konoplan induplati glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXIII JANUAR 1990 Montažna ekipa Induplati na terenu. O delu naših montažerjev objavljamo obširnejši zapis, ki ga je podal njihov vodja Jože Knep. Iz vsebine: * članek glavnega direktorja * prevod članka o obvladovanju kakovosti v svetu izpod peresa prednovoletna anketa: o prerazporeditvah in šefinje kontrolne službe, Želje zaposlenih prekvalifikacijah, str. 2 str. 5, 6 za leto 1990, str. 8, 9 * reportaža iz konfekcij * fotoreportaža s prireditve * delo montažne ekipe kovinskih konstrukcij in ob obdarovanju otrok za Induplati v besedi in sliki, težke konfekcije, str. 3, 4 Dedka mraza, str. 6, 7 str. 10 Prerazporeditve in prekvalifikacije eden od pogojev za preživetje V biltenu ob novem letu sem podal bistvo našega trenutnega stanja. Poudaril sem, da bomo v letu 1990 proizvajali samo tiste izdelke, ki bodo naročeni, ker zalog ne smemo povečevati, nasprotno, zmanjšati jih moramo. Jasno pa nam mora biti, da je struktura proizvodnje, ki je bila dosežena v letu 1988 in v letih pred tem, neponovljiva. Izvoz v SZ in dobave JLA, oboje je proizvodnja za vo- . jaške namene, sta skupaj predstavljala več kot 60 % celotnega prihodka. Tudi glede na svetovne trende na področju vojne industrije, ki je v upadu, moramo svojo priložnost iskati na drugih področjih, kjer trg imamo. To pa seveda pomeni prekvalifikacijo dela zaposlenih predvsem iz tkalnice in predilnice v konfekcijo. Plan proizvodnje v tkalnici za januar (in tudi februarja ne bo dosti drugače) predvideva, da bo 41 strojev v stari tkalnici stalo. Zmanjšana bo proizvodnja šotorskih platen na ozkih strojih in proizvodnja blaga za prte, ki je v zalogi. To bo istočasno pomenilo tudi zmanjšanje proizvodnje v predilnici in sukalnici. Zato pripravljamo trajno prekvalifikacijo nekaterih tkalk, sukalk in predle v šivilje. S tem želim doseči polno zaposlenost v konfekciji in večjo porabo blaga, saj se pri prodaji konfekcijskih proizvodov ne srečujemo s takšnimi problemi kot pri prodaji metraže, predvsem pa so možnosti v izvozu bistveno boljše. Prvi korak, ki je že v toku, predstavlja prehod 10 do 12 delavk v konfekcijo. Želimo popolniti delovna mesta, ki jih je trenutno možno urediti v okviru obstoječih izmen. V februarju se bomo odločali o nadaljnjih korakih. V mislih imam oblikovanje nove izmene v konfekciji v Radomljah. Odločitev je odvisna - predvsem od razpleta pri izvozu v SZ in od že nekaterih obstoječih poslov za proizvodnjo metraže, ki pa še niso potrjeni. Trenutno teče še en program prekvalifikacije in sicer nameravamo prevzeti del vratarske službe. Stroški varovanja, ki jih plačujemo Varnosti, znašajo za december čez 70 starih milijard. Brez novega zaposlovanja bomo zaenkrat prepolovili ta izdatek. Pojavljajo se govorice o odpuščaju, omenjajo celo številke, koliko ljudi bo ob službo. Poudarjam, da v teh govoricah ni resnice. Kadrovski del načrta za leto 1990 v Induplati, ki je sicer še v osnutku, kaj posebnega ne predvideva. Zaposlovali letos razen nujnih izjem ne bomo. Zaradi beneficirane delovne dobe tkalk in predic bo v pokoj odšlo s polno delovno dobo okrog 20 delavk. Polne pogoje za odhod v pokoj bo izpolnilo nadalj-nih 20 delavk in delavcev. Trenutno res ni nobenih odhodov v druge delovne organizacije. Če pa upoštevamo vse našteto, bomo leto končali z okrog 950 zaposlenimi na spisku in z nekaj manj kot 900 zaposlenimi, ki jim moramo zagotoviti sredstva za osebni dohodek. Prepričan sem, da bomo zagotovili delo in dohodek za vse, vendar bodo potrebne premestitve in prerazporeditve dela, prekvalifikacije in dodatno izobraževanje. Za vsakogar, ki ga doleti takšna ali drugačna sprememba na delovnem mestu, je seveda osebno to življenjska preizkušnja, ki je zahtevna predvsem psihično. Nove zahteve, nova znanja, predvsem pa novo okolje, zahtevajo veliko volje in trdnosti. Vendar nam mora biti predvsem mlajšim jasno, da bo to tudi zaradi tehnoloških sprememb v bodoče pogost pojav. Tudi naša tkalnica je jasen primer. Vendar zahtevam, da vsi postopki prerazporejanja potekajo mimo in izogibajmo se nepotrebnim konfliktom. Pozivam vse, ki pri tem tako ali drugače sodelujete, da odnose urejate strpno in pomagate tistim, ki bodo tokrat prerazporejeni. Zavedajmo se, da nas bo večina, ki imamo še 20 ali 25 let do upokojitve takšno ali drugačno prekvalifikacijo zanesljivo doživela. Torej, ravnajmo kot da smo sami v tej vlogi in sprejmimo to kot potrebni sestavni del delovnega procesa. Dušan Leb ZAHVALA Zapoj srce pesem, pesem zahvale, pesem naravi, ki svet krasi. Pesem o sreči in o lepoti, pesem ^ulivale, za dobre ljudi. Hvala narava, da mi pomagaš, hvala da smem se zateči v objem, v travnato posteljo srečen se uležem, da te začutim, da tvoj sem — to vem. Hvala za srečo, hvala za sonce, hvala za veter, ki me hladi, hvala za žito, hvala za polja, hvala za to, da človek živi. Danica Bleje induplati ☆ ☆ ☆ DOPISUJTE V KONOPLAN! Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll iiiifflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Novosti iz konfekcij v Radomljah, Mengšu, Pečah in Mokronogu v zadnjem četrtletju V tem obdobju je konfekcija spremenila proizvodni program, kar sovpada s prihajajočo sezono. V Mokronogu šivajo vse leto prigrade in turistične šotore. V Pečah so začeli šivati izdelke za izvoz konec novembra. Obrat posebnih šotorov je prešel na šivanje pisanih turističnih šotorov v začetku decembra, obrat šotorov pa že nekoliko prej, v oktobru. Obratovodkinja Gordana Gardaše-vič, dipl. ing., je povedala, da v glavnem izdelujejo nove šotore za sezono 1990, zato je še vedno precej uvajalnih težav. Do uvedbe novega načina stimulacije delavcev v tkalnici, je bilo tamkaj precej tkalskih napak v materialu. Sedaj je tkalskih napak vse manj. Pač pa je porazna kvaliteta v oplemenitil-nici. Blago, ki pride iz tega obrata, ima ogromno madežev. Šotora z mastnim madežem pa vsekakor ne moremo prodati — ne zaradi lastnega ugleda, poleg tega pa bi šotor na tem mestu začel puščati vodo. Enake težave so tudi z blagom za prte. Številni prti so namreč mastni, z madeži. Te prte zato požrtvovalno delavke v Mengšu ročno perejo z vodo in milom, kolikor se da ter jih potem klasirajo pod 1. kvaliteto. Če se prt ne da očistiti, gre v nižje kakovostne skupine. Gardaševičeva je v razgovoru povedala, da ima konfekcija trenutno dovolj dela. Bolniških izostankov je malo. Konec leta so bile celo težave za pridobitev dopusta. Tudi število zaposlenih ni prekomerno. Prizadevajo si celo, da bi dobili še več 1 šivilj. Zato vse prizadevne in uspešne pripravnice zaposlijo. Poleg tega štipendirajo večje število šivilj. Razmišljajo celo o širjenju ‘konfekcije, saj se njeni proizvodi v večji meri uspešno prodajajo. Seveda ne bomo mogli brez modernizacije. Gardaševičeva je povedala, da se nakazujejo rahli sledovi računalniško podprte proizvodnje. Na računalnik bi želeli risati skice proizvodov in zanje računati norme. Te so v konfekciji precej zamotane, saj ima vsako šivanje ogromno faz. Za vsako fazo pa je potreben drugačen obračun norme. Nov likalni stroj v Mengšu Skorajda neverjetno je, da so do lanskega oktobra delavke v Mengšu prte in prtičke likale ročno. Vrhu vsega sploh niso imele likalnikov na paro, temveč so pod suhe likalnike polagale mokre krpe. Mojstrica v Mengšu, Kristina Pungerčar, je povedala, da je oktobra obrat v Mengšu dobil likalni stroj Miele, uvožen iz Nemčije. Zaradi zagotovitve pravočasno opravljenega dela so delavke pred tem neredko likale ob popoldnevih (nadure) ali ob sobotah. Pomagale so jim celo delavke iz Radomelj. Redno je bilo pri likanju zaposlenih šest delavk. Sedaj sta pri stroju potrebni samo dve delavki, vendar se rabi kakšna dodatna pomoč pri zlaganju prtov. Delavka, ki je ročno likala, je obenem prt tudi zložila. Stroj pa tega ne stori in je potrebno prte zlagati posebej. Poleg tega je stroju vseeno, kakšne prte lika. Vse artikle lika z isto hitrostjo. Pri ročnem likanju pa je obstajala razlika med likanjem prtov s čipko in gladko zarobljenih prtov. Tako je na primer 6 delavk v 8 urah zlikalo 650 prtov s čipko, kar znaša 45 ur za 650 prtov. Pri strojnem likanju porabimo za enako količino prtov 15 ur, torej je to trikrat hitreje. Isto število gladko zarobljenih prtov so v 8 urah zlikale 3 delavke. Stroj v 8 urah zlika ravno tako 650 prtov, vendar ne glede na to, ali imajo čipke, ali pa so gladko zarobljeni. Delavka, ki klasira prte, pa je povedala, da je kvaliteta strojno likanih okroglih prtov včasih vprašljiva. Stroj prt lahko potegne, zato je potrebna natančnost pri vstavitvi prta v stroj. Preveč umazanih prtov Mojstrica Kristina in klaserka v Mengšu sta imeli precej pripomb na kakovost prtov. Tukaj ne mislimo toliko tkalske napake v blagu, ker teh ni veliko, ali napake pri šivanju (krivi šivi, izpuščanje zank). Največji problem je umazanija, madeži na prtih. Ogromno prtov ima madeže. Madeži so različni. Nekaj jih pusti tkalnica, oplemenitilnica ali kooperanti pri šivanju. Nekateri prti imajo zamazane nitke. Te so verjetno posledica nečistih rok tkalk, ki vežejo raztrgane nitke. Na marsikaterem prtu se vidi, da je delavec ali delavka z njim pobrisal prah z mize ali stroja. Na tkanini se vidijo tudi sledovi čevljev — ponavadi moških, kar Likanje na likalnem stroju je hitro in potrebuje znatno manj delavk. Zamazane prte v Mengšu operejo in jih posušijo tako, kot je razvidno iz fotografije. je odraz skrajne malomarnosti zaposlenih. Namesto, da bi delavec blago dvignil ali odrinil, enostavno stopi nanj. Čistoča prtov je torej tako porazna, da klaserko ni presenetil niti odtis mačjih tačk na njih. (Op. ur.: Kaj neki iščejo mački med blagom — miši ali skrite zaloge hrane?) Madeži niso samo sivo črni, temveč raznobarvni. Rjavi dajejo videz, kot da so nastali ob razlitju kave z roba lončka. Rumeni pa — primerjava z malicanjem na prtih je povsem umestna! Sramota, kakor so nekateri vzgojeni, tako ravnajo z materialom. Doma ali pa v tovarni. Kjerkoli so, delajo le škodo. Škoda le to, da krivce težko odkrijemo. Vendar mora vso to škodo nekdo pokriti. Ne zavedamo se, da jo krijemo vsi delavci. In sicer s prodajo takšnih prtov v nižjih kakovostnih razredih. Artikli v 2. klasi so 10% cenejši od 1. klase, v 3. klasi so 20 % cenejši, v 4. klasi pa kar 40 % cenejši. In to seveda pogojuje naše nizke plače. Delavke v Mengšu so vestne. Škoda se jim zdi, da bi vse zamazane prte prodajali v nižji klasi. Zato se na vse načine trudijo, da bi ustvarjale 1. klaso. Zamazane prte klaserka pere ročno, z vodo in milom in jih nato suši na vrvici, ki je razpeta v njenem delovnem prostoru. Nekaj se jih lepo opere. Tisti, ki so zamazani od olja ali masti, pa gredo v nižjo klaso. Kljub vsem tem ukrepom je še vedno nekaj prtov v nižjih kakovostnih razredih. Precej napak pri prtih povzročajo kooperanti, ki pogodbeno šivajo prte. Nekateri od njih so zelo malomarni. Le malo je kvalitetnih, dobrih. Površneže skušajo prevzgojiti tako, da jim pri plačilu odtegnejo odstotne točke, ki so vezane na kakovost. Če tudi to ne pomaga, se jim zahvalijo za sodelovanje in za nas nič več ne šivajo. UGANKARSKI KOTIČEK Skriti kotiček v decemberskem Konoplanu je pravilno ugotovilo 9 delavcev. Posnet je bil v prodajalni Induplati v Jaršah in predstavlja kupca, ki se je ustavil ob pultu z ugodno prodajo. Žreb je srečo namenil DANICI BLEJC iz uprave, ki bo prejela 15 Kdin. Tokrat ne objavljamo skritega kotička, temveč ugankarskega. Delo kovinskih konstrukcij v minulem letu Obratqvodja Miha Požar je povedal, da je bilo v njihovem obratu vil mesecih preteklega leta uresničeno 79 odstotkov planirane proizvodnje. V praksi so se držali tekočih terminskih planov, ki pa so se zaradi zahtev tržišča oziroma kupcev velikokrat spreminjali. Glavno je bilo to, da so delali v skladu s potrebami konfekcije šotorov. Glavna dejavnost kovinskih konstrukcij je torej pokrivanje oziroma kompletiranje šotorov in prigrad z ogrodjem. V letu 1989 so tako izdelovali naslednje: ogrodja za turistične šotore in prigrade za domače in tuje kupce, ogrodje za šotor ŠD - 88 (ruski šotor) in ogrodja za šotore JLA (univerzalni, štabni šotori). Za najzanimivejši izdelek v tem letu obratovodja smatra šotor ŠD - 88. V minulem letu v kovinskih konstrukcijah večjih investicij ni bilo. Nabavili so en manjši varilni aparat. Nakup avtomatske strojne žage za rezanje jeklenih cevi pa se jim je zaradi težav s pomanjkanjem denarja izjalovil. Kakšni pa so izgledi za prihajajoče leto? — Po vsej verjetnosti se bo glede na predvideno 20 % povečanje proizvodnje v konfekciji le-ta povečala tudi v kovinskih konstrukcijah, je povedal Miha Požar in pripomnil, da to sicer še ni popolnoma zanesljivo. Vsekakor pa bo nujno hitro in sprotno prilagajanje dela v kovinskih konstrukcijah proizvodnji v konfekciji in ceradnem oddelku, ob nezmanjšanem številu zaposlenih. Po potrebi bo treba delavce tudi prerazporejati. Delo ceradnega oddelka Ceradni oddelek oz. oddelek težke konfekcije v Radomljah je po besedah obratovodja NOVAK VIN-KOTA plan dela v letu 1989 dosegel. V glavnem so proizvajali za konfekcije šotorov (strehe in dna šotorov). Njihov proizvodni program v letu 1989 je poleg ostalega obsegal^ naslednje: mehove za zglobne avtobuse, strehe za prekritje koridorjev, kamionske cerade, rudniške cevi, nadstreške za prostore pred restavracijami, cerade za pokrivanje konstrukcij ali objektov, avtogaraže za različne tipe avtomobilov, embalažo za pakiranje šotorov, pokrivala za .klima in hladilne naprave. - Za Idejo Kamnik in na'še serviserje šotorov pa varijo platno. Proizvodni program ceradnega oddelka je pester, saj ne proizvajajo samo za matično tovarno, temveč tudi za kupce po Sloveniji in Jugoslaviji. Za najzanimivejši deli, ki sta se izvajali v lanskem letu, je obratovodja Novak omenil pokritje bogoslužnega prostora v Medugorju in pokrivanje konstrukcijske naprave v termoelektrarni Šoštanj za odstranjevanje so2. O razširitvi proizvodnje v letu 1990 ne razmišljajo. Ostali bodo na doseženem nivoju. Morda bodo povečali proizvajanje avtocerad in mehov za avtobuse. Strojni park bo po besedah obratovodje ostal isti. Radi pa bi zamenjali stare šivalne stroje. Števila zaposlenih ne povečujejo. Celo krčijo se, in to z 28 zapo-.slenih na sedanjih 23 delavcev. Reportažo iz konfekcije pripravila L. O. Kaj menite, kaj si misli dimnikar-ček na sliki? Kaj bi vam povedal, če bi vas srečal? Odgovore oddajte do konca januarja v nabiralnik pred menzo ali pošljite urednici Konoplana Ladi Orehek. Najboljši odgovor bo nagrajen z nagrado 30 Kdin. ■sir ☆ * Kupim rabljen kavč in rabljene kuhinjske elemente. Interesenti naj pokličejo telefon 715 215 po 14. url. TOTAL QUALITY MANAGEMENT (celovito obvladovanje kakovosti — CEOKA) Zgodovina TQM Krog kakovosti, Kontrola kakovosti, Strategija kakovosti, Zagotavljanje kakovosti, te besede najdemo danes v mnogih kombinacijah. Kakovost vsekakor ni iznajdba našega časa, vendar moramo računati z renesanso tega pojma. Ponovno rojstvo torej, ampak kako dolgo? Je kakovost primerljiva z modnimi tokovi? Komaj, kateri modni trend se je nespremenjen obdržal 40 let? Kateri modni kreator bi se toliko let ukvarjal z enim edinim modelom in izboljšavo posameznih parametrov? Najmanj toliko stara so namreč prizadevanja za kontinuirano izboljšanje kakovosti. Dva amerikanca Deming in Jura n sta že kmalu po drugi svetovni vojni postavila temeljna načela za zagotavljanje kakovosti in jih ponudila ameriškim firmam za izboljšanje kontrole njihovih produkcijskih procesov, toda brez uspeha. Tako sta svoje ideje ponudila Japonski oz. industriji te dežele. Pozicije, ki jih danes na svetovnem tržišču zavzema japonska avtoindu-strija, elektronika, fotografski aparati, niso prišle same od sebe, ampak v veliki meri na podlagi poučevanja Deming-a in Juran-a. Šele po vrsti zavrnitev ameriških izdelkov v Deželi vzhajajočega sonca, na svetovnem tržišču, kot tudi (— kar je bilo posebej boleče) — na domačem tržišču, so spregledali nauke obeh Američanov, ki so bili medtem obogateni še z metodami Ischikawe in Taguchi-ja ter jih odkrili tudi v lastni deželi. Medtem se je veliko firm v Ameriki že naučilo lekcije o kakovosti in izboljšalo svoje pozicije na tržišču (npr. IBM, Ford ali Milliken). Že samo drobci iz udarnih besed: »krog kakovosti«, »zagotavljanje kakovosti« , so dali občutek Evropi, da namenjajo japonske firme veliko pozornosti kakovosti. Vrtoglav vzpon avtomobilske industrije NIPPON v sedemdesetih letih na evropskem tržišču pelje končno k temu, da je treba tudi na našem kontinentu točneje kot doslej začeti z analizo novih pojmov kakovosti. Iz tega izhaja tudi gospodarsko dejstvo, da v svetovnem merilu vedno več podjetij ne samo pozna CEOKA, temveč oblikuje pod pritiskom tržišča — kupcev — v okviru posamezne firme vse obvezujočo POLITIKO KAKOVOSTI, za obsežno zagotavljanje kakovosti. Na podlagi takega razvoja in vam poznanih prednosti, ki jih nudi zagotavljanje kakovosti (Qualitats-Ma-nagement) je 14 poznanih evropskih firm v septembru 88 ustanovilo »Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti (European Foundation for Quality Management E. F. Q. M.). To so: Robert Bosch K. L. M. Britisch Telecom Nestle Buli Olivetti Ciba-Geigy Philips Dassault-Brengnet Renault Electroclux Sulzer F.I.A.T. Volksvvagen Cilj tega združenja je izdelati »Top-Management« pri vseh članicah združenja, na področju kakovosti, v podporo pri uveljavljanju strategije kakovosti ter tako doprinesti k ojačanju pozicij evropske industrije na svetovnem tržišču. Definicija pojma »kakovost« S tem pojmom je pogosto povezana predstava nečesa zelo dragega, dragocenega. Iz tega se izvaja predpostavka: Kdor prodaja visokovredne storitve ali izdelke po nizkih cenah, lahko to stori le (po riašem pojmovanju), če ima ceneno delovno silo ali veliko robotov. Ta predpostavka, v tej obliki, v današnjem času ni več pravilna. Normalno imajo nizki osebni dohodki in visoka stopnja avtomatizacije vpliv na ceno izdelka, vendar je to le en del resnice. Drugi del je, da se kakovostna neoporečna storitev oz. delo za podjetnike izraža pozitivno tako na kakovost kot na ceno. Naraščajoča kakovost in padajoči proizvodni stroški niso cilji, ki bi se vzajemno izključevali. Kako pride sploh do tako nasprotnih pogledov: —> kakovost je draga in —> kakovost ni draga « Vse je v definiciji in na tem, KAKO kdo kakovost producira. Pri podjetjih, ki so si predpisala: celovito obvladovanje kakovosti, najdemo danes definicijo: »Kakovost je trening za nas« ali, po mojem prepričanju še boljši (— za dobro sodelovanje med kupci in dobavitelji—), je opis: KAKOVOST JE IZPOLNITEV ZAHTEV Kadar se dogovorjene kakovostne zahteve kupca izpolnjujejo tako, da so povprečno 4 izdelane enote od 10-ih izločene na kontroli kakovosti, nastane vtis, da je zahtevano kakovost možno doseči le za visoko ceno. KAKOVOSTEN NEOPOREČEN IZDELEK SE NE IZDELA V KONTROLI KAKOVOSTI, AMPAK V PROIZVODNJI. Kar podraži preostalih 6 enot proizvodov, ni zahtevana kakovost, temveč dejstvo, da jih je 40 % NEKAKOVOSTNO IZDELANIH. Cilj ni dosegati kakovost z izbiranjem dobro izdelanih izdelkov, ampak zagotoviti kakovost s konstantnim izpolnjevanjem dogovorjenih zahtev pri načinu dela. Povsod v podjetjih, kjer želijo ta cilj permanentno dosegati, imenujejo to CEOKA (celovito obvladovanje kakovosti). Cilj je zanimiv, pot do njega pa ni tako enostavna. Predpogoji za uvedbo CEOKA — ali kaj moramo vedeti o CEOKA in o lastni firmi: L CEOKA ni dirka, ki bi peljala hitro do cilja, ampak trening-pro-gram. To se pravi: oprijemljivi rezultati so vidni šele čez nekaj časa.v CEOKA rabi VZTRAJNOST. 2. Uspeh CEOKA je nerazdruž-ljivo povezan z angažiranostjo vodilnega kadra firme. To angažiranje mora biti dejansko, ne samo verbalno. 3. Najvišje vodstvo (Top-Manage-ment) se procesa udeležuje. Procese izboljšanja kakovosti mora voditi tako, da določi: — cilj in sredstva za dosego cilja ter da nadzoruje napredek pri izboljševanju kakovosti. Če si zadamo tako dodatno nalogo, je nujna tudi trajna motivacija. Izhodišče je temeljita informacija o CEOKA in prav tako temeljita analiza notranje in zunanje situacije, v kateri se podjetje nahaja. Na ta način določimo problematična področja in dobimo analizo stroškov. Ne splošno knjigovodsko (Nadaljevanje na naslednji strani.) vlakno komadi 1 1 predenje krojenje stroški tkanje 1 oplemen. šivanje oblačila slabe kakovosti 16,1 % od T tkanina v drobno prodajne cene V 6,8 % T -4-27,6 % stroški v drobhoprodajni ceni (Nadaljevanje s prejšnje strani.) analizo, temveč analizo po merilih CEOKA, kjer so stroški kakovosti posebej prikazani. Pod temi stroški ražumemo vsoto stroškov: a) Stroški, ki nastajajo pri preprečevanju slabe kakovosti — imenujemo jih stroški usklajevanja kakovosti. b) Stroški, ki nastajajo zaradi slabe kakovosti — t.zv.' »stroški škarta« (stroški zaradi odstopanja od zahtevane kakovosti). Stroški kakovosti — stroški usklajevanja + stroški škarta. Stroški usklajevanja nastajajo npr. pri: — oblikovanju — preventivnem vzdrževanju — uvajanju proizv. procesa — načrtovanju proizvodnje — analizi trga — kontroli kakovosti — skladiščenju Stroški škarta, ki so praktično v vseh primerih visoki, nastajajo pri: — reklamacijah — izgubah posla — zalogah preko plana — predelave in popravila blaga — ekspresnih pošiljkah — prekomerni porabi energije — napačnih fakturah itd. Pri raziskavah v različnih podjetjih, iz različnih področij, so znašali stroški slabe kakovosti med 20 % — 40 % celotne prodaje. To so stroški dejavnosti, ki ničesar ne doprinašajo k večji vrednosti proizvodov ali uslug. V ZDA je bila ena od raziskav posvečena izključno temi, kako nastane cena izdelka v tekstilu (oblačilni izdelki) in koliko znašajo stroški neka-kovosti (glej sliko). Samo 6,8 % drobno prodajne cene znašajo stroški izdelave tkanine (od nabave vlakna-, predenja, tkanja, oplemenitenja do gotove tkanine). 27,6 % cene gre na račun oblikovanja, konfekcioniranja in transportnih stroškov. To, da največji delež cene odpade na drobno prodajo, niti ni toliko interesantno kot podatek, da znašajo stroški nekakovosti iz prvih dveh postavk cene — od vlakna do konfekcijskega izdelka — skupaj 16,1 % drobno prodajne cene. Drugače povedano: polovico dohodka - 34,4 % (6,8 + 27,6 %) je izgubljenega zaradi slabe kakovosti. (Glej gornjo tabelo!) V velikih obratih si zaradi slabega pretoka informacij sami povzročajo stroške, ki znašajo 25—40 % celotne prodaje. To pomeni, izraženo v delovnem času: 1—2 dni tedensko potrošeno za dejavnosti, ki niso nujne, če bi vse bilo prvič dobro narejeno. Če bi ta čas uporabili namesto za odpravljanje napak, za pripravo na nove naloge, bi to predvsem dolgoročno prinašalo dobiček. Ko so področja problemov in stroški kakovosti znani in je vodilni kader sklenil izpeljati obširno akcijo izboljšanja, ostane odprto vprašanje: »Zakaj naj to izpelje s pomočjo CEOKA?« Karolina Puhan (Nadaljevanje v prihodnji številki Konoplana.) Obdarovanje Dedka mraza otrok zaposlenih — V BESEDI IN SLIKI — Končno je dedek Mraz v spremstvu snežink priko-23. decembra preteklega leta Je otroke delavcev In- na oder. Pravljica pravi, da iz mrzle in zasnežene duplati po dolgem času obiskal dedek Mraz. Obrazi slblrlje v resnici pa ta dan ni nič dišal po zimi, še celo čakajočih otrok na sliki to nestrpnost lepo ponazarjajo. mo^no je deževalo. Najmlajši obiskovalci so darila dedka Mraza sprejeli Tudi nekoliko starejši otroci so se pred stričkom z celo z nekaj solzicami ali vsaj s kremženjem. dolgimi lasmi in brado stiskali k mamicam. Večji otroci so svoje darilo »odkupili« z recitacijo ali Največji otroci se mamic niso več držali. Pogumno so plaho zapeto pesmico. obstopili dedka Mraza in mu zapeli pesmico. Ali bo ona dobila drugačno darilo kot jaz? Mami, vrečka je že v mojih rokah! Najbolj korajžna obiskovalka prireditve se je dedku Najbolj nestrpni so kar pred dedkom Mrazom pogle-Mrazu povzpela na koleno. Lep spomin na otroške sanje dali v darilne vrečke, kaj se skriva v njih. v letu 1989! Želje zaposlenih za leto 1990 Dragica Vodlan — šivilja Že pred enim letom se je opravljala raziskava za uvedbo telovadbe pri šiviljah. Želim si, da bi se telovadba za nas, ki delamo samo sede, resnično uvedla. Vsako šiviljo mučijo težave s hrbtenico. V tem letu bom zaključila šolanje ob delu. Rada bi boljše delo in s tem mogoče tudi večjo plačo. Seveda želim uspeha pri poslovanju celotni tovarni ter da delavci ne bi postajali tehnološki viški. Mojca Grilj — šivilja Želim, da bi se v letu 1990 gospodarske razmere v državi izboljšale. Na gospodarski stabilnosti bom lahko gradila tudi osebno uspešnost. Kristina Zor — šivilja Letos marca se bom že upokojila, zato velikih želja glede dela nimam. Vseeno pa bi rada videla, da ne bi bilo takšne galopirajoče inflacije, da bi lažje živeli. Želim si tudi mir v državi. Zase pa predvsem zdravje. Sedaj imam težave s hrbtenico, saj že več let delam samo 4 ure dnevno. Po upokojitvi bom poskušala doma še kaj šivati. Predvsem pa bom pazila vnučke. Joži Strehar — šivilja V tem letu si želim mir v svetu. Želim si razumevanja med sodelavkami, pa tudi med narodi. Če bi se namreč nadaljevalo v državi takšno stanje kakršnemu smo bili priča zadnje tedne prejšnjega leta, bi bilo življenje težko. V prvi vrsti pa si želim osebnega zdravja. Francka Peterka — mojstrica Francka Peterka — mojstrica Rada bi videla, da bi imeli v tem letu dovolj dela. Želim si, da bi se naši proizvodi prodajali, da bi zaslužili denar, potreben za naše obratovanje in plače. Vera Andrejka — delavka V letošnjem letu si želim predvsem mir v svetu, zdravja, dosti dela v službi in boljše plače. In še eno osebno željo imam. Do upokojitve mi ne manjka veliko let. Jaz pa sem deset let delala v tkalnici. Zato bi rada, da bi določila beneficirane dobe za tkalke čimprej uveljavili v praksi, da bi se lahko malo prej upokojila. Janez Bregar — varjenje cerad Seveda si želim dovolj dela in boljše plače. Zase pa imam željo, da bi si kupil nov avto. Zanj hranim večji del plače. Marjan Šinkovec — delavec Jaz si želim isto kot drugi. Dovolj dela in s tem boljše plače. Pa zdravje sebi in drugim ter mir v svetu. Tončka Klemenčič — delavka Če bo uveljavljena beneficirana delovna doba za tkanje, se bom letos že. lahko upokojila. Saj sem bila tkalka 28 let. Sedaj pa zaradi bolezni delam v čistilnici blaga samo 4 ure dnevno. Nikoli nisem mislila, da bom sedaj v čistilnici blaga. Upala sem, da se bom upokojila v tkalnici. Pa mi je zdravje ponagajalo. Kljub temu, da se bom upokojila, želim, da bi imelo podjetje v nadalje dovolj dela. Sama sebi pa želim, da bi zasluženo pokojnino uživala vsaj nekaj časa. Upam, da mi bo zdravje to dopuščalo. Po upokojitvi se bom ukvarjala z delom na polju ter z gospodinjstvom. Precej časa bom namenjala tudi vzgoji 8-letne hčerke. Nada Andrejka — delavka Prav gotovo si vsi Slovenci Želimo, da bi se gospodarske in družbene razmere v državi umirile. Potem bo tudi naše podjetje lažje prebrodilo krizo. Če se bo nadaljevalo sedanje stanje, se bodo delavcem obetali še težji časi. Posebno Marija Vehovec — varjenje cerad Kaj si želim? Boljšo plačo in dovolj dela. V zasebnem življenju pa imam eno veliko željo — dobiti stanovanje. Fani Gerčar — šivilja Zlasti si želim dovolj dela v službi. Moje splošne želje pa so mir, zdravje ter razumevanje med sodelavci in tudi v širši skupnosti. Marijino in Fanikino sliko je tiskarski škrat pozabil odtisniti. Za izpad slike se jima opravičujemo! mladim ni nič postlano z roži-' cami. Zaradi težkih .možnosti zaposlitve je vprašanje, ali bodo lahko prišli do kruha. Sedaj namreč večina mladih po končanem pripravništvu ostane brez dela. Zato smo starši šoloobveznih otrok lahko zaskrbljeni, kako bodo naši otroci živeli. Želim si, da se stanje ne bi vsaj poslabšalo, če se že izboljšati ne more. Anica Gujtman — delavka V letu 1990 si želim predvsem mir v svetu. Če bo uveden beneficiran delovni staž za tkanje, se bom upokojila. V tkalnici sem bila 29 let. Zaradi težav s križem so me premestili v čistilnico blaga. Želim si, da bi bila po upokojitvi zdrava. Pazila bom namreč na vnuke, se ukvarjala z vrtom in gospodinjila. Ivanka Medic — delavka V tem letu si želim predvsem ureditev gospodarskih razmer in stanja v naši tovarni, da bi si imeli kaj deliti. Pa da bi bili vsi zdravi, z obilo delovnega poleta. Tiste, ki se bodo upokojile, pa naj bi zasluženo pokojnino uživale vsaj polovico časa svoje delovne dobe. Delo montažne ekipe »Induplati« V ekipi je trenutno pet delavcev. Eden je dlje časa na bolniški, tako da delamo štirje. Delavci so Hribar Janez, Koželj Janez, Hribar Sandi, Košir Slavko in Knep Jože — vodja. Kot vodja opravljam1 to delo že 11 let. Do sedaj smo največ montirali koridorje, zračne hale, Samsone in nadstreške. V naše delo spada tudi servisiranje obstoječih montaž in vsa popravila ter prestavitve. Vsak delavec, ki dela na terenu, mora imeti pregled za višinsko delo, predvsem pa ne sme imeti strahu pred višino. Prav sedaj prekrivamo Pilotno kabino v TE Šoštanj. Višina, na kateri delamo, je tudi 22 m. Pri vseh montažah je skoraj 1/3 višinskega dela. Delo montažne ekipe poteka po celi Jugoslaviji in šotori Induplati so nameščeni od Skopja do Jesenic. Delavec, ki je v naši ekipi več kot 10 let, je prehodil Jugoslavijo po dolgem in počez. Montaže so bile tudi v Iraku. Tam so naši koridorji v večih krajih in to v Bagdadu, Suvaj si, Bala-druzu in Mosulu. Na montaži v Baladrazu sem z delavci iz Beograda montiral naše koridorje točno 20 km od iranske meje. Vsak dan smo slišali streljanje. Odkar je trajala montaža, smo šli dvakrat v zaklonišče. Najboljše montaže so bile tiste, pri katerih ni nič manjkalo, kjer so. vsi elementi kompletni in kjer platneni del ni bil ne prevelik ne premajhen. Pri delu na terenu se ne moreš na nikogar zanašati.' V podjetju je drugače, če ne naredi eden, to postori ali popravi drugi. Predvsem je pri našem delu potrebna lastna iznajdljivost in uigrana ekipa. Največkrat pa dobra mera potrpljenja. Delovni čas je dostikrat odvisen od vremena. Preglavice nam delajo veter, dež, sneg. Največ težav imamo pri pokrivanju, če piha veter. Kadar je vročina, pričenjamo zgodaj zjutraj, delamo pa tudi pozno zvečer. Delavnik je velikokrat raztegnjen na 12 ur. Vse montaže pa so v glavnem normirane. Vse izgubljene ure zaradi višje sile nadoknadimo v popoldanskih urah. V interesu nas vseh je, da je delo čimprej končano, kar občutno vpliva na naše plače. Po končani montaži pa nas največkrat čaka še vožnja domov. Vožnja se velikokrat potegne pozno v noč ali celo v naslednji dan. Tu moram omeniti problem ur na vožnji. Vožnja se ne šteje v delovni čas. Dejansko si od doma, od tega pa nimaš nič. Na primer, če se vozimo v nedeljo ali prosto soboto, nam pripada dnevnica, ta pa danes in že nekaj časa zadostuje le za eno boljšo malrcb za 24 ur. Priznavanje nadomestila za vožnjo imajo v mnogih podjetjih lepo urejeno. Meni to v Induplati, žal, ni uspelo v 10 letih. Drugi problem je nadurno delo, kadar naše delo ni normirano. Za delo v popoldanskem času pa lahko koristimo samo ure. To velja vseh deset let j samo za konfekcijo Radomlje. Večkrat sem poskušal ta problem rešiti, pa sem zmeraj pristal na izhodiščni točki. Upam si trditi, da so v naši DO nekateri vseskozi koristili uro in pol dopusta za uro dela, ker drugače ne bi prišli na delo. Prepričan sem, da je to edino pravilno. Velikokrat se je zgodilo, da smo prespali v kamionu. Ob iskanju prenočišča za eno noč smo namreč obupali, ko smo naleteli na dremavega receptorja, ki je enostavno rekel, da je vse zasedeno, čeprav sem videl po ključih, da temu ni tako. Naj omenim še problem dnevnic. Če se vrneš z montaže deset minut pred dvanajstimi urami, ti ne pripada cela dnevnica. Naslednjo trditev pa lahko potrdijo tudi moji sodelavci. Organizaciji, v kateri smo delali, smo zaračunali tudi dnevnico, vendar je nismo dobili izplačane. Nikoli nam montažerjem ne bo jasno, kako je to možno, da se voziš cel dan, od tega pa nimaš priznane niti ure. Pri naših montažah se mudi. Vedno preženemo gradbince, tako da smo nazadnje finalisti. Velikokrat se je dogajalo, da smo na enem koncu zaključevali z delom, na drugem pa so že vozili material v skladišče. Ne smem pisati samo o slabih stvareh, ker boste mislili, da smo samo v težavah. Velikokrat smo pohvaljeni, zlasti izven našega podjetja. Da dobro delamo in sodelujemo, se vidi po tem, ko povsod, kamor pridemo na servis, pregled ali popravila, dobimo viličarja ali pomoč pri dviganju konstrukcije. Prepričan sem, da je to dokaz dobrega sodelovanja in solidnega dela. Velikokrat se slišijo pripombe glede OD montažerjev. Podal bom primer. V ekipi sem imel delavca, ki mi je rekel: »Plača je plača, ampak ko doma malo ,pofušam‘, mi ostane več denarja, pa še doma sem.« Z veseljem pa lahko trdim, da smo v vseh teh letih videli tudi veliko lepega. Spoznali smo veliko prijateljev v vseh naših republikah. Velikokrat smo bili skupaj na gradbišču Slovenci, Bosanci, Albanci, Srbi, pa smo vedno našli skupni jezik. Prav v času, ko sta naš predsednik Stanovnik in Kučan odhajala v Avstrijo in Ameriko, smo bili na montaži v Zrenjaninu. Skupaj smo bili z delavci Jugoreme-dije. Vsi smo bili enakega mnenja, katerega pa, žal, dobesedno ne morem napisati. Namesto zaključka povem, da je vsako delo lepo. Tudi montaža je po svoje zanimiva, ena bolj, druga manj. Ko pa je delo končano in sta zadovoljni obe stranki, je najvažnejše, da smo čimprej doma. Velikokrat smo v šali, ko smo se po daljšem času vračali proti domu, na mostu čez BREGANO našemu šoferju Sandiju zaploskali in rekli: »PAJO, VOZI KUČI!« Jože Knep Montažna ekipa Induplati je v Medjugorju postavila kapelico iz kovinske konstrukcije. Po pripovedovanju delavcev je to ena od najzanimivejših montaž. Pri visokih montažah se rade pojavijo težave. Slika prikazuje težave pri dviganju kupole zaradi njene prevelike teže. IZ SEJNE SOBE Po sproščeni zakonodaji se delegati v delavskem svetu zadnje čase srečujejo s prošnjami delavcev, ki stanujejo v stanovanjih, katera je zgradilo Induplati, za odkup le-teh. Zakonodaja namreč omogoča nakup družbenih stanovanj njihovim stanovalcem, če ni izgle-dov, da bi bilo v doglednem času stanovanje prazno, torej če v stanovanju živijo tudi otroci nosilca stanovanjske pravice. Stanovalci pa stanovanja sami vzdržujejo. Od avgusta do konca novembra je delavski svet obravnaval prošnje 8 delavcev — nosilcev stanovanjske pravice na stanovanjih Induplati za odkup stanovanj. Sedmim delavcem je bil nakup stanovanj odobren. Eni prosilki pa je delavski svet vlogo zavrnil, ker gradi stanovanjsko hišo in je za gradnjo v podjetju že prejela poln znesek posojila. Po predloženih uradnih cenitvah stanovanj je delavski svet odobril odkup stanovanj naslednjim delavcem: Mijič Ljubi, Jamnik Rozaliji, Sitar Mariji in Maravič Mariji. Puhan Franc in Karolina ter Kostreševič Miladinka lahko ravno tako odkupijo stanovanja, vendar šele po predloženi uradni cenitvi. Vsi navedeni delavci imajo po sklepu delavskega sveta pravico do stanovanjskega posojila v Induplati do maksimalnega zneska 40 % celotne ' kupnine. Za predsednika delavskega sveta v času od 1.12.1989 do 1.12.1991 so delegati na 1. seji izvolili RAJKOTA BIRKA, tehnologa v pripravi dela. Za njegovega namestnika je bil imenovan ANTON HREN, vodja skupine v tkalnici. Postavljeno je bilo vprašanje o delovanju združenih sredstev po 1. januarju 1990. Šefinja finančno-raču-novodskega sektorja je odgovorila, da zaenkrat predvidevamo,da bodo združena sredstva tudi po spremembi predpisov delovala na enak način. V skladu s pravilnikom podjetje zbira sredstva delavcev zaradi financiranja tekočega poslovanja. S tem je z delavci vzpostavljen kreditni odnos, pristopnica pravzaprav pomeni neke vrste posojilno pogodbo med podjetjem in delavcem. Prav zaradi tega dejstva se posli združenih sredstev ne razumejo kot bančni posli. Banke zbirajo denar prvenstveno z namenom, da ga plasirajo naprej. Ker se v podjetju že nekaj časa soočamo z likvidnostnimi težavami, bo osnovni namen združevanja prostih sredstev delavcev ostal nespremenjen. Pri določanju obrestnih mer bo še vnaprej veljalo, da morajo biti najmanj take kot v bankah. Vsekakor pa bo zaradi ukinitve revalorizacije združevanje za delavce manj privlačno. POLNOST DUŠE Na zdravje prijatelj! Dvigni to čašo z menoj, kajti danes slavim moje duše pokoj! Polna je, vre kot vulkan, dan kot je danes, res ni vsak dan! Na zdravje prijatelj! Izpijva to čašo spoznanja nocoj! kajti to je najlepše spoznanje če veš, daje v duši bogastvo — pokoj! Na zdravje prijatelj! » Veseli se, vriskaj z menoj! Polna srce sta in duša, podeli prosim to srečo z menoj! DANICA BLEJC ZAHVALE Ob boleči izgubi mojega dragega moža IVANA JAŠOVEC se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oplemenitilnice in sindikalni organizaciji za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi govorniku za poslovilne besede. žena Fani ★ ★ ★ Ob boleči izgubi dragega atija BAJDE MARKOTA se sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice zahvaljujem za iz- _ rečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Jelka ★ ★ ★ Ob smrti naše drage hčerke, mamice, sestre In tete BERNARDE KOHEK se prav lepo zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice za denarno pomoč in iskrena sožalja. Žalujoča mami Marija Korunič DU 00pž.ALE _ 03Č.MAT.KNJ. KOLOUVGRK.A UL-o 61230 00M1ALE 1. PROSENC ROMAN, del. v KK, 7. 12. 1989 —iz JLA 2. LEKAN ANDREJ, navijanje tkanin v bale, 11. 12. 1989 — iz JLA 3. CERAR ROBERT, navijanje tkanin v bale, 19. 12. 1989 — iz JLA 4. ROKAVEC JANKO, navijanje tkanin v bale, 20. 12. 1989 — iz JLA 5. JERETINA PRIMOŽ, ključavničar, 21. 12. 1989 6. SUŠNIK DEJAN, fiksiranje preje, 22. 12. 1989 7. ORŠIČ MLADEN, del. v KK, 26. 12. 1989 8. PRESTOR JANKO, del. v KK, 26. 12. 1989 IZSTOPI: 1. NOVAK IRENA, previjanje, 30. 11. 1989, na željo del. 2. HAFNER GORAZD, plast, im-pregn. in sušenje, 3. 12. 1989, na željo del. 3. KRIVEC MARKO, barvanje tkanin, 29. 12. 1989, delo za dol. čas 4. TOPIČ PERO, obratni elektrikar, 11.12. 1989, potek pripravništva 5. ŠTEBLAJ TOMAŽ, navijanje tkanin v bale, 11. 12. 1989, discipl. ukrep 6. BURNIK KARMEN, predenje, 19. 12. 1989, neuspešna posk. doba 7. ŠTEBE PRIMOŽ, vzdrževalec strojev, 15. 12. 1989, v JLA 8. KLOPČIČ MARJAN, raztezanje, 14. 12. 1989, v JLA adrovske službe OSEBNI DOHODKI V NOVEMBRU 1989 Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene naj nižje in naj višje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), če prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo: Razred Skupaj DO do 13,100.000 38 13,100.001 — 16,000.000 106 16.000. 001 — 19,000.000 210 19.000. 001 — 22,000.000 194 22.000. 001 — 25,000.000 123 25.000. 001 — 28,000.000 68 28.000. 001 — 31,000.000 44 31.000. 001 — 34,000.000 22 34.000. 001 — 37,000.000 21 37.000. 001 — 40,000.000 12 40.000. 001 — 43,000.000 9 43.000. 001 — 46,000.000 7 46.000. 001 — 49,000.000 3 49.000. 001 — 52,000.000 1 nad 52,000.000 4 Zaposleni s 160 — 200 urami ______________________________________________________862 Zaposleni z manj kot 160 urami 50 Zaposleni z več kot 200 urami 24 Zaposleni brez obračuna OD 60 Skupaj število zaposlenih ____________________________________ 996 Najnižji OD ______________________________________ _____________9.762.700 Najvišji OD________________________________________________________________________60.989.000 Povprečni OD_______________________________________________________________________21.631.000 Vrednost točke je v novembru znašala v brutto vrednosti 134,00 din. Najnižji OD v višini 9.762.700,- dinje prejela delavka z 81,6 —odstotnim doseganjem norme. BOLNIŠKI IZOSTANKI V NOVEMBRU 1989 Oddelek .-ž o n. •<£ N Bolezen v % Poškodba na delu v % Poškodba na poti v % Pošk.izven dela v % Nega druž. člana v % Spremstvo v% Red. in pod por. dop. v % Skupaj v % Izpadle Proizvodnja tkanin 492 4,44 0,03 0,27 0,85 0,49 0,05 5,76 11,89 10.764 Konfekcija, Mengeš, Radomlje, Peče 210 5,98 — — 0,20 0,56 0,05 3,73 10,52 4.067 Konfekcija Mokronog 78 2,21 — 0,27 1,67 0,17 12,82 17,14 2.461 Uprava 165 5,82 — — — 0,16 0,05 1,82 7,85 2.384 Prodajalne 29 0,46 — — — 0,76 — 1,22 5,20 64 208 dejavnost 22 4,60 — — 0,60 — — Povprečno zaposlenih za DO: Zaposlenih 996 delavcev Izostanki zaradi bolezni Izostanki zaradi nesreče 4,71 % pri delu Izostanki zaradi poškodbe na poti Izostanki zaradi poškodbe 0,01 % 0,14 % 0,50 % izven dela Izostanki zaradi nege 0,54 % Izostanki zaradi spremstva 0,06 % Izostanki zaradi por. in pos. por. dopusta 4.94 % Skupaj: 10,90 % Izdaja v 1550 izvodih DO INDUPLATI Jarše, p.o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica ter fotografiranje LADA OREHEK. Natisnila tiskarna Delavske univerze, Domžale. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 od dne 8. 4. 1974.