o svojih stanovskih interesih in da izberri iz svoje srede može, v katerih roke hočejo položiti važne posle mestnega gospodarstva Zanimanje za občinske volitve po mestih je potrebno, saj so ravno zdaj mesta v neki prehodni dobi svojega razvoja, ki deloma v skokih napreduje in ima v svojem spremstvu različne narodno gospodarske posledice, ki so posebno občutne za mestnega obrtnika. Zato je pa nujno potrebno, da se obrtni stan pri občinskih volitvah pokaže in da nastopi z možmi iz svoje srede, ki imajo dovolj izkušnje o potrebah svojega stanu. Tu pa vidimo čuden pojav: Obrtni meščanski sloj stoji pod terorizmom klik, ki mu ne dajo prostega dihljeja, ampak ga tlačijo v vlogo političnega suženjstva. Ta protiljudska stranka, ki nima nobenega smisla za ljudske potrebe, pa ima svojo poglavitno oporo v liberalnem uradništvu. Bil je pač čuden prizor, ko je moral g. dvorni svetnik Šuklje — gotovo ■objektivna priča v tem oziru — na shodu klicati tem ljudem, da morajo pustiti obrtnikom njihove stanovske pravice. In kaka družba je šla v boj proti obrtništvu? Tu.si videl višje sodne uradnike, moie, ki bi marali po svojem stanu varovati pred vsem pravico, ne le ono, ki je v sodnih postavah določena, ampak tudi ono, ki je po duhu postave last vsakega stanu, da so nastopili v družbi socialnih demokratov, da jim pomagajo razbiti shod obrtniških mojstrov. Tu si videl poklicanega varha postave, katerega naloga je, preganjati kršivce postave, na aepostavnem shodu se boriti ob strani nevolivcev proti volivcem, ki hočejo postavno izvršiti svojo državljansko dolžnost. Tu si videl uradnike iz raznih kategorij, jjošt., davč., sodne, ki so tako temeljito pezabili na znani ukaz Koerberjev, po katerem naj uradništvo varuje svojo popolno objektivnost, da so se javno izigrali kot odkriti nasprotniki ljudstva, med katerim so poklicani, da delujejo. M. dobro ločimo med uradniki one, ki si varujejo svojo državljansko pravico kot svobodni možje in jo tudi v postavnih mejah izvršujejo, in one, ki so na eni strani poniževalno hlapčevski, na drugi strani pa oholo zaničujejo ljudstvo, ki jih redi. Mi vemo, da so še uradniki, ki so si ohranili pravično mišljenje, a ti se v javnosti mnogo ne pokažejo. Ločimo pa tudi opravičene politične nastope uradništva od klikarskega uzurpa-torstva. Ce vzamemo naša mesta, izven Ljubljane, odločujejo v prvem razredu itak uradniki, ker imajo povsod večino. Ta razred je njihov, in s tem naj bodo pa tudi zadovoljni in naj v drugih razredih puste ljudstvu svobodno roko! Saj je uradnik prost občinskih bremen in ker živi le začasno v občini, tudi nima takega interesa do njenega prospeha, kakor domače ljudstvo, ki mora živeti in umreti in trpeti v svoji rodni občini A kaj vidimo v resnici ? To, kar se je pokazalo v Novem n^stu, to ^plošna prikazen po mestih in trgih. Večina naših mest je popolnoma v uradniških rokah. Uradništvo z advokati diktira kandidate in pritiska z vsemi sredstvi, da ne pride domače ljudstvo do zastopstva, kakršnega bi si samo želelo. Kdor se loti javnih poslov, mora se pa zanje usposobiti. Ako uradništvo hoče v občinah neomejeno gospodariti nad obrtniki, bi se moralo temeljito baviti s stanovskimi vprašanji malega obrta, bi moralo imeti smisel in voljo, da dvigne obrtni napredek ljudstva. A pri liberalnem uradništvu opazujemo baš nasprotno. Socialno vprašanje, borba domačega dela za obstanek in kruh mu je deveta briga. Kjerkoli se dela za pros{>eh obrtništva in delavstva, ni videti nobenega uradnika, razen policijskega komisarja. To liberalno uradništvo ne čita ničesa drugega, nego oni skozi in skozi izprijeni in protiljudski .Narod", ki goji le živalske nagone in moralno pogublja svoje bravce. Razen praznega in duhomornega gostilniškega življenja z njegovo pijanostjo ne opažamo prav nobenega socialnega delovanja pri tem sloju. Vsled tega pa propada globoko moralni in kulturni nivo našega meščanstva. > To, kar se imenuje med njimi »intelgenca", ; je brezplodno za ljudski napredek in velika tlom one delavne radi kaj storili za težka mora, ki tlači k može iz ljudstva, ki bi gospodarski napredek. Dogodek v metliški čitalnici, ko so se proti jutru sdepli ljudje, ki hočejo načelo-vati ljudstvu, je tipičen za te naše razmere. Tu je vir za vso zastalost naših mest in trgov. Kdaj se je slišalo iz teh krogov še o kakih socialnih krožkih z znanstveno ali praktično tendenco, kdaj so ti ljudje še imeli med seboj kaj višjega nego prazne veselice ali kvečjemu še kak pevski zbor? In vendar se mora zjasniti tudi tu. Osno vati se morajo po mestih obrtna društva z namenom, vzgojiti mestno prebivalstvo k višjemu, treznejšemu strokovnemu delu. Če bomo uradništvo pri tem delu našli ob svoji strani, nam bo dobro došlo. Če pa se bo kazalo tako, kakor je pokazalo v Novem mestu in po raznih drugih krajih, pa bo naša dolžnost, da izvajamo posledice iz stavka, ki ga je novomeškim obrtnikom na srce polagal g. dvorni svetnik Šuklje: Ne obrtnik od uradnika, uradnik živi od obrtniških žuljev! Naše parlamentarno zastopstvo si bo stavilo kot nalogo, da z vsemi ustavnimi sredstvi skrbi za dobro uradništvo in prepreči, da osat med njim ne zaduši boljših elementov. Obrtni stan pa ima sedaj nujno nalogo, da se organizira in si pribori samostojnost in dolžno veljavo. GoliSke Sole 1.1903.14. Krakov, 7. sept. Gališki deželni šolski svet je izdal ob širno poročilo o šolstvu 1. 1903/4. Iz njega posnemamo sledeče: 250000 otrok, 6 — 12 let starih, ne obiskuje v Galiciji nobene šole in ne vživa sploh nobenega pouka Učiteljev je bilo 4821, učiteljic pa 5261, med njimi 113 učiteljev in 92 učiteljic brez kvalifikacije. Mnogo učiteljic dobi kvalifikaciio, ako dovršivši kako višjo žensko šolo obiskuje Šest tednov pedagogiški kurs, ki se vrši o počitnicah v šestih galiških mestih. Šolski svet splošno hvali učiteljstvo, da je marljivo in v disciplinarnem oziru dobro. Čudno se sliši pri tem, ko beremo v poročilu, da v mnogih krajih do 20% otrok ne more prestopiti iz 1. razreda v 2., ker se prvo leto niso naučili brati. Srednjih šol je bilo 50, ki so stale 4,781.212 kron in imele 29 000 dijakov. Med 1160 profesorji, jih je bilo 464 brez izpitov; če se odštejejo direktorji, ostane domala polovica neizprašanih učiteljskih sil. Mnogo je temu vzrok zgodovina gal. sred. šol. Ko so srednje šole iz nemških postale poljske in jih je vedno več nastajalo, je manjkalo učiteljskih sil. Zato so prišli pravniki, medi-cinci in teologi in so si poiskali suplent-skih mest. Opozicija proti sedaj vladajoči stranki v Galiciji očita šolam, da so pristranske. Dijaki se ne čutijo med seboj ravnopravne, marveč se ločijo po stanu svojih staršev. — Vsled tega se rodita med mladino dve bolezni, socializem in servilizem. Servilizem je gorji, ker socializem je mogoče preboleti, servilizma pa ne. z-enske zasebne gimnazije so tri; ena z 8 razredi, ena s 6, ena pa s 5 razredi. Letos je dovršilo maturo 22 učenk. Deželni šolski svet je tako - le sestavljen: Deželni namestnik, njegov namestnik in trije uradniki referenti, 11 nadzornikov, 3 zastopniki deželnega odbora, 3 katoliški duhovniki, 1 pastor in 1 zastopnik Židov, šest šolnikov in dva zastopnika mest (Krakova in Lvova). Svet ima tri pododbore: za ljudske šole in učiteljišča, za srednje šole, za trgovske in obrtne šole. Vsak pododbor ima poleg izvoljenih članov v svoji sredi dotič-nega poročevalca in nadzornike; sam si voli svojega predsednika. Nadškof Teodorovič je izvoljen za predsednika v tretjem pododboru. VisoboSolcem Iiroho! »In šel bo boj bojvat brez upa zmage", tako bomo lahko rekli o marsikaterem abi-turijentu in akademiku, ko se bo odpeljal v tuje mesto. Edino izdatno podporo, ki jo slovenski akademiki uživajo v Gradcu, daje .Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu", ki deli podpore res pravično, ozira joč se le na prosilčevo potrebo in pridnost. Lani je bilo v Gradcu vseh organiziranih slovenskih akademikov 122, vseh slovenskih visokošolcev pa je bilo nekaj nad 130 Izmed organiziranih jih je bilo v pisarnah 10, štipendistov 12, samostojnih 51, od podpor pa jih je živelo 48. Toda izmed 51 samostojnih jih je gotovo polovica zadolženih. Nekateri akademiki pa nimajo več stalnih dohodkov na mesec kot 10 K. Da pa bo moglo podporno društvo začetkom zimskega tečaja pričeti uspešno delovati, je potreba, da ga vsi rodoljubi podpirajo. Zato, rodoljubi, dajte visokošolcem kruha! Prispevke sprejema gospod dr. Benjamin Ipavic, Kari Ludwig Ring 3, Gradec. Za slovenske graške akademike: Phil. Albert Krame r. — Phil Fran Kotnik. Notranje politični položaj. Državni zbor. Gautsch se je včeraj posvetoval o položaja z dr. P a -c a k o m, danes se posvetuje z dr. Der-schatto in dr. G r o s s o m , v četrtek je povabljen tudi dr. Lueger. V pone deljek zboruje nemška četvorica, da zavzame stališče nemških strank o ogrskem vprašanju in o italijanski pravosodni fakulteti v Roveretu. Proračun za 1. 190 6. izkazuje za 40,000 000 ve č j e potrebščine kakor lani. Železniško ministrstvo rabi več 12, poljedeljsko ministrstvo 3, ministrstvo za notranje zadeve 2, trgovinsko ministrstvo za izpopolnjenje telefonskega omrežja 6 milijonov kron. Proračun izkazuje trimilijonski prebitek. Izboljšanje deželnih financ. Vlada namerava pričeti pogajanja z deželnimi odbori o izboljšanju deželnih financ. Deset let ovaduh v Avstriji. Kmalu se bo vršila na Dunaju obravnava proti laškemu inženirju Petru C o n-t i n i j u. Obranava bo velezanimiva. Dognano je namreč že sedaj, da je bil Contin v službi laškega generalnega štaba in da mu je pri ovaduštvu izdatno pomagal italijanski vojaški atašč na Dunaju, polkovnik D e 1 M a s t r o. contin je v A v-striji deloval kot ovaduh celih deset let. Contin je tudi v zvezi z atentati laških delavcev v predorih nove alpske železnice. Italijanski vojaški atašč Del Mastro je tako ze'6 kompromitiran, da je odpotoval z Dunaja „Ogrska kriza in Hohen-zollernci". Budimpeštansko državno pravdništvo je ustavilo preiskavo proti včeraj zaprtemu advokatu dr. K a 1 m a g u , ker manjka dokazov za njegovo krivdo. Člani odvetniške zbornice so prosili predsednika, naj skliče izvanredno generalno skupščino zbornice, da protestira proti kršenju osebne svobode in svobode zagovarjanja v kazenskih zadevah. Shod nemških socialnih demokratov. Na shod nemške socialne demokracije v Jeni 18. t. m. je prišlo 300 delegatov. Nemški državnozborski socialnodemokraški klub je bil skoro ves zastopan, voditelji pa so prišli vsi. Otvoritveni govor je imel seveda B e b e 1. Govoril je o mednarodnem političnem položaju. Slavil je japonsko zmago, obsojal rusko samodržtvo in ostro prijemal Nemčijo, ki stoji osamljena. Niti Avstrija ji ne more pomagati, ker je Avstrija razkosana in popolnoma nezmožna, zapričeti kako večjo akcijo. V Nemčiji pa reakcija sili vedno bolj na dan. Nemško socialno demokracijo čakajo hudi boji. V stranki sami je nekaj nasprotstev in nesoglasja. Zato naj se socialnodemokraška stranka okrepi in se pripravi na boj. Ko so potem izvolili za predsednika poslanca S i n g e r j a in je pl. V o 11 m a r govoril o strankini organizaciji, je imel daljši nagovor avstrijski delegat, posl. dr. E I 1 e n -b o g e n. Govoril je o avstrijskih razmerah, o narodnostnih bojih, ki zavirajo vsako parlamentarno delo in se povspel do neumne trditve, da je v Avstriji edinole socialnodemokraška stranka resna stranka. Nemiri na Kavkazu. Mohamedansko nasilje. Pe • terburški list „R u s" trdi, da so kavkaških nemirov krivi le fanatični mohamedanci. Ni resnično, kar pišejo inozemski listi, da se namreč ruske oblasti bratijo s Tatari, da ugonobe Armence, pač pa je res, da so skoro vsi policijski stražniki na Kavkazu mohamedanci in zato dajo potuho Tatarom. Ti policaji napačno obveščajo vojaštvo, da strelja na armenske hiše. Tatari počenjajo strašna nasilja in grozovitosti. V Balakanih so vrgli več Armencev živih v eigenj. Pisar sange-surske okrožne uprave, mohamedanec Šami Bek, je v Mikendu osebno vodil izgrede in sam preparal otrokom trebuh ter metal čreva psom. Tatari so prišli celo iz Perzije, ker so kavkaški Tatari proglasili sveto vojsko: „Gazavat". Zanesljiva poročila pravijo, da so Tatari obkolili armenske vasi v dihebrajeskem okrožju in pretijo celo glavnemu vojaškemu stanu. Vasem Gadrut in Vank preti velika nevarnost, da jih ne napadejo in zapalijo. Vkljub temu so bili mohamedanci tako predrzni, da so poslali ruskim oblastem izjave, v katerih zvračajo vso krivdo na Armence. Tatari so ubili Šah tatinske ga. urednika lista »Biku", ker ie ostro pisal proti njim. Tudi drugi časnikarji so dobili grozilna pisma, da bodo ubiti, če pišejo proti Tatarjem. Armenski in mohamedan-s k i duhovniki so vsaki v svojih svetiščih prisegli, da bedo delali na to, da se prebivalstvo pomiri. V T i f 1 i s u so bili zopet nemiri s streljanjem. Mestni načelnik z večino zastop -nikov je odstopil. Revizija eksarhatne blagajne je dognala 150 000 rubljev primanjkljaja. V L i b a v i so našli tajne skladišče erožja. Perzijski ša h je dal 4000 rubljev, da se perzijski podaniki iz Baku spravijo nazaj čez mejo Poležajv Baku V Baku so še vedno zatvorjene vse trgovine. Neizmerno so se podraži'a živila, katerih primanjkuje. Prebivalstvo strada. Tudi kruha že pomaoj-kuje. V mestu vlada popolna anarhija. Vstaja v Baku je povzroč'la neposredno 500 mili-jenov mark škode. Približno 1500 parnikov ne vezi, kar je osobito važno, ker ravno to brodovje prevaža živila za Vzhedno Rusijo. Velike tovarne v Moskvi, Vladimirovem in Nižnem Njvgorodu ne morejo dalje delati, ker kurijo z nafto. Lastniki parobrodov na Velgi so dokazali finančnemu ministru, da ne morejo kuriti s premogom, ker ladje nimajo primernih pečij. Premetni minister je pa izjavil, da primanjkuje železniških vozov za dobavo premoga. Mobilizacija v Kijevu je povzročila med prebivalstvom velik strah, ker je prišla popolnoma nepričakovano. Vse ceste so polne vojakov. Na Kavkaz so po poslali mobilizirane polke 38. divizije Kriza na Ogrskem. Včeraj je bil pri vladarju vejni minister Pittreich. Cesar se je zadnje dni posvetoval o mažarskem poveljnem jeziku s svojimi vojaškimi svetovalci. Uspeh poga janj je, da je izključeno mažarsko povelje vanje. Položaj ostane vsled tega neizpre-menjen, ker zahteva združena večina slej ko prej mažarski poveljni jezik. V koaliciji sedijo, da sestavi vlado grof Ivan Zicby. Včeraj je zaslišal vladar Fejervaryja, ki mu je poročal o zadnjih sejah egrske zbornice in magnatov. Vladarju je predlagal tudi listo enih mož, ki naj bi jih vladar zaslišal. Poročajo, da te predlagal v zaslišanje Kos-sutha, Tulija Andrassyja in Ivana Zichyja. Iz Budimpešte poročajo, da je magnat De-zider Pronay sklenil podpirati one uradnike, ki jih je kaznovala vlada. Baje namerava cesar pričetkom oktobra potovati v Budimpešto Rusija. Lezgi iz Dage sta na so se uprli in odpovedali pokorščino ruski vladi. Zipalili so več vasi v okrožju Zakatalija. Gruzinci so se pridružili vstaškemu gibanju s pretvezo, da se hočejo maščevati zaradi drogov, ubitih cd kazakov. Preosnova ministrstva. Car Nikolaj je odredil, da se ima baviti s pre-osnovo ministrskega kabineta posebna komisija, kateri predsed ije grof Šolski. Ministrski kabinet bo bolj enoten. Državne posle bo po tem načrtu vodil ministrski svet p.'d vodstvom min. predsednika. Oi vseh ministrov ima izvzemši vojnega, mornariškega, zunanjega in dvornega ministra, zgolj min. predsednik pravico carja obvestiti osebno e položaju. Ministrska imenovanja se bodo vršila na ta način, da bo ministre predlagal predsednik, car jih pa odobril. Nobena upravna odredba ne bo mogla biti veljavna, ako je ne sklene ministrski svet in potrdi car. Car odpotoval C«r in carica sta z vso rodbino olpotovala na f nsko otočje pri Viborgu. Usmrčeni pomorščaki V Sevastopolu so usmrtili dva pomorščaka »Pobjedonosca". Nekega drugega pomor ščaka so pa obsodili na dosmrtno pr silno ječo. Harkovska zemska banka je v konkurzu Mnogo rodbin je s tem silno prizadetih, vsled česa so nastale velike pravde. Moskovska univerza je iz volila za rektorja kneza Trubeckega, ki je naglašal, < a je vseučilišče toliko avtonomije, da bo mogle s sodelovanjem vsega profesorskega zbora premagati sedanjo krizo. Peterburg ima po najnovejšem ljudskem štetju 1,210 846 prebivalcev, za 196.096 manj nego prošlo leto. Zmanjšanje prebivalstva razlagajo s tem, da je jako naraslo število v okolici mesta. Zaprli so v Peterburgu zad nje dni 344 oseb. Pri nekem delavcu v delavnicah »Varšavske železnice* so našli orožje in patrone. Na meji so zaplenili več bomb v otročjih žogah, ki so bile označene za otročje igrače. Vesti z Balkana. B e 1 g r a d , 17 septembra. Glavni ed-ber vladne stranke je odobril program vojnega ministra glede poizkušuje topov. Z e m u n , 18. septembra. Komisija za poizkušnjo novih tepov odpetuje v sredo iz Belgrada v inozemstvo. Francoski list o Viljemovi prijaznosti nasproti katoličanom. Protestantski svobodomiselni „Temps" prinaša dolg članek e katoličanstvu na Nemškem. Med drugim pravi, da cesar Viljem podpira katoličane zato, ker predstavljajo univerzalizem in ga tako podpirajo pri njegovi velekolonijalni in svetovni politiki. Cesar Viljem namerava združiti katoliško in protestantsko kenfesijo in ustanoviti ve1 i k o nemšk o s veto krščanske carstvo. Dolg naslov, pa je nekaj na tem. Ni pa res, da centrum cdobrava kolonijalno politiko Viljemovo, nasprotno se odločne bori proti nji. Katoličani pa se s protestanti zato ne morejo združiti, ker so slednji zadnji čas postali strupeni in skrajno fanatični. Protestantje se bojč socialnih demokratov, zato morajo večkrat tako plesati, kakor piska centrum. „Osservatore Cattolico- pripomni k izvajanjem „Tempsa", da bi se položaj katoličanov na Nemškem takej poslabšal, kakor hitro bi odstopil Be-bel in bi zmagali zmerni, revizijonistiški so cialni demokrati. Potem bi protestanti začeli zopet gonjo proti katoličanom, dasi bi se opekli. Cesarja Viljema svete nemško cesarstvo pa bo ostalo, kakor že več Vilje-movih načrtov — lep senj. Protestantski glas o brez-verskih učiteljih. 25 številka uglednega protestantskega lista „Evangelische Kirchenzeitung" piše o liberalnih učiteljih sledeče: „Solinška učiteljska zveza zahteva iz narodnostnih, prak-tiških in pedagoških ozirov brezversko šole. Obenem hoče imeti „nedogmatiški" verski pouk. Kaj pa je »nedogmatiški" verski pouk ? Kaj so dogme drugo kot verska načela? Je torej mogoče verstvo brez načel? Mar hočejo solinšii učitelji odpraviti s tem tudi „dogmo" božje eksistence? »Nedogmati-škega" verskega pouka ni; tudi krščanskega pouka ni, ne da bil obenem konfesionalen. Vsako krščansko versko pedučevanje je konfesionalno, naj si že bo katoliško, luter sko ali pa reformirano .... In taki ljudje, ki bi radi odpravili vsako versko etišk« prepričanje, naj nam pomagajo v boju proti Rimu!" Pač poštena brca liberalnim učiteljem! Kam se bodo zatekli, če jih še protestantje ne bodo marali? Priprave za ločitev cerkve od države na Francoskem. Nadškcf v Bourgesu, Servonnet, se je posvetoval z duhovščino, kako preskrbeti duhovnikom plače, ko se izvede ločitev cerkve od države na Francoskem Sklenili so ustanoviti škofijsko blagajno za vzdrževanje duhovnikov, ki jo bodo povečini vzdržavali duhovniki sami. Vso duhovščino razdele v tri razrede V prvi razred spadajo oni duhovniki, ki imajo toliko lastnega premoženja, da se ne le lahko vzdržujejo, marveč še prispevajo k osrednji blagajni, v drugi raz red spadajo duhovniki, ki imajo ravno toliko dohodkov, da ne potrebujejo podpor, ^in v tretji razred spadajo oni, ki nimajo nika-kih dohodkov in za katere bo morala skrbeti osrednja blagajna. Nadškof sodi, da bodo duhovniki sami prispevali lepo vsoto v osrednjo blagajno, kar bo manjkalo, upajo nabrati po darovih, zbirkah in prispevkih b »gatih katoliških rodbin. Ločitev med Švedsko in Norveško. Kakor poročajo iz Karlstada, so imela pogajanja med norveškimi in švedskimi pooblaščenci zaželeni uspeh. Podrobnosti s cer še niso znane, a toliko je baje gotovo, da ne pride do vojske med obema državama. A nasproti tem vestem pa poročajo iz Kri stianije, da so vse brzojavke o pogajanjih izmišljene, ker pooblaščenci ničesar ne izdajo o sklepih. »Svenska Telegrambiro" pa poroča, da se Norvežani z vso odločnostjo pripravljajo na vojsko. Norvežani grade ob meji nove utrdbe Kmetje delajo barikade na cestah. Ob švedski meji in v srednji Norveški je že izvršena mobilizacija. Turčija. Zastopniki velevlasti so zahtevali od turške vlade, da pomnoži vojno posadke v Smirni. Turki so oboroženi in kristjanom grozi nevarnost. Italijanska vlada je zahtevala od Turčije, naj skrbi za varnost v Rdečem morju proti roparjem. Ce tega ne stori, vzame morsko policijo v roke Italija. Pruski Poljaki. Delegacija berelinskih polj-skihdruštev se je podala k berolin-skemu knezoškofijskemu delegatu, proštu Kleineidamu, da se pritoži zaradi pomanjkanja poljske službe božje in pridige. Prošt je dejal, da bo uvaževal njihove želje. Dnevne novice. Kranjski deželni zbor in deželna vlada. Včerajšnja večerna „Ta-gesposta" je prinesla z Dunaja sledečo brzojavko : „Kranjski deželni predsednik baron Hein se je mudil te dni na Dunaju, da se posvetuje z vlado o zasedanju kranjskega deželnega zbora. Upanja na mirno zasedanje je malo, ker je zadnji dogodek s škefom Jegličem poostril položaj. Ako bi se to ne bilo zgodilo, bi bilo omogočeno vsaj kratko mirne zasedanje, v katerem bi se rešilo že pereče vprašanje o zvišanju učit. plač". Na to odgovarjamo : To poročilo je impertinenca prve vrste, ki očividno izvira od barona Heina. Baron Hein je popolnoma nezmožen in nesposoben spraviti zmedene razmere v kranjskem deželnem zboru v red. Samo z absolutno in čisto debelo lažjo je mogoče splaviti v zvezo nedelavnost kranjskega deželnega zbora s prevzvišenim ljubljanskim knezoškofom. Škofove pismo nima prav nič opraviti z zasedanjem kranjskega de želnega zbora, o katerem vsak ve, kakšne razmere so v njem. Od katoliško narodne stranke ni bil nihče vprašan, kakšno stališče zavzema nasproti sklicanju deželnega zbora in tudi besedice ni nihče črhnil o tem, kakšno stališče zavzema. Sicer je pa to tudi nespametno, ker je stališče katoliško-narodne stranke od 1, 1902., ko se je za čela obstrukcija v kranjskem dež. zboru, znano vsakemu otroku v deželi. Res je, da je postal položaj poostren, a vzrok tega po-ostrenja je pa poleg znanega narodnega izdajstva nareduonapredne stranke v prvi vrsti naša c. kr. deželna vlada, ki je stalna provokacija agrarne večine slovenskega ljudstva na Kranjskem. O g. dvornem svetniku Su-kljetu je „Slovenski Narod" namazal cele ljuhe popirja. Najprej se je zaletaval vanj, da »inspicira belokranjske farovže". To je seveda velika budalost. Peroča se nam, da je g. dvorni svetnik obiskal kot rojak svoje Belokranjce in pri tem nabiral gradivo za svoj nujni predlog, ki ga namerava vložiti v državni zbornici glede izseljevanja. To je seveda stvar, ki je neslani dopisnik novomeški ne razume in se tudi nikoli ne bo povspel tako visoko, da bi mrtgel upo števati tako res koristno delo. Največjo neumnost je pa privoščil novomeški prerok »Narodovim" bravcem sinoči z uvodnim člankom „Vzor katoličan Suklje — ubit". Povejte nam, liberalci, kolikokrat ste pa vi že ubili gosp. dvornega svetnika Sukljeta? Vsake kvatre enkrat ga „ubijete" na po-pirju, a uspeh je ta, da ostanete vi zabiti, on pa vživa vedno večje spoštovanje. Kaj naj si mislimo o onih novomeških uradnikih, v katerih imenu izhajajo strahovito neumni in sirovi depisi iz Novega mesta v »Narodu" ? Vemo sicer, da se ba še marsikateri teh gospodov obrnil do g. Sukljeta ali dr. Susteršiča, kadar bo hotel zgoraj kaj doseči. Takrat jim imenovana poslanca lahko molče pokažeta te dopise, češ — za take neizobražence bi se bilo zastonj truditi! „Ob zelenomodri čisti Ljubljanici". Ž d Penižek poje dr. Tavčarju slavo v .Narodnih listih". — Z orientalsko fantazijo ga slika kot voditelja v boju proti klerikalizmu O odkritju Prešernovega spomenika pravi, da je bil „festival protikle-rikalnega značija". Slavospeva dr. Tavčarju ne zamerimo Židu Penižku, ki je plačan od njega. Ta slavi spev je ravno toliko vreden, kakor hvala, ki jo v istem članku poje Penižek naši ljubi Ljubljanici. On namreč bla-gruje Ljubljano, da stoji ob „zelenomodri, čisti Ljubljanici". Je res mnogo podobnosti med Ljubljanico in med dr. Tavčarjevo politike! Tudi liberalni hrvaški »Pokret" je ves navdušen od te politike, tako, da kar zavida Slovence zanjo. Ubogi liberalci, ki si morajo s tem pomagati! O učiteljski obstrukciji je napisal v „N. Fr. Pr." g. —v— daljši članek, v katerem opravičuje nastop učiteljstva s slabimi gmotnimi razmerami. Mimogredč maha po »klerikalni" obstrukciji, ki je baje »požrla" učiteljem zboljšanje njihovih plač. Ta del spisa je jako netočen, kajti g —v— bi lahko vedel, da je katoliško narodna stranka po poslancu Jakliču vložila nujni predlog za zboljšanje učiteljskih plač ; da ni prišlo do tega, se krivi čisto drugi vzroki ki se jih gospod —v— ne upa dotakniti. Nam se zdi, da je ta članek bil naročen ravno ob času, ko je bil baron Hein na Dunaju zaradi sklicanja deželnega zbora kranjskega. Ves ton tega članka ima namen katoliške-narodno stranko na zgoraj očrniti in žurna-listično podpirati eventualne zakulisne ma-hinacije. Ne spuščamo se v polemiko s tr ditvijo, da so liberalni učitelji ^odločilni in najbolj delavni činitelj pri vseh ustanovah in korporacijah, ki pospešujejo splošni blagor in povzdigo ljudskega blagostanja", saj je znano, da je liberalno učiteljstvo pri vseh ljudskih ustanovah nasprotovalo in se postavilo v najostrejše protislovje s težnjami našega ljudstva po blagostanju ; učitelji, ki res hvalevredno delujejo, nimajo zjelencem nič skupnega. Kaj liberalni učitelji dosegajo v kulturnem in socialnem oziru, dokazujejo najlepše njihovi dopisi v »Učiteljskem Tovarišu" in v .Narodu", ki so pravi vzori razdivjanosti in najnižje stopinje omike, ki je mogoča pri stanu, ki naj druge izobražuje. Ako hačeje gospodje, ki pišejo take članke v „N. Fr. Presse", učiteljstvu res pomagati, naj skrbe, da se ustvarijo v Kranjski deželi razmere, v katerih bo ljudsko zastopstvo moglo izvrševati svojo postavo-dajalno nalogo. Dokler tega ne store, so vse le prazne besede ! Da ima ta članek namen politično pritiskati na katoliško-narodno stranko, se vidi iz tega, ker je ton gosp. —v— v „N. Fr. Pr." ves drugi, nego je bil oni g. dež. šolskega nadzornika Levca pri zatvoritvi razstave šolskih učil. Katoliško-narodna stranka seveda ostane nepremakljiva pri zahtevah, ki jih je izrazila v deželnem zboru. Učitelju se naj dd, kar mora imeti ; a slovenskemu ljudstvu naj se dd, kar je njegova pravica ! Tu je ključ do rešitve položaja ! Liberalni učitelji in kršč. pozdravi. Iz Domžal se nam piše z dnd 18. t. m.: Danes zjutraj je gospod naduči-telj otrokom pripovedoval, da ni treba pozdravljati mimoidočih z besedo: Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Pozdravijo naj samo: Dobro jutro, dober dan in dober večer. A vsak otrok ne ve, kdaj da je dobro jutro ali dober večer; tudi je krščanski pozdrav mnogo poraenljivejši, kakor brezpomembna fraza. — Cujemo tudi od drugih strafti, da liberalni učitelji tako postopajo. Naj se jim stališče pojasni! Kakšni umetniki so liberalci. Na našo stvarno pisano kritiko Prešernovega spomenika nam „Narod" ne ve odgovoriti ničesar. Našega mnenja o spomeniku samem je vsakdo, ki o umetnosti kaj razume; le tisti, ki mu je bolj mar strankarstvo, ne vidi hib, ampak le prevo-katorični namen spomenika. »Narod" in gospoda, ki je postavila spomenik, se strahovito boji, da bi kedo ne gledal spomenika s kritičnim očesom, zato so jeli razpravljati o nagoti in biti po klerikalcih, da bi se kedo ne spomnil na spomenik sam, ki je kompozitorično docela, tehnično pa precej pogrešen. „Narod" se sklicuje zgolj na sodbo nekega profesorja; druzega odgovora nima. Ali je dotični profesor videl spomenik tam, kjer sedaj stoji? Z našo sodbo se strinja mnogo umetniško zelo izobraženih gospodov, tudi iz liberalne stranke, sicer smo pa sodbo podprli z dekazi, katerih »Narod" ne pobija, ker jih ne more. Na ostudne psovke, s katerimi so oblili ti pasji estetiki našo Prešernovo prilogo, je pa nepotrebno odgovarjati. Taki neolikanci niso vredai pametne besede. Kako sodijo o primorskih italijanskih poslancih v laškem kraljestvu. Italijanski list „T e m p o" iz M i 1 a n a je prinesel 15. t. m. članek o italijanski univerzi v Avstriji. Med drugim piše ta list tudi sledeče: »Značilna poteza vladajoče liberalno nacijenalne stranke v italijanskih provincijah v Avstriji je ta, da jim manjka odkritosrčnosti in političnega poštenja. Ona pod pretvezo, da brani te kraje pred slovanskim in nemškim navalom, skrbi, da se krivični volilni red ne izpremeni, svoje prave politične namene prikriva in dela kempremise. Ti kompromisi so rodili italijanski državno-zborski klub na Dunaju, ki sestoji iz mož popolnoma nasprotnega mišljenja in teženj," Ta ssdba ni baš zelo laskava. Laško vseučiliško vprašanje je še vedno v kritičnem položaju. Manifest italijanskega državnozborskega kluba položaja ni razbistril, kakor je domneval Piccolo". Društvo » U n i e n e poli-tica popolare t r e n t i n a " je poslalo vsem občinam in društvom na triden-tinskem poziv, naj zahtevajo začasno ustanovitev italijanske pravne fakultete v T r i -d e n t u, ki je zaradi svoje lege in zgodovinske preteklosti najbolj pripraven kraj za univerzo. Torej, poslanca Conci in Delu g a n sta odstopila, tridentinsko politično društvo je tudi nasprotno pretiranim težnjam tržaških in istrskih laških poslancev, baron Malfatti previdno molči in se je iz zagate rešil s tem, da je v pravem času odstopil, ^Piccolo" vsak dan toži in poživlja k edinosti — more li biti položaj še bolj zamotan ? — Požigavec. Te dni se je klatil po ljubljanski okolici nek berač iz Trsta. S svojo slaboumnostjo in groženjem, da požge vas, vzbudil je pri vaščanih velik strah. V Podpeči je hotel izvršiti hudodelstvo pož ga, nakar pa so ga vaščani zasledili in zaprli v klet, iz katere pa je ponoči ušel in zašel v brezoviško faro, kjer so ga zopet zasledili pri nameravanem zažigu na treh straneh. Oočani so bili v strahu; Zato so, predno se je zgodila nesreča, najbrže blaznega berača-starčka ujeli in ga izročili bližnji orožniški postaji na Viču. — Izseljevanje. Preteklo sredo je odplul iz Trsta parnik „Georgia" v N e w Y o r k. -— Na parniku je bilo štiristo iz -seljencev — Odlikovan je s komturnim križcem Franc Jožefovega reda načelnik poštnega ravnateljstva za Štajersko in Koroško, dvorni svetnik P o k « r n y. — Blagoslovljenje zastave. Vojaško veteransko društvo v St. Vidu nad Ljubljano praznuje v nedeljo, dnel. oktobra blagoslovljenje svoje nove zastave Vsa bratska veteranska društva se naprosijo za udeležbo pri blagoslovljenju, kat rem u sledi veselica na vrtu g. Zormana v S t. Vidu. Na tančni spored še priobčimo. — Kolera. Do 15. septembra je na Pruskem zbolelo za kolero 183 oseb; umrlo jih je 66. — Dubrovniški Sokol je slavil 12. t. m. blagoslovljenje svoie zastave. — O nesreči pri Kujah blizu Ližnjana so poročila listov različna. „Piccoio" pravi, da je sodna komisija iz Pulja dognala, da ladje Grakiiiča ni poškodovala mina. ampak dinsmit, ki so ga ri-b či protipostavno rabili pri lovu rib ; sicer poročilu tržaških judov ni nič kaj verjeti — vendar pa se ne more odreči tej vesti nekaj verjetnosti, ker se obenem poroča, da je sodnija proti Grakaliču zaradi rabe di-namita pri lovu uvedla preiskavo. Nasprotno pa v Pulju trdijo, da so tudi nesreče pri zadnjih pomorskih vajah, kjer sta se potopili dve torpedovki in utonila 2 moža, krive laške mine. — Za pobiranje mrhovine v občini Podgorici m Črnuče je določila c. kr. deželna vlada v Ljubljani sledeče: V občini Podgorici pobiral boie mrhovino konjač Valentin Erbežnik v Krtini (okrajno glavarstvo Kamnik), v občini Cirnuče pa ljubljanski konjač v Trnovem Matevž Joras. — „Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu". Piše se nam iz Komende : Imel sem danes v rokah tiskovino »Delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu". Dasiravno je na eni strani pole tiskan slovenski fomular, na drugi strani nemški, je vendar nemški izpolnjen in poslan na nekega tukajšnjega delavca. Ravno tako je priložena karta, polovica strani nemško tiskana, seveda je ta podpisana, slovenska pa ne. Slovenski tekst se pričenja take-le : „Pod grožnio da se Vam ustavi plačevanje rente, pozivliamo . . . ." Kdo govori tako napram dostojnim in poštenim ljudem ? Uradniki pri tej zavarovalnici menda ne znajo niti dostojnega tona, niti slovenščine. Pečat je tudi nemški — Predor skozi Karavanke Se podira. Otvoritev železnice skozi Karavanke bo, kakor znano, šele drugo leto meseca julija, ali pa šele v pozni jeseni. Vzrok temu je, ker so se celi deli predora ponižali. Sedaj te dele predora podirajo in zopet znova grade. Tako izborno je vlada preskrbela z laškimi inženirji in delavci za žepe avstrijskih davkoplačevalcev! Z „izbor-nim* nadzorstvom so vrženi na to progo novi milijoni in to popolnoma nepotrebno, kajti dolžnost merodajnih faktorjev bi bila že -takoj pričetkom gradbenih del skrbeti za strogo nadzorstvo. — Sokolski dan v Zagrebu. Slavnosti so se pričele že v soboto zvečer s podoknico, ki jo je priredil „H r v a t s k i Sokol" kumici nove zastave g. B o ž e n i p 1. M i 1 e t i č e v i. Na vrtu »Kola" se je po podoknici vršil k • m e r z, kjer so govorili zastopniki slovanskih Sokolov. V ne deljo zjutraj je zagrebški „Sokol" položil cvetje na grob svojega ustanovitelja dr. Fona, svojega prvega staroste dr. Ivana V o n č i n e in prvega svojega vaditelja H o c h m a n n a I. H a n u š a. Ob 10. se je vršila v katedrali slovesna maša, ki jo je daroval kanonik Cvjetko Ruta e t i č Po maši se je blagoslovila pred krasno okrašenim glavnim portalom umetniškega paviljona nova zastava. Blagoslovil jo je kanonik Ru tič ob obilni azistenci. Po slavnostnem ^jvoru kanonika R u b e t i č a je deklamovala članica narodnega gledišča gdč. Vera H r ž i č od dr. Harambašiča zloženi prolog. Na to je kumica g. M i 1 e t i č oddala zastavo starosti dr. V r b a n i c u , ko je zabila vanjo prvi žrebelj. Dr. Scheiner je prinesel pozdrave 60.000 čeških Sokolov in poklonil v njih imenu srebrni lipov venec, simbol slovanstva. Dr. F i š e r je govoril v imenu poljskega Sokola o prijateljstvu, ki ga goje ob bregovih Visle do Hrvatov in pripel v znak tega prijateljstva trak na novo zastavo. Ko je v imenu Slovencev govoril še dr. Ravnikar, ki pa menda v znak ljubezni v imenu Slovencev ni nič poklonil, je zabile žreblie še 30 hrv. sokolskih društev, med temi tudi brežiški .Sokol" in pa hrvaški »Sokol* iz Cikage. Ob pol 1. se je vršil v Sokolovi dvorani slavnostni banket, ki se ga je udeležilo okrog 400 oseb. Tu je go voril tudi zastopnik srbskega „Sokola" P o -p o v i c Oo 4. je bila javna telovadba, ki je kaj dobro vspela. Potem je bila pa ljudska veselica, ki je zaključila slavnost. — D r. T a v č a r , ki se je ob Prešernovi slavnosti sramoval sokol -ske srajce, se tudi to pot ni potrudil, da se pokaže kot starosta Sokolov. Kaj bi mu rekel sicer baron Scwegel? — Plačilne naloge za osebno dohodnino davčna oblast zelo ko-modno izstavlja. Temu davku zavezani ob-davčenec ne ve druzega, kakor v katero vrsto dohodkov je pahnjen in po tej se zapiše sumarično prisojeni davčni znesek. Iz katerih virov se je dohodek odmeril o tem ni nič zapisanega. Davčni vijak se pri od-merjenju osebne dohodnine leto za letom hujše privija (najbrž zlezeje nekateri možje na ta način preje na kviško). — Čeprav je neovrženo dokazano, da je razmerje dohod kov vsako leto isto ali zdržema slabeje. Previsoko odmerjena osebna dohodnina daje povod mnogoterim ugovorom in v takem slučaju je treba prositi za podatke, da se zamere ugovor vtemeljiti. Da se pa zve za podatke treba je tozadevno ulogo z 1 krono kolekovati, posebej je pa nositi izdatke za poStnino, ustmena prošnja seveda ne stane koleka a tako poizvedovanje provzroča pota in zamudo časa. To vse bi pa odpadlo, če bi se v plačilnem nalogu dohodki iz vsake vrste posebej, davčnemu zavezancu predočili. Davčna oblast zahteva od strank dohodek iz vsakega vira podrobno v napovedi podati. Dosledno bi bilo v plačilnih nalogih o oseb. dohodnini isto tako od strani davčne oblasti storiti in odmerjene dohodke zaporedno navesti. Ako je hudodelec kaznovan, prebere se mu obsodba, zakaj zasluži obsojenim biti. Davčni zavezanec pa ne ve, ko se mu do stavi plačilni nalog, o katerih dohodkih se mu je davek odmeril. — Iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. 2,;>ano je, da imamo v Trnovem že več let samostan ubogih šolskih sester „de Notre dame", v katerem se je iz malega začetka razvilo veliko vzgojevališče za deklice in osemrazredna dekliška šola. Sedaj ima šolarice in vzgojenke ne le z Notranj skega, nego tudi z Reke, Opatije in celo iz Trsta. Število deklic, katere se morejo sprejeti je skoraj dopolnjeno Zato se prosijo starši, kateri bi radi izročili hčerke našim redovnicam v vzgojo in pouk, da jih nemudoma zglasijo pri č. predstojnici zavoda. — Pozneje se ne bo mogla ozirati na njih želje — Umrl je v Beljaku umirovljeni podpolkovnik Teodor vitez M o o s -t h a 1, katerega so včeraj slovesno pokopali. — Koroški hajlovci na Kranjskem. Dne 24. t. m. polete podružnice »Siidmarke" iz Beljaka, Celovca, Trbiža, Podkloštra v Belopeč na Gorenjsko, kjer bo ob belopeškem jezeru skupno haj-lanje z „Siidmarkovci" iz Ljubljane in Jesenic. — Zagrebški ,, okret" — dnevnik. Zagrebški »Pokret" postane s 1. oktobrom dnevnik, in sicer bo glasilo hrvaške napredne stranke. — Drzna roparja. Dne 16. t. m. ob 4. uri zjutraj se je pr peljal uradnik slavonske podravske železnice, Weber, iz Be-lišča v Moslavine, odkoder se je peljal po železniškem triciklju po tiru v Bestranovce. Seboj je imel železno blagajno z denarjem 8985 kron, da plača delavce. V nekem gozdu pa ustavita dva oborožena in našemljena roparja trieikelj, vzameta blagajno in prisilita Weberja, da je dal še ključ od blagajne. Nato sta morala Weber in delavec, ki ga je spremljal, naprej, ne da bi kdo smel nazaj pogledati. Ropariev še niso dobili. — Pogreb barona Apfaltrer-na je bil včeraj ob 11. dop. v Komendi jako sijajen. />emske ostanke je blagoslovil kamniški dekan p. g. Lavrenčič. Pogreba so se udeležili dež. glavar g. O. pl. Detela, dvorni svetnik Schaffgotsch, podmaršal g. pl. Chavanne, komornik b?ron Rechbach, nadalje baroni Zois, Starnfeld in Bailku, grof Chorinsky, polkovnik pl. Lukanc, dež. vlade svetnik pl. Laschan, notarja VM » S.' 2-40 5.49 H _ 6-22 6-M 7-lf> M ■ ii 7-3» 7-57 8-3 8-28 8-5B 9-13 9-33 7-10 7-ftS 8-02 8-n 8-~ 9-" 9 9 10 _ 10»! o X (U 5-40 7-32 7-45 7-54 8-08 8-18 8-25 8-32 _-43; 8-52 9-02 9-14 9-24 9-35 Postaje Brzovlak Čas odhoda od. Dunaj prih. MMiirzzuschl. 1 ▼ f 1 r I. fi .. i. M Gradec Maribor Celje .... Laški trg , Rim topi. . Zidani most Hrastnik . . Trbovlje . . Zagorje. . . Sava .... Litija .... Kresnice. . ,Laze .... f Zalog.....| P-j Ljubljana ^Brezovica . ., ™Preserje , . ) Borovnica . . Logatec . . . Planina . . . Rakek .... Postojna. . . Prcstranek . Št. Peter . . . ..Divača . . . . "Nabrežina . J prih. Trst od. 8-50 H-«« 4-20 2-55 1-27 1-13 I-04 12-54 12-20 1213 II-56 11-25 11-19 10 3fi 10-19 10-05 9-47 9-13 8-27 7-55 *j Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta. 6-45 9-15 4-13 6-3» 2 04 4-31 i-2-48 3-iu H-32 1-33 _ »1-19 _ «i-To n-03 1-S5 9-53 9-45 8-22 7 _ 7-07 e-r 11-50 H-42 10-30 8-10 Poštni vlak U *r 0* Čas odhoda E a HA w > 0 5.40 1-20 7.15 2-05 9.44 3-27 0-5S 7-07 12-33 7-45 5.00 12-37 9.40 5-3R g.M 9-40 7-24 5-10 2-32 9-22 7-09 5-00 2-21 9-07 7-00 4-49 9-U« 8 52 (J-,-,0 4-23 j-30 8-14 (5.34 4-14 4-06 ,.23 8-03 7-53 6-27 6-20 3-54 1-05 7-36 6 Uh 3-44 12-M 7-22 5-69 3-32 12-f« 7-08 5-ii 3-19 12-ss 6-51 3-09 12-a« «•30 5-2h 2-57 12-ift 6 14 5.15 2-37 11-20 9-lo 5-03 2-25 _ 9-03 — 2-15 10-59 8-54 4-43 2-0fi ]0-4U 8-44 4-33 1-43 10-23 8-20 4-05 1-30 10-09 8-08 3 49 1-31 9-~ 7-59 3-3b 1-03 9-39 7-42 3-15 12-50 9-24 7-2i 2-^ 12-40 9.13 7-20 - Ir. lt-56 8-23 u 1-u 10-51 7-n -s 12-su 9-5B 6-oi K N 11-u Vozni red državne železnice. zjtr. zjtr. opld. POP- PJP;- O » o b n1 vlaki w 5-21 51 2 5 11 5-12 •vii ili 5-ia 607 22 29 6'38 46 655 700 7-11 7-31 7 43 7-56 705 7 08 7-18 7-22 7*33 7'47 8*04 809 8-26 8'31 8-43 8-54 904 9-13 9-25 980 943 1005 1017 1030 11-45 1-47 »9 12 900 11-44 11-47 11-51 11-59 12-08 12-22 12-38 12-43 12-58 103 116 1-27 1-36 1-44 1-54 1-59 213 2-35 2-47 300 4-28 622 *4'!!£ 6-30 | 3-58 4-01 4 05 414 4-24 438 4-54 4-59 5 14 5-19 5'32 544 5-53 621 611 6'JLfi 6'2£ 8-42 isa 7'12 8-22 11 Lt 11-26 3-54 zveč. p» noči Postaje 3 15 818 3-20 3-29 3-40 3 57 4 14 4-20 4-81 C •=2 rt t: ~ « tj E -O-O <( ;;sst::iii::iiiii:ižiiiii Išče se v najem m3 5-4 restavracija aH gostilna v kakem večjem kraju na Gorenjskem. Ponudbe sprejema uprav. „Slovenca". mfMmmmmmmm Osobnl vlaki Postaje Osobnl vlaki 1 /.jotr. zveč. zjutr. pop. zveo. pop. 717 1-05 7-ofi 0 Ljubljana j. k. .p 8-44 2-32 8-22 7-28 116 7-12. yLjubljana dol. kol.; vbarrica (post.) . . 8-34 2-22 8-22 739 1-27 7-aii 8-22 2-10 8'12 7-46 1-34 7-21 Škofljica... .4 I 8*1(1 204 8-22 801 1-49 7 StZ > 'S inurJe.Siip P 8-02 1-50 7-22 8-09 8-17 1-57 2-05 8-ffli 8.22 0!} Grosuplje {«; 7-52 7*36 1-40 1-28 7-12 7-21 8-30 2-18 821 yŽ«!n* (post.) . .1 723 1-15 7-il 8-41 2-29 8-21 ■ Višnja coril . . 7-13 1-05 7-22 8-55 2 43 8-12 Ztttlčinu .... 6-59 12-51 6-21 6 11 904 2-52 822 St. Vid p. z. (post.) 6-49 12-41 9-09 9-22 2-57 310 9-22 9'12 ltadoliova va« . . Sv. Lovrenc . . 644 6-31 12-30 1223 6 22 G-22 9-30 318 9-21 Velika Loka . 6-24 12-16 612 9-44 3-32 9*22 Trebnje .... ti'12 1204 6 21 9-50 338 9-11 Ponikve (post.) .1 | 6-03 11-55 5-58 10-03 3 51 9-il > 'Mirna neč . . 1 5-21 11-43 5-46 10-23 10-31 411 425 1011 p' \ Novo mosto < 0. ( t p. 5 20 11-22 11-14 5-25 511 10-49 443 . Straža-Toplice 0. 10-56 4-^3 Ljubljana - Vrhnika. Mešaneo Postaje Mešanoo zjtr. pop. zveč. zjtr. dop. zveč. 7-29 110 812 0. Ljubljana . . p. fi-34 11-00 7.22 7-46 1-27 8-22 M Brezovica . . A 618 10 44 7-11 801 142 8 11 ■ Log (post.) . . i 6-03 10-29 6-22 8-13 1-54 8-22 Y Drenov grič R 5 21 10-17 OH 8-23 2-04 9'22 P Vrhnika . . 0. 5-12 1006 6 22 Unlno zii »suKo gospodinjstvo! Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave * Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti nasproti kr arul ,,Evropa" ki spajajo vse te vrline. 1194 104—14 Hodile, Ernest HnmmersGhmidta nasledniki utscher & K= trsouina železnin In kouln 19 0 34 28 Ljubljana Valvasorjev trs 6. Prešernove ulice 50. Velika zaloga blagajnlc ln denarnic ter vseh v želez-nlnsko stroko spodajočih predmetov. Cene nizke! -e* m IVAH ORflŽEjSi —— zdravnik v Ljubljani opozaeja na svoj ortopedieno-zdravilni zavod v katerem se zdravi raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila ob svojih ordlnacijskih urah od 9 —10. dop. In od 2.— 3. ure popoldne 1739 10—5 v Wolfovih ulieah št. 12, I. nadstropje. Hepopoteno, snažno, zdravo In dvakrat na dan sveže mleko katero so dosedanji odjemalci priznali kot najboljše, dalje sladko smetano Šolske knii0e , ^^ ^^ ^^ asr za vse sole v najnovejših, odobrenih izdajah, pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah 1865 6—6 priporoča L. SCHWENTNER, knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice 3. (Schlagrahm) in za kavo, kislo smetano, fino okusno vsak dan sveže surovo čajno maslo, izvrstni sir po »Trapistovem« načinu doma izdelan, posneto mleko, katero je zelo porabno in poceni za mlečne jedi, kruh itd. in druge mlečne izdelke vljudno priporoča Prva ljubljanska mlekarna V. Seliškar Prešernove ulice St. 5, no Bregu it. 1. Mleko in drugi mlečni izdelki iz moje mlekarne se prodajajo tudi v hiši g. Mahra, Vodnikov trg, filijalka g. 1. I. Kantza. S- 1898 3-2 Knjigarna Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo VSeh na tukajšnjih in zun njih učiliščib, posebno na c. kr. I in II. državni girrn ziji, c. kr. višji realki 'n c. kr m >škem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šo ah uvedenih mr šolskih knjig n | v najnovejših izdajali, v mcliktli in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. 1352 10-8 Zaznamki uvedenih učnih knjg se oddajajo zastonj. ===== Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. =====