m
lln0;
m
Jlp27
'eriska Domoviiva
_ AM€RICAM IN SWWT
gmmn m ustouAG€ omv
NO.
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING* OCTOBER 30, 1967
SLOVCNUN
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Kongres hiiš i delom na nakazllnih zakonih
Predvidoma ho to delo končal v par tednih, nato se bo lotil predloga o spremembah Social Security in o povišanju davka.
WASHINGTON, D.C. —Predstavniški dom je pretekli teden poleg zakona o povišanju plač vsem, ki so v federalni vojaški službi, izglasoval tudi zakon za podpiranje najemnin. Kongresna konferenca je pa končala delo na sledečih zakonih: za dr-
žavno tajništvo, za tajništvo za trgovino in za tajništvo za pravosodje. Povrhu je obdelala še federalni proračun za NASA. Rod streho je prišel tudi zakon ski predlog o proračunu za federalno tajništvo za razvoj mest in stanovanj. Sporazum je bil dosežen med domovo in senatno delegacijo o nakazilnem zakonu za federalno tajništvo za zdravje, prosveto in socijalno politiko.	*14;!
Kongres mora potemtakem izglasovati nakazilne zakone še za 4 proračunske postavke za investicije v tajništvu za naradno obrambo, za pomoč tujini, za o-kraj Columbia in za končni dodatni nakazilih zakon, kjer so Vključeni izdatki za boj proti revščini. Vse to delo bi bilo lahko opravljeno v par tednih. Po-tern se bo pa seveda treba spraviti na zakon o novih davkih. in na zakon o soeijalnem zavarovanju. Kongres bi se rad ote-Pel obeh zakonov, toda na drugi strani bi s tem zategnil kongresno zasedanje. Kdo bo zmagal v tem boju, proroki na Ka-Pitolu ne upajo prorokovati.
Novi grobovi
Josephine Ropovik
V	petek je umrla v Mt. Sinai bolnici 85 let stara Josephine Ropovik s 6516 Metta Avenue, roj. Bugar na Češkoslovaškem, od koder je prišla v ZDA leta 1909, vdova po 1. 1952 umrlem možu Michaelu, teta Mrs. Paul (Stefania) Rusiewicz (Pittsburg, Pa.). Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri ob 8.45, v cerkev sv. Andreja ob 9.30, nato na Kalvarij o.
Theresa Rose Frank
V	soboto je nenadno umrla v
Mt. Sinai bolnici 77 let stara Theresa Rose Frank s 1027 E-61 St., roj. v Tatrah v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA I. 1912, vdova po 1. 1935 umrlem možu Martinu, mati Martina in Carla, 7-krat stara mati, sestra Uršule (Fla.), pok. Matie in pok. Michaela. Do moževe smrti sta bila Mr. in Mrs. Martin Frank lastnika St. Clair Meat Market na E. 105 St., njun sil Martin je lastnik Carl’s Cafe na Marquette Ave. Pokojna je bila članica SŽZ št. 25, Oltarnega društva pri Sv. Vidu, SNPJ št. 137 in Progres- Slovenk Kr. št. 2. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue danes ob 8.45, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Najboljše sredstvo proti debelosti je le lakota
London, Ang. — okoli
3.000 prostovoljnih "kandidatov” Ee je ponudilo angleškim zdravnikom špecijalistom za hujšanje, strokovno ugotovijo, kaj zanesljivo vodi k hujšanju. Po ^reh mesecih preskušanja je ve-Clna zdravnikov prišla do skleca, da je za hujšanje edino zanesljivo in zdravo sredstvo: čim nianj hrane, vendar pa ta me-*°da ne sme ogrožati zdravja, n^e^a torej poznati svoje meje. Listi, ki so pri teh poskusih °segli najboljše uspehe, so bili lsL, ki so menjali in omejevali . rano, ne pa morda tisti, ki so leifiali zdravila. To se pravi: tu
^ Post močnejši od vseh zdrahi.
Ordaz svaril Kongres ZDA pred carinami
WASHINGTON, D.C.—Predsednik Mehike je pretekli petek kot uradni gost ZDA govoril1 pred Kongresom ZDA in tega svaril pred uvedbo zaščitnih carin, ker bi te ovirale mednarodno trgovino in prizadele še prav posebno Latinsko Ameriko. O-pozoril je, da je Mehika med glavnimi kupci izdelkov Združenih držav, da pa mora imeti tudi možnost tem prodajati svoje blago, če naj bo trgovski odnos za dolgo dobo trden in zdrav.
— Vrtina za črpanje naravnega plina stane povprečno okoli ?100.000.
Za Srednji vzhod dva
načrta za pomirjenje
V Varnostnem svetu sta bila za. reševanje spora na Srednjem vzhodu predložena dva načrta resolucije.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Deset nestalnih članov Varnostnega sveta Združenih narodov se je v petek zvečer razdelilo v dve skupini, ko je prišlo do predloga resolucije za posebnega predstavnika ZN za Srednji vzhod, ki naj bi šel tja iskat trajne rešitve sporu med Izraelom in Arabci. Razgovor o tem je bil v petek zvečer prekinjen in ga bodo nadaljevali danes. Sredi tedna so napovedovali, da je dosežen med 10 člani o predlogu sporazum, kar pa se ni izkazalo za točno.
Predsednik Varnostnega sveta za oktober japonski poslanik Senjin Tsuruoka je dejal časnikarjem, da sta bila stavljena dva predloga. Danski zunanji minister Hans Tabor je povedal, da sta en predlog stavili Kanada in Danska, drugega pa 6 drugih držav-članic, Indija, Argentina, Brazilija, Abesinija, Mali in Nigerija. Prvi predlog daje posebnemu zastopniku ZN le bolj splošna navodila, da bi imel proste roke za iskanje poti k miru, drugi predlog pa določa osnovna načela za reševanje spora. Med temi so umaknitev izraelskih čet z osvojenega ozemlja v preteklem juniju, končanje vojnega stanja med Izraelom in arabskimi državami, prosta plovba skozi mednarodna vodna pota in rešitev bodočnosti arabskih palestinskih beguncev.
Ko nestalni člani iščejo besedilo za kompromisno skupno resolucijo, še ni gotovo, kako stališče bodo k njej zavzele stalne članice, Amerika, Anglija, Rusija, Francija in Kitajska (For-rnoza) in kar ni prav nič manj važno — Izrael in arabske države.
Zvezna vlada skrbi za mefiikatisko manjšine
EL PASO, Tex. — Na jugu naše dežele živi okoli 5 milijonov naših državljanov, ki so pa mehikanskega porekla in živijo še danes v območju španščine. Gospodarsko so na slabih nogah, vendar ne tako zelo, kot na primer naši črnci. Da niso zadovoljni s svojo usodo, jim tega ne more nihče zameriti. Da potožijo drug drugemu svoje skrbi in težave, se je te dni zbralo v El Passo, kjer je njihovo središče, okoli 1,000 delegatov raznih organizacij na posvet, kaj je treba storiti, da se izkopljejo iz revščine.
Johnsonov režim je že napravil toliko skušnje s črnsko manjšino, da mehikanske noče več zanemarjati. Zato je na letošnjem zborovanju kot prvi govoril podpredsednik Humphrey, potem pa odletel v Saigon na zaprisego novega predsednika republike Van Thieua. V El Passo je pa napovedal pot tudi sam predsednik Johnson. Ravno tako je napovedalo prihod tudi šest članov Johnsonovega kabineta. Tako imenitnega sestanka ni do sedaj imela še nobena ameriška narodna manjšina.
AMERIŠKE LETALSKE SILE VZTRAJM0 BIJEJO HANOI
Ameriška letala so že šesti dan papored napadla vojaške cilje v neposi'cdni okolici Hanoia in 'Hajfonga. Ho-či-Ming je k tem letalskim napadom izjavil, da hočejo Združene države “uničiti vse in vsakega” v Severnem Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Šesti so jih okrepitve južnovietnam-dan zapored so ameriška letala ske armade in ameriške 1. pehot-priletala nad področje Hanoi-1 ne divizije s protinapadom vrgle Haifong in bombardirala voja- nazaj in jih pognale v beg. Na ške cilje, predvsem cestna in'rdeče so udarile tudi letalske železniška križišča ter letališča! sile- Bombniki B52 so vrgli
in druge naprave. V Hajfongu so vrgla bombe tudi na poprav-Ijajnico vlačilcev. Tekom preteklega tedna so ameriške letalske sile izgubile po uradnih podatkih skupno 16 letal, kar je toliko kot doslej največ v enem tednu tekom dveh let in devet mesecev letalskih napadov na Severni Vietnam. Pogrešajo tudi 17 letalcev. Skupno je bilo izgubljenih doslej nad Severnim Vietnamom v času vse vojne 722 ameriških letal.
Tekom pojačanih letalskih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu je bilo uničenih na tleh in v zraku skupno 24 sovražnih letal, nekako eno četrtino celotnih letalskih sil Severnega Vietnama. Tudi tekom včerajšnjih letalskih napadov na področje Hanoi-Hajfong je prišlo do srečanj med ameriškim žje nase narodne obrambe, pa letali in severnovietnamskimi tudi tujine. Vseh tankov je bilo je+ lovci. Ameriško poročilo ne do sedaj produciranih okoli p0Ve nič o izidu letalskega boja, 10,000, od teh jih je kupila samo severnovietnamsko poročilo pa Italija okoli 2,000. Sedaj bo na- tudi, da so bila tekom včerajšnjih napadov na Severni Vietnam sestreljena 3 ameriška letala.
Do večjega boja je prišlo tudi na tleh, ko je kakih 1000 rdečih napadlo vojaško postojanko Loc Ninh v bližini kambodžanske
Pentagon predaja Italiji licenco za tank M-47
WASHINGTON, D.C. — Tank M-47 je postal standardno oro-
bombe na njihova oporišča, med tem ko so lovci in oboroženi helikopterji posegali v boj na tleh. Rdeči so pustili na bojišču 106 mrtvih, v boju pa sta padla tudi 2 ameriška vojaka in 14 j užnoviet namskih.
Podpredsednik ZDA H. Humphrey, ki je priletel včeraj v Saigon, da zastopa ZDA pri umestitvi novoizvoljenega predsed-jjr.
nika in podpredsednika repub- mave 50.50_____
like Južni Vietnam, je na leta- ; Stave na znani Vincent Ave-bšču pri Saigonu dejal, da pri- nue v mes^u za županske volitve
Iz Clevelanda in okolice
Na obisku—
Pred kratkim je prišel na obisk k ge. Antoniji Tolwinska, 1378 V/. 85 St. nečak g. Milan Gričar z Jesenic na Gorenjskem. Kdor bi rad govoril z njim, ga lahko pokliče na tel. 651-8547. Dobrodošel med nami!
Društvena seja—
Klub Ljubljana ima svojo sejo jutri, v torek, ob osmih zvečer v SDD na Recher Ave.
V bolnici—
Rojak John Strumbel, 1321 Russell Rd., je v St. Luke’s bolnici, soba 5217. Obiski so dovoljeni.
Zsdušnica—
Jutri, v torek, ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv-maša za pok. Anthonyja Strnišo
ša vojna uprava prodala licenco za proizvodnjo rezervnih delov in za modernizacijo tanka Italiji. Italija bo smela prodajati tanke zunaj njene dežele, toda le s privolo vlade ZDA.
V Rimu upajo, da bodo z proizvodnjo in prodajo modernizi-] meje. Rdeči so postojanko “po-ranega tanka zaslužili do $20isebnih sil”, v kateri je poleg milijonov na leto. Kooperacijska j domačih, vietnamskih borcev pogodba med Ameriko in Italijo | tudi oddelek ameriških “zelenih je menda tako ugodna, da bo j beretk” napadli najprej z mina-naša dežela pri tem zaslužila ka- mi, nato pa s pehoto. Na enem kih $100 milijonov.	kraju so že vdrli v taborišče, ko
naša potrditev slovesne ameriške obljube pomoči južnoviet-namskemu ljudstvu in njegovi novi vladi”.
so sedaj 50:50, med tem ko so bile takoj po primarnih volitvah 1:7 za Stokesa!
Zavrnjeni ljubimec ugrabil
Pokojni F. D. Roosevelt' nevest°—
• i	•	Policija čuva od vseh strani
zanemarjal	preganjane!^ 3470 Washington BIvd. na
Jude.	j University Heights, kjer drži 23
NEW YORK, N.Y. V krat- ,]e| stari Robert Batch od včeraj kem izide v New Yorku knjiga, l.,jutraj 19 let staro Mrs_ Lidu
ki bo zopet dvignila precej pra-; Caldwell, ki jo je v soboto ugra-hu v naši javnosti. Je to knjiga, ^il v Parmly Hotelu na 1929 E-ki jo je spisal A. D. Morse pod 20 St., potem ko je ustrelil nje-naslovom: “Med tem ko je 6 j nega moža. Ta se je prav kar vr-milijonov umiralo; kronika ame-Jnil iz Detroita, kjer se je v pe-riške brezbrižnosti.” Avtor opi-Jtek poročil. R. Batcha sta sku-suje, kako je pokojni predsednik j šala pregovoriti k predaji nje-Roosevelt zanemarjal pomoč ti- gov brat in sestra, ki so ju postim Judom, ki jih je Hitler pre- slali v hišo, prav tako njegova ganjal.	j mati in trije duhovniki. Doslej
Knjiga podrobno popisuje, ka- je ves napor ostal zastonj in ko je ameriška federalna admi- policija čaka, da se bo ugrabi-
Naša mestna politika se je pretekli teden zelo unesla
Nzvedovatai kotRek
k ^Lrjzija, vnukinja Franka Za-^Ukovca, domačina iz vasi Bo-pri Karlo vici blizu Velikih ^asč na Dolenjskem, ki je živel ° leta 1950 na Payne Avenue j, 40 St. v Clevelandu, bi s a. d°LRa potrdilo o njegovi z r 1 Zaradi dedovanja nekega herr^^a. ■^c®or Laj ve o pokoj-
Jos
Je prošen, da sporoči g.
Okornu, 1096 E. 68 St., Cle-and, Ohio 44103, tel. 361-4847.

prerok
pravi
^aivr Cn° z možnosti° dežla-lsJa temperatura okoli 55.

CLEVELAND, O. — človek se vsake stvari hitro naveliča, to se mu vidi že v 0-troških letih. Naveliča se tudi politične burje, kakor hitro se mu zdi predolga. Kdor je vodil politične shode, ve kako nevarni so trenutki, ko volivci začenjajo zapuščati zborovanje in se taka tendenca spreminja v pravi val, ako govorniki ne znajo biti dosti duhoviti in zabavni.
To se godi tudi v Clevelandu v teh tednih. Prvi teden se je javnost še kar veliko zanimala za dnevno politično življenje, ki je nudilo kar dosti razvedrila. Oba županska kandidata sta se trla kar dvakrat na skupnih shodih, kar je pa bilo demokratskih veljakov, so pa še na posebnem zborovanju častili kandidata Stokesa. Sicer to ni bila ravno preveč posrečena zbirka preveč posrečenih govorov, pa vendar so bili ljudje zadovoljni.
Pretekli (drugi) teden votivne kampanje je pa že začel bolehati na pomanjkanju izvirnosti in duhovitosti. Dobre volje gotovo ni manjkalo ne kandidatom ne njihovim sodelavcem, toda zahtevnost poslušalcev ni popuščala. E-
dina politična pikantnost je bila seja — bolj podobna pravemu shodu-članov mestnih demokratov izvršilnih odborov. Povabljenih je bilo kakih 600 vidnih demokratov; zanimanje je bilo veliko, koliko jih bo prišlo, razočaranje ni bilo nič manjše, ko so našteli, da jih je prišla le dobra polovica.
Seja je takoj padla pod vpliv uradnega optimizma. Uradno so se držali govorniki, uradni so bili govori, uradna je bila disciplina, uraden je bil potek. Ni pa bilo čisto uradno vse gibanje, zakaj tega ali 0-nega demokratskega veljaka ni bilo, zakaj je ta ali oni govornik rekel to, drugi pa ne, itd. Vsekakor je seja pokazala, da znajo demokratje pokazati obraz sloge in discipline, kadar zanjo ne čutijo nobenega navdušenja. Stokes je bil pa lahko zadovoljen. Ni bilo nobenega namigavanja, da bi kdo želel tudi drugo kandidaturo. Bo torej lahko vsakega demokrata prijemal za besedo, ako se bo po seji drugače obnašal kot na seji.
Drugače sta oba kandidata govorila drug drugemu “na daljave”. Najbrže proti svoji volji sta se začela tudi oseb-
no napadati, ker sta imela pred seboj občinstvo, ki ga 0-sebne obtožbe bolj zanimajo kot politična načela. Kakovost politične kampanje pa s tem ni nič pridobila. Šele preteklo soboto sta se zopet srečala v Public Music Hall. Shod je bil sneman na trak, potek zborovanja je bil torej viden tudi za tiste, ki niso šli na shod. Ker sta se oba tekmeca že izčrpala ne samo v idejah in načrtih, ampak tudi v očitkih in namigavanjih, ni imelo občinstvo prilike in povoda, da bi se spustilo v preveliko živahnost.
Sicer pa tudi v volivni kampanji zahteva čas svoje, to se pravi kampanja je začela počasi prehajati v bare, gostilne, klube, kavarne in vse prostore, kjer se ljudje lahko neovirano javno sestajajo. Tam se vršijo debate ne morda o političnih programih in načrtih obeh kandidatov ampak o tem, ali bo mesto dobilo “črnega” ali “belega” župana. Naj se oba kandidata še tako borita proti polti, vendar je ostala polt glavni znak, ki jih v očeh naših volivcev loči.
Naj še dodamo, da je bil Stokes pretekli teden v Wash-ingtonu na kosilu pri pred-
sedniku Johnsonu in se tam srečal z mehikanskim predsednikom Ordazom, ki mu je Bela hiša priredila kosilo. Seveda je ob tej priliki govoril z Johnsonom in mu tudi predlagal, naj Cleveland dobi od federacije vge tiste podpore, ki jih Locherjev režim ni dobil. Stokes je tudi namignil, da ni bil razočaran nad Johnsonovim odgovorom. Bela hiša je pa takoj po svojih kanalih povedala, da se Johnson noče vmešavati v županske volitve z nobeno obvezo podpiranja Clevelanda.
Taft je na Stokesovo drugo pot v Belo hišo tudi imel pripravljen odgovor. Naj bi Stokes raj še ostal doma in se brigal za mesto, ne pa letal v Washingtonu, tako mu je rekel “na daljavo”.
Kakšno je razpoloženje med volivci? Zaenkrat kaže več znakov za Stokesovo zmago, toda pribito pa to še ni. Pri primarnih volitvah se je Stokes bahal, da je zanj delalo kakih 5,000 agitatorjev. Če bo previden, jih bo vse zopet vpregel, morda mu bodo krvavo potrebni. Taft pa noče izdati, koliko njegovih agitatorjev se trudi zanj. Mora se pa priznati: kar jih je, so pridni in neumorno delavni.
nistracija zavlačevala vse akcije v korist preganjanim Judom, akoravno je bilo že več kot o-čitno, da hoče Hitler s silo iztrebiti ves judovski rod. Ako bi bila Amerika pravočasno nudila pomoč, bi bilo rešenih na tisoče judovskih življenj. Tako je pa Rooseveltov molk skupaj s kongresnim odporom proti menjanju vselitvenega zakona, pa tudi z zanikrnostjo državnega tajništva imel za posledico “skoraj načrtno vrsto aktov, podobnih lenobi”. Knjiga je baje zelo dobro podprta Z dokazi. Bo gotovo sprožila ne samo živahne polemike, ampak tudi pravi vihar med prizadetimi krogi.
zaprti
Rhodes pridno agitira
za ohajsko državo
COLUMBUS, O. — Guverner J. Rhodes se ne briga za vse mogoče politične probleme, ki mučijo našo deželo, je pridno na delu, kako bi privlekel čim več industrije v našo državo. V ta namen leta po vsej deželi. Te dni je bil v New Yorku in tam prodajal gospodarske ugodnosti, kar jih ima njegova država. Na sestanku je govoril občinstvu, ki je obstojalo iz 1,300 podjetni-
telj le omehčal
Smrt 4 mladih ljudi v garaži—
Včeraj popoldne okoli treh je Mrs. Elizabeth Estergall našla v garaži poleg svojega doma v avtomobilu mrtvi svoji hčerki 18 let staro Betty Ann Galiardo in 16 let staro Carlo Gagliardo ter njuna fanta 19 let starega Hen-ryja Pugh in 10 let starega Bruce Schiavoni. Sedeli so v avtomobilu, ki je bil pred enim tednom ukraden. Zadušili so se )d ogljikovega monoksida tekočega motorja v zaprti garaži.
Končno smo dobili pravo kraljico!
TEHERAN, Iran — Pretekli ietrtek se je dal iranski šah Ri-:a Pahlevi kronati zo kralja. Zase je moral opraviti ta posel car sam. Zato pa je lahko kro-lal svojo ženo Faro. Prve slike lovega kronanega kraljevskega čara so bile že objavljene. Ne iaredijo pa posebnega vtisa.
Moderna obleka in starinske craljevske krone se ne dajo -praviti pod en klobuk. To se vidi posebno pri kraljici Fari. Nosila jq^moderno obleko, ki jo kov. Hvalil je na vse pretege za-j je izmislila znana pariška mo-sebno podjetnost in svaril pred j dna hiša Dior, na glavi je pa idejami, ki jih razvija znani e-1 imela krono, ki spominja na do-konomist J. K. Galbraight, ki j bo pred stoletji. Dobro je le, da bi rad spravil vse gospodarstvo ' je kraljica sama kar postavna pod državno kontrolo. Njegova j in čedna, drugače bi razlika med izvajanja je občinstvo vzelo z obleko in krono še bolj padla v odobravanjem na znanje.	j oči.
Jutri bo Rhodes imel podoben 1 To pa ni važno. Svet je po ti-shod v Detroitu, potem bo šel sočerih “kraljicah”, ki jih krona gospodarsko agitacijo v La- na vsako leto, končno vendarle tinsko Ameriko. 7. decembra bo dobil pravo kraljico, ki se po pa zopet agitiral v Los Angelesu, lepoti lahko kosa z marsikatero Govoril bo pred tamošnjo trgov- enodnevnico. Tudi to je nekaj sko zbornico.	j vredno.
.gp mmm dobioviii^
G117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
vpoštevati tudi izvežbanost izraelskih in arabskih pilotov; v pogumu so si bili enaki, v spretnosti so pa izraelski nad-kriljevali arabske. Dobro ime Mirage je Franciji naklonilo že par naročil, ki bi bila drugače verjetno odšla v Ameriko.
Tako bo sedaj Latinska Amerika zopet lahko računala na nakupe orožja v Ameriki, seveda ne za zmeraj. Naš senat je v tem pogledu zelo muhast. Ko mine vietnamska vojna vihra, bo verjetno zopet drugače gledal na prodaje ameriškega orožja po vsem svetu-
BESEDA IZ NARODA
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 208 Monday, Oct. 30, 1967
Zopet orožje za Latinsko Ameriko?
Stvar se plete že par let. Ameriška javnost je proti temu, da bi se države Latinske Amerike oboroževale preko potrebe. Potreba res ni velika, saj že desetletja ni bilo večje vojne v Latinski Ameriki, mali spopadi so pa hitro prišli do konca, ko sta se oba sovražnika izčrpala.
Da orožje ni potrebno Latinski Ameriki, tako misli tudi marsikateri politik iz Latinske Amerike, samo tega javno ne upa povedati. Vsi ameriški režimi pod Rio Grande so več ali manj odvisni od voditeljev njihovih obrambnih sil, nekateri manj, drugi bolj. Ako se zamerijo generalom, morajo računati, da ne bodo več dolgo na oblasti. Pri tem pa ni treba misliti, da so vsi generali v Latinski Ameriki reakcionarji. Jih je med njimi mnogo, ki mislijo zelo soci-jalno in napredno, če vzamemo za merilo miselnost, ki vlada v civilnih konservativnih krogih Latinske Amerike. Na drugi strani pa so režimi prisiljeni, da imajo nekaj orožja četudi ne ravno zmeraj najslabšega. So kakor ženske v modi. Kakor hitro vidijo, da ima sosed malo boljše orožje, ga ho čejo imeti tudi sami. Pri tem je pa njihovo orožje v pov prečju res slabo in zastarelo. Največja država v Latinski Ameriki Brazilija ima 15 starih jet lovcev za vežbanje in še tri nekaj boljše lovce. Kdo bi mogel zameriti brazilskim letalskim poveljnikom, če silijo v predsednika Costo & Silvo, naj jim vendar preskrbi nekaj modernejših vojnih letal-
Pri vsem tem vendar drži načelo, da imajo države Latinske Amerike preveč stroškov s svojimi oboroženimi silami. Če ne drugje, bi bile vsaj pri nabavah orožja lahko skromnejše. To bi se dalo doseči na dva načina: moglo bi se med seboj dogovoriti, koliko bo vsaka imela tega ali onega orožja. Poskus v tej smeri je bil napravljen že parkrat zadnjič še pred nekaj meseci, pa je vse skupaj zaspalo. Druga pot bi bil dogovor med dobavitelji orožja o tem, koliko orožja sme vsakdo med njimi prodati Latinski Ameriki. Naša diplomacija je lansko zimo dala pobudo za tak sporazum z evropskimi dobavitelji orožja in municije. Menda so vsi pristali vsaj načelno na to idejo, le Francija ni hotela o tem nič slišati.
To je tako imelo svoje posledice. Kakor hitro so države Latinske Amerike videle, da ne morejo dobiti orožja v Ameriki, so šle v Francijo in ga tam deloma tudi kupile, sicer drago, toda po ugodnih plačilnih pogojih.
Naša federacija je stala pred težko odločitvijo. Lahko bi na take nakupe odgovorila z omejitvijo podpiranja Latinske Amerike. Se da res težko razumeti, zakaj naj Amerika daje članicam OAS podpore in posojila po ugodnih pogojih, dočim ravno koristnice takih ameriških ugodnosti kupujejo orožje v Evropi. Tako stališče naše zunanje po litike bi naravno takoj sprožilo ostro kritiko in postavilo vso našo dosedanjo politiko na glavo. Naša zunanja politika je zato dolgo časa oklevala, kaj naj napravi. Sedaj so jo dogodki pritisnili ob steno in se je morala odločiti.
V oktobru imajo v Braziliji dan narodnega letalstva, letal pa nobeni. Vojaški krogi so pritisnili na predsednika Costo & Silvo, naj jim kupi letala, naj jih dobi od koderkoli. Predsednik je moral popustiti generalom, saj je od njih tudi politično odvisen, vendar pa tega ni storil drage volje. Ko je bila Brazilija že na tem, da kupi francoske jet lovce Mirage, ki so nekaj slabši od naših F-5, zato pa nekaj dra žji, je naše državno tajništvo spremenilo nenadoma svoje stališče. Ni več ugovarjalo prodaji orožja Braziliji, ako-ravno se tega posla ni veselilo. Seveda je bilo za to stališče še preje treba pridobiti naš senat, ki je po tradiciji sovražen prodaji orožja na sploh, posebno pa še takrat, kadar naj Amerika prodaja orožje po izjemno ugodnih pogojih. Naši diplomatski uradniki so pridno obletavali senatorje in jih menda pridobili za to, da Brazilija lahko kupi naša letala.
S tem je seveda led prebit. Javile se bodo tudi druge države Latinske Amerike. Pravijo pa, da je tam le pet takih držav, ki bi lahko rabile jet letala: poleg Brazilije še Peru, Argentina. Čile in Venezuela. V poštev pride zaenkrat le jet lovec F-5, ki ga je kupilo že 15 drugih držav po vsem svetu. Seveda je letalo nadzvočno, toda še daleč se ne more meriti z našimi najnovejšimi jet lovci, ki jih nikomur ne prodajamo.
Jet lovci F-5 stanejo nekaj nad milijon dolarjev vsak, niso torej tudi drago orožje, ako ga primerjamo s sedanjimi našimi lovci, ki gre njihova vrednost tudi do $5 milijonov.
Drugo vprašanje pa zadeva dobavni rok. Naše tovarne za vojno letalstvo so tako močno vprežene v dobave za vietnamsko vojskovanje, da morejo samo v prostih urah kaj delati za druge države. Zato se vlečejo dobave po par let, včasih celo dalje. Ker pa kupci niso v nevarnosti, da bi zagazili v vojne, lahko čakajo brez tveganja.
Sicer pa francoska letala Mirage niso ravno slaba. V izraelsko-arabski vojni so se kar imenitno obnesla napram ruskim, ki so jih rabili Arabci. Seveda je pa pri tem treba
3
ŠEPET POD TURNOM
Piše rojak iz prestolnice
WASHINGTON. D.C. — Marsikdo je že opisoval Washington. Jaz ga ne bom. Letno ga obišče preko petnajst milijonov izletnikov in med njimi so gotovo tudi slovenski rojaki ali njih otroci. Veličastna konvencija Slovenske ženske zveze, ki se je vršila tu preteklo pomlad, je dala mestu lepše priznanje, kot pa moje skromno pero. Pripovedoval bom rajši, kaj se tu dogaja, zlasti pa o zadevah, ki se tičejo naše “slovenšč’ne cele”.
Mesto ima dokaj kupol in stolpov in dva izmed njih sta najpomembnejša. To sta Kapitel (Congress) in Narodno svetišče (National Shrine). Pod kapitol-skim turnom je živahno, pod svetiščnim slovesno. Pod kapi-tolskim turnom se naši zakonodajalci trudijo za zemske blagre tega sveta, pod svetiščnim zemljani iščejo nebeškega kraljestva in miru. Pod prvim imamo svoje ljudi, ki nas zastopajo. Lausche, Blatnik, Skubic . . . pod drugim pa še vedno sameva prazna kapela v spominski dvorani in čaka Brezjansko Marijo .. . Živahno je vselej pod o-bema turnoma podnevi. Izletniki iz vseh koncev Amerike se gnetejo pod turnoma in spoštljivo ogledujejo stvaritve človeških rok. Na večer se porazgube in osamljeni obiskovalci so tihi, zamišljeni in svečani. Takrat se človeku včasih nenadoma zazdi, da stene šepečejo v dogodkih preteklega dne. Je mar to glas senatorja Lauscheta, ki govori med Dirksenovo debato o Zakonu za nadzorovanje podtalnega delovanja:	“Podpiram
zakon .... kajti kadar kak govornik nastopa pred ljudstvom in ga vzpodbuja, da naj podvza-me gotove mere, potem mora ljudstvo vedeti, kdo in odkod je govornik . . .”? Mar res še odmevajo pod turnom Svetišča besede, ki jih je govoril Kardinal O’Boyle: “Samo načelo oblasti lahko prinese enotnost ... v dobi, ki je nepotrpežljiva do vseh kreposti razen do svoje lastne vrste svobode	Da, pod
turni je šepet za vse, ki skrbe.
dobno čujemo tudi o Cleveland-čanih in Njujorčani se tudi že pripravljajo. Le na delo, kajti zdaj je edinstvena prilika, da si postavimo trajen naroden spomenik, ki bo za vedno pričal o naši zavednosti doma in na tujem. Bog blagoslovi!
DROBTINICE. Tukajšnja podružnica Slovenske ženske zveze pod neutrudljivim vodstvom dične gospodične Irene Planinšek, bo imela v nedeljo 5. novembra volitve novega odbora. 11. novembra pa bo s slavnostim kosilom proslavila dvelet nico obstoja, truda in uspehov za blagor slovenskega ženstva v Ameriki.
PRIPISEK. Ko boste pisali zadevi Baragove znamke, o če mer ne dvomim, naslovite pismo takole:
The Honorable Lawrence F. O’Brien, Postmaster General Washington, D.C., 20260.
Čim več bo nas, tem večji glas. Veliko sreče!
od podjetja do podjetja . . . Kot Šimo in vidimo vsak dan na ra-pravi berač sem stopal za “ga- dio, televiziji in v časopisju, rami” na dvoje koles skozi glav- Naj dodam le še, da želim ne ulice turistično-razkošnega in upam, da ne boste pozabili iti
Slovenski snisijon v Mici
NICA, Fr. — Petindvajsetega maja letos je “Ameriška domovina’ izpod peresa pisatelja, gospoda Mauserja prvič sporočila naši ameriški javnosti, da bo dvorani župnije Sv. Vida predavanje o delovanju Slovenske katol. misije v Nice (Južna Francija).
Do predavanja je takrat res prišlo, ne le v Clevelandu pri Sv. Vidu in Mariji Vnebevzeti ampak nastopno tudi v Chicagu, New Yorku in v Washingtonu. Potem pa — vse tiho je bilo . .
Naj bi res vse tiho ostalo? Bog ne daj! Saj bi pomenjalo to le nedokončano delo tako važnega delovanja, kakor ga redkokje na naših toriščih najdemo! Zastavi sem cilj in — ne morem, ne smem.
Leta 1959 me je “božja roka” postavila v ta, sicer košček zem-skega raja po eni strani, po dru gi pa: na neizorano zemljo duhovnega življenja in skrajne bede, kjer je iskala pomoči slovenska kri številnih izseljencev, beguncev in slično. “Fortes for-tuna adiuvat (tem, ki so močni, srečna usoda pomaga)”, so rekli
In marsikaj jim pove. Marsikaj, stari Rimljani. Zdelo se mi je
kar se tiče nas in tega čudnega in razburkanega sveta, v katerem nam je dano živeti. . . KONGRES. Mr. Ruppe, kongresnik iz Michigana, je že v marcu predložil zakon H. R. 7584, da se izda posebna spominska znamka v proslavo stoletnice smrti škofa Barage. Zakon zdaj dremlje v posvetovalnem odboru, ki se u-pira, češ da se spominske znamke izdajajo le ob obletnicah rojstva in ne smrti. Toplo priporočam, da vsi rojaki naglo vzamejo pero v roke in pišejo Glavnemu poštarju ter razleže, kaj Baraga pomeni Slovencem in Ameriki in da dvesto letnica Baragovega rojstva pride šele leta 1997, ko bo večina slovenskega prebivalstva v Ameriki že skoro popolnoma pretopljena ameriško kulturo. Pero torej roke, dragi rojaki, kajti 19. januar ni več daleč . . .
SVETIŠČE:	Zamisel, da, bi
Slovenci postavili svojo spominsko kapelo v narodnem svetišču Brezmadežnega spočetja tu v Washingtonu, se počasi razvija in, kot upamo, tudi bliža uresničenju. Tukajšnji rojaki, čeprav maloštevilni in raztreseni po mestu in predmestjih, so organizirali svoj odbor. Po-
kakor, če bi slišal besede: “Hic Rhodus, hic salta (tukaj je Rod, tukaj se pokaži)”. In vendar mi je danes jasno, da je Bog tako hotel!
V zgodovini še ni bilo na tem teritoriju nikdar slovenskega duhovnika, četudi pomeni Nice vrata in, prag v novi Zapadni svet slovenskemu človeku, Bil bi narodni smrtni greh, če bi se temu stanju tukaj ne odpomo-glo. Začel sem. Osem dolgih in mučnih let je, odkar vstrajam na tem polju s tako težko nalogo, kakršne v vsem svojem enaintridesetletnem duhovniškem delovanju še nisem imel. Primerjati se da nekoliko oni nalogi, ki serii jo imel nekoč v Ljubljani, ko sem za časa vojne gradil tam središče za po Nemcih izgnane redovne sobrate.
Da bi mi bilo možno, vsaj na osnovi temeljnega vprašanja — lastne življenske eksistence.; delovati v Nice. zato se moram v prvi vrsti zahvaliti francoskim redovnim sobratom kapucinom, ki so me v prvih letih “vzeli pod streho” ter mi dajali vsakdanji kruh. Prva pomoč tedaj, je pri-
mesta Nice ter dovažal pesek in apno, opeko in cement in vse karkoli je bilo potrebno, da bi iz stoletja stare,. razpadajoče hiše nekdanjih ribičev osnoval središče, kjer naj bi zgubljena slovenska kri našla svoj dom v — tujini . . .
Bolj kot se je razvijalo naše središče v Nici, vse bolj so rastle tudi potrebe, kričeče po nadčloveških naporih. Leta 1966 sem prvič skoraj omagal. Zdelo se mi je kot prvi padec na križevem potu. Zopet sem takrat segel po najbližji pomoči ter na vse župnike 27 fara v Nici izdal S.O.S. poziv . . . Nisem mogel drugače kot, da sem v vsej svoji frančiškanski preprostosti na ves glas in javno bolestno zaječal: aidez moi (pomagajte mi). Nekaj sličnega se je takrat godilo z mano kot se je apostolom v ladji na morju, ko je Peter zaklical: “Gospod, otmi nas, potapljamo se ... ” “Preteklo leto se je oglasilo v Nice kakšnih 1800 novih beguncev. To leto razmeroma isto število. Naj bi jih vendar smatrali kot človeška bitja. Razen tega so pa bratje v Kristusu ... S pomočjo avto-stopa, celo peš so prihajali nekateri skozi vso Severno Italijo. Dneve in dneve niso več jedli. Ne moremo, da bi zanje nič ne storili! ’Tako sem sporočal v tistem S.O.S. pismu.
Videl in vedel sem, da bo treba večje akcije, da vsaj “nekako” obstoj misijona zasiguramo. Bog mi je dal — tako upam rešilno misel: obrniti se na Ameriške Slovence. Pojdi k njim ter jim vse, vse, vse povej . . . Tako ste me lahko slišali v predavanjih, ko sem se letos zares k Vam zatekel.
Akcija za obstoj misijona se sedaj nadaljuje .
Kmalu, morda vsaj mesečno Vam bom ponovno pisal po “A-meriški domovini” ter Vam v člankih v vsej podrobnosti poročal vso zgodovino naših žrtev in dogajanj. Ko bi vse popisal, bi se zdelo, da je roman in vendar tako živo življenje vpričo dvajsetega stoletja, vzlic krščanske vere, civilizacije in kulture!
Tisti, ki bi jim srce rekalo, da bi bili pripravljeni “kaj storiti”, naj bi recimo letno žrtvovali kakšnih deset dolarjev za rešitev obstoja tega našega misijona. Zelo plemeniti bodo gotovo storili še več. In, kdor bi mi hotel pisati osebno, naj stori isto na naslov:
Jean, Pere Jacques, Mission Catholique, 6 Rue de France, 06, Nice, France, Europe.
Kdor bi želel oddati tam, naj bi storil to:
V New Yorku pri g. župniku, P. Rogan-u, Saint C y r i 1’ s Church, 62 St. Mark’s Place. Slovenci v Chicagu naj bi oddali pri gospe: Ana Gaber, 2215 So. Wood Street. V Washingtonu pri gospodu Stanetu Šušteršiču, Slovenci v Clevelandu pa, “Baragovem domu” ali v pisarnah župnije pri Sv. Vidu, o-' ziroma Marije Vnebovzete.
Ob času obiska letos ste bili zares dobri do mene. Nikdar ne bom pozabil tega, kako bratsko ste mi šli vsi na roko! Bog naj Vam bo stoteri plačnik! Do pri-rodnjič vas vse iz vsega srca lepo pozdravljam
Pater Jakob
7. novembra oddali svoj Sethu Taftu.
volit
glas
in da boste za župana
Jennie Hrvatin
Vabilo na beiokranfske “veselo maršinovanje”
Opomin volivcem
CLEVELAND, O. — Vsem volivcem našega velikega mesta Cleveland priporočam, da vsi opravimo svojo državljansko j noge, pa zato bo poskrbel znani dolžnost in gremo 7. novembra \ orkester “Sonet”. Od valčkov in
CLEVELAND, O. — Pesem trgatve je zamrla v vinogradih, preselila se je v bele zidanice in prijetne kleti. Sladko, potrgano grozdje je treba pripraviti po kadeh in sodih, da napravi naravni kemični proces. Grozdje vre. Preše so pripravljene, da sprejmejo sladko zmleto grozdje. Vijaki' se privijajo, sladka kapljica teče v veliko veselje gospodarja. Poplačan je velik trud njegovega celoletnega dela. Sodi se polnijo s sladkim vinskim moštom. V sodih mošt še vedno vre, zato se sodov ne sme zapreti, ker bi jih razneslo. Vretje vinskega mošta traja približno 14 dni do tri tedne, nakar se polagoma izpreminja mošt dišeče vino. Seveda s tem še ni delo končano. Še predno so preše pripravljene za stiskanje grozdja, je treba, pripraviti sode, jih očistiti, kar more biti temeljito opravljeno. Sode, posebno tiste, ki so za belo vino, je treba nekoliko žveplati, to vsak gospodar napravi po svoji želji in navadi. In ko je že mošt v sodih prevret in sod trdno zaprt, delo še nikakor ni gotovo. Zato pa je vince tem bolj sladko.
Da, kleti so polne dobrega sadeža, delo je v večji meri opravljeno. Poplačan je trud težkega celoletnega dela kmetu. Zgodi se pa včasih, da vse težko delo, vsa ljubezen do obdelane zemlje vse je pokončano v kratkih tridesetih minutah po naravnih katastrofah. Takrat je v kmečki hiši žalost, kakor da so izgubili ljubljeno osebo v družini. Ves velik up, veliki načrti, kaj se bo kupilo, kaj izboljšalo na posestvu, vse je izgubljeno. Tega se kmet najbolj boji. Ali on nikdar ne omaga, nikdar ne obupa. Vedno se zateče z veliko nado v srcu, da bo drugič bolje, k svoji zemlji. Zemlja mu je ljubica, zemlja mu je rodna mati, zemlja mu je spremljevalka v njegovih mislih. Tudi naše misli so združene s kraji in zemljo, ki smo jo pustili daleč onkraj morja. Kako boleč je spomin na čase, ko smo jo zapuščali. Ali kako boleč mora biti šele za Vas, dragi rojaki, ko ste morali zapustili svoja zelena polja, prostrane senožeti in dišeče vinograde. Koliko znoja je preteklo, da ste uredili svoja posestva, koliko vaše ljubezni do zemlje je bilo vložene v trde grude — vse to zapustiti in odditi na pot v neznano tujino. Ker nas je medsebojno vezalo veliko domotožje po domačih krajih, so si že naši očetje in njih predniki, kakor tudi mi sedaj ustanovili razne klube in drštva, da so se in se tudi mi zbiramo in se med seboj zabavamo. Iz naših ust in srca pa doni lepa pesem polna spominov na domovino.
Že iz prejšnjih let vam je znano, da Belokranjski klub priredi svoje '“veselo martinovanje” vsako leto. Tako tudi letos. Imeli bomo večerjo, za katero bodo poskrbele naše vrle kuharice. Za šankom pa vam bodo postregli naši fantje in možje s sladko kapljico ali ta trdo pijačo. Tudi ta mehkih pijač bo na razpolago. Da se ne bo grelo samo grlo in srce, ampak tudi
domu na Sa. Clair Ave. in pri članih kluba.
Pridite, veseli Vas bomo in upajmo, da tudi vi vsi boste zadovoljni, da se šli na veselo martinovanje k Belokranjcem. Torej na svidenje 4. novembra 1967 v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. v spodnji dvorani. Prisrčno Vas vabijo člani Belokranjskega kluba.
Olga Mauser
Lojze Irke, PhJ,
CHICAGO, 111. — Vsak uspeh, ki ga doseže Slovenec, nas razveseli. Še posebej pa, če uspe mlad Slovenec. S ponosom lahko zopet napišemo, da je eden mladih Slovencev v Chicagu dosegel višek svojih študij. Lojze Arko je bil namreč promoviran za_ doktorja filozofije na polju tehnološke znanosti, na kratko PhD.
Dr. Lojze Arko je bil rojen v Loškem potoku v Sloveniji, in sicer 6. februarja 1940. Obiskoval je DeLaSalle High School v Chicagu, in Illinois Institute of Technology, kjer je prejel B.S. iz fizike (1962) Nadaljne študije za doktorat je opravil na Northwestern University.
Predno je mladi doktor prišel do svojega cilja, je moral veliko študirati in se poglabljati v raziskovanje. Le to je vključevalo merjenje električnega u-pora kristalov kroma v magnetnem polju pri temperaturah tekočega helija. Večji del raziskovanja je opravil na Northwestern University. Za njegove poskuse so bili večkrat ti magneti premajhni, zato je del svojih poskusov izvršil na velikih magnetih v National Magnet Laboratory v Chicagu, ki je del Massachussetts Institute of Technology.
.. Poleg svojih študij se je Lojze vedno udejstvoval pri kulturnem in družabnem življenju či-kaških Slovencev. Upamo, da bo še vnaprej ostal za to navdušen in s svojo ženo Kristo še veliko pripomogel pri kulturnem in družabnem življenju čikaških Slovencev, posebno pri SAVI in Mladinskem zboru.
Slovenci iz Chicago smo ponosni, da lahko čestitamo drugemu doktorju iz znane Arkove družine. Ko mu čestitamo, mu želimo veliko uspeha in božjega blagoslova na znanstvenem u-dejstvovanju in v zasebnem in družinskem življenju.
P. Vendelin Špendov, OFM
¥aisif@ na igrs Tri sestre
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 5. novembra, ob 3.30 popoP. dne bo dramatsko društvo Naša zvezda podalo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue šaljivo igro v treh dejanjih Tri sestre. Po igri bo na razpolago okusna večerja, nato pa bo sledila domača zabava s plesom.
Igra je polna humorja in sem prepričan, da bo občinstvo ves čas držala v napetosti in dobri volji. Vse vloge so v rokah starih, izkušenih igralcev in gralk.
Na svidenje v nedeljo, 5. novembra v SDD na Recher Ave-
i
Vinko Zgonik
nue:
volit.
Volimo, saj veste za koga, to za zelo inteligentnega, zmožnega mladega moža, kateri nam bo • uredil dolgoletne stare pro-jih
šla iz lastnih moči” teritorija.1 bleme, ki jih ni malo. Mislim,
Potem sem začel: s ponošeno da ni treba ponavljati dosti ta- že dobijo redovno obleko od hiše do hiše, kih priporočil, ker jih dosti sli- Erstetovi
polk boste videli lahko tudi našo mladino v akrobacijskem plesu. Mi, stari tega več ne zmoremo, ker pri vsakem gibu kosti škriplje j o. Torej dragi rojaki, sezite po vstopnicah, ki se v cvetličarni Starc, v gostilni, v Slov. nar.
Amerika glavni dobavitelj orožja na svetu
V
WASHINGTON, D. C zadnjih šestih letih so ZdruŽ6ne države podvojile dobave orozJ industrijsko nerazvitim nrZ vam sveta. V preteklem letu ^ te dobave dosegle vrednost milijonov dolarjev.
Sovjetska zveza dobavlja jim državam po ameriških P° datkih letno povprečno or' v skupni vrednosti od 500 600 milijonov dolarjev.
rožja
do
K)o<^>o()<^=^()<rr^o<r><)()<r>0()<=50
Maks Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
KKKci>oo<=>oo<r>oo<r^o<=r>oo<r>)
Monikinih presenečenj ni bilo prežvekujejo betla ali pa delajo konca. Kako vljudni so vendar kaj z obema rokama — kar pa ljudje, če govore francosko! se pri njih redkeje dogaja kot Podjetje” je imenoval atek to pri nas, ker jim služijo tudi pr-skatlo z dvignjenim pokrovom sti na nogah — potem si vedno ko ga je natangneje pogle- snažijo zobe. Zato pa tudi ni no-'lula, ji je bilo jasno — ustni benega zobozdravnika na Mada-k°ti so mu sumljivo drgetali, gaskarju razen v glavnem me-^čito si je hotel privoščiti za- stu, kjer mu dajejo zaslužka kavo, da bi se pomeril z zgovor- Evropejci. Iboto 110 madame. Moniki se je zdelo, v " ka je kot v gledališču.	v:	„
“Bonjour, monsieur,” je odvr- ratnikom, «
*Ma dama in to je zvenelo kot prek trebuha. Ognjenordeča ruta 'k'dranje podzemeljske želez- okrog okov in dvoje vitkih, a Uice, “Kaj pravite? Spočila?? krepkih nog, ki so se svetile kot ti ljubi Bog, saj nikdar ni- ostružena ebenovina, so mu do-^am časa počivati — veste, če voljevale popolnoma prosto gi-si vdova — prav sama na bož- banje. V tem hipu mu je služila tetti svetu (tu je zdrdrala pod- ta prostost v to, da si je s pal
^meljska železnica prek votlemu mesta), da, če bi moj rajnki Miatole še živel — on pač ne ki bil dopustil, da se v tem pod-nebju uničujem — na rokah me nosil (ob tem je za hipec Manjkalo podzemeljski železnici toka, pa se je takoj povrnil) *noj ubogi Anatole, on ni mogel iznesti sever ovzhodnika... Mir? Tega sploh ne poznam — k°t so že zdaj razmere — garam 0(i jutra do večera — pravkar j*em se samo za hip usedla, da M premišljevala — oh, ljubi ^°g — kaj vam vse govorim — °Prostite, gospod — ali se ne bi Potrudili noter?”
Kljub izvrstnemu pouku mademoiselle Savatier ni bila Monika vsega razumela — samo, da le bil nekdo nosil to stasito da-na rokah in da je imenovala ^Premišljevanje”, če je delala sššš fuit”.
Skušala si je predstaviti Ana-toK, kako je nesel madame Ka-®ildo na rokah, pa še ni kon-s tem, ko je slišala atka Ogovoriti:
“Silno rad, madame, saj to je namen mojega obiska. Če bi Srečno naključje hotelo, da ima-te v svojem slavnem podjetju Pastor a za naju, bi bila vzhi-cetia.”
“Ba da! Seveda! Naravno! °sPod, želite sobe? Zase in za jna-lo gospodično? — Kako je *nična — pridi, otrok moj, da te 0kjamem — seveda, sobe z vsem Dobjem — gospod, lahko izbe-tete!”
Monika se je skrila za atka-^ Sreči madame Kasilda ni vz-rnjala dolgo pri eni misli in je °2abila na objemanje, ko Mo-ni videla več. Zdaj se je ^la na vse grlo:
■J'Pboto! Iboto! — Oh, ti fantje! v lkdar jih ni, kadar jih rabiš!—; doto! — Iboto!”
. £delo se je, da niti v “velikem v0Mlu” niti v njegovih manj-Pritiklinah ni bilo nikogar,
nato'
že popolnoma vlaknat,
cem leve noge praskal desno stegno. Kljub prejšnjemu bojevitemu razgovoru se je videlo, da so ga imeli vsi zelo radi. Vsi so se zasmejali, ko so ga zagle dali, in rekli nekam prisrčno: “Eh, Iboto, eh!” medtem ko je njegov otroški obraz z okroglimi, črnimi, porcelanastobelo obrobljenimi očmi prešerno žarel. Malgaški pregovor pravi: “Imaš prijatelje, če imaš rake.” No — raki so dobri in pregovor dokazuje, da jih znajo Malgaši ceniti, a Iboto je imel nekaj še boljšega: zvečer, ko so odšli gostje in je pridni mali dečko pospravljal verando, medtem ko se je Kasilda stokajoč iztegnila v svojem naslanjaču, je zli val skrbno vse ostanke iz kozarcev in steklenic v skledo: vino, konjak, liker, žganje — kratko-malo, vso mavrico — le vode ni smelo biti zraven. In kadar je bila madame zelo “v premišljevanje” zatopljena, je prilil zdaj pa zdaj še Šilce iz steklenice, ki se po božjih in človeških postavah še ni štela med ostanke. Nato je pomagal madami, umakniti se v notranje sobane. Včasih se je težko nanj opirala, kajti znaten del onega delovanja, “s katerim se je v tem podnebju uničevala”, je obstajal v tem, da je spreminjala polne steklenice v ostanke. Zlobni ljudje v Mana-njaryju, ki so to vse pripovedovali dr. Ozvaldu, so trdili tudi, da je bil Anatolu pripravil tako predčasen konec manj severovzhodnik kot pa njegova vnema, da bi odvzel svoji ženi čim več tega napornega dela. Vsekakor so prirejali vsak večer, ko je bila madame spravljena in so bila vrata in oknice “grand hotela” skrbno zapahnjene, v topli, po sajah, masti in rižu dehteči kuhinji prijetne družabne večere za Ibotove ožje prijatelje. Tedaj so čepeli v krogu okrog ču dežne sklede in temeljito raz-UK.imun m m-w j.io.xvwg.ui, pravljali o sončnih in senčnih M mu bilo ime Iboto. Toda plateh Vazahov na splošno in še so se lotili čolnarji te st- posebej gospe Kasilde.
Če to izvzamemo, pa je bil Iboto!” so zatulili vsi obe- štirinajstletni Iboto črn biser “ali ne boš prišel, ti kro- najčistejše vrste- Pekel je in ku j^ilja pečenka — hudo naj te hal, pral in pometal, postiljal in . trebuh in tvojega očeta naj stregel gostom, mazal s staro (j02re morski pes! — Ali misliš, zobno ščetko mokro kredo na ^ bomo še dolgo tu stali?”	madamino tropsko čelado, dok-
t^Mau — ua,” je rekla kuhinja ier se ni svetila kot sneg, hodil ^ Cn° tako kot prej veranda. In na trg nakupovat, loščil tla, tako je: “Vj ste pa najbrž ukradli ha jih je namazal z voskom, si Sq1 ^Cu 0gnjene vode ali pa je navezal na nogi dva polovična do^6 P°žrlo vaše možgančke — kokosova oreha in se z njima po se jih ni moglo najesti— rjavi ploskvi drsal tako drzne, si želite, da ne pridem — da bi se bil vsak umetni drsalec vi dojenčki!”	lahko od njega učil- Zato je bilo
kuhinjskimi vrati se je kajpada kar v redu, da je užival Col a2a^ Ib°t0J ki je bil nazval iboto pri Evropejcih in domači-aarje in krmarje dojenčke- nih velik ugled. Mnogim je bil Nd ^ ^osti večji kot Monika in pa£ “grand hotel” edina svetla gQveti je bilo, da je kakor nje- točka Mananjaryja in vsa raz-Ijlj.a (§°spodinja dolgo in teme- lika med belci in rjavci je ob-gj 0 Premišljeval”. Z eno roko stajala le v tem, da so srkali k0!! mel oči, v drugi pa je držal vaZahi na verandi razne pijače bpor^b lesa, ki je bil od dolge zapovrstjo iz kozarcev, medtem
M
F. Tomažsn piše iz Zambije
LUSAKA, Zam., Afrika. — P, J. Kokalj me je takoj po prihodu sem začel nagovarjati, naj Vam opišem svojo življensko pot. Priznati vam moram, da nisem poseben prijatelj pisanja, še poseb no ne o sebi. Ker pa gre za misijonske prijatelje in dobrotnike, nisem mogel odreči.
Doma sem s Krke na Dolenjskem, kjer sem hodil tudi v ljudsko šolo. Že med drugo svetovno vojsko sem šel v gimnazijo v Škofove zavode v Ljubljani, t.j. v srednjo šolo. Konec vojske sem se s starši umaknil na Koroško. Od tam so nas prepeljali v Italijo, kjer sem bil tri leta po različnih begunskih taboriščih. Sredi 1. 1948. smo se izselili v Argentino, kjer sem moral zamenjati knjige za delo na polju. Ker pa je bil zaslužek slab, sem se vrnil v mesto in prijel za lopato pri zidarjih; toda to le za nekaj časa. Kmalu sem namreč dobil službo v tovarni za pohištvo, nato za klavirje in končno v neki trgovini. Šlo mi je za to, da bi kar se da zaslužil; potrebe v družini so bile namreč hude. Počasi pa je šlo tudi tu na bolje: v predmestju mesta Buenos Airesa smo kupili krpo zemlje ter si na njej postavili hišico. Ko pa je 1956. naša družina lepo narasla: iz Slovenije sta namreč prišli za nami dve sestri in brat sem mogel uresničiti svoj mladostni sen: postati duhovnik! Ravno tedaj je bil na obisku rajnki škof dr. Gregorij Rožman; njega sem prosil za sprejem v slovensko zdomsko semenišče. Sprejel me je z veseljem, ki ga ni prikrival.
Kmalu po sprejemu v semenišče pa sem začutil klic po redovniškem življenju. Ta je postajal v meni vedno močnejši. Eden izmed razlogov za to, morda celo najmočnejši, ki me je vabil v redovništvo, je bila možnost, da me pošljejo v misijone. Misel na misijone je bila namreč v naši hiši, odkar se spominjam, vedno zelo živa. Z zanimanjem smo brali življenjepise misijonarjev in misijonska poročila; za misijone se je v naši družini vedno veliko molilo in jih tudi gmotno podpiralo. Naj vam povem samo en primer te žive misijonske misli v naši družini: Ko sem bil še bogoslovec in smo nekega dne brali mi-
žbi Jezusovi sem namreč videl zame najboljšo uresničitev obeh mojih idealov: redovništvo in misijoni. — V Družbo Jezusovo me je sprejel rajnki p. Jože Prešeren, in sicer v slovenski jezuitski oddelek. Noviciat sem opravil v Argentini. V tem času je bilo ugodno rešeno moje vprašanje o misijonih: sprejet sem bil v misijon Lusaka, Zambia. A preden pojdem tja, tako so pisali iz Rima, naj grem še eno leto zaradi izpopolnitve v teologiji v neko angleško govorečo pokrajino, da bi se obenem še mimogrede izuril v angleščini. Ena od takih dežel pa je Indija. Svojim predstojnikom sem zelo hvaležen, da so me poslali tja, in to ne le zaradi angleščine, marveč zlasti tudi zaradi tega, ker je to misijonska dežela in vladajo tam take razmere, ki so kot nalašč dobra priprava za katerikoli misijon.
V Indiji sem študiral na papeški univerzi v Pooni. To je velik študijski center — samo jezuitskih študentov je nad 200, nato pa še bogoslovci petih drugih redovniških skupnosti in domači škofijski semeniščniki — praktično iz vseh delov sveta, ki se pripravljajo v večini za delo v Indiji. Že sam stik in sožitje s tolikimi in tako različnimi ljudmi, ki pa imajo isti cilj, je veliko doživetje, ki nudi bogate skušnje in širi človeku obzorje.
Imel pa sem tudi priložnost, da sem obiskal in si tam na kraju samem ogledal delo v Gospodovem misijonskem vinogradu, kjer domačini in misijonarji iz dalnjih dežel z ramo ob rami sadijo, zalivajo in žanjejo božjo setev. Še prav posebno doživetje zame pa je bil moj obisk pri naših slovenskih misijonarjih v Bengaliji. Kdo si jih ne želi o-biskati, videti njih življenje in sadove tridesetletnega dela; govoriti z njimi o njih uspehih in neuspehih . . . Spoznal pa sem tudi vsaj nekoliko velikost in raznoličnost Indije, njenih narodov, zlasti tudi njih duševnost, ki je dokaj drugačna od one na zapadu. Vsekakor je bilo to zame zanimivo in koristno leto.
Ko so na praznik Marijinega “Edinost!" v okolici železniške materinstva, 11. okt. tl., v avio-J postaje Atocha, kasneje pa raz-nu, v katerem sem se pripeljal gnala mlade demonstrante v bli-
janka v Zambiji. Tukaj bom o-stal kakih deset dni, da se nekoliko razgledam, kar sem pa v glavnem že storil. Ogledal sem si misijonske ustanove v Lusaki in tudi v Broken Hill smo šli s pp. Kokaljem in Rudežem, si ogledali tamkajšnje postojanke ter obiskali br. Jožeta Rovtarja, ki se tam pripravlja za delo, ki ga še čaka. ,
Kar se naše župnije v Matero tiče, sem dobil na splošno dober vtis. Velika je in še naprej hitro raste, kot je to po vseh predmestjih nastajajočih velemest, kot je Lusaka. Dela bo ogromno, težav se ne bo zmanjkalo; odgovornost, ki smo jo sprejeli, je velika. Pa o vsem tem vam je gotovo pisal že p. Kokalj. Pač pa bi vam rad priporočil naš misijon, ki je pravzaprav tudi vaš, in sicer najprej v molitev in darovanje žrtev, katerih imamo v svojem vsakdanjem življenju dovolj. To je prvo, kajti brez tega božje Kraljestvo ne raste. Drugo pa je gmotna pomoč, ki je izraz in dokaz krščanske ljubezni do Boga in Njegove Cerkve.
Glede moje bližnje prihodnosti vam lahko zaupam, da pojdem 21. okt. t.l. v sosedno državo Malawi, ki je vzhodno od Zambije. Tja pojdem vsaj za tri mesece na študij chinyanščine, to je jezika, ki je tam in tudi tukaj najbolj razširjen. Ko se bom vrnil, bom zaoral brazdo
Do demonstracij je prišlo tudi v Barceloni, toda tam se niso mogle te prav razviti, ker je policija nastopila od vsega začetka s številnimi okrepitvami, naglo in odločno.
Demonstracije so bile v glavnem proti vladni kontroli nad delavskimi unijami in študentovskimi organizacijami. Delavstvo in dijaštvo zahtevata svobodo organiziranja. Delavstvo se pritožuje seveda tudi zaradi svojih gospodarskih okoliščin in delovnih razmer.
S.
tfm s svobodo!
WASHINGTON, D.C. — Državljanski odbor za mir s svobodo v Vietnamu, v katerem sta med drugimi tudi bivši demokratski predsednika ZDA H. Truman in bivši republikanski predsednik ZDA D. D. Eisenhower ter vrsta drugih odličnih in splošno znanih političnih in vojaških osebnosti, se je izjavil odločno v podporo vladne politike v Vietnamu.
Na čelu odbora sta bivši sen. Paul H. Douglas in gen. O. Bradley, poveljnik 12. armadne skupine v drugi svetovni vojni in bivši načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA. Na tiskovni konferenci je bivši sen. P. H. Douglas zanikal, da bi bil odbor sestavljen v podporo
Hranite denar za deževne dneve
—kupujte U. S. Saving* borni*- ’
MALI m
A
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
Hiša naprodaj
6-sobna Colonial hiša v Euclidu, najboljša ponudba čez $22,500, blizu šole, cerkve in CTS trans-portacije. Kličite 261-1375.
-(210)
Spalna soba
se odda, s kuhinjskimi privili-gijemi, Kličite 541-3336.
(208)
Johnsonove politike v Vietna-svojo mu> četudi v izjavi poudarja, da v slovenskem misijonu [podpira “urad predsednika”. U-Matero. Iskreno se vsem zahva-[stanovna izjava odločno naspro-Ijujem in vas vse pozdravljam. ^ tuje vsaki “predaji, pa naj bo še
Lusaka, 17. 10. 1967.
Lovro Tomažin, D.J.
Španska policija je uduiiia demonstracije
Delavstvo in dijaštvo je demonstriralo v Madridu in Barceloni za« svobodo organiziranja.
MADRID, Šp. — Policija je nastopila z vso silo in močjo proti demonstracijam delavstva in dijaštva v Madridu in Barceloni proti Francovemu režimu. V Madridu je v petek policija na konjih udarila na demonstrante, ki so kričali “Svoboda!”
iz Indije v Zambijo, po zvočni-
sijonska poročila ter so o njih kih naznanili, da bomo čez ne-
pogovarjali v družinnskern krogu, mi je 'moj rajnki oče rekel: “Lovre, pojdi v misijone in jaz pojdem s teboj in ti bom opravljal vsa hišna in gospodarska dela na misijonu.” Jaz sem se mu tedaj samo nasmehnil. Sele v večnosti je pozneje zvedel, da je bila takrat tudi v mojem srcu ravno tista želja.
Nekaj mesecev pred duhovniškim posvečenjem sem zaprosil za sprejem k jezuitom. V Dru-
kaj minut pristali v Lusaki, so se mi oči orosile v hvaležni molitvi, da sem srečno končno le dospel na svoj tako zaželeni cilj. Na letališču so me pričakali superior našega misijona p. Kap-fer in patra Kokalj in Rudež in brat Mbesha, Zambijec, čeprav smo se prvič videli, smo postali takoj dobri znanci in še kaj več. Vsi skupaj smo se odpeljali v Matero, kjer je pravzaprav pr-
žini Via Gran sredi mesta. Večje število je bilo prijetih.
Žandarmerija je streljala s puškami v zrak, predno se ji je posrečilo ustaviti in razgnati kakih 1500 delavcev na pohodu proti sredini Madrida. Do ostrih spopadov je prišlo na večjih drugih krajih, ko so delavci iz predmestij korakali proti sredini mesta k skupni demonstraciji proti režimu. Do spopada s policijo je prišlo tudi na univerzi, ko so študentje hoteli demon-
slovenska misijonska pošto- strirati v podporo delavstva.
ko so dosegli Ibotovi rojaki po
V ------, IVU £>U	X	^	1 ~
l^k n^m ie krskal P° zofr6*1- zaslugi mešanice v čudežni sklece ? si Malgaši snažijo zobe in, di še hitreje isti cilj.
2e o o jecj0 ravno riža ali	(Dalje prihodnjič
Ženitna ponudba
Kanadski Slovenec želi spoznati Slovenko v svrho ženitbe. Starost od 30 do 40 let. Je lahko vdova. Ponudbe na upravo A.D. pod značko .“Srečnejša bodočnost”.	(209)
V	najem
Oddamo tri opremljene sobe, zgoraj, svoj vhod. Kličite EN 1-0036.	(208)
V	najem
3-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1179 E. 79 St. Za $35. Oglasite se v sprednjem poslopju ali kličite 631-3144.	(209)
tako zakrita”, kajti “Amerika si ne more privoščiti, da bi pustila prosto pot goli agresiji ali zatiranju svobode”.
Novi odbor je odločen delati za mir v Vietnamu, toda le ob ohranitvi svobode za Južni Vietnam in njegovo prebivalstvo.
Objava vojne hi ustavila protivojna teeisstraeip
DES MOINES. Iowa — Guv. Ronald Reagan iz Kalifornije je tu na republikanski večerji, za katero so plačali udeleženci po $100, dejal, da je mislil o tem. če ne bi kazalo “objaviti vojno” v Vietnamu in tako dobiti sredstvo za nastop proti onim, ki javno demonstrirajo proti ameriškemu vojnemu naporu v Vietnamu.
Če bi bile Združene države formalno v vojnem stanju, bi bilo mogoče večino zadnjih protivojnih demonstracij, posebno še pohod v Washingtonu preteklo soboto, preprečiti v okviru zakona “proti izdaji in podpiranju sovražnika”.
Guverner je k temu pripomnil: “Ne morem videti, kako naj ameriško ljudstvo še dalje prenaša to, da vlada zahteva, naj se njegovi sinovi bore in umirajo, istočasno pa brani pravico nasprotovanja v taki meri, da služi dejansko sovražniku, ki skuša pobiti njegove sinove!”
UPOR NA BOUNTY,, — Potomec upornih mornarjev z ladje Bounty je prijel za krmilo ladje na Bounty Exhibit jv ^St'. Petersburg, Fla, Tom Christian na desni, prapravnuk u-pornika Fletcher ja Christiana se je za sliko postavil poleg nuga Boy da, upravnika razstave. Tom je v ZDA na študiju.
Urugvaj mora iskati gospodarsko pomoč na tujem
MONTEVIDEO, Urug. — U-rugvaj je še lani mislil, da bo lahko sam premagal vse svoje gospodarske težave, zato je odklonil pomoč Mednarodnega denarnega fonda in Mednarodne banke pod pretvezo, da obe u-stanovi stavita pretežke pogoje za njihovo sodelovanje. Sedaj ga je pa gospodarska stiska hudo pritisnila ob steno.
Predsednik Gestido je izjavil, da bo iskal pomoč pri obeh gornjih zavodih, ob enem pa tudi | pri ameriški Agenciji za med-i narodni razvoj in pri Med-ame-1 riški banki. Vso to.pomoč mora j imeti; da spravi svojo deželo zo-I pet na noge. Gestido je ob enem j tudi preklical dosedanje obsedno stanje, ki je dajalo upravnim oblastem pravico, da z močno roko preprečijo vse izgrede, ki so bili zvezani z generalnim štrajkom.
FrijatsS’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
St. Clair Ave. & 68th St.: EN 1-4212 AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
V najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, preproge, klet, plinski fur-nez, v St. Clair - Superior okolici. Kličite HE 1-9482 po 7.30 zvečer.	(212)
Moški dobijo delo
MACHINISTS
IME 0LE¥EL&i£ PNEUMATIC Iml ib,
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS
Corp.	t
mmmm
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
mmi. mmzi
Contouring and profiling Machines	/
KGRfZOftm
mmm mm mm
LATHES
GAP TURRET ■ • LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES mrši DRILLS
mmmim
iAOHINB
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite sc osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
| An Equal Opportunity Employer
(211)

Rotijin Blaže
“V Žire mu diši!” tako je go-!prijazne besede. Posečnik je pa vorilo dekle dalje; “dobro vem: molčal in slabe volje je bil.
(Spisal Pavel Perko.)
“Uidem! Ne da bi me podil— Uidem sam!” tako je sklenil naposled.
In precej mu je prišlo v srcu tako veselo, tako prijetno, tako lahko... V hipu je pozabil vse drugo.
Skočil je po koncu in se začel napravljati.
“Uidem!” '
Vse misli so se mu sukale okrog edinega središča uidem ...
Kar se znova začujejo stopinje v skednju.
Blaže je obstal in poslušal... To je bila Poeečnica.
Posečnica se!je ustavila pod lestvico in ga poklicala:
“Blaže!”
“Kaj je?” se je oglasil Blaže prijazno; zakaj Posečnica je bila dobra žena, ki mu ni nikdar rekla žal besede-
“Ali si vstal, Blaže? Pojdi doli, pojdi! V mlin boš peljal, zato ker ne bomo orali... Da si moral pozabiti kolca, Blaže! Sam se zdaj krega in rohni po hiši... No, pa da si vsaj domov prišel po noči!”
Nič drugega mu ni rekla Posečnica tisto jutro. In zaradi Po-sečnice bi bil rad še ostal. Le da bi tega Posečnika ne bilo!
A žal, Posečnik je bil ves drugačen, pa tudi ostala družina ni bila dosti prida.
In še le tiste dni — tako se je zdelo Blažetu — 'je spoznal docela te Posečnikove ljudi!
VIII,
Naslednje dni Posečnik po ves dan z Blažetom škotro ni pregovoril besedice. Jezno se je držal in niti na vprašanja mu ni odgovarjal. Bil je kakor pravcato jesensko jutro.
In družina je vedela, zakaj se huduje gospodar, ^sled tega so se še drugi jezili, nad Blažetom, in sicer vsak po svoje.
Zlasti dekle —u, kako ga je to gledalo po starani in ga zbadale za vsako malenkost!
In pa hlapec! Če je Blaže vozil z voli domov in sta se vola nekoliko popasla ob potu, ne da bi bil Blaže to opazil, je že vpil nad njim:
CHICAGO, ILL.
REAL ESRATE FOR SALE
“Ho! Voli se pasejo! Ni čuda, če se, ko v dolino gleda, ne da bi pazil na nje, in ko misli na Bog ve kaj, a ne na to, na kar bi imel!”
In to se je ponavljalo dan na dan!
Blažeta je to neznansko jezilo! O, to so bile muke! V takem ni bilo prestajati!
In tem rajši se je poslej zamislil tja doli v dolino — tja doli v Brode. Vselej, ko je videl kako je solnce obsevalo reko, vijočo se med travniki, ali pa lužo in ribnjak doli pri Bolan-tačevi hiši, ali pa jez pri Andrejevem mlinu: vselej mu je prišlo milo pri tem in skoro zoper voljo so mu izrekla usta, kar je mislilo srce:
“Ne bo dolgo, ko bom služil kje tam-le doli!”
Kdaj ravno uide od Posečnika, tega še ni bil sklenil. Posečnik mu sicer ni rekel kar naravnost: “Pojdi!” — vendar, če bo šlo tako naprej, bo porabil Blaže prvo priliko, ki se mu bo nudila, in bo šel; toliko je bilo gotovo-In glejte — prilika se mu je ponudila poprej, nego je pričakoval.
V nedeljo popoldne je bilo po nauku. Solnce je sijalo in se upiralo v rebra. Bilo je toplo, skoro vroče. Blaže je sedel na vrtu pred hišo in zopet gledal pred se v dolino. V dolini je bilo vse tako lepo, tako nedeljsko, tako praznično ...
Pa je prišlo Posečnikovo dekle sem za hišo in obstalo tik za Blažetom ... Tedaj si je želel Blaže tega dekleta najmanj!
“Kaj hočeš —?” je zarežal nad njim.
“Nič.”
In gledalo ga je z nasmehom, v katerem je Blaže bral zgolj prezir in zaničevanje — nič drugega.
“Kdo te je klical?!”
“Nihče. Saj ni, da bi me moral .. • Hm! Vidiš ga, kako je zamišljen ... Dolg čas mu je!” “Komu je dolg čas?”
“Tebi, hahaha!”
“Kdo pravi, da mi je dolg čas?”
“Jaz!”
Blaže je umolknil in se zamislil doli proti Brodem, kjer se je visoko nad poljem sukala kanja, prežeč na miš pod seboj.
v Žire mu diši! Tu pri nas mu ni všeč, hahaha! V gorah je, in dela je obilno ... Misliš, da je po dolini boljše? Seve, tam po Žireh — tam pri Vilfanu ...” “Molči!”
“Zakaj? Ali meniš, da ne vem, da misliš proč. Dobro vem; saj se ti vidi... V Žire jo misliš pobrati. In oče tudi vedo, da jo misliš •.. Pa pojdi, le pojdi —!” Da ni v tistem trenutku poklical Posečnik dekleta, prav gotovo bi bil skočil Blaže po koncu pograbil krepelec in ga zalučal za njim. Zakaj kadar je Blažetu zavrela kri, tedaj se ni menil za nič. In če mu je kdaj zavrela kri, tedaj mu je.
Da, tedaj mu je. To mu je bilo preveč. Takoj, ko je odšlo dekle, je skočil po koncu in se z urnimi koraki podal na plani-nico. Na planinico — tja je najrajši zahajal ob nedeljah popoldne. Zlasti tedaj, kadar je imel o čem premišljati. In danes je imel...
Zdaj bom pa šel,” to je bil Blažetov sklep že po poti na planinico.
In ko je prišel na svoje mesto, odkoder se je najlepše videlo v dolino, je bil že dozorel ta sklep popolnoma.
Zdaj bom pa šel! Takoj jutri pojdem!”
Nič več ni omahoval, nič več ni dvomil. Načrt je ležal jasno pred njim. In vesel je bil tega načrta.
“Zdaj bom pa šel! Takoj jutri pojdem! In sicer domov bom šel najprej!”
In tako je tudi bilo.
Drugo jutro je šel — hočem reči: ušel-
Kako so se čudili pri Poseč-niku, ko drugo jutro Blažeta ni bilo izklicati z ležišča! Ni se oglasil in ni ga bilo, kakor bi ga bila slana vzela po noči.
Posečnik je takoj uganil, kaj se je zgodilo.
“Ušel je!” je rekel sam pri sebi.
In malo zamišljen je poiskal Posečnico, češ:
“Skoro gotovo je ušel.”
“Beži, beži! Ali res?”
Hitela je gledat še Posečnica. Ko se je prepričala, da bo naj-orž tako, kakor je povedal Posečnik, je začela jokati in očitati Posečniku, zakaj ga je. imel tako hudo in zakaj mu ni privoščil
CICERO BY OWNER Income or investment.. 7 rooms, 4 bdrms. Mod. tile 1% baths. Forced hot air gas ht Frame. 22nd PL nr. Central, Exc. cond. Must see interior to appreciate. HU 5-7931.	(208)
LISLE BY OWNER 7 yr. old, 3 bdrm, house. Att. gar. Fin. rec. rm. 170’ front. Lndscpd. lot. crptd. Beaut & Unusual patio. $26,300 for quick sale. 971-3199.
(208)
DES PLAINES BY OWNER ” Nr. Golf Mill. End Tnhse. 3 bdrm., 1% baths, sep. din. area. Pan! rec. rm., cent. A.G., Ige. patio, Ige. Ind-scpd. lot. crpt, drps., appli., Mid. 20’s.	824-8943 or 537-0487
(212)
BY OWNER
10 acres cleared. On state Route 53. I mile north Stevensen Expressway. Ideal for business, commercial, homes or recreational purposes. Possibly 5 additional acres available.
CHICAGO, ILL
Le dekle Posečnikovo je ostalo hladno pri vsem tem in de-jajo malomarno:
“Saj bo prišel nazaj še rad!”
In te misli se je oprijel naposled še Posečnik in tolažil Posečnico:
“Kajpak da bo prišel. Kam bi se sicer dejal, reva nadležna—? Kam pojde? Domov k materi? — Rotija ga bo zapodila nazaj, kajpak!”
Toda, da je Posečnik videl, kako malo hudo je sprejela Rotija tisto jutro Blažeta, izvestno bi si bil mislil sam pri sebi: Ne bo ga nazaj!
In v resnici, niti sam Blaže se ni nadejal tako ugodnega sprejema pri materi.
Rotija se ga je sprva ustrašila. Skuhala je bila kosilo — zgodaj je še bilo — in še je stala v veži pred pečjo, ko se prikaže Blaže na pragu.
“Križ božji! Ali si ti, Blaže?”
“Jaz sem.”
“Kako to? Po kaj — kako, da si prišel?”
“Ušel sem.,..”
“Kaj —?” Rotija je osupnila in nehote ji je stisnila roka kuhalnico, ki jo je držala med prsti. — “Ušel si—? Od Posečnika ... Zakaj?”
“Tako —!”
“Ti bom dala: tako! Otrok zanikarni! Ali mi boš—!”
In hipoma je bila v ognju kakor včasi, ko je bil Blaže še kot majhen otrok doma ...
Toda — žal! Blaže ni bil več otrok. Od one nedelje, ko ga je zaničeval Petelinov Tinče na planinici, od one nedelje sem je sklenil biti drug, ves drug—bolj moški, bolj trd, bolj postaven! In da je bil res, to je pokazal že s tem, da je ušel od Posečnika. Pa tudi nasproti materi se ni dal ostrašiti kar, tako.
“Ušel sem!” je pritrdil mirno, a odločno; “ušel sem in prav se mi zdi, da sem ušel. In če me izpodite nazaj, zopet uidem ...”
Rotija se je čudila. Kako si je hotela razlagati Blažetov nastop? Tako odločnega ga še ni videla dotlej.
“Ali sta se, Blaže, ali sta se morebiti s Posečnikom?”
(Dalje prihodnjič)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnino že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
K
T
f 4 4 4
J
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JA.KO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
t
V
»f
❖
t
I
4
4
4
r
t
i
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
!!
4
4
4
,
MALE HELP
Call 739-0615
(212)
MOBIL OIL CORP. SERVICE STATION FOR LEASE
Rand—Dempster. Des Plaines Main N. W. Highway, Barrington Lake-Hawley, Mundelein California-Pratt. Chicago Belmont-Narragansett, Chicago Lawrence-Campbell, Chicago.
Paid training for those who qualify. For information call Mr. Lou Bright
647-9644
(208)
HELP WANTED
NEUM0DE MISERY
NEEDS SALESPEOPLE
Full time sales help wanted for Neumode Shops
— —Various locations including downtown Chicago. Attractive air-conditioned surroundings. Good pay. Pleasing personality and willingness to work more important than previous experience. We will train.
Phone Mr. FREDRICHSEN
FI 6-0125 FOR INTERVIEW APPOINTMENT
NOVEMBER
4.	— Belokranjski klub priredi
svoje veselo Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
5.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
11. — Štajerski klub priredi
svoje vsakoletno MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
11.	— Klub slov. upokojencev v
Newburgu priredi BANKET ob 5-letnici obstoja kluba, v SND na E. 80 St. Začetek ob 6. zvečer. Igral bo Zabak trio.
12.	— Proslava 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev v šol-Ski dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob treh popoldne.
18.	— Baragov dom priredi družabni večer ob 10-letnici ustanovitve.
17., 18., 19. — Letni farni puran-
ski festival v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
19.	— Fara Marije Vnebovzete priredi Puranski festival v šolski dvorani.
19. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Road svoj jesenski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
19. — Sestanek in zabava delničarjev Baragovega doma v prostorih Baragovega doma ob 10-letnici obstoja Doma.
23. — The Sixth Thanksgiving Tony’s Polka Party v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
26. — Dramatsko društvo Lilija
poda v Slov. domu na Holmes Ave. veseloigro “Vaška Venera”. Začetek ob 3.30 pop.
26.—Pevski zbor Planina priredi koncert za 30-letnico svojega obstoja. Začetek ob 4. pop. v Slov. nar. domu na Maple Heights.
DECEMBER
2.	— Očetovski klub fare sv. Lovrenca priredi vsakoletni ples v Slovenskem narodnem domu na 3565 E. 80 St. Začetek ob 8.30- Igral bo Eddie “B” Trio.
3.	— Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob 4. popoldne.
3. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue.
3. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽEVANJE v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
17. — Ob štirih popoldne bo pel
v cerkvi Marije Vnebovzete tamkajšnji cerkveni pevski zbor ILIRIJA “Slovenski Božič”.
30. — Silvestrovanje v SDD na
Recher Avenue v obeh dvoranah. Igrata orkestra Pecon-Trebar in Grabner.
1968
JANUAR
13. — Slov. športni klub priredi
zabavo v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
FEBRUAR
4.	— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slov. domu na Holmes Ave.
11. — Klub slov. upokojencev v
E u c 1 i d u pripravi zabavno prireditev v SDD na Recher Avenue.
17. — Katoliški veterani Post;
1655 prirede v farni dvorani pri Sv. Vidu svoj 19. letni pleSi
24. — Dramatsko društvo Lilij®
priredi “Nagradno maškerado v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slo* venci”.
MAREC
3. — Slovenska šola pri Sv. Vid®
pripravi obed s pečenimi Peškami in govejo pečenko v šolski dvorani. Serviranje od 11. dopoldne do 3. popoldne.
9.—Klub upokojencev na Waterloo Rd. ima večerjo in zabavo za petletnico ob 5. uri pop. 17. — Federacija slov. narodnih domov priredi banket v čast “Moža leta” v SDD na Recher Avenue.
31. — Glasbena Matica poda v
SND na St. Clair Avenue svoj pomladanski koncert. Začetek ob 3.30 popoldne.
APRIL
20. — Društvo SPB Tabor pripravi spomladansko družabn0 prireditev v Slov. domu r1® Holmes Ave. Začetek ob osmih zvečer.
MAJ
5.	—Pevski zbor TRIGLAV pod®
svoj letni koncert v Sachsen-heim dvorani na 7001 Denise® Avenue.
11.	— Ples slovenske folklor®®
skupine KRES. Igrajo Vesen Slovenci.
12.	— Slovenska šola pri Sv-
Vidu priredi materinsko pr0' slavo v šolski dvorani pri SV' Vidu.
20 — Slovenska pristava priredi “Pristavsko noč”, zabavo s plesom, v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 6.30.
JUNIJ
2. — Društvo SPB Cleveland pripravi proslavo Slov. Sp0' minskega dne z mašo za padi6 žrtve komunistične revolucij6 in žrtve druge svetovne vojn® pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd.
8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsk proslavo vetrinjske tragedij6 s sv. mašo na Slovenski P1®' stavi.
16. — Otvoritev Slovenske P1®
stava za 1. 1968: piknik in pleS'
30. — Slovenska šola pri
Vidu priredi piknik na Sl° venski pristavi.
JULIJ
21. — Slov. športni klub P_r*re/
piknik na Slov. pristavi. Sp°r ni spored, ples in zabava.
28. — Slovenska šola pri l^ar^g
Vnebovzeti priredi piknik 11 Slovenski Pristavi.
AVGUST
11. — Društvo Najsv. Imena f®r®
sv. Vida priredi piknik 11 Slov. pristavi.
SEPTEMBER	.
8 — DSPB TABOR prirej
spominsko proslavo 2oAetnl tragedije Turjaka in Grčar1 na Slovenski pristavi.
NA POTU DOMOV — Letalo RA Phantom se preko morja vrača js (poleta nad Severni Vietnam na oporišče pri Cam Ranh Bay V Južnem Vietnamu.
OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO / SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO