1 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 4 
Toliko neverjetnih možnosti, ponudb izob- 
raževanj in posvetovanj je bilo to jesen za 
šolske knjižničarje! Upam, da ste se uspeli 
udeležiti vsaj kakega med njimi. Še veliko bolj 
mi je v veselje, da se na vedno več dogodkih, 
ki niso namenjeni izključno šolskim knjiž- 
ničarjem, vedno bolj pojavljamo tudi šolski 
knjižničarji in predstavljamo svoje delo. Zelo 
smo prodorni in res lahko pokažemo ogrom- 
no stvari. 
Ni pa bilo naše delo povezano samo s 
številnimi izobraževanji, predstavitvami in 
srečanji. Mogoče je komu malo slabe volje 
povzročila statistika, a ta je nujno potrebna 
in tudi zakonsko obvezna. Hkrati lahko ravno 
na statističnih podatkih gradimo naprej in 
izboljšujemo stvari. Z njeno pomočjo in s 
podatki, ki smo jih prispevali knjižničarji, 
nastaja nov Pravilnik o pogojih za delovanje 
šolskih knjižnic, ki ga lahko naredimo še 
boljšega, učinkovitejšega in bolj "prijaznega". 
Odločevalcem, ki ga pripravljajo, tako poma-
gamo razumeti naše delo, kar lahko pripelje 
do boljših odločitev.
Ravno se je končal tudi Frankfurtski knjižni 
sejem, na katerem je bila letos častna gostja 
Slovenija. Vesela sem, da se ga je uspelo ude-
ležiti tudi nekaj naših kolegov, ki so poudarja-
li same presežke. Pomembno je, da smo tudi 
šolski knjižničarji vedoželjni in se odločimo 
za obisk tako pomembnega dogodka. Biti 
moramo informirani o najnovejših trendih, 
še bolj pa udeležba na tako velikih dogod-
kih bogati nas same. Napolnjeni s pozitivno 
energijo, ki nam jo lahko da takšen dogodek, 
laže delujemo in spodbujamo radovednost 
tudi pri učiteljih in učencih. Upam, da se bo 
vsak od nas tega sejma udeležil vsaj enkrat v 
karieri. 
Dokaz, da imamo veliko za pokazati in da že 
zdaj delamo zelo dobro, je tudi naša revija. 
Polna je zanimivih idej in primerov dobrih 
praks, ki jih lahko prilagodite tako, da ustre-
zajo vašemu prostoru, vašim učencem in vam 
samim. Prepričana sem, da vas je veliko, ki v 
sklopu svojega dela ali dodatno vodite tudi 
interesne dejavnosti za učence. Že v prvem 
prispevku lahko dobite ideje, kako vaše ure 
še popestriti. Na žalost tudi interne raziskave 
kažejo, kako motivacija za branje pri učen-
cih s starostjo upada in da jih je kar težko 
prepričati, da bi spremenili svoj odnos do 
knjige. Povedo pa, da na njihovo motivacijo 
za branje knjig najbolj vplivajo starši. Tako 
kot učitelji se na šolah zelo menjajo tudi šol-
ski knjižničarji, bližina doma ali drugi vzroki 
nas potegnejo na novo delovno mesto. Kako 
prebiti led med novimi sodelavci in kako se 
približati učencem, nam je v reviji predsta-
vljeno zelo slikovito. Ne smemo pozabiti, da 
je ena naših najpomembnejših nalog pove-
zovanje knjižnice s posameznimi predmeti. 
Na primeru pravljice se lahko najdemo v 
različnih razredih osnovne šole. V reviji je 
tudi zelo dobrodošel prispevek Kako ravnati 
z drobnim tiskom, saj se včasih res vprašamo, 
kaj naj z njim. Razstave so skoraj "obvezen" in 
lep del našega dela, lahko pa jih popestrimo 
še z dodatnimi dejavnosti in tudi tako še bolj 
približamo knjižnico našim obiskovalcem.
Čas zelo hitro teče in tik za ovinkom je že 
naslednje koledarsko leto. Želim vam, da bi 
bili tudi v naslednjem letu tako aktivni kot le-
tos. Veselim se vaših idej, za katere upam, da 
jih boste delili z našimi bralci. V uredništvu 
pa za vas pripravljamo presenečenje, ki se ga 
izjemno veselim in komaj čakam, da ga bomo 
lahko v letu 2024 delili z vami. 
PESTRA JESEN ZA ŠOLSKE KNJIŽNIČARJE 
Mag. Mateja Drnovšek Zvonar, gostujoča urednica