n
i
Naj več j i alovenaki dnevnik
i	v Združenih državah
V«ti* z* T»e leto ... $6.00 I
I Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00
jj^ Za inozc
Za iraowmul >o celo leto $7.00
>U a 10
J
GLAS NARODA
List islovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHdsea 3—3878
I The largest Slovenian Daily in the United States.
a lamed every day except Sundays a |j)	and legal Holidays,
75,000 Readers.
___
II	IMP r
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 2t*. — STEV. 209.
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEM BER 5, 1931. — SOBOTA, 5. SEPTE MBRA 1931
VOLUME tTTlT _ LETNIK XXXIX.
HOOVER NE BO NASPROTOVAL 3 ODSTOTNEMU PIVU
ZAKLADNICA BI BILA Z UVEDBO NOVE ODREDBE ZA MILIJONE DOLARJEV NA DOBIČKU
Razni politični svetovalci ao Hooverja dolgo prepričevali in ga slednjič prepričali, da bi tri-odstot-no pivo dosti koristilo deželi. — Zadevo bo prepustil kongresu, v katerem bodo pa imeli še vedno suhači večino. — Volsteadova postava bo najbrž amendirana.—Komisar Woodcock ie prepovedal suhaškim agentom piti. — Dokaze" glede kršenja suhaške postave morajo imeti v steklenicah, ne pa v želodcu.
Nečuvena deportacijska politika
Ishbel se je pred iasom pogodila z deluvsko stranko v Se aha m okraju, da bo imela tam par predavanj. Ker je pa tamošnji odbor stranke
—	Ker je sedanja krza nov dokaz, da je kapitalizem popolnoma odpo-vadal, — je pisala, — je potre-ba temelj i tej še socijalistične razjasnitve, večje kot je bila kdaj prej. Vsled -tega upam, da lahko podpiram svojega očeta, obenem pa nadraljujem s socijaliartično propagando.
—	Če ste mnenja, da ne smem govoriti na delavskih sestankih, ker podpiram svojega očeta, ne bom govorila, ampak se bom na drug način posvetila delavski oziroma socijali-
MACDONAI.D BO KRALJEV GOST
Konec tedna bo preživel v gradu Balmoral n a Škotskem. — Hči se je zavzela za svoiega očeta.
LONDON, Anglija, 3. septembra. Angleški ministr. predsednik Ram-( say MaoDonald bo koncem tega ted-
WASH1NGTON, D. C., 4. septembra. - Pred- na gost angleškega kralja Podal se
sednik Hoover ne bo imel ničesar proti temu, če bi v *rad Balmoral na škotskem,
,	i	i	i	i •	i i kamor se je kralj vrnil, kakorhitro
kongres meseca decembra glasoval za izpremembo je b:la U3tanovljena nc>va vlada Volsteadove postave. Volsteadova postava določa, j Malcolm MacDonald ^ njegova da je vsaka pijača, ki ima več kot pol odstotka al- sostra ishbel sta se z vso odiočnost-kohola, opojna ter je vsledtega po zakonu prepo- j d zavzela za svojega očeta, vedana. Določbo nameravajo vtoliko izpremeniti, da bi bila dovoljena prodaja triodstotnega piva.
Da se bo nekaj takega zgodilo, so danes predsednikovi politični in trgovski svetovalci precej jasno izbacnil Ma<cIX»nalda iz svojih vrst, namignili	I mu sPor:*^ia' da ne bo imela na-
. ,	-i! i >i • • • i • i • a	povedanih predavanj, če bi mogla s
Istočasno je pa izdal prohibicijski komisar Amos tem stnmki kaj koristiti. W. Woodcock, drastične odredbe, ki prepovedujejo suhaškim agentom pitje alkoholnih pijač.
l o jim je dovoljeno le v izjemnih slučajih in 3 posebnim dovoljenjem.
Dozdaj je bila namreč navada, da je šel suhaški agent v sumljiv prostor naročil pijačo ter po okusu ugotovil, če je opojna ali ne. V bodoče bo moral prinesti "dokaz" v steklenici seboj.
Možje, ki igrajo važno vlogo v ameriški trgovski zbornici, ter razni republikanski voditelji so svetovali predsedniku, naj priporoči kongresu, da bi Vol-; sU^n^propa^aj^di-steadovo postavo toliko amendiral, da bi dovoljevala izdelovanje tri odstotnega piva, ki bi bilo podvrženo primernemu davku.
Na ta način bi bila ameriška državna zakladnica vsako leto za milijone dolarjev na dobičku.
Predsednik je odvrnil svetovalcem, da ne bo dal kongresu nobenega takega priporočila, obenem je pa namignil, da tozadevne predloge ne bi vetiral, če bi postala zakon.
Varjenje tri-odstotnega piva bi se v vseh ozirih zelo dobro obneslo. Zvezna zakladnica bi bila na velikem dobičku, pa tudi na tisoče in tisoče ljudi bi dobilo delo,vsled česar bi se sedanja depresija znatno omilila.
Za izdelovanje dobreg a piva je predvsem Silas H. Strawn, predsednik ameriške trgovske zbornice. Istih nazorov je tudi Julius H. Barnes, predsednikov zaupnik v političnih zadevah.
Za tozadevni predlog sta dovzetna tudi Joseph R. Nutt, blagajnik republikanskega narodnega odbora, ter generalni poštni mojster Walter F. Brown.
Novi kongres bo proti modifikaciji v razmerju dveh proti eni, toda narodni zastopniki bodo morali nehote vpoštevati sedanjo depresijo in prednosti, ki bi se pojavile iz prodaje dobrega piva.
KANSAS CITY, Kans., 4. septembra. — Brez vsake debate in soglasno je bila sprejeta na tu zborujoči 32. konvenciji "Veterans of Foreign Wars", resolucija, ki zahteva izdelovanje in prodajo pijač, katere imajo štiri odstotke alkohola.
Resolucija se tudi odločno obrača proti osemnajstemu amendmentu, ki je bil sprejet v času, ko se je na milijone mladih Amerikancev mudilo v Evropi ter niso imeli prilike odločati o tem važnem vprašanju.
Iztis resolucije bo poslan vsem članom kongresa, članom kabineta in predsedniku.
P0V0DENJ V
NJ
m
. fcč^ Zaradi postavnega praznika
P0RT0 R1C0 ^ "DELAVSKEGA DNE" ne izide
| v ponedeljek "Glas Naroaa".
Tajnik stranke ji je odgovoril, da so jo vsi zelo radi imeli, da pa zaenkrat ne potrebujejo njene služba.
Sin voditelja angleških liberalcev, Gwilyn Lloyd Oearge je danes parlamentarni tajnik trgovskega odbora.
MacDonaldov si je postal državni p 2d t-ajnik za dominije.
Vsled Hudega, več dni ^ Prihodnja številka izide v to-trajajočega deževja, sta' «*. ^e 8. septembra, mesti Ponce In Guayail-la napol pod vodo.
PRISELJENIŠKA OBLAST NAJ
OPUSTI SEDANJO TAKTIKO
ico, 4. septem-je danes pre-eplavila preje eno najvaž-
SAN JUAN, Por bra. — Reka Portu stopila bregove ter cejšen del Ponce, nejšlh pristanišč.
Kolikor se je moglo dosedaj dognati, je od 35 do 200 oseb izgubilo življenje.
Proti Ponce se je podala pomožna ekspedicij-a pod vodstvom stotnika Antonia Silve, ravnatelja Rdečega križa.
Poplava je nastala po težkem deževju, ki je trajalo dva dni.
Telefonska družtu je sporočila, da so delavci potegnili izpod razvalin trideset trupel.
Ponce ima 47,000 prebivalcev.
Uprava.
REPUBLIKA ČILE SE BOJI KOMUNISTOV
Novi načelnik armade in mornarice je rekel, da komunizem n e more drugje obstajati kot edi-nole v državi, v kateri prebivajo sužnji.
SANTIAGO, Chile, 4. septembra. Tudi mesto Guayaila, ki je odda-' Komunizem, ki je bil pred kratkim
Bivši pomožni zvezni pravdnik James C. Thomas, kateremu so bili svoječasno podrejeni vsi slučaji deportacij, je poslal newyorškemu narodnemu odboru za zaščito inozemcev pismo, v katerem odločno protestira proti srednjeveškim metodam pri deportacijah ter napram ozkosrčni, kratkovidni in neameriški politiki, ki jo uveljavlja ameriška vlada proti tujerodcem.
ljcmo petnajst milj od Ponce, je preplavljeno.
DIKTATURA JE REŠILA PORTUGALSKO
KITAJSKA MESTA IN VASI IZGINJAJO
Povodenj se neprestano širi. — Jezovi se podirajo, in voda preplavlja rodovitno ozemlje.
ŠANOHAJ, Kitajsko, 4. septembra. — Preplave, ki so vsled nepre-dtalnega naraščanja Jangtse reke zahtevale že na tisoče človeških življenj 'ter odvzele milijonom ljudi streho, se še vedno širijo po provinci Kiangsu.
Jezovi, o katerih se je splošno domnevalo, da so zgrajeni za večno, so popokali.
Mesto Hingwah se dviga kot otok iz jezera, ki meri petintrideset milj v premeru. To jezero je pokrilo nešteto mest in vasi. V njem je našlo smrt na tisoče prebivalcev.
V mestu Wuhu ob reki Jagtse je nad štiri tisa i mrtvih ter nad dve-stotisoč ljudi brez strehe. Natančnega števila žrtev ne bo mogoče nikdar dognati.
Ker se 'je porušil nasip severno od Na&klnga, voda neprestano narašča. Prebivalci izza velikega za-padnega zidu so si poiskali v mestu pribežališča. Na obzidju je na tiaoSe oseb, ki zastonj caskajo pomoči.
Prva izjava, ki jo je dal predsednik gen. Car-mona v petih letih čas-niskim poročevalcem.
LIZBONA, Portugalsko, 4. septembra. — General Carmona, portugalski ministrski predsednik, je sprejel v avdijenci zastopnika United Press. To je -bil prvi intervju, ki ga je dal kakemu časniškemu poročevalcu v zadnjih petih letih. v
Rekel je, da je revolucija nekoliko zakasnila vladni program, njegovi izvedbi pa ni škodovala. Če bi Španska ne imela diktature, bi bilo da- lt0'v"
nes seveda vse drugače. Tako je pa > Ljudem &e J'e Prepovedano zbirati
baš diktatura rešila deželo pred re- se 114 m<Xih- P° deveU ^ 27veČ€r volucijoirarji.	i Mesta srne nihče zapustiti, če nima
Carmona je prepričan, da bo dik- j Posetme^ dovoljenja. Osem tisoč
v tej republiki še zelo malo razširjen, je račel dobivati zelo nevarno in pretečo obliko. Upor 5000 mornarjev so izrabili komunisti v svoje namene ter so začeli pridi gov a ti svoje doktrine, ki se vedno bolj utrjujejo v prebivalstvu.
Vladi se je zdelo potrebno izdati posebno svarilo proti širjenju komunističnih idej.
Senator Manuel Hildago, komunistični .kandidat za predsed?iiško mesto, bo najbrž deportiran.
Hildago je edini nasprotnik Juana Estebana Martena. konservativnega kandidata.
Novoimenovani poveljnik armade, mornarice in zračnih sil, I dale -cio Tellez, je izjavil v svcjem proglasu, da komunizem ne more drugje obstajati kot samo v deželi sužnjev. Zaenkrat je edinole Rusija taka dežela.
— Rusi so živeli že stoletja v nevednosti, zdaj pa žive pod komunističnim jarmom. Rusija je zamenjala carski jarem za j-arem sovje-
j tatorstvo s patriotizmom, vztrajnostjo in dobro voljo uspešno zavr-, šilo svoj program ter spravilo deželo ni dobro ekonomsko podlago. Takih intrig, kot so bile pred letom 1926, ne bo nikdar več na Španskem.
General je odločno zanikal govorice, da bi bilo diktatorstvo tiran-stvo.
V ENAJSTIH URAH
PREKO KONTINENTA
Ameriški letalec major Jame s H. Dolittle se je dvignil včeraj v Bur-bank, C al, ter pristal po enajstih urah itn petnajstih Nevrcj-ku, N. J.
vojakov straži razna vladna poslopja. Nad časopisjem in brzojavom je uvedena stroga cenzura.
HREPENENJE PO ODRESENIKU
Vsak dan moli v Jeruzalemu petdeest tisoč Zidov, da bi jim nebo poslalo Odrešenika, ki bi jih rešil Arabcev.
JERUZALEM, Palestina, 4. sept. minutah pri Židje v Palestini so se oči vi dno na-j veličali angleških cbljub in ne ča-S tem je porazi za dobro uro re- kaj o iz Londona rešitve, toliko bolj
so se pa začeli zanašati na Mesijo,
kord kapitana Hawksa.
AMERKANEC OROPAN V NEMČIJI
ki bo prišel in obnovil svetopisemsko kraljstvo Davida,
Židje bi bili radi samo gospodarji na svoji zemlji, toda Arabci, ki so
, DARMSTADT, Nemčija- 4. sept. -	vere, jim delajo ne-
Vlomilci so vdrli dan« v stanova-	12 Lond°na 111,
! nje Amerikanca Williama Dunhama	so se zaceli zanašati na pre-
iz Chicaga. Odnesli so kreditno pil-	Preroka
smo, glaseče se na znesek 5000 do- J Vsak dan modi v Jeruzalemu nad lanrjev, več čekovnih knjig, uro, ne- petdeset tisoč Židov, da bi jim nebo j kaj zlatnine In dve aifkarti.	j čimprej poslalo Odrešenika.
V ojv^enje svojih trditev navaja Thomas poročilo Wickersheamove komisije, ki je razkrilo marsikaj, kar je širša javnost samo slutila, ni pa skoraj mogla verjeti.
Thomas se posebno zgraža nad delavskim tajnikom Doakom, ki je kot načelnik priseljeniškega urada skoro popolnoma odpravil takozva-no azllno pravico.
Prejšnja leta je ameriška vlada nudila zavetje vsakemu političnemu beguncu, zdaj pa take begunce pošilja nazaj, naravnost rabljem v roke.
Pri tem se sklicuje Th:mas posebno na Guida Seria, Kitajca T. H. Li-a in Edith Berkman.
Deportirani so bili v dežele, iz katerih so pobegnili in v katerih jih čaka smrtna kazčni
Vsi trije bi lahko dobili potne liste, da bi se izselili v druge države, toda Doak je neusmiljeno vztrajal na svojem stulišču. da morajo biti deportirani tja, odkoder so prišli.
In zakaj so bili deportirani? Zato, ker so nastopili tukaj kot voditelji štraj karjev oziroma so zasledovali politiko, ki delavskemu tajniku ni bili povolji.
Nadalje je navedel slučaj Richar-da Newmana, ki je pred sedmimi leti prišel povsem postavno v deželo ter se je izzi onega časa mudil neprestano v deželi.
Zdaj se nahaja v okrajni jetniš-nici v St. Albans, Vermonth, pod obtožbo, da je prišel v deželo nepo-stavnim potom ter ga nameravajo deportirati na Poljsko.
I Newman se je obrnil in se sestal (z ameriškimi priseljeniškimi uradniki. s kaUrimi je pred dobre pol lire govoril.
Aretirali so ga, češ, da se je priselil nepostavnim potom iz Kv.nade v Združene države.
Iz ječe je pisal Newman nekemu prijatelju sledeče:
— Zaprli so me v strašno luknjo. Nimam niti vode, niti mila, niti brisač. Izza sobote se ž? nisem umil Hrana je neužitna, pa še te je malo. Trikrat n-a dan dobim par koščkov kruha, malo masla in jašo tekočine, ki ji pravijo čaj. V tej smrdljivi, mrčesa polni luknji ni nobene svetlobe. Jaz ne morem več vzdržati. Znorel bom, če takoj ne pride pomoi.
ROMUNSKA KRALJICA VDO VA NEVARNO ZBOLELA
DUNAJ, Av-strij-a, 4. septembra. Iz Bukarešte poro:ajo, da je romunska kraljica-vdova nevarno zbole-^ la. Bolezen se je pojavila kmalu po psroki njene hčere Ileane, toda par dni zatem se ji je obrnilo nekoliko na bolje. Zdaj pa pravijo zdravnik5, da je operacija absolutno potrebna.
SULTANOV SPOMIN
NA FRANCIJO
Newman je hodil od mesta do mesta, iz države v državo ter iskal dela. Prišel je tudi v državo Vermont, ter hotel iti preko meje v Kanado, toda preko meje ga niso Zase je pa kupil majhen francc^ki pustili, ker ni imel pri sebi zahteva- j avtomobil ter krasne svilnate pa-nih petindvajsetih do>arje\.
RAMBAT, Maroko, 2. septembra. S svojega potovanja po Franoiji so je vrnil sem mladi maroški sultan. Njegovih štirinajstih žen ga je ž? težko pričakovalo. Ženam je prinesel na stotine najrazličnejših darov.
jamas.
jMeglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu« žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja* janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točna v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj Sonar Soma, krem	^
nmdaljnih potov ln stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ti so opremljene ■ podpišem naslovi]encev ln ilgom zadnjih, poftt, katero dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila.


Enake povratnice so selo potrebne sa posameznike t slučaj« sreče pri delo radi kompenzacije, kakor mnogokrat T ramlb čajih tudi na sodni jI t stari domovini.
Sakser State Bank
82 Cortl&ndt Street	New York, H. Y,
---—Telephone BArclaj 7—4)880 ali 0381 -___
GLAS NARODA
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 5, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in 17. S. A.
Oviwd ud published by ■L0YEN1C PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L. Btttdlk, Tnu.
PSaee of btnineaa of the corpora-tiosi and addreuea of above officers: tM W. lttk iti—i. Bercugh el Manhattan, New York City, N. Y.
'QLA8 NARODA (Vole« of tile People)
Halted Every Day Except Sundays and Holiday*
Iz Jugoslavije.
It celo leto Teljft list sa Ameriko
In Kanado -..............................$6.00
£a pol leta________43-00
četrt leU ____
..$li>0
Za New York sa celo leto Za pol leta
$7.00 .$3.50
Za inozemstvo sa celo leto----$7.00
Za pol leta ...............................43.50
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" Izhaja TsaJd dan IzvzemAi nedelj In prasnlkov.
DopUt bra podpisa In osebnosti se ne prlobtojejo. Denar naj se blagovoli poAUJatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejftnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _____
"QUI NARODA", 211 W. IStb Street, New Yortt, N Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
BONCOUEOV PREDLOG
Joseph Paul Boncour je Praneoz ter je po prepričanj n soeijalist in sicer "miroljuben" soeijalist.
On je nekak strokovnjak za razorožitev. Pri vsaki priliki jo zagovarja in se zavzema zanjo.
Toda vse kaže, da njegov cilj ni splošno, pač pa enostransko razoroženje. Ko zagovarja ta svoj ideal, nikdar ne jK>za'bi omeniti "varnosti" Francije.
JBoneourovo geslo je: — Najprej varnost, potem pa
razoroženje!
— Drugi pametnejši in razsodnejši pa pravijo drugače. — Razoroženje pomenja in prinaša varnost.
Pred skupščino Lige narodov, ki se ima baviti z vprašanjem razaroženja, se je pojavil Boncour z novim predlogom, s katerim hoče vplivati lia merodajne državnike, ki so se zbrali v Ženevi.
Svoječasno je govoril o 44svetovni" policiji, ki naj bi bila podrejena Ligi narodov in s katero bi bilo mogoče pomiriti z orožjem rožljajoče narode ter o nekakem Liginem "generalnem štabu".
Kdaj je pa šel možak nekoliko dalje in predlaga, naj bi jjtrevzela Liga kontrolo nad armadami, mornaricami in zračnim brodovjein vseh držav, ki so zastopane v nji; če s, da bi bilo edinole na ta način mogoče preprečiti vojno.
3ioncourove namene so najprej spoznali v Rimu in jekli: — Olio, Francija bi si rada prilastila vlogo svetovnega maršala. Francija bi rada pripravila Ligo narodov, da bi ji poverila vrhovno komndo nad oboroženo srlo vseh narodov.
Pa ne samo v Rimu, tudi drugod so spoznali, da je jnko.
Nazori, ki jih je pojasnil Boncour zastopniku Associated Press, niso prav nič primerni za uspešnost razo rožitvene konference, ki se bo začela meseca februarja v Ženevi. Taki nazori ustvarjajo ozračje viharne napetosti, in če se uresničijo, bo svet približno tam, ko je bil pred letom 1914.
Nemara je pa baš to glavna svrha Francije?
Francoski mogočni hočejo namreč z vsemi silami preprečiti, da bi se načelo vprašanje razorožitve.
Vsledtega z vsemi sredstvi delujejo — zaenkrat še za kulisami — da bi se konfemca sploh ne vršila, oziroma, da bi bila za čimdaljšo dobo odgodena.
V Wasbingtonu so že spoznali to politično igro ter m storili vse potrebno, da se bo razorožitvena konferenca vršila prihodnjega februarja, pa naj Francija še tako nagaja in naj se temu še tako protivi.

VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRU2ENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno.
, Vloge obrestujemo po 4%
Sak&er State Bank
TOU. H. Y.
Podpore za zatiranje živinskih kužnih bolezni.
Na področju banovin drinske. mo-ra-vske, vrbavske in savske, posebno pa primorske, vardarske in zetske banovine so se v zadnjem času pojavile živalske bolezni, in sicer ovčje osepnioe in smrkavost pri konjih.. Da se te bolezni čim uspešneje pobijejo, je kmetijski minister v soglasju s predsednikom ministrkega sveta dial kr. banskim upravam na razpolago potrebne kredite za pobijanje teh bolezni, irr sicer: vardar-ski banovini v Skopi ju 100,000 Din, primorski v Splitu 100,000 Din, zet-ski v Cetinju 50,000 dinarjev, mo-ravski 50,000 Din, savski v Zagrebu 50,000 Dim, drinski v Sarajevu 50 tisoč dinarjev in vrtoavski v Banji Luki 50,000 tisoč dinarjev. Te vsate bodo kr. banske uprave porabile po navodilih kmetijstva ministrstva za nabavo ovac, za izdelavo cepiva ter za kritje stroškov za potovanje veterinarjev v svrho zdravljenja nalezljivih živinskih bolezni.
Dva velika gozdna požara.
Na poti med Kotovarišem in Te- j sličem se je užgal <gozd, last podjet- ^ jii Bosna Bos. Rudarji in drugi delavci sn prihiteli gasit, s so se morali naslednji dan brezuspešno povrniti zaradi pomanjkanja vode in hrane. Seljaki nadaljujejo gašenje in lokalizimnje požara, ki še vedno divja po krasnih mladih gozdovih.
— Nič manj kot 20 dni gori tudi že velika šuma Klekovača pri Bos. Petrovcu, last podjetja Šipad. Tudi tukaj se trudijo seljaki in drugi delavci, da omejijo požar, ki je nastal od isker iz lokomotive. Ker je ves kraj brez vode, je tudi tu gašenje silno otežkočeno.
Brata je ustrelil.
V	vasi Kutrnci sta se sprla brata Širne in M a to Doivševič zaradi hiše, ki jima je zapustil pokojni oče. Mata je hotel porušiti svoj del hiše, česar pa mu Širne ni pustil, ker bi bila s tem poškodovana tudi njegova polovica hiše. Ko je 17. avgusta odšel Širne na polje, je Mato na lepem' pričel rušiti svojo polovico. Ko se je popoldne ob 3. vrnil Šime domov ter opazil, da stoji samo njegova polovica hiše in da sedi Mato na strehi, trgajoč poslednja bruna, ^e je Šime tako rlazljutil, da je skočil po puško in ustrelil brata. Mato je pradei mrtev e strehe. Morilec je bil aretiran.
Velik požar v Črni gori.
V	črnogorskem selu Bregašiclh je izbruhnil požar v hiši bratov Medo-vlčev, ki je pogorela do tal. Ker je pihal močan, veter in odnašal ogorke daleč neekoli, je požar upepelil še 27 drugih s slamo kritih poslopij. Škoda je zelo velika.
Drava naplavila žensko truplo.
Te daii popoldne je strojnik mestne elektrarne v Osijeku opazil, da je Drava naplavila truplo neznane ženske. Truplo so potegnili na breg, a mogli so samo ugotoviti, da je poje pokoj niča stara približno 50 let, imela je mestno obleko. Pri njej niso našli nikakih dokumentov. Ker na truplu ni bilo znakov nasilja, se se domneva, da je neznanka izvršila samomor.
Vas ni opazila, da je grobar že davno mrtev.
V	selu J&gnjetovcu pri Koprivnici so prebivalci te dni začutili, da se iz barake, v kateri je stanoval stari Maški grobar Lojze Mihalič, po rodu Slovenec, širi hud smrad. Poklicali so župana, ki je dal vrata s silo odpreti. Ko so vstopili, se jim je nudil grozen prizor. Stari grobar je ležal v nesnagi. Truplo je že razpadalo. Ugotovilo se je, da se je Mihalič pred tedni močno opijanil In da. ga pozneje ni nikdo več videl. Zaradi obilnega uživanja alkohola ga je po zdravniški izjavi, zadela kap.
Pomanjkanje v črni gori.
Zaradi grozne suše in slabe letine v Zetski banovini je ban dr. Krulj po odobren ju ministrstva skliaal banski svet Zetske banovine na izredno zasedanje.
BODOČA VOJNA BO ZA FRONTO
Kako smešno primitivna je bila vojna tehnika v svetovni vojni! — piše berlinski '"Vorwarts". Štiri leta in pol je trajala da so pokončali 10 milijonov ljudi. Pehota se je razporejala v roje in za vsak jarek, za vsak lijak, za vsako strojno puško se je bila obupna borba.
Čisto drugačna je slika bodoče vojne po stanju sedanje vojhe tehnike. Še preden se bodo začele premikati armade po kopnem bodo vdrla krdela bombnih letal v višini 7000 do 9000 m nad sovražnikovo deželo in bodo obmetavala njegova središča z bombami. Mesta, pristanišča, letališča, tvornrce za strelivo in orožje, elekrične centrale in vodovodi bodo njih cilj L UnVievala se •bodo industrijska središča, rudniki in kemične tovarne. Na vse te objekte bodo metali do 2000 kg težke bombe, katerih ena sama. bo zadostovala, da raznese cele komplekse hiš v trenutku. Posluževali pa se bodo tudi malih vžigalnih bomb, ki1 tehtajo samo 1 kg, zato pa so napolnjene s termitom Kadar se ta užge, nastane vročina do 3000 stopinj. Takšen požar se ne bo dal pogasiti z vodo.
1 Pri teh malih bombah bo odločalo število. Vsako letalo jih bo lahko vzelo vsaj 500. Sto letal jih bo torej vrglo - na zemljo 50,000. Če bodo priletele na velemesto, ga bodo izbrisale s tal. Potem ne smemo pozabiti na bombe s strupenimi pli-
OBOŽEVALCI MORILCEV IN PO ŽIGALCI"
Split 19. avgusta.
Poročali smo že, kafco je glavno glasilo italijanske iredente, zadarski "11 Utorio Dalmatico ~ v drugi polovici julija začel priobtievati svoje pozive na proslavo enajstletnice ' junaške smrti" dveh italijanskih mornarjev. v Splitu, ki je bila potem, kakor znano, kar naj dobrodošle j ši povod tržaškemu fašizmu za ono divjaško besnenje proti našemu na- t rodu na Primorskem, v katerem so iraši narodni domovi končali v ognju in plamenu, nas narod sam pa pogin j al pod fašistoveskimi gorjača-mi, samokresi in bombami. Jugoslovanski tisk je takrat v mirno,
nila, ki je pred enajstimi leti za-vratno sprožilo puško proti junakoma. ki sta danes postala zaščitni božanstvi te dežele".
Italijanska izzivača krvavega spopada sta zaščitni božanstvi našega jugoslovanskega Splita, naše jugoslovanske Dalmacije!
In še dalje! -'Zares, mogli bi bili predvidevati to. ker smo vedeli, da j oboževalci morilcev in požigalcev ne mere j o niti razum sti niti spoštova-to pravega junaštva.... Predočujemo italijanskemu narodu to svetoskrun-sko kampanjo, kakoršna doslej ni bila znana civiliziranim narodom; i glasila s politično mržnjo pre poje-
stvarno pisanih spominskih člankih :ne	so prekoračila vse me-
zopet in zopet ugotovil nepobitno'Je" Ker v svoji besno5ti * ^oji
resnico, da so bili tedanji splitski jalOV1 mržnji ne morejo ra^esti nad
dogodki izvani iz italijanske stra- i Ž1Vinu' se raznašajo s svo^m Psova"
njem nad imeni "
ni in na Primorskem ter v Trstu na- | menoma izrabljeni za že zdavnaj pripravljeni naskok na primorske Jugoslovane, ki naj bi z enim mahom uničili njihova politična in kulturna ognjišča.
V Splitu se je tedaj nahajala med-zavezniška komisija, v kateri je bila "zastopana tudi Italija, in ta nepristranska komisija je po temeljiti preiskavi ugotovila, da se je tedaj, 19. julija 1920 leta, začelo streljati z italijanske motornice proti tiso-čeroglavemu občinstvu na splitskem obrežju in da je naito jugoslovanska oborožena sila morala uporabiti orožje v obrambo občinstva, pri čemer je doletela smrt poveljnika italijanske motornice Gullija in motorista Rossrja. Ta dejanski stan je ugotovila tedaj nepristranska med-zavezniška komisija. Toda kljub tej ugotovitvi se je z italijanske strani, zlasti s strani italijanskega tiska vse od tedaj pa do danes prikazoval ta dogodek v čisto drugačni luči, kakor da smo mi Jugoslovani izzvali krvavi spopad, kakor da se je z naše strani začelo streljati, kakor da smo mi v svoji "divjaški mržnji pro-
in spominom mrtvih. Potem bodo pa prihaojali in j govorili o civilizavciji. Tcda ali niso j to najočitejši izrazi naj trdovratne jšega in neozdravljivega balka-nizma?"
Ne da bi hoteli odgovarjati na te psovke italijanskega iredentizma, ne, samo hoteli smo pokazati, na kak način, s kakimi sredstvi se bore predstavniki in nosilci dva tisočletne kulture proti nam "balkanskim barbarom"! Potrdimo pa naj vendarle tols: "Oboževalci morilcev in požigalcev ne morejo niti razumeti niti spoštovati pravega junaštva!" Prav ima irendentistični "II Littorio Dalmatico": oboževalci morilcev našega naroda in požigalcev naših narodnih in kmetskih domov na Primorskem ne morejo niti razumeti niti spoštovati pravega junaštva !
S to ugotovijo se zadovoljujemo!
ni. Krdelo 100 letal, katerih vsako / ti Italiji" krivi smrti onih dveh ita-bi naložilo po 100 takšnih bomb, bi iranskih "junakov. In s takim ne-lahko v eni uri uničilo mesta kakor j resničnim namenom
so JLcndon, Pariz, Berlin ali Dunaj. Izdelujejo se tudi bombe, ki ovijejo mesto v 20 m debelo meglo. Takšno mesta je potem izroieno na milest in nemilost napadalcu.
Takšna bo torej vojna, preden bo padel en strel, preden se bo fronta premaknila za eno ped. In fronta aama? Tam bo vse ovito v meglo. Pod njenim odkriljem se bodo premikale cele armade v oklopnih vozilih. Na čelu bodo gradili skoro neranljivi oklepni tanki s 15 cm topom in 12 strojnicami. Pomendrali bodo vse, kar jima bo na poti. Za njimi pa bodo lezli lažji tanki s strojnicami. A velika bitka se bo, kaikor rečeno, bila za fronto.
Svinje raztrgale
deklico.
V sata Viitoovcu pri Dj&fcovu je Šestletna Manda Vrbaničerva. naletela na čredo cvtoj, ki »o napadle dekletce in je grozno raanaaazile. Pastir, Id je Ml v VBŽttd. je ftllil defcttco rrttti, a svtaje so tudt njega napadle, da je moral JbeftatL
ZVIJAČA ALI KRIMINALNI
ROMAN
i
Iz Pariza poročajo o nenavadni pustolovini, ki jo Ima za seboj mladi industrijec iz Toursa Christian Navarre, ki je približno pred mesecem dni odpotoval v Nantes, kjer je nenadoma izginil. Njegov avtomobil so našli blizu nabrežja. Bil je močno poškodovan, iz česar so sklepali, da je njegov lastnik naj-brže utonil.
Po štiritedenski odsotnosti pa se je minule dni mož nepričakovano pojavil v stanovanju svoje zaročenke v Parizu. Prišel je v takšnem stanju, da si ga znanci še danes ne vedo pojasniti. Očividno je zblaznel, če ne simulira blaznosti. Prišel je k znancem v popolnoma raztrgani močno ohlapni obleki in je neprestano tožil o nekem skrivnostnem profesorju ki mu je potisnil čelado na glavo. Zdravniki so ga pregledali in ugotovili, da ima na glavi odprte rane, ki izvirajo od težjih poškodb. Kje je bil štiri tedne, koso ga iskali, pa ne more povedati.
Policiji se doslej ni posrečilo, da bi našla sled za kakšnim krivcem njegovega stanja. .Po vsej priliki se tudi ne more reči, da bi mož simuliral blaznost. Rane ne glavi pričajo, da se mu je ces moralo nekaj zgoditi, a pojasnila za to zagonetno stanje ne najde nihče.
Naredita aa am -Gio Ni
? Ma-
tih
M
izpre vrnjenim, lažnivim prikazovanjem tega dogodka, hujska ob njegovi obletnici, ki pa je obenem tudi obletnica fašističnih grozodejstev nad našim narodom na Primrskem, italijanski iredentistični trsk, na čelu mu "II littorio Dalmatico", leto za letom italijanski narod in vso široko javnost proti nam Jugoslovanom in naši državi, pozivaj«!? vse, kar misli in čuti italijanski, na osveto, ki naj odreši "zasužnjeno italijansko Dalmacijo" iz "krempljev barbarskih osvojevačev".
"H Littorio Dalmatico" ki mu pre-dočitev tedanje ugotovitve medza-vezniške komisije, da je krioda na italijanski strani, kar temeljito izpodbija njegovo irendentistično gonjo, je našel res sebe vreden izgovor, da se ne bavi s to ugotovitvijo: "Po vsem tem pripominjamo, pravi, da čutimo absolutno obvezo, da iz spoštovanja napram našim mrtvim ne .odgovarjamo na nezaslišano nesramnost, s katero je navdana zgoraj navedena verzija o umoru Tommasa Gullija in Alda Rossija". Tako je torej "nezaslišana nesramnost" ugotovitev medzavezni-ške komisije da se je začelo tedaj streljati z italijanske motornice! A še dalje imenuje zadarski list to ugotovitev "nov izbruh istega bes-
Dopisi.
Trafford, Pa.
Ker vsak dopisnik začne z delom, bom pa tudi jaz. Tukaj na Trafford so delavske razmere prav pod ničlo, kakor tudi povsod drugod.
Delo se ne more dobiti tuli za gotovi denar. Čez Trafford delajo State Road L. H. W., pa tudi tam se ne more dobiti delo, ker večinoma o-bratujejo z motornimi stroji.
Sem ne svetujem nikomur hoditi z delom. Vse strahema taka zime.
Ker so pikniki pri koncu, se začno vsakovrstne zabave in veselice po dvoranah. Pozvali bomo tudi Petra Zgago in ž njim vred bomo pozabili na vse slabo. On nam bo povedal še kaj od Bolokranjcih.
Priloženo vam pobijam $3.00 Money order za podaljšanje naročnine.
Pozdravljam vse čitatelje G. N. po Ameriki in Canadi, posebno pa Petra Zgago, in ga prosim, da še kaj pove o mojih rojakih.
Joseph K., naročnik.
Nova moč, novo življenje
Slabim, bolehnim. iarrpanim IjuA-m veliko [»omaga Nufra-Tone. To čudovito zdravilo reSI život bolezenskih glivic, ki kradejo živcem, mišicam in organom življensko mot. .Vuga-Tone vam da dober apetit, vaS želodec vam ne bo ve." nagajal. In vaše splošno zdravje bo izboljšano. Prav gotovo nabavite si steklenico Nuga-Tone. Je na prodaj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima. vprašajte ga naj Istega naroči za vas od trgovca na debelo.	—Adv't.
DRUŠTVA
H NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" članstvo, pač pa vsi Slovenci v vail okoiid.
ČEHE ZA OGLASE SO HONE
V Jugoslaviji je odpravljena diktatura. Zdaj bi bilo treba vplesti v vsakdanjo narodno molitev slehernega Jugoslovana sledeče besede: Hrvaškega patriotizma, srbskega šovinizma in neizmerne slovenske vdanosti, reši nas, o Gospod!
Diktatura ni bila dolgotrajna. Trajala je nekaj ve»i kot dve leti. Pa tudi sedanji parlamentarni režim ne bo desil sivih las.
Narcii namreč počasi dozorevajo. Za popolno izpametovanje sta po mojem skromnem mnenju dve leti premalo.
*
Iz Bukarešte prihaja nenavadno poročilo: Romunski kralj Karol se namerava zopet pore:iti.
In veste, katero je izbral in katero bo zasnubil?
Drugo hčer italijanskega kralja, princeso Marijo.
Karel je star žs nad štirideset let ter je začel že jako zgedaj živeti, kot skoro vsi člani romunske kraljeve družine.
Toda možak je precej po turško udarjen, in mu ena ni nikdar zadostovala.
Dasi je bil poročen z grško prin-cesinjo Heleno, je imel ljubezenska razmerja z neštetimi drugimi ženskami, predvsem z rdečelask ma-damo Lupeseu, ki se baje še zdaj skriva v kraljevi palači v Bukarešti.
Pariške pevke, igralke in Lahko-živke ga poznajo ko slab denar.
Možak je precej izžit, ker Je zajemal v mlajših letih s preveliko žlico živijenske ■sladkosti.
Pa naj b3 tako ali tako: Karolova drznost in junaštvo sta občudovanja vredna.
Kajti italijanska princesa Marija
je stara šele sedemnajst let....
*
Ker sem že ravno pri kraljih, naj bo še ena — o angleškem kralju. Nemara vam je že znana, pa vam jo bom vseeno povedal.
Kot veste, je bil angleški kralj pred dobrim letom zelo bolan. Zdravniki so ga morali trikrat operirati, vsled česrar je izgubil dosti krvi.
Zdravniki so ga nat-an*no preiskali in ugotovili, da1 potrebuje najmanj tri pajnte zdrave in sveže krvi.
Toda, kje dobiti dobro in zdravo kri?
V Angliji je ni posebno dosti, toliko več zdrave krvi je pa na Irskem.
In ponudil se je velik, močan, zdrav Irec ter za drag den-ar :dstopil tri pajnte svoje krvi.
Kralj je ležal nepremično na postelji.
Ko so mu vzbgrizgnili prvi pa j nt krvi, je odprl oči.
Ko so mu v brizgnili drugi pajnt, se je zdrznil in se pričel pretezati.
Ko so mu pa tretji pajnt irske krvi vbrizgali, je planil iz postelje, začel divjati po bolniški sobi in kričati:
—	To hell with the King!
*
Dandanes je vse ceneje, edinole brivci so zvišali pristojbino za britje. Za to so imeli dovolj vzroka.
Vsled hude depresije se je obraz slehernega človeka za par inčev podaljšal.
*
Star in izkušen možak Je mislil, da se mu je približala zadnja ura, pa je priklical k bolniški postelji svojih šest otrok.
Tri hčere je imel to tri sinove. Hčerke so stopile na eno stran postelje, sinovi pa na drugo.
Obrnil se je hčeram rekoč:
—	Vse ste že godne sa. možitev. In zato vam rečem: omožite se, čimprej se morete. Ni večjih rev na svetu kot so stare samice. Torej u-bogajjte me: -čimprej naj si izbere vsaka primernega moškega to naj se poroči ž njim.
Nato se je obrnil na drugo stran to rekel sinovom:
—	Vedno ste bili pridni ta ubogali ste me ter vem, <ža boste vpoStevali tudi moj zadnji nasvet: Bojte se žensk kot živega vraga. Naj ja nikomur ne pade v glavo, da bi se porožu. poročen moški (je največji revež na. sveta. Jaz vem, sem izkusil. Torej, ubogajte me, ostanite peharji, pa se vam bo dobro go-dUo.
" Q L A 8 NAB OD A
NEW YORK, SATURDAY, SEPTBM
s, mi
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
M. WINTER:
Lepega dne sem sklenil da kot novinar cbiSčem veliko blaznico v X. in svoja opazovanja objavim v ca.iki 'zanimivega podlistka".
Stopil sem skozi odprta, velikanska železna vrata ki so se jim pozlačene konice blesketale v solncu, in prišel v krasen, dobro oskrbovan park.
Visok moiki glas mi je prijazno voščil dobro jutro.
Hitro sem se ozrl in zagledal velikega moža herkulske postave, ki, }? smehljajoč se ?tal pred mano; v1 levi roki je držal star, širokokra-' jen slamnik, v desni pa je imel izredne velike vrtnarske škarje, j
Na sebi je imel črno in sivo pro- ( gas:e hlače in prteno obleko, kakršna navadno nosijo vrtnarji. Najbolj zanimiva na tem možu je bila izrazita. značilna glava, lepo oblika /ana in Fkrbno negovana. Vranje črni lasje so mu okrozali lepo, lit koliko bledo obličje, v katerem je žirelo dvoje temnih, iskrih oči.
Kmalu sva bila v živahnem po-cevoru in brž sem spoznal, da je ta upravni uradnik, za kar sem ga i-mel. zelo izobražen mož. Medtem sva se bila približala zavedovemu poslopju in vprav sem se bil namenil. da grem po velikih, širokih marmornatih stopnicah, ki vodijo do visokega, veličastnega portala. ko me je ' uradnik" s hlastno izgovorjenim povabilom: "Izvolite, prosim, z menoj! ' spravil s sabo. Odprl je stranske duri, ki sva skoznje po polžastih stopnicah prispela na ozek, mračen hodnik. — Zdaj mi dovolite, da vacn nekaj zanimivega pokažem! — se je vljudno obrnil k meni.
Naglo je stopal po dolgem hodniku in jaz za njim. Odprl je vrata postal in rekel: — Prosim, — vstopite! Neznanec je šel za mano ir. z zamolklim hruščem so se zaprla težka vrata. Bil sem v tesni, b2l0 pobarvani celici. Navadna postelja, preprosta miza z tremi pletenimi stoli, železen umivalnik in nekak predalnik med obema o-zkima, ramreženima oknoma, ki sta puščali le malo svetlobe, to je bilo vse pohištvo. Neznanec je molče liki soha stal pred 2aprtimi vrati celice. Gledal sem ga ves pobit. Velike žareče oči so se nenavadno razširile in me iz smrtno bledega ooličja motrile s strahotnimi, sre-
CENA
DR. KERKOVEGA BERILA JE ZN1ZANA
Angleško-slovensko Berilc
1 sncjlish ilotAni
KNJIGARN GLAS NARODA
m wmi it
H*V Tftfe OMf
IGRA ZA ŽIVLJENJE
pimi pogledi. Tenke nosnice so se mu tresle. Ozke ustnice so bile tesno zaprte. Košato oprsje se mu je širilo in ožilo ob težkem, neenakomernem dihanju. Velike vrtnarske škarje je krčevito tiščal v svoji desnici. — No, kaj bo? — sem vprašal. Ni mi odgovoril, ampak dalje je strmel vame in plemenite poteze njegovega obličja so se pri tem zategnile v zlobno, porogljivo spa-ko. Nekaj sekund sva molče strmela drug v drugega. Tedaj me je obšlo grozno, strahotno spoznanje. Smrtna groza me je spreletela in s klecaj očimi koleni sem gledal zagonetno postavo, ki je stala pred menoj kot neizprosno maščevanje. Imel sem opravka z blaznikom, ki je bil videti izredno močan. Za-klical sem na pomoč. Tedaj je blaznik strašno poskočil, me z žilavo pestjo pograbil za prsa in treščil v kot celice. Skoro nezavesten sem obležal nekaj sekund. Dvignil sem se z mučnim in strahotnim občutkom, da bodo v naslednjih minutah morilne pesti besneža storile žalosten konec mojemu življenju.
Kar zagomazelo je po meni. Tresel sem se po vsem telesu in s drgnil boleče ude. Blaznik je stopil k meni. —
—	Veste, kdo sem? — me je na-hrulil. Nisem mu odgovoril, le motril sem ga s strahom in bojaznijo in si mislil: še ta trenotek bo po meni!
—	Črni šahovski kralj sem! — je nadaljeval z mogočno kretnjo, — ki mi je dano, da se v odličnem šahovskem turnirju poizkusim s teboj, z Andersenom, nepremagljivim Zemljanom!
Stopil je k predalniku in iz lakirane skrinjice vzel zložljivo šahovnico z Učnimi figurami ter vse naglo razpostavil po mizi. Osupel sem ga gledal. Torej izvoli sesti, mojster! — je rekel in mi porinil stol.
Drugič si nisem upal klicati na pomoč ker sem se bal, da umobol-nega iznova ne popade jeza. Tako sem se popolnoma ravnodušno usedel za mizo k črnim figuram.
—	In ti je, veliki mooter, znano, za kaj igrava? — je spet zadel in v roki stiskal vrtnarske škarje. — Veš, kaj staviva?
Nič nisem odgovoril, samo plašno sem strmel v njegov spačeni obraz.
—	Življenje staviva! — je zavpii in mi tik pred očmi vihtel velike škarje.
—	Vidiš, bratec, te ostre Škarje? — je pristavil, — kdor bo premagan, mu zmagalec z njimi odreže glavo. Glej tako....! Prijel je orodje za lesene držaje in nekollko-krat po bliskovo vrezal, da je za-zvenela ostrina.
Zdaj se je usedel meni na športi in s kraljevim kmetom otvoril igro. Čisto sem bil pod oblastjo tega blaznika in zdelo se mi je najbolj pametno, da brez oklevanja pristanem na njegovo bedasto idejo. Pomaknil sem kmeta. Takoj mi je sijajno odvrnil s tekačem in po moji potezi poslal kraljevega konjiča na pozorišče. Tako sva nekaj časa igrala. — Pazi bratec! — je zakričal in mi med zvenečim smehom
s konjičem vzel domsko trdnjavo. Bil sem presenečen. Pred seboj nikakor nisem imel navadnega igralca, temveč šahovskega mojstra. Moj že tako strašni položaj se mi je spričo tega zdel še slabši in ob-upnejši. Partijo bom izgubil to že zdaj vem, in kaj potem....? Potem me ubogi norec gotovo brez usmiljenja obglavi s svojimi škarjami. Bilo mi je nerazumljivo, da na hodniku nihče ni imel nič opraviti, da prav nikogar nisem slišal. Malo je manjkalo, pa bi omedlel. Šumelo mi je in bobnelo po ušesih, in kot v megli sem videl šahovske figure in svojega groznega oigralca. Tedaj se mi je zdelo, kot da si hodnika čujem korake, in z naporom vseh svojih sil sem zakričal na pomoč. Blaznik je poskočil, kot da ga je pičila tarantola. N£kolHerat je škarje zavihtel nad svojo glavo in jih nato zagnal proti meni. Završale so komaj za las mimo moje glave, se na steni odbile in roHja-je padle na tla. Iz navrtane luknje v steni se je vsipala malta. Zdaj je norec stopil k meni, me bliskovito objel, z levico božal po licu in mi na uho šepetal: — Ne smeš tako vpiti, bratec, sicer figure pobegnejo!
Potem me je spustil in se zopet mirno usedel k igri.
Mrzel pot mi je oblival čelo, zdelo se mi je, da se celica in vse v njej vrti v divjem, neugnanem plesu. Prestavljal sem figure tja v en dan. Tedaj je iznenada kot iz meglene dalje prigrmel do mene mogočen glas. — Mat! Izmučen in pripravljen na vse najhuje sem se naslonil na stol.
Mož je vsital in planil v bučen krohot. Skočil sem in ga pričakoval s pestmi in stisnjenimi zobmi. — Bratec! — je kričal, — zdaj pride smrt!
Skočil sem mimo njega do vrat. Tedaj sem čutil kako so me zgrabile njegove železne pesti in me je pa kratki, divji borbi vrgl na tla.
V največji sili mi je šinila v glavo srečna misel, ki je zame pomenila rešitev. — Mojster! — sem z največjo muko spravil iz sebe, — premagani ste vendar vi, saj vendar veste, beli je začel in v treh poterah matiral!
Te besede So učinkovale kot čarov en rek. Umobolni me je spustil in vsi al. Sam sem se mukoma dvignil. Z obema rokama se je prijel za čelo.
— Da, da, tako je, — je nekaj sam pri sebi godel. — Beli je potegnil in v treh potezah matiral. Stopil je k mizi in motril belega, to je on! Na mojo navzočnost je bil docela pozabil.
Tiho, z močno utripajočim srcem sem se splazil do duri, smuknil ven in hitel odtod, kakor bi me turi Je podile. V parku sem se nezavesten zgrudil....
Kakor sem pozneje zvedel, je bil blaznik, ki so mu zaradi mirnega vedenja zaupali delo v parku, nekoč šahovski mojster svetovnega slovesa in sicer Rus dr. Ivan Ky-rovič....	'
Pred leti je bil vzbudil pozornost šahistov s svojimi duhovitimi problemi, zasnovanimi skupno po enem načelu: Beli vieče in v treh potezah matira!
Tako sem si bil sam reil življenje.
WEGENER NI ZMRZNIL
Okoliščine tragedije grrailand-, moral potovati na smučeh. Pri 189 raziskovalca Wegenerja do km so našli iskalci njegove smuči, danes še niso podrobno pojasnje- 'Bile so 3 m narazen in ho bile o-m. Točno je znano samo, kdaj je brnjene proti sverod-zapadu in ju-
CESKO MADŽARSKI OBMEJNI INCIDENT
Po posredovanju češkoslovaškega poslaništva v Budimpešti so ma-Wegener odrinil od srednje postaje govzhodu. V sredi med njimi je le- džarske oblasti irpustile iz zapora svDje ekspedicije preti zapadu. V žal koe fuarskih palic in črn zrboj-ledeni puščavi je pustil dr. Georgija ček pemikana za pse. Vsi so ču-in dr. Loeweja, ki sta samotna pre- '. tili, ča ta najdba pomeni nekaj tež-bila zimo. Od začetka letošnjega kega in so začeli grebsti v led. apriH pa sta se vedno češče ozirala
v za pa dno stran, odkoder jima je bila na spomlad obljubljena pomoč.
i Kmiilu so odkrili, da leži v dve prevleki za spalne vreče zašito č\o-
čsl. carinska uradnika Štefana in SmoLnika, ki so jih brez razloga pred nekoliko dnevi aretirali madžarski orožniki na postaji Hldas-Nemeti. Ta postaja, ki je že znana po večnih obmejnih incidentih, leži na madžarskem ozemlju ob progi Košice-Budimpešta. Pred dvema
I veško truplo. Nenadoma se je poln res, 7. maja. sta se na obzorju kazal Wegenerjev obraz z odprtimi letom je bil tu aretiran čsl. želez-pcjavili dve črni talki, izprva maj- \ očmi in prijaznim pogledom. Barva ničar Pecha, letos pa se je isto do-
ceni khikor prašek. Polagoma in ^ lic je bila za spoznanje bledejša ka-vztrajno pa sta se večali in ko sta kor pri živem človeku, poteze v ob-
Gecrgi in Lcewe segla po daljnogledu, sta videla, da se bližajo sani na propeler. Kmalu se je vozilo
ličju pi niša kazale nobene muke in smrtne borbe. Nos je imel na koncu rano, bil je tudi malo zmrz-
ustavilo prer prezimovališčem. Vra- njen. Wegener je bil popolnoma o-ta so se odprla, s sani je stopil član , blečen in dobro podložen, torej iz-cdprave Kraus in objel pogumna ilj učeno, da bi bil zmrznil. Po vseh , tovariša, ki sta kljubovala pol leta v ■ znakih sodcO je izdihnil brez bole-samoti in vršila svojo dolžnost. Ko j čin. Najbrž se je bil pre utrudil pri
godilo dvema carinikoma, ki sta vršila službo v čsl. carinski ekspozituri na madžarski strani. Dogodek je samoumevno izzval v Pragi veliko ogorčenje, osobito ko so se doznale podrobnosti o priliki are tacije. Dognalo se je, da so madžarski šovinisti napadli oba cari nika in enega izmed njih ranilii z vilami v nogo. Moža sta prijavila napad madžarski orožniški postaji, zvečer istega dne ko sta zapušča la svoje uradno poslopje, ki je
pa sta oba hkratu vprašala po We- potervanju na smučeh. Zadela ga je generju, nista dobila odgovora. Tu- kap.
di Kraus se ni drznil črhniti dom- i Najditelji so preiskali učenjakove neve, da Wegenerja ni več med ži-' žepe in vzeli vse. kar je bilo v njih ekstericrijalno. P* Ju Je orežniška vimi. Moirtinje trojice pa je izra- Poleg -vizitk in pisem je nosil we-lpatrulja nen*dama aretirala, ju žalo skupno bojazen vseh za izginu- gerners seboj 400 kron grr.nlandske-lega voditelja.	t ga denarja, robec, prstan, žepno u-
Ponoči so prišla za Krausom še ro, nekaj šibic in dve čistili za pipo. sani s pasjo priprego. Z njimi sta se Pipe, kompas in dnevniki so manj-pripeljala Weiken in Holzapfel ter kali.
pet Gr.'inlandcev. Z doma so odrinili j Odprava je položila truplo nazaj,; lasti pa j€ ^ izpovedbi prič dogna_ vsi obenem, toda sani na propeler, kjer je ležalo prej in ga pokriti s;la da sta bila uradnika sama iz_ so med vožnjo prehitele pse. Sko- j saiyni Nansenvega tipa. Na saneh zvana in napadena od gruče ma-da, da ni Wegener več u čakal tega' sta zavihrali >čnni zastavi, nad gro- j džarskih vojakov in prenapetih uogedka. Bil bi res dogodek zanj! ; bom pa so zasedili t enak križ iz mladeničev Madžarska vlada s° je
vklenila Ln odposlala v Budimpe šfco kakor opasna zločinca.
Na vprašanje čsl. oblasti so Madžari odgovorili, da sta carinika v pijanosti žalila madžarski naj-od. Preiskava, ki so jo uvedle čsl. ob-
staji v bodoče onemogočili. Jasno je, da je pravilno in redno poslovanje nemogoče, ako so čsl. cariniki v svoji službi vedno izpostavljeni napadom patoloških in divjaških madžarskih besnežev. češki tisk poudarja, da na drugih mejah nikoli ni sličnih neljubih dogodkov, ki po neporebnem kvarijo dobre obmejne odnoaje.
"Češke Slovo" piše v uvodniku o tej zadevi, in zaheva naj madžarska vlada pouči svoje izvršne organe ki očividno žive v veri, da Jim je proti Čehoslovakcm vse dovoljeno s takim postopanjem se samo neti duh madžarskega iredentizzna, ki se noče pomiriti obstoječim stanjem.
Izpuščena carinka sta dobila daljši dopust, da si opemoreta od slabega ravnanja. Značilno Je, da ranjenega Štefana v zaporu niti niso prevezali, tako, da se mu je rana močno vnela in o gnojila, kar pač priča, da se šovinizem Madžarov in njhova brutalnost ne kaže samo pri obmejnih prebivalcih, marveč da so ž njima okužene tudi madžarske oblasti globoko v no-ranjoHti države.
ORTIZ RUNO HOČE IMETI VEC OBLASTI
MEXICO CITY. Mehika, 4. ssptem tra. — Predsednik Ortiz Rubto je danes naprosil kongres, naj mu da
Njegovo proročanstvo, da bo mogo-j drobnih palic. Tako je Wegenerje- ; morala vdati dokazom; izpustila je izredno cbhist, da bo uvedel važne če prepotovati Grrjaland s sanmi na va ekspedicija počastila telesne o- zaprta carinika in dala artirati. administracijske izprememf^e, kise propeler, se je uresničilo.	: stanke svojega voditelja in se vrnila vojaka, ki je ranil z vilami v nogo mu zde potrebne za preprečenje na-
Takoj drugi dan je odprava šla j k izhodišču, da obvesti tovariše o carinika Štefana. Obljubila je tudi, daljnjega zvišanja' davkov, na pot in zabela iskati skdove za' tužni najdbi nepozabneg-a razisko- i da bo uvedla najstrožjo preiskavo. Nekateri vladni departmenti bo-Wegenerjem. Od 255 km naprej je valca.	Po taki likvidaciji neljubega in- do cpuMeni. nekateri pa skrajno
cidenta se je čsl. javnost nekoliko skrčeni. Vladni finanični položaj se " ————————————	i pomirila, vendar čedalje odločneje prihodnje leto še ne ba izboljšal.
zahteva, naj čsl. vlada najde sred- Ekonomske odredbe, ki so bile dotse-stva in način, da bi se podobni daj uveljavljene, bodo spravile pro-razburljivi dogodki na zloglasni po- račun v ravnotežje.
CE SE STAR PANJ VNAME
V Budimpešti se je odigrala te merje, ker je Braunova že priletna dni pretresljiva ljubavna tragedi- j in teta njegove žene. Najbrž je bila ja, ki je zahtevala dve človeški žrt- j priletna dama zaljubljena v ad-vi. Odvetnika Andorja Rotha so • vokata, ki je pa ni maral in ko se
V
POZIVI
Vsi naročniki katerim je, oziroma bev kratkem pošla naročnina tut list* so naprofteni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava X. N."
našli doma mntvega, imel je prestreljeno glavo, na obrazu so se mu pa poznali sledovi vitriola. V predsobi kraj njega je ležala v mlaki krvi ločena žena trgovca Bra una. Preiskava je deloma posvetila v tajno te ljubavne tragedije. Nihče ni vedel za ljubavno razmerje med odvetnikom in ločeno trgovčevo ženo. Nihče tudi ne ve točno, kaj je zakrivilo tragedijo. Najbcž gre za ljubosumnost.
Žena odvetnika Rctha je odpotovala z lOletno hčerko Marto nedavno na Češkoslovaško na počitnice in mož se je hotel te dni odpeljati za njima. Da bi pa ne bilo treba zapreti pisarne, je naprosil svojega kolego dr. Borodija, naj preyzame za ta čas njegove posle. Ko je dr. Borodi takoj drugi dan pozvonil pri Rothu, mu ni nihče Odprl. To se mu je zdelo čudno tem beri j, ker je vedel, da ga kolega pričakuje Poklical je hišnika, da bi mu pomagal odpreti vrata in v predsobi sta zagledala grozen prizor. V mlaki krvi je ležal dr. Rofch z izkaženim obrazom. v spalni sratjci in z nogavico na desni nogi. Pri njem Je ležala v agoniji ločena žena trgovca Brauna, teta njegove žene.
Zakonca Both sta imela samo služkinjo in ločena trgovčeva žena je prihajala vsak dan k njima pomagat v gospodinjstvu. Policijska komisija je ugotovila, da sta se od-vetmtk in ločena žena srdito ruvala. V predsobi so našli po vitriolu dišečo stekleničico in revolver, v stanovanju pa listek papirja, na katerem je bilo bfla zapisano: — Prosim, da me pokopi j ete v grob mojega očeta, ki je umrl leta 1913. Gospa Braun.
Zasliševanje prič je pokazalo, da je prišla Braunova zvečer k Rothu in da sta se hudo prepirala, za kar se pa ni nihče zmenil. Vse kaže, da je prišla Bratmova k odvetniku, ko Je bil ie v postelji- Nihče lie' ve, zakaj sta se sprla. Najbrž mu j« vrgla ljubosumna Sena v obraz Steklenlčico vitriola in ko je ptfdel, (je pograbila revolver in mu prestreiila še glavo. Videč, kaj je storila, se Je hottela ustreliti, pa ni dobro merila in se Je samo težko ranila.
Odvetnika ao po ogledu trupla pokopali, Braunoro pa prepeljali v bolnico, kjer Je kmalu umrla. Za-
je prepričala, da ne bo nič opravila, je segla po orožju.
"ČRNI MUZEJ" V LONDONU
nimivo je, da se tri krava Roth zelo dobro razumela. Ljudje tudi ne marajo verjeti, da bi «la Imela Roth Jn Braunova lj\49avno rac-
Skoro v vsakem kulturno-zgodo-vinskem muzeju naletiš na prostor, kamor se nekaj obotavljaš stopiti: prevzame te kar nekak strah, če izveš, da stojiš pred vhodom v "sobo strahu" ali pa v "črni muzej". To so namreč prostori, kjer hranijo razno orodje za trpinčenje ljud, orodje, kakršnega se poslužujejo oziroma so se posluževali hudodelci in podobne stvari.
Posebne vrste "črni muzej" ima londonska 'policija. Ta muzej so šele nedavno napravili pristopen za jaivnost in sedaj hodi gledat skrivnosti tega svojevrstnega muzeja vsak dan na tisoče ljudi.
Na stenah po hodnikih visi v tem muzeju vse polno fotografij. Niso pa to slike lepih pokrajin, ampak so slike krajev, kjer so se dogodili najtežji zločini.
Ob stenah stoje velike steklene omare. Tu hranijo vse mogoče o-rodje, kakor ga imajo zločinci za uboje in umore, za tatvine in vlome itd. Tu vidiš tudi shranjene prve poskuse za odtiske prstov; ta metoda je spravila že mnogo ljudi pod ključ. V neki drugi omari imajo zopet veliko zbirko strupov in mamil, ki jih rabijo zločinci. Zelo zanimive so tudi razne delavnice za ponerejanje denarja; tudi vidimo, da znajo tudi zločinci rabiti najmodernejše stroje. Kovčegov pa. v katerih so zločinci pošiljali trupla svojih žrtev v oddaljene kraje, je pa nebroj; še več je pa takih k»v-čegov, kakor jih rabijo pustolovci za svoje elegantne nastope po pr-vsrvrstnlh hotelih, potem pa tihotapci.
V tem "črnem muzeju'' ima človek res priliko, da silno globoko pogleda v skrivnosti življenja "tistih ljudi, ki jih današnja človeška (ali pa nečloveška) družba i-menuje "zločince'
ADVERTISE ln "GLAS NARODA

Ta GLOBUS
| kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, j Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemlje-] pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se | mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri glolnu 0 lnCer. — Vl50k Je 10 lflCer,
MODERN VZOREC
&RASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI TA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VRED

$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAfiOCE,
GA DOBE ZA —
NARODA"
216 West 18 Street
Hew York| V« T«

GLAS NARODA
NEW YORK, SATURDAY, SEPTEM BER 5, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
ČAKAM TE!
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
8
^Nadaljevanje.)
—	No, pa ti zapoj! — ji je velel bratec.
—	Gcspod doktor naj zapoje, — je odločila Silva.
Andrej je začel peti poLgkisno, nakar so se mu vsi trije pridružili, in kmalu se je razlegala otožna pesem po jezeru.
Silva ga je pogledala, in nekaj čudnega jo je spreletelo. Kaj bi dala, da bi jo objel in da bi se mogla v njegovem objemu voziti po jezeru do jutranje zore.
No, želja se jI je kmalu izpolnila.
Razposajena fanta sta začela gugati ičoln. Po močnem sunku je iežalu. na njegovih prsih, in cn jo je močno objel okolu pasu. Toda le za hip.
Andrej jo je izpustil, pokaral fanta ter velel obrniti.
Molče so dospeli do brega.
—	Ah, krasno je bilo — je vzkliknila Silva.
—	Jutri bo nadaljevanje, — je dejal Karlo. — Če bi ne bilo teh sitnih nalog, bi lahko šli že bolj zgodaj.
—	Nič ne pomaga, prijatelj Karlo, računske naloge morajo biti napravljene. Počitnice so le po delu. Saj menda noče imeti vse življenje počitnic? V tem slučaju bi te pomiloval.
Karlo se je zamislil in pogledal v tla. Nato je pa odvrnil:
—	Bog ve, če je tudi grof Ludblrf pomilovanja vreden?
—	Hm, on, — ga je prekinil Wiim. — On se smatra za najbolj dovršenega clcweka n a svetu, navzlic temu je pa naravnost neznosen. Le glej, Silva, da ga ne boš vzela. No, še tega bi še manjkalo. Nikdar več te ne pogledam, če se poročiš ž njim.
—	Kaj blebečeš? — je rekla in strahoma pogledala Andreja.
Prej je bila vesela, naenkrat je pa postala žalostna. Ali ji ni nekaj
zadrge ta lo v cbrazu?
—	Kaj govoriš? Jaz niti ne mislim na to. To so neumnosti!
—	Ker je pa vedno za teboj. Kar tako brez nič menda j a ni. S*aj bi slepec opazil. Kaj ne, gospod doktor?
—	Wilm— ga je posvaril Andrej. — Jaz nimam pravice govorit: o takih stvareh, in menda bi bilo tudi zate boljše, če bi molčal.
—	Dovolite, gospod doktor, — je povzel Wilm — nerad vam ugovarjam, toda, moram, ni drugače. Meni ni vseeno, kdo bo moj svak. Grofa Ludorfa že nočem za svaka. Le z-apomni si, Silva, da ne. Dosti predobra si zanj.
—	Hvala ti, za tvojo ljubezen in skrb, dragi bratec — je odvnrila s prisiljenim smehom. — Bom že skušala ugodita trojim željam. Sicer je pa nekoliko nerodno govoriti o vsem tem vpričo gospoda doktorja.
—	Silva, ali nama daš častno besedo, da ga ne boš vzela?
—	Kar sem rekla, sem rekla.
—	iNikar ne muiiita sestre — je povzel Andrej. — Prisiljena stvar ni dobra. Barcnica Silva že sama ve, kaj ukreniti.
Silva je pogledala Andreja, in njen pogled je razodeval obup.
Vedela je namreč, du ne ljubi grofa, in da bi ga svojevoljno ne vzela. toda kaj, če bi jo mati prisilila? Mati je pa precej vztrajna. In kar si zabije v glavo — moj Bog!
Bala se je bodočnosti, bala se je jeseni. Jeseni se bo morala namreč odločiti.
Toda bilo je še poletje, krasno poletje, neizmerno lepi večeri.
In Silva jih je hotela uživati.
Ni hotela misliti niti na jesen niti na bodočnost.
Dvojčka sta se oklenil-a Andreja.
—	Tako vesela sva, da ste pri nas, gospod doktor, — je dejal V/ilm in ga pogledal s svojimi lepimi očmi.
—	Tudi jaz sem rad pri vama, — je odvrnil Andrej. Fanta je imel resnično rad, posebno zato, ker sta bila zelo podobna sestri.
—	Vidva le motita gospoda doktorja, — je rekla Silva smeje. — Ves svoj prosti čas vama žrtvuje.
—	Naj bo kar hoče, midva bova že skrbela, da ne bo tako hitro odšel.
—	Oditi nameravate? — se je začudila Silva.
Težko je izpregcrvcrila te besede. Premišljati je zajčela, kako žalostno in težko bi bilo, če bi Andrej odšel. Kar streslo jo je. Zdelo se ji je, kot da bi v tem slučaju solnce mrknilo in kot da jo usoda zavila v črn plašč.
—	Ne, tako hitro še ne bom odšel, — je odvrnil Andrej. — Z gospodom baronom sva se domenita, za leto dni. Toliko časa me bo tudi čakala služba v mojem rojstnem kraju. Moje stare mamice ne smem ponovno razočarati.
—	Ponovno? — se je začudita Silva. — Kaj ste jo že kdaj razo-č&rali?.
Da, baronica. Obljubil sem ji bil namreč, da bom takoj po svojem povratku s potovanja prevzel službo.
—	Potem smo vam pa mi prekrižali račune, kaj ne, gospod doktor?
—	Naj bo tako ali tako. Mati, ki me je čakala, ni bila posebno vesela. Tako dolg čas ji je.
Kar zdrsnil se je, ko je pomislil, kaj je rekel. — Dolgčas ji menda ni. ker je Klara Stettner vedno pri nji. Kadarkoli mu mati piše ne more v pismu prehvaliti pridne Klare. In koncem pisma vedno pristavi, kako zelo hrepeneni po dnevu, ko se bosta vzela, da bo imela razen sina tudi hčer.
Sprva so mu taka pisma prijala, kajti Klara mu je bila vedno pred očmi. Sedaj mu je bilo pa nekako nerodno in nehote je sklenil, da si ne bo dai od nikogar narekovati, kako in s kom naj se poroči.
Mati je bila v svojih preprostih mislih ustvarila srečo zanj. Pa bi bilo tisto, kar.si je zamislila, res sreoa zanj?
Njegovi pojmi o sreči so postali povsem drugačni.
Višek sreče je pomenjala zanj čudovita blaženost, ki je bila v njegovi bližini.
Dvoje temnih oči, pšenično svetli lasje in božanski stas. Poleg njega je bila ta sreča, pa je bila navzlic temu neizmerno daleč....
Globoko je začel dihati ter si je obrisal pet s čela. Ne, on je resen človek, on Je človek dela on se ne sme vdajati takim sanjam....
Iz sanj ga je predramil Silvin glas:
—	Gotovo nočete svoje matere razqiarati, kaj ne, da ne, gospod doktor? Zdi se mi, da jo imate zelo radi?	x
—	Baronica, moja mati mi je vse. In tafyo dobra ženica ima vso pravico zahtevati od mene, da je kolikor mogoče olajšan in olepšan večer življenja.
—	To lahko storite, četudi cstaijete pri nas več kot leto dni — se j« oglasil Wlml. — Kaj naj počnemo brez vas?
—	Tukaj mi zelo ugaja, Wilm, toda vsak človek mora skrbeti za bodočnost. Kaj če izgubim službo na gimnaziji?
—	No, leto je še doilgo, gospod dcfctor, — je dejal Wilm. — Veste kaj, jutri bočno poslali vaši mamici koSarico breskev in hrušk.
Karlo je veselo pritrdil, Silva je pa rekla: — Kuharica bo pa kuro aaklaia in pogačo »pekla. Vem, da bo mati vesela.
—	Srčna vam hvala, baronica. Zelo dobri ste.
d rej
Njene ustnice so vztrepetale in neslišno izpregovorile ime- — An-
M
V onem trenutku je začel Andrej Hammer odločati njeno usodo.
Andrej jo je pogledal. Sam ni vedel, kak pjamen je v njegovih očeh.! Seznanila sta se, in mež, ki ni ve-toda mlado dekle ga je opazilo, vatrepetalo je in povesilo pogled.	del, kdo je lepo dekle, je začel mla-.
Počasi so se bližali hiši. *	di, razvajeni Amerit|inki dvoriti.
Silva in doktor sta korakala skupaj. Poletni veoer jima je razburil Prišlo je med njima cel0 do zaro-kri. Smeh otrok je kot iz daljne daljave odmeval v njunih ušesih. Mol- ! ke. Toda Mary je bila vajena raz-či.la sta, toda ta molk je bil zgovoren in poln neizmernih čudes.	1 košnega življenja. Porabila je mno-
Čutila sta. da sta drug drugemu namenjena. Silva se je povsem ! in njen "bodoči" ji ni mogel ni-vdala čustvu, ki je polnilo njeno srce.	; koli preskrbeti dovolj denarja za
Vse njeno hrepenenje je bilo namenjeno m*žu, ki je korakal ob ^ muh%B0 pa.je tak? njeni strani	' Je KuraJtai 00 I ljen vanjo, da ji m mogel me od-
reči. Zato se je podal na stranpot a poštenja, začel je uganjati drzne špekulacije ki so mu vzele ugled in kredit. Padal je vedno nižje, slednjič tako nizko, da je nekje vlomil, da bi prišel do gotovine. Mary si je namreč zaželela ovratnico za 40,000 mark in ji je hotel izpolniti željo.
Pred sodiščem v Berlinu se je drama razgrnila v vsej svoii tragiki. šele ko je prišla iz Amerike Maryna mati Irena, da si ogleda čednega zeta, se je pojasnila ta Oedipova zgodba. Sodišče je obsodilo Ar tur j a pogojno na tri mesece ječe. Irena pa je vzela razočarano Mary s sebj čez veliko lužo.
Kretanje Parnikov
— Shipping Neva —
Silva je bila povsem izpremenjena.
Tisto "čudovito", o ičemer je vedno sanjala, se je zgodilo in napolnilo njeno dušo. Pelo in vriskalo je v nji, in ta sreča je bila tako silna in neizmerna, da je nehote trepetala pred njo.
(Dalje prihodnjič.)
OČE - ZAROČENEC LASTNE HČERE
V svojih mladih letih se je trgo-, v tujini denarja, ki mu je stal tako vec Arthur K. iz Berlina vkrcal za j bliru, je vzel slovo od žolte okolice mornarja na ladjo in se odpeljal na ' in se vrnil domov. Irena ni hotela Daljni Vzhod. V neki vasici ob ki- j z njim. Pozneje mu je sporočila, tajski obali je naletel na rojakinjo, | da odhaja z obrokom v Ameriko, ki se je bila z jako imovitimi Ki- Od tedaj so minila dolga leta in tajci ieselila iz Evrope v Azijo. — i Artur ni slišal nič več o materi in Ireno — tako ji je bilo ime — so hčeri.
vzeli Kitajci za svojo in ko so Dekle je med tem doraščalo in umrli, je podedovala po njih o- doraslo v ljubko mladenko. Irena gromno premoženje. Tiho in sa- ' je tudi našla svoj pristan v Ame-motno je živela med žoltokožci n je riki. Omožila ss je z nekim prise-bila s svojo usodo popolnoma za- ljencem. Artur pa se je preselil iz voljna. Ko je spoznala Arturja, je Berlina na Dunaj, kjer si je usta-prišlo drugače. Fant se je zalju- novil čedno eksisistenco. bil v dekle hotel jo je tudi imeti j Lani poleti se je odpeljala Ireni-za ženo, ona pa se branila, kor na hči Mary, ki jo je bil medtem NeTnčijo. ji je bila ljubša svoboda. Vendar je pohčeril očim, v Evropo. Z njo je živela z njim in mu tudi rodila bila neka njena prijateljica. Prišli hčer.	sta tudi v svetovno kopališče, kjer
Ko je mladec videl, da ni našel se je slučajno mudil trgovec Artur.
NEMŠKEGA ŠPLIONA
BODO DEPORTIRAil
CANON CITY, Colo., 3. septembra. — Danes je bil izpuščen iz tukajšnje jetnišnice nemški špijon, ki je nastopal pod imenom "grof Kari ven Eueliow" ter je bil eden najbolj drznih špijonov tekom svetovne vojne. Leta 1929 je bil obsojen m triletno ječo.
Pred vrati jetnišnice ga je čakal zvezni maršal, ki ga je zopet aretiral, da ga bo mogoče deportirati v
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
Knjigarna "Glas Naroda"
216 We*t !8th Street	New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
(Nadaljevanje.)
iioll z orožjem ................ jjg
(ion Ki šot iz La Manbe..... * * 4«
live sliki. — Njiva. Htarka 11""
(Meško) .................... (||
Devica Orleanska .........*Ae
Duhovni boj ..........................• At
Dedek je pravil: Marinka In ikra-teljčki..........................
Elizabeta ...................... jg
fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ............. ,S5
Filozofska zgodba ...............69
FTa Dlavolo.................... A«
tiozdovuik (2 zvezka) ...........1.20
Gospodarica sveta..................40
Godčevskl katekizem............ .25
(iostilne v stari Ljubllanl.......6f
irC a Mitologija .............. L—
Uosarjl .........................75
Gusar v oblakih ........................... .80
Hadži Mura t (Tolstoj) ...................40
Hči papeža, vez. ............................1._
(lektorjev me*.................. .5«
Hedvika ...........................................40
Hodi	Blajt dude, veseloigra .75
Selena (Kmetova) ............ .46
Hudo Bmdno (II. sv.) ........
Humoreske. Groteske In Satire,
vezano ..................... J«
broširano ...................i«
Izlet g. Brončka ................1.20
Izbrani spisi dr. FL Dolenca.....M
lz tajnosti pri rode.............. jjo
Iz modernega sveta, trdo ven. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka __________________________________1.50
Igračke, broširano ............. .81
*faloc ••*.■«..*....••«•••••... .75 Jagnje ........................ ^
Janko In Metka (za otroke) ____ .30
Jetrna« Zmagovat, Me« plazovi.. £4
Jutri (Strug) trd. t..............75
broi. ....................... .00
Jurčičev! spisi:
Popolna izdaja vseh xG sveskov.
lepo vesanlh..................l|._
C. svezek: Dr. Zoher — Tiiumu
brofilrano ...............S.. ,7§
življenja i Kako sem se Jaz likal
(AleSovec) 1. svesek
Kako sem se jaz likal
(AleSovec) H. sv. ..„
Jnan Mi serija (Povest! iz Spnaakega \ Po strani klobuk ........................ Z0
.....••	ITOOl .....................41
Pri strica .......................M
---- M Prst boijl ....................
(Patria, povest is Irske JunsAke do-
.... Jl'^ ........................
I Po gorah in dolinah.............M
•« J" likal	Pol litra vipavca ...............60
(AleSovec) III. ireaek........ JO Poslednji Mehikanec .......... M
Korejska brata, povest la misijo-	Majar ............ M
nov v Koreji ............................^	Predtrianl, Preftern In drugI svet.
Krvna osveta ......."...!..!!!!!	j«	nDd ' gramofona .............M
Kmečki punt (Šenoaj .........!	.60	Prigodbe čebelice Maje. trda ven... 1.—
Kuhinja pri kraljici gosji notici	JO	Pt,ce selivk«, trda ves.......... 73
Kaj se Je Markam sanjalo............JBS
Kako
6.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
7.	septembra:
Kesoluie. Cherbourg, Hamburg
8.	septembra:
France, Havre
9.	septembra:
Vulcania. Trst
Hamburg, Cljf-rbourg, Hamburg Aquitania. Cherbourg Amtriea, Cherbourg. Hamburg
10.	septembra:
Cen-ral v«»n Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen
Columbus. Cherbourg. Bremen
11.	septembra:
lie «le France, Havre Majestic. Cherbourg Penn^and. Cherbourg, Antwerpen Staiendum, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
12.	septembra:
Europa, Cherbourg, Bremen
14.	septembra:
Sjerra Cordoba, Bremen
15.	septembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
16.	septemb-a:
Deutfu-hland, Cherbourg, Hamburg Herengaria. Cherbourg President Harding. Cherbourg, Hamburg
17.	septembra:
Dresden. Cherbourg. Bremen
18.	septembra:
Olympic, Cherbourg
Belgenland, Cherbourg. Antwerpen
Augustus, Napol L Genova
19.	septembra:
Paris, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Msr. Rotterdam
21.	septembra:
lieiiajH e. Chertourg. Hamburg
22.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
23.	septembra:
New York, Cherbourg. Hamburg
Mauretarila, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg
24.	septembra:
Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen
25.	septembra:
Saturnia, Trst Homeric. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rot terdam
26.	septembra:
France. Havre I.evlathan. Cherbourg
28. septembra:
Kuropa, Cherbourg. Bremen
3C. septembra:
Albert BalVin. Cherbourg. Hamburg A^uitana. Cherbourg
President Harding. Cherbourg liam-buvg
ZNIZANE CENE ZA TJA IN NAZAJ
Do LJUBLJANE
IN NAZAJ PREKO HAMBURGA
50 V TRETJEM RAZREDU
(U. S. Davek Posebej)
Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih
.> .li.ij rnLivu
$167.
Za podrobnosti vprašajte lokalne agente aLi
Hamburg-American Line
»»BBoaowav . . . mw took
POZOR, ROJAKI
Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kun še N.les, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ
iUzakl ........................ M
Kriiev pot Mtra KnpIJenika
Kaj m je izmislil dr. Oka...... .43
Levstikovi zbran] aipsi ......... j«
L xv. Pesmi — Ode In elegije — Sonet Je — Romance, balade in lefeod* — Toima« (Levstik) ...71 S. zv. Milka Levstika in njegove
kritike in polemike.............?«
Trdo vezano *.........1.—
Ljubljanske slike, Hlfini lastnik, *
Trgovec, K^pčijskl stražnik. O-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Uu-hovnik. itd. ________________
Lo* na ženo (roman) .......... jjfl
Lucifer ..............................................i,_
.Marjetica ......................
Materina žrtev ......................... jo
Moje življenje...................75
Mall Lord .................... JMI
Vliljonar brez denarja ..........
>laron, krščanski deček la Lib*
nona ......... ............ jgg
Vfladih zanikerneiov lastni iive-
Iz naslova na listu, katerega pre. jem&te, je razvidno, kdaj Vam je Pred nevihto .................. J®! naročnina pošla. Ne čakajte toraj, OREGON
Porna^a^Ben....................Se VaS- °Pomi^a' te«Več 0^n0 | Oregon City. Ore.. J. Koblar
rožnava Kofa ...................SI vite naročnino ali direktno, ali pa
Firhi .......................... pri enem sledečih naših zastopnikov PENNSYLVANIA
PovodenJ ...................
Praftki jiidefc ...............
Prisega Huronskega glavarja
Pravljice In pripovedke (KoSulnlk)
1.	svesek .....................40
2,	svesek ......«.•■«■•.....
Prvi« med Indijanci ............ JI
Preganjanje Indijanskih mlsjonar-
Jw .......................... JC
Razkrinkani Daosburiani .......50 i INDIANA
Roman treh src ............................1.20
J«
JU f
j CALIFORNIA
Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Curig, A. Saftl^ Salida, Louis Costello Walienburg, M. J. Bayuk

• • • • • 1

1 -
k k
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer,
Posluiujmo se vsi bres Izjem« te stare in stanovitne domače
topli .........
Mlinarjev Janes ,
Musollno .......
Mrtvi Gosta« Mali Klale«
Mesija ..'....................
Malenkosti (Ivsn Albrecbt) .
Mladite srcem. Zbirka povesti
slovenska wil«Hip/i ........
•••••• «75
....... -M
...... .4i
Roman zadnjega cesarja Habs-
buržana......................................1.20
Robinzon ............................................J»0
Robinzon Crusoe ..............................60
Revolucija, na Portugalskem	J«
.75 Rdeča in bela vrtnica, opveat .. M
Rdeča megla .................................7U
Rdeča kokarda ..................1.35
Slovenski ialjlvec ...............46
SJoveujkJ Robinzon, trd. ve*. .....?5
Skrivnost najdenke ......................35
«	IndiJ* —.......... M
Sanjska knjijta, mala .......... M
31 SanJska knjiga, največja.............90
25 Sanjska knjiga, Arabska ............1.50
B Sueški invalid ..................«3
...85 bolnee in senee................. .63
Misterija, roman ................L—	, . ..
Možje .... i**	Jugoslovanskega dobro-
N. miiteih ^h :::::::::;	...............^
NotarJv nos, humoreska	...35	^ ............ H
Narod, ki Izmir. ...............o strahS.	..................?
Na&a vas. IL deL 0 povesti____ M	. ................ M
Nova Erotika, trdo ve*.........'•US UiT...............
Naša leta, trda vez .........................70
broš..............................50
Na Indijskih otokih ............ il
Na« ljudje .....................40
Nekaj Iz ruske srede vin ...... m
Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote s bojnlb pohodov blrie-ga slovenskega polka ........L50
Ob 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka J» Onkraj pragozda ............... M
Odkritje Amerike, trdo vezano .. .00 mehko vezana ...... JH
Praprečanove zgodbe_____35
[Pkatl In zanki ........................JU
Pater Kajetan ..................1.-
Plngvinsld otok ................ M
Povest • sedmih ebeicolh ...... J6t>
Pravica kladiva .............. M
P»blrki Is Reia (Albrecbt) .... J» Parliki slater .................. jj
Prihaja*. Dovest .............. .«•
Poiigalee ....................
Povesti, pesmi v prod (Baudelaire) trdo rešeno ................... L—
............. -08
MMhj v Afriki .............. j«
Spomin znanega aetovalea .... LM Stritarjeva Anth^iegija broA .. j* Sisto Šesto, povest Is Abrucev .. J* Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ..............................Jt
Student naj ba, V. sv........... jf
Sveta Notburga .................jf
Spisje. male povesti ............ Jf
Stezosledec ..................... M
Šopek SaaMtarke ............... JSB
Sveta Mi ..................... ji
Svetlobe In mm.............. L30
Slike fMefiko) .................. M
Seriant Diavolo, vez. ..................1.01«
Sveta Genovefa ................
Saako. hnssoreske, trda ves	Jf
Knjige pošiljamo poitnint pro*
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St^
NewYprk
Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B.ish, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurich. Andrew Spillar
Cicero. J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatlch
MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ
MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick
NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe Cleveland. Anton Bobek. Chas ^arlinger, Jacob Resnik, Matli SLapn.k, Frank Zadnlk
Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec
Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan_ čič. A. Skerlj
Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico. Frank Fe_ renchack
Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz
Krayn, Ant. Tauielj Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlvSek Midway. John Žust
Moon Run, Frank PodmilAek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc
Steelton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei
UTAH	f
Helper, Fr. Krebs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren
Sheboygan, John Zorman
WEST ALUS Frank Skok
WYOMING Rock Springs. Louis Taucher Diamondvllle, Joe Rolich
Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina sa "Glas Naroda":
Za eno leto $0.; za pol leta $3.; za fclrl mesece $1.; za četrt leta $1.50.
New York City je $7. celo leto.
Naročnina sa Evropo la t?, sa celo teto.