Ameriška Domovina
E RIE^JH—HOjWlE
AMCRiCAN IN SPIRIT £OR€!$NTM LANOUA®€ ONIY
NO, 244
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 21, 1965
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€S
ŠTEV. LXIH — VOL. LXHI
V Sanic Domingu se pripravljajo na volitve s Slavkami in izgredi
Novi grobovi
Susie Jurischin
Pretekli petek je umrla 63 let stara Susie Jurischin z 975 E. Boulevard, The Amasa Stone House, kjer je bila zaposlena 25 V ozadju nemirov SO l<omil- let. Pokojna je bila rojena na nisti, ki upajo Z njimi uni- češko-slovaškem in ni bila počiti obstoječi red in pripra-j ročena Njeni edini sorodniki tu viti tla novi revoluciji.
S. DOMINGO, Dom. rep. —
Na prihodnje volitve se najbolj vneto pripravljajo komunisti vseh vrst, Castrovi, moskovski in peipinški. Ne morejo se pa zaenkrat pohvaliti z uspehi. Komunisti kitajske vrste so hoteli vprizoriti velik štrajk kot protest proti vladnemu stališču, da je letos dežela prerevna, da bi lahko izplačevala božične nagrade v nekdanjem obsegu. Štrajk je propadel, vlada pa je napravila pametno potezo, da se je z zastopniki unij pogodila za kompromis: delavci in uradniki bodo dobili božičnico, toda ne tako velike, kot so jo zahtevali. Komunistična akcija je torej deloma pogorela.
Komunistom se tudi ni posrečilo, da bi se trdno zasidrali med delavstvom. Radi njihovega rovarjenja so iz unijslkih vodstev odšli pristaši bivšega predsedniška Boscha in mislijo ustanoviti lastne unije. Levičarji so jih radi tega začeli zmerjati kot zaveznike desničarskega kandidata Belaguera. Komunisti so zato stlačili Boscha in Belaguera v isto skupino “socijalnih reformatorjev” in imperij alističnih slug.
Skupen nastop vseh levičarskih struj pri prihodnjih volitvah je torej doživel poraz. Komunisti se pa ne dajo ugnati.
Vprizorili so zadnje dni napad na pristaše vojaške junte, napad pad podtaknili Caamanovi skupini. Seveda je radi tega prišlo do. boja med nekdanjimi nasprotniki v civilni vojni, vendar pa je vlada nastale nemire hitro zatrla s pomočjo čet OAS.
Vse to odkriva komunistično namero, da bi z izgredi preprečili miren potek voli v n e kampanje, ako bi se pokazalo, da pri volitvah levičarji ne bodo zmagali.
-----o------
Sumljivi pozivi na kitajsko mladino
PEIPING, Kitaj. — Komunističen režim izdaja za kitajsko mladino poseben mladinski list, ki izhaja vsakih 14 dni. V zad nji številki je pa vodstvo mladinskega gibanja naslovilo na 'kitajsko mladino poziv, naj se pripravi na boj proti zasedbi ki tajske zemlje po ameriških im-perijalistih ali pa “proti skupni ofenzivi imperij alističnih reakcij onar jev in modernih revizij o-nistov”.
Kitajski komunizem pripravlja torej kitajsko mladino na ne ravno sveto zvezo med Ameriko in Rusijo proti Kitajski. Take nevarnosti ne vidimo nikjer na obzorju, značilno pa je, da jo že vidi kitajska komunistična propaganda.
so družine Kazimer, Lesicko in Mihalko. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev Filipa Nerija ob desetih, nato na Kalvarijo.
John Bonfich
John Bonfich, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Varaždinu na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko h 1913. Umrl je po šestih tednih bolezni v Euclid Glen-ville bolnici. Bil je mož Anne, roj. Lukane, oče Catherine Mihalič (Ela.), očim Mary Ann Ojnik, stari oče, brat pok. Toma. Bil je član Kluba hrvaških upokojencev na St. Clair Avenue. Pogreb bo jutri ob enih popoldne iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. na Highland Park pokopališče.
Lawrence L. Novak
Včeraj je nenadno umrl 42 let stari Lawrence L. Novak s 3470 E. 102 St., rojen v Newburghu. Med delom pri Cleveland Worm & Gear Co. ga je zadela kap in je bil na mestu mrtev. V drugi svetovni vojni je sodeloval v bojih na Pacifiku, med drugim se je boril na Ivo Jima. Zapustil je ženo Josepino, roj. Lozano, sina. Gregory ja, starše Josepha in Mary, brata Josepha in Ed warda, sestre Pat, Mary Kulka in Anno Maloof (Calif.) in druge sorodnike. Pogreb bo v četrtek ob 9.15 iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Jožefa na Woodland in E. 22 St. ob desetih, nato na Kalvarijo.
Ciklon v Pakistanu je prinesel smrt preko 17,000 ljudem
KARAČI, Pak. — Ciklon, ki je drvel skozi področje okoli Chittangonga v Vzhodnem Pakistanu pretekli četrtek, je pokončal vsaj 17,000 človeških življenj in napravil tudi ogromno materialno škodo. Tako trdi poročilo oblasti, ki so organizirale obsežno akcijo pomoči preživelim ponesrečencem.
Pomen osebnih sprememb v Kremlju še vedno ni razjasnjen
Od zadnjih osebnih sprememb v vodstvu Sovjetske zveze ne pričakujejo sprememb v njeni zunanji politiki.
MOSKVA, ZSSR. — Diplomatic si še meraj niso na jasnem, kaj naj pomenijo zadnje osebne spremembe v ruski vladi, v komunističnem prezidiju in sekretarijatu. Vse se vrti okoli vprašanja, ali je tovariš šelepin napredoval ali začel padati. V resnici Šelepin ni bil niti glavna oseba v boju za vpliv med vodilnimi ruskimi komunisti. Tepla sta se za vpliv v sekretarijatu tovariša Brežnjev in Podgorny. Zmagal je Brežnjev, ker je Pod-gornvja odrinil na politično brezpomembno mesto predsednika ZSSR.
Podgorny ima menda v sekretarijatu še zmeraj nekaj besede, toda ne vedo še, kakšno. Delokrog Podgornyja je prevzel tovariš Kapitanov, vdani pristaš Brežnjeva. Potemtakem je Brežnjev samo utrdil svojo moč v sekretarijatu, čeprav mora tam prenašati tovariša Šelepina.
Zakaj so šelepina izrinili iz vlade, ni še nobene zanesljive razlage. V sekretarijatu bo imel važen toda tvegan posel: moral bo voditi vse priprave za prihodnji partijski kongres, ki bo enkrat v zgodnji spomladi. Bo torej odgovoren za uspeh kongresa. Ako se kongres ponesreči, bo Šelepinova zvezda začela bledeti. Pravijo, da je Šelepin prevzel tudi nekaj dela, ki ga je preje opravljal Podgorny. Je že mogoče, toda pod njegovo kontrolo ne bo več partijska komisija za osebne zadeve, tu bo sedel Kapitanov in poslušal Brežnjeva.
Vse to so domneve. Kar drži, je dejstvo, da bodo trenja med vodilnimi ruskimi komunisti trajala še naprej, ne bodo pa predvidoma tako ostra, da bi sprožila ostrejšo krizo, tako mislijo tuji diplomatje v Moskvi.
fkrmi 6 in T postavili i I svetovnih rekordov
HOUSTON, Tex. — Ameri-kanci so zaljubljeni v svetovne rekorde, zato so hitro izračunali, da sta Gemini 6 in 7 postavili kar 11 novih:
Astronavta Borman in Lowell sta bila do sedaj naj dalje v vesolju 330 ur in 35 minut. Gemini 6 in 7 sta leteli skupaj 6 ur in 22 minut. Približali sta se tekom skupnega poleta na 6 do 10 čevljev, tekom poleta sta pa se tudi oddaljila drugo od drugega na daljavo 62 milj. Ameriški a-stronavtje so bili v vesolju vsega skupaj 1,350 ur in 42 minut, ruski pa samo 507 ur in 16 minut. Astronavta Borman in Lowell sta bila najdalje v vesolju med vsemi astronavti in kozmonavti. Obenem sta bila tudi najdalj časa skupaj. v isti gondoli. Gemini 7 je naplavilo 206 poletov okoli Zemlje In pri tem preletelo 5,129,400 milj. Amerika je do sedaj poslala ! okoli sveta 11 gondol s 16 astronavti, Rusija pa samo 8 gondol z 11 kozmonavti. Amerika je dalje napravila največ poletov tekom enega leta: vsega skupaj pet. Letos je tudi letelo največ astronavtov okoli Zemlje: vsega skupaj 10.
Lovci na rekorde bodo morda odkrili še kaj podobnega.
ERHARD NI PREZAHTEVEN V AT0MSKU(B0R0ZlTVi
Tekom včerajšnjih razgovorov s predsednikom Johnsonom je nemški kancler dr. L. Erhard razkril, da bi se zadovoljil s “solastništvom” atomske oborožene sile NATO, ki naj bi obstojala iz 10 atomskih podmornic oboroženih s Polaris raketami.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bil prvi dan razgovorov med nemškim kanclerjem dr. Ludwigom Erhar-dom in predsednikom Združenih držav L. B. Johnsonom. Razgovori se bodo danes nadaljevali in končali. V glavnem gre za vprašanje atomske oborožlve NATO in nemškega deleža pri njej, za Evropsko gospodarsko skupnost in “Kennedyjevo rundo” razgovorov o mednarodni trgovini. Erhard, ki je po nemških volitvah v prošlem septembru izjavil, da hoče Nemčija popolno enakopravnost v atomski oborožitvi v okviru NATO, je v tem vprašanju od tedaj precej popustil. Dejansko se bi sedaj zadovoljil že s "solastništvom” pri atomskem orožju NATO, kj naj bi sesto-jalo iz 4 angleških atomskih podmornic, oboroženih z raketami Polaris in 6 enakih ameriških podmornic.
Predlog za podmorniško atom
Neposredni nadzor, če “priporočila” ne bodo zalegla
WASHINGTON, D.C. — Zakladni tajnik Henry Fowler se je baje že odločil, da bo predsedniku Johnsonu predložil ne-
Idravmško zamrovanjs ostarelih še zaostaja
WASHINGTON, D.C. — Manj kot polovico 18,500,000 ljudi, starih preko 65 let, je uporabilo priložnost MEDICARE in se prijavilo za zdravniško zavarovanje. To zavarevonje, tgkozva-ni Del B zavarovanja stane zavarovanca le $3 na mesec, enako vsoto pa plača zanj zvezna vlada. Prijave so možne za enkrat le do 31. marca 1966.
Social Security, ki je odgovorna za upravo tega zavarovanja je razposlala preko 10 mlijonov prijavnic, pa dobila le 8 milijonov prijav. Zavarovanje je poceni in ugodno ter bo večini, ki niso priložnosti .izrabili, oziroma jo ne bodo, hudo žal za njo.
Kupi novih knjig
NEW YORK, N.Y. — V Združenih državah je vsako leto natisnjenih povprečno preko 2,000 novih knjig.
sko orožje NATO so izdelali in slavili Angleži kot nekak kompromis, ko je bilo jasno, da bo ameriški načrt za Večnarodno atomsko oboroženo silo le težko obveljal. Proti ameriškemu načrtu so glasno protestirali Rusi, češ da bi njegova izvedba preprečila za dolgo vsako popuščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom.
V zadnjih mesecih je bilo veliko razpravljanja o atomski oborožitvi Nemčijo tako v državah NATO kot tudi drugod. Pokazalo se je pri tem, da je velika večina svobodne Evrope proti pripustitvi N e m cev k atomskemu orožju, še ostrejše nasprotovanje pa je seveda v državah komunističnega bloka. De Gaullova Francija je pokazala jasno, da je proti temu, da bi dobili Nemci v kakršnikoli obliki dostop do atomskega orožja. V Veliki Britaniji je razpoloženje javnosti v tem pogledu komaj kaj različno, čeprav vlada o tem ne govori. Združene države so pripravljene dati ‘Nemcem neko besedo pri atomski oborožitvi NATO, da bi jih ohranile v zvezi in vsaj delno zadostile nemški zahtevi po enakopravnosti.
posredni nadzor nad odtokom kapitala iz Združenih držav, če dosedanja “priporočila” ne bodo zalegla.
Konec štrajka po 11 letih in pol
MILWAUKEE, Wis. — Po 11 letih in pol je prišlo do poravnave med Unijo avtomobilskega delavstva in Kohler Company. V smislu sporazuma bo družba plačala 3 milijone dolarjev v zaostalih plačah, 1.5 milijona pa v pokojninski sklad.
"Do štrajka je prišlo 5. aprila 1954. Ta je dejansko trajal do leta 1960, toda šele sedaj je bil tudi formalno zaključen. Z njim so se ukvarjala sodišča, vse do Vrhovnega zveznega sodišča. Kongres in seveda Delavsko tajništvo zvezne vlade. Unija je porabila tekom štrajka za podpore štrajkujočim in organizacijo piketov okoli 10 milijonov dolarjev. Sporazum kaže, da ne — zastonj!
Zakonski raj
Mož: “Če večerja še ni gotova, pojdem v gostilno.’
Žena:	“Počakaj deset minut,
pa pojdem tudi jaz s teboj . .
Igračkanje s predlogi za pogajanja za premirje?
— Mrtvo morje je 5-krat bolj slano kot oceani.
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in hladno z naleta' vanjen snega. Najvišja temperatura 35.
CLEVELAND, O. — Da gremo po vrsti. Dne 11. novembra sta dva Italijana imela srečo, da sta govorila v Hanoju s se-vernovietnamskim m i nistrskim predsednikom Pham Van Don-gom. Seveda sta govorila z njim tudi o vietnamski vojni. Vietnamski komunist je porabil to priliko, da je zopet ponovil znane pogoje za pregovore, ki jih je navadno z drugimi besedami — povedal tudi drugim obiskovalcem. Kdor sledi razgovorom Van Donga s tujci, pride nehote na misel, da komunistična vlada v Hanoju kar, načrtno daje tujcem priliko za stike z njo. Kadarkoli se ji zdi, da bi tak razgovor utegnil koristiti komunistični propagandi, pa so tujci tako srečni, da lahko govorijo z Van Dongom, večkrat pa celo s Ho-Či-Minhom samim.
Angleška vlada pozna to igro, zato ne pripisuje takim razgovorom med angleškimi turisti in časnikarji in vietnamskimi komunisti nobene posebne važno-
do tako razjezilo, da se je postavila na stališče: Kdor ni z nami, je proti nam. Nevtralcev torej ni več, zato tudi ne more biti nevtralnih posrednikov. Kdor med tujimi obiskovalci severno-vietnamske prestolice trdi, da je nevtralen, dobi takoj za odgovor, da to ni res: ker ne drži z Vietnamom, je samo slepo orodje ameriških imperijalistov.
Drugače je mislil italijanski zunanji minister A. Fanfani. Smatral je razgovor njegovih rojakov z vietnamskimi komunisti za tako važen, da je 20. novembra kar uradno sporočil vsebino pogovora našemu državnemu tajništvu, ki je kot odgovor na poročilo prosilo še za nekatera pojasnila, ki jih pa danes tik pred Božičem še ni od nikoder. Drugače bi Rusk o tem gotovo vsaj kaj namignil.
Vkljub temu je državno tajništvo privleklo to že dober mesec staro zgodbo prav za praznike na dan, pri tem pa še izrazilo sum, da za Van Dongovo izjavo
sti več. To je pa vietnamsko via- verjetno ne tiči ničesar takega,
kar bi kazalo na resno komunistično voljo za razgovore brez vsakih pogojev.
Važnejša so pri vsem tem dejstva, ki govorijo čisto drug jezik.
Vietnamska taktika je razumljiva in dosledna. Temelji na dosedanji skušnji vietnamskih komunistov s “kapitalisti”. Dolga leta so se borili s Francozi, dokler jim niso zadali odločilnega udarca v bojih za Dienbien-phou, nato so pa takoj začela pogajanja za premirje in bila zaključena 1. 1954.
Iste taktike se vietnamski komunisti držijo tudi sedaj: skušajo Ameriko potolči vsaj v par bitkah. Ako bi to dosegli, bi se spustili v pogajanja, ne bi čakali na “zmagovit 'konec vojskovanja”. Takih zmag pa nad ameriškimi četami še niso dosegli, kajti propadli so njihovi poskusi v Pleiku, Plei Me, dolini la Drang in ravno zadnje čase severno od Saigona; nikjer niso ameriških čet premagali. Vere v tako srečo pa še niso izgubili.
Ako smemo kaj dati na poročila iz Vietnama, da komunisti stalno pošljajo po Ho-Či-Minhovi poti nove čete in novo orožje, in na izjave naših generalov, da bo v Vietnamu prišlo “še do težkih bojev”, potem iz vsega tega lahko zaključimo, da Hanoj bolj misli na nove boje kot pa na premirje.
Vsakdo si želi miru vsak dan, posebno za Božič, ki je praznik miru. Počemu še podžigati to željo ravno sedaj z novicami, ki človek pri najboljši volji v njih ne vidi nobenega odseva stvarnosti? Tudi na kaj takega bi morali misliti v Beli hiši.
Zadnja poročila trdijo, da je Bela hiša spravila vso zadevo radi tega na dan, ker je o obisku laških turistov zvedel nekje glavni dnevnik v St. Louisu in potem očital administraciji, da je zopet “zamudila vlak”. Zdi se nam, da je administracija dala preveč na ta očitek in radi tega napravila iz muhe slona. Le počemu? ,
Zadnje vesti
YONKERS, N.Y. — V Judovskem središču jc tod prišlo sinoči nenadno do požara, ko je skupina otrok veselo prepevala v zgornjem nadstropju. V ognju, ki je naglo zajel vse pcslcpje, je našlo smrt 9 otrok in 3 odrasli.
WASHINGTON, D.C— Vodnik demokratske večine v Senatu Mansfield je izjavil včeraj, da trenutno ne vidi potrebe za zvišanje davkov za kritje naraščajočih stroškov vojne v Vietnamu.
NEW YORK, N.Y. — Zvezne oblasti so prijele tu nekega armadnega oiiciria m 5 civilistov, ki naj bi bili povezani s skupino za tihotapljenje mamil. Zaplenile sc tudi 200 funtov heroina v vrednosti 18.5 milijona dolarjev.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške letalske sile so danes Znova napadle elektrarne na področju Hajfonga. Vsa letala so se s tega napada srečno vrnila, pri drugih napadih pa je bilo v zadnjih 24 urah sestreljenih 5 ameriških letal. Le enega pilota se je posrečilo rešiti.
NEW YORK, N.Y. — Združeni narodi bodo danes končali svoje sedanje zasedanje. Precej debate bo nemara le še o resoluciji o nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav. Predsednik glavne skupščine italijanski zunanji minister A. Fanfani bo jutri odpotoval v Washington na razgovor z državnim tajnikom Ruskom o vprašanju vojne v Vietnamu.
Iz Clevelanda in okolice
Letna seja—
Podr. št. 3 SMZ ima v nedeljo, 26. decembra, glavno letno sejo v Slov. domu na Holmes Avenue ob 1.30 popoldne. Seja je važna zaradi volitev odbora za prihodnje leto.
Asesment—
Društva, ki zborujejo v SND na E. 80 St. in društva, ki zborujejo v SND na St. Clair Ave., bodo pobirala asesment v četrtek od 6. do 8. zvečer.
Voščila na WDOK-FM—
V	nedeljo, 26. decembra, ob 12.30 popoldne bo na slovenski oddaji na WDOK-FM 102.1 voščil dr. Miha Krek, predsednik Slov. narodnega odbora, rojakom za božič in novo leto.
Na obisk—
K ge. Mary Sluga na 18309 Marcella Rd. je priletela pretekli petek iz Slovenije na obisk nečakinja gdč. Alenka Stipičevič, po poklicu medicinska sestra, doma pri Makušer-jerih v Lipovcu pri Ribnici. Dobrodošla med nami!
Počuti se boljše—
Mrs. Mary Starc z 1164 Norwood Rd., ki je bolehala na domu, se počuti boljše. Zahvaljuje se za obiske, darila in vse druge dobrote, ki so jih ji prijatelji izkazali.
fz bolnice—
G, Rudolf Bizjak, 23010 Ivan Ave., se je vrnil iz bolnice in se bo zdravil doma. Zahvaljuje se vsem, ki so ga obiskali in posebno še tistim, ki so zanj darovali kri. Vsem želi vesele praznike.
V bolnici—
Mrs. Vera Troha z 22031 Miller Avenue je v Woman’s bolnici, soba št. 545. Zahvaljuje se za obiske, darila in pozdrave in vošči vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto.
Zadušnica—
V	soboto ob enastih dopoldne bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Zakrajšek ob 11. obletnici smrti.
iz bolnišnice—
Mrs. Molly Nousek s 17621 Schenlev Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za cvetlice, darila in pozdrave. Sedaj se zdravi na domu pod zdravniško oskrbo.
Papež poziva k miru v Vietnamu na Sv. večer
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je v nedeljo, ko je govoril na trgu sv. Petra zbranim množicam, pozval Združene države, naj sprejmejo komunistično ponudbo za 12 ur premirja na Sveti večer. To premirje naj bi bilo začetek trajnega premirja v vietnamski vojni.
Nekateri drugi zagovorniki takega premirja predlagajo, naj bi Združene države izjavile, da one s ne bodo prelomile premirja, dokler se ga bodo držali rdeči. Njihove oborožene sile bodo le odgovorile na napad. Prekinjeni naj bi bli seveda istočasno tudi letalski napadi na Severni Vietnam.
Predlagatelji priznavajo, da utegnejo rdeči izrabiti premirje za nemoteno okrepitev svojih sil v Juž. Vietnamu, toda smatrajo, da je premirje in njemu sledeči razgovori o končanju vojne vredno tega tveganja.
AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 21, 1565
CII/ ot. ciair.Ave. — Ujtnderion 1-0628 — Cleveland, Oluo 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
fca Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece && Kanado in dežele izven Združenih držav;
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for G months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
S1C.OO per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.09 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 244 Tuesday, Dec. 21, 1965
Komunistična politika se civilizira
S tovarišem Mikojanom se je umaknila iz političnega življenja v Moskvi še zadnja rdeča zvezda iz časov oktobrske revolucije. V Kremlju ni sedaj nikogar več, ki bi bil vsaj nekaj pomenil v tistih usodnih dnevih 1917. leta. Miko-jan je z občudovanja vredno spretnos-jo prevozil vse viharje ruske komunistične politike. Je bil velikokrat v strašni nevarnosti. Njegova žena je ob svoji šestdesetletnici povedala, kako se je dolgo vrsto let za časa Stalina, vsak dan bala, da moža ne bo zvečer domov. Če pa je ponoči slišala pred stanovanjem ropotanje motorja, se je vsa tresla, dokler ropotanje motorja ni utihnilo. Mikojan je torej dočakal čas, da se je lahko sam odločil, da se umakne. Take sreče ni imel do sedaj še nihče med vidnimi komunisti v Kremlju, če izvzamemo Vorošilova.
Da bo prišla za Kremlj taka doba, so znaki napovedovali že takoj, po Stalinovi smrti. Po Stalinu je bil prikrajšan za oblast in glavo samo še Berija, kar je svet še nekako razumel. Končno je hotel Berija spraviti s pota komunistično vodstvo, pa se je prepočasi obračal. V jamo, ki jo je drugim tovarišem pripavljal, je padel sam. Vsi drugi vidni komunisti pa niso bili streljani, ko jih je zmanjkalo v Kremlju. Molotov se je moral potikati po svetu in se končno ustalil v Moskvi, kjer menda zopet igra svojo vlo go za kulisami kot Kosyginov svetovalec. Bulganin je v pokoju nekje pod Kavkazom, Malenkov je zunaj Moskve, pa ne zmeraj, Žukov živi v miru v Moskvi. Hruščeva so se tovariši znebili naravnost elegantno, ako pomislimo, kam bi ga bil poslal Stalin pred dobrimi 12 leti.
Vodilni rdeči klub v Kremlju si je torej postavil nova pravila, ki se jih drži, kadar je treba menjati komuniste ki naj tvorijo elito v ruski politiki. Pravil ne poznamo, se nam pa zdi, da je med njimi tudi postava: Ne ubijaj! Če moraš koga kaznovati, ga kaznuj samo toliko, kolikor to zahtevajo “družbeni interesi”, ne pa več. Tovariše, ki so padli v nemilost, je treba osvoboditi vseh stikov z oblastjo ugledom in politično močjo, potem pa naj živijo kot zasebniki. Hruščev kar dobro razume ta nova pravila, vsaj zaenkrat. Sicer se pa v pokoju vidno stara, tako vsaj namigujejo njegove fotografije, ki se tupatam pojavljajo. Da se je Mikojan umaknil radi bolezni, je tudi res. Njegov obraz je zadnje čase kazal vse znake težke bolezni, kar je končno tudi sam priznal v svojem 3-minutnem govoru pred ruskim vrhovnim sovjetom. Bolan je, odkar je pred tremi leti prestal težko operacijo. Sam se je pobahal, da javnost za njo sploh ni vedela. To je vsekako lep primer, kako daleč sega tradcija komunistične konspirativnosti
Če vse te podrobnosti razporedimo v pregledno sliko, bi lahko rekli, da je doba divje Stalinove politike minula. Ali se ne bo tudi vrnila? Izključeno ni, toda ni tudi verjetno. Ni nam treba pozabiti, da pod Leninovim režimom ni bilo take krutosti kot pod Stalinom, akoravno se je komunizem moral takrat boriti za svoj obstanek. Lenin je postavil pravilo, da je treba dati vodilnim komunistom pravico do svobodne debate. Njihova svoboda se pa mora jenja ti, kakor hitro je narejen sklep. Sklepa se pa mora držati vsak tovariš, ali naj se strinja z njim ali ne. Zato Lenin ni preganjal nikogar, ki ni bil njegovih misli, preganjal je pa tiste, ki se niso držali napravljenih sklepov.
Vse kaže. da je rod po Stalinovi smrti prišel nazaj na Leninovo stališče. Ne preganja z ognjem in mečem tistih, ki se z vodstvom ne strinjajo, vendar pa ne gre tako daleč kot Lenin. Lenin je zaupal v svoj vpliv, zato je dal svojim sodelavcem dosti svobode, ni jih sumničil na prvi pogled, ni jih podil z mest, kadar sa mu ugovarjali, se pa pri tem držali napravljenih sklepov. Sedanje vodstvo je v tem oziru strožje. To pove slučaj Šelepina. Šelepina so razmere spravile precej hitro v predsedstvo stranke, ki dejansko odreja rusko komunistično politiko. Tam je še dobil pod oblast kontrolno komisijo. Je pa začel kazati rožičke. Zato je bil hitro kaznovan. Zgubi! je mesto podpredsednika v vladi, ostal pa je še v predsedstvu stranke, vendar pa z o-mejenim delokrogom. To ni huda kazen. Mesto v predsedstvu stranke je namreč neprimerno važnejše od mesta v vladi, saj mora ruska vlada ubogati ne parlament, ampak stranko, ki je pooosebljena v “prezidiji”. Šeleoin je tako hitro začutil, da še ni to, kar bi bil morda rad. Da ga ni zadela kot bivšega glavnega tajnega policaja hujša kazen, dokazuje, da ga večina predsedstva še zmeraj smatra za toliko zanesljivega, da lahko sedi na vrhu stranke.
Druga zanimivost v zadnjih spremembah v Kremlju je složno delo med vodilnimi komunisti. V vlado in prezidij so postavili nove ljudi, toda novi obrazi pripadajo različnim strujam, niso več samo “Hruščevi” ali “Malenkovi”
j smatrati sedanjega stanja v Kremlju kot nekaj trajnega in stalnega.
Kar se godi v Kremlju, se godi tudi v vodstvih vseh o-stahn komunističnih strank. Tudi tam so minuli časi. obračunov z revolverji. Niso pa tam še tako daleč kot v Moskvi. Tam morajo tovariši, ki so padli v nemilost, oditi v “zasebno” življenje, ki se večkrat prav nič ne razlikuje od konfi-nacije ali hišnega zapora.
S tem pa ni rečeno, da so komunisti postali načelno bolj civilizirani. Civilizirani odnosi veljajo med njimi samo za privilegirane vrhove, pa še tam samo tako dolgo, dokler se boj za oblast ne razbohoti. Kadar pa boj za oblast postane divji, ne poznajo nobene milosti. Veliko premalo vpo-števamo, kako se obnašajo na primer vietnamski partizani ne morda do svojih nasprotnikov, ampak tudi do lastnega naroda. Takrat prekašajo njihova divjaštva tista, ki smo jih doživeli v zadnji vojni v Jugoslaviji. Če presojamo sedanje odnose med vodilnimi tovariši v luči takih spominov, potem se ne moremo znebiti vtisa, da je morda sedanja “civiliziranost” bolj podobna pobeljenim grobovom, kot pa odkritosrčnemu spoštovanju načel strpnosti in uvidevnosti.
1
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
BESEDA IZ NARODA
KOVICE OD SV. VIDA
Božična poslanica vidovske duhovščine
Cleveland, O. — V nedeljo, 19. decembra 1.1., so dobili vsi, ki so bili pri Sv. Vidu pri mašah, poleg rednega Farnega o-znanila še posebno božično poslanico duhovnikov, ki službujejo v tej župniji. Poslanica je napisana v obeh jezikih: slovenščini in angleščini. Poleg prazničnega voščila vsebuje tole o-srednjo misel:
“Iskreno upamo, da bodo v
gotovljeno po obljubah $21,632,-923. Za župnijo sv. Vida je na sestanku podal poročilo g. župnik msgr. A. B. Baznik. Poleg njega so se iz vidovske župnije sestanka udeležili vsi tisti pobi-ravci in pobiravke, ki jim je čas odn. prilike to dopuščale.
Še $38,172
V tistem trenutku, ko je bila pred par meseci razglašena škofijska kampanja za srednješolski gradbeni sklad v višini $20,000,000, sem bil že trdno pre-
tem času vaša srca in domovi pričam da bo ta svoj cilj dose-
polni božičnega duha. Ko boste na Božič pri sv. maši in sv. ob hajilu, goreče molite, da bi vsi ljudje poslušali prošnjo svetega očeta Pavla VI. in sprejeli Od-rešenikovo blagovest miru in ljubezni, da bi se tako med vse narode zopet naselil pravični mir.”
V poslanici se duhovniki tudi nalepše zahvaljujejo župljanom za vse njihovo “sodelovanje, zvestobo in širokosrčnost v minulem letu.”
Pismo slovenskih škofov izseljencem
Pred svojim odhodom z 2. vatikanskega cerkvenega zbora so slovenski škofje napisali še po sebno pismo nam izseljencem Pismo zaključujejo v tole prošnjo na nas:
“Dragi rojaki! Vedno vas vklepamo v svoje molitve in prosimo, da tudi vi ne nehate za domovino moliti. Kakor ste hvaležni svoji telesni materi, tako bodite hvaležni tudi materi domovini, ki vas je prva naučila spoznavati svet in Boga in vas je vzgojila. Ce vas kdaj obide domotožje, se ravnajte po apostolovih besedah: “Ce je kdo med vami žalosten, naj moli!” Ne predajajte se trenutnim in minljivim čustvom, temveč raj ši za domovino in svoje drage doma molite. Predvsem molite :a to, da bi vsi doma in v tujini jstali v veri trdni in da bi se naša vera kazala v številnih dobrih delih.”
Staršem v premislek
“Družina”, verski list, ki ga izdajajo slovenski škofje, je zapisala v svoji št. 20 od 15. okt.
1., ki smo jo v Clevelandu prejeli pretekli teden, med drugim tole:
Starši, ki imajo čas za svoje otroke, store zanje več, kot starši, ki imajo zanje samo denar.” Velja kot nalašč za ameriške starše.
“Victory Report”
Pod tem značilnim naslovom se je vršil pretekli torek, 14. t. m., ob 8.30 zvečer v Public avditoriju na E. 6 in Lakeside aveniji sestanek vseh, ki so pobirali po posameznih župnijah za škofijski s r e d nj e šolski gradbeni sklad. Sestanek je sklical sam škof Issenmann, iz čigar pobude je izšla misel za to izredno in
svoj cilj, t. j. $20,000,000, odnos-
nujno akcijo. Sestanek je bil pristaši itd. S tem se je vrhovno vodstvo stranke gotovo do sklican, ker je zbirka že dosegla neke meje konsolidiralo. Da je do tega moglo priti, imajo precej zasluge vojaški krogi. Med njimi ni nobenega generala, ki bi imel posebne politične ambicije in izredne politične sposobnosti. Morda se bo pa še pojavil. Zato ne sme-
gla. Res pa je, da takrat nisem mislil, da pojde vse tako hitro. Kar se pa tiče našega Sv. Vida, pa tole: Po škofiji zanj odmerjena vsota se mi je zdela visoka. Na temelju župljanskih prispevkov za svojo domačo cerkev v zadnjih letih nam je bila določena vsota $150,000. Pri Sv. Vidu smo pa ravno v teh letih postavili sestrski dom ter so bili zato naši prispevki večji, kakor pa bi bili, če tega ne bi bilo. Pa, ker Vidovce poznam, zato tudi glede njih nis^m prav nič v strahu, da ne bo končno tudi Sv. Vid dosegel cilja, čeprav je visok. Župljani sv. Vida dajo mnogo nase in na svoj kredit. Vedo tudi to, da uživajo na škofiji lep ugled, kar vse ni kar tako.
Do preteklega torka, 14. t. m., je bilo v vidovski župniji nabrano ali v gotovini ali pa zagotovljeno z obljubami $111,828. Do cilja manjka še $38,172.	,
Še nekaj prav domačih novic
Pretekli teden se je za en dan mudil v Clevelandu p. Odilo. Obiskal je, kolikor mu je čas dopuščal, nekaj svojih tukajšnjih prijateljev; med drugim Rev. Julija Slapšaka v bolnici sv. Vincencija Pavelskega “Cari-tas”. Rev. Slapšak je tam že od 6. t. m. Slepič mu je delal napoto ter mu ga je zato odstranil dr. Špeh. Iz Clevelanda je p. O-dilo odletel v Montreal v Kanado, kjer je imel konec tedna za tamkajšnje rojake duhovno obnovo.
Misijonar France Rebol, M.M., nam je poslal sedaj večji izrezek iz glavnega formoškega časopisa, ki vsebuje obširno poročilo, zakaj je bil Father Rebol izbran za letošnjega tamkajšnjega odlikovanca z naslovom: Dober človek — dobro delo. Članek je o-premljen tudi z misijonarjevo sliko, škoda, da ne moi’emo bra-fcrmoške kitajščine! Rebolovi bedo izrezek oddali Slovenskemu misijonskemu muzeju, saj oc tam najbolj shranjen.
Letošnji slovenski formoški odlikovanec Father Rebol sedaj že 12 let deluje na Formozi v misijonu. V tem času je bil samo enkrat doma na obisku pri starših, namreč pred 6 leti. Prihodnjo spomlad pride spet. Njegovi starši kakor tudi bratje se njegovega ponovnega obiska zelo vesele. Pa tudi vsi drugi njegovi prijatelji bi se radi spet
Duluth, Minn. — Od nas iz zdaj že vedno bolj in bolj hladne Minnesote so zadnja leta bolj redki dopisi o življenju, delovanju in gibanju slovenskih priseljencev. Starih pionirjev res ni dosti več. Kolikor jih je še, so postali nekako rezervirani in se ne menijo več toliko za naše javno življenje, kakor so se v mladih letih. Ni toliko več potreb za to, menijo drugi. Društvi imamo urejena, tako tudi druge ustanove. Mladi, tu rojeni, pa vozijo po amerikansko in kar dobro. Novih, ki so prišli po zadnji vojni,, je po Minnesoti precej. Niso pa tako kompaktno skupaj naseljeni, kot n. pr. vidimo to v Clevelandu, ali pa v Chicagu. Zato ne moremo računati na tako živahne prireditve, kot jih imamo novi tam. So pač razlogi. Delajo pa mnogo in kolikor morejo, da ohranjajo mladino slovenstvu in za to jim vsa čast! Tudi koristna slovenska gibanja in akcije podpirajo po svojih moče in tudi v tem zaslužijo priznanje.
Seveda čujemo tu in tam včasih pripombe od kakega, da dandanašnji ljudje niso več taki in taki “korenjaki” pri delu in zanimanju za slovenstvo, kakor so bili rojaki-pionirji v svojih časih. Nekaj imajo v tem prav — nekaj ne. Vsak je rad ‘korenjak’ v svojem času. Saj še Nežin sosed Anton, gori na Keewatinu se rad ponosno pohvali: “Da takih “dragonarjev” (on je namreč služil še v Avstriji pri dragoncih), kakor so bili v njegovem času, ni več ter jih nikoli več ne bo!” Fant misli, da je v pravem — pustimo mu to pravico in veselje!
Življenje in čas hodita svoja pota. V vsaki dobi po svoje. Življenje vsake generacije je drugačno. Nekateri to ^razumejo — nekateri ne. Zdaj smo v novih časih, ki se silno hitro spreminjajo. Vse hiti, da bi se prilagodil novim časom. Kdor ne, ostaja zadaj in bo tudi ostal zadaj! Vlak življenja ne čaka nikogar. Tudi Slovenci se moramo zavedati tega in upajmo, da vlaka življenja in časa ne bomo zamudili!
* V HITRICI STORJENE POMOTE POPRAVLJAJO. — Pred nekaj dnevi sem poslušal debate in razprave med zastopniki Unije organiziranih jeklarjev 33. okrožja, v katerega področje spada naše železno okrožje. Več rudnikov lastujejo podružnice raznih jeklarskih družb. Ko so bili v Beli hiši v Washingtonu na poziv predsednika Johnsona na sestanek pred 2 mesecema, so pristali oboji, to je jeklarske korporacije, kakor Unija
Piše Andrejček.
delo bo treba pri tem povečati, to je pa drago. Za med tednom toliko, da čezurno delo ob praznikih in nedeljah se skoro potroji. In zopet Unija diktira, koliko zdaj zaposlenih delavcev mora ostati na dosedanjih mestih in koliko se jih sme premestiti na nove položaje. V tem so glavne sitnosti, pri katerih pravijo, da se bo težko zediniti. Je pa še nad 30 drugih točk, ki jih bodo morali zadovoljivo rešiti, da bo tekel obrat gladko med jeklarskimi korporacijami in organiziranimi jeklarji. Vse zgleda, da jih bo treba še in še povabiti na razgovore v Belo hišo, predno bodo vsi konci teh zagonetnih sitnosti soglašali skupaj. , * KAKO BIJE SRCE IN KAKO DIHA naše gospodarstvo, industrija in naša trgovina? — Vse doslej in še zdaj dobro, bi bilo soditi na podlagi nekaterih gospodarskih poročil o tem. Kako bo za naprej •— to napove-davati je nekaj drugega.
Ob zaključku zveznega poslovnega leta 1964-65, ki je končalo 30. junija 1965, je načelnik urada, ki kontrolira borzni trg in cene delnic, nekaj naglašal o po trebni previdnosti. Cene so takrat za nekaj točk zdrknile navzdol. L. B. Johnson ni bil prav zadovoljen s tistim naglašanjem in opozarjanjem. Trg se je nato popravil in stara živahnost je v teku okrog oltarjev “zlatih telet”.
Zadnje tedne pa prihajajo v javnost razne razlage o našem sedanjem gospodarstvu in trgovini, ki omenjajo, da se prikazujejo znamenja o nastajanju zastoja. Analist Dawson omenja, da ta zastoj je viden v septembru in oktobru. Če bosta to zdaj predbožična trgovina in promet popravila in prinesla več življenja našemu gospodarstvu, je treba na to počakati in šele potem bo mogoče soditi, kako globoko je zastoj posegel v naše gospodarstvo.
Temu zastoju so baje prispevali sledeči fakti. V prvi polovici tega leta je jeklarska industrija obratovala s polno paro in skladišča so bila in so še polna jekla. Korporacije so računale na dolgotrajno stavko, ki jo je pa poseg po predsedniku Johnsonu v spor ustavil. Skladišča so polna po jeklarnah, zdaj pa ni toliko dela in je bilo v jeklarnah do skoro 13,000 delavcev začasno brez posla. Korporacije izkazujejo manj dobička. To popraviti ne bo mogoče drugače, kakor če bo vlada vlila v gospodarstvo več denarja. Kako?
Prodaja avtov 1966 ne gre tako gladko, kakor so pričakovali. Zato nekateri prodajalci zni-
zruženih .jeklarjev, da se napo- žujejo cene, kar je v škodo dru-vedana stavka prekliče, kar sejgim- Avtoprodaja pravijo, gre
tudi je. Nato so se razšli vsak k sebi, L. B. Johnson na teksaški ranč, drugi na svoje domove. Zdaj pa skušajo konce tistih v hitrici narejenih dogovorov sestaviti skupaj, ki pa ne soglašajo, niti ne gredo skupaj po proračunih za te slučaje.
Največ sitnost jim dela vprašanje, kako in za koliko skrajšati delovni teden. Zdaj so delali 40 ur na teden. Po novih načrtih naj bi se čas dela skrčil na teden na 36 ur. Drugi predlog omenja 35 ali pa 32 ur. Kar se tiče skrčenja časa, bi se še dalo napraviti. Toda težave za korporacije pridejo v tem, ker čezurno
počasi to leto.
Potrošniki zlasti občutijo vedno višjo draginjo pri nabavi življenjskih potrebščin. Nekatere vrste meso se je skoro podvo-
imela sinčka in hčerko, je umrla mala Katty. Zdravil jo je zdravnik, a ni pomagalo. Po pogrebu, ko se je vrnil domov, je mali Johnny vprašal mamo:
“Kje je sedaj Katica?”
Mati: “V nebesih, angeljček if» zdaj pri ljubem Bogu.”
Sinček: “Kaj ne, mama, če Bog rabi kakega angeljčka, kar piše gospodu zdravniku!”
— Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj.	Amdrejček
L. Verbič:
la dapusi^
Wilmington, lil. — Vse leto sem se že Veselila svojega dopusta, ki je nastopil letos prav zgodaj, proti koncu junija.
(Nadaljevanje)
V Milwaukeeju
Dne 22. julija zgodaj sem zapustila Gilbert in reči moram, da še nikdar ne tako težko kot to pot. Precej pozno sem prišla v Milwaukee. Obljubila sem neki gospe, da bom nekaj tednov prebila pri nji, ker je bila njena hčerka na potovanju v Jugoslavijo. Prvi so mi prišli nasproti Rozinovi fantje in mala Metka. Vsi so se tako potegnili, da jih kmalu ne bi bila spoznala. So pa še vedno tako domači in “tete” niso pozabili, četudi jih je včasih po svoje “muštra-la”.
Tudi v Milwaukee sem se srečala z zelo dobrimi prijatelji. O-biskala sem najprej Svetličeve in Čebaškovo družino. Tam se počutim domača, saj so mi Svet-ličevi nudili zatočišče, ko sem iskala zaposlitve, pa so še sami iskali dela. Zdaj imajo lep dom, a na žalost ga bodo morali zapustiti, ker bo občina porabila prostor za novo šolo. Povabili so me na svoj poletni dom, ki ga grade na Boulden Hillu. Vsak konec tedna gredo tja s Čebaškovimi in oboji so postavili res lepo hišico nad jezerom. Vsi pridno sukajo roke, še mali triletni Marko pomaga in zaliva vrt, ki so si ga že pripravili pri hiši. Vedno imajo obiskovalce in prijatelje, ki občudujejo, kaj zmore narediti pridna slovenska roka. Ob nedeljah gre vsa družina k maši v Whitewater, ki ni daleč od Bulden Hilla. Poleg njih ima svoje zemljišče g. Jože Butinar z gospo Tončko. Onadva sta me peljala dvakrat tja in kako se Tončka suče ter pridno čisti zemljišče! Nasadila je že polno lepega cvetja. Že lani sem pisala, kako lep dom imata v Miwkaukee in vsako leto nekoliko spremenita vrt, ki je res krasen. Tudi letos sem občudovala lepe planike, vrtnice vseh barv so bile v najlepšem cvetju. Tudi to pot mi je pokazal Jože svojo številno ribjo družino, ki jo ima v podkletnem stanovanju. Skoro ves prosti čas porabi za študij ribjega življenja, razume se na zdravjlenje o-bolelih rib. Pokazal je tudi več filmov, ki jih je slikal ob raznih prilikah. Pri Svetličevih sem bila kar reden gost, zlasti ob večerih, ko sta bili obe družini doma. Pri Butinarjevih pa sem. bila trikrat, tam sem imela priliko razgovarjati se z učenim gospodom dr. Goletom, ki je letos prestal nevarno bolezen, pa vedno rad priskoči na pomoč tudi
jilo v cenah. Obleke in drugo je | pri Sv. Janezu, da ustreže g.
ob svojem povratku na Formozo vzel s seboj sliki svojih staršev. Na temelju teh fotografij je pred nedavnim časom napravil neki fermoški umetnik slikar dva lepa portreta Rebolovega o-četa in matere. Kadar boste pri Rebolovih, vam ju bodo radi po-
vse dražje. Davki na drugih koncih višji. V žepu ostaja potrošnikom manj denarja. To se čuti bolj in bolj.
Tako bije srce in diha naše gospodarstvo. Zgleda, da bo treba nekih novih injekcij. Kakšnih? Ko jih bo dal in kako jih bo dal? če jih ne bodo znali iznajti in jih uspešno dati, bo nam vsem začelo počasi sape zmanjkavati.
* ENO, DVE — ZA DOBRO VOLJO:
župniku Klavdiju.
Kmalu po mojem prihodu v Milwaukee sem šla z gospo Pun-govo na povabilo Francelj na Rozine in z njegovimi otroci v Triglavski park, kjer imajo naši Slovenci svoje parcele. G. Fran-celj je pokazal vse zanimive ko-tčke; gospe in meni je bil zelo všeč skalnjak nad jezerom, ki si ga je on zamislil. Povedal nam je zgodovino parka in čas nam j je kar prehitro minil. Neko ne-; del j o pa so me peljali prijazni
no še nekaj čez. Do omenjenega srečali z njim. — Za konec bi o i kazali. Zelo dobro predstavljata torka zvečer je bilo namreč že Fathru Fr. Rebolu povedal šel očeta in mater, in to v zanimivi zbranih ali v gotovini ali pa za-j tole: Ko je bil zadnjič doma, je J kitajski tehniki.
VOŠČILO. — Mati vpraša šest Strmškovi v Park, kamor so pri-svojih otrok po njihovih božič- šli tudi Draganovi s sinkom, ki nih željah. Ko so ji vsi poveda- Je vrstnik Strmškovega Dragca, ii svoje želje, vprašajo tudi njo, j ki bi ga skoro ne bila spoznala.
kaj si ona želi. Mati odgovori: “Želim si šest pridnih otrok!” “Ah, kako lepo, potem bo nas kar dvanajst!” je odgovoril eden izmed otrok.
NAIVNO. — Družini, ki je
Gospa je prinesla s seboj kosilo; oni imajo v parku svoj “trailer”, kjer lahko prenočujejo, kuhajo in vsak prostorček v njem in o-krog njega je dobro izrabljen.
(Dalje prihodnjič)
AMEEIŠKA DOMOVINA,

.7—T-^3f—T^l&mSsr.
SR
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
Stara gospa, nevoljna, da sem | si izposodil njenega slugo, je spravila svojega konja k tek, v pokrajini, kjer po konjskem spominu še nikdar ni nihče dirjal. Druga žival, navdihnjena po častilakomnosti, mu je hotela slediti in če bi govorila le še kako minuto, bi se bili oddaljili. Dimitrij je tekel k svojima damama in slišal sem, da mu je gospa Simons rekla angleški: “Ne oddaljujte se. Angležinja sem in hočem biti točno postrežena. Ne plačujem vas zato, da se razgovarjate s svojimi prijatelji. Kdo je ta Grk, s katerim ste govorili?”
“On je Nemec, gospa.”
“Ah!... Kaj dela?”
“Rastline išče.”
“Torej je lekarnar?”
“Ne, gospa; on je učenjak.” “Ah! ... Ali zna angleški?” “Da, gospa, zelo dobro.”
“Ah;” ...
Ti trije “ah!” stare gospe so bili izrečeni v treh različnih tonih, katere bi si bil lahko z veseljem zapisal, če bi se spoznal v glasbi. V jasno razločnih nijansah so označili napredek, ki sem ga napravil v spoštovanju gospe Simons. Kljub temu pa me ni ogovorila niti z besedico in sledil sem karavani v razdalji nekaj korakov. Dimitrij ni več upal govoriti z menoj; hodil je spredaj kot vojni vjetnik. Vse, kar je zamogel zame storiti, sta bila dva ali trije pogledi, ki naj bi rekli: “Kako neznosne so te Angležinje!” Gospa Simons ni obrnila glave in tako nisem mogel določiti, v koliko se njena grdobija razlikuje od Fotinine. Brez nadležnosti sem mogel spoznati le to, da je bila mlada Angležinja velika in krasne postave. Njena ramena so bila široka, njena postava okrogla in močna, klali del vratu, ki sem ga mogel videti, bi me spominjal na labode v zoologičnem vrtu, čeprav bi ne bil prirodoslovec.
Njena mati se je obrnila, da govori z njo in podvojil sem korake v upanju, da slišim njen glas. Povedal sem vam že preje, da sem strastno radoveden. Prišel sem baš o pravem času, da sem vjel nastopni dvogovor: “Marijana!”
“Mama?”
“Lačna sem.”
“Ali res?”
“Da.”
“Meni, mama, je vroče.”
“Ali res?”
Morda mislite, da sem se smejal ob tem prisrčnem angleškem dvogovoru? Kaj še, gospod: bil sem očaran. Sam ne vem, po kateri poti je prišel Marijanin glas v me; dejstvo je, da sem pri poslušanju občutil neko sladko bojazen in bil sem zelo prijetno ginjen. V svojem življenju še nisem čul ničesar bolj mladega, bolj svežega in bolj srebrnoj asnega kot ta nežen glasek. Zlat dež, ki bi padal Ha streho mojega očeta, bi mi v fesnici ne bil toliko prijeten. “Kakšna nesreča,” sem si mis-lil sam pri sebi, “da imajo ptice z naj lepšim glasom najgrše perje!” In bal sem se, da vidim hjen obraz, med tem ko sem tari hrepenenja po njem, tako *ne je obvladovala radovednost.
Dimitrij je računal, da bodo zajtrkovali v kanu v Kaliviji. To je gostilna, zbita iz slabo obdelanih desk; toda vsaki čas se dobi tam meh sladkega vina, steklenico rakije, kos črnega bruha in celo množino onih ča-stitljevih jedi, v katere spreminja smrt perutnino. V našo nesrečo pa je bil kan prazen in Vrata zaprta. Ob tej novici je gospa Simons hudo kregala Di-Hiitrija in ko se je obrnila nazaj, hii je pokazala obraz, ki je bil ■tako oglat, kot ostrina cheffield-skega noja, in dve vrsti kot ste-
bri močnih zob.
“Angležinja sem,” je rekla, “in hočem jesti, kadar sem lačna.”
“Gospa,” je odgovoril pohlevno Dimitrij, “čez pol ure boste zajtrkovali v vasi Kastija.”
Jaz, ki sem že zajtrkoval, sem začel žalostno razmišljati o grdobiji gospe Simons in mrmral sem med zobmi znani aforizem iz Frangmanove latinske gramatike: “Kakršna mati, takšna hči: “Qualis mater, tališ filia.”
Od kana do vasi je cesta izredno slaba. Na eni strani ozkega prehoda se dviga špičasta skala, na drugi strani pa zija globok prepad, ob katerem bi se zvrtelo celo kozam. Preden se je podala gospa Simons na to satansko pot, kjer so konji komaj našli prostora za svoja štiri kopita, je vprašala, če ni druge poti. “Angležinja sem,” je rekla, “in nisem ustvarjena za to, da se zvrnem v prepad.” Dimitrij je začel hvaliti pot; zagotovil je, da jih je v kraljevini še na stotine slabših. “Pa vsaj držite vajeti mojega konja,” je povzela dobra gospa. “Toda kaj bo z mojo hčerko? Peljite konja moje hčerke! Vendar, ali naj si jaz zlomim vrat? Ali ne morete držati istočasno vajeti obeh konj? Ta steza je v resnici zanič. Rada verjamem, da je dobra za Grke, toda nikakor ni narejena za Angleže. Ali ni res, gospod?” je dodala in se uljud-no obrnila k meni.
Bil sem vpeljan. Predstavljen sem bil, pravilo ali ne. Prišel sem pod varstvo v romanih starega veka zelo znane osebe, katero so pesniki XIV. stoletja imenovali Nevarnost. Priklonil sem se z vso eleganco, ki mi jo je podelila narava in odgovoril sem angleški:
“Gospa, pot ni tako slaba, kot se vam zdi na prvi pogled ... Vaši konji stopajo sigurno; poznam jih po hoji. Končno pa imate, če dovolite, lahko dva vodnika: Dimitrija za vas, mene za gospodično.”
Rečeno, storjeno: ne da bi čakal odgovora, sem se pogumno približal in prijel vajeti Mari-janinega konja in sem se obrnil k njej... Veter je za hip odgrnil njen pajčolan in videl sem najlepši obraz, ki je kdaj zmešal duha nemškemu prirodo-s!ovcu.
ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 18, Ohio
,	-V VAN;
V BLAG S F G MiH
OB OSMI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Louis Strnad
ki je v Gospodu zaspal dne 21. decembra 1957.
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas.
Ti se ga, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti mu daj, rajski mir na vekomaj.
Žaujoči:
PAULINE STRNAD, soproga MARY, hči	LOUIS Jr., si:
JOHN ZGONC, zet Vnuk in vnukinje
Cleveland, O., 21. dec. 1965.
DECEMBER
Iffll
Tl
qi
!d
i4|15j[16;ll7jl8
!2lM23 2^
26ll27MilMMf3Žti
iom
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
31. — Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi ples. Igra Happy Sailors Orchestra.
31. — Slovenski društveni dom
na Recher Avenue v Euclidu priredi SILVESTROVANJE s plesom. Igra Grabnarjeva godba.
31. — Baragov dom in Družabni klub B. d. priredita SILVESTROVANJE v v prostorih Baragovega doma na 6304 St. Clair Avenue.
JANUAR 1966
15. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
29.	— Slovenska šola pri Sv. vidu priredi družbani včer v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
30.	—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR 6.—Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
13. — Prireditev plesne skupine KRES v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Začetek ob treh popoldne.
19.	—Dramatsko društvo LILIJA priredi Nagradno maške-rado v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20.	—Klub slov. upokojencev v Euclidu b® slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
20. — S.K.D. Triglav Milwaukee priredi predpustno zabavo s plesom in večerjo v cerkveni Sv. Janeza na Deveti cesti. Maškare dobrodošle.
27. —Pevski zbor Jadran priredi
svoj koncert v Slov. Del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 pop.
MAREC 12. — Klub slov. upokojencev v SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
20.	—Šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni koncert. Začetek ob 3.30 pop. APRIL
16- — Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24. — Pevski zbor Planina poda
svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
MAJ
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
26. — S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi prvi letni piknik v svojem parku, ob Wis. cesti 36, 4M. vzhodno od Waterford. Vhod nasproti Heg Memorial parka.
AUGUST
21.	— S.K.D. Triglav Milwaukee
priredi svoj drugi letni piknik v Triglavskem parku. Piknik je združen s kratkim športnim sporedom.
OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB
Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Zahvala Tiralcev za pomoč, odpošiljaiev druge nabirke

Cleveland, O. — Podpisani nabiralci smo 9. decembra prejeli zelo lepo zahvalno pismo o prejemu naše zbirke 714 dolarjev. Za to zbirko se nam je osebno zahvalil deželni in komercijalni svetnik, tovarnar in posestnik v Asslingu. Pismo ima uradno o-bliko deželne vlade Tirolske s številko protokola. Pismo bo prav gotovo služilo kot zgodovinski dokument v korist slovenske emigracije po drugi svetovni vojni, ki je žal toliko obrekovana po lastnih rojakih iz domovine in to po teh, kamor jih pot nanese po svetu. Pismo od 2. dec. 1965 se v dobesednem prevodu glasi:
Velespoštovani g. Lukež!
Vaše pisanje od 5. nov. sem prejel, ravno tako mi je medtem tudi znesek $714 bil dostavljen. Jaz bom to zbirko po najboljšem znanju in vesti porabil, da bom mogel mnogim po tej velikanski katastrofi prizadetim to veliko stisko omiliti, zlasti bom imel v mislih, da bom tem ljudem pripravil božično veselje. Božični zavoji bodo nosili izrazit napis “Dar Slovencev-begun-cev, ki točasno žive v U.S.A. in Kanadi”. Mi vsi smo se tega sočutja in pripravljenosti naših
Slovenci, ki so prišli v letu 1945 k nam, so v našem okraju povsod v najboljšem spominu.
Mi smo vse te po usodi težko prizadete ljudi že takrat visoko cenili in jih cenimo danes tembolj, ker so doprinesli dokaz, da še danes z nami čutijo in mislijo in vzamejo delež usode vzhodnih Tirolov v tem težkem času.
Posebno težko je bil prizadet Defreggental, pokrajina St. Johann im Walde, Doelsach in Ni-kolsdorf, Dravska dolina, Vill-graten itd. Kako je bila ta katastrofa strašna, imamo lahko sliko, če upoštevamo ugotovitev, da je v Lienzu v 48 urah na vsak kvadratni meter padlo 200 litrov vode. Take katastrofe nismo doživeli od leta 1882.
Jaz bi Vas pač, dragi gospod Lukež, srčno prosil, vsem tistim, ki so z darili prihiteli na pomoč za omiljenje naše velike stiske, da se v našem imenu od srca jim zahvalite. V kolikor sem iz Vašega pisma zvedel za naslove teh, se bom jaz tem našim prijateljem osebno zahvalil.
Dalje bi Vam osebno, Vaši družini in vsem Vašim prijateljem, znancem in vsem rojakom voščil prav blagoslovljene božične praznike in mnogo sreče v novem letu.
Resnično prisrčne pozdrave in še enkrat vdano zahvalo.
Vaš Reinhold Unterweger
prijateljev Slovencev-beguncevA Prav isti dan, ko smo prejeli ki žive v U.S.A. in Kanadi, nam | zgoraj prevedeno pismo, smo vsi
p orna gati, izredno razveselili. Zelo je potrebna in prijetna ma-terijalna pomoč v tako veliki stiski, nič manj pa ni tolažilna zavest imeti prijatelje, ki soču-
štirje nabiralci vsak svojo nabirko zaključili in že drugi dan, 10. decembra, poverili nakazilo g. Mirku Antiogi na St. Clairju, Cleveland. Kakor prvo zbirko je
stvujejo in pomagajo v stiski.\ g. M. Antloga tudi drugo zbirko
odpravil kar najkrajšim potom in izročil osebno bančno nakaznico verificirano po Central National banki v Clevelandu v vrednosti 878 dolarjev. Spričo množičnih osebnih nakaznic, ki so došle iz cele Amerike in deloma iz Kanade, nisem podpisani niti najmanj e upal, da bo nakazilo tako hitro izvršeno. Stroške, ki jih je imel g. Antloga z nakazili, je pripustil zbirki in tako sem iz lastnega imel priliko povišati moj dar za $8. G. Antloga, iskren Bog plačaj za Vašo najhitrejšo postrežbo v korist in veselje nas vseh darovalcev in nabiralcev in končno ubogih Ti-raleev. Naj mi bo dovoljeno pripomniti, da so in bodo Tirolci prejeli čisti znesek darov, kolikor je vsak darovalec žrtvoval. Vsi štirje nabiralci smo iz lastnega žepa vsak svoje stroške krili in smo 'kakor dobra nesebična družina.
Dalje moram pripomniti, da je gospod svetnik Unterweger že 4. dec.v njihovem listu, ki ga prejme vsak Tirolec “Osttiroler Bote”, objavil Tirolcem našo prvo zbirko. Spričo te objave se nam na moj naslov že zahvaljujejo Tirolci, s katerimi sem vseh 15 let v zvezi, iz hvaležnosti, da so naše človekoljubno delo brali in mi naročajo, naj izročim poštenim Slovencem zahvalo za njihovo hvaležnost. Značilno je, da sem dosedaj prejel tako za-vlado od njih, ki niso prizadeti po tej katastrofi in kljub temu čutijo dolžnost zahvale.
Preden preidem k seznamu darovalcev, se čutimo dolžni prav iskreno se zahvaliti Zvezi protikomunističnih borcev Tabor, ki so se brez naše prošnje odzvali z res kraljevskim darom v vrednosti $50. Prav gotovo veže ta dar na spomin hvaležnosti v letu 1945, ko je otrajna bolnica v Lienzu sprejela ranjene in bolne borce. Bolnica je sprejela naše borce kljub takratni zasedbi Angležev, ki so trajno mislili na izdajsko dejstvo jaltske pogodbe, po kateri morajo Angleži Titu izročiti vse begunce, ki niso komunisti. Ako borcem povem, da se nahaja v Lienzu že 20 let posebno pokopališče, ki ga neguje in oskrbuje tirolska podružnica “Črnega križa”, kjer počivajo vojaki in civilisti begunci, bodo še bolj upravičeno mislili s posebno pieteto na te žrtve.
Na tem pokopališču tudi počiva 35 beguncev že nad 20 let in so njihovi grobovi oskrbovani tako, kakor bi jih skrbni žalujoči svojci oskrbovali. “Podružnica Črnega Križa” v Lienzu je zamenjala vse lesene preperele križe z železnimi in obnovila vse napise. Pokopališče ogradila z lepo pietetno oblikovano o-grajo in za praznik Vseh svetnikov in Vernih duš dan poskrbi podružnica za razsvetljavo grobov in za cvetje. Na pokopališču so tudi postavili majhno spominsko kapelo. Tako piše “Osttiroler Bote” od 11. nov. 1965 in prinaša sliko tega pokopališča. Nobenemu svojcu teh pokojnih ni treba skrbeti že 20 let, da bi bil grob svojca prekopan ali ne-oskrbovan. Ali naj Slovenci spričo take pietete ostanemo gluhi, kadar nas kliče dolžnost, da izkažemo hvaležnost do dobrotnika.
Zato se moramo nabiralci darov prav vsem dragim rojakom, ki so se odzvali prošnji za to zbirko prav iskreno zahvaliti z Bog plačaj Vašo pošteno ravnanje ob tej zbirki. Ta pieteta do tujih grobov doseže prav gotovo višek, ako pomislimo, da obstoji to pokopališče v deželi gorati, kjer je vsak meter zemlje dragocen za vse potrebe naroda. Dragi rojaki, sedaj pa primerjajte to pieteto s pieteto “v Re-galijevem gaju” na., Ljubljanskem gradu. Na lienškem pokopališču tudi počiva dober župnik iz Šmartnega pri Kranju, prečastiti g. Šarc, ki je v samostanu domin ikank užival vso bolniško postrežbo in zdravniško oskrbo v težki bolezni prav do smrti z dostojnim pogrebom,
Kar najbolj veselo smo bili	0t° TaSner’
Darovi posebnega značaja: M. Antloga potniška pisarna, St. Clair Ave., Cleveland, vrnil že znižani zaslužek Rudolfu Luke-
presenečeni daru $25, ki ga je nam izročilo Dramatsko društvo “Lilija”. Tudi to društvo, ki ima vedno odprto srce za dobrodelnost, nismo posebej nadlegovali, da se odzove naši nadlegi.
Nikakor ne smemo pozabiti javne zahvale nam do prve zbirke neznani gospe Emi Gallier. Gospa je najprej že pri prvi zbirki izročila nam dar in potem takoj iz lastnega nagiba prav tiho je pri prvi zbirki obiskala zasebnike, znance in trgovine in nam je skupno s prvo zbirko kar lep znesek v drobižu izročila blizu 40 dolarjev. Njen uspeh ljubezni do bližnjega je v drugi zbirki tega spisa koncem podrobno zapisan. Draga gospa Gallier, Bog naj Vam bogato povrne Vaše napore za Vaš dokaz ljubezni do trpečega bližnjega. Zvedel sem namreč, da se niste trudili samo za uboge Vam neznane Tirolce, ampak ste se brigali celo za revne zapuščene Indijance, zbirali zanje o-bleko in to pripravili tako, da je bila uporabna.
Tudi “Božji Besedi”, poučnemu verskemu mesečniku v Torontu, moramo biti hvaležni za objavo pomoči ubogim in nesrečnim Tirolcem. Iskreni Bog plačaj Vašo uvidevnost, gospod urednik. Ta objava je bila potrebna, da naši darovalci in Vaši bralci se ne bodo spraševali po vzroku Vašega molka na našo prošnjo. Vaši bralci se bodo gotovo spomnili svetopisemske j prilike, ko je Jezus ozdravil deset gobavcev in se je samo eden zahvalil. Tako je bilo 20 let z nami begunci pri Tirolcih. Bog nas ima še vedno rad, da nam je dal po dvajsetih letih našega molka do Tirolcev priliko se spomniti naših največjih dobrotnikov po drugi svetovni vojni. Vse spoštovanje darovalcem Slovencem, ki so pri svojih darovih za nesrečne naše dobrotnike storili vse, da izpričujejo dvoje, najprej drugo najvišjo oožjo zapoved: ljubezen do bližnjega — in dalje njeno sestro hvaležnost.
Po $50:	Rev.	Alojzij Žitko,
Zveza protikomunističnih borcev Tabor; po $30: Karl Klesin, A. Kraschowetz; $25: Dramatsko društvo “Lilija” v Clevelandu; po $20: Joseph Abram, Rev. dr. Francis Blatnik, Rev. Martin Starc; $18: Družina Jože Kastelic (20 kan. dol.); $13: Neimenovana.
Po $10:	Mr.	in Mrs. Joseph
Anžič, Družina Bolha, Mr. in Mrs. Simon Curk, Mr. in Mrs. Jože Dolenc, Rt. Rev. Albin Gnidovec, Mr. Willi Gothe, Mrs. Eleonora Gross, France Grum, Mrs. Marija Jeretina, Mr. in Mrs. Rudolf Kolarič st., Mrs. Milka Kozina-Kregar, Mr. in Mrs. William Kuntara, dva neimenovana, Mr. in Mrs. John Perčič, Miss Lojzka Preša, Miss Manca Preša, Mr. Anton Rozman, Matija Sedej, Frank Sleme, Anton Smole, Mihael Sodnik, Stanley Sega, Anton Shutta, F. F. Stopar, Jakob Stražišar, Mr. in Mrs. Janez Varšek, Mr. in Mrs. Vinko Vovk.
Po $5: Mr. in Mrs. Anton Adamič, Rev. Nace Beran-Berglez, Marija in Francka Brenčič, Rudi Dermota, Cimperman Market, Miss Milena Dolenc, Gregorij Fedran, Karl Fais, Anton Florjančič, Dr. Edi Gobec, Mrs. Jelka Germ ek, Mr. in Mrs. Karl Gumsey, Mrs. Hirschegger, Ivan Hočevar, Mr. in Mrs. Alojzij Hribar, Mr. in Mrs. Frank Hren, Mrs. Mary Ivančič, Anton Jeglič, Peter Jelar, Albert Jordan, Mrs. Ana Kamin, Rev. Milan Kapusar, Mr. in Mrs. Frank Ka-stiger, Rudy Kolarič, Mrs. Marija Kosem, Miss Zofi Kosem, Rev. Leo Kristanc, Frank Krulc,
žu, ki ga je plačal jorez obremenitve darov in je vpisan kot darilo Tirolcem v iznosu $8. — Gospa Ema Gallier je v drugi zbirki dosegla te-le darove: Louis Majer $10, Pot. pisarna A. Kollander $5; $3: Lojzka Feguš, Milica Giovanetti; po $2: Frank Černe, zlatar, Melaher Jože; po $1: St. Clair Hardware, Mandel, Smrekar Hardware, Jurkovič, A. J. Mordus, 7108 St. Clair; John Mikulic. Skupaj $31. Bog plačaj, gospa Gallier!
Nadaljnji prispevki: John Tratnik $3; po $2: Kužnik (kanadska), Mihevc, dva neimenovana, Frank Perko, Petrič (kanadska), J. Šparovec, Romich, Mrs. Suhadolnik in Jože Voje; po $1: Matth. Hribar in Ivan Komin. Pripomnimo, da so kurz-no razliko kanadskega . dolarja za izenačenje z U.S.A. dolarjem utrpeli nabiralci, da se je moglo izvršiti nakazilo v čistih U.S.A. dolarjih. To razliko so u-trpeli iz lastnega nagiba poleg daru, kakor vsak drug darovalec. Enako je vsak darovalec prejel zahvalo, katere stroške je utrpel vsak nabiralec. Drugo zbirko smo sicer že odpravili, vendar prihajajo še vedno nova darila po tej zbirki. Kdor se še hoče pridružiti tem novim darovom, to lahko še vedno stori. Stiska je velika pri naših dobrotnikih. Naslov nabiralcev je: Mrs. Marija Zupan, 1226 E. 73 Pl., Cleveland, O. 44103; Mrs. Albina Kozina-Odar, 6605 Bonna Ave., Cleveland, O. 44103; Rudolf Lukež Sr., 1249 E. 79 St., Cleveland, O. 44103.
Veliko dobro delo ste napravili darovalci, ker ste omilili ve-liko stisko Tirolcev. Gotovo vas bo Božje Dete nagradilo te svete božične noči. Želim vsem tudi prav zdravo novo leto.
Mrs. Marija Zupan,
Mrs. Albina Kozina-Odar
Rudolf Lukež Sr.
Martin Košnik
Štiri nove divizije potrebne v Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Ameriški vojaški vodniki v Vietnamu sodijo, da bi potrebovali še štiri ameriške divizije, predno bi mogli uspešno zapreti tok materi-jala in vojaštva iz Severnega Vietnama preko Laosa v Južni Vietnam.
Kongres bi med tem rad predložil breme vojevanja v Vietnamu na mornariške in letalske sile. Mornarica naj bi blokirala o-balo Severnega Vietnama, zlasti vse dohode v pristanišče Haj-fong, letalstvo pa naj bi razširilo svoje napade tudi na vojaške cilje na področju Hanoj-Haj-fong, ki se jih doslej ni dotikalo.
Moški dobijo delo
Nosač in dostavljač
Zanesljiv, star 40 do 50 let dobi stalno, prijetno zaposlitev. Obrnite se na: Mr. Jordan, 3917 .Mayfield Rd. pri Noble Rd., od 10. dop. do 6. zv., EV 1-7400. ___________________(246)
MALI OGLASI
V najem
5 sob, zgoraj, na novo deko-rirane, porč, garaža, na 1390 E. 188 St. Kličite KE 1-0758 za sestanek.	—(244)
Radi bi kupili
Zidan bungalow v Euclid, Ohio, za eno družino. Naslov se pusti v uredništvu lista. HE 1-0628. (246
Naprodaj
Mr''in~Mrs!"Jože"'Likozarf'll'udi Lukež, Mr. in Mrs. Frank Medved, Janez Muhič, dva neimenovana, Zdravko Novak, Mrs.
Albina Osenar. Franc Petek, Mr. in Mrs. Branko Pogačnik, Vincenc Povirek, Mr. in Mrs. Frank Perpar, Mr. in Mrs. Jernej Slak,
Mark Slak, Mrs. Ivanka Stanov-
kakor ga je dober mož zaslužil.' nik, Mr. in Mis. Edmund Stran-
jedilna shramba, klet za vino, zelo čisto.
SAM NEGRELLI REALTY 449-0400
Išče sobe
Iščem sobo in kuhinjo, opremljeno ali pa ne, v bližini Sv. Vida. Kličite 944-1089.
(245;
AMERIŠKA DOMOVINA,
/I '
Vrata zaškripljejo, Windhab vstopi in vpraša, premerivši z divjim pogledom fanta, ali je že povedal imena.
“Ne! Še vedno se laže.” “Tako,” je menil Rimljan. Zgrbančil je čelo, oči mu gorijo od srda. Tako je stopil k postelji in položil svojo kosteno roko na jetnikove rame.
“Kaj malo mu bo pomagalo tajenje. Zdaj ima vročino, ne moremo nič napraviti, a jutri ga bomo dali v vijake, tedaj bo kmalu govoril resnico.”
“Jezus, Jezus!” je zavpil Jese in se premetaval po ležišču.
“Aha,” se je smejal tolsti Weinmaister. “Zdaj ga pa začenja groza stresati.”
“Bolje bi bilo, da spregovoriš in poveš svoje sokrivce, preden ti izpahnemo in zlomimo vse ude,” je dejal baron Windhag naenkrat ves prijazen.
“Da, da, hočem jih povedati,” se je smejal Jese zmedeno in sedel zopet pokonci na blazini. “Kje je baba? — Ta je bila prvi vzrok, ta! — Zbadala me je s svojim jezikom — kača! Dokler nisem poblaznel... Trinoga je še nahujskala ... Ta me je psoval, ozmerjal in hodil po meni ... kakor po psu ... ženo in otroka bi mi bil ubil... in moje
brate bi bil pohodil... Tedaj sem storil, kar sem storil, in mi ni žal, s to svojo roko—” je odtrgal ovoj in mahal s svojo sinje podpluto desnico v zraku. “Storil sem, baba hudičeva pa je kriva!”
“Dobro igra komedijo,” je dejal Windhag z glasom, ki je bil trd ko kamen. “Hudičevo jo imenuješ, pa je bila dober angel echlarnski, ki je s te zemlje pregnala tebe, ti divji taborit... Marmornat spomenik je zaslužila.”
“Kajpada, le postavite ji ga!” je zavpil Jese hripavo. “Marmor zasluži za svoje srce iz kamna. In angel je!” Tresel se je mrzlično, zobje so mu šklepetali od jeze in srda. “Naravo je oskrunila ta ženska! — Bog je ustvaril ženo, da bi bila mila in ljubezniva; farji pa so jo napravili najljutejšo zver. Nočem nič več govoriti... Le postavite ji marmor! Mene pohodite in njej postavite spomenik in kronajte malika, tako je prav... Češka dežela ima svojo Belo goro in Avstrija bo imela svoj Pechlarn kot večno, večno sramoto.”
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
APT. FOR RENT
RIVER GROVE — St. Cyprian’s 3 bdrm. apartment available now. 2nd floor. % block to CTA. Walk to shopping center. $175 per month plus heating. New building. Call 456-3480.	(245)
RIALE HELP
Unskilled Mm For General Factory Work
Earn $2.00 per hour to start.
Steady. Age 25 to 45.
Opportunity for advancement. 4 yr. High school pref.
Apply
WILLIAMS - HAYWARD VARNISH GO.
7400 Archer, Summit, 111.
Ph. PO 7-5266.
(245)
SEASONS GREETINGS
CHRISTMAS GREETINGS TO ALL from
LABE SAVINGS & LOAN ASS’N.
Thomas R. Barr - Pres Savings insured to $10,000. 4343 N. Elston, CO 7-2700
SEASONS GREETINGS TO ONE AND ALL
22nd WARD DEMOCRATIC ORGANIZATION
ALDERMAN OTTO F. JANOUSEK RO 2-1364
2406 S. Ridgeway Chicago 60623
Best Wishes To Our Friends and Associates For A Most Joyous Holiday Season HARVEY CEMENT PRODUCTS EDison 3-1900 16030 Park Ave.
Harvey, Illinois
RIALE HELP
FOREMAN
Quality and quantity production... good housekeeping.. . human relation ... cost reduction ... methods improvement... safety.
These areas and many more are the responsibilities of modern foremen. We want an individual who is willing to accept these kinds of responsibilities, to join us in the challenging industry. If you have supervisory experience and are looking for a change, call us. If you are looking for your start in supervision, call us. (We are willing to train you.)
Ample fringe benefits include profit-sharing, health and life insurance, vacations etc., are a portion of the program.
CALL MRS. ELLIOTT
CAPITOL PACKAGING
345-9200
(245)
GENERAL FACTORY
Dependable full time Men needed. Must have factory experience; must be 21 years or over and married. Openings for trainees on: Band Saw and Cranes. Also General Labor.
Must be prepared to work Swing Shifts. Company Paid benefits 'included.
BLUE CROSS - BLUE SHIELD - VACATION . HEALTH & ACCIDENT INSURANCE - RETIREMENT PLAN ETC.
APPLY BETWEEN 10 A.M. & 3 P.M.
REGAL TUBE CO.
7401 S. Linder	Chicago (Bedford Pk.)
Clearing Industrial Distr.
4	(245)
Padel je na svoje ležišče in napolnil ječo z divjim ihtenjem.
“Ko se umiriš, spregovorimo spet o naših točkah,” je dejal Windhag. Sedel je, si dal od pisarja izročiti listino in delal s svinčnikom opazke na rob.
“Težek posel imamo z zmenetom, sam hu —,” je po prašičje zakrulil Weinmaister. Možu se dremlje. Khnoll pa je bister in bi se rad šalil. “Hlapčevsko delo, dobro, da ni nedelja, sicer bi se morali spovedati!”
CHICAGO, ILL.
RIALE HELP
MACHINISTS QUALIFIED $3.60 Per Hour Plus incentive Bonus of 10% - 20% - 30% and more over base Rate!
NO AGE LIMIT Unusual opportunity Free medical surgical life insurance. Paid pension plan, and lunch period. Paid holidays and vacations. Steady employment.
No job shop
Contact MR. ALEXANDER Bellwood, 111.
LI 7-7700
(248)
FEMALE HELP
Excellent opportunities now available for the following qualified medical personnel:
Heglsiered Mm
In. cardiovascular, medical, surgical, psychiatric, obstetrical etc., nursing in a teaching hospital with a large house staff. Excellent starting salary based on experience and education.
X-Ray Technologists iedicaf Technologists ASGP
Salary commensurate with exper-jence and ability. Liberal fringe benefits, including 9 hours per semester free tuition for continuing education. Apply, call or write Director of Personnel
ST. LOUIS UNIVERSITY HOSPITAL
1325 South Grand Boulevard,
St. Louis, Missouri 63104
.(246)
Ključ je zoražljal v vratih, velika postava v črnem talarju je stopila čez prag.
“Gospodje, ena ura je. Skrajni čas, da gredo gospodje počivat. Gospod baron, prosim vas, pošljite gospode počivat.”
Velikan je stal zdaj v svitu gorečih sveč. Bil je rektor Maury.
“Težko delo imam tu, prečastiti gospod,” je dejal Windhag in se dvignil. “Pa brez uspeha nisem hotel leči. Ničvredni človek noče povedati, kdo so bili njegovi sokrivci.”
“Najbrž jih ni bilo,” je dejal Maurus. “Gospodje, pojdite spat!”
Gospodje so pobrali svoje papirje in se skrivaj nekaj obotavljali spričo tega, da se je duhovni vmešal. Oče Maurus je stopil k postelji in se sklonil nad zločinca, ki je ležal pred njim z zaprtimi očmi in krčevito se na-dimajočimi in usihajočimi prsmi.
“Ali te kaj boli?” je vprašal duhovni zamolklo.
Jese je odkimal, da ne, ne da bi bil odprl oči.
Gospodje so zapustili s svojimi listinami ječo. Pisar je bil vzel svečo z mize in jim je svetil naprej.
Ko so odhajali, je dejal Windhag proti Khnollu: “Jezuitje hočejo biti povsod gospodarji. Ta je mnenja, da bo napravil iz moža še spreobrnjenca.”
“Ali bi kaj rad? Vode?” je vprašal Maurus tiho. Vse je tiho, le sveča na mizi cvrkuta. —
starega duhovnika s srepim., trudnim, a vendar zaničljivim pogledom. “Pustite me! ... Ničesar ne maram od vas! .. .Prav tako hudobni ste kakor drugi... Vi ste me tudi žalili in hvalili ono žensko!... Ne dotikajte se me!” je odklonil trudno s svojo gibko roko široko duhovnikovo, ki je hotela leči na njegovo teme.
“Sovražim vas — kakor vso to — svojat!”
Rad bi povedal staremu gav-ranu samo golo resnico — Hut-ten, Hoe — pa je tako truden— kakor bi bil ves ljubi dan cepil drva.
“Jesus ... non ... respexit Jesuitas —” je jecljal; obličje mu je spreletela podsmehlji-vost, nato je začel dihati globoko in že leži in spi, rešen vsake bolečine.
Jezuit ga je opazoval z dolgim pogledom, ki je bil sprva ljubezniv: lepi, plavolasi dečko, koliko takih, kot si ti, sem že vzgojil za dobre, pametne in zgledne može; nato pa se mu je pogled zmračil in zmeglil, kakor zunaj zvezde v zimski megli...
Psoval je Devico, napadel velikega duhovnika, cesarjevega prijatelja...! Ubogi, lepi plavolasec, ni je milosti zate, ni je rešitve! Še včeraj bi te bil mogel rešiti. Postal bi bil moj ujetnik, tam ti ne bi bilo hudo ... Danes ne morem nič drugega storiti zate kot moliti... In vendar nisi danes nič slabši, kot si bil včeraj...
V svitu sveče zablesti na pr-
Jese je odprl oči in pogledal
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO!
Vsem sorodnikom, prijateljem in čitateljem Ameriške Domovine želiva vse najboljše!
FRANK IN ROSE CHESNIK 5709 Prosser Ave.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
DRUŽINA MR. JOE STRLE SR.
47» Dorman Rd. RD 3 Conneaut, Ohio
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želiva
vsem prijateljem in znancem
MR. & MRS. JOSEPH STREKAL 11210 Greenwich Ave.
Cleveland, Ohio 44105
Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s praženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako, kot bi druga piva želela.
sih spečemu nekaj kot zvezdica. Kaj pa je neki to, si misli starec, amulet? Približa oko, vidi, da je kristalna pušica z neko podobico ... Pušica se je razbila, tedaj pač, ko so ga po njegovem zločinu pobili na tla. Skozi številne razpoke je vidna podoba, plavolasa ženska glava, divje spačeno obličje. To je ona, nes-rečneževa mati, zlobna Ivana ...
“Ti, ti!” mrmra starec. “Sovražnica duhovnih, sovražnica Marijina, bila si pred njim in on ,ie tvoj! — Že ko si ga nosila
.pod srcem, si zastrupila njegovo nastajajočo dušo! Sem poglej, če še moreš kaj videti od tam, kjer si, kako daleč je prišlo! In če moreš tam jokati, joči se nad samo seboj in tem nesrečnim tvojim otrokom!”
Mladič se smeje v sanjah na svoji borni postelji. Zdaj v sanjah je premagal vse papežnike, — zvezal farje in goro nečednosti zažgal... Plameni švigajo, prasketajo in pokajo okoli Baa-lithe, hej, ta mora umreti!
(Dalje prihodnjič)
BOllčNil RAZPRODAJA jt v teku!
Velika izbira - ugodni plačilni pogoji.
KOLEDARJE za leto 1966 lahko dobite brezplačno: v pogrebnih zavodih na Lake Shore Blvd. in East 62 St., v Grdinovem kegljišču na St. Clair Avenue in v trgovini s pohištvom na Waterloo Rd.
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS - FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
ODPRTO DO BOŽICA VSAK VEČER DO DEVETIH.
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
LoiiMiniiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiNiimiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiJmiiMiimiiimiimiiiimiiimiJiiiiitiPu
I 70 -i-1 LETO 70 -i-1
I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
1	(K. S. K. J.)
3
= nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam,
H vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
1 sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa E	takoj po rojstvu.
1	• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
|	• od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
=	« za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
iš ■ za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
|	• članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
1 K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
| Premoženje ------------------------$15,700,000.00
1 Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500
Solventnost - 118.33%
H Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite |	izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
[ME ...................
NASLOV ...............
MESTO ................
DRŽAVA ......................................................... CODE	> ^
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiim^
f
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni It potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....__________________________
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO