Porotna zasedanja. MARIBORSKA POROTA. Dva detomora. Dne 7. t. m. se je pričelo zasedanje mariborskega porotnega sodišča. Prvega dne sta se zagovarjali dve detomorilki in sicer dopoldan Marija Notersberg, rojena leta 1902 v Breslavi pri Ptuju, in popoldan Marija Vošinek, rojena dne 10. avgusta 1904 v Medvedcih pri Majšpergu. Notersberg je umorila v Gojencih, kjer je služila kot dekla, svojega novorojenega nezakonskega otroka, ker je izjavil otrokov oče, da je ne more poročiti. Obsojena je bila na tri leta težke ječe. Druga detomorilka Marija Vošinek je bila že tri mesece poročena, ko je zakrivila zločin, radi katerega je bila obtožena. Rekla je, da je izvršila dejanje v hipu zmedenosti, kar ji je prineslo pet mesecev strogega zapora, Oproščen vlomilec. Dne 8. t. m. je stal pred porotniki Ernest List, 271eten trgovec in slikar iz Maribora. Obtožen je poskusa vloma v trgovino Senčar v Ljutomeru, katerega je izvršil 6. sept. 1925 skupaj z nekim Šerksom. Imenovanega so prijeli pri vlomu, List pa je pobegnil. Šerks je bil lani decembra obsojen na šest let težke ječe, vendar ni izdal sokrivca. Šele slučajno je sodišče letos februarja izvedela za drugega pomagača in List je bil aretiran. Porotniki so izjavili, da je izvršil vlom v skrajni sili in sodišče je obdolženca popolnoma oprostilo. Žlahtičev tovariš pred porotniki. Vsem čitateljem so še sigurno v spominu zločini, katere je izvršil mizar Žlahtič in njegov pomagač Čič. Oba sta našla žalosten konec na vešalih. Dne 8. t. m. pa je stal pred porotniki tretji Žlahtičev tovariš, Franc Kajič. Za razpravo je vladalo veliko zanimanje. Kajič je obdolžen, da je skupno s Čičem umoril dne 4. februarja 1922 trgovca Rosenfelda v Podvincih pri Ptuju. Radi tega zločina je bil dne 21. septembra 1922 po nedolžnem obsojen na smrt A. Polak, ki je ušel smrti sarao vsled pomiloščenja in je bil dosedaj v ječi. Čič je malo pred smrtjo priznal Rosenfeldov umor in izdal Kajiča, katerega so nato aretirali blizu Rogatca. Kajič je apoznal Žlahtiča v mariborski kaznilnici. Žlahtič je povabil Kajiča k sebi in ga nagovoril za zverinski umor. Oba zločinca sta Rosenfelda zvabila pod pretvezo, da hočeta prodati večjo kolicino jajc, v skladišče, kjer ga je Kajič prijel za vrat, ga vrgel na tla, kjer sta mu zadala z nabrušenima pisama vec smrtnih udarcev. Nato sta mu pobrala denar, zaklenila skladišče ter pobegnila. Kajič je pred porotniki svoje dejanje priznal. Porotniki so vprašanje o zavratnem umoru potrdili, nakar je senat Kajica obsodil na dosmrtno ječo, ker je bil po storjenem umoru že kaznovan radi drugih deliktov. Obsojena tatinska družba. Pri tretji razpravi je sedelo osem obtožencev zaradi tatvin na zatožni klopi. So to štirje mlinski pomočniki in stirje njih pomagači pri kraji. Obtoženi so, da so kradli moko pri g. Zorčiču v Spodnjem Bregu pri Ptuju. Kradli eo tudi žito. Oboje so potem prodajali nekemu mlinarju. Lastnik je prišel sčasoma tatvinam na sled in jih je ovadil. Obsojeni so bili na 18, 12, 10, 8, 4 in 2 meseca ječe. Dva grda zločina. Dne 9. junija sta se vršili dve tajni razpravi in sicer f>roti gostilničarju in Maribora Maksu Kovac, ki je zloTabil mlado, še ne 14 let staro rejenko, in Francu Vero- niku, hlapcu iz Polane pri Mariboru, ki se je izpozabil »ad 131etno hcerko svojega gospodarja. Veronik je obdol- žen poleg tega še, da je z nožem v roki izsilil od nekega šolarja vse njegovo premoženje: dva dinarja. Maks Kovač je bil obsojen na dve in pol leta težke jece, Franc Veronik pa na 6 let težke ječe. Po šestih letih pojasnjen umor. Veliko pozornost je vzbujala razprava, ki se je vršila dne 10. t. m. proti posestniku Ivanu Markuziju iz Drvanje, njegovi ženi Erni, dalje proti bratu Jožefu Markuziju iz Spodnjih Žerjavcev in posestniku Mihaelu Zemljiču iz Mač kove. Omenjeni so obtoženi, da so izvršili pred šestimi leti, v noči od 5. na 6. septembra 1920, roparski umor ter so ubili nepoznanega trgovca, katerega so naslednji dan na- šli inrtvega ležati v Benedičkem gozdu v Slovenskih goricah. O tem zločinu so takrat časopisi obširno poročali. Že takra tso bili omenjeni obtoženci aretirani, iz neznanih vzrokov pa je bila preiskava ustavljena. Med ljudstvom pa se je govorilo naprej, slučaj je prišel na ušesa mariborskim detektivom, ki so nemudoma pričeli slučaj sami preiskovati in skupno z orožniki dognali take stvari, da je sodišče odredilo ponovno aretacijo obtoženih. Priče so izpovedale zelo obtežilno, dočim so pred sodiščem obtoženci vse trdovratno tajili. Razprava, ki je trajala celi dan in pozno v noč, je bila radi zaslišanja še novih prič preložena na prihodnjo porotno zasedanje. CELJSKA P0R0TA. Uboj. Celjska porota je začela dne 7. t. m. in je prišel kot prvi na vrsto slučaj uboja, ki se je doigral dne 28. marca 1926 v Brežicah. šele komaj 20 let star mladenič Danijel Ajster je ubil z lato zgoraj omenjenega dne zvečer na dvorišču gostilne Gabrič v Brežicah Karla Hribarja, očeta 4 nepreskrbljenih otrok. Hribar je prišel k Gabriču in začel po stari navadi v pijanosti prepir z Ajstrom. Prepir se je prelevil v pretep med obema na dvorišču gostilne. Pretep je končal s prebito lobanjo Hribarja, ki je drugi dan za tem umrl. Porota je obsodila Ajstra radi uboja na 3 leta ječe, na povrnitev stroškov vdovi za pogreb moža in za vsakega otroka bo moral placevati Ajster, dokler ti ne odrastejo, 150 din. mesečno. Oproščen. Dne 8. t. m. je obravnavala porota slučaj tatvine. Železniški zavirač Valentin Sajko je bil obdolžen, da je vlomil v noči od 15. na 16. t. m. v trgovino Rudolfa Dergana v Gračnici pri Laškem in odnesel raziičnega blaga v vrednosti 18.868 dinarjev. Sajko je bil dolgo časa v preiskovalnem zaporu. Vse okoliščine so govorile za Sajkovo krivdo, šele potek sodne obravnave je pokazal, da Sajko ni krivec. Porotniki so krivdo na vlom in tatvino zanikali, nakar je bil obdolženec takoj izpuščen. Krivo pričevanje in uboj. Celjska porota se je bavila dne 9. t. m. s slučajem uboja in krivega pričevanja. V Anžah pri Vidmu so se prepirali že dolgo časa, kateri od obeh Šalamonovih sinov da bo dobil od očeta posestvo. Pravico glavne deščine ai je lastil 31 let stari Franc in ga je silno jezilo, ker je pripovedoval mlajši Ivan okrog, da bo prepustil posestvo oče njemu. Ta prepir je dovedel dne 3. januarja 1926 do dejanskega spo^pada med očetom in obema bratoma. Franc je napadel očeta in Ivana s sekiro, a sta bila oče in Iven. mocnejša in sta mu odvzela sekiro. Nato je šel Ivan nazaj v hišo v prepričanju, da bo Franc miroval, a ta je začel ponovno prepir z očetom. Ivan je hitel na pomoč očetu, & Franc se je lotil obeh z vojaško karabinko in enkrat vstrelil proti Ivanu, pa ga prvič ni zadel. Začeli so se vsi trije ruvati za puško, Franc se je iztrgal očetu ter bratu in bežal po domačih njivah, Ivan za njim. Naenkrat je Frane postal in ustrelil brata v nogo pod kolenom. Strel je zastrupil Ivanu kri, nogo so mu morali odrezati, a je umrl pri operaciji. Divjaški Franc je pobegnil dne 28. januarja iz zaporov v Sevnici in se skrival pri Levičarjevih v Anžah. Župana Levičarja sin Stanko je izrabil županski pečat in izstavil iz zaporov pobeglemu Francu Šalamonu delavsko knjižnico na ime Anton Resnik. Šalamon je na ko-rist Levičarjevih pri zaslišanju glede krivde županovega' sina krivo izpovedal in je bil radi uboja brata in krivega pričevanja obsojen na 6 let težke ječe. Nepoboljšljivi tat. Franc Hriberšek od Sv. Tomaža pri Vojniku, delavee nestalnega bivališča, je že bil obsojen radi tatvine na 7 let ječe. Kazen mu je bila milostnim potom okrajšana in jezapustil mariborsko kaznilnico leta 1924. Od izpustitve izječe do 15. februarja 1926 je delal okrog in se tudi potepal v brezposelnosti. Od 19. do 20. januarja je ukradel posestniku Jožefu Mihaleku pri Št. Janžu na Winski gori par volov in jih prodal. Mihalek je komaj dobil vole nazaj. Hriberšek je še zagrešil dve drugi tatvini in porota ga je obsodila dne 9. t. m. na 5 let ječe in po prestani kazni bode oddan kot nepoboljšljiv tat v prisilno delavnico. Zavraten umor. Dne 10. t. m. je razpravljala celjska porota o zavratnem umoru, katerega je zakrivil 241etni Vinko Vasle, 3in posestnika na Veliki Pirešici. Vasle je zapeljal Frančiško Verdev, ki je služila pri Vasletovih. Ko je zapeljana priznala Vinkotu, kaj ji je, jo je ta zvabil na belo nedeljo k Cesarjevi žagi. Ko sta se po pogovoru ločila, je Vinko dal Frančiški v usta sladkor, ki je bil zastrupljen s strihni- nom. Dekletu je postalo kmalu po zavžitju strupa slabo. Zastrupljeni so prihiteli ljudje na pomoč, a je ta kmalu po prihodu domov umrla. Pred smrtjo je še izdala krivca. Vasle je dejanje tajil, a je bil obsojen radi zavratnega umora na 10 let težke ječe. Umor. Dne 11. junija so 9e zagovarjali radi zverinskega umora pred celjsko poroto: 261etni rudar Josip Kokolj, 48letna posestnica in vdova v Kasazah pri Petrovčah Marija Štajner in njen 161etni sin Jože. Omenjeni so 27. marca na zverinski način umorili 701etno prevžitkarico Marijo Selmajster. Hudodelci so sovražili starko, ki je bila pri njih na užitku in ni hotela umreti, kakor bi oni hoteli. Hlapec Josip Kokolj je živel v ljubavnem razmerju z vdovo Štajner. Uboga prevžitkarica je preživljala pri Štajnerjevih že dolgo časa pravcati pekel, dokler je niso umorili dne 27. marca t. 1. na ta-le zverinski način: Popoldne sta prišla Josip Kokolj in mladi Štajner domov iz gozda v Libojah, kjer sta bila na delu. Ko so pojužinali, je pozvala mati Josipa Kokolja, naj gre Micko ubit. Vsi trije so stopili nato v hlev in našli staro Micko pri vratih, kjer se je jokala. Kokolj, ki je imel pod suknjo skrito sekiro, se je zadrl nad njo in ji ukazal, da mora takoj v jasli, kar je revica tudi storila. Marija Štajner jo je zgrabila nato za obe nogi, njen sin z eno roko za obe njeni drobni roki, z drugo pa jo je tiščal za vrat, da ne bi kričala. V tem hipu je Kokolj udaril Micko s sekiro po obrazu. Ker pa je močno zavpila, jo je telebnil ponovno po obrazu z ušesom sekire, nakar je utibnila. Kokolj ji je potem s krušnim nožem izrezal obraz in vrgel kožo, meso in kosti svinji, ki je vse požila. Po umoru so jo hoteli zakopati za vrtom, a so svoj prvotni načrt opustili. Čeravno je mladi Josip Štajner vse priznal, pa njegova mati in Kokolj odločno odklanjata vsako krivdo na umoru. Izgovarjata se drug na drugega. Mladi Štajner je dne 12. maja celo pozval mater z besedami: »Čas je že, da priznate!«, vendar je ta ostala trdovratna in se zato domneva, da je umor zasnovala ona in nagovorila k strašnemu zločinu tudi ostala dva obtoženca. Kakor v celi preiskavi, sta tudi pri poroti Jožef Kokolj in Marija Štajner dosledno tajila vsako krivdo, dočim je Jožef Štajner skesano priznal in določno ocrtal celo dejanje. Ker so porotniki na edino vprašanje na umor pri prvih dveb obtožencih soglasno, pri Jožefu Štajner pa z devetimi glasovi potrdili, sta bila Jožef Kokolj in Marija Štajner obsojena na smrt na vešalih. Jožef Štajner pa, ker je še mladoleten (star komaj 16 let) in je ravnal pod vplivom svoje matere in grožnjo Kokolja ter je skesano vse priznal, na šest let težke ječe.