i&aziioterosti. * C. g. župnik Fr. Muršič se je vrnil na svojo /upnijo v Frani. * Zbirka v cerkvali lavantinske škofije. Zbirke za Rudeci križ in podpore vojakoin na bojiščih so v liaših oerkvali končane, Uspeh je izredno razvese. Ijiv in kaže, da se je naša, toliko obrekovana 55. duhovščina zelo požrtvovali.o trudila in s tem pofcazala. svoje domoljubno preprieanje. Zbirke so se pričele z Llnom, ko je oesar obhajal svoj rojgtni dan in so se zakijuč le z njegovim imendaiiom. Niatoralo se ]g med duliovščino in požrtvovalnim slovensk.m ljudstvom 35.424 K 63 vin., kateri znesek se je izročil cesarskemu namestniku. * Nadvojvoda Karl Franc Jožef pri cesarju. Z Dunaja se poroča dje 1. decerabra, da je prestolonaslednik Karl Frano Jožef došel v torek na Dunaj. Sprejet je bil od oesarja v avdijenci. Nadvoivoda je vladarju, poročal o položaju na severnem bojiSču in mu cestiaj k 661et ici vladarstva. * C. in kr. vojno poveljstvo v Gradcu se odslej naprej imenuje ,,C. in kr. vojno poveljstvo Grar dec I. v Gradcu" in ae naji vsi dopisi naslavljajo s tera nasJovom v Gradec, GlacisstraBe 39. * Bakljjada v Maciboru. V torek, dne 1. dec, zvečer je bila kot na predvečer 661etnice cesf&;rjevega vladanja po mestu bakljada z godbo. Mnogo hiš je bilo razsvetljenili, posebno liiše Slovencev in katoliških Nemcev. Ob koncu bakljade se je igrala'aystrijska in nemška cesarska pesenv. * Izpred sodišča. V soboto, dne 28. novembra, je stala pred mariborsko okrajno sodnijo viniCarska Ii5: M, Drozg s Pol.čkega vrha. Obsojena je bila na 10 dni zapora, ker je osumila jareninskega dekana 6. g. Jos. Cižeka, da je v neki pridrgi izrekel besede, katere so bile vzrok, da ga je pozneje zasledovalo vojaško sodišče. Pri obravnavi se je izkazalo, da č. g. Cižek osumljenih besed ni rabil in je bila Drozg radi obrekovanja obsojena. * Samomnor. V wdo je skočil oerkovnik, ki je po krivem ovad.l g. župnika Šturma, da je bil isti uekaj časa v preiskovalnem zaporu. Vojnl sponiini za mnzej. Vojaki marsikaj priuesejo z bojnega pol.ja s seboj: krogle, komade gra" iiat, razno posodje ali naki je, ki so ga izgubili sovražniki. Take reči se doma s časom izgubijo, zato pa j h pošl.j"te v mnzej, to je v zbirko starin, v Maribor na ,,Zgodovinsko drwštvo". 'Osebno se lahko oddajo take reči v društveni pisarni, Koroška ulioa 10, I. nadstropje ali pa v Cirilovi tiskarni. Razume se, da prosimo le za, take re6i, katere vojaška oblast ilovoli vojakom vzeti s seboj. V muzeju se bodo take refti zvesto hranile v spomin na sedanjo strašno vojno. 8e daijni rodovi si bodo ogledovali v muzeju, kaj so leta 1914 vojaki priaesli seboj iz bojišča. Vsaka stvar iz bojišea se hvaležno sprejme. lmena darovateljev se bodo objavila v listih. Kdor bi tega ne želel, naj lo izrecno priponmi. Priporačamo se zlasti tistim vojakom, ki dobivajo na bojišča naše liste. * Dva soseda 9 sinov v vojski. V Ložicah na Primorskem sta dva soseda, ki imata skupno 9 sinov v vojski. Anton Gabrijeleič, p, d. Mihov, ima 4, in N. Gabrijelčič, p. d. Simen, pa ima 5 sinov, Naši ljudje so torej dali dost; na oltar damovine. * Tržaško namestnlštvo proti žgaujepitju. Na podlagi paragrafa 54 obrtnega reda .^e, tržaško namestništvo izdaio ukaz, da se v gostilnah, kavarnah in trgovinah sme prodajati žganje, likerji in druge žgane pijače ob delavaikili le od 9. ure predpoldne do 5. ure popoldne (ko so ljudjie pri delu), ob nedeljah in praznikih pa sploh ne. Zelo pametno! Tiako je prav! Bruselska mladina in neinška vojska. ,,,Cesky dennik", št. 302, prinaša po ,,,Matinu" to sli'ko delovanja bruselske ni,ladine.. Komaj so prišlii nemški vojaki v Bruselj, že so si previntali bruseljski fantalini klobuke in čepice, skozi luknjie pa so si vtaknili koreuje. To naj bi označevalo pikelliavbe. T.ako po prusko napravljeni so hodili po mestu oela dva meseca, v veliko veselje občinstva in v j-ezo vojakov. Nemci so postavili na galerijo justične palače dva topova. Takoj drugi dan so zaeeli »braniti" bogati mestni dei, proti kateremu sta bila ,,n.am]eriena." topova. Z vseh oken, z vseh. streh so merilii nešteti kameniti, lesemi in papirnati topovi na neniška topova. Nemoi so bili divji, ali niso si upali, poseči vnies. Nemci so pobrali po Bruslju vse konje, ,tudi najrevnejše mlekarske. Dan pozneje pa se je pomikal k justični palači ,,velieasten ,,sprevod". Pet sto iaatalinov je jezdilo na lesenih konjih, oslih in drugih zveriiiali, ki so jih pobrali po trgovinah ni doma. Niekateri sq bili na konjih, ki so rnieli le po tri gogie, pa bili so tudi taki, k, so ime:i konje brez nog. Divajsetkrat so prejezdili pobi trg okoli straž, v veliko veselje bruseljSkih prebivalcev. Pa so si zmislili še nekaj drugega, da jeze ATemce. Dve sto Iai.talii.ov je prikorakalo pred justi6io palačo. Na povel.e obstanejo in se uvrste. Nato so začeli korakati. Cetrt ure so korakali in niso prišli za ped naprej, vedao so bili na istem mestu. Tfadaj se jim je priblžal častnik in jih vprašaj, kaj da deiajo. ,,Ah", je odgovoril poveljnik, ,,m,arširam,o na Pariz in zato moramo ostali vedno na isltem mestu". — Castnik je prebledel, ali okrog n]ega }ei stalo na tisoče ljudi in zato je odšel. * Milijarda. Danes, ko slišimo vedno o milijardah posojil ali vojne odškodnine, ni nezanimivo, predstaviti si, kaj je to milijarda. Po natanSnih računih tehta miilijarda v zlatu 323u000 kg, s katerimi bi napolnili kooko s 2'55 m dolgJmi stranicajmi. V srebru tehta milijarda 5m li]o;;ovkg, kooka srebrne milijarde bi bila velika 7*83 m. Žica, skovana iz zlate milijarde, bi obiela vso zamljo.. Za prevoz zlate milijarde je treba 32 vagor.ov, za mllijardo v srebru pa 500 vagonov po 10.000 kg, ki bi tvprili 3 km dolg vlak. Da bi se vzdignila mjijarda v zlatu, bf; bilo treba 6000 mož in 32.000 aseb bi imelo kaj nesti, 6e bi vzel s seboj vsak 10 kg. Ce pa položimo za milijardo oekinov enega poleg drngega, tedaj dobimo 1050 km dolgo 6rto. Če pa postavimo cekine enega vrh drugega, tedaj nastane s tem 33.000 m visok stolp. Iz teh podatkov se vidi, kak kolos je milijarda. * Vozel v žepnem robcu. Vsak filovek je ve5 ali manj pozabljiv. Spomin ima namreč to čudno napako, da vfiasih 6isto odreče. Zaito imajo igralci svoje šepetalce, mi drugi zemliani pa vozle v žepnih robcih, da prlsilimo spomin k delu. Vozel na robcu ima ve'3tisočlet'io preteklost. Njegova damovina, je Kitajska. Predno j& bila v zlatem oarstvu znania^ pisava (kar se je zgodilo okoli 3000 let pred Kristusom), so rabili vozle kot spomine na važne dogodke. Kakor Azteki v Mehiki, tako so tudi Kitajci dosegli v tem tako veliko spretnost, da so potom vozlov na motvoze lahko obš rno zabilježili vse važnejše dogodke. Najsta.rejša kitajska zgodovina je siestavljena sploli iz samih vozlov na motvoze, Ko pa je iznašel cesar Cang-li črke, terlaj pa je bila odpravljena. ,,pisava" na vozle in še4e vozel na žepnem robcu spominja; na starodavni obi(^ai.