SMRT FAŠIZMU - SVOBODO NARODU ! GLASILO JUGOSLOVANSKEGA NWOONEGA ODBORA Stov.19 Dachau.v srodo.dne 23.maja 1945 Broj 19 LABOUR PARTY POBIJA K O A L l C l J U SA KONZERVATIVNO»! STRANKOM v V \l . • " M! otvopcno kažemo da želimo politiku najtosnjdg prijateljstva sa Sovjetskom Untjom " L0ND0N.22.maja»- Ovth dan*,premier britansko vlado Winston Churchil I ,predlozfo jc radnlctaj stranci da ostane u koallcl-j! sa konzervattvnom dc kraja rata sa JapanonuAko to ne zel!, da so ido u julu na noku vrstu referenduma,kojl ima da ros1! v' y to pitanjo.Na kongresu,na kemo je jucor uzolo ucesca 1100 delegata stranke,Labour party odbila jo taj predlog sa 1098 glasova proti* 2.Na Izbore ce so lcT na josen,kao sto je uobl-cajono.U julu bi sc ti Izbori Isuvtše nahzili pod sonkom WIn-stona Churchilla f u odjoclma pobedonosnth truba«Na jesen ce narod biti troznlji 1 boljo umetl da odredi ko su Istlnskt pretstavnici njegovih lntorcsa.Pred!og g.Churchilla o narod-nom referendumu odbija sc jer isuvuse podscca na slicno eksperimente u faststlčkin zemljama,kao na primer Hiticrove plobis-clte.Najkarakterlstliintjt za raspolozenje na kongresu stranke bio jc govor njegove protsednlce gdjice Ellen WlUklnstn.Ona je uglavnom kazala:" lei ccmo na Jzbore.Neka narod blra hoco II d" ostane pod vlascu velikih Industrija!aca 1 flnanstjcra I da njima poveri da vode računa o njegovim tntorcslma III ce vladu poveriti svojim 1 zbranfelma,koj! ce u državne ruke I pod njogevu kontrolu staviti glavno Industrijo I standard života radnlka I njihovih porodlea dovesti u sklad sa naprotkom moderne tchnIke,U spotjnoj politic! narod noka blra Izmedju jodno vodeče klase koja jo svojim kok|tIranjem sa hltlorlzmon I no-mac: ¡m genoral^abon otudjlla od Velike Britanije ceo svet III ¿c le! sa naaajlll! otvorcno ka/cmo da želimo politiku najtosfnjeg prijateljstva sa Sovjetskem .Un l jom. Samo ta saradnja,! to najtes^-nja sn vellkom mlroljublvom slovonskom sllom moze pretstavljat! slguran stub svotsko bozbednostUSvaka druga kombinacija sila vodi nas u strahote novog svotskog rata,kojc su vam d&bro poznate i mogla bt z|ve,da na« bacl u raljc jedneg novog nomackog sutudog vodje', m PRED RT^ZPUSTOvA SPODNJE ZBORNICE l0ND0N|12222«maja - Glavno mesto Jugoslavije, ki so ga osvobodile sovjetske in jugoslovanske čete, jo obiskal vcoraj generalni poročnik Zdanov, ki je takrat poveljeval sovjetskim četam, Ob tej priliki jc napravil v družbi jugoslovanskih generalov in drugih višjih častnikov Izlet v beograjsko okolico in jim tamkaj razkazal^ kako so jo osvoboditev mesta Beograda izvrsila.-Goneral Zdanov jc bil odlikovan sodaj z rodan Narodnega osvobojenja Jugoslavijo, Ob tej priliki jo naglasi I, da jc delovanje partizanov znatno olajšalo njegovim 30-tam delo v okolici Beograda. BEOGRAD,22.maja - Semkaj je prispel hrvatski pesnik in prvo- boritelj v osvobodilnih bojih, Vladimir Nazor. Imel jc ob tej priliki velik govor, in v njem naglasil, da je sedaj dolžnost vseh jugoslovanskih narodov, da ocuvajo v krvi in bojih preizkušeno narodno slogo in edinstvo in storijo vso, • 'Vi « v da bo izgraditev nove Jugoslavije cim bolj trdna in cim hi- trojo napredovala. Nasa nova skupna država nc smo biti kopica fraz, tomvoc niz velikih, koristnih in tvornih dejanj. UREDITEV PROl.tTA Z BOLGARIJO SCFlJA122.maja - Semkaj je prispela jugoslovanska komisija, sestavljena iz predstavnikov prometnega, notranjega in trgovinskega ministrstva^ da izdela z bolgarskimi zastopniki istih ministrstev načrt pogodbe o ureditvi mejnega prometa. Predhodno jo bilo ze doseženo, da se je zelezniski potniški in blagovni promet na progi preko Oragomana in Caribro-da mogel pričeti. BUKAREST,22.maja - Društvo za poglobitev stikov z Sovjetsko zvezo bo imelo v kratkem svoj prvi kongres. Predsednik vlado dr. Groza je izjavil, da bo vlada storila vse, da se sleherno prizadovanje zblizanja z Rusijo kar najbolj podpre. Romunija-no sme postati nikdar voc odskočna deska za napade na Rusijo* USODA MHAJLOVICEVIH ČETNI KOV v V . LQIiOON,22.maja - Divizija i.',i ha j lov i cev i h cotnikov, ki 30 je konec vojne zalotil med jugoslovanskimi četami In 8.angles~ ko armado, se je prodala angleški vojski. !,DSKVA,22.maja - Vojna oblast je v Berlinu pozvala vse za delo sposobne moške k obnovitvenim delom in k čiščenju mosta, Temu pozivu se je odzvalo veliko število prostovoljnih delavcev. Diplomatski odnosaji med Dansko inSov]-, iVoskovska vlada je odobrila, *OUA'U,22.ma3a zvezo so zopet vzpostavljen^ da se odpošlje Oansing kot poslanik Danske v ubskvo, LONDON,22,maja - Britanski in ameriški vojni brodovi bodo ..... . . .,«. ■ -■ »«■ V V . zaporedno obiskali vso največje nomske luke, da pokažejo Nemcem tudi na ta na^in njihov popolni coraz, PODELITEV PRAVICE DO SAi.DGDLOCBE SAN FRANCISCO,22.maja - Včeraj sna konferenca zastopnikov petih velesil o uvrstitvi regionalnih paktov v listino o svetovni varnosti je prinesla popoln sporazum* Sklenjeno je bilo, da se morajo države v priraeru sporov najprej sporazu*-moti na temelju regionalnih paktov In le v primeru, ako bi grozilo oboroženo obračunavanje, stopijo v veljavo določbo svetovnega varnostnega pakta;, SAN FRANC I SCO, 22, maj a - l.'ed zastopniki Amerike, Anglije In Kino jo bil v mandatnem vprašanju de-o&n načelni sporazum ki Ima kot končn: cr!j pode i i tov pravice samoodločbo tudi mandatarnlm ozemljem oziroma njihivim narodom, S tem so jo staiiscc omenjon;h treh velesil znatno približalo naziranju Sovjetsko Zveze in Francijo.-Obstoji upanje. ?)a sedaj sestavljanje končnega besed'la listine o svetovnem miru ne 1 ■ v v v bo naletelo na večje tozkoco in bo konferenca 2. junija zaključena. - Tako se je izrazil tudi zunanji minister Zdr.f-zenih držav, Stettinius, LONDON,223maja - Vlada Sirije je zahtevala od zaveznikov, naj vplivajo na Francijo, da njeno čete nemudoma zapusto Sirijo in Libanon, To zahtevo podpira tudi |rak4 NA OALJNEL, VZHODU V L0M)0li,22.naja - En sam ameriški bo'mbnik je v bližini For-moze napadel japonski konvoj in potopif 3 transportno In 2 oskrbovalna parnika s skupno tonazo 17„00.0 L - to otoku Okinawa napredujejo operacije tako ugodno, da so Japonci gospodarji samo se najjužnejšega dola otoka. Tudi otok *;a-rakan je zo Iztrgal v celoti iz japonskih rok. •■ V Birma-niji je zasedba dozolo tako napredovala, da so to v kratkem bojevanje preneslo v sosedni Si am. - Veliko oporišče japonske pomorsko sile na otoku Formoza je bilo ponovno o i tj ogromnim bombnim napadom ameriških letečih trdnjav. TGKI0,22,maja - Po zadnjih bombardiranjih glavnega mesta Tokio^in industrijskega centra Nogoja je nastala tako velika škoda, da lahko smatrajo ti mesti kot popolnoma uničeni., LONDON, 22.maja - Prva ameriška armada, ki jc v juniju lanskega leta zasedla Cherbourg lr tako zapocola boje na zapadni fronti In jc v toku svojega pohoda napravila prvo mostisčo cez Ren v marcu t»l„, so je pričela ukrccvati za povratek v domovino* Tam bo ¡znova opremljena in od': 'a peten na vzhodnoazijsko bojiscOj (^CHTLl0~VA OSTMKAIANES ALi JUTRI LONDON,22.maja - Obstoji verjetnost, da bo predsednik vlade Churchill ž) danes ali najkasneje jutri podal kralju Juriju ostavko svoje vlado; volitve bodo prejkor.e ze v juliju« - Liberalna stranka je po svojem predsedniku siru Arcibaldu Sinclairu izjavila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje v vladi do končanih volitev , doclm bodo ministri Delavsko stranke takoj po ostavki zapustili svoja mesta in odšli na ioliino delo, KElV Y0RK,22.maja - Vil.ameriška armada jo ujela v Avstriji slovaškega ministrskega predsednika dr. Tisa, Cachau.dne 23.maja 1945 [AHAVSKl POROCEVALEC Stran 3 ZAHTEVAMO KRUHA PiS5C=P==3SC=r=5t«C5S3Se=iSS==== S ZDRAVIH BIVALIŠČ ! Po poročilih tov^Jurablca^Carevca In Dlchla se jo na fredvčcrajsnjctn mitingu razvila živahna debata,ki je nazor-#o pokazala,da jo potrpljenje množice na robu.Ko jetajntk feroČal o prtzadevanjlh odbora za zboljšanjo razmer,so so •glasili ostri ugovori In protesti zaradi si obe hrane,neznosnih higienskih razmer .pomanjkanje obleke In perila,zaradi razmer v revirja,zlasti glede na zdravilne pripomočke. Calje jo poročal tov.D!ehl,da so za zapadne narodnoštt dovoljene enotne dopišnicc za kratka poročila svojcem.Za nas in Ruse to ne velja.Ko jo KosevaT predlagal,da bt dal i'svojim zahtevam poudarka s skupnim protestnim nastopom,je tov.OIehl »V "S • i predlagal naj počakamo,da se nasa delegacija vrne.Tov.D1ohI je svari I tovariše,naj ne poskušajo na svojo pest odhajati i i. taborišča,ker tisti,ki so to naredili,so prišli v velike težave in si želo nazaj k nam.Celo tisti,ki so prisil do ruskih crt,so bili zavrnjenl.Pozval je tovariše na vzajemnost in slogo,ce se razcepimo,ne moramo pričakovati nIČ uspeha,tako pa imamo vsaj nekaj upanja.Glede raznih Informacij naj se tovariši obračajo na informacijski odsek,za efekte pa na gospodarski.Na koncu je btla sprejeta naslednja resolucija: Jugoslovanska narodnostna skupina v taborišču Dachau je na svojem mitingu dne 21 .maja 1945 pretresala pomanjkljive prehranjevalne,higienske in življenjske razmere sploh,ki vladajo v taborišču,in pooblašča odbor,da predlogi ameriškim o-bl$stvom,ki so danes odgovorna za. taborišeo ir njegove stanovalce,naslednje zahteve: I.Sprico dojstva,da je hrana ki se nudi bolnikom v revirju,ped vsako kritiko in da je tudi ona,ki se deli zdravim na tloklh neprimerna,enoIična In večkrat tudi Škodljiva ter nezadostna,zahtevamo,da ameriško taboriščno oblastvo posije v kuhinjo ameriškega oficirja,ki naj nadzoruje,kaj'in kako se kuha In kaj se nudi bolnikom In zdravim.Zahtevamo,čla se zboljsa kakovost kruha ir, da se določi dnevni obrok na pri hleba." 2»0dpravijo naj se neznosno higiensko razmere,ki vladajo v taborišču,ki je pogreznjeno v smradu in nesnagi.Za čiščenje in pospravljanje smeti in nesnago naj se uporabijo nemški vojni ujetriki.Naj se dajo na razpolago tudi dezinfokcijskl aparati in sredstva za razkuženje prostorov in oseb,zlasti ob preseljevanju pripornlkov z bloka na bIob,kot se bo zgodilo o priliki razdelitve pripornlkov po narodnostnih skupinah. Zahtevamo takojšnje popravilo vodovoda,ker na blokih nI vode za umivanje nr za Izpiranje stranišč, 3.Za bolnike v revirju naj"se prlskrbt potrebna zdravila in d^ugi zdravstveni pripomočki.Sklicujemo'se na zavezniške kritike o nazadovanju nemške medicine pod Hitlerjevim režimom: In poudarjamo,da zdaj nimamo nobenih zdraviJ,ne slabih nemških ne dobrih zavezniških.Opozarjamo tudi,da so bolnt- ki v revirju brez vsakega perila. 4.Priskrbi naj se potrebna obleka in čevlji za vse one. ki so bodisi nezadostno oblecer! in obuti alt pa morajo nositi zamazane In raztrgane obleko in obuvalo.Prav tako naj se priskrbi vsaj vsakih 14 dni cisto perilolTudi za pranje perila naj bt so uporabljali vojni ujetniki. 5.Priskrbi naj se primerna količina tobaka ali cigaret. Koncentracijsko taborišča Coivn ; ofoinoiaa ;> tza^l i»'Na mestu,kjer je stalo,bo vložena velika spominska plošča,kt ro pričala s primernim napisom o grozodejstvih nacisticnlh nasitnikov nad ubogimi priporntkl.- MU C E N | K U KONSAKU V SPOMIN C zaporih-nekdanjega okrožnega .sodišča v Mariboru in postopanje "Gestapa" z nasitr.I ljudmi,ne bomo nikdar dovolj pisali. Ko sem bil 8.novembra 1943 prestavljen iz celice št-» 88 v celico 87,mi je oko obviselo na'osebi,srednjega,dobro razvitega štasa,prikupijivega obraza.Ta jetnik je bil oblečen v črno,elegantno obleko in nepremično je sedel na svoji postelji.Cim sem si uredi! svoj prostor na novem stanovanju, sem s§ mu približal.Bi I je tovariš KonŠak,ki je stanoval v Mariboru aH v predmestju.Beseda mu je gladko tekla in prijetno go je bl:o poslušati,- Marsikaj mi je zaupal Iz sv> jega živijenja,med drugim,da jo nezakonski sin zelo imovi» tega očeta,ki ga jo p>'>. odvrgel .Dramatično je izpovedal »kako se je boril z očetovo priležnico za - ožeta.Bilc bi na mestu,da tovariši,ki so bili priče njegovih izpovedt,njemu v trajen spemtr, to opišejo: Konšak je naš narodni muČentk,ki se mu nobeno pero ne more dovolj obdolži ti,nad njim so nemške bestije iznesle vso svojo"ku Ituro", Dozdeva se mi,da je stanoval na Teznu.Gctovo je,da je bil nazadnje zaposlen kot mehanik v tovarni za letalske stroje istotam.Kot navdušen borec je vršil med delavstvom svoje-poslanstvo in take končno prišel v pest mariborskega "Gestapa".Skozi ves mesec so ga zasliševali ¡n mictli -brez uspeha.Ves razbit je vendar ostal trden.Oal! so ga v na goli o amen t, brez odeje.Kaj se je vse'vrst lo z njic can,je teYko opisati.TepIt so ga na mrtvo.Na odprte rane so mu dajali soli tn popra.Ko je prosti za vodo,mu je nemška posast gestapcvec naredil v posodo manjše potrebo ir, mu da! lastno vodo za - p!jato.Toda Konsak je bil takega kova,da mu ves pakel germanstva nt odprl ust.Tajll je obdclznico v celoti,-niti enega tovariša ni izdal. Zasliševanje In mučenje v strahotnem od stenic in ust okuženem bunkerju je trajalo en mesec.Ko so trtnogl obne-mog!t,je nastopila njihova zamenjava.V bunkerju je bilo v Izzivanje Korsaka za gestapovce vedno dovolj napitkov In izdatnih zakusk.Njoga samega so pustili stradati. Njegova zena,ki ga je s svojim junaškim začirzanjem duševno poživijala,je tudi sicer vse storila zanj,kar so dopuščali predpisi hišnega reda,odnosno,kar je dovolila muhavost osobja.Sporoči I a je o postopanju z njim v Beri in!-Prispela je od tam komisija in ga našla napol mrtvega,vsega razbitega,toda duševno svežega.Iz bunkerja so ga odpravili v bolnico,kjer je v treh mesecih toliko ozdravel,da je odšel v celico ln tam sem ga hasel,kakor šem opisal.-Ne na rokah in ne na nogah nI imel nohtov.Po vsem telesu so se bili vidni znaki ran in udarcev.Moral se je torej zdravitt. ' Pustil! so mu dovolj Časa. Sel e 24.januarja 1944 so ga' poklicali t z celice,odpeljali iz zapora in nekje ustrelili. Prosim se enkrat tovariše,kateri ste Konsaka osebno poznali in so vam dogodki o njem podrobneje znani,da mu napišete dostojen članek;namen tega članka je 3?,da se ta slučaj otrne pozabi,- Karel Kocmut Stran 4_____DAHAVSKI PORCCEVALEC_________Dachau.dne 23.mak 1945 C R E K 0 B R B C I IZ DOMOVINE Rana ura - zlata ura ! - Kolikokrat som tu v taboriš- BEOGRAJSKA VLADA pripravlja seznam vseh vojnih zlocinccv in cu preklinjal ta pregovor, ko som,Še ves utrujen moral ob njihovih pomagačev italijanski in nemške okupacije Jugoslavije.' pel petih vstati, se v naglici umiti, obleci, pospraviti v Med njimi se imenujejo nemški gcncral_ Klcist, guverner Dalmaci-posteljo - hitro, hitro! - potem korakati In poslušati vros-3e Bast¡n¡an¡, general Robotti, Kc-dic, Rupnik, Pavelic, i.fecek cocí glas štubakov "Links - links - links und linksl - Vi- ruvnac - dotončic - srodek dopšodul", dokler nas ni srečno BEOGRAJSKA "POLITIKA" je posvetila v uvodniku svojo pozornost pripeljal na zborni trg, kjer sem brez plasca prezebal na izdajalski politiki dr. Mačka. V dolgem^nlzu slikanja dogodkov apelu in potem nadaljeval s prezobanjem v komandi, fio, po marca 1941 dalje je razkrinkana vsa žalostna vloga tega po-osvoboditvi sem si privoščil dovolj spanja, oni dar. pa som I ¡tika in vsi napori, zavreti v zvoz^ z ustasl delovanje Osvo-lo zgodaj vstal, da bi so lahko v miru okopal v kopalnici, todilno fronte, kakor tudi njegov-ostal i nastop proti Gf z usta-Bilo je se pred peto uro zjutraj - toda na glavni taboriš- »avl j anjea belo garde, ki naj bi vse delo sabotirala. Toda večni ulici je bilo ze živahno gibanje. Vozili so kotle Iz cira hrvatskega naroda je zapustila svojega bivšega voditelja kuhinje, posamezniki so se sprehajali, najbolj živahno pa ,in„sc pridružila Titu. - Ob polomu ustaske politiko ni preostalo je bi lo pred blokom 5. Mačku drugo, kakor da skupno s Pavel icem ¿wbegne. Toda tudi njcr" Tam jc stal voz, do vrha naložen s starimi oblejcami, 9a bo zalotila roka pravice in dajal bo odgovor kakor vsi ostali» raztrganim In umazanim peri lom,, posvedranimi čevlji, škrat- & HRVATSKEi/i, kjer so zoteznlske proge zaradi vojnih dogodkov ka s capami, ki so jih odvzeli v revir sprejetim bolnikom, izredno trpele, se jo pričelo sistematično popravljanje postaj, Vmes šo ležalo stare raztrgane odeje In umazane slamnjace, ffi°stov in Pr°9.-V dolu so popravljalna dela na progi Ogulin -vse pripravljeno za odvoz,kajti vse to blago je ušivo, o- ! posebno pozornost pa so posveča magistral i Zagrob-Boograd. kuzeno. Okoli voza je že navsezgodaj gneča. Prišli so iz Tako poročajo iz Nove Gradiškc/da sc jo tamkaj zbralo okrog raznih b lokov in sedaj vneto brskajo po tej nesnagi.Glodam 6cc{) mladincev, ki so prevzeli ped vodstvom strokovnjakov po-takega junaka: vlači z.voza, kar mu ni vsec, vrzi na tla, (¿ravil0 74 km dolgega progovnega odseka s 6 postajami vred. stopa po cunjah, za njim pride drugi, pobira to cunje, jih ijVUEME SE V ZAGREBU vrača vedno hitreje v običajno mirovno ogleduje - in tako gredo cape iz roke v roko. Tam ¡r' Vno stanje«, Odprtih je 2c -12 sol, dalje jo v obratu nekaj zdravnis-in odnašajo - kaj? - cisto nepotrebne roci. kih amb"||an{ if1 t"d! "a kulturne* področju so ppaza živahnost. Eden najbolj vnetih pri Iskanju je starejsi droban Gledališča so pridela s predstavami in imeli.smo ze nekaj go-mo?ic, izrazit juzraskl tip. Na sebi ima dober, kar ele- stovanj ruskih umetnikov. ganten suknjič brez križa na hrbtu, moral ga je pred krat- BOLGARSKI I,ISTI navdušeno pozdravljajo prihod prvega poslanika kim organizirati. Brska in rije po umazanem, smrdljivem ku- n°vc Jugoslavijo v Sofijo in naglasajo v pozdravnih uvodnikih pu. Našel je suknjič. Sicer je umazana zebra, toda vtakne v' Ikc s!iUPnc nal°90> k> čakajo Jugoslavijo in Bolgarijo v pri-ga pod pazduho in rijo, naprej. Oci so mu zasvetijo: spet hcdnjfh letih pri zgraditvi zajodnice balkanskih držav, suknjič - sicer raztrgan in umazan s križem na hrbtu¿ še FRAjjCOSKA. EKSPEDICIJSKA ARiviAOA šteje dosedaj 4 popolnoma o- • to pod pazduho in hajd na biok z vso umazanijo inusml Pro^ljone prostovoljske divizije. y vrcd< NEMŠKA PODMORNICA U-963 se je potopila v bližini portugalske Drugi se muči s celim "madracem". Na vsak način ga ho- obale< Poveljnik in 47 moz brojoca posadka so bili rešeni in Če odnesti, čeprav penotrantno smrdi in je Šo moker od u- Prepeljani semkaj v Internacijo. rina in so na njem sledovi Človeškega blata. CGLED 1£ J",JDEn.-Pred zavzetjem Budimpešte co buje - pa mu kretnja nenadoma zastane, komaj opazno dvigne-—----------5---s- ric """ JC'" u ' ^ ' ramena in pokima z glavo - da, sedaj si mo? modro misli: sovjetski vojsk, so Madžari in iiomci s stražo 200 moz prepeljali "Iz sodem let vse prav pride!" - in jo vtakne v *ep. d'zavm z atl za '?d v ?a skril¡ v "oki samosta" Tako brskajo in rijojo po kupu nesnago za ničvrednimi /''"f!* Spata! ob Ista skem jezeru na Koroškem. Sedaj v . . , , , . , .. . ... „ so oddelki v Ir. ameriško'armade nas 1 skrivališče in zapelni- rccmi, ne iz potrebo, ampak iz neke silno primitivne grabez-:. , , ... ... v . . . .. . v. . 11 zlata v vrednosti preko 4 mi t jardo penbo. V skrivaliscu so Ijivosti in raznasaio cunje in z njimi usi m bolezenske ,..,,.. ..v . ,. , . , , ... , , .'®v ,, . , l • 1 • 0111 tudi kliseji za tiskanje bankovcev. kal povsem taborišču. interesu nas vseh je, da pa«.» p0L[G ZDRAVNIŠKI H KROGOV so sedaj tudi angleški u- na higijeno v taborišču in da tako početje preprečimo. —r——-----—;--ar-;--b ... , . , ,, > . ,„ v . gotov 111 zaostalost nemških zdravnikov in njihovih zdravilnih "Hm, kaj pa lahko storimo?", ze slišim ugovor. v. ,. . , , .v , ,, , . , i u -Vv 1. •. n j načinov. Zlasti se jo opazno, da so m ajsi zdravniki nad vse Konkreten predlog: imamo taboriščno policijo. Dva od v . \j ... 5, ...... . . , , .v 1 • - 1 i \ i • 1 u • i- ■ površno izuccni in izvezbani in jim do ajo sicer prav enostavni toh tovarišev, ki imata službo v glavni taboriščni ulici - . . v, v v, ...... J . , .. ^ » v . . , . i ^l' 1 j 11 i - um • posegi tozkoce.Studij medicine se je v hit orjevski Nemčiji ne vem, cc ima kdo tam službo, toda potrebno bi bilo - naj . ..... . , ..... m., T . . skrčil na kratko dobo 3 do 4 let. pazita tudi na take pojave m jih preprečita,. To je nujno, ^.pr^m cqatfi in< • • u-. • • j ,.,.,, .^v . v. . . ., . , , . . . ¿Vt.¿<. SbvJEISixlH PIS'.TELdLV jo izgubi a enega izmed svojih naj- kajti taborišču grozi širjenje raznih boloini, zasluga pa —rrr^-"-'—-^,--7-— . .. „ J J .... . , . , , l r - odličnejših članov, tov, Konstantina Prenova. gre v voli ki meri tudi - drekobrbeem.__Ej-S._____;__•________ Izdaja Jugoslovanski narodni odbor - Urednik Ludvik Lir ze I OGJAVLJAÍ;® BESED t LO POSUfíiCE,«! JO JE POSUL JL£OSLOVA|¡lS«t «RODHI ODBOR AFRIŠKI KOÍ.1ANDI TABORIŠČA: ' . V V Aro^riI: j.^k-JT koncentracijskega taborišča Dachau Jugoslovani koncentracijskega taborišča v Dachau se obračajo na ameriška obalstva po svojem na= rodnem odboru z^eljo, da definitivno oredijo nastopne zadevo; 1.) Nam Jugoslovanom naj se omogoči,da takoj stopimo v direktno zvezo z naso vlado v 8cogra= du.Vkljub temu, da smo 18 dni osvobojeni po ameriški vojski od hitlorjovega režima in da nam je bilo zagotovijeno,da smo svobodni ljudje,se ni niti eni naši vlogi do danes ugodi le,da bi pri» sli v zvozo z našo jugoslovansko vlado.Mi vomo, da imajo ameriška oblastva tezkoče pri okupaciji Nemčije,tako, da jim je težko nuditi nam večkratno zvezo z domov i no,vendar pa ne moremo predpo» stavi jati,da bi bilo nemogoče poslati vs$j ono pismo ali brzojavko vladi v Beogradu ali našemu po= slaniku v Pariz.Do sedaj so nam tile odklonjene sledeče vlogo: a) da sc nam dovoli, da ppŠIjemo brzojavko na'si vladi v Beograd.To brzojavko smo oddali 3.ma= ja britanskemu majorju Patricku 0* Loahry,ki jc bil takrat zastopnik komandanta v taborišču. Do sedaj nismo na to prejeli nikakegaodgovora. b) da se dovoli jugoslovanskemu nacionalnemu odboru stopiti v pismeno zvezo z jugoslovansko vlado v Beogradu; c) da se vpostavi zveza z naso vlado po áaliu. Predloga B) in c) sme oddaji 3.maja in ju ponovno postavili; d) da sprejite ameriški štab delegacijo našega narodnega odbora kakor tudi delegacijo naših borcev«ki so se štiri leta borili z zavezniki proti skupnemu sovražniku.Ci1 j teh delegacij jo bil vzpostava zveze z domovino.Ti vlogi sta bili odbiti lO.maja. Do scdjj so jo tudi vsakemu posamez«? ^ niku celo pod hitlerjovskim terorjem dovolila zveza z domom, čud iti se pa moramo, da nam se dose« daj,ko smo pó zagotovilu ameriških oblastev svobodni ljudjc,ni omogočil vsaj enkratni stik z naso vlado. 2.) Daljo moramo ugotoviti,da so se higiensko razmere v taborišču Dachau poslabsale.V ilustrad cijo tega navajamo,da je bilo od Jugoslovanov,ki so prišli iz zunanje komande ftorcsbruck 115 * \/ . v • • v zdravih,ki so ostali zdravi se nadalje približno 2 todna.Sedaj jih pa je na bloku ostalo samo se 69,vsi drugi so kot bolniki y rovirju.Do tega ne bi prišlo in lahko se Še popravi,ako bi so jugo= slovanski skupini dovolilo,da pó svojem narodnem odboru izboljša to higienske razmere v zvozi s prédlogom o preselitvi nase nac,skupine,no da bi pri tom prekoračili okvir splosncga ameriškega načrta za taborišče. I/ 3.) Od stran? predstavnikov -ameriškega oblastva nam je bilozagotovljeno,da bodo razmero v r*= vem taborišču,kamor bomo evakuirani, v vsakem oziru boljše kot tukaj v Dachau.Ta žalost sc je iz= kazalo Še le potem,ko jc prva skupina dospela tja- in no poprej,kakor bi to bilo potrebno, a) da zgradba nima po večini stekla na oknih; b) da jo od 5 nadstropij voda samo v pritličju; c) da ni električnega toka; d} da ni posteljnino; j e) da v kuhinji ni mogoče pripraviti skupnih obedov in vecorij,kot je bilo to oredvideno.Hra* no bi morali dobivati iz taborišča Dachau,kar potrjuje iluzornost karantene; f) da ni jedilnega pribora- ^ g) da je zgradba se onesnažena in so stranisca neuporabna; » V h) da je kasarna podobna zaporu,ker ima razmeroma malo dvorišče,na katerem se množica 5000 ljudi ne moro gibati. Medtem pa Ima taborišče v Dachau, ki so ga dobili na razpolago Nemci,Avstriš= v v v v ci,!viadzari.Albanci in drugi narodi,mnogo boljše pogoje kot taborišče pri Schleißhejmu,n.pr. zrak, spohodi v naravÍ,kopanje in drugo. Iz tega vidimo^ da so higienske priliko v ro^em taborišču pri Schleißheimu vkljub zagotovilu g.gonerala Adamsa se slabso od razmer v taborišču Dachau in to v ta= ki mori, da je to nedostojna za nas. I) da so notfe pbloke, v katere so bili nasi tovariši preoblečen i,zelo slienc uniformam oddel= kov SS,t.j. uniformiranih naŠih sovražnikov,v katere so se danes oblečeni ujet! pripadniki SS.To znači zannas moralno degradacijo. 4.) Dalje moramo ugotoviti,da vlada med jugoslovansko skupino sploscn utis, da smo z ozirom ri druge nacionalne skupine zapostavljeni, čeprav sme ir.i vasi priznani zavezniki. V ilustracijo tega zapostavljanja - da no govorimo o notranjih razmerah v taborišču - omenjamo samo to, da o priliki V ya ^ , \ß poročila o osvoboditvi taborišča Buchenwald,Dachau in Mauthauson zavezniško radio postaje, nastovja joc nacionalne skupine, niti z eno besedo niso omenili jugoslovanske skupine. ?ii potrebno naglasitl, V V V V t kaj pomeni to za nas in nase jugoslovanske poslusalce,ki jih naSa usoda močno interes i ra. i;led tem n smo mi pričakovali, da bomo koi.izavozniski narod, ki je mogoče od vseh narodov največ žrtvoval in je bil zgled osvobodilno borbe vsem narodom, dobili vsaj skromno priznanje v tem, da so bo ravnalo z namltako, da no bi imeli utiša, da smo zapostavljeni. 5.) Kontno moramo ugotoviti, da karantena prakt leno sploh r.e obstoja. Dokazi: odhod vseh Američanov, Anglozev,Belgijcev in vsakodnevno odhajanje Francozoc. Nadiije delo komand izven območja taborišča in to celo v slrsi okolici, V Z ozirom na gorenje ugotovitve je razumljivo dejstvo, da so jc v jugoslovanski skupini močno pokolebalo zaupanje v Jugoslovanski narodni odbor in njegovo sodelovanje z anoriskimi oblastmi. ,',ko naj si Jugoslovanski narodni odbor zopet pridobi zaupanje svoje skupino in da se omogoči nje= ( V ^ govc sodelovanje z ameriškimi oblastmi, smo primorani dati slodecc predlogo: 1.) da se nam takoj omogoči zveza z naso jugoslovansko vlado in to: da odpošljemo telegram vladi, isto časno pa svojo dclegacijo v Beograd; 2.) da sc nam neodvisno od tega da takoj možnost povratka y domovino, ker karantena danes praktično itak ne obstoja, in to po poti, ki jo danes varna. Potrebne konkretne predlogo moremo t«= ko j dati ameriškim ofclastvom na razpolago; ^3.) ako bi iz tehničnih razlogov takojšni odhod nase jugoslovansko skupine iz dahavskecja ta= borisca ne bil mogoč, tedaj naj se omogoči preselitev na^e (skupino v kraj v področju taborišča v Dachau. Ta kraj bi nas jugoslovanski odbor predložil ameriškim oblastvom, kjer je mogoče namestiti vec tisoč ljudi. 4,) NaŠi ljudje, ki so zo odšli v novo taborišče pri SchloiChcimu, naj se takoj vrnejo;, V V M V V V Uverjenl o upravičenosti naših zahtev in točnosti naših ugotovitev, pričakujemo od ameriških obiastev polno razumevanje in najhitrejšo pozitivno rositov. V nasprotnem primoru Jugoslovanski na= rodni odbor ne to mogol prepričati svojih sonarodnjakov o potrebi svojega obstoja in sodelovanja z Mednarodnim komitejem taborišča Dachau. Jugoslovanski narodni odbor • v y t/ »f fjaj sepripomnimo, da bo nas Jugoslovanski narodni odbor v vseh vprašanjih, tlcocih se našega življenja v taborišču, morebitno preselitve, zlasti pa nagega povratka v domovino, skupno delal in nastopal z narodnima odboroma Rusov in Cehov.