OitrtAv) W Studi:. ;UI Ra U ' PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA J*: ’ Štev. 102 (2412) TRST, sreda 29. aprila 1953 NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Cena 20 lir PROPaBMDISTIČM GESLA P SI.UŽBI „M0PE“ POLITIKE Moskva ponovno oživlia {grabljeno geslo o paktu petorice i® predlog Vjačeslava Molotova naletel na najbolj negativen sprejem vsemi zadnjimi sovjetskimi pobudami - Odklonilno stališče Londona in VVa- ona - Nespremenjena politika interesnik sfer in neenakopravnosti narodov ^VA, 28. - »ovna . — Sovjetska * Ponovno -ai! se Je da-^niem ft razsirila. tokrat z ^ %sh r,3Teg,a in obrablje. ki ie v paktu Petih ve-»velo že ?.0- zadnjih letih do. ■kov. mednarodnih po. ZUnan)i minister 'ietske . ‘'P0 navodilu so-“«» »h*?Jkot stoji zapi. oh s»oji zapi. .dvoril r.iegov,em. Podpisu) ‘,rttovslro„ Poslanico komin-'tv ta nhP J*kongresa naro. v p3mbo mi.ru», ki za. *;Me ZsoD2u_ln ki je pozval J* ZDA’ LR Kitaj- ^ sebo J,” Francije, naj i®ll». v skleneJ° »pogodbo *>W MnUtSV°^ein odgovoru I?ia. «zvp5t°V’ da sovjetska Vani, L- sv°ji Politiki u-Barna^lru 'n sodelovanja S o sS“'.Pristaja na pred-? Velikih »T konference pe-^ ^a Molotov pravi tu. v,S|ie ni »» m.nenju sovjetske ?. Iaoeo^oaSa”i’. ki iih ne bi »cih in rt,. . resiti na miren tLpriPravHoZat° ZSSR <> pridružuje t!USar)a ■5tiCrepitvi miru, ki o/^gande in teme sovjetske . Prvega , n Pravi, da je «že ir®' ki i. 2n,gresa partizanov Sesln bU leta 1947 v Pa-Veie,:]P0S°dbe med peti-Svnih ■ ?mi ena izmed «?We i’ u9vda n ^ Petih PraJ' tudi' da Kot D »okrepil OZN». k^!8ka»r0^a a8encija «Nova Ci"1’ Plinii? tudi kitajski zu. S S„ ‘ ter Cuenlaj pritr-Ste?1 na Predlog o 1 sv«tu ■ ta petih velesil. \l,aaniPJe Iziava sovjetske. Jolj h sa ministra izzvala faetka ivne komentar j »t mnclro,.„, ____•__• ena izmed ki navdihuje milijone ljudi«. bi 4,of«nzrvi!OSDOVjke »mirov-■Vlajo da Rredvsem postilo Je «kongres za o. «,]a8ent„lrui) kominformov-Jjtov „lna Ustanova in da P„?l°g n 0 odgovarja na jljvitj Sl §a je dal sam *tM6Sa angleškega zu- *>kiIo8 Mo?mtra ^ izjavil' da t a betih za sklenitev Videni velesil dejansko kjL15 s nnj Tc novega. Reso. U podobnimi predlogi so •trt1' sktm--krat predložene h. ake v?Sjlni OZN. Stališče 'ade se takrat ni * JV- 0 K'0teign o„dodal Predstav. Ha etfsta? . flCea. ^ch?a mini ameriškega zu: ^ Officea *vnifc amei iC/rmoHlnistrstva Mlcn SpClL?6 izjavil, da je lCbarmJPiPistrstva Michael ‘t.je izjavil, da je LH v>n! 4h velesil, ki j c «1. °bsta; ‘Otov «nepotrebna, »Suj«Ja ze Listina OZN. ki Uj, Veliko večino držav N| a’ > je dodal V: °d se vedno priča. 'bj Pavaa PPPdna dejanja V j1 tPirui, t>esede v korist *» 'Zraž!!S^'b političnih kro t?»ii n 10 dvom da >ii da Predi i Ptiru« bdonsk tfuji m!?,?, dvom, da bi da-^ °kvir Molotova spa' moskovske in menijo ; 'OVto . uove Je niord zive>> K dirpw- še nadaljevanje lPr°ban. kominformistič. tjejo dnde-. v Londonu po. a uikoli niso videli nič koristnega v pogodbi petih velesil in navajajo izjavo predstavnika Foreign Officea, da se odklonilno stališče angle. ške vlade do tega predloga ni spremenilo. V političnih krogih opozarja, jo, da je angleški odgovor na zadnjo moskovsko pobudo ((najbolj negativen« med vse-mi dosedanjimi odgovori na sovjetske pobude po Stalinovi smrti. To pomeni, da bo mora-la Moskva iti po popolnoma drugačni poti, če hoče doseči resnejši dvogovor med vzho. dom in zahodom o važnih sve. tovnih vprašanjih V zvezi s tem ne skrivajo razočaranja nad današnjo kremeljsko potezo, V naprednih političnih krogih poudarjajo še, da kaže izjava Molotova da se ZSSR nikakor ni odpovedala zamisli razdeljevanja interesnih sfer in varuštva velesil nad manj. Šimi državami, kar je v ostrem nasprotju z moskovskimi frazami o spoštovanju enako-pravnosti vseh narodov. Medtem se nadaljujejo po. svetovanja med Washingto. nom, Londonom in Parizom o stališču do zadnjih sovjetskih pobud. Počasi se ustvarja vtis — in današnje ponavljanje predloga o paktu petorice ga še potrjuje — da obilica mo. skovskih besednih nastopov, ki zelo dišijo po propagandi in ki jim ne sledijo dejanja, povzroča več težav kot olajšav na poti k zmanjšanju mednarodne napetosti. Tudi vesti, ki prihajajo s Ko. reje, niso razveseljive; zdi se, da severni delegati spet prehajajo k stari zavlačevalni taktiki. Na splošno pa poudar. jajo, da je prav Koreja naj. boljši preskusni kamen za iskrenost sovjetskih mirovnih pobud. Medtem poroča iz Londona dopisnik švicarske telegrafske agencije, da je zvedel iz zanesljivega Vira, da se je pred. sednik angleške vlade Sir Win. ston Churchill ogrel za misel, da bi odšel na oseben, nepro. tokolaren obisk v Moskvo. Nadaljevanje pogajanj o Sueškem prekopu KAIRO, 28. — Egiptovska in britanska delegacija, ki se pogajata o Sueškem prekopu, sta se danes ponovno sestali. Se pred sestankom se je general Nagib razgovarjal z britanskim poslanikom Stevenso-nom ob navzočnosti zunanjega ministra. Poročilo, ki so ga objavili po današnji seji, javlja samo, da se bodo delegati ponovno sestali jutri. Iz Kaira javljajo tudi, da se bodo v prvem tednu maja sestali v Kairu zunanji ministri arabskih držav, in sicer še pred obiskom ameriškega dr- žavnega tajnika Posterja Dul-lesa. Vse prizadete vlade so odobrile dnevni red konference. ki predvideva med drugim določitev skupnega stališča do Dullesovega poslanstva in izvajanje arabskega varnostnega pakta. Libanonski ravnatelj za zunanje zadeve Fuad Ammun je pripravil'načrt note. ki naj bi jo predložili ameriškemu državnemu tajniku, ko bo ta prišel v libanonsko prestolnico. Kakor se zdi, poudarja ta nota, da se arabske države ne mislijo razgovarjati o nobenem vprašanju pred rešitvijo angleško - egiptovskega spora in palestinskega vprašanja. Nota dodaja, da arabske države nimajo potrebe sodelovati pri obrambni organizaciji, v katero bi bile vključene tuje sile, ker so mnenja, da bi okrepitev medarabske pogodbe o skupni varnosti predstavljala sama sebi zadostno podlago za obrambo tega področja, če bi se zahodne države odločile dobavljati vojni material arabskim državam. MOSKVA, 28. — Sovjetski minister za zunanjo trgovino in vzhodnonemški minister za zunanjo trgovino sta danes podpisala v Moskvi nov trgovinski dogovor za leto 1953. ki določa povečanje trgovine med obema državama v primeri z lanskim letom. Francoski hominformisti Zm;J1iPoložjj I asu B - .i z ratifikacijo pogodb izgubili 10 odst. glasov Od 2,823.356 glasov na obDinskih volitvah leta 1947 so padli na 2,487.996 glasov - Katastrofalen poraz golistov v Parizu (od 52 na 10 občinskih svetovalcev) PARIZ, 28. — Francoski notranji minister Charles Brune je dal danes popoldne nekaj izjav o rezultatih nedeljskih občinskih volitev. Brune je predvsem zatrdil, da ne more še navesti popolnih podatkov, ker v nekaterih mestih (Marseilles, Lyon, Brest, Toulon in Reims) še niso ugotovili točnih rezultatov (volilni sistem je precej zapleten in dopušča tesne povezave, tako da ni mogoče vselej takoj ugotoviti, koliko glasov je bilo oddanih za določeno stranko). Minister je precej podrobno razčlenil volilne rezultate francoske kominformovske partije. V vseh občinah razen v navedenih petih mestih so kominformisti dobili 2,487.996 glasov, leta 1947 pa 2,823.356 glasov; izgubili so torej 333.360 glasov ali več kot deset odstotkov. Kominformisti so nadalje izgubili 5769 sedežev, od tega 247 v občinah, kjer so mandate razdeljevali proporcionalno, V Parizu je KP Francije zaradi spremenjenega volilnega zakona pridobila tri sedeže, število njenih glasov pa se je znižalo od 324.123 v letu 1947 na 294.045 prejšnjo nedeljo; v odstotkih pa so v Parizu kominformisti malenkostno napredovali zaradi nižje volilne udeležbe, ki je med dru- gim tudi med krivci za katastrofalni poraz golistov (izgubili so 42 od prejšnjih 52 svetovalcev). Predvsem so kominformisti mnogo izgubili na podeželju, medtem ko so po mestih v glavnem ohranili svoje pozicije, nekoliko so pridobili v rudarskih revirjih deparmana Pas de Calais. Konferenca o plovbi skozi Ojerdapsko ožino BEOGRAD, 28. — Na današnji seji jugoslovansko-romunske konference o plovbi skozi Djerdapsko ožino, ki je bila v Tekiji. so sprejeli besedilo začasnega drugega in tretjega člena osnutka sporazuma o ustanovitvi djerdapske rečne uprave. Člena določata naziv vodilnega organa djerdapske uprave, način zasedanja, diplomatsko imuniteto delegatov in še nekatere podrobnosti. Sporazumeli so se, da se vodilno telo uprave imenuje «odbor rečne uprave na Djerdapu«, kakor to predvideva jugoslovanski osnutek sporazuma. BONN, 28. — Pretekli teden je pobegnilo v zahodni del Berlina 95 članov vzhodnonemške policije; .med njimi so tudi trije komisarji. Tolikšnega navala ubežnih policajev v Berlinu še ne pomnijo. ^ANA DEMOKRISTJAN^ \/ BENEŠKI SLOVENIJI iJlJti °ani*rbi meseci SO K^ol OVile v St- Pe' »tji n°u V Beneški Slo-tečaj ja mizarje. "He str°kovni »Marje ir Učenci so morali napraviti škatlico, v katero so morali za vsako izgovorjeno slovensko besedo vplačati globo 5 lir. Doslej je okoli 20 mi- zarjev plačalo ze nad dva tisoč IV. V Trčmunu je pred leti neki. učitelj zahteval za vsako slovensko besedo eno liro.... sim**; V SAKO V šot-t 1 Sospod učitelj drobiž si lahko zadržite za tiste nisem izrekel. besede, ki jih v Zahodni Nemčiji BONN. 28- — Kancler Adenauer je sprejel danes popoldne predsednika zahodnonem. ške socialdemokratske stranke Ericha Ollenhauerja v zvezi z vprašanjem ratifikacije boemskih pogodbenih sporazumov in pariške pogodbe o evropski vojski. Včeraj je Ollenhauerja sprejel predsednik republike Heuss; po razgovoru so spo. ročili, da vlada zaenkrat še ne bo predložila predsedniku v podpis obeh pogodb, katerih ratifikacijo je Bundestag že odobril, Bundesrat pa je glasovanje o njej odložil do razsodbe ustavnega sodišča. Po razgovoru z Adenauerjem, ki je trajal poldrugo uro, je Ollenhauer izjavil novinarjem; ((Položaj je zmeden. I-mam vtis, da sam kancler ne ve več, kakšnega stališča naj se oprime«. Ollenhauer je dodal, da je svetoval Adenauerju, naj spoštuje sklep Bundes-rata in naj pristane na skupno zahtevo vlade in obeh domov parlamenta ustavnemu sodišču, naj se izreče o ustavnosti obeh pogodb. Na današnji seji vla'de so poleg razpravljanja o že prej določenem dnevnem redu, ki je predvideval Adenauerjevo poročilo o potovanju v ZDA in poročilo finančnega ministra Schafferja o sporazumu glede nemškega prispevka k atlantski obrambi, govorili tudi o vprašanju ratifikacije. Po seji je predstavnik vlade dejal, da je glede ratifikacije ((položaj nespremenjen« in zanikal vesti, da namerava vlada preklicati svoj včerajšnji sklep. «Nemška stranka« — ena izmed treh strank vladne koalicije — je namreč obsodila sklep vlade, 'da počaka s predložitvijo pogodb predsedniku in zahtevala, naj Adenauer izpolni svoj prvotni namen. Takoj po sestanku z Ollen-hauerjem je Adenauer sprejel voditelje parlamentarnih skupin vladnih strank. Sodijo, da se je z njimi dogovoril o svojem načrtu, da predložijo in nato odobrijo v Bundesta-gu resolucijo, s katero bi spodnja zbornica izjavila, da ne bo predložila vprašanja ustavnosti bonnske in pariške pogodbe sodišču v Karlsruhe in da ne bo sprejela predloga Bundesrata v tem smislu. Po razgovoru je voditelj »Nemške stranke« Joachim von Merkatz ponovno izjavil, da bi morala biti ratifikacija čim prej opravljena. V krogih, ki so blizu pred-sednika republike, pa zatrju. jejo, da je Heuss trdno ©dW. čen, da bo držal besedo, ki jo je marca dal Ollenhauerju in da ne bo podpisal zakona o ratifikaciji obeh pogodb brez prejšnje razsodbe ustavnega sodišča. Satelitske vlade nadaljujejo sovražno gonjo proti Jugoslaviji Na jugoslovansko bolgarski meji je bilo v marcu 26 incidentov -Novi odbori Zveznega izvršnega sveta - V Beogradu ne predvidevajo obnovitve razgovorov med predstavniki izvršnega sveta in katoliške cerkve, ki so bili prekinjeni zaradi negativnega stališča škofov (Od naše'-. dopisnika) BEOGRAD, 28. — Od 1- marca do I. aprili so bolgarski obmejni organi izzvali na ju-goslovansko-bojgarski meji 26 incidentov. Zai di tega je danes jugoslovansko državno tajništvo za zunanje zadeve izročilo bolgarskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri poudarja, da bolgarska vlada nadaljuje s svojo sovražno gonjo proti Jugoslaviji, čeprav so jugoslovanske oblasti neštetokrat izrazile ,.e!jo, da bi prišlo do normalizacije položaja na jugoslovansko-bolgarski meji. Državno tajništvo za zunanje zadeve poziva v svoji noti bolgarsko vlado, naj stori potrebne korake za prenehanje sovražnih incidentov proti Jugoslaviji. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije pravi v svo. jem prvomajskem proglasu delavcem in nameščencem Jugoslavije med drugim, da delavski razred Jugoslavije proslavlja prvi maj ne v borbi za nove pravice, temveč kot praznik radosti in pregleda dosedanjih zmag in uspehov pri graditvi socializma. V svo. jem proglasu pošilja prvomaj. ske pozdrave vsem naprednim in svobodoljubnim silam v svetu, borbene pozdrave vsem demokratičnim in socialističnim gibanjem, vsem naprednim sindikalnim organizacijam in svetovnemu proletariatu. Predsednik jugoslovanske republike maršal Tito je danes dopoldne izročil v Belem dvoru red jugoslovanske zastave prve stopnje dr Ivanu Ribarju, bivšemu predsedniku prezidi-ja, Mariji Vlahov, za pokojnega Dmitra Vlahova, bivšega podpredsednika prezidija, Jožetu Rusu, bivšemu podpredsedniku prezidija. Filipu La-kušu. bivšemu podpredsedniku prezidija. Miletu Peruniči-eu, .bijii-u p;ezidiju in Franu Frolu, bivšemu članu prezidija m zvezne vlade. Predsednik republike se ie ob izročitvi teh vtisokih odlikovanj zahvalil nagrajencem za njihovo požrtvovalno delo pri graditvi socializma in utrjevanja bratstva jugoslovanskih narodov. V imenu nagrajencev se je zahvalil dr. Ivan Ri- Danes je bila pod predsedstvom Milovana Djilasa seja Zveznega izvršnega sveta. Na seji so izbrali koordinacijski odbor, odbor za notranjo in žunanjo politiko ter odbor za proračunska vprašanja. Za predsednika odbora za notranjo politiko so izvolili Aleksandra Rankoviča. Odboru za zunanjo politiko bo načeloval Edvard Kardelj, odboru za go. špodarstvo pa Svetozar Vuk-manovič namesto dosedanjega predsednika pokojnega Borisa Kidriča. Koordinacijski odbor sestavljajo- podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta, njegov tajnik in predsedniki posameznih odborov. Zvezni izvrš. ni svet je danes imenovkl tudi večje število višjih uslužbencev. Tako bo zvezni zavod za planiranje imel novega ravnatelja Sergeja Kraigherja, u. prava za civilno letalstvo pa novega ravnatelja Bariča Jovanoviča. Pristojni krogi v Beogradu ne predvidevajo nobene možnosti novih stikov med zastop. niki Zveznega izvršnega sveta in zastopniki katoliške cerkve po prekinitvi razgovorov, do katere je prišlo zaradi negativnega stališča katoliških škofov. Ti krogi poudarjajo, da so zastopniki katoliške cerkve po navodilih 'Vatikana odbili tudi vsak razgovor o povsem praktičnih vprašanjih kot so n. pr. plačevanje davkov od dohodkov duhovnikov in vprašanja v zvezi s političnim udejstvovanjem duhovnikov. čeprav bi bila rešitev teh vprašanj v interesu katoliške cerkve. Navodila Vatikana že v naprej onemogočajo vsako konstruktivno delo. čeprav so nekateri škofje pokazali željo in razpoloženje, da se normalizirajo odnosi med cerkvijo in državo. Toda iz strahu pred Vatikanom se tudi ti škofje niso upali spuščati se v razgovore, ki bi privedli do pozitivnih rezultatov. V Beogradu poudarjajo, da vse to ne bo preprečilo končne redakcije zakonskega osnutka o pravnem položaju verskih skupnosti v Jugoslaviji. K novemu osnutku zakona so že dali svoje pripombe zastopniki srbske pravoslavne cerkve, mohamedanske verske skupnosti, slovaške evangeli-stične cerkve, reformisti, metodisti in zveza baptističnih cerkev Jugoslavije. Ko bodo končana posvetovanja, še z drugimi verskimi skupnostmi, bodo dokončni načrt predložili v odobritev zvezni ljudski skupščini. Italijanski krogi kažejo tendence — ugotavlja Jugopress — da se tržaško vprašanje re. |i na način ki je sprejemljiv samo za Itaiijo, ne pa za Jugo. slavijo: To dokazuje tudi nedavna izjava De Gasperija v Milanu, ki je izzvala v mno. gih evropskih prestolnicah presenečenje. Agencija Jugopress poudarja, da beograjski politični krogi niso bili presenečeni nad to izjavo, kajti njim je dobro znana tradicionalna politika Italije. Radio Jugoslavija bo začel s 1, majem z oddajami v itali. janščini. Oddaje bodo dvakrat dnevno in sicer prva ob 21 50 do 21.45 na valovni dolžini 264.7 m in 327,1 m. . P, B- Na Koroškem vrnjeno posestvo Slovenski kmečki zvezi LJUBLJANA. 28. — Kakor poročajo s Koroškega, bo začela tamkaj delovati jeseni slovenska kmetijska šola v Po. dravljah Sola bo privatna in bo nameščena na zadružnem posestvu, ki je bilo pred kratkim vrnjeno Slovenski kmečki zvezi. Slovenska kmečka zve. za za Koroško je šoli že zagotovila učiteljstvo in pripravila ustrezen učni načrt, Vrnitev obsežnega posestva v Podrav-ljah na Koroškem, čeprav je prišla z znatno zamudo, imajo za znak vedno boljših odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Narašča zanimanje britanskih turistov za Jugoslavijo LONDON, 28. — Po vesteh londonskih turističnih uradov bo letošnje leto obiskalo Jugoslavijo 30.000 britanskih turistov, proti 5.000 lansko leto in 2.000 leta 1951. Zanimanje britanskih turistov za Jugoslavijo kot turistično središče raste zaradi novih ugodnejših valutar-nih predpisov Britanske narodne banke; posebno pa še zaradi privlačnosti dalmatinske obale in njenega toplega morja, čudovitih pokrajin ter, ker je menjalni tečaj med funtom šterlingom in dinarjem za Bri- tance zelo ugoden. Da vzbudi pri britanskih- turistih čim večje zanimanje za potovanja v Jugoslavijo ,' je T jimp#ftsvanski turistični umd' v ]J*fli4pnu ganiziral razstavo uslug, katere jim nudi slavija. Med drugim so -baž-stavljene ročno tkane preproge, filigranski izdelki in razne vrste odličnega jugoslovanskega žganja. WASHINGTON. 28. — Zaradi eksplozije kotla na ameriški 30.000-tonski nosilki letal «Ben-nington« je bilo 11 mornarjev ubitih, 4 pa ranjeni. T PETEK 1.V.1953OB 15.URI NA STIDIOSU „PKVI MAJ“ (VRDELSKA CESTA) LJUDSKA VESELICA z naslednjim sporedom; Nastop združenih pevskih zborov in godbe; Govori; Nastop tamburaških zborov; Baleti; Recitacije. Otroke bo zabavalo lutkovno gledališče, šaljive igre in tekme. Od 17. do 24. ure PLES TOKIO. 28. — Danes je nenadoma začel bruhati vulkan Aso. Po prvih vesteh je erupcija zahtevala 11 smrtnih žrtev in več kot sto ranjenih. Delovala bosta bar in bife. * * * Delavci, meščani, udeležite se svojega praznika: PRIREDITVENI ODBOR Clarku dodeljen svetovalec pri pogajanjih v Panmunjomn Bivši ameriški poslanik v Tokiu Murpliy l>o svetoval generalu Clarku v političnih vprašanjih pri pogajanjih - JPogajanja niso včeraj nič napredovala PANMUNJOM. 28. — Načelnik odposlanstva poveljstva Združenih narodov pri pogajanjih o korejskem • premirju, general William K, Harrison, je danes ponovno pozval severne, naj predložijo razumne in stvarne predloge, da bi se lahko sporazumeli o premirju, kajti njihova izjava od 26. a-prila ne vsebuje niti razumnih niti stvarnih razlogov. 'General Harrison je poudaril. da so Združeni narodi u-paii. da bo mogoče doseči razumen in ča&tnen sporazum o premirju, ki ščiti čiovecansjte pvav.af 0R>i;jruh *... ■ 'r: . so pristali, da se nadaljuje plenarno zasedanje za sklenitev premirja. Nato je Harrison grajal ravnanje severnih zastopnikov, k> so izrazili svoje dvome o nevtralnosti Švice, ki so jo Združeni narodi predlagali kot začasno zatočišče tistih vojnih ujetnikov, ki se ne bodo hoteli vrniti v svojo domovino. Harrison je poudaril, da je vendar Švica v svoji dolgi zgodovini nevtralnosti dovolj očitno dokazala svojo splošno znano človekoljubno prizadevanje za vojne ujetnike, da so Združeni narodi čisto upravičeno pričakovali, da bodo severni na to pristali. Harrison je potem izjavil, da ne vsebuje odgovor severnih na noto tega poveljstva od 16. aprila nobenih stvarnih predlogov in da so ti predlogi nesprejemljivi, ker niso niti razumni niti pozitivni. Dodal je, da se ne namerava spuščati v brezplodne in dolgotrajno diskusijo. Dodal je, da je upal, da bodo Kitajci in severni Korejci vsaj povedali, katero državo predlagajo kot nevtralno. General Nam II je vzel na znanje te izjave in predlagal odložitev seje na jutri, kar se je tudi zgodilo. General Nam II je tudi ponovil, da bodo ki-tajsko-korejski ujetniki, ki niso komunisti, vsi izrazili, željo do vrnitve v domovino, če bodo izročeni v zaščito res ■nevtralni državi in bodo tam dobili pojasnila o usodi, ki jih čaka, tako da «bo njihovo zaskrbljenje lahko odpravljeno«. Jutri bo poveljstvo OZN Izročilo drugo skupino 500 severnokorejskih bolnih in »‘Ginjenih ujetnikov. Na fronti je Še vedno mirno, le tu pa tam so manjši spopadi. Medtem je ameriški državni departma sporočil, da je bil bivši ameriški poslanik na Japonskem Robert Murphy imenovan za uradnega svetovalca generala Clarka. Državni departma pojasnjuje, da to imenovanje ne pomeni nobene spremembe v pogajanjih za premirje in da bo Murphy takoj' prevzel svoje mesto v Tokiu in .bil za svetovalca generalu Clarku pri pogajanjih za premirje. «Takoj ko bo mogoče — nadaljuje uradno poročilo — se bo Murphy vrnil v ZDA, da prevzame svoje novo mesto namestnika državnega tajnika za zadeve Združenih narodov«. Danes je predsednik Eisen-hower poslal Murpnyju pismo, v katerem mu sporoča, da bo njegova naloga pomagati generalu Clarku «pri analiziranju in ugotavljanju političnih strani pogajanj v Panmunjo-mu». Murphy bo imel stopnjo veleposlanika ves čas, ko bo vršil funkcijo svetovalca. V Washingtonu so kljub težavam, ki so nastale pri pogajanjih v Panmunjomu, še vedno prepričani, da je premirje mogoče, morda še pred koncem maja, in se tudi ne izključuje možnost sprejema Angleška komisija za atomsko energijo LONDON, 28, — Churchill je danes v spodnji zbornici sporočil. da je vlada, z namenom da zagotovi nagel in gospodarski razvoj in izkoriščanje atomske energije (tako na vojaškem kakor na industrijskem področju), imenovala posebno komisijo. Ta komisija bo morala pripraviti načrt za prenos odgovornosti glede atomske energije od ministrstva za dobave na neodvisni nevladni organizem. Dokler ne bo komisija končala svojega dela, ne bodo dali nobenega zadevnega pojasnila. kompromisov pri bodočih mirovnih pogajanjih. V britanski lordski zbornici je laburist lord Chorly kritiziral ameriško ponudbo denarne nagrade severnokorejskim letalcem na Koreji, ki bi izročili poveljstvu OZN letalo tipa Mig 15 sovjetske izdelave, in je dejal, da pomeni ta ponudba poizkus «korumpira-nja kitajskih letalcev, da bi jih . pripravili do izdajstva njih domovine«. Laburist lord Stansgatte je izjavil, da je to vprašanje precej resno in da so potrebna zaradi tega posvetovanja ir. posebna izjava britanske vlade. Za Indokino imenovan generalni komisar HANOI. 28. — Vietminhove čete so danes zasedle utrjeno francosko postojanko Pak -Seng na reki Nam Suong v Laosu. Pale - Seng je približno 60 km severno vzhodno od laoške prestolnice in zadnja postojanka, ki brani naravni dostop do laoške prestolnice. Francoski uradni lisf objavlja danes ukaz, ki ustanavlja mesto francoskega generalnega komisarja v Indokini, zato da se koordinira dejavnost treh visokih komisarjev treh indokitajskih držav. Funkcijo visokega komisarja za Indokino bo začasno prevzel minister za pridružene države Jean Letourneau. Medtem je tailandska vlada določila področja, kjer naj se nastanijo begunci iz Vietnama. Agencija «Nova Kitajska« obtožuje Tailandijo, da se pripravlja, da «pomaga Francozom v njihovi napadalni vojni v Indokini«. Agencija pravi dalje, da je tailandska vlada po nasvetu ameriške vlade zgradila ali popravila velike strateške ceste, ki vežejo Tailandijo z Burmo, z Laosom m Kambodžo. «Kar se tiče ceste, ki vodi k burmanski meji, pravi agencija dalje, je vsem znano, da je to pot, ki se je poslužujejo ameriške in Cang-kajškove tolpe za prevažanje neposrednih dobav kuomin-tanškim tolovajem, ki so na burmanskem ozemlju«. ZAKAJ PRIHAJA JUDIN V BERLIN? Proces proti gestapovcem v Bordeaiuu BORDEAUX, 28. — Danes se je začel proces proti »gestapu iz Bordeauxa», katerega člani so po obtožnici odgovorni za 2 000 aretacij, 1.000 deportacij ’ in mučenja velikega števila ljudi 1.250 umorov ter številnih 00^ žigov in ropov. Od šestih obtožencev so trije navzoči na proceisu, medtem ko se drugi trije, ki so bili po aretaciji izpuščeni na začasno svobodo, niso predstavili sodišču. «Najboljši filozof med obveščevalci in najboljši obveščevalec med filozofi», Pavel Fjo-dorovič Judin. prihaja iz Moskve v Berlin za političnega svetovalca generala Cujkova ■ namesto odpoklicanega Sem-jo nova. Ta sprememba je po pravici izzvala mnogo komentarjev, saj je vprašanje Nemčije najresnejši evropski problem in predstavlja tisto vozlišče, ob katerem bo mogoče tudi ugotoviti, ali namerava sovjetska vlada zares spremeniti svojo zunanjo politiko in podvzeti resne korake, da se položaj v Evropi uredi, ali pa ne. Imenovanje Judina, člana CK KP ZSSR (v oktobru .je bil izvoljen za kandidata za prezidij CK in za člana komisije za program) na to mesto govori, da so Moskvo do tega sklepa pripeljali resni razlogi. Iz predvojnega filozofa - obveščevalca se je po vojni razvil v specialista za zunanjo politiko, javnega_ propagandista in tajnega člana NKVD. Njegova najpomembnejša vloga po vojni, ko je s pomočjo Kominforma izvajal imperialistične načrte sovjetske vlade proti Jugoslaviji, je že dovolj na slabem glasu. Kakšno vlogo naj odigra v Vzhodni Nemčiji, je zaenkrat težko uganiti. Mnenje nekaterih komentatorjev_ na zahodu, da bo odigral važno vlogo v pripravljanju konference štirih v Nemčiji, se zdi manj ver-‘ jetno. Prej bi lahko rekli, da je njegovo poslanstvo v neposredni zvezi z notranjim dogajanjem v Vzhodni Nemčiji, ki povzroča vse več zaskrbljenosti v Moskvi in Pankowu. Kratek pregled položaja v Vzhodni Nemčiji v zadnjem letu to mnenje še bolj potrjuje. Sovjetizacija Vzhodne Nemčije se je od. polovice lanskega leta prav posebno zaostrila. Druga konferenca Enotne socialistične stranke (SED) je proglasila pospešen kurz v «izgradnji socializma». nato pa so se začeli vsi ukrepi, znani že iz razvoja drugih satelitskih dežel — reorganizacija in centralizacija državnega in partijskega aparata po sovjetskem vzorcu, ustvarjanje o-gromnih aparatov državne in partijske kontrole in krepitev organov državne varnosti, pospešena remilitarizacija, ki jo spremlja oživljanje starih militarističnih tradicij in strasti (zlasti med mladino), borba proti «uravnilovki» in močno diferenciranje plač v korist birokracije, pridiganje «jedno-načalija« (načelo skrajnega centralizma) v gospodarstvu, posebno pa pospešena administrativna kolektivizacija podeželja in monopolizacija vsega duhovnega življenja dežele in vsi ostali ukrepi, ki spremljajo tak vroces. Začelo se je čiščenje in ((socializacij a« meščanskih strank, pa tudi čiščenje v SED. Aretirali so predsednika Liberalne demokratične stranke in ministra za trgovino in pre- skrbo dr. Hamanna ter pred-\ sednika Krščansko-demokratič-ne zveze in zunanjega ministra Dertingerja (14.1.1953). Medtem so aretirali tudi mnoge njune bližnje sodelavce in privržence v lokalnih forumih strank. Aretacije funkcionarjev v raznih ministrstvih in v aparatu SED so se zlasti pomnožile po procesu proti Sionskemu in s krepitvijo antisemitizma. Žrtve so najpogosteje bili Židje in oni, ki so pred vojno živeli na zahodu. Sklep o preverjanju lojalnosti teh kadrov so sprejeli na sestanku CK 3. januarja. Zanimivo je, da sta na tem sestanku Ulbrichtu nasprotovala dva člana politbiroja, Franz Dahlen in Rau, ker spadata tudi ta dva med one, ki jih je po tem sklepu treba «preveriti». Kakšen odpor med množicami je povzročila tako pospešena satelitizacija Vzhodne Nemčije, najbolje prikazuje reka beguncev v Zahodno Nemčijo, ki stalno narašča kljub vsem ukrepom, ki jih podvzema zahodnonemška policija skupno z enotami sovjetske armade. Stalinova smrt je vrenje še povečala. Minister Zeisser je postavil v stanje pripravljenosti svojih 100.000 policajev, zvestejšim članom SED in FDJ (((Svobodna nemška mladina«) pa je dal orožje, da stražijo ustanove in podjetja in patruljirajo po ulicah. Čeprav je nova sovjetsfca vlada z nekaterimi koraki najavila spremembo v svoji zunanji politiki, in to tudi v nemškem vprašanju, je v Pan-kowu doslej ostalo vse po starem. Po pouratk« s Stalinovega pogreba je Ulbricht 13. marca obvestil CK, da v Moskvi odobravajo načrt «socializacije» dežele in ostro kritiziral tiste, ki so predlagali določeno «opreznosti> pri kolektivizaciji podeželja. Napovedal je še nadaljnjo krepitev organov državne varnosti, aparata državne in partijske kontrole ter okrepitev in povečanje vojaških sil. Ob tej priložnosti je zahteval dosledno izvajanje in sprejemanje linije KP ZSSR. Na sestanku politbiroja 23. marca se je ponovilo isto. Zanimivo pa je to, da je bila takrat najavljena ostra borba proti vsem tistim, ki zastopajo mnenje o «specifični poti Nemčiji v socializem». Glavni referent Fred Elsner je kritiziral partijske organizacije, ker niso posvetile dovolj pozornosti proučevanju sklepov CK iz avgusta 1950, ko je bil obsojen član politbiroja Mer-ker in še nekateri drugi, in sklepa od 3, januarja t. I. o «preverjanju» članov partije v zvezi s praškim procesom. Elsner je zahteval, naj se na partijskih šolah posveti večja pozornost razvijanju zaupanja in vere v ZSSR. Opozoril je, da ni bila dobro predelana niti resolucija Kominforma proti Jugoslaviji in poudaril, da so zaradi tega sklenili prevesti in natisniti proti-jugoslo-vanski panflet izpod peresa Kjoseva, agenta Cervenkova; ta pamflet je treba ((najresneje predelati v partijskih organizacijah«. In končno je sporočil, da je CK sklenil natisniti v posebni brošuri njegov referat «Nemška pot v socializem», v katerem dokazuje škodljivost vsake teorije o specifičnih poteh izven utrte ruske poti. Naslednji odstavek iz referata pojasnjuje mnogo: ((Teorija o specifični nemški poti v socializem ni samo zmotna, temveč je tudi izredno nevarna. Ta teorija pomeni dajanje koncesij močnemu protisovjetskemu razpoloženju pri delu našega prebivalstva«. Zaradi česa so o tem diskutirali na sestanku politbiroja? Dejstvo, da se je politbiroju zdelo potrebno poudariti nevarnosti teorij o specifični poti in podvzeti razne ukrepe, ne pomeni samo strahu, da se bodo taka mnenja pojavila, temveč da dejansko obstajajo. Prihaja Judin v Berlin kot politik-diplomat zaradi razgovorov štirih, ali kot pristen privrženec »edine poti«, specialist za problematiko «specifičnih poti?« Prej drugo kot prvo. (Iz »Borbe«) PRIMORSKI DNEVNIK Dokler ni človek v črno zemljo legel po sreči hrepeni, le česa duh nemirni ni dosegel, V tem sluti srečo in za njo hiti. A. MEDVED S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski proračun za leto 1953 predložen v obravnavo občinskemu svetu Tov. dr. Jože Dekleva podprl sklep občinskega sveta o pokojninah občinskih uslužbencev - Predstavniki tržaškega velesejma ponovno v Rimu zaradi znanega spora med Trstom in Padovo • Župan zavrnil umesten predlog o ustanovitvi komisije iz predstavnikov večine in manjšine za proučevanje brezposelnosti mladine POLIP Tudi na včerajšnji seji občinskega sveta je bil v centru zanimanja občinskih svetovalcev spor med tržaškim in pa-dovanskim velesejmom. Na kratek poziv svetovalke Gruber - Benko (PSVG), da bi poslali poseben protest v Rim, kjer se odloča sedaj usoda spora in z njo v veliki meri tudi uspeh velesejma, je odgovoril odbornik Rinaldini, ki je obvestil svetovalce, da je včeraj podtajnik ministrstva za industrijo in trgovino on Calcaterra poklical v Rim tajnika in predsednika tržaškega velesejma. Tako lahko upamo, da bodo danes že proučevali spor in prišli do ugodnih rezultatov To toliko bolj, ker je Trst pristal na štiri dni razlike med zaključkom padovan-skega in otvoritvijo tržaškega velesejma in s tem napravil več kot dolžnost tako do pa-dovanskega velesejma kot do vseh mednarodnih velesejmov. Po tem kratkem, a pomembnem uvodu je občinski odbornik Cumbat med temo (ugasnile so vse luči), katero so preganjale samo petrolejke, prečital zelo dolg sklep o pokojninah občinskih uslužbencev. Občinski svet je namreč že na dveh sejah 4. aprila 1949 odnosno 6. novembra 1951 sprejel sklepa št. 340 in 304, ki določata ureditev pokojnin za vse občinske uslužbence in določata pogoje za pokojnine ZVU pa teh dveh sklepov ni odobrila in je zahtevala določitev najvišjega občinskega prispevka, kar bi v praksi privedlo do novih dajatev občinskih uslužbencev. Po dolgi diskusiji je včeraj zvečer občinski odbor vprašanje ponovno dal na glasovanje občinskemu svetu. Pred glasovanjem je dr. Jože Dekleva, svetovalec LF poudaril, da hoče kakor prvič tudi sedaj s svojim glasom podpreti upravičeno zahtevo občinskih uslužbencev in upokojencev. Ob tej priliki je izrazil tudi svoje upanje, da bodo odgovorne oblasti in predvsem ZVU čimprej odobrile sklep občinskega sveta tako, da bo ta lahko v najkrajšem času izvršen. Najdaljši del včerajšnje občinske seje pa je bil ob le pičli udeležbi svetovalcev posvečen čitanju dolgega poročila občinskega knjigovodstva o proračunu za 1953. leto. Odbornik Bonetti, je med čita-njem nekaterih pripomb k proračunu obrazložil tudi merila, po katerih je proračun sestavljen, odnosno prečital nekatera navodila ZVU. Odbornik je tako prečital dve pismi, katera je dobila občina 30. marca odnosno 16. a-prila tega leta in ki sta si po vsebini slični. Obe pismi za« htevata: Prvič veljavnost zakona o lokalnih financah bo raztegnjena tudi nad našo cono, zato jc treba upoštevati ta zakon pri sestavljanju proračuna. Drugič. Na najbolj drastičen način je treba skrčiti vse stroške. Tretjič. Vse dohodke je treba računati v najvišji meri. Drugo pismo celo posebej poudarja zadnje navodilo in zahteva, da je treba vse dohodke popraviti tako, da bodo vsi računani dohodki najvišji. Odbornik ni povedal, kdo izmed vodilnih predstavnikov ZVU je podpisal omenjeni pismi, vendar je tako iz tona kot iz navodil jasno, da imamo lahko opravka samo z novimi, italijanskimi funkcionarji. To je obenem prva na pol uradna izjava, da bodo tudi pri nas uvedli zloglasni zakon o lokalnih financah, kateri je v Italiji že vzbudil toliko u-pravičenih protestov. Poleg tega pa nam pismo ZVU mimogrede mnogokaj pove o že tako astronomsko visokem deficitu tržaške občine. Deficit znaša po proračunu nekaj čez tri milijarde in pol, če pa upoštevamo, da so vsi dohodki računani v maksimalni meri, pa bo končni deficit še mnogo višji. Do sedaj je tržaška občinska uprava vsaj dohodke računala kolikor toliko realno in ni predlagala občinskemu svetu nerealnih številk. Vsi pa dobro vemo, da še pri tako resnem računu ni mogoče nikoli predvideti dejanskega obsega dohodkov, kje še kadar so dohodki računani v najvisji možni meri. Odbornik Bonetti je v nadaljevanju , govora primerjal število uradnikov v Trstu in v nekaterih italijanskih mestih. V Trstu je tako povprečno 12,7 občinskih uradnikov na vsakih 1000 prebivalcev medtem, ko jih je v Benetkah le 8,16, v Bolonji 9,6, v Milanu 10,6 in’ v Turinu 8,6. Celo v primerjavi z italijanskimi do kraja zbirokratiziranimi mesti, je tržaški občinski aparat prevelik. Vse to zaradi «p osebnih« vzrokov, ki menda veljajo v našem mestu. Poleg tega se birokratski aparat vsako leto širi, saj je tudi za letos predvideno povečanje za kakih sto oseb. V prvem delu občinske seje so razni odborniki postavili več vprašanj in predlogov. Ta- ko je svetovalka Gruber-Ben-ko (PSVG) predlagala ustanovitev dveh komisij, sestavljenih iz predstavnikov večine in manjšine občinskega sveta, kateri naj bi proučevali, vprašanje brezposelne mladine in socialno skrbstvo. Oba predloga je župan v imenu občinskega sveta odbil. Svetovalec Agne-letto (SDZ) se je zanimal za javno kopališče v Sv. Križu in za ureditev Sv. Križa, ker številne razbitine, ostanki gradenj itd., kvarijo lice. Paladin (PSVG) se je ponovno razburil zaradi strahotne slike Trga Foraggi, kar pa menda ni krivda občinskega odbora, temveč drugih oblasti. Seja se je zaključila zelo pozno zvečer. Prihodnja seja občinskega sveta ponovno posvečena proračunu bo v torek. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO Z S posebno odločbo se zniža prispevek v fond za vzdrževanje zgradb od dosedanjih 70 na 50 odst. Uradni list Vojne uprave JLA, ki je izšel v nedeljo, prinaša deset odločb komandanta VUJLE polkovnika Stamato-viča, s katerimi se razširjajo na področje nadaljnji jugoslovanski zakonski predpisi. Naj. važnejši od teh je zakon o socialnem zavarovanju delavcev in nameščencev ter njihovih družin, s čimer se bodo pravice delovnih ljudi jugoslovanskega področja še bolj razširile. S posebno odločbo, ki je razširjena na cono se zniža prispevek v fond za vzdrževanje zgradb od dosedanjih 70 odst. na 50 odst. Nadalje se razširjajo uredbe o razdelitvi fondov za vzdrževanje zgradb, o dajanju v zakup poslovnih prostorov, o imovinskih odnosih in reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug, o zaključnih računih go. spodarskih organizacij za leto 1952, o organizaciji gozdarsko. tehnične pomožne službe in u. redba o prijavljanju bivanja. Končno se uvaja popolni de-kadni sistem za prodajo alko-holnh pijač v javnih lokalih ter izdaja pooblastilo okrajema Koper in Buje za določanje davčnih stopenj in davčnih olajšav na dohodnino kmečkih gospodarstev za leto 1953. 15 milijonov za obnovo zapuščenih hiš v Portorožu Na pobudo občine v Portorožu je odsek za skrbništvo pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru izposloval pri Istrski banki dolgoročni kredit v znesku 15 milijonov dinarjev za obnovo in popravilo hiš v Portorožu, ki so last odsotnih oseb. Z deli bodo začeli v kratkem. Odsek za skrbništvo, ki je bil ustanovljen konec preteklega leta, ko je bil z odredbo komandanta razširjen na jugoslovansko cono temeljni zakon o skrbništvu, ima v načrtu popravilo še drugih hiš na področju koprskega okraja, last odsotnih oseb, ki se same ne brigajo za svoje nepremičnine. Obvezno zatiranje koloradskega hrošča Svet za gospodarstvo pri OLO v Kopru je izdal na o-snovi odredbe Vojaške uprave o_ zatiranju koloradskega hrošča navodila, po katerih bodo morali kmetovalci obvezno pregledovati svoje krompirjeve nasade vsako nedeljo do konca meseca oktobra. Za uspešno akcijo proti najhujšemu krompirjevemu škod. ljivcu bodo ustanovljeni posebni štabi pri okrajnem in pri občinskih ljudskih odborih. Misinska zadušnica Včeraj je poteklo 8 let, kar je na Trgu Loretto v Milanu zabingljalo za pete obešeno truplo poleg Hitlerja največjega zločinca druge svetovne vojne in začetnika, ideologa ter glavnega reprezentanta dobe, ki pomeni doslej najža-lostnejše poglavje italijanske zgodovine. Ta datum so včeraj počastili tržaški emisini« v cerkvi s v. Antona novega z mašo za blagor duše zločinskega pokojnika. Prisotni so bili vodilni funkcionarji tržaške podružnice te italijanske novofašistič-ne stranke in v zbrani pobožnosti so obujali spomine na svojega neslavno, toda pravično končanega voditelja. Danes, ko ti ostanki fašizma ponovno sanjajo o povratku starega, bi bilo kar dobro zanje in za druge, če bi ob prividu bingljajočega trupla spoznali vsodo svojih sanj. Preteklo soboto je bila v ribiškem naselju ob izlivu Timava ena izmed — posebno v zadnjem času — številnih iredentističnih ceremonij, ki jih zdaj v režiji ene, zdaj druge iredentistične ustanove ali organizacije, prirejajo po našem ozemlju z edinim namenom da prikažejo, kako tržaško prebivalstvo (.(hrepeni po združitvi z Italijo«. Nič ne de, če se tržaško prebivalstvo za vse te iz Rima naročene ceremonije niti ne zmeni, glavno za iredentiste je, da jih prirejajo in da jih potem po svojem tisku napihujejo in nategujejo po želji in potrebi dirigirane iredentistične propagande. V' tem ribiškem naselju, ki so ga s fondi rimske vlade zgradili v skladu s širokopoteznim načrtom umetnega raznarodovanja slovenske zemlje prav na tistem odseku slovenske obale, ki loči tržaški etnični otok od italijanskega nacionalnega ozemlja, so že ob njegovi otvoritvi postavili sredi vasi betonsko stojalo za drog za zastavo, v katerega so vzidali podobo beneškega leva kot simbol nekdanje beneške oblasti nad istrskimi obalnimi mesti tn kot izraz želje in upanaj, da bi se Italija spet povrnila na to ozemlje, od koder jo je kot krvavega okupatorja nagnalo ljudstvo samo s svojo osvobodilno borbo. Preteklo soboto pa so na ta drog potegnili prapor Sv. Marka (tako so namreč krstili to naselje), pri čemer so razni iredentistični govorniki in zastopniki zloglasnega istrskega CLN znova tožili o usvoji bridki usodi« in obljubljali zvestobo madrepatriji v prepričanju, da «bo prapor sv. Marka spet plapolal v istrskih mestih, v katerih je bil že enkrat pozdravljen kot osvoboditelj....* Najprej si z dejanskim ropom kosa slovenske zemlje u-stvariti na njej iredentistično postojanko, potem pa z nje voditi gonjo za osvojitev novih postojank, to je sedanja faza italijanskega iredentizma, In to velja tako za primer ribiškega naselja, naselja pri Sv. Križu, na Opčinah itd., kakor velja tudi za izsiljevanja italijanske diplomacije, s katerimi ji je uspelo vriniti na vse odgovorne položaje tržaškega upravnega a-parata svoje agente kot osnovo, za nadaljnja izsiljevanja in nadaljnja osvajanja ključnih pozicij, ki naj bi končno o-pravičila tudi še ostali korak od dejanske do formalne vključitve našega ozemlja v Italijo. KRITIKE IN POROČILA „ Ivan-Vojko" z „Lojtrco" na gostovanju v Šiški pri Ljubljani Lepa manifestacija bratske povezanosti Slovencev v zamejstvu in v domovini Preteklo soboto je na povabilo delavskega društva «Svoboda» iz Zgornje Šiške pri Ljubljani gostovalo v tamkajšnjem delavskem domu prosvetno društvo «Ivan-Voj-ko» s Proseka - Kontovela s spevoigro «Lojtrca«. Gostovanje je v vseh pogledih doseglo izredno lep uspeh in se je spremenilo v pravo manifestacijo bratske povezanosti med Slovenci v zamej stvu in v domovini. Ze ob prihodu na ljubljansko postajo so člani društva «Ivan - Vojko» občutili vso pozornosti, ki so je bili potem deležni tudi ves čas sicer kratkega bivanja v Ljubljani. Cim se je vlak ustavil, je pevski zbor društva «Svoboda» pozdravil goste s Prešernovo ((Zdravico», njegov predstavnik pa s krajšim pozdravnim govorom. Pevski zbor društva ulvan -Vojko» se je za pozdrav zahvalil s pesmijo ePozdrav domovini«. Tudi pred samim nastopom v nabito polni dvorani delavskega doma so bili gostje s Tržaškega deležni prisrčnega sprejema tako s strani predstavnikov društva in nekaterih delavskih kolektivov, kakor s strani gledalcev. Predstavnika ljubljanske univerze in delavskega kolektiva tovarne «Litostroj» sta gostom izročila tudi lepa in bogata knjižna darila poleg cvetja in lovorovega venca. Za vse te izraze bratskih simpatij se je v imenu gostov zahvalil tov. Cibic. Predstavo uLojtrce« je občinstvo, med katerim je bil tudi tržaški rojak tov. Ivan Regent, tov. Ukmar in drugi, navdušeno sprejelo in ni sledilo s ploskanjem. Spričo dejstva, da je občinstvo v slovenski prestolici in v njenih predmestjih zelo razvajeno, kar se tiče kulturnih prireditev, je društvo «Ivan - Vojko* s svojim nastopom doseglo res pomemben uspeh, ki dopolnjuje vse dosedanje. Naslednji dan so se tržaški gostje podali fc grobnici narodnih herojev, kjer počiva tudi preminuli revolucionar in eden izmed ustanoviteljev OF Boris Kidrič, kjer so z molkom in z dvema pesmima počastili njegov spomin. Nato so si ogledali še ljubljanski muzej. Marljivi prosvetni delavci s Proseka in Kontovela zaslužijo za uspešno gostovanje vso pohvalo in priznanje. IZ na slaiion Prvi avtobus odpelje iz Doline ob 13. uri preko Boljunca in Domja. Drugi avtobus pa odpelje ob 14. uri iz Boljunca preko Boršta na stadion nPrvi maj*. BLflSBEM MATICA V TRSTU Sezona 1952—1953 IX. KONCERT Ponedeljek 4. maja 1953 ob 21. uri v AVDITORIJU ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE IZ LJUBLJANE Dirigent: Samo Hubad Solist: Jelka Krek - Staničeva Spored obsega dela Smetane, Čajkovskega, Kreka in Gotovca. Nov načelnik glavnega slana ZVU Z upravnim ukazom ZVU št 33, ki velja od 23. aprila 1953, je imenovan polkovnik ameriške vojske Harold R. Emery za načelnika glavnega stana Zavezniške vojaške prave. Osvobodilna fronta PROSLAVA OF V NABREŽINI V četrtek 30. t. m. bo v dvorani kulturnega doma Igo Gruden proslava ustanovitve Osvobodilne fronte. Vabljeni člani in prijatelji. Ljudska prosveta PD »IVAN CANKAR* Vsi odborniki šentjakobskega prosvetnega društva «Ivan Cankar* so vabljeni na redno odbo-rovo sejo, ki bo danes 29. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV Danes 29. t. m. točno ob 18. uri seja vodilnega odbora na sedežu. OBČINSKE DRAŽBE V torek 5. maja bo od 12. do 13. ure v sobi št. 202 občinskega poslopja javna dražba za dodelitev dobave 5.000 stotov drv za ogrevanje uradov, šol to občinskih sedežev. V torek 19. maja od 12. do 13. ure bo javna dražba za dodelitev dobave 300 oglasnih desk iz pocinkane kovine za potrebe občinskega reklamnega oddelka. DRUGI DAN RAZPRAVE PROTI KRIŽMANČIČLI NA POROTNEM SODlSCU Pojasnjeno ,,skrivnostno" izginotje umorjenčeve noge po odkopu trupla Nepredviden incident med odv. Annoscio in radioestezistko Iris Salibran-dijevo - Razprava se bo z zasliševanjem novih, prič nadaljevala v četrtek Medtem ko se rajšnja razprava Odvračanje od borbe za življenjske interese Položaj tržaškega delavstva je zelo resen. Delodajalci pritiskajo nanj in mu hočejo odvzeti vse demokratične in sindikalne svoboščine. Število brezposelnih znaša nad petino zaposlene delovne sile, mnogim novim delavcem grozijo odpusti, ker je v največjih industrijskih podjetjih vedno manj dela. Ob tem položaju bi seveda vsak delavec in deloven človek sploh pričakoval, da bodo vse sindikalne organizacije v svojih prvomajskih geslih in proglasih predvsem govorile o sedanjem stanju ter poudarjale nujnost enotnosti. Kaj še! Vodstvo Enotnih sin-dikatov je dalo nalepiti po mestu lepake z gesli o solidarnost s »patrioti, ki se v Jugoslaviji borijo proti fašizmu in z ljudstvom v coni B, ki se bori proti Titovemu fašizmu«. Napadi delodajalcev na delavske pravice, grožnje z odpusti, to je za te sindikaliste deveta briga. Enotnost? Ta se ponižno skriva kot kaka Pe-pelka na koncu lepakov, pač pa se blesti na vidnem mestu znana Vidalijeva litanija o «civtlni upravi za obe coni«, o umiku jugoslovanskih čet (te jih bodejo!) iz cone B itd. Kakor da ne bi imeli tržaški delavci nešteto nerešenih prcble. mov, ki jih tarejo vsak dan v tovarni in doma! Cemu niso ti verni izvrševal. ci kominformovskih ukazov in smernic raje pozvali delavcev, da se borijo v obrambo svojega dela in kruha, v obrambo ogroženih pravic? Ali ne bi bilo mnogo bolj pametno, pozna, ti delavce, naj se borijo, da bodo nekega dne tudi oni dobili v svoje roke tovarne, kar so delavci v toliko obrekovani coni B že dosegli? Zakaj niso v svojih geslih poudarili, da se mora tržaški proletariat boriti, da bo tudi pri nas vladala takšna narodnostna enakopravnost, kakršno je ljudska oblast takoj ob osvoboditvi v coni B zagotovila Slovencem, Italijanom in Hrvatom? Vsega tega seveda ne moJ remo pričakovati od Radicha, ki je lani proglasil v družbi s fašisti in delodajalci skupno stavko v obrambo teh fašistov, kar končno pomeni obrambo delodajalcev samih. Od tistih voditeljev, ki se solidarizirajo s fašisti seveda ne moremo pričakovati boljših gesel, kot so jih izdali tudi ob letošnjem prvem maju. S temi gesli pa še zdaleč ne tolmačijo volje delavcev, ki jih v tovarnah in na delu sploh vežejo skupni interesi ne glede na njihovo politično prepričanje in narodnost. Z njimi ne bodo mogli niti zavreti teženj po enotnosti, ki med delavstvom zlasti ob pritisku delodajalcev vedno bolj dozorevajo. Ta enotnost bo kljub vsem oviram postala stvarnost in tedaj bo tudi odklenkalo takim geslom, kakršna uporablja vodstvo Enotnih sindikatov ob letošnjem prvem maju. Delavstvo namreč zahteva, da se v duhu enotnosti rešujejo predvsem tukajšnja vprašanja, s čimer bodo delavci tudi najbolje pokazali svojo solidarnost z vsem ostalim naprednim delavstvom, vštevši jugoslovanskim in tistim v coni B, ki ga kominfor. movsko vodstvo ES sedaj tako nesramno obrekuje, je predvče-pred porotnim sodiščem končala v kolikor toliko skrivnostnem ozračju temnih ved radioesteizma, se je včerajšnja končala brez posebnih razburljivih dogodkov, razen seveda pričevanja radioesteziske Iris Salibrandi-jeve. Zanimiva je izjava te priče, ki je do sedaj nova in še neznana. Nekega dne je namreč prišel k njej neznanec ter jo naprosil, da bi ga poučila o vedi. Neznanec pa se je posebno zanimal s trdovratno radovednostjo za slike, ki jih je imela v predalu in ki jih je rabila pri svojih poskusih. Po dolgem razlaganju neznancu, se je ta zahvalil in hotel oditi, toda ona ga je ustavila in zahtevala plačilo. Spočetka se je uprl, kasneje pa ji je vrgel 300 lir na mizo. S pripombo, da ne sprejema miloščine, mu je Salibrandijeva s silo spravila denar v žep in ga odposlala iz stanovanja. »Med včerajšnjo razpravo*, je nadaljevala priča, «sem opazila pri odvetniški mizi človeka, ki je kakor kaplja kaplji podoben tedanjemu neznancu. Le da je sedaj malo debelejšji in bolj siv». Pri tem je pokazala na odvetnika Annoscio, ki je presenečen obstal in žensko sumljivo pogledoval. Ko se je zavedel, je z rokami pokazal, da mora biti ženska nora in smeje pojasnil; »Gospod predsednik, tu je potreben psihiatrični pregled*. Izjave Salibrandijeve so močno užalile odvetnika, ki je po njenem odhodu zahteval, da se ga zasliši. Ker ga pa kot zagovornika ni mogoče zaslišati, je bil odvetnik pripravljen celo opustiti obrambo. Predsednik je takoj spoznal nesmisel tega in prekinil razpravo ter s tem dal odvetniku možnost da v miru presodi nastali položaj. Ob nadaljevanju je o zadevi spregovoril odvetnik Savastano, ki je izjavil, da pričine izjave ne odgovarjajo resnici, ker odvetnik Annoscia 1949. in 1950. leta ni poznal Križmančiča in četudi bi ga poznal, bi brez dvoma ne vedel o poskusih pri radioestezistki, katere je začel Križmančičev brat, ki je bil tedaj v sporu s sedanjim obtožencem. Odvetnik Annoscia je bil o zadevi obveščen šele po Križmančičevi aretaciji, to je oktobra 1951, ko ga je ta imenoval za svojega zagovornika. Odvetnik je nadalje naprosil svojega kolego, da bi vztrajal pri obrambi v tej razpravi, ki jo edino on temeljito pozna. Besedam odvetnika sta se pridružila predsednik in tožilec, ki sta Annoscio povabila naj nadaljuje začeto delo, čeprav ima vso pravico braniti svojo čast. Odvetnik Annoscia je zadnji spregovoril in pojasnil, da bo kljub blaznim in izmišljenim izjavam priče vztrajal na svojem mestu, vendar si pridržuje pravico do ukrepanja proti priči na način, ki se mu bo zdel primeren, s tem se je končal nepredvideni incident. Toda povrniti se moramo še k izjavam Salibrandijeve. Nekega dne, je precej živahno razlagala ženska, sta se zglasili pri njej dve osebi, od katerih je bil eden policist, drugi pa sin starega Križmančiča. Izročila sta ji sliko, s katero je med poskusi ugotovila, da stari mož ne daje nobenega znaka življenja. Po znakih na obrazu je ugotovila, da je mož umrl nasilne smrti, pregledala je tudi sinu starega moža roko in opazila znake «družinske tragedije* in po njih prišla do zaključka, da je stari Križmančič »umrl sramotne in nasilne smrti*. Na vprašanje odvetnika Anno-scie, če je toogoče opaziti na dlani ,rok znake več družinskih tragedij, je priča odgovorila pozitivno, nakar je odvetnik obrazložil, da je Križman-čičeva mati umrla pod vlakom in da je stric podlegel zaradi ran, ki mu jih je prizadejal bik z ostrimi rogovi. Razprava se je nato razvijala mirno in skoraj dolgočasno. Ob prisotnosti potapljača Stradija so prečitali njegove izjave, nakar se je sodišče umaknilo v sejno dvorano, kjer je sklepalo o zahtevi državnega tožilca in obrambe v zvezi z zasliševanjem novih prič in drugo. Sodišče je sprejelo nekatere tožilčeve zahteve, druge pa je zavrglo. Na popoldansko razpravo co poklicali za priče potapljača Parovela, uslužbenca v mrtvašnici splošne bolnice Antonija Pastoreja in inšpektorja policije Crismanija. Zaslišanje je obstajalo v prečitanju njihovih izjav, o katerih smo, razen Pastorejevih, že objavili. Obramba je nato zaprosila, da bi poklicali za pričo nekega Furlana, uslužbenca Acegata, ki je prvi odkril truplo v vodnjaku. Sodišče je zahtevo sprejelo. Med prečitanjem Pastorije-vih izjav je prišla na dan zanimiva vest. Vsak se verjetno spominja, da niso med odkopom trupla našli več noge, ki je bo odkritju obstajala. Nič skrivnostnega ni bilo, čeprav je to v začetku kazalo. Noga je bila v mrtvašnici, kjer jo je Pastore hranil na razpolago policiji. Ko je policija slikala najdeno truplo, je Pastore odtrgal nogo od telesa in jo temeljito očistil, da bi lahko slikali tudi sledove zaceljenega zloma. Ker se je neki agent bal, da se posnetek ni posrečil, je Pastore shranil nogo, medtem ko je truplo odposlal na pokopališče, kjer so ga pokopali. Ker pa se policija ni več oglasila, je nogo skupno z lobanjo, ki so jo tedaj našli, odposlal v majhnem zabojčku na pokopališče s prošnjo, da oboje pokopljejo na isto mesto. To se je tudi zgodilo, le da so oboje vrgli v skupno grobnico. Kasneje ko so iskali nogo se je on s pomočjo policije odpravil na pokopališče, kjer je kost tudi našel. Sedaj jo hrani v mrtvaščinici bolnice na razpolago sodišču. Dodati moramo da so kost neumorno iskali, ker so hoteli na podlagi zloma ugotoviti, če je truplo res Križmančiče-vo. Znano je da si je Križmančič 1939. leta zlomil nogo in vsi preiskovalni organi so domnevali, da bo to največji dokaz. Ce se jim je* to posrečilo pa še ni znano. V naslednjih dne pa bo moralo tudi to priti na dan. Razprava se bo nadaljevala v četrtek ob 9.30. NA OBMEJNEM BLOKU V DEVINU Izročena civilni policiji moža ki sta osleparila urarja Marinška Ure sta prodala za 450.000 lir, denar pa porabila za plačilo dolgov in za zabavo Včeraj so agenti italijanske policije izročili civilni policiji na bloku v Devinu Angela Ro-sada in Guida Ierca, ki sta pred nedavnim osleparila urarja Marinška za 450.000 lir, ko sta «kupila» pri njem 120 ročnih ur in jih plačala s čekom v vrednosti 770.000 lir. Marinšek je šele kasneje ugotovil, da je ček ponarejen in ko je zadevo prijavil policiji, ni bilo o kupcih ne duha ne sluha. Policisti so oba pripeljali na policijsko centralo v Ul. XXX. oktobra, kjer so ju zaslišali. Rosada je izjavil, da je dobil ček od nekega De Vec-chija, ki mu ga je izročil na račun dolgov, ki naj bi jih ta napravil z raznimi hazardnimi igrami. Nadalje je izjavil, da je ure prodal za 450.000 lir, denar pa porabil za plačilo dolgov ter za zabavo, katere se je udeležil tudi Ierco. Ierco pa je povedal, da je o čeku, za katerega je mislil da je pravi, zvedel šele takrat, ko je Rosada kupil ure. Trdil je, da ne ve ničesar, da ni SMRTNA NESREČA MED DELOM V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU Zemlja do vratu zasula delavca med kopanjem 2.5 m globoke jame Prvega 80 z zlomljeno nogo odpeljali v bolnico, drugi je pa izdihnil, ker mu je zemlja zmečkala prsni koš Včeraj zjutraj je prišlo v in. dustrijskem pristanišču do hude nesreče med delom, ki je zahtevala smrtno žrtev. V notranjosti cementarne «Italce-menti*, so bili zaposleni trije delavci pri kopanju neke jame, globoke 2.50 m, in sicer za podjetje «Di Stefanou, ki ima svoj sedež prav tako v notranjosti industrijskega pristanišča. V jami so bili vsi trije delavci, in sicer 45-letni Pie-tro Dantignana iz Sv. M. M. Sp. 581, 31-letni Renato Zotti iz Poggi S. Anna 1310 in 32-letni Antonio Buzzai s Stare istrske ulice 211, ko se je nenadoma udrla ena izmed sten izkopane jame ter delav. ce več ali manj zasula. Buzzai se je namreč še utegnil rešiti ter je pravočasno dosegel vrh jame, medtem ko so zemlja in skale zasule Dantignana do | vratu, Zottija pa do trebuha. Ponesrečencema so takoj priskočili na pomoč delavci, ki so delali v bližini ter najprej potegnili iz jame Zottija, kate. rega so z avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico. Tam so ga sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi zloma leve no. ge in poškodb na desni, ter se bo moral zdraviti 3 mese- ce. Pričeli so tudi s takojšnjim odkopavanjem Dantignana, vendar je bila vsaka pomoč zaman, kajti nesrečnežu je ma. terial strl prsni koš — in kot so kasneje ugotovili, je ob za. sutju dobil tudi več notranjih poškodb, tako da je na mestu izdihnil. Na mesto nesreče so prišli agenti CID in policijski zdrav, nik dr. Nicolini, potem pa so truplo nasrečnega delavca od. peljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke hude nesreče, ki je nastala verjetno zaradi premajhne pažnje pri postavljanju zaščitnih obodov, NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo. Ul. L. Bernini 4; Mll-lo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Harabaglia v Bar-kovljah in Ntcoll v Skednju. sodelovat pri prodaji ur ter da je sodeloval le v toliko, v kolikor je pomagal zapraviti del izkupička, ki sta ga dobila za prodane ure. Po zaslišanju so oba izročili sodnim oblastem. Trije v bolnico zaradi trčenja mikromotorjev Do trčenja med vespo in lambreto je prišlo včeraj popoldne na cesti med Dolino in Boljuncem, ki se je dokaj tragično končalo. Iz Boljunca proti Dolini je vozil lambreto 19-letni Silverio Salvi iz Boljunca 151, medtem ko je za njim sedel 14-letni Klavdij Maver iz iste vasi 64. V Ulici Roma pa sta vozača trčila v nasproti vozečo vespo, ki jo je vodil 17-letni Emil Pregare iz Ricmanj 31. Ob trčenju so vsi trije padli na tla in so jih kasneje z avtom RK pripeljali v bolnico, kjer so jih sprejeli na II. kirurškem oddelku. Salvi bo ozdravel v 20 dneh, Maver v 15, Pregare pa se bo moral zdraviti 20 do 30 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Na mesto nesreče so prišli agenti prometne policije, da ugotovijo, kdo je nesrečo za krivil. Vabila bodo na razpolago jutri, v soboto in ponedeljek od 10. do 13. in od 17. do 19. ure ter v nedeljo od 10. do 13. ure v Ul. Roma št. 15/11. Orkester Slovenske filharmonije bo koncertiral v torek 5. maja v KOPRU. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 29. aprila 1953 ob 20. uri gostovanje v ŠKOFIJAH s Schillerjevo tragedijo fr j PROSVETNO DRUŠTVO «VOJKA SMUCn priredi danes 29. t. m. ob 20.30 uri v »Gregorčičevi dvorani« v Ul. Roma 15/II. KONCERTNI VEČER v počastitev praznika 1. maja s sodelovanjem pevskega zbora in solistov Vljudno vabljeni! DELIBESOV BALET COPPELIA v režiji umetnikov Mlakarjev si bomo ogledali ob priliki izleta v Ljubljano 9. in 10. maja t. 1. Odhod iz Trsta v soboto 9. maja ob 14.30. Prijave bomo sprejemali na društvenem sedežu, Ul. Roma 15/11., do 30. t. m., dnevno od 17. do 19. ure. PD VOJKA SMUC Z vespo podrl žensko Na Korzu je prišlo včeraj v zgodnjih popoldanskih urah do prometne nesreče, katere žrtev je postala 54-letna Maria Ivanoff vd. Stefani iz Ul. S. Lazzaro 3. Po Korzu je nam. reč takrat vozil svojo vespo v smeri proti Borznemu trgu 18-letni Benito Pascolini, ki je podrl Stefanijevo v trenutku; ko se je ta umaknila tramvaju, a je pri tem prišla pred Pascolinija, ki ni mogel več zavreti ali kako drugače preprečiti trčenja. Stefanijeya je seveda padla na tla, kjer je ra. njena obležala. Z avtom RK so jo pripeljali v bolnico, kjer pa ji je službujoči zdravnik samo izpral in obvezal rane ter jo odpustil domov s pripo. rodilom, da počiva 8 dni. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. aprila 1953 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 6 oseb, poroka pa je bila 1. CIVILNE POROKE: Šofer Fran-cesco Gombač in gospodinja Ed-da Nactoovi Mitrovi. . UMRLI SO: 74-letna Maria Mi-gliacci, 82-1 etni Luigi Ferruglio, 70-letna Anna Maria Ive. 63-letni Ermanno Mecchia. 57-letna Maria Vergani por. Vertenati, 46-letni Ugo Grassi. TRŽAČANI PLANINCI Po planinah cveto narcise - me-denke, majnice ali kakor jih hočete imenovati. Cas je tudi za zapoznele prebudnike planince in izletnike, da prvič zlezejo na hribe. Tradicionalni tržaški pomladanski izlet velja Slavniku. Ta Je postal v letih, ko smo ga zapustili — med vojno in po vojni — naša kraška Golica. Pozlačena pobočja vsa debte v opojnem vonju narcis. Vsaj na majsko nedeljo otresite s čevljev prah tržaških ulic, ne bo vam žal. Pohitite! Vpisovanje je le še do četrtka v Ul. Machiavelli 13. MOTOKLUB MLADOST NABREŽINA Motoklub organizira dne 10. maja enodnevni izlet v Ljubljano. Vpisovanje vsak večer od 20. do 21. ure na sedežu, vključno do 30. IV. 53. — Odbor. MOTOKLUB «SKEDENJ» organizira 10. maja enodnevni izlet v Opatijo. Vpisovanje od 19. do 20. ure na sedežu v Ul. Son-cinl 122 samo še danes. PROSVETNO DRUŠTVO »S. ŠKAMPERLE* Priredi 24. maja 1953 enodnevni izlet v Vrsno, rojstni kraj Simona Gregorčiča. Vabljeni tudi prijatelji društva. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu »Prvi maj* vsak dan od 20. do 21. ure. Zaradi ugodnosti naj se člani Predstavijo s člansko izkaznico. IZLET PDT Planinsko društvo priredi 10. maja Izlet na Slavnik. Vpisovanje na sedežu v Ul Machiavelli 13, tel. 6491 od 18. do 19. ure do vključno 30. t. m. IZLET NA BLED IN V OPATIJO Motoklub »Amatori* organizira dva izleta z motorji: 9.—10. maja na Bled to 10. maja v Opatijo. Vpisovanje samo za člane na sedežu kluba od 17. do 19. ure še danes. MOTOKLUB »ADRIA* organizira za 10. maj L 1. krožni Izlet v Opatijo - Postojno. Motoklub »Adria* vabi Interesente, da se vpišejo še danes v večernih urah na sedežu v Dolini. MOTOKLUB JADRAN - OPČINE priredi dne 10. maja enodnevni izlet v Tolmin. Vpisovanje danes in jutri od 19. do 21. ure na sedežu kluba. "gledališče VERDIJ Danes ob 21.|Cnf°koncert pomladanski simfonični pod vodstvom dlrigen cpseg>: Alberta. Program ^ Brahms: H. simfonua op- ^ gner: Preludij k 1. , 0pjp »Lohengrin*. Smrt Is01’ «Parsifal», preludju m jjoida* de iz opere «Tristan N(j nbersn in uvertura, opere <^ur“ mojstri pevciiu^^^^^^* MEZEZvi Exceisior. 16.00: «Ra*fy»,f RSj modeli*, Kathryn Skelton, Howard Keei. Nazionale. ljenja*, Vera cenU- Vanel, Folco Lullh ■ ^ Mladini izpod 16 i« * dano. nn-»Sin rtirt?1 Filodrammatico. ^‘Js«e »J ga obraza*, B. Hope, gjrf seli, Roy Rogers, Trigž ni film. Aw"°S. Hayden, t.** AstoaRRohjan. 16-°^err*S^L Grattacieto!’- 16/kh »Moja ^ Rahela*, Ohvia de Richard Burton. ^rJ), sr Alaharda. 15.00: t.1/“ (-iiaplliit lično delo Charliet Beiind**< Ariston. 16.00: «Johni« Yane Wiman. Armonia. 15.30: peščine«, Mickey R Auroraf 16.00: »Metroje® ((Prikrivanje* s „ Tracy.iem. na čKhJcJ Garibaldi. 15.30: »Jjf^muiler, v džungli*, J- nvan. a Walterfield, Sheil' RyK0JaJ, Ideale. 16.00: »Bakrena Lancaster. ,,..|« MalKd. Impero. 15.30: «.M5Lsan«5 Maria Cebotari. Ko»f odi«" Italia. 15.00: »Luči oa delo Charlie Chaplij,, Lin Viale. 16.00: ^ (OP- Darnell, T. HunteL. Kino ob morju. l®wdel Pg teklosti*. Car H»ieneR{SSU Marc Lawrence, Helen na vgr Massimo. 16.00. «B Cdrjnne du», Alan LadJL “ j vet, Charles Boyef' 0O1), Moderno. 15.30: «M'r$ata. ^ Wayne, Maureen u ■ni film. „veliK<> , Savona. 15.00: «r Kink Douglas, t. j - Secolo. 16.00> Vittorio Veneto. I5 ^ert W>>JP spa iz Fatime*. Od ^ Angelo Clark. Bare ^ Azzurro. 16.00: «Zad"^tte J? 1« iSSimU"»»»“ žel od daleto. Br v(o Ann Richards. pust°‘ o Marconi. 16.00: »vel patricia -.an George Sander*. ,(>1 K«, ovo cine. 16.00. « gj« Novo ________ in Ollio. Odeon 16 00' »Totoin^1^ T^iGGiui%st;f> Radio.' lfkOO: tflf list*, Red Skelton. ma», berto W 'JLfl.il nl^ iifUkiiiMitf”11* SREDA. 29. aPtrt’ f j iJuosL«* v£ s r> 6«»* * W178K‘ * 254.6 m ali ,.00 Poročila- J-« B narodne. 11-30 Ma tet 'j, KO JC Oi«<* — razgledi. 14-40 ^trt. „#• ^ Promenadni k dan,ni ( „r m-uzika O-n pe^rt. t rIS. S simfonična s!lli 1953 »• >N $£? POBHČ_____ * A JDOVŠCfHO V se je mno-"»tooih i'*?/- 2 življenjem iem JLllUdt- Tudi o profesor. ZSV? Stieglerjem se je ,e ni nojf podobnega. On fo in fbit ° peeaI 2 matemati. ie n« mi ?red Ieti bi « nih. Voslavil ™lslib da se b° on veliJeji, evanfem tako fozoun«? °b}etnoV' kot je do. '6 relnf6 lnrieinoue special. »ji l“l*nostn® teorije. Seda- 'titosnlno znanstveno-raz• i,dWriifa Sddelka optične Sti*gler seVZajjrebV- Dragutin ‘kvartal t le,odnaimlajših let fot strni, Olasbo. Tako lajiki PMluSnJot,n3®ki, ki so nekoč j,. mladega Draga, kako pralMo0*0^!10’ so mu Prero ' on - ?° bod°čnost fci naj ^veške J -a na tem torišču hofesor £®3a?nosri. In zares, •tn nw jtle9ler je postal sla. *tenzii:„ • ko se je Še ze*° >ittn ° . ukvarjal z glasbo n\ti polni dve debila n in je Stiegler dobil n'h m™. največjih svetov. dofeii n Uen’kou. Toda on ni e'ttunr„??lcln’ zaradi svoje it j. - , “ glasbi, ampak t&krifi- ■ avH zaradi svojih v fiziki. ie nZfIleVa življenjska pot Ko bj Povsem drugo smer. Hetiti 6 .. moral povsem po. lej e fcr 31 vi°Hni, s katero ie® nasprotovanju star-Prijatelj b Prigovarjanju Zh^l in tukv*ri«l. je težko >reBrečo ta bolezen mu je 9'ttanip nadaljnje izpopol-h 2n«, ? glasbi. Steigler Nam? -3al- 9lasb0 5 f0T' lkido,C( •dr a/°*Ult.et*> se je začel oifn«-n, številkami, in ko 1akuH . tudli na zagreb-•‘trainn i ’ se je 2Qčel fcilt0 r ukvarjati s teoretsko kih tu in tam je v krat. Urah je o toTuu- »ioljno odmora spet prijel ■foda fc’0j Se v razvedrilo. foPolnir„ K. bH vztrajen v iz-5ljsben<> - in obvladanju ‘Poren « bnike tako je bil inania n f.09lobljanju svojega ta in llZ,lkk Prebijal se je •Pel ^ daije, dokler ni pri-Tnohl takrat še nerešenega ?ia j, ®’ }n sicer do vpraša. 2foe 5*.ntnosti svetlobne !« BT/ihi. Cem je pravzaprav Tnor se svetlobna brzi- "'Ki Pa zanimiva. Znanstve. Ppvsem drugače od i0'!a znnTzlne’ ki fik ie u3°-fonifci rt nos* P”"* klasični me. razloži Problem se lah-21 s povsem razumlji- gledališče v K, Mtioma 2naa° je pred dvema ,m°an° razburila vso .4 je ° kulturno javnost vest, y»lcevS JP'na 29 dramskih Zagrebu N; 6‘h (j„,ca’ in hrvatskih kultur-Pstioij avcev vložila posebno s katero zahteva usta-n°Vega gledališča v Za-pri tem, da f6 ie u a Drama v krizi. Kot ,e8 (jr rf Po naknadno so po-!Sr«cev anka Gavelle in več Dr P°dpisali tudi ravna-JP?® „i Hrvatskegti narod- Boži? aliaaa v Zagrebu Mir-gl c’ intendant Narodne-*if, fev.a a2a Marijan Matko-i aHin?r Akadernije za igral-iiževn ?°St J°sip Skavič ter . j Ivan Dončevič, Ma-J0-niaevi^' Jure Franiče-i^ič. p_Za Horvat, Novak Si- clanov Hrvatskega ^afori a^ar Segedin in še ne- K0 rUgi' 't k^|Sija Sveta za prosveto fpitl nav° pr’ Mestnem ljud- } irtien U ZaSreba, ki je bi- Ne ‘ Vana, da prouči vpra- L^išča S novitve novega gle- 'tit® .ln da razišče vzroke i6 v načelu sprejela da t» r «le^?.vitev' _%ovdf tr°da omogočiti ^Jališ n°vega dramskega »‘H P‘ ca v Zagrebu. Dve ko-®na v okviru Sveta za okvjJ.n Prosveto, druga pa Sta gledališke uprave, aJa v ’ vsa tehnična vpra- - Vena 2Vezi z ustanovitvijo fca gledališča. vim primerom dveh lokomotiv, ki hitita druga nasproti drugi. Predpostavimo, da se prva lokomotiva približuje drugi z brzino 60 km na uro, druga pa z brzino 40 km na uro. Tedaj se postavlja vprašanje, s kako brzino se obe lokomotivi približujeta druga drugi. Odgovor je lahek. Seštejemo obe brzini in se tako ugotovi, da se lokomotivi približujeta druga drugi z brzi-no sto kilometrov na uro. Pri svetlobi ni tako. Znano je, da svetlobni žarki hitijo skozi vsemirje z vrtoglavo brzino 300.000 kilometrov na sekundo. Ce bi danes imeli na razpolago že vsemirsko letalo, in kadar bi z njim leteli skozi vsemirje nasproti svetlobnim žarkom, bi morali ugotoviti, da bi svetlobna brzina ostala ista, kakor če bi nam prihajala nasproti k stalnemu, nepremič-nemu cilju. Kar je še bolj čud. no, še ne bi brzina svetlobnih žarkov spremenila niti tedaj, ko bi z vsemirskim letalom bežali pred njimi. Svetloba se giblje vedno z isto hitrostjo — 300.000 km na sekundo —* in to ne glede na to ali jo pričakujemo na mestu ali ji gremo naproti ali pa se celo odda. ljujemo od svetlobnega vira. Torej povsem nasprotno od primera klasične mehanike pri prej navedenima lokomotivama. Ta nenavaden pojav so ugo. tovili in tajnost njenega obstoja skušali razložiti že mnogi znanstveniki. Prvi se je začel s tem problemom ukvarjati Michelson, njemu so sledili še Lodge Ritz, de Sitter in mnogi drugi. Vendar pa ni nikomur uspelo to tajnost obrazložiti. Ni ostalo zato drugega, kot ponovno sprejeti že z izkušnjami ugotovljeno dognanje za znanstveno ugotovljeno dejstvo. Da bi torej vse te številne poizkuse optike raz. nih teles v gibanju lahko na neki neprotisloven način obraz, ložil, je veliki znanstvenik Albert Einstein, po 20-letnih brezuspešnih poskusih, postavil leta 1903 svojo specialno relativnostno teorijo, ki za. trjuje da svetlobna brzina ni odvisna od gibanja vztrajnostnih sistemov. Vendar pa Ein-steinova specialna teorija še ni pomirila znanstvenikov, ampak je izzvala prav nasproten učinek. Od tedaj se je znan. stveni svet razbil v dva tabora. Eni so sprejeli Einsteina-vo teorijo kot edino sprejem. Ijivo rešitev, drugi pa so se ogorčeno postavili proti njej. Vendar je ostalo dejstvo, da niti Einsteinovi pristaši niso mogli dokazati točnosti njegovih predpostavk, še manj pa so njegovi nasprotniki - mogli pobiti njegovo razlago in mu postaviti nasproti neizpodbitne protidokaze. V tem vprašanju je Einstein napravil zelo velik korak naprej in je vsaj na videz prekinil zvezo s tolma-čenjem klasične fizike. Kot že mnogi drugi geniji, je tudi on ravnal kot videc. Zato si je nakopal toliko ogorčenih nasprotnikov. S časom pa je postalo jasno, da je imel prav in ta dokaz je dal znanosti Zagrebčan Drago Stiegler. Ko se je profesor Stiegler začel ukvarjati s tem vprašanjem je takoj ugotovil, da je potrebno vzpostaviti zvezo med trdnimi tli dokazov kla. sične fizike in daleč naprej po. stavljenimi postavkami genial. nega Einsteina. Bilo je to leta 1949, ko je bil Stiegler še povsem nepoznan profesor na železničarskem tehnikumu v Zagrebu. On se je zavedal, da si je naložil težko nalogo_ Sko. zi dve leti je računal in raz. mišljal in skušal zastavljeno nalogo pripeljati k uspešnemu koncu. In spomladi leta 1951 je že mogel upati, da je dosegel svoj cilj. Rekli smo, da je upal, kajti uspeh še ni bil go. tov, v kolikor bi ga znanstveni svet ne sprejel in priznal Stieglerjev računski dokaz da mora svetlobna brzina biti ab. solutnci in konstantna, da to dejstvo sledi iz zakonov elek-trodinamike in da je konstant, nost svetlobne brzine — neodvisne od gibanja vztrajnostnih sistemov — nujni rezultat Maxwellove klasične elektrodinamike. Končno je prišlo do toliko pričakovanega, usodnega dne 3. marca 1952 — ko je o Stie. glerjevem delu in odkritju po. ročal na seji francoske akademije znanosti njen stalni tajnik, veliki fizik in Nobelov nagrajenec Louis de Broglie. Stieglerjev dolgoletni trud je bil nagrajen. Francoska akademija je sprejela in priznala njegovo odkritje in ga pod na. slovom «Sur le principe de la constance de la vitesse de la lumiere» tiskala v 254. zvezku svojega časopisa eComptes rendus des seances de l’Aca. demie des Sciences«. Vest o Stieglerjevem odkritju se je naglo razširila v svetu. Števil-ni znanstveniki iz vseh držav so soglasno sprejeli njegove dokaze in mu čestitali k doseženemu uspehu. Med prvimi mu je čestital in se mu zahvalil za dokaz sam Einstein. Sle. di la so nato pisma tajnika francoske Akademije znanosti de Broglie, profesorja teoret ske fizike v Zuerichu Wolfgan-ga Faulija in drugih velika. nov znanosti. De Broglie še nadalje vzdržuje pismeno zvezo s profesorjem Stieglerjem in v enem svojih zadnjih pi. sem ga celo vabi v P.ariz, da bi skupaj nadaljevala znanstveno delo MLADEN VUKALIC POSLEDICE „NESEBIČNE POMOČI" SOVJETSKIH »DOBROTNIKOV1 EU Ta komplicirana naprava nekega velikega podjetja za predelovanje ananasov služi za pridobivanje sladkorja iz odpadkov, Na vzhodni strani Potsdamskega trga, čez katerega teče meja med sovjetskim in zavezniškim sektorjem, se je, do nedavnega razpet med dvema hišama, bahavo šopiril ogromen transparent. Na njem so bile izpisane tele besede: «Pa-meten prebivalec zahodnega Berlina kupuje v prodajalnah HO!» Za to, znani kemični formuli tako podobno oznako, so mišljene posebne prodajalne vzhodno-nemške cone (HO — Handelsorganisation), v katerih je mogoče, sicer po znatno višjih cenah, vendar brez potrošniških nakazil, nabaviti vse, od kruha in žitnega žganja do ruskega kaviara in ostalih delikates. Za delavstvo sovjetske cone so te cene vsekakor nedosegljive, me tako za tiste na nasprotni strani demarkacijske črte, ki nosijo v svojem žepu zelo solidno valuto: zapadno - nemške marke. Vsled tega so prebivalci zapadnega Berlina čestokrat vršili svoje nakupe v vzhodnih predelih okupiranega mesta, ker so tako na zelo cenen način prišli do raznih po- trebnih jim predmetov. Danes tega ne morejo več. V vzhodni coni je čez noč izginilo vse blago. V vsej od Sovjetov okupirani Nemčiji je prišlo do resne krize v oskrbovanju prebivalstva z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Zadnje čase se brez potrošniškega nakazila ali osebne izkaznice ne more v Vzhodni Nemčiji nabaviti prav ničesar več. Naj navedemo za to značilen primer. Neki gledališki igralec iz vzhodnega berlinskega sektorja, sicer član Enotne socialistične stranke in njen dober aktivist, je povabil svojega prijatelja iz zapadnega dela Berlina v slaščičarno. Vsedla sta se v lokal na Fridrichovem trgu ter naročila dva čaja in nekaj slaščic. Natakar jima je pojasnil, da jima lahko postre-že s slaščicami samo če imata potrošniško nakazilo, s čajem pa proti osebni izkaznici, izdani od vzhodnih oblasti. Naš gledališki igralec, ves zardel od sramu, ni vedel drugega, kot da se je odzval povabilu prijatelja, ko ga je ta povabil ( NOV POSTOPEK ZA ČIŠČENJE IN IZKORIŠČANJE ODPADKOV 99 Zamenjava ss Moderna tehnika uporablja ta postopek za čiščenje in ponovno izkoriščanje odpadkov, za pridobivanje kemičnih reakcij, ki so povezane z velikim številom drugih industrijskih koristi; tako je ta tehnika omogočila neki družbi za predelovanje ananasov, da je v enem letu pridobila iz odpadkov 4.000 ton sladkorja Morda se bo zdelo čudno, da voda, ki se nam zdi, dovolj čista, da jo pijemo, ni dovolj čista za nekatere industrijske postopke, kjer napaja izparil-nike, kroži po zavitih ceveh in jo uporabljajo pri mnogih izdelkih. Ce so v vodi, ki kroži po ceveh, le majhne količine silicija ali kalcija, se ustvarjajo usedline, ki sčasoma lahko popolnoma zamašijo cevi in že najmanjši delci bakra, ki so v vodi, katero uporabljajo za izdelovanje plastičnih snovi, zadostujejo, da se izpremenj barva in celo značilnosti izdelka. V vodi, ki jo mi nazivarno (»čista voda« je toliko drugih ele- mentov, da lahko kvarno vplivajo na kemične industrijske postopke, kot elektroplastiko, beljenje tkanin, izdelovanje kozmetičnih sredstev in mnoge druge. Zato morajo vodo, ki jo uporabljajo pri teh postopkih očistiti. To dosežejo,z destilacijo, ki jo vsi poznamo, ali pa z «deionizacijo», o kateri še nismo mnogo slišali. «Deioniza-cija vode«, sloni na načelu izmenjave molekul, ki izboljša in olajša izkoriščanje industrijskih izdelkov in odpadkov. Ta postopek je mnogo enostavnejši in cenejši in nam da mineralizirano vodo, ki je v mnogih ozirih prav taka, kot V steklenih ceveh, ki jih opazimo na sliki, so smole, ki *o potrebne pri postopku ((zamenjave ionov«. destilirana voda. ((Deionizacijo« dosežemo z «zamenjavo ionov«, o kateri bi lahko dejali, da je pravo nasprotje destilacije, ki temelji na izhlapevanju. Vodo morajo zavreti, da se izpremeni v paro •jn vodne hlape izpremenijo potem spet v tekočino, v večini primerov z ohlajevanjem. To je povezano z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s pridobivanjem pare: toplota, pritisk itd- Za ((izmenjavo ionov« pa ni potrebna toplota. Njeno bistvo je izmenjava atomov (ali molekul) in temelji na naslednjih načelih: kemične snovi so agregati dveh ali več elementov ali skupin elementov, ki težijo za razkrojem, ki pa so. čeprav razkrojeni v vodi, še vedno samostojna skupnost, to je delci, od katerih ima vsak elek' trični naboj. Ti delci so ioni. Ion ni nič drugega kot delec ali molekula, ki ima električni naboj. Zamenjati ione v kaki tekočini pomeni izločiti iz te tekočine določen ion in ga nadomestiti z drugim. Zamenjava ionov, torej ni nič drugega kot preprosta kemična reakcija, pri kateri si elementi dveh snovi medsebojno zamenjajo prostore. Ce je ena teh snovi trda in netopljiva, lahko izloči iz raztopine druge ione. Zamenjava ionov pa ne služi samo za ceneno proizvodnjo demineralizirane vode. Moderna tehnika uporablja ta postopek za čiščenje in ponovno izkoriščanje odpadkov, za pridobivanje kemičnih reakcij, ki so povezane z velikim številom drugih industrijskih koristi. Tako je ta tehnika na primer omogočila neki družbi za predelovanje ananasov, da so v enem letu iz soka teh sadežev, ki je šel po navadi v odpadke, pridobili 4.000 ton sladkorja, poleg važnega stranskega proizvoda, kalcijevega citrata. Možnost, da lahko izločijo iz kake raztopine nečiste ali nezaželene snovi, da zgostijo in izkoristijo dobre snovi, katerih izločitev iz raztopine bi se po drugem postopku ne izplačala, ker bi bila predraga, da lahko dodajo raztopini majhne količine določenih elementov, ki povzročijo kemične reakcije, vse to nedvomno odpira znanosti in industriji nova obzorja. V teh novih uporabah zamenjave ionov, pri katerih je vključena tudi demineraiizaci-ja vode, seveda ne uporabljajo več tistih sredstev, katerih so se posluževali, ko je bil ta postopek še v povojih, _ kot na primer zeolite ali žveplasti ogljik, ampak plastične smole (fenol-formaldeide in stirene). Ta sredstva lahko izločijo iz raztopin mnogo več elementov. Te smole so tudi važen pripomoček pri kemičnih analizah, ker omogočajo lokalizacijo tudi najmanjših delcev snovi. Zaradi tega jih uporabljajo tudi za oddvojitev ionov, ki imajo tako podobne značilnosti, da je njihova izločitev skoraj nemogoča z vsakim drugim kemičnim postopkom. Zamenjavo ionov uporabljajo tudi pri raziskavanjiti_ radijskih izotopov, da določijo odstotek radioaktivnih atomov, ki jih je najti v kaki določeni sestavini. Proces je zelo enostaven in ne zahteva nobene posebne opreme. Dovolj je, da potopiš smolo v raztopino, v kateri so radijski izotopi in da Dijaška Matica opravlja veliko ku‘turno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo Ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico. vzbuditi v otroku ljubezen do knjige dr°bnih ustnic prihaja SNca ttSek: “Mamica še...« koa Pesem 2fc?dl’ da *e 2asli' )i ®0lalaria i1 J0 le Pela ne- V,6 sPet ,1 Jutro- In zdai Sit ?zvenela v srcu. di * ?ave i? -10 Vso prevzame. d.Ptaviii-f6 ne' kdaj je sre-j>o “hca o Rdeči kapici ne-tla Jej „a «Mamica, še«, taSek. p„. P°mni tisti nežen Po Vs® dotll? Pr'Poveduje da-žanri’ se odke trd-tiJe, P ejo m potopijo v Po Se Pii ^arn ,, n'eut!y povsod zač-, .ki jih Pravljicah in pes-V r Vse priP°Yeduje mati, SU učenosti. P®i-tehaia jbridki resnično-P» a iti v , °iznost matere ' o^nost vk° večji prižgati Vzg°Htelja. “P««, vneu !aui Vzijubu «ltaniu‘ da bo h 2 leni.k?Hg° in se bo" VPraitl, Ota On v otrokovi duši uajbolj ugodna. Piorri pa ni tako lahko, Sa Silndi V prvem tre' 1° v, bo/ft i ki delujejo SnS°jitelio in otežkoča- V kraiuV°z del°' p°e°ie-času in prosto- ru, v vsem tistem zunanjem življenju, ki nas od vseh strani obkroža in daje temu bistveni pomen. Tega smo se pričeli zavedati z našim narodnim preporodom v drugi polovici preteklega stoletja novo stoletje pa je to stopnjevalo. Spričo nje in spremenjenih razmer, ki jih je prj. neslo 1918. leto, je postalo za naše vzgojitelje eno posrednih vprašanj, kako zbuditi v otroku ljubezen do knjige Lotili so se ga z vso resnostjo in v tem iskanju je potem nastala znana mladinska revija: Novi rod. V svoji razgibanosti in so_ dobnosti se je močno razlikoval od vseh mladinskih revij (Angeljčka, Vrtca, Zvončka) ki smo jih Slovenci do tedaj imeli. In to ni čudno Zrastel je v Trstu, iz našega hotenja, iz naših potreb. Pečat mu je dajal tudi njegov ured nik Jože Ribičič. S svojo izred no sposobnostjo vživetja v otroško dušo je čutil vsak n,jean .,V2gib in natanko prisluhnil našemu otroku, nieeo vi notranji razgibanosti nie govemu hlastanju za novim To je dajalo Novemu rodu ton, to je bilo tisto, zaradi če Pogodit.0^3 Mjb0lj -ka?o. Pogoditi to, pa se pravi zade- ti v jedro in v tem jedru združiti vse kar prinaša čas, kar obkroža' otroka in tvori predmet njegovega zanimanja. Cas, v katerem je pričel izhajati Novi rod, šteje seveda trideset let nazaj. Kakor je v nečem močno podoben sedanjemu času, prav tako se tudi od njega močno razlikuje. Za majhno ponazoritev, naj bo mnenje nekega vzgojitelja, da je bilo nekdaj laže s 70 in 80 otroki, kot danes s petnajstimi. Spremenile so se okoliščine. Dve vojni, velikanski napredek tehnike — vse to se močno odraža v teh spremembah, deluje na ljudi in še prav posebno na mehko in dovzetno otroško psiho. In niso samo zunanji vzroki, da so otroci v sedanji dobi veliko bolj sproščeni, nekje na meji med tem, kar sme in kar ne sme biti. Se večji so notranji vzroki ki tvorijo verno ogledalo zunanjih sprememb. Ista je ostala samo potreba po tem da bi našega otroka knjiga zamikala, da bi se ob knjigi izobraževal in spoznaval njeno vrednost. Kako zbuditi otroku ljubezen do knjige postaja zopet eno osrednjih vprašanj. Naše srednje šole so se ga lotile z vso resnostjo in odgo- vornostjo ter dosegle prt tem presenetljive uspehe. Postaja meso in kri, kar se je morda nekaterim še včeraj zdelo utvara. Ali eno je: to vprašanje ne nastaja šele na pragu naših srednjih šol, temveč že na pragu osnovne šole, po svojem bistvu pa že mnogo poprej, že v dobi, ko se otrok na pravo šolo šele pripravlja. Začenja se pravzaprav pri tem, ko te otrok, v zasanjanosti v pravljični svet, prosi: ((Mamica, še«, in ko ti po mestu grede prigovarja, da mu kupiš časopis s podobami. Mestni in vaški otrok si bržkone tu podajata roko, ker vas po svojih navadah prevzema vedno bolj mestni značaj. V tej in v oni mladi glavici nastaja ob tem časopisu mnenje, da je šolska čitanka silno dolgočasna stvar. Nič ni povsem tem čudnega, če otrok kot zamaknjen strmi pred kioskom in če kljub temu iz solskega berila slabo čita in mu je tuja še tako dobra mladinska knjiga. Kot je čas po prvi svetovni postavil pred naše vzgojitelje v ospredje vprašanje: kako vzbuditi pri otroku ljubezen do knjige, z isto odgovornostjo ga postavlja pred nje tudi danes. Rešili ga bo- do le, če se ga bodo lotili z isto vnemo in z uspoštevanjem vseh silnic, ki oblikujejo duševnost sodobnega otroka. Mišljen je napredek, ki ga prinaša tehnika in ki predstavlja za otroka svet, ki ga mika. To so zahteve, pa tudi edina pota, ki peljejo do otrokovega srca. Na izkušnjah prejšnjih let in upoštevajoč zahteve naše dobe, bi jih morda ne bilo tako težko najti. Samo vneto bi jih morali iskati vsi, ki imamo opravka s šolsko mladino. Gola ugotovitev, da otroci ne čitajo, da jih bolj mika časopis s podobami, je samo korak k iskanju. Ta korak pa kliče dalje. Vsa naša mladina, tudi tista, ki študira, kot ona, ki bo ostala doma, ali šla na kakršno koli delo, bi morala že iz osnovne šole prinesti ljubezen do knjige in z ljubeznijo odnos do pravega čtiva. Drobni otroški glasek: ((Mamica še!« je kot opomin, kot osnova za lepoto, kot neizgovorjena prošnja. Počiva nekje na dnu tistih zvedavih oči, ki se iz šolskih klopi upirajo v nas. In nanje bo treba vendar nekako odgovoriti. MAHA SAMSA jo pustiš v raztopini toliko časa, da pritegne radioaktivne atome, ter jo nato filtriraš in analiziraš z Geigerjevim števcem ali s kako drugo napravo za registracijo radijskega izžarevanja. Tehniki zamenjave ionov pa so tudi z uporabo novih smol začrtane meje. Tako na primer ne more odstraniti mnogih snovi, ki jih v raztopinah ni mogoče ((ionizirati«, (ki se ne razdelijo na svoje elemente).Ta pomanjkljivost pa ima po drugi strani tudi svoje prednosti. V mnogih primerih uporabljajo «zamenjavo ionov« prav zaradi tega, ker smole ne odstranjujejo določenih snovi iz raztopin. Tako je na primer mogoče čistiti sladkor samo zato, ker se v raztopini ne ionizira in se njegovi kemični elementi ne ločijo. Smola torej prav nič ne vpliva na sladkor, pač pa izloči vse tuje primesi. Isto se dogaja pri mnogih drugih živilskih snoveh in zdravilih, ter pri nekaterih kovinskih zmeseh. Na področju raziskavanj atomske energije jim je uspelo očistiti cirkon in ga izpreme-niti v neionizirano koloidno snov ter izločiti z uporabo neke smole železo, titan, beril in druge primesi. Sedaj se poslužujejo tega postopka tudi pri poskusih, da bi izločili od drugih elementov redke kovine kot lantan in neo-didim. V teh primerih povzroča ((Zamenjava ionov« izločitev soli teh kovin od prvotnega agregata in iz teh soli je potem kaj lahko izločiti čisto kovino. Zamenjavo ionov z novimi smolami lahko uspešno uporabljamo v naslednje namene: 1. da zmanjšamo ali odstranimo trdoto vode s tem, da magnezij in kalcij nadomestimo z natrijem; 2. da dealkaliziramo vodo, kar pomeni zmanjšanje alka-ličnosti z nevtralno ali nekoliko kislo raztopino, kar dosežemo po navadi, če v enem delu vode kalcij, magnezij in natrij nadomestimo z vodikom, in da to vodo dodamo o-stali vodi, s čimer bomo dobili nevtralno raztopino; 3. da demineraliziramo ali popolnoma odstranimo ionizirane snovi, s čimer bomo dobili tekočino, ki bo bistveno podobna destilirani vodi. 4. da čistimo druge tekoče, kar je isto kot odstraniti primesi iz raztopin sladkorja, formaideida in tako dalje. (Xa proces je zlasti pokazal kako uspešna je zamenjava ionov pri zdravljenju notranjih tvorov); 5. za kemične postopke, pri katerih pridobivajo nove snovi s tem, da s pomočjo smol dodajo raztopini nekatere e-lemente; 7. za kemične analize, ki so tako natančne, da ugotovijo tudi najmanjše delce kakih snovi, ki bi jih pri drugih a-nalizah ne mogli ugotoviti. Čeprav je uporabi zamenjave ionov odprto tako široko torišče, je kljub temu na mestu previdnost, ker je treba razlikovati laboratorijska izkustva od praktične industrijske uporabe v širokem obsegu, ki temelji vedn0 na vprašanju, kolika je višina stroškov vsakega posameznega postopka. Kak bo razvoj in kake prednosti bo nudila ta nova tehnika? Nedvomno prisostvujemo stalnemu napredku raziskovanj, katerih namen je najti nove zanesljivejše, uspešnejše in prikladnejše smole za razne vrste zamenjav ionov. Opremo naglo izboljšujejo. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo industrija z izpopolnjevanjem tehnike, vedno bolj neodvisna od dobav posebnih vrst naravnih vod. Zaradi tega ne bodo več primorani, da gradijo industrijske obrate v bližini izvirov teh vod in jih bodo raje, pomaknili bliže tržnih središč ali virov drugih surovin. Z izmenjavo ionov bodo lahko rešili še neko drugo vprašanje. To je vprašanje izkoriščanja velikih količin odpadkov, ki ostajajo sedaj neizrabljeni, in s tem bo odstranjena tudi nevarnost okuženja vode. Zamenjava ionov bo mnogo koristila na tem področju, čeprav v tem primeru pravzaprav ne gre za izrečno gospodarsko korist. Končno bo zamenjava ionov z obširno vrsto kemičnih postopkov dala nove pobude, če ne bo morda popolnoma nadomestila starih metod, in bo tako odprla industriji vedno lažja pota za izboljšanje izdelkov ob istočasnem zmanjšanju proizvajalnih stroškov. s seboj v zahodno področje na čaj in slaščice. Zraven tega treba vedeti, da so prebivalci sovjetskega sektorja Berlina v primeru z onimi iz ostalih krajev sovjetske cone v privilegiranem položaju glede oskrbovanja z življenjskimi potrebščinami. Tako jim je na potrošniška nakazila mesečno zagotovljenih 1.380 g masti, v ostali sovjetski coni samo 870 g. Prav tako prejemajo po 1.550 g sladkorja, v ostali sovjetski coni samo 1.120 g. Nadalje po 2.000 g mesa; drugi samo 1.290 g itd. To iz propagandnih razlogov, ker naj bi bil vzhodni Berlin nekakšna izložba »socialističnega« napredka sovjetske cone. Maslo se že tri mesece sploh ne dobi. Tudi ne krompir, ki je, kot znano, v Nemčiji eden najvažnejših prehrambenih artiklov. Novi minister za prehrano (stari je že dav-/ no zaprt) je vsled tega zatrobil alarm. Pravi, da če bo šlo tako naprej, bodo Nemci ostali konec aprila brez krompirja, v začetku junija pa tudi brez žita. Vzhodnonemški minister za prehrano ne govori teh stvari tja v en dan. Nastopila je resna kriza glede potrošnega blaga in s tem v zvezi tudi motnje v oskrbovanju prebivalstva. Za-padnonemški socialdemokratski poslanec Herbert TVerner je nedavno tega postavil zahtevo, da se nemudoma pošlje v vzhodno cono večja količina žita, krompirja in masti. Tako imenovana »skupinazabor-bo proti nečlovečnosti« pa je prav te dni apelirala na za-padnonemško vlado, naj brez vsakršnega pogoja — razen zagotovila Grotewohlove vlade, da se bo razdelitev pravilno izvršila — podari prebivalstvu sovjetske cone 9.000 ton masti in 270.000 ton krompirja, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do gladu. Ta še malo ne rožnata situacija pa postane še toliko resnejša ob dejstvu, da je v splošnem opaziti naravnost porazno nazadovanje poljedelske proizvodnje v Vzhodni Nemčiji Vsled visokih odkupnih norm in nizkih cen poljedelskih pridelkov, kakor tudi vsled prisilne kolektivizacije, je kmet čedalje manj zainteresiran, da bi sploh še kaj več napravil, kot pa je potrebno, da bi se mogel preživiti. Vsak dan težje prenaša režim, ki ga sovraži. Zadnje štiri in pol mesece je n. pr. zbežalo v Zapadno Nemčijo nič manj kot 16.000 kmetov. Prostrana zemljišča — površino le-teh cenijo na okrog 750.000 juter — so ostala neobdelana prav preden se je začela spomladanska setev, V vsej coni primanjkuje nad 25.000 poljskih delavcev. Zmanjkalo je živine in krme, zatorej tudi masla in masti. Povrtnino in jajca je le težko dobiti. Postavlja se vprašanje, kdo je vsemu temu kriv. Walter Ulbricht, glavni sekretar Enot-ne soicalistične stranke, trdi, da je krivo pravosodje. »Okrožni in okrajni odbori«, je rekel on 16. aprila, »morajo zahtevati od sodišč razveljavitev vseh obsodb izreče, nih nad srednjimi in revnimi kmeti«. Niti z besedico pa se ni dotaknil neskončno dolgih železniških kompozicij, ki že leta in še danes, kljub čedalje bolj katastrofalni situaciji, odvažajo nemško blago proti Vzhodu — v Sovjetsko zvezo. Ukrepi, ki so jih v zvezi t tem resnim stanjem podvzele nemške oblasti, so takšni, da bi mogli le malokoga prepričati o svoji učinkovitosti, pač pa nasprotno, da so se Pieck, Ulbricht in drugi priganjači moskovskih birokratov znašli v škripcih, ki se iz zagate verjetno ne bodo mogli tako lahko rešiti. Vzhodnonemške »socialistične oblasti« so namreč zadnje čase odvzele potrošniška nakazila vsem tistim, ki so sicer zaposleni na vzhodnem, stanujejo pa v zapadnem sektorju Berlina. S tem ukrepom je bilo prizadetih okrog 40.000 delavskih družin. Kljub temu, da je bilo nekaj sto tisoč ljudi izločenih iz zagotovljene preskrbe, se splošna kriza in pomanjkanje nista prav nič ublažila. Prebivalstvo pa se glede razdelitve življenjskih potrebščin deli na več kategorij. V prvo pridejo pripadniki tako imenovane ljudske policije, za njimi okrog 30 najvažnejših gospodarskih podjetij, katerih delavci in uslužbenci dobe vse^ kar jim pripada po potrošniškem nakazilu. Tudi razlika v oskrbovanju med prebivalci Berlina in onimi iz ostale sovjetske cone se je občutno povečala. V dolgih vrstah ljudi, ki čakajo pred prodajalnami v vzhodnem Berlinu in ostali sovjetski coni, je vse pogosteje čuti glasove: ((Razpustite policijo, pa bo tudi za nas več hrane«. Seveda ni temu kriva samo policija, marveč policijski sistem kot tak, sistem, ki ga je Vzhodni Nemčiji vsilila Sovjetska zveza in ki jo je končno privedel v popolno odvisnost, pri čemer so Nemci dolžni zalagati prvo deželo ((socializma« z vsem, česar oni sami nimajo, odnosno imajo premalo, istočasno pa graditi topove, da bi jo mogli v slučaju morebitnega napada tudi braniti. Žalostna vloga ljudi, ki so zaigrali svojo neodvisnost. In prav zato, ker je to tako, tudi stanje ne more biti nič drugačno. Prej ali slej pa bodo morali tudi Nemci onkraj demarkacijske črte pomisliti, ali bi vendarle ne kazalo ukreniti nakaj, kar bi kaj hitro odpomoglo temu o-bupnemu položaju. n** ‘ M osti pevski zbor iz Bazovice, ki nam je ubrano zapel preteklo nedeljo na radiu Jugoslovanske cone Trsta. Dirigiral' ja tov. prof. Karel Boštjančič. 1 £adUdau Tkiab: 1 P] EU SV. 1 VAJ srt r N e: KI DAJ L. 5. Vsakokratni spored je obsegal koncertne točke, kuplete, duete in končno je sledil ples. Prav ves izkupiček, je šel za vzdrževanje otroškega vrtca, t. j. za oblekee in hrano 32 otročičem, ki smo jih na vsak način morala ohraniti v slovenskem vrtcu. Pri Sv. Ivanu smo imeli vselej tudi zavedno duhovščino, ki je že davno pred vojno spontano nastopala v naprednih vrstah in je zlasti po vojni kljubovala italijanskemu pritisku. Ker je vse naše društveno delovanje prenehalo in je v letih 1922 in 1923 deloval le še orkester Solskega društva in svetoivanski pevski zbor, smo se oboji dogovorili in manifestirali našo zavednost s prirejanjem slovesnih maš, pri katerih sem dirigiral številnemu zboru in orkestru, ki sem ga pomnožil z raznimi godbeniki iz bivšega orkestra tržaške omladine. Neprestane hišne preiskave/ požig notnega materiala, razbijanje inštrumentov, ricinovo olje in grožnje so me za kra- tek čas sicer zmedle, toda upognile me niso. Imel sem sicer več prostega časa, ki sem ga prebil pri delu na svojem vrtu an v sadovnjaku. Gentilejeva reforma Gentilejeva reforma šolstva je krčila število slovenskih učiteljev in n; prizanesla niti meni, rojenemu Tržačanu, sinu očeta Tržačana in matere Tržačanke. Dne 17. junija 1923 sem posebno slovesno praznoval svojo 30-!etrrico z vsem svojim orkestrom pod latnikom pred svojo hišo. Nekaj dni nato sem zaključil delo na slovenski šoli pri Sv. Ivanu. Sledile so trimesečne počitnice in ob otvoritvi šolskega leta 1923-24 dne 1. oktobra je balo na plačilnem listu, ki ga je šolski sluga prinesel iz magistrata napisano poleg mojega vnesenega imena: »Licenziato, non viene prešo in considerazione nelle no-stre terrel« (»Odpuščen, ne pride v poštev na našem o-zemlju!«). Kar trije, oziroma štirje učitelji smo po zaslugi Gentileje-ve šolske reforme morali zapu- stiti svetoivansko šolo. Anton Germek je bil upokojen že prej, Vinko Trobec premeščen na Katinaro, Rode Silvester, je bil odpuščen, ker je bil rojen v Kamniku. Odšel sem v Ljubljano, kamor sera prišel dne 11. novembra 1923. potem, ko sem izgubil popolnoma vie imetje. Prvim, ki so zaradj službe in drugih vzrokov zapuščali po končani prvi svetovni vojni rodno grudo, smo prirejali dostojne prijateljske odhodnice še v veliki dvorani Narodnega doma. Tistim, ki so morali zapustiti Trst po sramotnem požigu našega Narodnega doma, smo priredili odhodnice na verandi poleg požgane dvorane. Sledila je moja odhodnica in sicer ne več v dvorani, ne na verandi, temveč v veži pod verando, ker poslavljali smo se zadnji, ki smo v našem Narodnem domu skupno delali. Kmalu nato je prešlo vse v tuje roke. Drugi, ki so pozneje bili primorani zapustiti svoj rojstni kraj, so se poslavljali le še na cesti. KONEC. VREME Vremenska napoved za danes: spremenljiva oblačnost s krajevnimi razjasnitvami. — Temperatura bo nekoliko padla. Včerajšnja naj višja temperatura v Trstu je bila 19.6 stopinje; najnižja 13.7 stopinje. TRST, sreda 20. aprila 1053 PRIMORSKI DN RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 7.15:----------- .. Slovenske narodne. 20.30: Pesmi naše rev011*• Trst II.; 18.15: Brahms: Koncert za violino m >r . 22.00: Beethoven: Simfonija št. 3. — Trst I-: 11- ' _^uru- koncert za violino in orkester. Mozart: Koncert v ——11 . IlIlJBLiallfa NEDELJSKI GORIŠKI ŠPORT urnim Neuspelo zborovanje kominformistov v Pevmi Doslej so razne stranke v Gorici nalepile le malo lepakov - Volilna razgibanost še ni zajela našega mesta Za nedeljo dopoldne so go-riški kominformisti že pred. Časno v svojih glasilih in z le. paki razglasili predvolilno zborovanje, na katerega so va. bili predvsem Pevmce. Govor, nika Zvonka pa so pripeljali celo iz Trsta. Za zborovanje so si zbrali precej prikladen prostor na trgu, in tudi na uro so mislili. Ob 11. uri se namreč konča maša in so seveda upali privabiti kakšnega naivnega poslušalca. Zbranim maloštevilnim poslušalcem, policiji in nekaterim radovednežem je najprej govoril tržaški gost toliko časa, da ni mogel na vrsto niti drugi najavljeni govornik iz Gradiške. Prehitro se je namreč vsul dež in so morali organizatorji pod streho. Tako se je končalo nedeljsko komin-formistično zborovanje v Pevmi. Domačini so v veliki veči. ni mnenja, naj se drugič organizatorji potrudijo pripeljati vsaj avtobus gostov v Pevmo, če se nočejo osramotiti. Čeprav smo že v začetni fazi predvolilnega obdobja, ven. dar ni skoraj opaziti, da nas od državnih volitev loči komaj dober mesec dni. Županstvo je pripravilo na Travniku, Kor-zu Verdi in nekaterih drugih krajih lesene razglasne deske, na katere naj stranke nalepijo volilne lepake in tako prihranijo nepotreben trud lastnikom stanovanjskih hiš in občini. Vendar so deske do danes še neomadeževane. Naj. brž so lepaki še v tiskarnah ali pa celo v pisarnah tajništev strank. Vsako predvolilno obdobje je polno krasnih besed, stranke medseboj tekmujejo kaj in koliko bi obljubili prebivalstvu. Vse so zelo agilne v teh pripravah m v sestavljanju programov bodo najbrž kakor vedno ignorirale našo manjšino ali pa jo omenile le v to. liko, v kolikor jim je to v korist za njhove strankarske namene. Urnik trgovin za 1. maj Zveza trgovcev za gor iško pokrajino obvešča vse prizadete, da bodo v petek 1. maja vse trgovine brez razlike ves dan zaprte. Zaprte bodo tudi mesnice, trgovine s sadjem in ze- lenjavo, pekarne, mlekarne in cvetličarne. Pekarne bodo razdeljevale kruh dan prej, in sicer v četrtek 30, aprila tudi za 1. maj. V četrtek 30. aprila bodo vse trgovine lahko poslovale pol ure kasneje kot po običajnem urniku. Javni nastop gojencev Glasbene šole Nastopili bodo s svojimi glasbili v prosvetni dvorani na Korzu V četrtek priredijo gojenci Glasbene šole v Gorici instrumentalni koncert, na katerega toplo vabijo vse ljubitelje glasbe. Koncert se bo pričel ob 20- uri v prosvetni dvorani na Korzu! Dvignite nakazila za bencin j Trgovinska zbornica sporoča, da zapade 30. aprila veljavnost naslednjih nakazil za bencin; 10-litrsko nakazilo zelene barve in 5-litrsko nakazilo rožnate barve. Prizadeti naj do tega roka uporabijo navedena nakazila, ker bodo v nasprotnem primeru zgubila vsako veljavnost. Delovno ljudstvo Goriške bo letošnji praznik 1. HA J proslavljalo v Števerjaiiu „Med borovci” Prireditev se bo začela ob 16. Po uvodnem govoru bodo goriški pevski zbori odpeli sledeče pesmi: 1. V. Vodopivec: Steverjanska himna — moški zbor Ste ver jan. 2. I. Zajc: Slava delu; V. Vodopivec: Pobrati-mi ja — moški zbor Sovodnje-Podgora. 3. Narodna: Ko ptičica sem pevala; Ciril Pregelj: Lep je vrtec... — ženski zbor Standrež. 4. M. Pirnik: V saneh; Ciril Cvetko: Pomladna; R. Simoniti: Lepo moje ravno polje — ženski zbor Poljane. 5. Karel Pahor: Zdravica; Karel Pahor: Pesem zend; Rihard Orel: Sem korajžen vesel; Rihard O-rel: AVste ga videli? — ženski zbor Podgora. 6. Knahl: Slovan; Emil Komel: Slovenski fant. je; S. Mihelčič: Nebo žari — moški zbor Vrh-Dol-Poljane-St. Maver. 7. A. Hajdrih: Jadransko morje; V. Vodopivec: Bratje v kolo; B. Ipavec: Planinska roža; A. Ned-ved: Mili kraj moški zbor Steverjan. 8. O. Dev: Pojdem v Rute; V. Vodopivec: Na Posavju; M. Tomc: Majeva; S. Mihelčič: Micka bi rada Jurka dobila — mešani zbor Standrež. 9. K. Boštjančič: Moje dekle: A. Nedved: Na Straži; J. Aljaž: Soči — moški zbor Vrh-Dol-Polja-ne-St. Maver. 10. Ant. Lajovic: Kropurji; K. Anatolski: Sreba na polju — mešani zbor Podgora. Po programu bo prosta zabava in PLES Poskrbljeno bo za hrano in pijačo. Avtobus v Steverjan bo začel voziti s Travnika ob 14-30 in bo vozil vsakih 45 minut, dokler bo kaj ljudi. Ob slabem vremenu bo proslava v nedeljo 3. maja ob Isti uri. v v NA VIDEMSKEM SODISCU posluje okrožni volilni urad Do 3. maja bo pregledal in odobril vložene kandidatne liste in volilne znake - Kateri dokumenti so veljavni za dokaz istovetnosti pri volitvah - Seznam predsednikov volilnih sedežev IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Prometna n esre ča p ri »Mario inninr povzročila sm rt Hi iderm ačeve iz i 'odgore Šoferja lambrete 37-letnega dr. Guida Manzinija so obsodili pogojno na 6 mesecev zapora Na cestnem križišču pri železniškem mostu IX. avgusta so se že večkrat pripetile pro, metne nesreče. Taka nesreča se je pripetila tudi 26. maja 1952 na križišču cest, ki pelje, jo v Ločnik, Gorico in Pod-goro. Vojaški tovorni avto, katere, ga je vozil 22-letni vojaški Šo. fer Marino Marrone, je pnvo. zil z glavne ceste Gorica-Vi-dem po cesti Madonnina del OBČNI ZBOR (noriške zailruge Obračun za leto 1952 kaže zadovoljiv napredek Izvolili so novega predsednika in podpredsednika V kino dvorani v Standrežu je bil preteklo nedeljo ob 10.30 redni občni zbor Goriške na-bavne in prodajne zadruge, ki se ga je udeležilo precejšnje število članov. Dosedanji predsednik Rado Bednarik je najprej pozdravil vse navzoče in jim orisal po-men in poslovanje tega za nas zelo koristnega in potrebnega gospodarskega podjetja. Sledi. 10 je poročilo upravnega od-, bora, iz katerega so razvidne številne težave, s katerimi se mora boriti zadruga in ki bi jih lahko mnogo laže premostila, če bi bilo med našimi ljudmi več zadružnega čuta in če bi spoznali veliko korist, ki jo imajo od te gospodarske ustanove. Obračun za leto 1952 izkazuje zadovoljivo stanje, in dose. žen je bil celo prebitek, ki so ga soglasno določili za rezervni sklad. Število članstva je ostalo skoraj nespremenjeno, ker se je vpisalo približno toliko novih članov, kolikor jih je starih umrlo ali odšlo dru. gam. V novi odbor so izvolili v glavnem iste ljudi, ki so bi- 11 v njem že doslej. Novi pred-sednik je Ludvik Brešan iz Podgore, podpredsednik pa Milan Pavlin iz Gorice. Pri slučajnostih so dali ne. kateri člani še nekaj praktič. nih nasvetov, in ker ni oilo pritožb, je bil občni zbor kma. lu po 12. uri zaključen. Vsekakor je ta občni zbor pokazal zadovoljiv razvoj te ustanove, ki je važna za vse naše ljudi na Goriškem. Ko. rist njenega delovanja pa bi prišla še bolj do izraza, če bi čimveč ljudi pristopilo kot čla. ni zadruge in bi se je tudi v večji meri posluževali, kot pa to delajo sedaj. (Iz «Soče») Pošten najditelj vrnil listnico Oškodovanko je šel iskat na delo in ji vrnil listnico. V Ul. Morelli je včeraj zjutraj Karlo Kristančič iz Ul. Vittorio Veneto, ki je zaposlen pri davčnem uradu v Gorici, našel na tleh listnico z vsoto denarja, v kateri je bila izkaznica naslovljena na 17-let-no Jožico Minin, stanujočo v Ul. Ascoli 7. Ko je pošteni najditelj zvedel, da je Mininova zaposlena pri neki krojačnici v Ul. don Bosco, jo je prišel iskat na delo in ji vrnil listnico. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem včlanjenim tvrdkam, da si na njenem sedežu na Korzu Italia št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Indonezijo; podaljšanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Belgijo, ki je bil podpisan 29. marca 1951; uvoz radiotelevizijskih aparatov; uvoz kontingenta plutovine iz Španije; izvoz kontingenta riža s carino; izvoz volnenih tkanin na Japonsko; otvoritev javnega trga za prodajo železnih kovin, železnih odpadkov in litega železa. Fante ter je nameraval kreniti na stransko cesto, ki se v bližini železniškega mosta odcepi proti Ločniku. V daljavi ni zaradi predora videl lam-brete, na kateri sta bili dve osebi; vozil jo je 32-letni dr. Guido Manzini iz Gorice, Ulica Mameli 12, na zadnjem sedežu pa je sedela 54-letna šivi. lja Jožefa Kodermac iz Podgore. Na kazenskem sodišču je Marrone v torek dopoldne trdil, da je pred križiščem pravilno dvignil puščico in je njegovo izjavo potrdila tudi ena izmed prič, ki so bile takrat prisotne. Precej težko je bilo prometni policiji pa tudi sodnikom ugotoviti, kako je pravzaprav prišlo do nesreče. Oba šoferja sta vedno trdila, da sta vozila počasi in pazljivo. Toda nesreča, ki se je pri. petila, je zahtevala svojo žrtev v osebi Jožefe Kodermac, ki jo je sunek vrgel z lambrete več metrov na levo in je zaradi zloma lobanje ostala na mestu mrtva. Dr. Manzini je bil ranjen v desno nogo, vendar je okreval v enem mesecu, šofer vojaškega tovor, nega avtomobila in ostali vojaki, ki so bili na vozilu, pa se niso poškodovali. Vsekakor se zdi, da je bila večja krivda na strani dr. Manzinija, ki najbrže ni dovolj pazil na važnem križišču, ko je vozil iz Podgore skozi železniški predor proti mostu IX. avgusta. Sodišče pod pred. sedstvom dr. Suicha je spoznalo dr. Manzinija za krivega in ga obsodilo na pogojno kazen 6 mesecev zapora in plačilo sodnih stroškov. Tat kolesa prejel zasluženo kazen Odbedeti bo moral 1 leto in b mesecev zapora ter plačati 12.000 Ur globe. Ko je hotela 32-letna Ottilia Pischiutin iz Tržiča, Ulica Ga. lileo 59 konec avgusta lani po svoje kolo v shrambo, ki je na dvorišču njene stanovanjske hiše, je našla odprta vrata, o kolesu pa ni bilo ne duha ne sluha. Razen kolesa, ki je bilo skoraj novo in vredno vsaj 18.000 lir, je pogrešala tu. di dežno pokrivalo v vrednosti 4.000 lir. Na žalost je ugotovila, da je bila kraja izvrše. na ponoči. Odšla je na policij, sko stražnico ter krajo prijavila. Policija je bila še na de. lu, ko je drugo jutro njen svak Fiore Clapis, hiteč na vsakdanje delo, na železniški postaji v Tržiču opazil ukradeno kolo. Ko si ga je pobliže ogle. dal, je ugotovil, da je kolo res last njegove svakinje Pi-schiutinove. Takoj je ustavil možaka, ki je imel kolo; ta je najprej trdil, da ga je našel zapuščenega prejšnjo noč v Tržiču. Neznanca, ki se je pozneje izkazal za Francesca Gri. sona iz Trsta brez stalnega bi. vališča, je policija v Tržiču a. retirala, včeraj pa je prišel pred goriško sodišče. Sodnija je Grisona spoznala za krivega in bo moral odsedeti v goričkih zaporih eno leto in 6 mesecev, plačati 12.000 lir globe ter poravnati sodne stroške Trije lambretisti ob skalo Predvčerajšnjim popoldne okoli 17. je vozil na lambreti po poti iz Dola na pokrajinsko cesto 18-letni Danilo Tof-folo iz Ronk. Poleg njega sta sedela še 22-letni Sebastjan Gaetani in 19-letni Bruno Ri-dolfi iz Tržiča. Med vožnjo je vozilo zaradi mokre ceste nenadoma zdrsnilo in zadelo v skalo ob cesti. K sreči se ni zvrnilo v prepad. Pri nesreči se je vozilo precej poškodovalo, medtem ko so se trije mladeniči pri padcu laže ranili. Ker se je Tof-folo najbolj poškodoval, so ga takoj pripeljali v bolnišnico v Tržič, kamor so ga sprejeli zaradi zloma leve noge in drugih manjših ran. Ozdravel bo v 25 dneh. Gaetanija in Ri-dolfija so po prvi pomoči odpustili. Po predložitvi kandidatnih list stopamo v volilno propa. gando. Občinski volilni urad je začel danes z razdeljevanjem volilnih potrdil. Goriško županstvo sporoča vsem volivcem, ki bi ne prejeli volilnega potrdila, naj se zaradi tega obrnejo na volilni urad najkasneje do 14. maja t. 1.. Volilni urad go-riške občine je na razpolago vsem volivcem za vsa potrebna pojasnila. Volivci naj poskrbijo, da bodo imeli v redu svoje osebne izkaznice. Ako jim je povečalo število uradnikov v leta, zapadla, naj jo v najkrajšem času obnovijo. Županstvo je pomnožilo delovno moč v teh uradih, kar omogoča takojšnjo ureditev potrebnih listin. Razen osebne izkaznice so veljavni naslednji dokumenti: vse izkaznice s sliko, ki so jih izdali javni uradi, kakor potni listi, dovoljenje za rabo orožja, policijsko dovoljenje, poštna izkaznica, železniška knjižica za državne u-radnike, dovoljenje za ribolov, železniške naročnine (s sliko), knjižica o upokojitvi itd.. Po 3. maju bo okrožni volilni urad pri sodišču v Vidmu pregledal in odobril kandidatnfe liste in volilne znake posameznih strank; do tega roka bo volilni urad sprejel kandidature in odposlal seznam v enem dnevu o-krajnemu uradu. Prizivno sodišče v Benetkah je pred dnevi imenovalo večino predsednikov 40 volilnih sedežev v našem mestu. Objavljamo nekatera imena predsednikov volilnih sedežev: Volišče 6 a, Ul. Codelli 16, predsednik sedeža dr. Aldo Taglianivi; volišče 7 a, Ul. Leopardi, inž. Arturo Glessi; volišče 9 a, Ul. Leopardi 1, odv. Longino Culot; volišče 10 a. Ul. Petrarca 3, inž. Ermanno Oppieri; volišče U a, Ul. Marconi 4, odv. Ugo Bassi; volišče 12 a, inž. Luigi Orzan; volišča 13 a, Ul. D’Annunzio 36, dr. Antonio Bettiol; volišče 15 a, Ul. Garzarolli l, inž. At-tilio Paoletti; volišče 16 a, Trg. sv. Antona 6, dr. Beniamino Scotto; volišča 17 a, Ul. Mameli 10, inž. Giovanni Lorenzut-ti; volišče 18 a, Korzo Verdi 3, odv. Luigi Marega; volišče 19 a, Ul. Seminario 26. inž. A-dolfo Perco; volišče 20 a. Drevored XX. septembra 1, dr. Luigi Vida; volišče 21 a, Ul, Zorutti 17, odv. Giovanni Bua; volišče 23 a, Ul. Croce 3, odv. Evelino Rodenigo; volišče 24 a. Ul. Cappella 7, odv, Giovanni Stecchina; volišče 25 a, Koren 2, dr. Bruno Seculin; volišče 26 a, Trg. Medaglie d’oro 2, inž, Pietro Venuti; volišče 27 a, Ul. Orzoni 1, dr. Guido De Vetta; volišče 28 a, Ul. Don Bosco 33 dr. Antonio Bisiach; volišče 29 a, Ul. Aquileia 37, inž. Mar-cello Baldocchi; volišče 30 a, Ul. sv. Mihaela 95. inž. Ferdi-nando Visintin; volišče 33 a, Ločnik, Ul. Udine 4. Camillo Medeot; volišče 35 a, Podgora — Ul, Slataper 27, inž. Luigi Sussi; volišče 37 a, Pevma, dr. Arrigo Visintin; volišče 38 a. Drevored XX. septembra 3, inž. Guido Schiozzi. Za predsednike volilnih sedežev v občinah pokrajine so imenovali: v Steverjanu geometra Arnalda Cicoira, v So-vodnja pa dr. Giovannija Di Renza in računovodjo Radovana Prencisa. Seja občinskega upravnega odbora Sinoči je imel občinski u-pravni odbor 'v beli dvorani goriškega županstva svojo redno tedensko sejo pod predsedstvom župana dr. Bernardisa. Zupan je odbornikom poročal o svojem zadnjem obisku v Rimu. .Odbor je nato pregledal nekatere točke dnevnega reda, in sicer vprašanje popravila cest, zdravniškega delovanja, nakupa aparatov za ureditev prometa javne razsvetljave v Ul. Alviano, delovanja naprav za ureditev prometa na glavnih križiščih, nakupa klavirja dobre znamke za občinsko glasbeno šolo itd. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ved dan in vso noč lekarna Cristofoletti na Travniku št. 14 - tel. 29-72. KINO VERDI. 17: ((Karabinka Wil- liams« E. Williams. VITTORIA. 17: «Snežišča na Kilimandžaru«, G. Pečk in S. Hayward. CENTRALE. 17: eLjudje mrmrajo«, G. Grant in A. Crain. MODERNO. 17: «Most drzne-žev» R. Scott in J. Hayes. Na Goriškem le deževalo Prve češnje so na debelo prodajali po 400 lir kg V nedeljo dopoldne so po dolgem pričakovanju le začele padati prve kaplje dežja, ki so v začetku vsaj poškropile prašne ceste, pa še te ne povsod, saj v Sovodnjah v nede. Ijo niso videli niti kaplje dežja. Travniki in drevesa so na mah ozeleneli; pomlad je dobila svoj pravi sijaj. Dež je spremenil tudi cene na goriškem zelenjadnem trgu. Tako so v nedeljo goriške branjevke kupovale od okoličanov in predmestnih kmetovalcev radič po 200 lir kg, včeraj pa mu je cena padla kar za 50 lir pri kg. V nedeljo so se pojavile na trgu tudi prve letošnje češnje. Sicer jih ni bilo dosti, zato pa so bile zelo drage. Na debelo so jih prodajali po 300 lir. Nekateri Steverjanci pa so jih zaradi kvalitete prodajali na debelo kar po 400 lir. To se je dogajalo le prvi dan. V ponedeljek so bile že po 200 lir kg. Prve češnje niso najboljše. Privoščili si jih bomo šele čez 14 dni, ko jih bo mnogo. Pro Gorizia-San Dona 3:0 (0:0) Goriško moštvo je na koncu prvenstva četrte serije v svoji skupini na 9. mestu s 30 točkami Goriški nogometaši so zaključili letošnje prvenstvo lepo zmago. Sicer ni nasprotnik nudil nobenega resnega odpora in bi bil rezultat lahko še večji. V prvem polčasu se je zdelo da igrale; spijo in šele v zadnjih minutah je bilo videti nekaj lepih akcij, ki pa niso spremenile dotedanjega rezultata. V drugem polčasu pa je Vale izvršil nekaj sprememb v goriškem moštvu in igra je takoj zaživela V 14’ je Gratton zabil prvi gol za domače moštvo Goričani so bili odslej vedno v napadu. V 20’ je Brancolini ustrelil v kot in podvojil re zultat. Sest minut pozneje pa je Gratton podal žogo Branco-liniju, ki jo je vnovič poslal v mrežo. Izmed Goričanov so bili najboljši Furlan, Venuti, Bran. colini in Gratton. Moštvo je bile takole sestavljeno: Buttignol; Venuti, Cuzzot; Tulissi, Furlan, Medeot; Pischi, Brancolini, Moretti, Bosco, Gratton. Tako se je tudi nogometno prvenstvo četrte serije zaključilo. Pro Gorizia je zmagala v 11 tekmah, v osmih je igrala neodločeno, devet pa jih je izgubila. Ob začetku prvenstva je bilo moštvo se neučinkovito; razen nekaj izjem so sestavljali moštvo sami novinci, odlični trener Vale pa je znal iz njih izkristalizirati dobre igralce. Sedaj pa, ko ti nogometaši nekaj veljajo, jih bo verjetno vodstvo Pro Gorizie prodalo drugim društvom, tako da bo tudi v pričetku prihodnjega tekmovanja moštvo komaj životarilo. Sicer je to že stara navada, ki se venomer ponavlja. Kaj si hočemo, denar je denar. Zaključna lestvica prvenstva je naslednja: Pordenone 28 19 4 5 61 31 42 Mestrina 28 17 6 5 55 24 40 Lanerossi 28 12 9 7 50 41 34 Cerea 28 12 8 8 40 23 32 Legnago 28 10 11 7 46 39 3T Bel luno' 28 15 1 12 48 44 31 Porto,gr. 28 12 7 9 40 38 31 Dolo 28 9 12 7 45 40 30 Pro Gorizia 28 11 8 9 38 39 30 Saici 28 10 7 11 40 35 27 Libertas 28 8 10 10 30 37 26 Crda 28 8 9 11 37 42 35 Ponziana 28 6 7 15 36 58 19 Tbiene 28 6 3 19 28 55 15 San Dona 28 2 4 22 17 63 8 V Gradiški 1. in 2. maja mednarodni košarkarski turnir Sodelovalo bo tudi ljubljansko visokošolsko košarkarsko moštvo Košarkarski klub iz Gradiške «Itala» organizira 1. in 2. maja mednarodni košarkarski turnir, katerega se bosta udeležili ekipi tujcev, in iscer .Bamburg' z Dunaja, prvak Av. strije, in pa košarkarski klub visokošolcev iz Ljubljane, ki je drugi na lestvici košarkarskih klubov v Jugoslaviji. Poleg «Itale» bo igrala tudi «Go. riziana«, ki je v zelo dobri formi. To je eden izmed prvih mednarodnih turnirjev v naši pokrajini. Kasneje bosta domači ekipi vrnili obisk. NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKE PODZVEZE Umag zmagovit v Izoli Izpili na slov. srednjih šolah v Gorici Na slovenskih srednjih šolah I v Gorici bodo v prvi polovici junija sprejemni, vstopni in * , j . zaključni izpiti po vrstnem re- fiUrOra preVZelO VOdStVO du. ki bo pravočasno objavljen na šolski razglasni desld (Mature bodo v drugi polovici junija, kakor smo že objavili). Prošnje za pripustitev k tem izpitom morajo biti napisane na kolkovanem papirju za 24 lir in naslovljene na ravnateljstvo šole. Oddati se morajo NAJKASNEJE DO 15. MAJA v šolskem tajništvu. Jadran in Izola 17. Soline 14, Buje 13, Brtonigla 6, Momjan 4. To, kar so vsi pričakovali, se je po dolgem času tudi uresničilo. Piran, ki je bil na čelu lestvice vse od prvega kola dalje, se je moral umakniti in prepustiti vodstvo koprski Au-rori s točko prednosti in to samo dve koli pred koncem nogometnega prvenstva. Sicer zadnja beseda ni še izrečena ker bo odločilna beseda padla šele po zadnjem srečanju med vodečima ekipama, ki bo v zadnjem kolu na igrišču Pirana v Sv. Luciji. Za sedaj velja za favorita Aurora, ker se tudi trenutno nahaja v boljši kondiciji, toda zadnjo besedo bo moral spregovoriti tudi še Piran. Na nedeljskem prvenstvu so Umagčani presentili vse v Izq-li, kjer so premagali domače in jim zabili kar pet golov, kar potrjuje njihovo borbenost in napredovanje v zadnjem času. V nedeljo bo Piran, ki bo v gosteh v Umagu, moral res zastaviti vse sile, če bo hotel odnesti obe točki, ki sta zanj odločilni. Moštvo Odreda iz Umaga pa ni več tisto iz prvi kol, ker je izgubilo nekaj boljših igralcev, zaradi tega je Aurora imela lažji posel in si je priborila obe točki. Izenačena je bila borba, ki se je razvijala na bujskem igrišču med domačin; in De-kančani. Slednji so bili že v slabem položaju, toda s trdno voljo in vztrajnostjo so končno le izenačili rezultat, kj po prvem polčasu ni bil zanje ugoden. Proleter prot; Brtonigli in Momjan proti Solinam sta prišla do točk brez borbe in si tako delno le izboljšala položaj. Proleter se je uvrstil na tretje mesto, katero bo verjetno obdržal do konca. V nedeljo bo prvenstvo koprske podzveze prekinjeno zaradi prvomajskih proslav. Nadaljevalo se bo v nedeljo 10. maja. PnS KAC iz Celovca bo igral profi Piranu V Sv. Luciji bo 1. maja mednarodna nogometna tekma. Nastopilo bo nogometno moštvo KAC iz Celovca proti Piranu. Koprski Proleter bo gostoval v Novi Gorici, kjer bo igral z Branikom. Aurora bo igrala v Dekanih proti Jadranu; 3. maja pa bo povratna tekma v Kopru. Boks MONTREAL, 28. — Paddy De Marco iz Brooklyna je premagal po točkah v 10 krogih Kanadčana Armanda Savoieja ter se tako za korak približal dvoboju s svetovnim prvakom lahke kategorije Jimmyjem Carterjem. Dvoboju je prisostvovalo skoraj 20.000 gledalcev. TORONTO, 28. — Joey Giambra iz Buffala je v desetih krogih po točkah premagal Otisa Grahama iz Filadelfije. Velež-Lokomotiva FIRENCE. 28 ' .K pričel mednarodn ig današnjih eliminacij U so se kvalificirali g drUŠ tekmovanje^ P paVld Pl! ef»a' nje ------------ - . naslednji igralci- touš (emigr. Cbtv> Gardi Argon (Urugvaj • Fox (ZDA). 1 gjconeck'3): Bar,zen (ZDA),J*a (SM migr. Polj ), Fallquist (Sved.). urn’r' Igra se tudi ženski t“r ^ V tekmi za . DaV/v°strij0'J med Egiptom »» Zadnji \ zmagali Avstrijci ,a[TieZn°pj. sta bila v igrah v0jiinia ba Avstrijca prott jn tj sprotnikoma usp skuPB je zmagala Avstrija rezultatom 4:1- REZULTATI: V Umagu: Aurora - Odred v Bujah: Buje - Jadran v Izoli: Umag - Izola Momjan - Soline Proleter - Brtonigla LESTVICA: Aurora 32 točk, Piran 5:0 4:4 5:3 3:0 3:0 31, Proleter 22, Odred 22, Umag 18, vabi na otvoritev hotela 1, s. i 2-,rl ~ Igra renomirani plesni orkester ^^(jeno maja-Za prvovrstno postrežbo je pre Bančna zveza Narodna banka FLRJ, podružnica Reka, štev. rač. 508-T-89 Telegrami: J ADR OPLOV JADRANSKA SLOBODNA rLOVID REKA A TELEFONI: Ravnatelj Tajništvo Komerc. odsek Računovodstvo Nabavni odd-Planski odsek Pogonski odsek Personalni °*et1-ita Skladišče št. 3 D* Dežurni 26-21 K 36-23 26-11 26-Z* 26-25 26-2« 26-2 26-2« 26-22 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. — Telefon Številka 93-808 In 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18 — TeL 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — bodružn. Gorica Ul. S. Pelllco l-II. Tei. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 1 • Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo- Agencija demokratičnega^^ Q z Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega