7
obrtniške



v;»'?'
Izhajajo vsako sredo po eeli pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, pošiljane
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
» mm
• t i ** V^Vi*' i
t
r
Lj ubij ani
sredo
novembra 1882.
v
0 b 8 e g : Živinorejcem !
Za jesenski
Čas.
O moštu iz sadja. (Dalje.)
Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji
Zborovanje društev : „Narodna šola", „Vdovsko učiteljsko društvo" in
ljubljanskega močvirja. (Dalje.) vensko učiteljsko društvo" v Ljubljani dne 4. in 5. septembra t. 1. (Dalje.)
'7
Slo
Spomini na veliko slavjansko ro-
manje v Rim leta 1881. (Dalje.)
Obravnave iz deželnih zborov.
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
Novičar.
Gospodarske »tvari
gospodom družbenikom c. kr. kmetijske
družbe kranjske.
V
občni
zbor
v
Živinorejcem!
C. kr. kmetijski družbi kranjski došlo je sledeče naznanilo od c. k. poljedelskega ministra:
T jj 11 bi j n Tl i	„Vsled naznanila c. k. namestništva v Insbruku je
J	J	— T : ~ ~ 1 „ u _______ o- Í„:xl: J ~ i • : • ___---u:u à ~
15. dné novembra 1882.
(Zbor je v dvorani mestne hiše in se začne ob
dopoludne.)
uri
v Tirolah, posebno v Bistriški dolini in postranskih dolinah, mnogo za pitanje pripravne živine, katera se more tam zarad p re pičle zimske krme prav kmalu po najniži ceni nakupiti in v tovarnah , kjer se
Program obravnavam:
živina pita, kakor tudi v deželah z bogato obrtnijo z dobičkom izpitati.
Ravno tako se bo skoraj gotovo cenó prodajalo mnogo plemenine živine v tistih krajih Tirolske, katere so poškodovale povodnji zadnjega časa.
Predsednik prične zborovanje. Volitev družbenega tajnika.
Castito družbo na to opozorujem s prošnjo, da dotične kroge povabi, kolikor bi potrebovali plemenine ali pitanske živine, v Tirolah jo nakupiti.
Na Dunaji 24. oktobra 1882.
, Volitev 3 odbornikov v glavni odbor namesti
po §. 22. družbenih pravil izstopajočih.
4.	Poročilo o delovanji glavnega odbora.
5.	Predlog družbenega računa za leto 1881. in
C. kr. poljedelski minister
Grof Falkenhayn 1. r.
proračuna za leto
1883.
Račun in proračun
5
katera
družbeniki uže v rokah imajo, razpoložena sta v nadrobni razgled v pisarni družbe kmetijske.
Za jesenski cas.
Zelenjava vsake vrste zdaj pri vsakem večem gospodarstvu ostaja, ker zopet je po zadnji košnji na
6. Poročila in predlogi podružnic in predlogi posa- boljših travnikih, posebno okoli vasi, zrastlo precéj trave
ako se ni popasla; enako se nabere mnogo repnjeka, perja od zelja, korenjevca itd., česar se kolikor toliko
rneznih družbenikov po propisu §. 19. družbenih pravil
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe
kranjske.
Ljubljani 20. oktobra 1882.
surovo ali kuhano sproti pokrmi ; vendar pa se dosti-
krat preveč nakopiči take
šare
in ako je vreme tako
neugodno kakor letos, tudi ni moč in ne prostora, sušiti take zelenjave. Kam tedaj ž njo?
Karol baron Wurzbach
9
predsednik.
Andrej Brus,
tajnika namestnik.
mnogih krajih ravná se s tako zelenjavo tako le, da se ohrani za krmo: Na suhem kraji, ako moč, blizo hiš. in to na prostoru, ki je prost podzemeljske vode
in o katerem tudi ni nevarnosti, da bi od vrha dote-
kala, napravi se jama 1—2 metra globoka in po potrebi velika z navpičnimi stenami pa okroženimi koti. V tako jamo naloži se zelenjava kolikor moč gosto ter se dobro potlači. Naloži se tako na debelo, da je pride blizo toliko čez vrh jame, kakor v jamo samo. Potem
346
se na kopo nameče prsti vsaj za komolec debelo ter se
, da se zopet potlači in razpoke napolnijo; kedar
pazi
Tehnično poročilo
se začne vsa kopa posedati, vrh kraja jame napravi se k projektu O izSUŠevanji ljubljanskega
mali graben in odtok, da dežnica ne sili v jamo ~
preteku
krmiti, drži se
h
tednov je zelenjava dokisana ter se more
pa tudi po pol leta in dalje.
mostu iz sadja.
(Konec.)
ocvirja.
To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanje močvirja predložil
Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir.
(Dalje.)
Ponižanje struge Gruberjevega kanala.
vzamemo, da se Ljubljanica ne sme globokej*
Ako
Ako se mošt izdelu]
dobreg
y
se zmečkano mešanico pustiti 1 do 2 dni, toda mora se
priporoča vikšati
zkopati, ali pa njen takó uže močni pad 1 : 1000 po
ker
čkrat premešati in vselej zopet pokrit
da
unanjemu
ku
proti
prta
Ako se hoče moštu dodati vode
j
bolj
e
přiliti
J°
te
mešanca potem, ko je uže izžeta (izprešana)
y
po
pa to zopet en dan z vodo skupaj pustiti in vno-
• V w V i •
vic izzeti
Za vsak hektoliter vode, ki se moštu
pridene, dodati je treba 10 kil
napraviti dob
sladkorja, ako
se hoče
y
traj
PlJ
Bolj
je moštu pred
vrenjem dodati cukra, kakor pozneje špirita ali žganja Pri vrenji prestroji se sladkor v vinski cvet
se
Ako mošt v nekoliko dneh
odá v sod na \
č
prav
t
naj
kanih, prav dobrih jabelk
sak hektoliter mošta pol škafa zmeč
vre vse
hrušek
A
kupaj bi
in se pusti, da
so
pri spravlj
mos
ne
bil pol
y
mora
se pristop zraka še bolj varovati, kar se lahko doseže, ako ni pri rokah vrelne pipe, s tem, da se na veho položi žakeljček a peskom napolnjen; s tem se nevarnost, mošt pokvariti, odstrani, ako se vsaj v 10—12 dneh potem sod napolni. Ako bi se to ne zgodilo, nevarnost je, da bi se napravila jesihova kislina.
Kedar gl
vrenje poneha, ter se je goščava po
eČem polegia, pretoči se mošt v dobro osnažen, neko
liko žvepl
sod
Ako
ekaj časa mošt ne začne
pet vreti, dodá se na vsak hektoliter 1 kilo dobreg
sladkor)
Potem je gledati,
da
so
zmiraj kolikor moč
polni, in da se, kedar od vre mošt, dobro zabij ejo. Dolg
zamaški, ki se v mošt pomakajo, kedar se ga uže neko liko odtoči, so boljši, kot kratki.
Kdor hoče
m a 1
lik
mošta, ravná naj
a za domačo rabo narediti tako-le: Dobro stolčeno in
-----—na pr. 50 kil, zmeša se s sladkorno vodo,
kateri je na 1 hektoliter vzetih 15 kil sladkorja; ta zmes
zmečkano sadj
pusti se
dni
kupaj
>
pa se med tem večkrat dobro
pomešava in vselej potem dobro pok
pr
m v
sod
spravi, prešanje se
priliko, s pol
hektolitrom
pet z
potem se iz-
o z&iij
;
to se primeša prvemu
moštu in vse skupaj po okoliščinah z drugim pravim
V a	rt	1 J J ■ I	m *	■ * I I	M	Li	L I ^ C	1	•
moštom
Samo
po
bi se razume, da se
taka
ne sme prodajati za pravi mošt
pijaca
Ak
se
se z moštom
narediti
P
sadno vino
f
ravna
in
o zgoraj omenjenem načinu; kedar odvre čist, napolni se v flaše, dodá cukra ter se dobro
zamaši in poveže, flaše pa se položé postrani
Pri tem delu
odločilno , da
se vzame ravno
P
m
iadkorja, ako
vino ne dobi dosti peneče moči
bi se ga vzelo premalo
)
risti ljubljanskega mesta ostale množine najviše
drugače v škodo prišle opravičene ko
ode
morajo to je
se
na
------ -— w ~. ^ v,	' iou- v uuvy , tu
odpeljati po Gruberjevem kanalu
y
način
257*8 kub. metrov
Pred
pa to reč obširneje popišem, moram tu
y
da
so
t
memogredé omeniti
ki jih ornenj
benih pogojev, jarki, ki bi
tikajočem se močvirja, in ki bi sprejemali stranske
oni jarki popolnoma neizpe
točka II. f) splošnih ponud
imeli izkopati ob hribovji
pri
tok® \n na ta način Ljubljanico in Gruberjev kanal olajšali; o tem bodem pozneje še natančneje
si dovolil
poročati
Vrnem se toraj
voj
nalogi nazaj , kako bi se
ostale množine najviše vode (257*8 kub. nietr.) odpel
po Gruberjevem kanalu
poprej pa se omenim
da
sem
dole njski državni most skušal kolik menjen ohraniti in ravno tako obrežno podzidj
mogoče nespre
ki
so
ga
pravili v letih 1860-1868. s tolikimi težavami in
stroški, porabiti tudi
guliranj
profilo drugo bi nostj
A kakor se je pokazalo pri natančnem preračunu
naj
vode
prvo
nikakor ni mogoče, in samo
>
se dalo izpeljati, se ve da s potrebno pr

vid
257-8
Da se je našel profil najviše vode za množino vode
kub. metr., moral se
je tu
najožji izmed obstoječih profilo nosti in vednem posed
kaj
zem
pet vzeti za podlago ti pri znani premic-in pri nevarnosti od
tod izvirajoči bi noben strokovnjak ne mogel priporo
cati razširjanj
profil
z odstranjenjem obrežnih zidov
ki so bili napravljeni leta 1868. Ta najožji kraj kanala
pri profilu štev. 33.
ozirom na možnoat, ohraniti obstoječe
obrežno
idovje in z ozirom na pad, ki nam stoji v razpolaganje
le ena tem
med izvirom in iztokom Gruberjevega kanala
rešitev mogoča, in sicer načrtu.
> Je
tista, ki je predlagana v
za kake
Dno kanala se mora toraj pri profilu 33 ponižati
metre in kanalu se mora dati pad 1 : 1000.
t
Množina vode, katero zamore ta profil, in &ar se
samo razume, tudi prejšnji profili z manjšim padom
ali
druzi mi
širjavami struge odpeljati, znaša
258.147 kub. metr
Ako se zraven računi voda
J°
bode
gulir
Ljublj
y
ki
od
vodila..........212/207
n

v
znaša
to skup ....... 470.354 kub. metr.
ali največa množina vode znaša 470 kub. metrov.
y
y
ako
tem bi pa bila struga Gruberjevega kanala tako
preveč, je drugo vrenie tako hudo. da flaše raznese, kar
se tudi tedaj zgodi, ako bi se flaše napoln še ne od vrelim. Prava mera sladkorja je gramov sladkorja na navadno šampanjsko butilij
se ga pa vzame poglobočena, da bi pri mali ali srednji višini vode vsa
Ljubljanica odtekla po Gruberjevem kanalu in bi mesto
1 deka
moštom, Ljubljana bilo brez vode.
10
diti
To se pa iz zdravstvenih obzirov pač ne more zgo-
în
ostaja
nam
se najlože, ako se razpusti v vodi 40 dek. sladkorja tako, kaual z zatvornicami
da je vse te sladčice 1 liter , potem pa se
vsako flašo */4 decilitra
dene
na
y
sredstvo, da zapremo Gruberjev to je, da ga tako uravnamo, da
se mora mošt. ki ima
Za sadni šampanjec rabiti mesto.
bode vedno dovolj vode prisiljene, teči skozi ljubljansko
malo kisline
Te zatvornice sem postavil koj pri izlivu Gruber-
jevega kanala.
železnimi tramovi bi se stanje vode

347
v njem za 1*882 metra, to je, do višine prihodnje naj-
za zbirko orodja in priprav, ki so potrebne pri oskrbo-
plitvejše vode , zajezilo , odtekati se po Ljubljanici.
tako
bi morala poslednja vanji vzdigovalne naredbe.
(Dalje prihodnjič.)
Nameravanih 6 odprtij zatvornice ima po 4*3 metre
svetlobe in spušča pri znižanem stanji najviše
vode, to
Je
ko stoji voda 4-7 metra nad pragom zatvornice
J U V	O VJ X	» UU»	JL «	UÍWVJ.M	^	Q
X 43.492 = 260.952 kub. metr. vode naprej
>
Šolske stvari

f
tedaj
ono množino, ki se tudi lahko odteka skoz počezni
profil 33.
Kako bi se ta zatvornica uravnala, je očividno iz
Zborovanje društev!
Narodna šola", „Vdovsko učiteljsko društvo
u
lil
in menim, da zadostuje
pridjanjh podrobnih Črtežev ako v natanjčneje pojasnenje in utemeljenje samo še
sledeče opomnim
55
Slovensko učiteljsko društvo"
proda
i
kojega
ki
Mali graben donaša, položen
Zatvornica ima iz betona temelj
9
je
zaradi
z rezanim
kamenjem.
v Ljubljani dne 4. in 5. septembra toga leta.
(Dalje.)
To leto prišlo je po programu za zborovanje ,,S1
Na tem temelji stoji
čisto
iz rezanega,
čvetero-
či telj sko društ
dnj
na vrsto. Naj poro
oglatega kamenja sezidanih, 1*25 metrov
širocih, 6*4
metrov visocih srednjih stebrov, in zraven še dva stebra
čamo tudi o tem kaj malega. Kdor je letos pozorno sledil razpravam tega društva, lahko se je prepričal,
da
na suhem.
ima slovensko národno učiteljstvo uže mnogo jako pre
Ker ima zatvornica edino ta namen
9
da
jezi
brisanih, za javno zborovanj nih
govorništvo zeló zmož
9
branobrzih in borbohipih*)
mož
vodo do višine 1.882 metrov nad dnom in ker ni samo prav
o visine i.ooz meirov naa anom m Ker m samu rabiju taac guvuiumc ima*	./
ampak tudi dobro, da se zadržana voda zniža, vsem naj bo povedano, da je bila točka d zborovanj
za take govornike
schlagfertig".)
(Nemci
Pred
iPPP^HMPP
više naraste, zato sem
ako
diti, da se bode umetni voda rasti

skušal zatvornico tako ure-jez koj lahko znižal, ako začne
8keg
programa: „Razp
o
premembi šolske postave
z ozirom na razmere slovenskega šolstva" lizunastega dopisnika nekega dunajskega, Slovencem skoz
skoz
To bi se naravno najlože doseglo z zapiralnicami ; sovražnega časnika tako zbodla v oči
«	m	w	«	1 0 •	1	*	1	1 t	1 V 1

da
d
a morale bi tako velike biti nepraktično
9
da
tako delo gotovo
misi
pričetku zborovanja je gosood prvosednik
9
Zato sem mislil na drugačno naredbo in zraven učitelj G o v e k
9
ki
v
jbolj kritičnih letih
nad-
imel
skušal svetlobo odprtja zatvornic kolikor mogoče ve- v rokah krmilo slovenskega učiteljskega liko, višino cele stavbe kolikor mogoče
m
narediti
Velika svetloba se uže zaradi tega priporoča, da bodo
društva , v
imenu odbora pozdravil nazoče, njih okoli 70; v glavnih
potezah naslikal je načela in stališče učiteljev družni-
mogie stvari, ki priplavajo po
vodi, naprej oditi
kov, povdaril, daje društvo vedno bilo in ostane tudi
Svetloba širokosti je z ozirom na praktično vzdigo-
prej zvesto
91
Narodna omika na krščanski podlag
1
«
9
valno pripravo zračunj
na
4-3
metre. svetloba vi
kel upanj
na
bolj
prihodnost
ter
sklepu
)
šine
hod
do zgornje železnine na 4*7, to je višina za pre
de
1-20 meti
raje božj
)
9
opi-
Brez
bruni
veliko
Kot pravi zapiralniki
menim
9
bi
ki


orali
se počez polagali
Ke
Je
jbolje služili odprtj
se na besede slavnega rajnega Slomška : pomoči in vladarjeve milosti je vse naše prizade
trikratnemu za
bi bruni biti železni ; da bi se lože
tako pre
vanje brezuspešno
klicu: „Zivio! Si
povabil nazoče
preávitlemu cesarju, čemur je
zbor zdajci navdušeno gromovito pritrdil
mikali, ko je stanj
3 vode okoli 1 metra nad normalno napetostjo, sem predlagal štiri take brune po 0*47 metra visoke, da se zamore zajeziti do 1*882 metra.
Koj
za tem se predstavi gosp. Brezovnik kot
oficijelni zastopnik
dposla
Ijskega učiteljskega
društva, izreče na podlagi besed slovečega Senoa-t
toplo sočutj
učitelj
Ti bruni so narej so navzgor popolnoma
iz zanétanih železnih listov in do sobratov na Kranjskem
9
slovenskega Stajarskeg
želje za vzajemno
gladki, da se zmanjša upor drg
delovanje v prid narodu
Učit. Tovar
priporoča „^v^v. A v,	,
čvrst in neustrašljiv po besedah
ki
nenja donešenega prodovja, navzdol pa so izbočeni v naj postane še
rajncega literata
bolj
podobi ribjega trebuha; vzdigujejo se s posebno
vzdi
Jurčič- a : „Trd
in sicer tako da se lahko avtoma- mož jeklen" ; ter izreče
govalno pripravo
tično poprimejo z nalašč zato narejeno sprožnico potežne verige
kviško zmotata
sklep
ko se besed dol spusté; dva moža pa jih lahko dana!"
Vrem
ega
Prera d
19
bodi zaup
Zora
1
neizprosen
9
na
polnenj
puca
9
bit če
in
Da se delo olajša, narejene so na stebrih posebne
91
besed našega prvega pesnika P Kranjcem bodo se zjasnila
Namestu boiehnega tajnika gosp. Močnika j
po
podloge za brune, kamor se ti položé po odprtj
za-
tvornice
ročal gosp. Praprotnik Andr. o društvenem delovanj Povedal je, da je imel odbor vsak mesec sejo, dalje
Posameznosti vzdigovalne naprave se vidijo na pri-djanih črtežih in morate se dve taki pripravi kupiti in pripravljeni imeti, da bi ne bilo močvirje v nevarnosti
il
da j
društvo prevzelo izdavanj
no
vih
na-
umar
trošek, in
pred
povodnijo, ko
bi se kaj polomilo pri zatvornici
Razingerjevih stenskih tabel na svoj
lovico dobička dobota omenjena gospoda, polo društvo; dalje
da
po
pa
Izvršitev vzdigovalne naprave je prevzel po mojem
sebej soba
9
pové, da se bo zdaj na jesen najela pose bo shranjevala društvena knjigarna
programu
stroj
ravnatelj Semerinškega društva fabrik
za
gosp. Ugon Zipperling. Ta vzdigovalna naprava,
'^9 6uor* '
pač dosegi
nameravan
imenovana fabrika bi
prevzela vsako garancijo za pravo izvrševanje, ako bi se ta stvar pri nji naročila, kakor se je izrazila na koncu dotičnega prevdarka stroškov. V tem prevdarku
se nahajajo tudi stroški za
in časniki ; ob enem pa bodo imeli v njej narodni učitelji svoje shode in zbirališča, Naznanil je dalje, da je vodstvo za zidanje ,,N a r o d n e g a dom naj bi ga slov.
početji; zato bi pa s časom tudi ono (društvo) dobil
-----izreklo
učiteljsko društvo podpiralo v njegovem
za voz, s katerim se bodo
reaervenih brunov, potem
vozili iz shrambe, in slednjič
*
Ta dva izraza naj zapomnijo
si jezikoslovci , ker
sta
jako dobro izumljena.
Vred.
*
348
vetni dom v nje°
obstanek društva
ovih prostorih. Poslednjič je, na 15Ietni mam apostoljski blagoslov. Zdaj tega, se ve da, ni.
da, kakor dozdaj, Mnogo jih je, ki so tega žalostni; mnogo pa tudi, ki se
kazaje, še povdaril
tako hoče društvo tudi še zanaprej neustrašeno delati ne brigajo za papežev blagoslov.
Se
na korist narodnega šolat
v
prid
pač
tudi o tem
in
mogočne Avstrije. Z besedami: ,,Povsod in vselej
e gosp.
skega naroda spolnuje, kar poje naš pesnik: „Vsaka svojo žvrgoli
u
vodi in spremlj
govornik poročilo svoj
Iz poročila gosp. Tom
nas zlati značaj !" sklenil
kot blagajnika naj bo
posneto, da društvo šteje 118 udov. Lani lih
70
?
toraj
učitelj
(L
je
leto
bilo
pnrastlo 48. Med temi je petero
udov šteje društ
še veliko več naj jih pristopi!) Podpornih
Prvi pogled, prvi vtis je omami j i v, ko prestopi človek glavni portal te bazilike. Šestintrideset stebrov iz belega marmelja in najlepše izdelave, ki so v starodav-nosti služili kot podslombe neki prekrasni paganski zgradbi, vrsti se v dveh rajdah gor po dolgem svetišči. ter podpira srednjo ladijo njegovo. Valovi svit-
27
Vs
so odličnih stanov
c.
druzih
dež. šolski nadzornik 5 1 preč. gospod dekan;
dva odvetnika; 1 c. kr. sodnijski
čč
duhovnikov
7
pristav
6 c. k. gimn. profesorjev; 1
c.
poštar
>
lobe (da se poslužim tega izraza) dohajajo skoz visoka okna, in razlivajo se po prelepih prostorih; bliščava, ki se razširja po baziliki, je nježno-sijajna in jako pospešuje praznično-verska čutja , ki se polastijo vstopivših.
trgovcev in posestnikov itd.), sami izvrstni narodnjaki in poštenjaki, na kakoršne bi smelo biti ponosno vsako
aica še
Tlak
Je
Po poplaćanih stroških ima blagaj
društvo.
155 gold. 54 kr. na razpolaganj
Gosp. Lapajne izreče
lje, ker vidi, da dru
štvo tudi literarno deluje ter vabi odbor, naj nadaljuje
pričeta dela. Dobro bilo
skrbeti za izdavanj
slo-
In kaj se dá od hiše božje lepšega reči? prekrasni mnogobarvni mozaik, v čegar sostavi so bili Talijani uže od nekdaj — ta čast se jim mora pustiti nedosegljivi mojstri in umetniki. To olepšavo ima bazilika še iz časov papeža Evgena III. Prekrasen strop je bil narejen po obrisih Julijana da San Gall o.
sijajnem blišči leskeče se zlato , s katerim je strop
venske pedagogike, ukoslovja in enacih spisov
Gosp. Zumar vabi nazoče za nakupovanje sten-
, Dala
8kih tabel, katerih je dozdaj se le 80 prodanih
bi
prodaja društvu dobička 130-140 gold
/T\ 1 •	• i	T • • V \
(Dalj
prihodnjič.)
prebogato nadán in ozališan, je prvi dar novega sveta Amerike, katerega je ona (Amerika) posvetila presveti Devici; prvo zlato namreč bilo je to, ki so ga izkopali v bogatih zlato-rudnikih amerikanskih, pobožni kralj španjski Ferdinand in sopruga njegova Izabela pa sta ga poslala Marijnemu svetišču na Eskvilinu, to je, baziliki, v kateri se v duhu ravno nahajamo. Stranske
Spomini
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881.
Spisuje Jos. Levičnik.
stene prenapolnjene so z mozaiki, predstavljaje slike iz starega zakona: patrijarhe, preroke, sodnike, voditelje, čudeže in obljube, ki se potezajo na dneve in spolnenjej po Kristusu. Konec triiadijne bazilike je slavolok, okin-čan z mozaiki iz 5. stoletja, ki predstavljajo slavo Ma-
(DaJje.)

V
maleg
Iz dalj
godo
tega svetišča naj sledi še kaj
e predno je bilo preteklo sto let, prezidati
rijno kot „Sveto Božjo Porodnico", za katero jo je, kakor sem uže zgoraj omenil, razglasil bil papež Sik s t III-spominj njegov brati je v osredji omenjenih slik na,
Sikst
pis :
in prenoviti ga
dal Sikst III. (432
440)
vendar škof ljudstva božjega
Xystus episcopus plebis Dei
(to je
a
je skoro gotovo, da je sedanja prekrasna srednj ostanek prvotne bazilike.
tistem času so nam
ški krivoverci
im na
Čelu
odrekli presveti Devici naj
a
Božj
Mati
a
) ))
Božja Porodnica
vedel bolj potegniti za Marij
Pap
kot
Nadaijevaje popis o prekrasnih lepotijah bazilike sv. Marije Veče naj povem, da enako, kakor v St. Pe-terski baziliki, tudi tu stoji véliki altar prost; štirje __ dragoceni stebri iz porfira so podslomba dragocenemu
Sikst se ni baldahinu, ki se dviguje nad njim. Kot altarna menza
ka-
ladiji *ec gr
rigradski škof Nestorij čast in preslavno imé
olep
slavo, Kot z najsijajnejso
v
Matere
stoletj
(1145
te njene cerkve, kateri je dodal tudi ob enem
12. III. ki
(miza) služi porfirni sarkofag (mrtvaška rakev)
terega je bilo položeno mrtvo truplo cerkvenega vteme-
naslov: „Bazilika sv. Marije, Božj
ljitelja (patricija Janeza).
Zdaj
so v njem shranjeni
dal
1158) novo lop
prizidati baziliki papež Evg
so kazale čudopolno utemelj prizidal je papež Nikolaj ÍV
olepšati jo s slikarijam
k
(1288
13. stoletj
1292)
krog
telesni ostanki sv. apostola Matije in še nekaterih mu-čenikov. Mozaiki polokroglega pre3vetišča nadaljujejo poveličanje Božje Matere v sličnih podobšinah. Na nebo-višnjevem zvezdnatem oboku predstavljeno je kro-
lično presvetišče ter okinčati ga s krasnimi mozaik- nanje Marijino. Ob desnici svojega božjega Sina sedeča
%	O	•	• K/	. I	9	•	• 1	f	1	V 1	1
slikami. — Za časa Greg zidan je bil na novo zvonik
XI
ki
(1370
w
j^	"viv atuuicl^	I1&] vioi v lviuiu«
Sto iet pozneje (okoli 1480) je francoski kardinal D
1378) so-
V Rimu
toute vili
dal
kot nadmašnik (Erzpriester; te cerkve zopet
prejema v ponižnosti iz njegovih rok nebeško krono.
Ob obeh stranéh so angeli in svetniki, skazovaje jima nebeško češčenje Arabeske vinske trte, v katerih so
vse izdelano
jo znamenito popraviti in predelati
Obe kuplj
narejeni počivajoči pávi in druge tiče v jasno-8vitlih barvah
vijo
se
med
ravno omenjenimi
kateri sem uže zgoraj omenil, kronate prekrasni kapeli slikami; vse skup celota preumetne izpeljave in pre papežev Pavi
in Sikst
Pavel
dal
pozidati ob obeh stranéh bazilike palači za korarj
Je
sv.
Marij
Večj
?
sedanje sprednje čelo (facade)
papež Benedikt XIV. pak poslednjič kapela Sikst o va
krasne lepote.
Ob straneh presvetišča ste kot razkrižje:
>
levi
pa
desni
Pavlova. Prvo dal je
ki
s svojimi visokimi pozidati po svojem odličnem zidarskem mojstru Fon-
... vv*. i» «-.j v	\J\JL\J ^iu^auo J J rvt j O O v UJl LLI l V i OUlVll-Lll	\jI p KJ OVUJCUl UUilUUCUi IÀ i VA C« l O i_LL UiVJOU u
lopami, arhitektnimi olepšavami in kamnitimi kipi cerkvi tana-tu v obliki grškega križa papež Sikst V.
sicer prezali kine, vendar
lepote
pa se senca
otranje Pri desni steni je grob njegov, nad katerim stoji grobni
Predno
stopimo v njene notranje prostore
T j^iLuv w uj vuu uvbicnujvi pi uotui u j D âj a. ii uaoj^i v/Lia i iu v i oiuui pa	pcn^/ua m, í j w 9 ) 4 u
še pomolja (balkona) nad glavnim portalom tudi nad njegovim grobom dviguje se prekrasni spomi-
spominek, ki kaže podobo njegovo v klečečem položaji. Pri nasprotni levi steni pa počiva papež Pij V.
in
omenim predcerk
delili v praznik Marijnega vnebohoda (Véiiki Šmaren) tabernakelj iz pozlačenega brona, podoben malemu tem-
(lope)
)
s katereg
Oče papež navadno nek s kipom njegovim. Ob sredi te kapele je prelepi
na obširnem trgu pred baziliko zbranim ljudskim tru
peljnu.
Pod tem altarjem v podzemeljskem svetišči

hranile so se nekdaj Jezusove jasi
neki drugi kapeli
Božiču razpostavijo se v očitno ni bilo.
Zdaj so v katerih so stariši to želeli , so se prijavili, več pa jih
bili mogli videti tudi mi
češčenje. (Mogoče, da bi jih a žal, da nam tega ni nihče o pravem času povedal!)
Pavlinova kapela nosi ime svoje po njenem vteme
j
gosp. deželni šolski nadzornik Pirker mu odgo
ljitelj
papežu Pavi
von: „Tu boste préoej videli pravi !" Précej potem vpraš
7
Tu stoji altar, katerega kdo hoče nemški znati ?
Tu
rekrasnost in dragocenost sega do skoro neverjetnega, naučiti!" In takoj
mm	^ •	m ^ mm	a *	m.* m	- ft	^	m	«	a	_ a	m	F
kako se taka stvar na Pirker otroke: ,,Otroci, priložnost se nemško
jredkejši in najlepši žlahni kamni raznovrstnih barv družijo se tu drug k drugemu; pozlačen bron sklep
izza
Glejt
klop
poskočila cela tropa pagl
u
in vsi so pri
7
da hočejo znati nemški
je rekel c. kr. deželni šolski nadzornik ljud kupaj. Starodavna Marijna podoba s sinkom Je- skih šol, „tako ae mora delati in učencev ne manjk
zuškom v
naročji, o
kateri se pravi, da jo je slikal sv.
7 )7
ie
in
gelist Lukež, časti se na tem altarji. Gotovo
takoj
tXiVlM! VA Vy & co u L A il uuuuvju y uv> lu c% u ) iva y
je ustanovil v Litiji neobligatni nemški poduk
dokazano je, da
bila
na ljudski šoli. In gosp. Pirker je rekel učitelj
litij
25. aprila 1. 590. ta podoba skemu, da ae ima natanko ravnati po ukazih kranjske
Gregonji Velikemu v slovesni procesiji deželnega odbora in deželnega šolskega sveta, drug
da bi
po papežu av.
skoz mesto v Vatikan nesena
prenehala strahovita kuga. Od takrat bila hudih stisk in r
Marij no prošnjo
o
časih
hodih po rimskih cestah prenašana; zlasti 1. 1860 kolera neusmilj
dlog večkrat ta podoba v slovesnih ob-
,, ko
mo davila in morila rimske stanovnike, in pozneje, ko so brezvestni nasilniki protili posestvu sv. Očeta. Vsled visoke starosti so barve na
podobi uže popolnoma otemnele.
(Dalje prihodnjič.)
pi
bode moral prijavit
i n
p r ei s k
(KI
P
bod
v
Poduk nemški ustanovil ae
Gujte
Čujte !)
potem v Litij
mislim, da je bilo z njim po celi deželi ravno tako ka
a
kor v Litiji. Navdušenje provociranih paglavcev za nemščino pa ni trajalo dolgo in je kmalu ugasnilo. Pozimi
je bilo
škoda
v
se
da
—— —j nekaj obiskovalcev
gosp
a
polet
nobenega
Le
Sedm
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
26. sept. (Dalje.) Na razgovor pride
nemški
bil
deželni šolski nadzornik ljudskih šol Pirker ni prišel tudi potem koncem leta nadzorovat
7
se
7
da
njemu toliko priljublj
.J«
poduk
>
vedočil bi
popolnem brezvsp
njeg
številice nemških črk, druzeg
a agitacija vsaj za litijsko šolo Otroci naučili so se pisati malo
liko, vsaj nekaj pozabiti
od
(KI
pa
nič
7
in
imeli
so pri
Istina!) Ce sedi otrok
do 12. leta v ljudski šoli po
ur na
dan
potem
u c u lu a a c J a	ocjji. ^aijo.^ a»1*«	^iiug	* * ««	» *j uujui oun pu w ui u« uau, pubcui
sedaj predlog nemškega deželnega odbora in povsem i*na uže zadosti in vsak daljni poduk v nemščini mora
mškega financneg
odseka
y
se dovoli za ne- biti brezvsp
obligatorični poduk nemšč
ljudskih šolah 500 gold
n a
1o ven s ki h
To pa nikakor ne gre
da nemški „Schulverei
Proti temu predlog On pravi: Dr. Schaffer j
oglasi rekel
y
se poslanec Svet
da je 500
učitelje tajno podkupuje, naj bi širili nemštvo
Kako
pride
ploh deželni zbor do tega, podpirati nemško valno
gold., ka
delovanje ,,Schul vereinovo"? Oni delaj
šole
teri se dadó za nepotrebni nemški poduk na slovenskih
vendar je to ista mala
normalni šolski zaklad
y
deželni
ljudskih šolah, le „bagatela'
daj
v deželne zaklade mar Nemci
jih mora vzdržavati. Ali skla
, in ne v ogromnem
evota, katero je po naavetu zgolj nemškega finančnega	številu Slovenci? In ali ae ne godi potem velika krivica
odseka odrekel deželni zbor za podporo ljudakih šol za	Slovencem? Kocevarji itak uže delajo deželi premnogo
silo, večinom po preča8titih duhovnikih vzdržavanih.	atroškov, ko hodijo širom aveta in mora deželni zaklad
dovo-	za nje plačevati ogromne 8Vote bolnišnicam. Tu bi bilo
Uže lani sem rekel, da
je svota, nas veto vana in
za nemški poduk na slovenskih ljudskih šolah, dobro, da bi se napravile kake ustanove, da ne bi de
popolnem zavržena. Isto danes ponavljam s pol
• ______— /rv.uv.^ !	^rik^*. co
žela trošila toliko novcev.
Kočevji imajo bolnišnico
mm prepričanjem
danji seveda hvali se
(Dobro! Dobro!) Deželni odbor se- in še to mora vzdrževati deželni zaklad. Dr. Schrey je
aanji seveua nvau ae, da se je aa ueuisivi puuuiv ugi»-	, u« Oo	vcuiuci io c
silo 690 učencev slovenskih. Poročilo deželnega odbora vidimo, da nasprotna gospoda podp
se j
za nemški poduk ogl
izrekel
da
se
daj
večidel
za slovenske šole
y
S
posebno
a tu
na-
kranjskega pa nam ne pové, koliko teh prijavljenih vdušenostjo nemške šole in nemški poduk na slovenskih
učencev je tudi pri nemškem poduku ostalo, in kakošni
šolah
tega
1 j enega in nepotrebnega poduka
so bili vspehi Meni niso znai
devi, a kolikor se tiče nemškega poduka
Pa še na štirirazrednicah je nemški poduk popol-
odnošaji vse kranjske dežele v tej za- nem brezvspešen in škoda je za čas in denar, ki se
vsaj
v
litijski
soli, hočem nekoliko
se
ustanovil prostovolj
povedati, kako
se je
tu delalo, da
obligatni nemški poduk
troši v očitno škodo duševnega razvitka slovenskega naroda. (Dobro! dobro!) Poglejte gospodje, povem Vam
slučaj
ki
drastično osvetljuje naše
šolske razmere.
Deželni odbor
kr. deželni šolski svet sta v jako Učenec štirirazrednice hotel je letos vstopiti v gimna-
pnjazni zvezi, nu seveda, „meso od mesa" ne more biti tudi drugače. Najprvo je deželni odbor, potem pa c. kr. deželni šolski svet navduševal učitelje, naj gl
zijo
, a ni mogel, dasiravno je stala v se ve da nem škem spričalu cela vrsta samih ,,sehr gut
in
Zaradi nezmožnosti
v
daj
delaj
na to, da se ustanovi prostovoljni neobli- (Klici: Čujte! Čujte!)
gatni nemški poduk na slovenskih ljudskih šolah kranj
skih, se ve da tudi v Litiji. Učitelj in vodja litijske
kmalu resno besedo.
zakaj ? slovenskem jeziku!
treba govoriti
Gospoda, tu bode
Gosp. Dežman rekel je, da se mora poslom
;
ki
šole storil je svoje, da bi pridobil kaj učencev za nem- znajo nemški, plačevati po dva gold, na mesec več. ski poduk po naročilu deželnega odbora in deželnega
l8kega sveta; a oglasili so se le trije poduk
No, če bi to bila istina, morali bi mi, ki imamo vendar
' ^	i	« ftj i	n«
ne
v prvi vrsti skrbeti za davkoplačujoče gospodarje
y
V
mščini željni učenci; poduk za tako majhno za posle, posebno gledati na to, da ne znajo posli ni«
število učencev je bil tedaj nemogoč. Kar pride deželni česa nemški.
šolski nadzornik ljudskih šol gosp. Rajmund Pirker v
Litij
No, pa če je uže, kakor Dežman misli, toliko bas-
prvo,
kar je storil, bilo je, da je vprašal, kako
novita nemščina za posle
>
za
kmeta
pa ni,
je z neobligatnim nemškim podukom na litijski ljudski
Nisem še nikoli slišal, da bi tisti kmet
šoli.
da
Učitelj
odgovori, da
se je potrudil
)
ga
peljati
i
ne.
nemški, tam pridelal 5 mernikov
y
nikakor ki
pa
bilo mogoče ga ustanoviti
)
kajt
tnj
i
od
ki zna samo slovenski
)
zna
žita, kjer pridela kmet,
Temveč pa dobro vem.
350
da tisti kmetje pri nas, ki znajo nekaj nemški govoriti, slovenske otroke ne zadostujejo, krivi niso toliko napori so navadno najslabši, kajti čestokrat so taki pijanci in dotičnih učiteljev, kolikor mržnja nekih profesorjev,
vodja Pantke k sprejemnim izpitom po-
se
klatij
po krčmah in Bpravljajo svoja posestva na katere
kant. Sploh pa je res čudno, da nasprotna gospoda zdaj toliko sili nemščino, ko imamo uže spodnje sloven
šilja. zenca
ske
rednj
šole
dobimo, kakor nam je po ustavi
t
go to vi j eno, v kratkem gotovo popolnem slovenske srednje
m e rj a.
gosp.
Letos je bil v ta namen odločil pravega zagri-uže od lani pri nas poznanega prof. Nussbau-
(Konec prih.)
šole
Naklad na deželni normalno-šolski zaklad znaša
Prem 23. okt. (Različno
Konec.) Dné 19. t. m
uže 17% doklade , in če se bode tako delalo naprej,
dopoldne pričelo bilo se je tukaj prav lepo in prijazno
bode drugo leto treba 18%. Zato mislim, da ni treba, da se denar zametava, in to se stori, ako se dovoli
suho vreme, katero
V dan 20., 21. in 22. t. m
pa t raj
500 gold
za
bro ! Dobro !)
potrebni nemški poduk, zatorej bodem
(Do-
in
in moji somišljeniki proti dovolitvi glasovali
(Dal. prih.)
dobre cele tri dni zjutraj bilo je nam mogoče elikansko repatico na iz*
pri-
ta milo-bleda, velikanska repatica pred ju-zoro !
prvikrat sedanjo prelep
hodno-južni strani neba opazovati. Zares prelep kazen
tranj
Bogu bodi pa potoženo
da
se
e včeraj zvečer
Mnogovrstne novice.
* Nikar požirati Čespljevih ali ČeŠnjevih pesek! Se precéj pogosto nahajajo se ljudje, ki večidel iz navade
zopet pričelo staro deževje ponavljati. Če bode to zopet dalj časa trajalo, ne bode moč ljudem še to malo ozi-
se ga navadno v
minega semena v zem
praviti, kar
teh krajih o deloma ugodnih jesenih seje. Pomanjkanje
češnje
y
nekateri tudi češplje s peškami vred jedó.
Kako je to nevarno, kaže
sledeča dogodba : Ne davno oglasil se je v Pešti na Ogerskem delavec še ne 30 let star, močan in krepak, v tamošnji bolnišnici rekoč, da ga nekaj dni hudo ščiplje v trebuhu. Kmalu za njim
in glad sta tukaj spi
Na tukajšnj
gibn
dni ljudski šoli s poldnevnim
oglasi se tudi drug še le 23 let star, enako krepak de- je V8eh obiskovalce
poukom je letos sledeče število obiskovalcev: Vsaki dan
dopoludne 32 dečkov in 43 deklic = 75 otrok ; popo ludne 55 dečkov in 43 deklic = 98 otrok ; ponavlj obiskuje pa 22 dečkov in 33 deklic = 55 otrok.
lavec, oba z enako tožbo. Zdravniki skušali so poma-
skup
Toraj
nié manj nego 228 otrok,
gati
)
pa zastonj ;
ni minulo 3 dni, bila sta oba mrtva.
Zavoljo premalega fizičnega in duševnega razvoj
stilo se
Pri raztelesenji pokazalo se je, da se je enemu zapičila čespljeva, unemu pa češnjeva so se čeva vnela, in sta morala tako prav po lastni ne-
peška v čeva, vsled česar
kdanji uče
a opro-
letos od šolskega obiskovanja 17 otrok: 3
in
pa
doma
ponavlj
7
Ce
vsak dotično šolo obiskuj
so izvan svojega
spameti pred časom pod otrok !
zemljo. Stariši, pazite
svojih
otrok z
gor
m
tukaj
omenjeno veliko število šolo obiskujočih
šolsko sobico, katera
po najno
Naši dopisi.
Gorice 29. okt. (Izv. dop. *) Na Goriškem, kakor
v obče na Primorskem , se šolstvo v narodnem oziru tudi letos ni nič zboljšalo ; mi nikakor ne čutimo, da bi bila triletna doba sedanje dunajske vlade Slovencem v prid kaj spremenila; pač pa so nekatere slovenske enorazrednice dobile nemški poduk v tej dobi, ki se ni
jših sanitarnih predpisih ravno za 30 obiskovalcev ob
zadostuje, primerja, ni ravno težavno določiti po-, v kakoršnem so dostikrat učenci z učiteljem Tudi ni potreba ravno bistrega uma in pa izredne
enem ložaja vred.
izvežbanosti o ljudskem šolstvu, da se more o napredku
tako gnječe prava in nepristranska
kar se pa sèm ter
dba sklepati
pravično v poštev ne jeml)
še odstranil, čemur se ni čuditi ; kajti tržaška vlada, ki je zá-nj delala, še vedno
Pri
rednem šolskem obiskovanji se vendar tudi v taki gnječi dá v nekaterih predmetih zaželeni smoter vsaj deloma doseči; a vse drugače je to poleg nerednega šoiskega obiskovanja iz raznih opravičenih in neopravičenih vzro-
čuje ponosno nad svojimi pri-boritvami in našimi občinskimi starešinstvi, da se ne
spametijo na drugo stran. Srednje šole so pod enakim
varstvom starega nemškega stroja, in ravnatelja više realke in gimnazije slovenski dijaki krčili, v
kov
Da
tu treba skoraj neprestanega ponavljanj sosebno ob pričetku vsakega šolskega leta z vsakim od delkom posebej v prejšnjem šolskem letu obravnavan«

tvarine, mi ne bode mogel nikdo zanikavati, kdor se je
y
imata največo skrb za to, da bi se
par iet z ljuds
na deželi sam stvarno ukva
bojazni, da bi ti zavodi tudi v bodočnosti nemški ostali. Saj pa tudi sedita oba v goriški „ortsgruppi" nemškega „Schuivereinau, gimnazijski vodja, na Pruskem rojeni Pantke,
Ali vendar je
temu tako, da
več ne povem
j
Bolezen „robadi" med tukajšnjo šolsko
in
tudi
drugo še manjšo mladino še sedaj precéj hudo razsaja
V A U %AŠ J	^iJLUU^	-	#	tf	u ^	•/
celó kot skrbni opravičen vzrok nerednemu obiskovanju šole.
Drug
predsednik in marljivi zagovornik te skupine!
tem
šolniku vedó
ietos
na gimnazijo vstopivsi ucenci mno-
glavni vzrok temu po teh krajih pa je splošno uboštvo
Brez števila je tako ubogih in revnih sta-
Tako
gokaj pripovedovati, skih dečkov ni pustil še k sprejemni skušnji
se govori,
da nekih sloven-
in revščina.
rišev, da
j
ampak
jih je kar tako odgnal. Tako poročajo otroci sami, in vredno bi bilo poizvedeti, koliko je na tem resnice.
svojim otrokom še za dom najpotrebnejše vrhovne obleke iz česa preskrbeti nimajo. In vendar, Če se je to zgodilo, da se otrok za šolo deloma obleče in
obuje
y
hodi pa potem brez vsakoršne šolske knjige in
a
padlo
pri
Resnica dognana pa je,
19 Slovencev, sprejetih je
sprejemnem izpitu je
bilo 52. Enega Nemca
druzega šolskega orodja v učilnico. Stariši mu dosti krat
ne morejo
tega omisliti, ravno tako tudi občina
ki je bil tudi padel, so po par dneh vendar spre-Ali je to postavno in v soglasji s postopanjem proti dečkom slovenske narodnosti? Slovenske dečke so
pa,
jeli!
ne, ker ima
vedno sušo v blagajnici.
vrgli
y
ker niso znali dovolj visoke
nemščine
y
kiju bu
temu, da naše vadnice vse
drugo zamujajo, samo da
bi
Učitelj sam pa tudi skoraj nobeden dandanes v teb krajih radi velike draginje vsega za njegov in njegove družinice obstoj potrebnega postati ne more tak magnat, da bi revnim otrokom pri najboljši volji mogel iz
nemščine po zahtevah velikih nemških profesorjev v mlade glavice zadosti zabili. Da pa nemške vadnice za
svojega žepa šolske reči kupovati, ko bi gova dolžnost, ne pa prosta volja bila.
to ravno nje
*
Lepa hvala za zanimiva poročila.
Naj bi se na vse strani skoraj na bolje obrnilo!
Vred.
M. Rant, národni učitelj
351
Od gorenjsko-goriške meje 22
okt
(Cesta sovo- gospod Jakob Strup
ob nedeljah in kar imamo ča
denjska in kopašniška.) Deželni zbor je dné 26. sept. 1. stitega gosp. kaplana J. Piskarja, obhajamo vsaki maj 1. odobril nasvet, da naj se vlada naprosi prouzročiti vsaki dan ob 5. uri zjutraj to prelep
tehnič
poizvedbe, ali
bi
se ne
mogl
na mesti sovo-
za
lep
božj
službo
Marijinega altarja oskrbé sami s pomočjo
denjške ceste z manjšimi stroški napraviti po kopašniški prostih darov v ta namen. Res kaj lepe so bile letošní dolini držeča nekdanja rudarska pot kot velika cesta šmarnice in ljudstva se je vselej obilo vdeležilo
Ta predlog včinil je veliko govorjenj
itd ^
kraji. Radovedni smo, kako bo z novo cesto, kj delala. Nekako zdražil
v našem
se
denjške doline dop
ljudstvo po okrog
v „Slovencu
od 14. okt
bo sovo-
s Le-
so
vsemu temu, kar so farani storili pri cerkvi,
vrli in modri srenjski možje še napravili šest
brizgalnic, da bodemo imeli kaj v roke vzeti, kedar bi nastal škodonosen
skovice, ker se v njem trdi, da bi cesta čez Kopacnico gre pa hvala ranjcemu M. Š
ogenj. Da imamo lepo in veliko šolo
f
bila bolj
y
kraj
cenejša, ter se ta trditev podp
)
z neresničnimi dokazi. Tehnično je nisem preiskoval zato si ne upam sodbe izreči; a to trdim, da pogled na karto generalštabsko je zeló goljufiv, posebno ako se
~ ^ ^ — - ^ * ^ - J vvuj U AJJL • UlVCtYV/U y	1 J ^
3000 gold, ustanovil. Da se je pa poslopj
ki je v ta namen
lalo
lep
dode
>
pa bodi slava prečastitima gospodoma J. Prokelj
in J. Grossů
)
tedanjemu kapi
v St. Lo
povr
pačnico
gleduje ta karta
Res
da se cesta čez Ko
kaj
časa polagoma dvig
• +
Se bi imel več reci naznaniti, pa naj bo dovelj dosti je, da svet izvé, da smo vsi složni v skrbi za
na Primorsko preiti prepas
metrov višega, kot sovodenjška, katera
a ima pri meji
829 metrov visok, toraj 38
vzdig
savo
gre
spodbudo
časti božj
čez vi-
onim, kjer je
za poduk naše mladine
To
po
v
701 metrov. Da bi se kopašniška cesta polagoma
a pri
vpra-
ravnajo
treba izgledov, da se po
jih
četrtek 19. oktobr
na
peljala
zadnjem hrib
tako višavo, je
daleč
gotovo, da bo moral
na
se
sanje,
bo
kraj
kot
okrog ovodenjška
peljati
zato
zlato-mašnik
maševali in
so obiskali prečastiti gospod dekan iz Trebnja našo faro in ob enem
?
po masi obiskali tudi šolsko mladež
v onem
dopisu se cló trdi, da bi bila najmanj 3 kilometre krajša
Da bi bil na cesti čez Sovodenj klanec za klancem
vesel dan je bil za farane
pa tud
Kaj
)
eden strmej
od
zeló enakomerno napeta
druzega, ni res, temveč vsa črta
Tudi ni res, da bi se bilo bati sneženih plazev po odenjški dolini, ampak ravno nasprotno. Precéj jih
i gosp. dekan, kakor upam, ločili so se od nas zadovoljni. Bog jih ohrani še mnogo let!
Ljubljane. (Volitev državnega poslanca za ljubljansko mesto), katera se ima vršiti vembra
je po kopašniški dolini
y
v
Da
ovodenjški
enega
ne.
. in 10. no-
zdaj na vrhuncu političnega življenja v beli Lj ubij ani, in danes uže prav radostni moremo
?
gi-
ves promet uže zdaj iz Cirkneg
oa Loko dolini vo-
ker ima tam posestvo, sicer pa gre tam čez toliko
poročati
da
se priprave za nj
čez Kopačnico, ni res. Nek posestnik po
med narodnimi volilei
Sklican
ljubljanskimi pričenjajo prav prav nadepolno. je bil preteklo nedeljo ob 11. uri shod volilcev v čital
prometa, kolikor
to
se ga v koših nese ali
pa pes gre,
zato, ker je tam krajša pot, a cesta se bo morala
nično d krog
Sešlo
kraj
se
nad 200 volilcev iz vseh
daleč na okrog viti. Čudno se mi zdi, da dopisnik „Slov." tako
pise
Gotovo
koli ni hodil, ker bi sicer ne
ovodenjški cesti še ni-
tako
laže
g°
11. uri pričel se je razgovor, odtvorj
s predlogom
laga
ljubljanskega mesta. Malo minut po
po
dr
Zarniku
izbrati si predsednika , za katereg
pred
dr. Karola Bleiweis-Trsteniškega, kateri se
tovo ne, a dal se je nalagati. Staro- in Novogosličaaom
pa svetujem

naj
se
denjško cesto, ako jim bo kaj pomagalo
kar mogoče potegnejo za sovo-
ha it- o i riawirt a»a1/\ *?* \
rvomestnik potem pozdravi
shodu došli v
zahvali, da
so
Lovrenc 24 vinotoka
v časnike
nase
Dokaj redki so dop
Lovrenške doline, akoravno se je
z dobro klici potrdi
došle volilce ter se jim
tako obilnem števila; nadaije naznanja, da se je gledé žalibog odstopivšega ljubljanskega poslanca gosp. viteza
gosp. predsednik kupčijske
S ch n e i d
besedi
uže mnogo na novo in bolje storilo da bi bil o tem kdo svetu naznanil,
za našo faro, ne
zbornice Jože K
«^ov,	zato najprej njemu dá besedo.
Gospod Kušar spominja se z gorkimi besedami velikih
Pa
, da dekle največ Vendar bi bilo pa
saj pregovor
pravi vori.
Vam, drage
reljá, o kateri
uže zanikrno, ako ne bi danes vsaj po večem kaj sporočil
slug odstopivšega poslanca viteza Schne id
se najmanj go- nadrobnem vtemeljenji predlag
ter po
lj a n s k
lil
Da smo dobili pred dvemi leti novega prečastite
P
t
bivšem
S chn eid
yy
j navzoči lj ub
jem
m u
v
to
bolj znano in da so prejšnji preč
Prokelj šli v pokoj ter še
živé. je tudi mar
y
upnika gospod
sikomu znano. Na] povem, da kar imamo novega na-
ega in neutrudljivega gosp. župnika
uže v tem malem času zeló
. .	-	-	o Na-
pravili so orgle, popravili streho na zvoniku, vso cerkev
e bil vsi
tvo odložit
in priz nanj
d bolehnosti prisil j
jo milovanj
»
y
p
y
sega obče priljublje Antona Hočevar j
s e
y
80
m z b p r a \
naj m vs p
z a
čej o gor k iastopanj
h v al
v
d
i n
k m
pop
vrne v
t
panj
z nado, da h drža vnih
veliko napra
y
na kar so jih farani radi ubogali
zbělili
in več reči za cerkvene potrebe napravi
Po
tem so farani napravili g03p. župniku lepo gospod
poslancev." — Ta predlog, priporočan še tudi po
dr. Vošnjaku, se sprejme soglasno.
dnevnemu redu prosi potem besede dr. Poklu-
ki gorko odobrava ravno storjeni sklep gledé go-
sko poslopj
čist
pravila je fara lep
z novega poleg
starega, in to
leto
poda viteza Schne id
y
potem navaja
y
da
80
poleg
zakristijo pri cerkvi
y
kar je bilo res zeló potreba. Ako se pomisli, da toliko
v malem času ena fara napravi, kar res veliko stane,
kdar vdani
prečatiti duhovščini, ker, kar se je delalo, bilo je vse
ugodne politične sape posebno izredno harmonično zbrane
odlične lastnosti gospoda Schneida Ljubljani pripomogle k njeni prvi sijajni zmagi po dolgoletnih borbah
to gotovi dokaz, da so Št. Lovrencanj
z našimi nasprotniki. Glejmo tedaj, da bode naša drug
brez kreg ni bila na
vse v
epši slogi 8torj
vada, da bi se obhajale „šmarnice
u
Pre
maj
m )
tudi
me-
zmaga v beli Ljublj 8 i j a j n a.
k
got
in po m
ta namen je treba kandidata vsestranskega
zaupanja, in med dolgo vrsto takih gospodov se po
6eca; to prelepo božjo napravo pričeli so bili častiti
skušnjah zadnjih let odlikuj lastnosti in splošnega zaupanj
eden , zdaj
ki ravno vsled teh
s t o j i
na čelu ljub
*
Hvala lep
Prosimo prilično še kaj
Vred
Ijanskega mesta, to je: župan gospod Peter Grasselli
m
J eS
1 i m


352
Živahni
g
11
za
sprejel
andidata
klici sledili se je sogl
tem besedam, in b
lovu
na
Au-
gosp
Pet
G
Gromoviti živio klici pozdravljali so potem v
rano došlega kandidata ter so se ponavljal
t
ko
je
v
njega in nadvojvodinje Štefanije ne bo erspergovo grajščino Vlašim.
Iz Buda-Pešta. — Po proračunih, delegacijam predloženih , ima biti skupna potrebščina za 14 milijonov
da
manjša, kakor je za tekoče leto.
Govori se
kratkem govoru naznanil, da po sprejetem pritrjenji delegacije do 15. novembra dovršijo svoja svojih tovarišev v mestnem zboru, in po tako sijajno se državni zbor potem snide 21. novembra, mu skazanem zaupanji sprejme kandidaturo, ponuđeno mu brez najmanjšega lastnega hrepenenj
t
dela, ter
Na Reki.
zmage
Dne 28. t. m. razsajal je na Reki in
„ ^	w	daleč okrog grozovit vihar, ki je pred luko očigled
Ta volilni shod daje nam poroštvo sijajne volilne mesta in meščanov razbil 5 velikih bark , ki so se za-
(Gospod Župan Peter
Grasselli) je, kakor
kaže
predstojeće poročilo o shodu ljubljanskih volilcev, enoglasno izbran kandidat za volitev državnega po- veliko* ljudi, slanca v Ljubljani , ki bode 9. novembra.
stonj branile pogubnim navalom groznega viharja in zastonj z razobešeno črno zastavo klicale pomoči. Malih bark ponesrečilo se je gotovo mnogo in ž njimi vred
Zmaga
naša je tedaj gotova, ako pridejo naši volilci vsi, in tedaj upamo, da bode tudi sijajna
Iz Zagreba.
Deželni zbor sprejel je po viharnem
razgovoru s 54 glasovi zoper 19 spremembo hišnega
*
«^Md-uv, v***	*—jj"	roua
(Gospod deželni predsednik Andrej Winkler) od- stost.
reda, s katero se ima nekoliko omejiti govorniška
pro-
peljal se je včeraj dopoludne na Dunaj.
(Mestni odbor ljubljanski) sklenil je pretekli te-
den , da se ima vpeljati slovenščina kot uradni jezik v vseh mestnih uradih.
nemške vloge, uradom vnanjih dežel in vojaštvu;
Iz Spljeta. — Za župana izvoljen je dr. RendiČ
za njegovega namestnika pa dr. Bulat. Čestitamo!
Izjemno dopisuje se nemško na
Iz Belega grada.
Preiskava zoper vdovo Mar-
tudi
trem starejim uradnikom dovolila se je izjema, da slovensko uradujejo samo „kolikor moč". — S tem odločnim pa zmirnim sklepom storjen je velik in pomenljiv korak za narodno življenje.
(Mestni odbor novomeški se je ustanovil) ter volil za župana gosp. Kmetiča, za svetovalce pa gospode dr. Poznika, Vertačiča in Fr. Kasteleca. Živeli !
• (Schônwetter), krški okrajni glavar, umrl je preteklo nedeljo na Dunaji, kjer je bival nekaj časa na dopustu.
(V narodni Čitalnici v Ljubljani) se od sv. Jurija 1883. naprej daje v najem gostilna in kavarna
k o vi če v o kaže, da je bil nagib njenega hudodelstva edino le maščevanje. Tudi načelnik zborove opozicije prišel je v njenem imenu čestitat kralju.
Ministerstvo naznanilo je kralju svoj odstop, ker se v nekaterih rečeh ne vjemajo nazori ; kralj pa odstopa ni sprejel. — Kralj se je sicer posvetoval s prejšnjima ministroma Rističem in Milojkovičem, toda niko mur se do zdaj ni naročilo, novo ministerstvo sestaviti.
Laska.
Volitve za državni zbor so se pričele z
vladi prijaznim vspehom. Vlada si prizadeva pri vele vlastih pridobiti si podpore za svoje namene gledé tu neškega vprašanja.
Francoska.
Bolj in bolj se širijo neredi in na
s steklenim salonom, gostilničnim vrtom, kegljiščem in padi zoper imovino in oblasti sploh. Delavci odpove stanovališčem. Za to podjetje se je oglasiti do konca dujejo delo, razdevajo cerkve, samostane, kosarne, po-
decembra 1882 pri odboru narodne čitalnice.
slopja uradnij
9
ne mine
dan
>
da bi se ne nahajali na
Novicar iz domačih in tujih dežel.
javnih prostorih pozivi k skupnemu boju delavcev zoper obstoječe oblasti in
zoper vse, ki kaj imajo. Videti
Dunaja.
Ustavovercem se prav slabo godi.
je , da pšenica prijateljev nekdanje komune uže cvete in da bode nesrečna Francoska kmalu morala okušati
da
je po-
nezaslišanimi napadi prisilili so dr. Kronawetter-a, poslanca Jožefovega predmestja dunajskega, slanstvo odložil, zdaj pa sijajno izvoljen.
njen
sad.
Iz Egipta.
vse kaže na to, da bode zopet Enako slabo godi se judom tukajšnjim, ki so ravno jedro ustavoverne stranke, ker ravnokar so porotniki enoglasno oprostili zarad hujskanja zoper jude zatoženega govornika na shodu kr-
preiskavi zoper Arabi-a dobili so zagovorniki njegovi mnogo dopisov za turško vlado in kedivi-a neprijetnih. — Nevarnost v gorenjem Egiptu raste in ni videti, da bi vlada imela dosti moči, ustaviti
ropanje.
ščanskih obrtnikov.
Tudi nemškim zaveznikom nji-
Listnica vredništva. Gospod F. P. v G. : Hvala !
Gosp. J. B. v B. : Ponudbo prihodnjič;
vse „N o vi ce
hovim v Pragi in na Českem se ne posreči nič več.
Ministerski svèt obravnaval je zopet o pomočkih oddajajo se redno na pošto vsako sredo večer;
za vnovič po povodnji poškodovane v Tirolah.
Cen-
ako Yam v petek dohajajo ali celó kasneje, mora temu kriva
traîna komisija za vredjenje zemljišnega davka re- biti pošta; pri Vaši pošti podrezajte tedaj Vi, pri ljubljanski šila je v odseku preteklo soboto predloge gledé Kranj- bodemo mi. — Gospod M. R. v P.: Hvala lepa!
ske, kakor se čuje, po nasvetu vladinega poročevalca. -
Kakor „Fremden-Blatt" naznanja, razglaša današnja „Wien. Žeitg." cesarsko naredbo, vsled katere
se ima vseh 500.000 gold, z razpisom od 26. septembra
za Tirolsko odločenih koj porabiti za nepovračljive pod-
pore
Žitna cena
v Ljubljani 28. oktobra 1882. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr.
V Pragi vse kaže na to, da se je
deželni maršal
knez KarlosAuersperg s svojim nezaslišano osornim govorom pri sklepu deželnega zbora prav zeló zameril v najviših krogih, kar razun druzih znamenj potrjuje tudi nepričakovana v zadnjem trenutku od cesar-jeviča Rudolfa deželnemu maršalu došla odpoved, da
8 gold. 97 kr.
70 kr.
turšice 6 gold. 80 kr.
8oršice
banaške
6 gold.
v '
rzi
gold. 20 kr.
ječmena 4 gold. 71 kr.
prosa 5 gold. 53 kr.
ajde 4 gold. 53 kr.
ovsa 2 gold.
60 kr.
Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.