PlLtSliilno otatana v cjotovfnl. Leto XX., žt. 283 Upravnistvo: iiubliana, Knafljeva 6 — Telefon štev. 3122. 3123. 3124, 3125, 3126 inseratni oddelek: Uubljana, Selen-borgovo ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg it. 7. Telefon st. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uRco 2. Telefon st 190. Računi pn pošt. ček. zavodih Liubliana št. 17749. Ljubljana, sreda t, decembra 1939 Cena i Din izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Knafljeva ulica 5, telefon 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor. Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Ljubljana, Napad na Finsko in skandinavske države Sovjetski napad na Finsko je sprožil malodane po vsem svetu vznemirjenje in ogorčenje. Gotovo najbolj pa se je polastilo razburjenje prebivalstva v Skandinaviji, tako na Švedskem in na Norveškem kakor na Danskem. Pri tem vzbuja pozornost, da se vznemirjenje ne širi samo med prebivalstvom, zlasti med mladim svetom, ki prireja demonstracije ter se zbira v prostovoljce za pomoč za Fince, a tudi za lastno domačo armado. Vznemirjenje je prešlo tudi v uradne kroge in zlasti na Švedskem so poklicali pod orožje znatne rezerve in v velikih mestih pripravljajo že vse potrebno za eventualno evakuacijo. V Skandinaviji jemljejo potem takem stvar zelo resno in računajo z možnostjo, da se konflikt ne ustavi na mejah Finske, marveč da poseže še dalje. Pri tem se pojavljajo tudi bojni klici, ki pozivajo, naj gredo vsi Skandinavči na pomoč Fincem, češ da s tem povečajo lastno obrambo, ki more sedaj računati z večjo verjetnostjo na uspeh nego kasneje, ko bi imela opravka vsaka država zase s premočnim nasprotnikom Komaj je mogoče misliti, da bi imeli ti klici odmeva v uradnem zadržanju vlad, kajti vse skandinavske države skupaj s Finsko vred imajo komaj nekaj malega več prebivalstva kakor sama Jugoslavija. Tudi ako bi se udeležili vojnega podjetja Fincem v pomoč vsi Skandinavči, bi pomoč najbrž ne bila dovolj izdatna, ne samo zaradi številčnega sorazmerja, temveč tudi zaradi ogromnih razdalj, ki jih je treba tu upoštevati in ki bi se uveljavljale kot velik faktor same po sebi. V Skandinaviji bojazen pred Rusijo ni nova. Obstojala je prav krepko že v carski dobi. V časih, ko je Finska tvorila del carske Rusije, so ruski grani-čarji stali tako ob švedskih kakor ob norveških mejah. Prav s teh meja ni daleč do obale širokega Atlantskega oceana, do znamenitih severnih norveških fjordov, ki se odlikujejo po tem, da so vse leto brez ledu in nudijo v bogati izberi one podnebne prednosti, ki jih ima ruski sever samo v Murmansku. Že v predvojni dobi je nastal v skandinavskih deželah strah, da se bo nekega dne v ekspanziji velike Rusije pojavila tudi težnja, poti preko teh norveških gora do atlantske obale. Ta bojazen se je zdela tem bolj upravičena, ker gre tu za jako majhno poseljeno ozemlje. Odkar se uveljavlja sovjetska ekspanzivna politika v Baltiku, so se obnovile vesti, da meri sovjetsko stremljenje tudi čez Norveško. Ponovno se je v tej zvezi imenovala luka Narvik, češ da predstavlja cilj sovjetskih ekspanzivnih prizadevanj. Da je bojazen upravičena, so utemeljevali z navedbami, da šteje vse severno norveško ozemlje, ki bi pri tem prihajalo v poštev. samo okroglo 150 tisoč ljudi. Nič manjša, nemara še večja je bojazen na Švedskem. Strah med Švedi je še bolj komplicirane narave Saj so se pojavili glasovi, da se je Švedski bati pritiska od dveh strani, ne le od sovjetske, marveč tudi od nemške politike. Naslanjajo se ti glasovi na težave, ki jih povzroča gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, na komplikacije s švedsko plovbo v Baltiškem morju, pa v najnovejši dobi na polaganje plavajočih min v švedskih vodah. Švedska se boji bodočnosti za primer, da se sovjetska pomorska in zračna bojna sila zares ustali na finskem obrežju, na polotoku Han-go, pa na Aalandskih otokih. Zakaj odtod je na primer do Stockholma komaj sto petdeset kilometrov. Povrh se na Švedskem boje, da bi hotela Sovjetska unija svoje težnje po Narviku uveljaviti preko severnega švedskega obmejnega ozemlja, kjer je izpeljana železnica, ki veže baltiško obalo z atlantskim obrežjem in ima tudi priključek na finsko in po njem na rusko železniško omrežje, A kar daje tem severnim krajem še poseben pomen, to so veliki železni rudniki pri Gelivari, ki spadajo med največje zaloge železne rude v Evropi in zalagajo sedaj zlasti Nemčijo. Tudi v tej zvezi opozarjajo na deistvo. da so prav ti severni predeli silno redko obljudeni. saj premore ves reverni kos. ki se imenuje v teh zlih vesteh, komaj dobrih dve sto tisoč prebivalcev. Ni pa samo strah pred sovjetskim stremljenjem po severnih švedskih in norveških zemljah, ki odloča v Skandinaviji. Danska na primer ni pri tem neposredno prizadeta, pa vendar je tudi tamkaj vznemirjenje prav tako veliko. Duhove je razburil pač strah pred prevlado nasilja v mednarodnih odnošajih, saj se s tem prenaša obča nesigunrost prav posebno v ta mirni del Evrope, ki se je zdel še nedavno povsem zavarovan. Morda imajo neko vlogo še tajne informacije, ki jih ne morejo popolnoma puščati v nemar, odkar je iz angleških virov začelo prosevati, da so v Londonu že pred avgustom spoznali sovjetske namere glede Baltika. Pa še več. Skandinavska solidarnost je v poslednji dobi postala konkretna stvar, ki je obsegala tudi Finsko. Na Finskem je še vedno Finska v boiu s Sovjetsko Rusiio Zatišie na boiišiih - Veiii soooadi so bili le na karelski ožini. kier oa so se morale sovietske lete po začetnem uspehu zopet vrniti v svoje postojanke Oslo, 5. dec. j. (Norske Telegrambyro). V noči od pondeljka na torek ter v dopoldanskih urah je bila aktivnost na finskih bojiščih minimalna razen na skrajnem severu ter na karelski ožini, kjer so bili živahni boji. Vreme se je zlasti v južni Ka-reliji znatno zboljšalo, dočim je v distriktu Pečengi še zmerom megleno vreme, od časa do časa s snežnim metežem. V distriktu Pečengi so dobile finske čete znatna oja-čenja in so ustavile sovjetsko ofenzivo ter na nekaterih mestih prodrle globoko v njegove črte. Morala finske vojske je odlična in visoko prekaša borbenost sovjetskih čet. Operacije sovjetske vojske so zelo otežko-čene tudi zaradi tega, ker so motorizirani oddelki, deloma zaradi snega, največ pa zaradi slabe vidljivosti popolnoma odpovedali. Tanki, s katerimi so Rusi izvršili glavne napade prva dva dni, se zdaj več ne prikažejo pred finskimi obrambnimi linijami. Tudi delovanje sovjetske aviacije je na severni fronti skoraj popolnoma izostalo. Zelo močan je bil tudi danes pritisk sovjetskih čet na ožini v južni Kareliji. Ker se je vreme od ponedeljka precej izboljšalo, so poleg sovjetske pehote napadali tudi tanki. Rusom se je posrečilo na nekaterih krajih prodreti skozi sprednje utrjene točke Mannerheimove obrambne linije, ven- dar pa so bili z močnimi finskimi protinapadi povsod potisnjeni nazaj, ter so se morali vrniti v prvotne postojanke. Pri napadih je mestoma sodelovalo tudi sovjetsko letalstvo, ki pa nikjer ni moglo odločilno poseči v boje. Danes so na strani Finske tudi prvikrat nastopili odredi švedskih prostovoljcev, ki jih je sedaj v sprednji bojni črti 600. Finska je danes službeno sporočila pristojnim mornariškim oblastvom, da so finski minonosci okrog Aalandskih otokov položili mine Vojaški položaj Finske zadovoljiv Helsinki, 5. dec. s. (Reuter). V finskih vojaških krogih smatrajo vojaški položaj Finske slej ko prej kot popolnoma zadovoljiv. Sovjetska vojska je tekom 5 dni vojne komaj prodrla skozi »ozemlje brez gospodarja« šele do prvih postojank Mannerheimove utrjene linije. Evakuacija Helsinkov kakor tudi Vibor-ga in drugih važnejših mest je skoro dovršena. Finska vlada se še vedno nahaja v Helsinkih. dozdeven plebiscit in kajpak razglasila | topništva ln so streli finskih topov padali pri Pečengi Vsi poskusi sovjetskih čet, da bi na skrajnem severu prebili finske obrambne črte, so se izjalovili Oslo, 5. dec. s. Po poročilih s finske meje se pripravlja na skrajnem finskem severu pri Pečengi odločilna vojaška akcija. Sovjetske čete se izkrcavajo deloma z vojnih ladij, deloma pa prodirajo po kopnem od Murmanska. Pa tudi finske čete so dobile velika ojačenja. Finci razpolagajo sedaj pri Pečengi z 20.000 možmi. Finska obramba se naslanja na dve obrambni liniji. Ena gre južno od mesta Pečenge ter so jo po včerajšnjih sovjetskih poročilih sovjetske čete že dosegle. Druga linija finske obrambe teče ob norveški meji pri rudniškem mestu Salmijarvi. Sovjetsko poveljstvo ima menda namen potisniti finsko vojsko preko norveške meje. Tri sovjetska letala so danes zgodaj zjutraj bombardirala mesto Salmijarvi. vendar je bombardiranje povzročilo le malo škode. Včeraj so finska bombna letala metala zažigalne bombe na letališče v Murmansku ter uničila več sovjetskih vojnih letal. Sovjetski vojni ujetniki, zajeti pri Pečengi, pripovedujejo, da so bili že tri dni brez hrane. Helsinki, 5. dec. br. V področje severno od Ladoškega jezera je sovjetsko vrhovno poveljstvo poslalo sedaj še nekaj divizij vojaštva, tako da je tam koncentriranih že skupno 16 divizij. Na skrajnem finskem severu je rusko vrhovno poveljstvo angažiralo tri sovjetske divizije, da bi zavzele Pečengo in prodrle preko rudniških področij proti Ro-vanjeniju od severa. Doslej so se vsi sovjetski poskusi za prodor pri Pečengi izjalovili. Civilno prebivalstvo je že davno zapustilo mesto in okolico. Finsko vojaštvo se brani z izredno hrabrostjo. Mesto je za-grajeno z neštetimi barikadami in pastmi za tanke ter minami, tako da Rusi kljub novim napadom z ojačenimi silami Fincem ne morejo do živega. Z izredno hrabrostjo je davi četa finskega vojaštva onemogočila sovjetski poskus, da bi pognali v zrak edini most, ki veže mesto Pečengo s kopnim. Vsak čas je pričakovati, da bodo finske postojanke okrog Pečenge ojačene z 10.000 možmi, ki jih je poslalo finsko vrhovno poveljstvo iz Rovanjenija in drugih vojaških centrov v laponskih krajih na pomoč braniteljem Pečenge. V borbah na področju ob Ladoškem jezeru so Finci včeraj speljali v pasti 50 ruskih tankov. Borba do skrajnosti Helsinki, 5. dec. br. Neuspeh akcije švedskega poslaništva v Moskvi je izzval v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko ogorčenje. Splošno naglašajo, da si je sedaj finski narod na jasnem, da ?e bo moral boriti na življenje in smrt. Finski narod je trdno odločen nadaljevati borbo za svojo svobodo in bo zastavil vse svcje sile, da zadrži sovražnika na mejah. Že, ko so se med finskim vojaštvom razširile blizu 350.000 ljudi švedske narodnosti, in sicer pred vsem meščanskega in sploh premožnega sloja, ki ima tudi v kulturnem življenju še vedno jako veliko vlogo. Prav švedski element je seveda kakor nalašč prikladen za most do prave Skandinavije. Seveda se ne sme prezreti, da je tudi sicer finsko prebivalstvo po svoji veri, civilizaciji in vsej mnogosto-letni tradiciji tesno povezano s Skandinavijo. Solidarnost, ki se sedaj izraža, je torej povsem umljiva in v vseh pogledih utemeljena. Toda konkretno vprašanje, koliko bo mogla skandinavska solidarnost roditi praktičnih sadov za Finsko, je brez primere bolj komplicirano. V kočljivi celotni situaciji, ki vlada na severu, bi nemara prav uradna pomoč Fitiski sprožila plaz dogodkov, ki bi prinesel nemara ravno nasproten učinek od tega, kar bi taka pomoč nameravala. vesti o napadih na Helsinke in druga nezaščitena mesta, je bilo vidno opaziti, da so se odtlej borili še z večjo odločnostjo. Dosedanji uspehi so sicer vsekakor začasnega zanačaj, a pogum finske vojske je dokaz, da Finske ne bo mogoče zavzeti brez večjih žrtev. Položaj v Helsinkih Helsinki, 5. dec. br. Snežni viharji so doslej onemogočali sleherno sovjetsko letalsko akcijo, a tudi prodor na katerikoli točki finsko-ruske fronte. Posebno velik uspeh so Finci dosegli v Kareliji, kjer je bil sovjetski sunek spočetka zelo močan, a se je sedaj sovjetsko prodiranje na močvirnatem terenu popolnoma zaustavilo. Sovjetske čete še nikjer niso prišle do Mannerheimove linije. Tudi severno od Ladoškega jezera prodirajo zelo pačasL V Helsinkih je položaj popolnoma normalen. Vlada ni zapustila mesta, iz katerega pa je bilo v ostalem evakuirano skoraj vse civilno prebivalstvo. Tramvajski promet se razvija nemoteno in tudi zaloge življenskih potrebščin so še povsem zadostne. Finski listi so danes objavili z velikim zadoščenjem poročila iz švedske, da se je tam prijavilo za prostovoljce že 1.600 lju. di. Bivši zunanji m:nister Erkko. ki se od včeraj mudi v Stockholmu kot odpravnik poslov finskega poslaništva, je ob svojem prihodu v Stockholm novinarjem izjavil, da je redkokdaj v zgodovini prišlo do tako nepr čakovanega napada kakor ga je sedaj izvršila Sovjetska unija proti Finski. (Jsoda finskega poslaništva v Moskvi Moskva, 5. decembra. AA. (Reuter). Čeprav so člani sovjetskega poslaništva v Helsinkih že zapustili Finsko, se člani finskega poslaništva v Moskvi še ne morejo odpeljati na Finsko. Švedski moskovski poslanik jim skuša olajšati odhod iz sovjetske prestolnice, toda dosedanji poskusi so ostali brez uspeha. Morda bo potrebno, da prosijo diplomatskega starosto v Moskvi, da jim izposluje dovoljenje za odhod iz Moskve. Požari v Leningradu in Kroni; ta tu Helsinki, 5. dec. j. (Havas) Tu so se danes razširile vesti, da so «• Leningradu in Krcn'tatu izbruhnili na več krajih veliki požari, ki so jih zanetila finska letala z za-žigalnimi bombami. Obletnica osvobojenja HelsinKi, 5 dec. br. Finska slavi jutri 21. obletnico svojega csvobojenja. Po odredbi vlade tokrat zaradi vojne z Rusijo ne bo posebnih svečanosti. Zakaj ponujajo Rusi Fincem Karel!j3 London, 5 dec. AA. (Reuter) Diplomatski urednik »Timesa« pravi, da je opari-ranje sovjetske vlade s tako imenovano finsko ljudsko vlado v Terijokiju poteza, s katero bi hotela Moskva premotiti nevtralne države. Pisec članka govori nato obširno o Kareliji, ki je glavni predmet dozdevnih sovjetskih ponudb. Sovjetska vlada je že leta 1935 začela »čistiti« svoje zapadno obmejno področje od Severna Ledenega morja pa vse do Besarabije. Pri tej priložnosti so finsko prebivalstvo v obmejnem pasu preselili v Turkestan. Izpraznjeni pas ob meji so ponekod pustili popolnoma pust. drugod pa so ga obljudili z Rusi Danes se že lahko reče, da je sovjetski del Karelije obljuden s prebivalstvom ruske narodnosti. Sovjetska vlada misli vsekako iz finske Karelije, ki bi jo nasilno zavzela, Fince izseliti in naseliti Ruse, da bi potem priredila takšen rezultat, ki bi bil ugoden za Sov jetsko Rusijo. Bojna spretnost Fincev Helsinki 5. dec. AA. (Havas). V pokrajini Salmi severnovzhodno od Ladoškega jezera, so finske čete dosegle včeraj lep uspeh. V tamkajšnjih gozdovih so se v s;lnem mrazu vneli srditi boji in so Finci na več krajih obkolili oddelke rdeče armade. Na karelski ožini so sovjetske Čete prodrle za nekaj kilometrov, poudariti pa je treba, da je njihovo prodiranje v tem odseku zelo počasno. Finci so tamkaj postavali mnogo zaprek ln z neprestanimi napadi še bolj zadržujejo umik sovjetskih oddelkov. V dosedanjih operacijah so Finci pokazali, da so zelo spretni pri postavljanju zasedb in vseh možnih zaprek. Razen spretno postavljenih min in jam so Finci že nekajkrat izmamili svoje nasprotnike v močvirje. Finski oddelki v karelski ožini so zelo maloštevilni, a tudi rdeča vojska ne more v tem delu fronte zaradi terenskih razmer operirati z večjimi enotami. Nekateri nevtralni opazovalci mislijo, da v Moskvi niso načunali s tolikšnim odpo-dom, posebno pa ne z daljšo vojno. Sovjetska poročila Moskva, 5. dec. s. (Tas.) štab leningrajskega vojnega okrožja javlja: Tuje časopisje je objavilo, da so leningrajske čete v dosedanjih bojih izgubile 32 tankov in 16 letal, štab kategorično izjavlja, da so vsa ta poročila popolnoma izmišljena. Ves čas vojnih operacij so sovjetske čete izgubile samo 2 letali, 2 pa sta zaradi slabega vremena izgubili orientacijo in sta verjetno padli na finsko ozemlje. Finci so v istem času izgubili 11 letal. Kar se tiče tankov, nismo od 30. novembra dalje izgubili nobenega in tudi nobenega ni zavzela finska vojska. štab sovjetske baltiške vojne mornarice objavlja: Tuje časopisje je poročalo, da je bila sovjetska križarka »Kirov« ob priliki demonstrativnih operacij proti utrdbam okoli mesta Hangd resno poškodovana in da je bila neka sovjetska torpedovka potopljena od finske artilerije. Naše nove kri-žarke tipa »Kirov« razpolagajo s topovi, ki streljajo v daljavo 35 km, medtem ko sežejo streli obalnega topništva pri Hangd samo 18 do 20 km daleč. Križarka »Kirov« je torej ob priliki obstreljevanja Han-goja lahko ostala izven območja finskega v daljavi 4 do 5 km od križarke. Nobena sovjetska torpedovka ni bila potopljena. Aalandski otoki utrjeni Helsinki, 5. dec. s. (Reuter). V smislu sklepa finske vlade o utrditvi Aalandskih otokov je bilo poslano na otoke finsko vojaštvo, okoli otočja pa so bile položene mine. V finskih uradnih krogih izjavljajo, da so ti ukrepi v skladu s pogodbo iz leta 1921, ki zahtevajo, da Finska varuje integriteto Aalandskega otočja. švedska vlada je obvestila finsko vlado, da utrditvi Aalandskega otočja ne nasprotuje, vendar pri utrjevalnih delih ne bo sodelovala, čeravno sta švedska in Finska prvotno predlagali Društvu narodov, da izvršita utrjevanje skupno. Kaj bo storila Anglija London, 5. dec. p. Agencija Reuter je danes popoldne objavila kratek komunike, ki pravi: Kolikor je bilo mogoče izvedeti, angleška vlada skrbno proučuje razvoj rusko-finskega spora. Prezgodaj pa bi bilo še reči, kaj bo angleška vlada storila glede na ta spor. Razjširile so se razne govorice o angleški in francoski akciji proti Rusiji, a za enkrat bi lahko angleško-franco-ska demarše v Moskvi vzbudila napačen vtis. Protirusko gibanje v Ameriki Washington, 5. dec. br. Kljub nasprotnemu mnenju Bele hiše se v vsej Ameriki zmerom bolj množe zahteve, da se prekinejo diplomatski odnošaji š Sovjetsko Rusijo. Danes je to zahtevo konkretno izrazil tudi senator Vandervelt, ki je na-glasil, da je Sovjetska Rusija prekršila duh pakta, ki je bil sklenjen med njo in Zedlnjenimi državami leta 1933 in na podlagi katerega so Zedinjene države pristale na obnovo diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. V ostalem sodijo tukajšnji politični krogi, da bo prekinitev diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo eno glavnih volilnih gesel, na podlagi katerih se bo prihodnje leto razvila prezidentska volilna kampanja v Zedinjenih državah. Važna konferenca nordijskih držav Za dim tesnejšo povezanost severnih držav v obrambo miru na mejah Oslo, 5 dec j (Norske Te^grambjro) Kakor je bilo službeno objavljeno, se bodo v četrtek sestali zunanji ministri Švedske. Danske in Norveške h konfenci, ki bo razpravljala o sovjetskem napadu na Finsko ter o pritožbi, ki jo je Finska v tej stvari vložila na Društvo narodov. Norveški listi odobravajo sestanek zunanjih ministrov skandinavskih držav ter pripominjajo, da je skrajni čas. da se med temi tremi državami ki so že nekoč tvorile teritorialno in politično enoto, odstranijo poslednja nesoglasja in očitki iz prošlosti ter da se vse tri države v obrambo miru na svojih mejah povežejo tako tesno, kakor sta se povezali Anglija in Francija v obrambo svojih interesov. Nevarnost, ki grozi iz vzhoda, se ne sme niti trenotek več podcenjevati. Novi vpoklici na Švedskem Stockholm, 5. dec. s. (Reuter). Uradno javljajo, da je švedska vlada poklicala pod orožje danes 15 novih letnikov rezervistov, skupno 40.000 mož. Uradno poročilo pravi, da velja vpoklic za službo »vojnega značaja«. Vojaštvo bo poslano večinoma na švedsko-finsko mejo. Švedska ima sedaj pod orožjem 150.000 mož, to je sedemkrat več nego znaša vojno stanje njene vojske. Za sestavo koncentracijske vlade Stockholm. 5. dec. AA. (DNB) Vse tukajšnje časopisje razpravlja danes o vprašanju spremembe švedske vlade in sesta- ve koncentracijske vlade, češ da je sedaj za to najbolj ugoden trenutek »Stockholm Tidningen« izraža mnenje, da sedanji položaj zahteva koncentracijo vseh svojih sil. Ljudstvo želi vlade, ki bo uživala splošno zaupanje in ki bo mogla delati dalj časa. Švedski so potrebni ljudje, ki imajo pogum delati in prevzeti odgovornost »Dagens Nyheter« piše tudi, da je potrebno sestaviti vlado, ki bo uživala zaupanje vsega naroda. Priprave za izpraznitev Stockholma Oslo, 5. dec. j. (Norske Telegrambyro.) Načrti za evakuacijo Stockholma ter nekaterih drugih mest na obali Vzhodnega morja so že pripravljeni. V notranjosti države, zlasti na skrajnem zapadu Ob norveški meji so bila že pred dalje časa zgrajena velika taborišča, kamor bodo v prvi vrsti odprem! j ene ženske in otroci iz Stockholma, Goteborga ter nekaterih industrijskih in rudniških mest na severnem Švedskem. Pospešene priprave za evakuacijo, ki so bile razglašene včeraj in danes, pa so vzbudile v švedski javnosti navzlic temu veliko vznemirjenje, ki je prineslo precej nereda v gospodarsko življenje. Oblastva so imela že precej posla proti špekulaciji z živili ter z gorivom. Beg tujega kapitala iz Švedske, ki je zlasti udeležen pri strojni industriji, so oblastva preprečila z ukrepi, ki so bili ia-dani že pred dalje časa. leda in trpljenje finskih beguncev Ponoči in v snežnem metežu brez sredstev na poti v neznane kraje Amsterdam, 5. dec. j. Tukajšnji »Tele-graaf« opisuje veliko bedo in trpljenje finskega ljudstva, ki je moralo izprazniti obmejne kraje. Izpraznitev Helsinkov civilnega prebivalstva iz Helsinkov je prišla tako naglo, da ljudje niso mogli skoro ničesar vzeti s seboj. Ponoči, v snežnem viharju, so čete mestne obrambe naložile ljudi na avtomobile in vozove ter jih odpeljale. Zaradi snežnega meteža in slabih potov so transporti beguncev marsikje zastala in ljudje so morali v zimskem viharju peš nadaljevati pot proti severu in zapadu v taborišča, ki so jim bila odrejena. Po nekaj urah so bile vse ceste od Helsinkov proti zapadu in na sever zatrpane z vojaSeimi m osebnimi avtomobili, v katerih je bilo nagnetenih žensk in otrok, komaj za silo oble- Nodaljevanje na 2. strmi čenih in popolnoma izčrpanih od mraza in gladu. Na cestah je prišlo do pretresljivih prizorov, ko so člani razpršenih družin v splošn: zmedi iskali drug drugega, ali pa na lastno pest nadaljevali begunsko pot, ki so jo mnogi zaključili s smrtjo od izčrpanosti m gladu. V redu so bili evakuirani samo prvi kontingenti, ki so jih odpravili ' že v četrtek ob lepem vremenu in večinoma z vlaki. Kasnejši transporti pa so ne samo ogromno trpeli zaradi slabega vremena in naglice, s katero se je evakuacija vršila, marveč so med njimi zahtevale mnogo žrtev tudi krogle ruskih lovskih letal, ki so večkrat napadla begunske transporte. Rusko izigravanje Društva narodov Sovjetska unija ne bo sodelovala na sedanjem zasedanju DN, ki bo razpravljalo o finski pritožbi MOs«va, 5. decembra, a. (DNB). Sovjetska vlada je priobčila naslednje sporočilo ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova generalnemu tajniku Društva narodov, v katerem izjavlja, da Sovjetska unija ne bo poslala svojega zastopnika ha bližnje zasedanje DN, sklicano zaradi finske pritožbe. V imenu vlade Sovjetske Rusije vam sporočam, da je sklicanje sveta Društva narodov in skupščine Društva narodov na dan 11. decembra na željo finskega delegata Rudolfa Holstija neupravičeno. Sovjetska Rusija ni v vojnem stanju s Finsko in tud!i ne grozi finskemu narodu z vojno. Zato je sklicevanje na čl. 11 Društva narodov neutemeljeno. Sovjetska Rusija je v miroljubnem razmerju z demokratsko republiko ter je z njeno vlado sklenila pogodbo o vzajemni pomoči s katero so urejena vsa vprašanja glede katerih se je brez uspeha pogajala z bivšo finsko vlado. Vlada demokratske finske republike je dne 1. decembra predlagala Sovjetski Rusiji, da Ji ponudi, vojaško pomoč za likvidacijo vojnega stanja, nastalega na Finskem zaradi stališča bivše finske vlade. V takšnih okoliščinah je sklicanje sveta DN tn skupščine DN neupravičeno, posebno še, ker osebnosti, v katerih imenu se je Holsti obrnil na Društvo narodov, ne predstavljajo več finskega naroda, če pa bosta svet in skupščina. DN, kljub temu sklicana, se Sovjetska Rusija ne bo mogla udeležiti sej. Pariz, 5. dec. j. Vest, da je Molotov od- klonil nadaljevanje pogajanj z legalno I finsko vlado ter zavrnil kompetenco Dru-j štva -narodov glede na razsodbo v ruako-■ finskem sporu, je vzbudila v pariških po-1 litičnih krogih velikansko ogorčenje. Splošna sodba je, da še nihče ni mednarodne institucije v ženevi izigral na tako nedopusten način, kakor je to zdaj storila Sovjetska unija. V teh krogih poudarjajo, da je v minulih letih ravno prejšnji sovjetski zunanji minister Litvinov vedno in najbolj podpiral Društvo narodov v vseh mednarodnih sporih. Zdaj je očitno, daje bilo Sovjetski Rusiji Društvo narodov samo instrument, ki se ga je v polni meri posluževala, kadar je šlo za zaščito njenih interesov, in ki ga je zdaj, pravtako samo zaradi svojih interesov, potisnila v stran. Z najnovejšo gesto Sovjetske Rusije je postalo povsem jasno, koliko se bo mogoče tudi v bodoče zanašati na besede, ki jih je izrekla kdaj Sovjetska unija pred forumom Društva narodov in kako bo ravnala, kadar bodo njeni načrti prišli navzkriž z načrti katere izmed članic Društva narodov. Urugvaj grozi z izstopom, če • • • Montevideo, 5. decembra. AA. Urugvaj-ska vlada je poslala glavnemu tajniku DN grožnjo, da bo Urugvaj izstopil iz DN, če ne bo Društvo narodov sklenilo sankcij proti Sovjetski Rusiji zaradi napada na Finsko. Prva razpoka v odnošajih med Nemčijo in Sovjeti? Po danskih informacijah je tudi v Nemčiji sovjetski napad na Finsko povzročil vznemirjenje Kodami, 5. dec. j. Dopisnik lista »Poli-tiken« poroča iz Berlina, da v tamkajšnjih diplomatskih krogih z vedno večjo vznemirjenostjo motrijo položaj, ki ga je ustvarila sovjetska vojaška intervencija na Finskem. Dopisnik poudarja, da pomeni ta sovjetska akcija, sodeč po vseh znakih, prvo resno nesoglasje v nemško-ruskih odnošajih, ki se bo prej ko ne pokazalo na ta način, da Nemčija Kuusine-nove tako zvane demokratične ljudske vlade v Teriokiju ne bo priznala. Dopisnik trdi, da ima zanesljive informacije, da bo Nemčija v rusko-finskem konfliktu ohranila popolnoma proste roke ter da se bo napram obema državama zadržala strogo nevtralno. Dopisnik navaja nadalje, da v berlinshih krogih nikakor ne pričakujejo kake nadaljnje akcije Sovjetske Rusije proti Švedski ali Norveški, ker so prepričani, da bi vsak tak poskus s sovjetske strani pomenil poslabšanje sedanjih prijateljskih odnošajev med Nemčijo in Sovjetsko unijo, kar si pa Rusija v svojem položaju nikakor ne more želeti. Vsak tak poskus Sovjetske unije bi se smatral ne kot obramba ruske varnosti, s katero je Sovjetska unija sedai opravičevala svoje akcije proti zanadu, ampak bi pomenilo to pohod boljševizma proti zapadu, na kar bi Evropa gotovo drugače reagirala kot na sedanie mSke akcije Berlin, 5. decembra. AA. (DNB). »Deutsche diplomatisch-politische Korrespon-denz« objavlja danes naslednji članek, v katerem se bavi z mnogoštevilnimi očitki v zvezi z zadržanjem Nemčije v rusko-finskem spopadu: Ce sta se Nemčija in Rusija vrnili k stari zgodovinski tradiciji medsebojnega sodelovanja in popolnega zaupanja, to nikakor ne pomeni, da bi Nemč-ja morala posredovati na področjih, na katerih ima Rusiia že davne in važne interese. Zaradi zadržanja Velike Britanije je prišlo do obo- roženega spopada med Nemčijo in Poljsko. Po tem boju je spet prišlo do neposredne skupne meje med Sovjetsko Rusijo in državami, ki so zdaj pod resnično nemško oblastjo. Naravno je. da je tak razvoj dogodkov moral imeti največji vpliv na razmere in odnošaje v vsem vzhodnem delu Evrope Z angleške strani pa zdaj poskušajo, da bi Nemčijo naredili odgovorno za vznemirjenost in za politične spremembe, ki nastajajo v zadnjih treh mesecih zaradi jesenskih dogodkov. Takšno angleško prikazovanje stvari je neiskreno in neupravičeno. Če je Velika Britanija v vojni z Nemčijo, to še ne pomeni, da ima njena javnost tudi pravico izpač t' prav vsako dejstvo. Preveč je že znana davna težnja Velike Britanije, da bi prišla do nekih pomorskih oporišč tudi na Baltiškem morju. Da bi se vzroki sedanjega britanskega ne-razpoloženja nad zadnjimi dogodki pokazali v pravi luči, je zadosti če omenimo delo lorda Straholgvja pod naslovom »O svobo-d' morja«, v katerem pisec čisto odkrito pravi, da bi baltiške države ne:zvzemši niti Finske, morale biti v gotovi poetični in gospodarski odvisnosti od Velike Britanije. Prav tako v Moskv; vsekakor niso pozabili na tisti nekdanji pomembn- članek »Ti-mesa«. ki odkrito pravi, da je Finska ključ Ljeningrada. Pisec članka trdi, da je britanska simpatija do Fincev neiskrena in da so v Londonu celo zadovoljni, da je prišlo do novega oboroženega spopada v severni Evropi. Odgovorni možje v Veliki Britaniji upajo, da jim bodo najnovejši dogodki prav pri-šl^ za razširjenje vojne Končne pravi, da Velika Britanija skuša s svojim stališčem do sovjetsko-finskega spopada pri nekaterih drugih evropskih državah utrditi vero, da se Velika Britanija res bori za pravice malih narodov. Bilanca pomorske vojne Z rezultatom sta zadovoljna oba tab&^a Pariz, 5. dec. J. (Presse Informations). V čigav prid se obrača sedanja vojna na morju, je težko reči, ker oba tabora zatrjujeta, da sta z rezultati, ki so bili v tej vojni doslej doseženi, povsem zadovoljna. Nemčija trdi, da niti Francija niti Anglija ne bosta mogli sproti nadomeščati izgube svojih ladij, ki so jih doslej potopile neonske podmornice. m'ne in letala, dočim sklepata zapadni velesili po najnovejših nemških napadih z minami, da Nemčija nima več dovolj podmornic, da bi mogla pomorsko vojno nadaljevati z orožjem, s katerim jo je začela. Nemč-ja je pričela pomorsko vojno, kolikor je znano, s 55 podmornicami. Doslej jih je Izgubila 30, kar znači skoraj 50«/». V svetovni vojni je imela Nemčija zadnje leto (1918) V akciji 150 podmornic, od katerih se je posrečilo antanti potopiti 12 oziroma 14»/o. Tudi število ladij, ki jih nemške podmornice potope na mesece, je znatno manjše od tonaže, potopljene v svetovni vojni. L. 1917 na primer, ko je dosgela aktivnost nemških podmornic višek, je izgubila antanta na mesec približno 500 000 ton svojega trgovskega brodovja. V sedanji vojni se Nemčiji ni posrečilo doseči te številke nifci v treh mesecih. Na podlagi teh številk ae lahko trdi, da je ofenziva s podmornicami z nemške strani zaenkrat paralizlrana ln da bo Nemčija lahko popolnoma" obnovila moč svoje podmorni-ške flotilje šele proti koncu 1940. Se bolj neugodna sika se nudi Nemčiji glede posadke svoje podimorniške flotilje. Po dosedanjih izkušnjah je potrebno I za dobro vpeljano podmornici;o moštvo 3 do 4 leta vežbe. Podmonuške posadke bo Nemčija težko obnavljala, zlasti tudi zaradi tega, ker ji je Atlantski ocean za. vežbe popolnoma zaprt. Zanimivo je primerjati tudi orožje blokade, ki ga drže v rokah zavezniki, z orožjem tako zvane celinske blokade ki jo je napovedala Nemčija zavezn škima silama, v prvi vrsti Angliji. Nemš-na ce-lnska blokada je zamišljena po vzo;cu Napoleonove celinske zapore, toda doslej še ne funkcionira, v nasprotju z blokado Nemčije ki se izvaja z vso strogostjo. V prvih desetih tednih vojne je samo Francija zaplenila 225.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo, kar odgovarja 146 vlakom po 50 vagonov. Med zaplenjenim blagom je bila nad 100.000 ton industr jskLh surovin ter 35.000 ton tekočega goriva. Anglija je v prvih 3 mesecih vojne zaplenila celo 463.000 ton v Nemčijo namenjenega blaga, med katerim je bilo 100.000 ton tekočega goriva. Po teh številkah sodeč, je škoda od sedanje pomorske vojne dosti večja na nemški strani kakor pa na strani aloirancev, zlasti Če vpoštevamo, da se je število nemških podmornic zmanjšalo skoraj na polovico. Nemški letalski napadi na angleško vojno brodovje niso rodili ti stega uspeha kakor se ga je Nemčija nadejala. Nemcem ostane zaenkrat samo še vojna z minami, ki se zanje zaenkrat sicer precej uspešno razvija, ki pa bo verjetno v doglednem času paralizlrana s kakim enakovrednim protioorožjem. Ako slednjič vppštevaane, da I je od približno 5-30 nemških trgovskih la-1 dij, ki so bile ob začetku sovražnosti na , plovbi po raznih morjih, doslej 300 blofki-j ranih v raznih nevtralnih pristaniščih, po-! tem vidimo, da je tud. s te srani bilanca ' dosedanje pomorske vojne za Nemčijo bolj neugodna kakor pa za obe zavezniški silL Poostrena blokada London, 5. dec s. (Reuter). Opolnoči je stopil v veljavo zakon o zaseženju nemškega izvoznega blaga V angleških uradnih krogih ob tej priliki ponovno poudarjajo, da predstavlja zaseženje nemškega izvoznega blaga samo zmeren in zakonit odgovor na nemški način vojevanja na morju. Angleško-francoski kontroli bodo podvržene samo one ladje, ki bodo vozile blago, ki je 25% ali več nemškega porekla ali izdelka Blago, ki bo na podlagi tega zaseženo, pa ne bo zaplenjeno, temveč samo zadržano do konca vojne, nakar šele bo končno odločeno o njegovi usodi. Blago, ki bi se moglo med vojno pokvariti, bo prodano, denar pa istotako deponiran do konca vojne. V Pariz je včeraj dospela angleška delegacija, ki se pogaja s francoskimi predstavniki glede koordinacije gospodarske vojne. Angleški minister za blokado Cross je imel konferenco s francoskim ministrom Perno-tom. O konferenci je bil izdan komunike, ki pravi, da sta oba ministra ugotovila popolno enakost svojih stališč. žrtve min in torpedov London, 5. deca s. (Reuter). Davi je nemški radio objavil, da je bil angleški parnik »Doric StaT« (10.000). ki je bil na poti iz Avstralije v Anglijo v južnem Atlantiku potopljen. Potopila ga je najbrže nemška križafka »Admiral Scheer«. Kodanj, 5. dec. s. (Reuter). Ko je včeraj neki nemški minonosec ob danski obali zadel na nemško mino, je izgubilo življenje 36 članov posadke. Kodanj, 5. dec. br. Na mino Je naletela norveška tovorna ladja »Areturus«. Ladja se je kakor pravijo rešeni mornarji potopila v nekaj minutah. 26 članov njene posadke je rešila danska ladja »Ivar«, 9 jih je utonilo. • London, 5. dec. s. (Reuter). Ob vzhodni angleški obali je bil včeraj torpediran premogovni parnik »Hosted« (1600 ton) iz Londona Trije člani posadke so bili pri eksploziji ubiti, dva nadaljnja pa pogrešajo. Ostalih 15 članov posadke je rešila angleška vojna ladja Sest članov posadke švedskega parnika »Rudolf«, ki je bil prevčerajšnjim potopljen, je ponoči dospelo v neko Škotsko luko v rešilnem čolnu. Sedaj pogrešajo še 9 članov posadke. Nesreča nizozemskega parnika Buenos Aires. 5. dec. br. V bližini otoka Lodos je nizozemski tovorni parnik »Breen-burg« zadel ob pečino pod morsko gladino in se je v dobrih dveh urah potopil. Posadka parnika je bila režena Ladja je bila na poti s tovorom pšenice iz Argentine v Amsterdam. Vojni drobiž Pariz, 5. dec. br. Vrhovno poveljstvo vojske je davi objavilo naslednje 185. vojno poročilo: V pretekli noči je bilo na nekaterh točkah fronte nekoliko živahnejše delovanje izvid niških oddelkov ter topniško strelja nje. Berlin, 5 dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednjo vojno poročilo: Na zapadni fronti je bilo obče le malo Krajevnih spopadov. Nekoliko živahnejši je bil zaporni ogeni sovražnega topništva le na področju vzhodno od Mozele. Kralj Jurij VI. med angleškimi vojaki Pariz, 5. dec. s. (Reuter). — Kralj Jurij VI. se je snoči v prvem mraku na poti na fronto "izkical z angleškega rušiica na francoski obal Sprejel ga je vrhovni poveljnik angleške vojske lord Gort. Prebivalstvo o kraljevem prihodu ni bilo obveščeno. Kralj je nadaljeval svoje potovanje na fronto v navadnem maskiianem vojaškem avtomobilu. Danes opoldne je bil objavljen komunike, ki pravi, da je angleški kralj v spremstvu vojvode Glouceterskega davi pregledal angleške čete v prvih bojn h linijah. Danes bo obiskal še taborišče angleških čet v neposrednem zaledju, nato pa še ostalo angleško vojsko, ki je razmeščena po Franciji. Trenutno še ni mogoče reči. koliko časa bo aiigiešlu kralj ostal na francoskih tleh. Tajna sc-ja angle?ke s^cilssjs zbornice London, 5 dec. s. (Reuter). Ministrski pi edsedn k Chamberlain je v odgovoru na neko vprašanje sporočil danes v spodnji zbornici, da je vlada dala svoj pristanek, cla bo tekom sedanjega zasedanja tajna seja parlamenta. Datum bo določen pozneje. vlada pa želi, da tajna seja ne bi trajala več nego en dan. Nadalje je sporočil Chamberiain. da bo na seji sveta Dni štva narodov v soboto v ženevi ang-leško vlado zastopal podtajnik min strstva za zunanje zadeve Butler, ki bo ob tej pr liki podal v imenu angleške vlade tudi izjavo. Obrambne priprave na Nizozemskem Amsterdam, 5. dec. br Vojno ministrstvo je danes predložilo poslanski zbornici poročilo, v katerem pravi, da si sedaj na vse načine prizadeva, da bi ojačilo obmejne obrambne utrdbe. Prebvalstvo obmejnih pokrajin je bilo nekajkrat alarmirano zaradi umetno izzvanih poplav. V bodoče se bodo take poplave omejile le na kraje, ki bodo neposredno ogroženi. Nadalje pravi poročilo, da bo treba nizozemsko letalstvo ln protiletalsko topn štvo znatno izpopolniti in ga prilagoditi modernim vojnim metodam. Zato bo vlada v kratkem predložila parlamentu načrt zakona o novih izrednih kreditih za vojska »Zadnji opomin Čehom" Govor nemškega državnega podtajnika dr. Franka i zborovanju v Pragi Praga, 5. dec. r. Dogodki, ki so ae zadnje čase odigravali v Pragi tat drugod po Čeikem tal Moravskem, so izzvali med Nema veliko vznemirjenje. To je dalo me-rodajnim činiteljem povod, da so sklicali za 2. december v Pragi veliko nemško zborovanje, na katerem sta nastopila kot glavna govornika nemški minister dr. Ley in državni podtajnik dr. Frank. Prvi je otvor-1 novi strankarski dom v Pragi in v svojem govoru poudarjal odločnost Nemčije, da zdrži vojno do kraja Državni podtajnik dr. Franflt Je imel daljši govor, namenjen predvsem Čehom in v vzpodbudo Nemcem. Kakor poroča praški »Der neue Tag« z dne 3. t. m., se je dr. Frank v svojem govoru dotaknil uporniškega gibanja na Cegkem in Moravskem in naslovil na Cehe v imenu Nemcev m nemške države ostro svarilo. Med drugim je izvajal: Cehom in sedanji češki vladi naj današnje zborovanje ponovno in jasno pokliče v spomin: L Od 16. marca 1939 dalje sta Češka in Moravska neločljiv sestavni del velikega nemškega rajha Koder plapola zastava s kljukastim križem, plapola za vedno. 2. Cehi imajo možnost, da se v te j veliki nemški državi, ki lahko postane tudi njihova država, sami upravljajo ter da žive srečno in zadovoljno, kakor so živeli njihovi predniki pod nemškimi kralji in cesarji ter lahko uživajo vse dobrote te države kot vsi njeni državljani, če to nočejo. To se pravi, če bodo realna politična dejstva brezpogojno in brez vsake zahrbtne misli spoznali in priznali ter postali pošteni in iskreni partnerji Za topa je potrebno da se popolnoma osvobode čeških zgodovinskih laži, iluzij in legloma rske ideologije in vseh za nje vedno usodnih vplivov Pariza in Londona ter pobeglih židovsko okuženih čeških fan tastov. 3. Sedanja češka vlada in češki voditelji morajo opustiti vsako zahrbtno igro ln dvoličnost ter govoriti in delati jasno in nedvoumno. Dosedanje njihove metode smo pregledali in te metode jih vodijo v pogubo. Naj jim služi za zgled slovaška vlada 4. Češki narod se ima zahvaliti samo velikodušnosti kancelarja Hitlerja da danes njegove vasi in mesta niso uničena., kakor se je to zgodilo Poljakom in če ni izkrvavelo na stotisoče čeških vojakov. 5. Nemški narod in nemški rajh ter z njima češkomoravekl protektorat žive da- nes v vojni, ki nam jo je vsilila Anglija. To totalno vojno smatramo za krvavo resno in se bomo borih do končne zmage. Leto 1918 s svojimi posledicami se po izkušnjah, ki smo si jih pridobili, ne bo nikdar več povrnilo. N-kdar več ne bo za nemški narod protokola o premirju, ld bi nosil tudi podpis kakega češkega emigranta. Besede »kapitulacija« narodno socialistična Nemčija ne pozna več. Red v mm Evropi bomo tokrat delali mi! 6. Kljub obstoječim navideznim analogijam k letu 1918 (emigrantske vlade v Inozemstvu itd.), bi bila največja aamo-prevara za Cehe. če bi domnevali, da bodo mogli še kdaj s pomočjo inozemstva obnoviti svojo tako neslavno propadlo Češkoslovaško. Vse te točke naj si Cehfi danes še enkrat dobro premislijo. To je njihova zadnja šanca Kot narod, ki vodi vojno in borbo za svoje zadnje in najdražje, si prisvajamo vse pravice vojskujočega ee naroda. Kakor se Nemčija nikdar več ne bo omajala prav tako je docela izključeno, da bi še kdaj dopustili v tej deželi kako podzemsko rovarenje, odpor ali demonstrativna dejanja. Odslej bomo brez vsakega svarila nastopili z najostrejšimi sredstvi! Kdor ni z nami, je proti nam! To naj al zapišejo fantasti in iluzionisti v nasprotnem taboru v svojo spominsko knjigo! Izredno ostri ton dr. Franka je izzval veliko pozornost. »Policijska rezerva" v Nemčiji Berlin, 5. decembra AA. (DNB). Voditelj zaščitnih oddelkov in vrhovni poveljnik nemške policije je izdal določbe o izpopolnitvi pomožnih policijskih oddelkov iz posameznih letnikov vojnih obveznikov. Pri tem se morejo sprejemati razen obveznikov, ki so odslužili svoj rok v kadru, tudi tisti, ki še niso služili v vojski. Pomožni oddelki, ki bodo sestavljeni iz teh obveznikov, se bodo imenovali »policijska rezerva«. Starešine in navadni policijski rezervisti bodo imeli prav takšne čine, kot jih imajo člani redne policije. Na podlagi teh določb se dosedanji naslov »pomožni policist« spremeni v rezervni policist. S temi določbami hočejo izkazati priznaje dosedanji pomožni policiji za vestno službo v zasedenih vzhodnih krajih kakor tudi v vojnem pasu za Siegfriedovimi utrdbamL Francosko-angleško finančno sodelovanje Pariz, 5. dec. s. (Reuter) Angleški finančni minister Sir John Simon je dospel včeraj v Pariz, da nadaljuje s francoskim finančnim ministrom Reynaudom posvetovanja o angleško - francoskem finančnem sodelovanju. Zvečer je govoril Simon v francoščini preko francoskega radia in je izjavil med drugim: Franciji je zasigurana popolna pomoč angleškega naroda v vojni. Najboljše an-gleše čete so že v Maginotovi črti. Čeravno štejejo več stotisoč mož. pa so. samo predstraže angleške vojske, ki bo še prišla. Enako kakor v letih 1914—1918 bodo prihajali v še večjem številu novi kontingenti angleške vojske na fronto. Anglija tudi neprestano povečuje svojo vojno produkcijo. Načrt za vežbanie letalcev imperija v Kanadi bo pomnožil letalsko armado. Poleg vojaške bo med Anglijo in Francijo organizirana tudi najožja finančna in gospodarska kooperacija. Anglija je radi velkih dobav vojnega materiala iz inozemstva morala omejiti svoj uvoz drugega b^sta dočim francosko blago lahko še nadalje nemoteno prihaja v Anglijo. Židi in židovski rezervat na Poljskem Pariz, 5. dec. br Tu zaseda eksekutivni odbor židovskega svetovnega kongresa Danes je odbor proučeval položaj Zidov na ozemlju. ki je pod oblastjo nemške vlade. Kakor poroča »Pariš Soir«, je odbor sklenil svečano protestirati proti nameri nemške vlade, da se v takozvanem židovskem rezervatu med Vislo in Bugom koncentriarjo vsi Židje iz Nemčije, Avstrije, Ce.;ke in Poljske. Smrt najstarejše ženske v Belgiji Bruselj, 5. decembra. AA (Havas). Umrla jc najstarejša belgijska ženska Marija van Horenbeck. Bila je stara 106 let. Dr. Etmko šenoa f Zagreb, 5. dec. o. Snoči je po kratki, a hudi bolezn: umrl rektor umetniške akademije in bivši intendant hrvatskega na-rJu-gotanin« 20.000 din. Večje in manjše zneske so prispevali še številna zasebniki, javne usta nove in društva. Tudi občina je zbirala denar za spomenik že vsa leta po kraljevi smrti. Vsem naj velja javna zahvala, posebno pa še županu g. Trupe ju kot predsedniku odbora za postavitev spomenika. Urne mezde naj se zvišajo za 0.50 din Sklepi ankete delavcev in delodajalcev — Za izboljšanje položaja zasebnih nameščencev, državnih uslužbencev in upokojencev Ljubljana, 5. decembra v es dopoldan so v banskl palači »sedali zastopniki delodajalskih in delojemalskih organizacij na anketi o vprašanju, kako prilagoditi delavske ia name-ščenske zasliržke draginjskim razmeram Nujnost izrednega položaja v svetu, ki močno vpliva tudi na naše gospodarske razmere, je sprožila vrsto vprašanj in potreb, da se nemudoma, nepristransko in v skladu z zakonskimi odredbami in predpisi zboljša in prilagodi življenjski standard nameščencev in delavcev v soglasju z novimi, težjimi življenjskimi pogoji. Velik obisk je izpričal, da se vsi poklicani zavedajo svojih tozadevnih dolžnosti in odgovornosti. Predsedoval je načelnik Kost Delavsko zbornico je zastopal referent Jurij Stanko, za delodajalske organizacije so se ankete udeležili za zbornico za TOI podpredsednik gen. direktor Sku-bec, podpredsednik Ogrin, zbornični svetniki Vidmar, dr. Paulin, Kavčič in tajnik dr. Pless, za Zvezo industrij cev inž. Zupane, Launch, inž. Remec, Zdenko Knez. inž. Dračar in generalni tajnik dr. Golia. V imenu delojemalskih organizacij pa so bili prisotni: za Narodno strokovno zvezo Ambrožič, za Strokovno komisijo Jako-min, za Jugoslov. strokovno zvezo Rozman, za Savez gostiteljskih nameščencev Renko, za Zvezo zasebnih in trgovskih nameščencev inž. Košir, za Zvezo društev priv. nameščencev dr. Kosti, za Zvezo priv. nam. Vrančič, za Savez grafičkih radnika Kosem in za Zvezo strojnikov Skrlj. Anketa je potekla v živahnem Izmenjavanju misli in predlogov; vsi so se trudili, da nalogam čimbolj ustrežejo ter v slogi in razumevanju najdejo pravo in učinkovito rešitev. V naslednjem podajamo komunike, ki je bil ob zaključku objavljen. Na anketi je predstavnik Delavske zbornice Jurij Stanko, predložil izčrpno poročilo s konkretnimi predlogi. To poročilo so dopolnili še predstavniki poedinih delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij. Po kratkem posvetovanju je v imenu delodajalske delegacije obrazložil porv^redsednik zbornice TOI, generalni ravnatelj Rihard Skubec, stališče delodajalcev do delojemalskih predlogov. Anketa se je zaključila s temi uspehi: Anketa je soglasna, naj oblast in ostala pristojna mesta, zlasti Direkcija za prehrano in Prizad, pokrenejo čim učinkovitejše ukrepe, da se zajezi sedanji draginj-sld val, pri čemer zlasti ugotajvlja, da se je najobčutneje podražilo baš ono blago, katerega Imamo v naši državi v izobilju. Anketa smatra, naj se ne samo v mestih in v krajah, kjer je sedež okrajnega glavarstva marveč tudi pri vseh občinah s razvito Industrijo ali obrtjo ustanove odbori za pobijanje draginje v smislu obstoječe uredbe. Prav tako naj se ustanovi banovtnski odbor za pobijanje draginje, ki naj ne bo le posvetovalni organ banske uprave, temveč naj razvije čim iniciativne jše delovanje na tem polju. Predstavniki potrošnikov v te odbore naj se imenujejo tz delavskih oziroma nameščenskih vrst. Zbornica za TOI bo .priporočila vsem svojim pripadnikom, da v okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih prilagodijo zaslužke svojih nameščencev in delavcem draginjskim razmeram, kolikor tega doslei še niso storili Anketa je obenem razpravljala o povišanju minimalnih mezd ter je osvojila soglasno mnenje, naj se zdaj veljavna minimalna mezda poviša za 0.50 dinarjev, primerno upoštevajoč sedanje izjeme iz či 3. veljavne odredbe. Anketa tudi soglaša z mnenjem, naj se osnovna minimalna mezda z veljavnostjo za vso državo določi na 3. dinarje. Anketa se je tudi sporazumela v tem, naj se po zaslišanju pristojnih organizacij določijo minimalne mezde tudi za zasebne nameščence in trgovske pomočnike. Končno je anketa naslovila soglasni apel na kraljevsko vlado, da blagovoli upoštevati izredno težak položaj aktivnih in upokojenih državnih, banovinskih in javnih nameščencev, kakor tudi delavcev državnih podjetij, ki jih je draginja prav občutno prizadela, in odobriti odgovarjajoče zvišanje njih prejemkov in pokojnin. Sto let Muzejskega društva za Slovenijo Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji, pa tudi v državi, spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki bo proslavilo dne 16. decembra t. 1. stoletnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani v soboto dne 16. decembra t. 1. ob 6. uri zvečer pod pokroviteljstvom bana dravske banovine izredni občni zbor. Ob tej priliki bodo tudi zborovanja slovenskih zgodovinarjev in sicer v soboto dne 16. t. m. ob 9. dopoldne in ob 3. uri popoldne v čitalnici Narodnega muzeja v Ljubljani, Blei-weisova c. 24. Na zborovanjih bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problemih slovenskega zgodovinar-stva. Ob stoletnici Muzejskega društva za Slovenijo bo izšla poleg »Kazala k zgodovinskim publikacijam MDS« društveno glasilo Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo kot slavnostni zbornik, časopis bo skrbno opremljen ln bo obsegal okrog 400 strani besedila ter 28 prilog na umetniškem papirju. Pri Jubilejnem Glasniku sodeluje 25 naših najvidnejših znanstvenikov s prispevki, ki so posvečeni vsem dobam naše zgodovine in vsem področjem naše zgodovinske vede. Dasi bo obseg Glasnika zelo velik, ga bodo dosedanji društveni člani prejeli proti plačilu nezvlšane članarine din 30 pod pogojem, da Imajo plačano članarino vsaj do konca leta 1938. Novi člani pa prejmejo jubilejni letnik Glasnika za Isto ceno Din 30 pod pogojem, da plačajo članarino za tri leta vnaprej v skupnem znesku Din 90.—. Knjigarnlška cena Glasnika bo znatno višja od tega zneska. Prijave za članstvo ln znesek Je naslavljati na Muzejsko društvo za Slovenije v Ljubljani, Narodni muzej, Bleiweisova cesta 24. Fran Krajnc f Celje, 5. decembra Na svojem posestva pri Celju je danes umrl v svojem 73. letu g. Franjo Krajnc, odličen predstavnik naše »tare nacionalne učiteljske garde. Po rodu je bil iz Rajhen-burga. Na učiteljišču v Mariboru je matu-riral i 1888. Nekaj Let je služboval v Ru- šah, nato pa vso dolgo dobo do upokojitve na okoliški deški ljudski šoli v Celju. Bil je vzoren vzgojiteli in odločen nacionalist, Sokol in pevec Mnogo je potoval po svetu, poznal je skoraj vso Evropo, Malo Azijo in Severno Afriko. Kot široko razgledan mož je bil povsod priljubljen. Celjsko pevsko društvo in Klub slovenskih kolesarjev sta ga štela za svojega častnega člana. Pogreb bo v četrtek popoldne. Celje bo Fran Krajnca vedno ohranilo v častnem spominu. Fran Cvetko f Maribor, 5. decembra Danes je preminil v mariborski splošni bolnišnici bivši šolski upravitelj v Krčevi-ni pri Mariboru gospod Fran Cvetko v starosti 63 let Pred dnevi ga je štirikart zaporedoma zadela kap. Njegova krepka narava se je sicer upirala, toda končno je Fnt Cvetko Ja bfl ■»- alužen narodni delavec. Svoj čas je bil sreski šolski nadzornik v Murski Soboti potem je bil šolski upravitelj v Krčevini pri Mariboru, leta 1936. pe je bU razrešen. Vneto je sodeloval pri vseh dobrodelnih in zlasti narodno obrambnih organizacijah. V zadnjih letih je vzorno vodil blagajno tukajšnje moške podružnice CMD. Spomin zaslužnega narodnjaka in vzornega šolnika bo trajno živel v srcih njegovih znancev m prijateljev. Žalujočim naše odkritosrčno sožal jel 70 letnica u&ednega narodnjaka in gospodarskega strokovnjaka Na tvojem lepem domu v Leskovcu pri Krikem praznuje danes 70-letnico g. Karel Štoviček. Poleg dragega družinskega kroga se rada/t njegovega lepega življenjskega praznika množica znancev in prijateljev. G. Karel Štoviček Je eden izmed tistih naših dragih bratov s severa, ki Je že v zgodnji mladosti prišel med nas in mu Je Jugoslavija prav tako srčno draga, kakor njegova ožja češka domovina. Po rodu Je iz Tabora, kjer Je tudi črpal višjo gospodarsko tn zlasti gozdarsko izobrazbo. Pred 45 leti Je prišel v BoštanJ za grajskega upravitelja. S seboj je privedel zvesto družico gospo Vlasto iz Prage. Iz Boštanja Je prišel za višjega oskrbnika gra-ščine Turn pri Krškem. Čeprav je imel za gospodarja nemškega plemiča, je od vsega početka nastopal kot odločen nacionalist in vnet Sokol. Med prebivalstvom si je zlasti pridobil spoštovanje kot strokovnjak v gozdnih zadevah, saj je s svojimi nasveti preprečil nešteto pravd. Vse prebivalstvo krike doline ga spoštuje kot svojega najbolj odkritosrčnega in nad vse pravičnega svetovalca. Kot izvedenec fe bil pogosto klican k oblastvom v Krško in Novo mesto. Seveda je s svojim znanjem in delavolj- nostjo lahko mnogo kortstt r gospodarstvu. BB Ja vrste M predaadsA krače Mestne hranilnica I* J* vršB ie rmana druge mestne funkcije, po vojni pa fe bil upravitelj hrvatske Hipotekama paro*-lacijske banke. Že precej let Je tega, kar se Je osamosvojil z odkupom posestva pri Turnski graščini. Posestvo, ki Je v krasni legi, lahko služi za zgled dobrega gospodarstva. V srečnem zakonu se je jubilantu rodilo Sest sinov, katerih najstarejši je ugleden slovenski kipar, ostali pa vsak na svojem področju po vsej svoji vestnosti in sposobnosti sledijo vzgledu svojega skrbnega očeta in blage matere. Družini, ki jo preveva najlepša harmonija, želimo številni prijatelji, da bi ostal njen glavar še dolgo vrsto let ohranjen pri sedanjem čvrstem zdravju. Prijava motornih vozil LJubljana, 5. decembra Po uredbi o omejitvi prometa z motornimi vozili na tekoče gorivo morajo predložiti vsi lastniki motornih vozil na tekoče gorivo (motociklov, osebnih m tovornih avtomobilov, avtobusov, motornih čolnov, plovnih objektov itd.) oblastvu, kjer je njihovo vozilo registrirano, najdalje do 14. t. m. pravilno izpolnjene prijave v dveh is-vodih za vsako vozilo. Istotako morajo tudi lastniki motorjev ■ pogonom na tekoče gorivo, ki jih uporabljajo za pogon industrijskih, rokodelskih ali drugih naprav, predložiti take prijave do 29. t. m. prvostopnemu oblastvu za vsak motor v dveh izvodih. Predpisane tiskovine dobe prizadeti brezplačno pri uradih, kjer je vozilo registrirano, odnosno v čigar okolišu je motor v obrata. Lastniki motornih vozil te motorjev na tekoče gorivo, ki predlože prepozno ali pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene prijave, ne bodo mogH dob Hi tekočega goriva za njihov pogon ob prehodu na sistem dobave na karte. Avtomobilski klub obvešča članstvo, da morajo lastniki motornih vozil v smislu uredbe o omejitvi tekočih goriv z dne 10. novembra t. L prijaviti svoja vozila v roku 15. dni, t j. do 14. t m. upravi policije odnosno sreskemu načelstvu. pri katerem je vozilo registriranoi Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki predlože prepozno ali pomanjkljivo in nepravilno izpolnjeno prijavo, ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za pogon ob prehoda na sistem dobave na karte Tiskovine za prijavo se dobe v tajništvu Autokluba ali a na policiji odnosno sreskem načelstvu, jer ao vozila registrirana. Tragedija cesarja Maksimiljana in Sarlote v filmu i A R E z že nekaj let prinaša ameriška družba Warner Brothers največje svetovne filme. Tako smo že občudovali filme »Zola« In »Pasteur« z Paul Muni-jem, nadalje »Poročnika Indijske brigade«, »Robin Hood« in »Poslednja zapoved« z Errol Flynn-om. Sedaj pa je družba izdelala — od obstoja zvočnega filma najlepši film »JUAREZ«, Ki beleži do danes največji filmski uspeh v kinematografiji Režija filma je v rokah slavnega VVilliam Dieterle, ki je bil tudi tvorec filmov »Pasteur« in »Zola«. V filma »Juarez« so združeni največji svetovni filmski igralci tako: Paul Muni (Juarez) Bette Daviš (Sarlota), Brian Aherne (cesar Maksimilijan). Ce bi se hoteli spuščati v detajlni opis filma in vso zgodovino Juareza, bi morali opisati tri zgodovinske dobe. Prvi del — zgodovino francoskega cesarja Napoleona TTT, kateri Je skušal z vztrajnimi intrigami Mekslko pridobiti zase. Drugi del — najkrutejši del ln v nebo vpijočo krivico in tragedijo cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Ves svet se je zgražal pred 70 leti nad krivico, ki se je delala takrat nesrečnemu Maksimlljanu in njegovi ženi šarloti. Maksimiljan (cesarska lutka) in njegova žena Sarlota postala sta žrtvi diplomatskih intrig in prekletstva Habsburške hiše, ki pa sta naposled bila maščevana s propast jo Habsburške dinastije. In kot zadnji del zgodovine je Juarez, vodja meksikanskega naroda. Kot sto nepismenih staršev indijanskega pokolenja, mu je usoda kmalu dodelila veličastno vlogo osvoboditelja svojega naroda. Juarez je bil vseskozi pošten, iskren ln odločen državnik, katere vrline pa so se v kasnejših letih povsem nepravično omalovaževale. Nad njegovim življenjem je namreč lebdela krvava senca na smrt obsojenega cesarja Maksimiljana in pod tezo okolščin kruto prizadeto njegovo ženo Šarloto, ki je od najlepše mladosti do pozne smrti imela omračen um. Ta uboga žena je dan za dnem, leto za letom v Miramaru pri oknu z razgledom na morje pričakovala svojega moža Maksimiljana. In življenje ji je dalo edino dobroto, da do svoje smrti ni zvedela, kako krut konec je napravil njen ljubljeni mož Maksimiljan. Film je po svetovni kritiki dosedaj najlepši filmski stvor, ki bo zanimal najširše mase občinstva tako moški, kakor ženski svet, našo mladino in vse one, ki sicer niso prijatelji filma. Uprava kino Matica je film pridobila z velikimi denarnimi žrtvami, vsled česar je primorana za ta film cene primerno zvišati Ponosni smo, da zamoremo občinstva nuditi film tako bogate vrednosti Premiera filma je danes ob 21. uri v kino MaticL Kulturni pregled Foersterjev »Gorenjski slavček« Ljubljansko operno gledališče je priredilo za letošnji praznik Zedinjenja slavnostno predstavo »Gorenjskega slavčka«. Prilično število je občinstvo najprej stojč poslušalo slovesne zvoke narodnih himn, nato pa je z živim zanimanjem sledilo ponovni uprizoritvi Foersterjeve komične narodne opere. * Operna uprava se je letos odločila za tisto obliko »Gorenjskega slavčka«, ki sta jo pred 17 leti vneto pripravljala in pre-delavala za skladateljevo 75-letnieo glasbenik prof. Jeraj in režiser prof. Sest. Svojo premiero je omenjena obnovitev »Slavčka« doživela torej že leta 1922. Letošnja re-priza naj bi dokazala, da ima poleg Po-ličeve predelave »Gorenjskega slavčka«, ki je bila predlani na sporedu, tudi ona lz leta 1922 pravico do vprizoritve. Toda povod za njeno reprizo ima svoje globlje vzroke in prepričan sem, da je »Gorenjski slavček« iz leta 1922 dobrodošel predvsem zaradi tega, ker more pri vsej svoji naivni prešernosti širšim slojem, ki jih želi gledališče pritegniti, nadomestiti površno in plehko dejanje ter erotično-sentimentalne plese današnje operete s snovjo ln glasbo, ki stojita na primerno višji stopnji umetnosti in imata še to prednost, da sta kolikor toliko domača. Danes, ko nam je glasba Smetanove dobe iz opere, koncertov in radia že splošno znana, smemo mirno trditi, da je Smetanov vpliv na Foersterja bil odločujoč. Kjer se Foerster ne poslužuje izrecno naše no- vejše narodne pesmi bodisi točno ali v glasbeni obdelavi, tam svojega češkega porekla in svoje odvisnosti od vzorov ni mogel zatajiti (Prodana nevesta!). Ce nam je tudi na takih, mescih zelo blizu, je to le ponoven dokaz, kako sorodna sta si Čeh in Slovenec v izrazu ljubezenske sentimentalnosti, domorodnega čustva in prekipevajoče razposajenosti. Predstava je imela pod glasbenim vodstvom g. Neffata zelo prikupno lice. Ni pa bila še povsem izglajena, kajti vloge so bile popolnoma nanovo zasedene. Povrhu še vprizorjena starejša oblika »Gorenjskega slavčka« nudi pevcem več težav, kakor bi se dalo sklepati (Franjo, Minka, Chan-sonette) ln tudi moški zbor jih ima na pretek. Gospa Ribičeva, g. Franci in g. An-žlovar so po svojih najboljših močeh nadomeščali nepozabne nositelje teh vlog iz leta 1922, go. Lovšetovo, g. Šimenca in Le-varja. G. Anžlovar pa je že ob prvem svojem nastopu na ljubljanskih deskah zadovoljivo rešil zelo delikatno vlogo francoskega pevca Chansonetta ter z zanimanjem čakamo njegovih nadaljnih nastopov. Oskrbnik Štrukelj, pisar Rajdel in kmetič Lovro, ta komični trio, tvori jedro komike v delu. Slednja bi kot grob izrodek buffo-žanra zgubila mnogo na učinkovitosti In hudomušnosti, če ne bi imela tako krepkih predstavnikov v gg. Zupanu, M. Sancinu ln Dolnlčarju. Gdč. Barbičeva kot koketna Ninon ln vdova Majda (Spanova) kot ljubeča kmečka mati podkrepita vsaka svoj i okoliš: pripadata dvema različnima sve-I tovorna. Svetovnjaštvo in dvorska uglaje-( nost s pohlepom po slavi in sijaju — pa > kmečka robatost in obenem dobrodušnost z željo po mirni in tihi sreči si stojita tu nasproti. — Gdč. Japljeva in R. Bercar-jeva ter g. Orel so zaokrožili v manjših vlogah vtis predstave. Slikoviti dekor g. Franza, ojačeni zbor in gibljivi orkester so mnogo pripomogli k uspešni uprizoritvi. G. Zupan je kot režiser z dovtipnimi do-misleki podčrtal komične osebe predvsem tam, kjer bi prevladujoča sentimentalnost dejanja mogla zavesti v jokavost. Posel mu je zelo olajšal izredno sveži potek prizorov in glasbe same. Baš ta prednost pa daje Foersterjevemu »Gorenjskemu slavčku« značaj prave domače odrske umetnine. P. S. Zapiski Ugotovitev. Včerajšnji .»Slovenski dom« je pisal, da je naš kulturni urednik soured-nik »Ljubljanskega zvona«. Ta vest bi bila točna 1. 1933., od tega časa pa ne več. To ugotavljamo samo zaradi tega, da pokažemo, kakšno ceno imajo »argumenti« »Slov. doma«. Dr. Branko Senoa umrl. V Zagrebu je 4. t. m. umrl bivši intendant Narodnega gledališča, znani slikar in grafik dr. Branko Senoa, sin slavnega pisatelja Avgusta Senoe. Slikarstva se je učil vzporedno s pravom, nakar je študiral Se filozofijo In doktoriral s tezo iz umetnostne zgodovine. L. 1921. je bil imenovan za ravnatelja Umetnostne akademije v Zagrebu, zadnja leta pa je bil intendant zagrebškega gledališča. Kot slikar in grafik se je uveljavil na mnogih razstavah v domovini in v tujini. Nova številka »Umetnosti« (mesečnik za I umetniško kulturo, Izdaja Bibliofilska za- ložba v Ljubljani, tisk Narodne tiskarne) prinaša razpravo dr. Franja Sljanca »Pogled na začetke francoskega impresionizma«, dalje prispevek Martina Benčine »O ilustriran ju literarnih del«, nadaljevanje članka VVinstona Churchilla »Slikanje za zaba'vo« v prevodu Petra Donata, Mirana Jarca »Sonet o umetnosti«, Marjana Savta-ška pesem »Kostanji nad stezo«, Sergija Corazzinija pesem »Steza« v prevodu Alojzija Gradnika, beležko dr. Fr. Steleta k Ilustraciji »Apostol s Suhe pri Skofji loki«, Miha Maleša »Ptič fantom« ln vrsto drobnih vesti v rubriki »Iz umetniškega sveta«. Številne so ilustracije. V prilogi je Renoi-rova »Deklica z rdečim krilom«, v besedilu pa dve nadaljnji, tičoči se Renolra, dalje Manetova »V kavarni«, Jakopičevo »Delo na Mirju«, sedem risb Hrvata Vlli-ma Svečnjaka, dalje slike Evgena Sajo-vica, Saše šantla, N. K. Pimonenka, P. A. Feodorova in Perugina ter ex librisi MIhe Maleša. Skrbno reproduclrane slike In zanimiva vsebina uvrščajo »Umetnost« med naše najlepše ln najmikavnejše revije. Karel Capek v slovenskem prevoda. Goriška matica v Gorici je pravkar izdala v prevodu Franceta Bevka znameniti roman pokojnega češkega pisatelja Karla Čapka »Hordubal«. Roman se dogaja v Podkarpatski Rusiji ln je znan tudi po filmu, ki so ga pred letom dajali v Ljubljani Nadaljnje knjige GoriSke matice. Razen Capkovega romana »Hordubal« je Izdala Goriška matica naslednje knjige: Koledar za leto 1940, daljšo povest Franceta Bevka »Huda ura«, Andreja Budala knjigo »18 velikih« s kratkimi poljudnimi portreti osemnajstih slovenskih pisateljev od Trubarja do Otona Župančiča, dalje poljudno naravoslovno knjigo Jakoba Trnovca »Žarki in življenje« ln daljšo povest Damira Feligla »Supervitalin« s uvodom dr. Andreja Budala ob pisateljevi šetdesetletnlcL K posameznim knjigam se bomo še vrnili a podrobnejšim poročilom. Dr. Jože Ros, Jedro kočevskega vprašanja. Kot ponatis iz obsežnega Kočevskega zbornika, ki je zaradi višje cene marsikomur težje dostopen, Je CMD izdala daljši spis znanega geografa ln zgodovinarja dr. Jožeta Rusa »Jedro kočevskega vprašanja«. Ta spis sega zares k Jedru gospodarskih, političnih In socialnih vprašanj kočevske pokrajine tn njene narodnostne problematike, zato je vreden, da ga spoznajo tudi širši čitatelj-ski krogi Brošurica stane 10 din tn aa dobiva pri CMD In v knjigarni Tiskovne zadruge. 1 Spomini naših pisateljev na šolo. mladinski pisatelj, ravnatelj Anton Kosi v Središču od Dravi pripravlja zbirko črtic naših starejših in mlajših pisateljev, ki sa tičejo njihovih doživljajev v ljudski šoli TI spomini na šolska leta bodo nedvomno zanimivi za pedagoge kakor tudi za navadnega čitatelja. Prireditelj te zbirke, ki bo izšla morda v dveh zvezkih, se obrača na razne pisatelje, da mu pošljejo svoje spomine, če Jih imajo. Ilustrirana pravljica Frana MDčinskega. Pravljica »Trdoglav in Marjetica«, ki Jo Je po motivih slovenske narodne pesmi spisal Fran Milčinski, je Izšla v razkošni Izdaji Nove založbe z Ilustracijami in v opremi Ing. arh. Marije Grafenauer. Knjiga je Izšla kot kolorlrana slikanica. Marija Grafenauer Je s tem prvem svojim dolom pokazala mnogo smisla za našo domačo pravljico ln v risbah, v Izboru barv toliko sposobnosti da Je tako razodela svoj flustratorski talent. Slikanica ima s naslovno stranjo deset barvnih slik ln v besedilu te deset enobarvnih risb. Dobiva se tudi r Tiskovne zadruga^ Pomaie vesti • Počastitev spomina žrtve avstrijske soldatske. Na praznik zedinjenja so v Bud-vi na Sokolskem domu odkrili spominsko ploSčo pomorskemu kapetanu Milanu Srze-oiču iz Budve, ki so ga avstrijske vojaške oblasti leta 1914. dale v stan trdnjavi ftpa-njoli pn Hercegnovem ustreliti. • Štirinajst novih clvumh pilotov. V ponedeljek so se pred uradno komisijo, ki ji je predsedoval letalski kapetan 1. razreda za generalštabne posle Nikola D. Pomari-šac. vršili na zagrebškem aerodromu izpiti za civilne pilote. Izpite je napravilo 14 Kandidatov • Predstavniki železničarjev pri ministru vojske. Kakor smo že poročali, se strokovna združenja jugoslovenskih železničarjev že delj časa bore za izboljšanje svojega položaja. Na njihovo pobudo je prometni m nister inž. Bešlič otvorB posebno anketo o perečih vprašanjih a predstavniki strokovnih združenj niso zadovoljni, češ, da je njeno poslovanje preveč birokratsko V ponedeljek dopoldne je po sebna delegacija obiskala ministra vojske generala Ned ča, da tudi njega seznani z zahtevami železničarjev, ki so sestavni del vojske in organizacije narodne obrambe. Minister vojske je delegatom zagotovil vso svojo pomoč, da pridejo železničarji do svojih pravic, in jim obljubil, da bo o stvari govoril s predsednikom vlade in kraljevskim namestništvom. • Novi grobovi. V Ljubljani je umrla v visoki starosti 89 let gospa Franja Kall-ševa, vdova po magistrathem ravnatelju. Blago pokojnico bodo danes ob 16. spremili iz Gradišča 11. k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umrl zasebni uradnik g. Anton Vogel, star šele 40 let. V svetovni vojni je bil ranjen v glavo, odtlej je večkrat trpel ter je ta poškodba tudi povzročila prerano smrt simpatičnega moža. Zapustil je vdovo gospo Elo. Pogreb bo jutri ob pol 16. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Jernej Skoflc, služi-telj m. državne realne gimnazije za Bežigradom. K večnemu počitku so ga položili včeraj ob 16. pri sv. Križu. — Na Ja-vorniku je umrl g. Alojzij, Rizzoli, blagajnik KID v pokoju. Pogreb bo danes ob 15. — Na Vrhniki je umrla gospa Franja Dobovičnikova, soproga podpreglednika finančne kontrole v pokoju. Blago mater bodo pokopali jutri ob 15. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! • K preselitvi baltiških Nemcev. Nemški konzulat v Ljubljani objavlja: »Predpisi nemške državne vlade o vrnitvi Nemcev iz Baltika se nanašajo tudi na one Balte nemške narodnosti, ki živijo v Inozemstvu. Rok za prijavo poteče 15. decembra 1939. Natančnejša pojasn la dajeta nemški konzulat v Ljubljani in njegova podružnica v Mariboru.« • Izboljšanje poštnih razmer. Pred dnevi smo poročali o zasedanju poštnega sveta pri poštnem ministrstvu v Beogradu. Kakor naknadno poročajo, so bili na seji sprejeti nekateri dalnjosežni sklepi, ki jim je zagotovljena tudi odobritev ministrskega sveta. Posamezne poštne direkcije bodo dobile široka pooblastila, kakršna je imel doslej samo minister. S posebnim pravilnikom bodo urejene nagrade za delo pošt nega osebja tako, da bo varovano načelo nedeljskga odmora. Telefonska služba vzdolž jadranske obale bo avtomatizirana in opremljena z najmodernejšo aparaturo Avtomatske telefonske centrale bodo zgrajene v šibeniku in Mostarju, polavtomatska pa v Metkoviču. Dosedanja polavtomatska centrala na Hvaru se bo preosno vala v popolno. Prav tako bo otok Vis dobil avtomatsko centralo, ki bo zvezana Splitom s pomočjo radiopostaje. na ultrakratkih valovih. • Veljavnost znamk Jadranske straže podaljšana. Z odlokom ministra za ptt je odobreno, da se podaljša rok veljavnosti poštnih znamk Jadranske straže do 31 — Pri motnjah v prebavi, pri napeto sti, vzdigovanju. zgagi, povzročeni po težki zane ki je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose fove« grenke vode. ziutral na tešče pa isto množino Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot nonolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. OD OBSTOJA ZVOČNEGA FILMA NAJVEČJI FILM JUAREZ TRAGEDIJA CESARJA MAKSIMILJANA IN NJEGOVE ZENE SARLOTE. SPOPAD DVEH SVETOV IN DVEH NAZIRANJ O ŽIVLJENJU IN LJUDEH. paul muni - bette daviš Režija: WILLIAM DIETERLE. Godba: E. W. KORNGOLD. SLAVNOSTNA PREMIERA DANES OB 21. URI v KINU MATICI, teh 21-24. NABAVITE SI VSTOPNICE V PREDPRODAJL — Zvišane cene! >e -eg N 91 decembra t. L s tem, da se za frank.ran je poštnih pošiljk te znamke lahko uporablja, jo še mesec dni po tem, t. j. do 31 januar-ia 1940 vključno. Glede na to bodo omenjene znamke v prometu do 31. decembra t. L in jih bodo pošte do tega dne proda jale občinstvu. • Uvedba brzojavne ln telefonske službe pri pošti Podsreda. Dne 27. novembra je bila pri pošti Podsreda uvedena brzojavna in telefonska služba. * Predsednik Udruženje jugoslovenskih glasbenih avtorjev (UJMA) v Zagrebu sklicuje izredno glavno skupščino tega udruženja, ki bo v nedeljo 17 t m. v Zagrebu Ob 11. dopoldne v društven h prostorih Pod zidom štev. 3/n. z naslednjim dnevnim redom: Sprejem zaključka, s katerim se jemlje na znanje izstop zagreb ške grupe UJMA, kakor tudi ustanovitev Hrvatskega avtorskega društva (HAD), o čemer se obveščajo vsi člani. V Zagrebu dne 2. decembra 1939. Predsednik Kreši-mir Baranovič a r. * Kako je rasel Zagreb. Pravijo, da je bilo v Zagrebu zgrajenih okoli 10.000 stavb brez stavbnega dovoljenja. V njih prebiva okoli 80.000 Zagrebčanov. Vrednost stavb cenijo na več ko pol milijarde dinarjev. NOV POGLED NA NAŠO FARMACIJO in na njen socialni in kulturni pomen Vam bodo dali prekrasni novi koledarji (stenski in žepni), ki se bodo kmalu dobivali v naših lekarnah. Prosite Vašega lekarnarja, da Vam rezervira en izvod. * Lastnik] tovornih avtomobilov se opozarjajo na oglas »Olt Generator«. Priporočamo lastnikom, da čim prej nabavijo »Olt Generator«, izdelek Osiječke ljeva-onice željeza i tvornice strojeva d d. Osi-jek. »Olt Generator« je znatno bolj ekonomičen. ker potrebuje oglje. • Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislavičeva ul 11. V sredo 6. t. m. ob pol 21. bo predaval vseuč. profesor g. dr. Luka Marič o postanku in delovanju ognjen kov (s projekcijami). Vstop prost. DAME — GOSPODJE! Ne odlašajte s p ose tom novootvor-jenega frizerskega salona FRANK (podružnica) v Kresiji. Trajna ondu-lacija ter barvanje las po konkurenčnih cenah. — Se priporoča: Frizerski salon FRANK Ljubljana, Lingarjeva L * V naslov članka »Slovensko ženstvo za volilno pravico«, ki smo ga objavili včeraj v »Jutru«, se je vrinila neljuba tehnična pomota. Zborovanje ne bo v Ljubljani, temveč v Mariboru, v Narodnem domu, 10. t. m. z začetkom ob 15. uri. • Smrtno Kazen za navijaice cen so nekateri govorniki zahtevali na nedavnem zborovanju poštnih uslužbencev v Zagrebu. Položaj poštnih uslužbencev pa Je tudi dovolj težaven, da človek razume njihovo o gorčenje v borbi proti špekulantom. Kakor ie bilo razvidno iz drugih poročil, so med poštnimi uslužbenci v Zagrebu pogoste družine, ki štejejo po osem članov, njihovi hranitelji pa imajo vsega skupaj komaj do 1100 din mesečnih dohodkov. I Caruso odkrit giušeppe lugo tal bo v kratkem pel v LJUBLJANI! I Najveselejšl ln najzabavnejšl film popularnega filmskega junaka MICKE V ROONEY-a Vratolomnostl ln pustolovščine, ki jih Izvaja Mickey Rooney kot cowboy, kot kavalier ln gentleman, Vaa bodo zabavale do solz! Nabavite si vstopnice v predprodaji! Pri tem filmu razdeljujemo nakaznice sa brezplačno fotografiranje s aamlm Mickey Rooney-em! Premiera danes ob 1&, 19. ln 21. — KINO SLOGA, tel. 27-30 Andy Hardy na divjem Zapadu * Za božična in novoletna voščila uporabljajte razglednice, ki jih je založila Ci-ril-Metodova družba, ker s tem podpirate šolsko družbo, domače umetnike in domačo obrt. (—). • Muboti&kl Katoličani so oerKvl doizm dva milijona dinarjev doklad. Katoliške cerkvene občine v Subotlci so se pred leti obrnile na mestni magistrat s prošnjo, naj prisilno Izterja od katoliških občanov cerkveno doklado, ki so Jo ostali na dolgu Mestna občina je prošnjo odbila in subo-tiške cerkvene občine nekaj let niso mogle izterjavati svojega davka, da Je dolgovana vsota narasla na dva milijona dinarjev. Na njihovo pritožbo Je zdaj državni svet odločil, da mora mestni magistrat izterjati cerkvene doklade. Iz Ljubljane n— Krajevna organizacija JNS za kolodvorski okraj ima v četrtek 14. L m. ob 8. zvečer v restavraciji hotela »Štrukelj« (vhod iz Dalmatinove ulice), svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom Vabijo se vsi člani ta somišljeniki, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor. n— Ljudska univerza. Ljubljana, Kongresni trg. Danes ne bo predavanja n— »Kurent« zadnjič v Šentjakobskem gledališču. Zadnje tri uprizoritve tega uspelega domačega dela bodo na praznik 8 t. m., v soboto 9. t. m. zvečer ob 20.15 to v nedeljo 10. t. m ob 15. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti posetnl-ke Izven Ljubljane. Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane, si rezervirajte vstopnice pravočasno. u— Na občnem zboru akademskega kluba montantetov dne 23. p. m je bil izvoljen naslednji upravni odbor: predsednik Franc Vladimir podpredsednik Velebit Ranko, tajnika Bizjak Mirko in Rogel Dušan, blagajnik Mauer Tone, gospodar CU gtith Koloman, knj žmičar Marinovič Ivo, arhivar Luthar Gustav, referenta za prakse: CermelJ Samo in Mfhetič Stjepan. Nadzorni odbor: žoOnir Miroslav In Koželj Tone. u— Pri Sadjarski ln vrtnarski podružnici LJubljana mesto bo predaval drevi ob 19. g. kmet. svetnik Inž- Sergej Gorjup od Kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Ljubljani. Naslov predavanja, ki ga bodo pojasnjevale skioptične slike, je: »Upošte vajmo zakone dedovanja pri izbiri ln vzgoji naših kulturnih rastlin.« Predavalnica: kemijska dvorana L drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici, pritličje. Vstop prost. u—— Javno predavanje Hpiosnega ženskega društva bo v četrtek 7. t m. ob 20. na ženski gimnaziji. Blelwelsova cesta, Predavala bo prof Anica Cernejeva: Življenje in vzgoja u— Združenje jugosiovenskin tnfcenjerjev ln arhitektov, sekcija LJubljana vabi svoje O Njegoševem »Gorskem vijencu« prinaša ob priliki njegovega Italijanskega prevoda (U. Urbani) obsežno študijo lz peresa pisatelja dr Vladimira B a r t o 1 a 1. zvezek mesečnika »M odra ptic a«. Pisec poveličuje Idejo domovinske ljubezni in požrtvovalnosti v obrambi domovine, s katero je prejeta Njegoševa dramatska pes nitev Nato vprašuje: »Ali bomo Ulične klonili ali se epično borili? Mnogo smo čltali zadnje čase o problemih malega naroda. Zgodovinske, praktične rešitve, ki jo je s krvjo izpisal črnogorski narod m upesnll njegov vladlka Njegoš, se nI nihče spomnil«. Naj samo pripomnimo k tem potrebnim besedam, da smo prav to rešitev imeli pred očmi, ko smo na tem mestu glosirali stališče dveh slovenskih revij v vprašanju malega naroda. Finski primer nas znova poučuje, kako aktualna je snov Njegoševega »Gorskega vijenca«! — V isti števUkl »Modre ptice« je izšel poleg že zabeleženega prevoda novele Ceha Josefa Hore prvi del esejev o slovenskih pisateljih. ki jih je objavil znani italijanski slavist Umberto Uibanl v drugi knjigi svoje zbirke i Scrlttorl jugo slavi«. V tej številki je esej o Prešernu, drugI pridejo pozneje nq vrsto. Urbanijeve sestavke prevaja Vida Sturm. Med Poročili je polemičen članek ge Milene Mo-horlčeve »O Vrazovem smislu za politična vprušanja in o politični vsebini 111-rizma«. številko zaključujejo nekatere vesti Iz sibskega kultura ega kroga Nova številka »Našega roda«. Pravkar je izšla božična številka priljubljenega mladinskega mesečnika »Naš rod«. Prinaša izvirne prispevke Lili Nove, Ivana Preglja, Franceta Bevka Jana Plestenja-ka. Janka Samca. Mirana Jarca, Jožeta Župančiča. Frana Roša i. dr. z ilustracijami Li*% Hribarjeve, Rika Debenjaka, Bo- židarja Jakca, L. Perka. M. Sedeja, M. Preglja. »češko-jlhoslovanskš revne« (Praga) je po daljšem presledku izdala 5— 7 številko Po pokojnem Ant. Beringerju Je prevzel uredništvo docent dr. Julij Heiden-r e i c h Poglavitni del zvezka Je posvečen spominu dolgoletnega urednika te revije in prizadevnega organizatorja češko-jugoslov. kulturnih stikov, mlnist. svčtnl-ka Antonina Beringerja. Poleg tega je v tej številki češko besedilo uredb, ki so v zvezi z ustanovitvijo banovine Hrvatske. Prof. dr. Vojtčch M črka (Brno), znani ln priznani poznavalec naše literature, je prispeval študijo o slovenskem pesniku Dragotlnu Ketteju, študija Je prepletena s češkimi prevodi njegovih verzov. Dr. Jullu8 Heidenrelch se v članku »Jugoslovanski ljubljenec Prage« bavi s odnosom dramatika Iva Vojnovlča do Cehov in njihove krasne prestolnice. O beograjski Narodni biblioteki poroča Smilja Mlšič, v kroniki pa je obilo drobnih vesti, med njimi nekrolog dr. F. Dergancu iz peresa J. K. S. V ostalem pa so slove-nica slabo zastopano. Tudi ta zvezek Ima prilogo »Slovanski Jadran« s prevodi lz M. Crnjanskega in J. Spiridonovič-Savlč, s češkimi pesniškimi motivi o Jadranu in z raznimi spomini ln vestmi o našem sinjem morju. » Smrt češkega pisatelja. Minule dni je umrl u Prflhonicah na Češkem starejši ljudski pisatelj Bogumil Zahradnlk — BrodSk?. Prvotno je bil katoliški duhovnik, po svetovni vojni pa je sodeloval pri organizaciji češke narodne cerkve. Zahradnlk je bil Izredno plodovit pisatelj. Njegovi spisi imajo izrazito ljudski značaj In so prežeti s plemenito nravstveno tendenco. Praški kvartet na Švedskem Znameniti Praški kvartet je bil povabljen v Stock- holm, kjer bo priredil tri koncerte s Beethovnovimi skladbami. Med potjo je na povabilo mestnega sveta koncentriral v Es-senu. Ta njegov koncert je obsegal skladbe Mozarta, Dvofaka In Smetane. Stoletnica Ludwlga Anzengruberja. Te dni je minilo sto let, kar se je rodil znani nemški pisatelj Ludwlg Anzengruber, 10. t. m. pa poteče petdeset let, kar je umrl. Anzengruber je bil eden najvidnejših pred-staviteljev avstrijske literature. Nadaljeval je Nestroyeve tradicije in je najprej zašlo-vel s svojo igro »Der Pfarrer von Kirch-feld« (1870), ki je dosegla tolik uspeh delno tudi zaradi svoje liberalne tendence. Izmed ostalih njegovih Iger je omeniti še kmečko dramo »Der Meineitibauer«, »Der Gewlssenswurm« i. dr. Izmed romanov Je posebno znan »Sternsteinhof«. S svojo vzgojno tendenco in svojim doslednim realizmom Je bil Anzengruber predhodnik naturalizma, kot pripovednik ln dramatik Izrazito ljudskega značaja pa je Imel velik vpliv nele na nemško-avstrijsko književnost, marveč delno tudi na slovanske literature v območju nekdanje monarhlle. Srpska književna zadruga v Beogradu je izdala med letošnjimi rednimi publikacijami poleg na tem mestu že omenjene zbirke povesti Miška Kranjca v prevodu T. Potokarja, pesniško zbirko predvojnega srbskega pesnika Vladlslava Petkoviča Dl-sa s predgovorom Božidarja Kovačevlča, dalje drugo knjigo povesti Veljka Millče-viča, knjigo razprav In člankov pokojnega Pavla Popoviča, Sime Matavulja »Bi-lješke jednog pisca« v redakciji ln s pregovorom Marka Carja. Miljutina Garaža-nina »Dokolice« s predgovorom Jaše M. Prodanoviča In Ivana Bunjlna »život mla-doga Arsenjeva« v prevodu Nlkole Vida-koviča. NE ZAMUDITE 1 Oglejte d prekrasni, pretresljivi in vsebinsko globoki film DADVDT If ACM Herojska borba zdravnika-znanstve-U»e ilUDIini IVvVlI nika, ki je odkril bacil tuberkuloze KINO UNION, teL 22-2L ln rešil s tem človeštvo največje morilke. V gl. vi. titan nemškega filma EMIL JANNINGS. Ob 16., 19. in 21.15 uri. I Kino Moste. Danes ob 17. in 20. Jeanette Mac Donald, Eddy Nelson pesem o zlatem zapadu člane ln po njih vpeljane goste k ogledu cestnih del na državni cesti št. 2 pri Kranju, ki jih izvršujejo podjetja inž. Jos. Dedek, »Slograd« in Iv. Bricelj. Ogled bo v četrtek 7. t. m. popoldne. Potuje se k vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 11.43 do žabnlce. Povratek z vlakom, ki odhaja s postaje Naklo ob 18.20. Keš-hoje je okrog 10 km Člani SPD. z Izkaznico imajo polovično vožnjo, objavo bo imelo vodstvo ekskurzije. žene za volilno pravico. Včeraj se nam je pripetila neljuba pomota, da smo zborovanje, ki ga za nedeljo sklicuje akcijski odbor za žensko volilno pravico v Mariboru, v svoji napovedi preselili v Ljubljano. Da ne bo zmede, že danes opozarjamo naše ženstvo, da sklicuje akcijski odbor v Ljubljani takšno Zborovanje za nedeljo 10. t. m. v dvorano Delavske zbornice. JNAD Jugoslavija. Drevi Ob pO| 20. bo v posvetovalnici seja upravnega odbora. Tajnik L u— JugosiOvensko-boigarsKa »ga. Občni zbor bo drevi ob 20. v Gradišču 14. Seja revizionalnega odbora bo v sredo ob 14. n— Dvoje gostovanj Mrakove igralske skupine. V petek ob 20. bo gostovalo Mra-kovo gledališče v Sokolskem domu v Zgornji Šiški z Mrakovo meščansko tragedijo »Stari Rimljan«, ki prikazuje v petih razgibanih slikah tragični zlom ljubljanske meščanske rodbine. V soboto 9. decembra zvečer pa bo gostovalo s Istim delom v dvorani Narodne čitalnice v Kamniku. u— Društvo Kazino bo Imelo redni občni zbor v sredo 20. t m ob 18. uri v društvenem poslopju, klubska soba kavarne »Zvezde« z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo in predlogi ravnateljstva, 2. odobritev računov preteklega leta, 3. poročilo in predlog revizorjev, 4. volitev 8 članov ravnateljstva, 5. volitev 2 revizorjev, 6. določitev članarine, 7. odločitev o event. samostojnih predlogih, 8. slučajnosti. Vsi člani društva se vabijo, da se občnega zbora udeleže. gaj ni kina Sloge ves čas predvajanja filma. Hitite torej, oglejte si film »Hardy na divjem zapadu« v kinu Solgi! (—) u— Dobrodelna prireditev v korist zavetišču gospodinjskih pomočnic za brezposelne, onemogle, oslabele ln rekonvale-scentke bo na praznik, 8. decembra ob 17. uri v Delavski zbornici. Pri prireditvi bodo nastopile pomočnice same z nagovori, deklamacijaml, prostimi točkami ln igrami. Sodeloval bo tudi tamburaškl zbor NSZ. Režiral bo g. Sorn, pevovodja bo g. KrmelJ. Vstopnice od 3 do 20 din se dobe v prodaji v naprej v trafiki OUZD ln v društveni pisarni, Wolfova ulica 12. Vabimo gospodinje ln pomočnice ter ostalo občinstvo k obilni udeležbi. (—) u— Pogreb gospe Slavke Burnikove, ravnateljice pomožne šole v Mariboru, bo danes ob pol 16 na pokopališču pri Sv. Križu. (—) Iz Celja Ogromno zanimanje za film »Pesem o zlatem zapadu«. Uprava kina Moste opozarja cenjene goste, da so izjemoma za ta spored predstave Ob delavnikih tudi popoldne ob 17. uri tako da je ogled tega filma omogočen tudi tistim ki Jim obisk večerne predstave ob 20. uri nI mogoč. Torej od danes dalje ob delavnikih dve predstavi: ob 17. n 20. uri. Predprodaja vstopnic od 16. ure dalje. u— Brezplačno fotografiranje t Micky-jem Rooneyjem v kinu Slogi Svojim gostom. obiskovalcem bo uprava kina Sloge poklonila prav lepega »Miklavža« V spomin na najnovejši film mladega in po vsem svetu popularnega filmskega zvezdnika Mickyja Rooneya, ki ga ima ljubljansko občinstvo še v živem spominu iz nepozabnih »Brezdomcev«, v spomin na film »Hardy na divjem zapadu«, ki se od danes dalje predvaja v kinu »Slogi«, bodo posetniki tega zabavnega filma brezplačno fotografirani v družbi s sanrm Mickeyem Rooneyem. Ta stvar ni nobena šala. Nel Vsak toliki in toliki kupec vstopnice za film »Hardy na divjem zapadu« bo dobil pri blagajni kina Sloge oštevilčeno kuponsko nakaznico za brezplačno fotografiranje. Fotografije bo izdelovalo ugledno ljubljansko foto-podjetje Holinsky na Aleksandrovi cesti Vsak, ld torej prejme na blagajni nakaznico za fotografiranje, Ima pravico, da ae sam ali kdo njegovih otrok, znancev ali prijateljev brezplačno fotografira tn lo v družbi z Mickyjem Rooneyjem, ld je ves čas predvajanja -filma v Ljubljani in čaka pri g. Holinskem na svoje prijatelje, ld se hočejo z njim v družbi slikati! Ali ni to res zabavno? Ali ne bo slika s tako imenitnim igralcem, kakršen je Mlckey Ro-oney, sijajen spomin za vse njegove oboževalce? Ali ni taka slika imenitno darilo za Miklavža vaši ded? Slike bo foto-podjetje Holinsky izdelalo še isti dan ln jih bodo lastniki dobili drugI dan brezplačno pri upravi kina Sloge. Nakaznice sa fotografiranje se bodo izdajale pri bla- ' e— Smetanovo opero »Prodano nevesto« bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v sredo 13. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. Predstava je za abonma. Ne-abonentl dobijo vstopnice v Slomškovi knjigarni. Za to predstavo vlada v Celju ln okolici živahno zanimanje. e— Protldraginjsko zborovanje bodo priredile vse svobodne strokovne organizacije delavcev ln nameščencev v nedeljo 10. L m. ob 9. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Govorniki bodo obravnavali najvažnejša življenjska vprašanja. e— Strelska družina bo priredila v četrtek 7. t. m. od 20. dalje nagradno sobno streljanje v Oficirskem domu v vojašnici kralja Petra. Prijatelji strelskega športa vabljenL Iz Maribora a— Važna anKeta obmejnega učitelj-stva. Kakor smo že poročali, s£ je zastavilo naše obmejno učiteljstvo, organizirano v sreskem učiteljskem društvu za Maribor levi breg, za novo poslovno leto aktualen delovni načrt, o katerem hoče podrobno razpravljati na svojem prihodnjem rednem zborovanju 9. t m. ob pol 10. v krčevimski šoli. Na dnevnem redu je tudi razpravljanje o načrtih k »Višji ljusM šoli na vasi — s posebnim oziram na kmetijski pouk.« Društveno vodstvo je pova-bilo učiteljske zbore vseh šol sreza, da v okviru omenjene teme pripravijo svoje poglede k sledečim mslim: Sedanji učni načrti glede kmetijskega pouka, kaj govori za ln proti posebnemu kmetijskem-a pouku kot učnemu predmetu, izkustvu in predlogi glede kmetijskega pouka v višji ljudski Soli. Na4*> bo o stanju Učiteljskega doma govori g. Ivan Lov še, učitelj in upravnik tega zavoda. Predloge k navedeni anketi je treba poslati do 8. t. m. predsedniku Vaudi pri Sv. Marjeti ob Pesnici. a— Pogreb Jerneja žmavca. Na pobre-škem pokopališču so pokopali ob velikem spremstvu upokojenega višjega železn Skega kontrolorja Jerneja žmavca, ki je bil zelo priljubljen med mariborskimi železničarji In ribiči, ki so ga v velikem štev lu spremili na njegovi poslednji poti. V Imenu mariborskih r bičev in Ribarskega društva se je toplo poslovil šef-primarij g. dr. Janko Dernovšek. a— Iz poštne shižbe. Za šefa celjske poŠte je imenovan višji kontrolor C ril Novak, ki je služboval doslej pri pošti Maribor L a— Iz gledallgke pisarne. Jutri zvečer »Prodana nevesta« na praznik v petek ob treh »Celjski grofje«, znižane cene, zadnjič. Ob 20. »Lepa Vida«. a— Preizkus mariborskih in ljubljanskih biljardistov. v soboto 9. in v nedeljo 10. t m. bo v »Jadranu« zan miv turnir mariborskih ta ljubljanskih biljardistov. Organizira ga Mariborski bil Janini khib. a— 400 litrov vina v Dravo. Posestnik Ivan D. od Sv. Barbare v Slovensk h goricah je hotel spraviti v mesto 3 sode vina. Pil analizi pa se je pokazalo, da gre za mešanico JsJbolčnika in fimarnice. Posestnik je ovaden državnemu tožilstvu. Vseh 400 litrov vina so izlili v Dravo. a— Mariborski šahisti ae že preizkušajo T okviru božičnega šahovskega turnirja v organizaciji šahovske sekcije UJNžB v Mariboru. Turnir je otvoril načelnik sekcije g. A. Mišura. Rezultati prvega kola so: Kukovec : Mišura remis, Foray : Ketiš 1:0, Kušter : Babič raniš, Nosan : Gujznik 1:0, Luke* : Marvin 1:0 Gerželj : Audič 1:0. Rupar : Maroti remis. Drugo koto bo drevi ob 20. v Centralu. a— Letošnji nov&uiber. Najtoplejši dan v letošnjem novembru v Mariboru je bil 7. november, ko smo imeli 16.6 stopinj C. Najmrzlejši dan je 1x1 25. novemoer ko je zdrknilo živo srebro na 5.7 pod ničlo. V devetih deževnih dneh je padlo dežja za 56.0. Največ padavin je biio 5. novembra (39 nun). Najvlažnejši pa je bil 3. nov. s 100®/» vlage v zraku. ar— obrtniško gibanje v Maribora. Mesten obrtna oblast je izdala v preteklem mesecu na novo šest obrtnih dovoljenj, črtala pa 12. a— Usodno streljanje na Teznem. V noči na ponedeljek se je pojavil v neki gostilni v Dobravi pri Teznem neki Jožef Beiglez z lovsko puško, ki je znan kot lovski tat. V gostini je grozil, da bo še veliko streljanja. Ko so gostje pričeli odhajati, jih je Berglez počakal pri vratih in je pričel streljati iz lovske puške. Njegovo brezumno ravnanje je terjalo trt žrtve. Železničar Ivan Pšeničn k ima šibre v desni nogi, Anton Pak strel v prsih in v levi nogi, Maks Sprah pa ima 9 šiber v stopalu. Nikdo od njih ne more hoditi. Vsi trije so b.li prepeljani v bolnišnico. Tezenski orožniki so zajeli Bergleza, ki se je zagovarjal s pijanostjo, in tudi njegovega po-magača Franca Lukiča, ki mu je pomagal pri polnjenju lovske puške. Oba sta bila oddana v sodne zapore. a— K šu*arjc£"emu uboju. Iz Pesniške doline nam poročajo: Tragična smrt 18-letnega posestniškega sina Ivana Sene-koviča je vzbudiJa sočutje in vznemirjenje. V zvezi s tem žalostnim ubojem so zajeli orožniki zaradi suma soudeležbe nekega Štefana Grajfonerja. Upati je, da bo preiskava odkrila še druge krivce. Iz Trbovelj t— Zahvala. Za številne čestitke, ki sem jih prejel o priliki svoje 70 letnice, se vsem prisrčno zahvaljujem. Franjo Feštajn. Iz Ptuja j— Sokoisko društvo priredi v četrtek 7. t. m. zvečer od 20. ure dalje v Narodnem domu miklavževanje z nastopom času primernega Miklavža in parkljev. Sledi prijeten domači družabni večer. Darila se sprejemajo isti dan od 14. ure dalje pri hišniku Prejacu v Narodnem domu. Vstopnine ni. Vablieni vsi. (—) Iz škoSje Loke il— Otroci t Zabrdu so brez šolskega pouka. Med 28 šolami v škofjeloškem okraju je ona v Zabrdu v vrsti najbolj oddaljenih, po legi pa med najslikovitejšimi. Stoji okrog 1140 m visoko na južno?ahod-nem pobočju Ratitovca. Vse bi bilo lepo, toda otroci te šolske občine so že tedne in tedne brez šolskega pouka, šolska zgradba se je namreč izkazala za tako, da si ne upajo v njej več poučevati, ker je nevarnost, da se stene in strop ne sesujejo na učence, ©dobrenja, da bi se rabila za pouk primerna kmečka soba pa ni in ni! Ljudje iskreno žele, da bi potekal pouk nemoteno! Prosvetno oblastvo prosimo, da napravi red! Naše gledališče DRAMA Sreda. 6.: zaprto. Četrtek, 7.: Hudičev učenec. Red četrtek. O P £ B A Sreda, 6.: Gorenjski slavček. Red sreda. Četrtek, 7.: Boris Godunov. Red A. Gostuje Josip Križaj. Drevi bodo peli priljubljeno Foersterje-vo opero »Gorenjski slavček«, delo prikupne, domače vsebine in z našo lepo narodno pesmijo prepletene glasbe, ki se je ohranilo na našem odru že celi dve generaciji, ne da bi kaj izgubilo na svojem miku in pr.vlačnosti. Letošnjo uprizoritev sta po Jerajevi in šestovi obdelavi iz L 1922. pripravila režiser D. Zupan in kapel-nik N. Neffat. Nastopijo Franci, Ribičeva, španova, Anžlovar, Barbičeva, Doln čar, Orel, Modest Sancin in Zupan. Predstava bo za red A. Gostovanje Josipa Križaja ln Josipa Gostil ča, G. Križaj, ki bo jutri ponovno gostoval v Musorgskega operi »Boris Godunov«, je zaradi svojih resnh umetniških stremljenj, kvalitet in uspehov našemu občinstvu tako znan, da prav za prav nI potrebno posebej nanj opozarjati. Njegova pevska in igralska kreativna sila je ustvar rila že nešteto odličnih odrskih podob, od kater h smemo po pravici šteti med najveličastnejše baš lik ruskega samozvanca Borisa Godunova. Kdor noče biti prikrajšan za izreden umetniški užitek, naj ne zamudi četrtkove predstave. — V petek zvečer pa bo gostoval v tenorski partiji Asada v Goldmarkovi oper: »Sabška kraljica« naš priljubljeni J. Gostič. ki Je v tej vlogi že ponovno žel odličen uspeh. * 8ENTJ A KOB^K O OLED \ T IŠČE Začetek ob 20.15 Petek, 8.: Kurent Sobota, 9.: Kurent. Nedelja 10. ob 15.15 • Kurent MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 6.: zaprto. Četrtek, 7.: Prodana nevesta. I Gospodarstvo Uredba o mobilizaciji in demobilizaciji R I 0 Ministrski svet je Izdal uredbo, ki urejuje važna vprašanja za primer državne mobilizacije ln demobillzaclje. V prvem členu pravi uredba, da se sa obrambo države uporabljajo vsa živ* ln materijalna sredstva države, njenih državljanov in ostalih prebivalcev, in sicer po določbah zakona o državni obrambi, zakona o ustroju vojske m mornarice m te uredbe. Državna mobilizacija in demobillzacija se odreja s kraljevim ukazom na predlog vojnega ministra in v soglasju z ministrskim svetom. Uredba predvideva za primer mobilizacije ustanovitev novih ministrstev, predvsem ministrstva za oskrbo. V tem primeru se smatra tudi banska oblast v Zagrebu za področje banovine Hrvatske kot ministrstvo za oskrbo. Za posle v zvezi s pripravo in Izvedbo državne mobilizacije se po potrebi ustanovijo pri ministrstvih posebne direkcije, oddelki ln ustanove Splošni načrt državne mobilizacije izdela svet državne obrambe. Posebni načrti državne mobilizacije, ki jih izdela ministrstvo za oskrbo odnosno oddelek banske oblasti za oskrbo, se nanašajo: na naloge, ki izvirajo iz splošne državne mobilizacije, na pregled potenciala posameznih gospodarskih panog, na proračun potrebnih živil in ostalih sredstev dotičnega delokroga, na potrebna navodila s področja dotičnega resora, na vojno organizacijo produkcije, distribucije tn potrošnje, na ukrepe, da se vsa potrebna sredstva za proizvodnjo še v mirnem času pravilno razvijejo in osposobljo za naloge v primeru mobilizacije, na priprave za prehod posameznih gospodarskih panog na vojno produkcijo glede materijalnih priprav, delovne sile -in finančnih tehničnih vprašanj in končno na priprave za zavarovanje pravilnega funkcioniranja dotičnih gospodarskih panog v mobilnem stanju. Na osnovi predračuna, ki ga sestavi ministrstvo za oskrbo in na osnovi lanskih podatkov sestavi finančni minister splošen načrt za finančno mobilizacijo države, pri čemer določi izredna sredstva za kritje potreb. Isti načrt sestavijo ustrezajoči oddelki banske oblasti v Zagrebu. Naslednje poglavje govori o mobilizacijskih organih ter predvideva v primeru potrebe ustanovitev posebnih direkcij, tako za prehrano to kmetijske surovine, za gozdne ln rudarske surovine, za industrijo, za notranjo trgovino, za zunanjo trgovino in za protiletalsko zaščito. Te direkcije se lahko ustanovijo pred proglasitvijo mobilizacije, ako to odloči svet za državno obrambo. Splošni mobilizacijski ukrepi morajo biti predvideni ln dobro pripravljeni v mirnem času. V primeru vojne nevarnosti ali mobilizacije sme ministrski svet s uredbo na predlog trgovinskega ministra omejiti ali prepovedati Izvoz ln uvos, notranji promet, ter uporabo ln držanje na skladišču posameznih vrat blaga. Z uredbo se lahko uvedejo izvozna in uvozna dovoljenja, kakor tudi karte za potrošnjo posameznih žlviL S posebno uredbo se lahko predpiše tudi obvezna prijava predmetov, ki so potrebni za narodno obrambo. V primeru mobilizacije sme trgovinski minister ustanoviti prisilne organizacije proizvajalcev in trgovcev raznih strok zaradi zbiranja, uvoza, Izvoza ali distribucija posameznih živil in blaga.' V upravo takih organizacij se lahko delegirajo predstavniki delavskih organizacij. Nadaljne določbe se tičejo evidence oeob-ja, ki se vpokliče v primeru mobilizacije in nadomeščanja vpoklicanega osobja. Posebne odredbe se tičejo zaščite od napadov iz zraka. Za pasivno zaščito morajo ministrstva, banske uprave, mestna poglavarstva ln občine ter ostale državne ln samoupravne ustanove v proračunih predvideti potrebne vsote. Posebna zavarovanja morajo biti predvidena za državne ln samoupravne ustanove, tvornice ln ostalo podjetja, ki so važna za državno obramba V šolah ln podjetjih se uvede teoretičen ln praktičen pouk o zračnih napadih in o obrambi pred zračnimi napadi z vajami. Za prebivalstvo so predvidena predavanja in splošne vaje. Lastniki tvornlc, delavnic, rudnikov ln drugih podjetij morajo poučiti to izvežbati osobje za primer sra-čnlh napadov. Državna mobilizacija je lahko splošna, delna ali poskusna. Obširne so tudi kazenske določbe, tako za državne ln samoupravne organe, ki v času vojne priprave, mobilnega in vojnega stanja ne izvrše točno svojih dolžnosti pri pripravah ali pri izvrševanju mobilizacije. Stroge so kazni za državne ln samoupravne organe, ki bi sporočili neznani osebi mobilizacijske načrte, navodila in druge podatke, ali je omogočili, da pride do teh podatkov, za kar je predvidena v najtežjih primerih smrtna kazen. Predvidena so tudi kazni za lastnike ln poslovodje podjetij, ki ne bi Izvršili odredb oblastev v zvezi z narodno obrambo ali bi izvrševanje teh odredb onemogočili, ter za lastnike podjetij, važnih za narodno obrambo, ki ne bi držali v tajnosti njim sporočene podatke. Za izrekanje kazni so deloma me-rodajna vojna sodišča. Uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 4. decembra in je s tem dnem dobila obvezno moč. Oskrba našega gospodarstva z bencinom, starim železom in surovimi kožami Včeraj je bila v Beogradu pod predsedstvom viceguvernerja Narodne banke dr. Iva Belina konferenca zaradi vprašanja oskrbe države v bencinom odnosno s pogonskimi gorivi. Na konferenci so bili zastopani predstavniki državnih ustanov finančnega in trgovinskega ministrstva, Inšpektorata za državne obrambe, gospodarskih zbornic in drugih gospodarskih ustanov in podjetij. Razpravljali so tako o uvozu nafte in naftinih derivatov, kakor tudi o produkciji in uporabi domačih pogonskih goriv zlasti o pridobivanju pogonskih goriv iz parafinskih škriljavcev. Glede omejitve motornega prometa gredo prizadevanja za tem, da te omejitve ne bi ovirale normalnega gospodarskega poslovanja ln razvoja. Zaenkrat je treba predvsem zavarovati uvoz potrebnih surovin iz inozemstva. Včerajšnja konferenca je bila poslednja v vrsti sllčnih konferenc, ki jih je sklicalo trgovinsko ministrstvo s predstavniki najvažnejših industrijskih panog, ki trošijo inozemske surovine. Tako je bila prejšnji ponedeljek v trgovinskem ministrstvu konferenca s predstavniki kovinske industrije, kjer so razpravljali o oskrbi te industrije s surovinami, zlasti z železom ln koksom. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se ustanovi posebna ustanova pod državno kontrolo, ki naj bi skrbela za dobavo teh surovin. Njena prva naloga pa naj bi bila, da izvrši reorganizacijo zbiranja starega železa v naši državi. Posebna konferenca je bila tudi s tekstilnimi podjetji zaradi oskrbe s tekstilnimi surovinami in polizdelki. V četrtek pa je bila v Beogradu konferenca o vprašanju oskrbe naše industrije s surovimi kožami ln usnjem. Na tej konferenci so sodelovali predstavniki čevljarske industrije in obrti, trgovci z usnjem ln surovimi kožami In predstavniki zainteresiranih državnih ustanov. Obrtniki so zahtevali meksimiranje cene usnju glede na dejansko podražitev surovin. Zahtevali so tudi prepoved izvoza surovih kož, če bo potrebno. Prepovedi Izvoza surovih kož so se na konferenci uprli predstavniki mesarske obrti, ker bi prepoved Izvoza omogočila prekomerno pritiskanje na cene surovim kožam. Čevljarska Industrija se Je pridružila zahtevi po maksimiranju c«, toda ne za usnje, temveč le za surove kože. Usnjarska industrija čuti pomanjkanje raznih drugih surovin, zlasti sredstev za strojenje, kemikalij ln paraflna. Usnjarska Industrija pa je postavila zahtevo, da se poleg maksimiranja cene surovim kožam tudi popišejo zaloga Izrekla se je proti svobodnemu Izvozu surovih kož. Čevljarska Industrija se je končno pritoževar la zaradi visokih cen usnja, zaradi katerih bo morala povišati cene Izdelkom. Konferenca je pokazala, da so Interesi posameznih gospodarskih strok prav različni, zato ni prinesla konkretnega rezultata. Na koncu je bil Izvoljen odbor, ki naj sestavi predlog za bodoči režim glede oskrbe s usnjem ln surovimi kožami. Verjetno Jc, da bo prišlo da ustanovitve posebnega posvetovalnega odbora za surove kože ln usnje. Pred zaključkom pogajanj za uvoz rumunske nafto Kakor poročajo iz Beograda, so Jugoslo- vensko-rumunska trgovinska pogajanja pred zaključitvijo ln je pričakovati, da bo v kratkem pogodba podpisana. Pogajanja so trajala tako dolgo zaradi izprememb v rumunski vladi Po zaključitvi pogajanj z Jugoslavijo se bodo pričela trgovinska pogajanja z Grčija Sreda, 7. decembra Ljubljana 7: Jutraji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki s plošč. — 12: Veselje otrok (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.20: Rapsodije in fan-tazje (plošče). — 14: Poročila. — 18: a) Mladinska ura: Razvoj našega aerokluba (g Janko čolnar); b) Mladim naravoslovcem (g. M. Zor). — 18.40: Kmet. izobrazba m šola H. del (g. dr. Vinko Brumen). — 19- Napovedi poročila. — 19-20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19 50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (dr. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 18.15: Velik orkester. — 19.40: Muzika za ples. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Preno: opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 20: Pevska ura. — 20.30: Plošče po željah. — 22.20: Plesna muzika — Sofija 18.45: Koncert orkestra. — 19: Lahka godba s plošč. — 20: Petje ta instrumentalna glasba. — 21.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 18: Rapsodije, -r-19.15: Lahka glasba. — 20.15: Veliki koncert po željah. — 22.30: Lahka glasba. Naši vagoni s cisternami smejo le v omejenem številu v inozemstvo Ministrski svet je Izdal uredbo o omejitvi svobodnega puščanja v inozemstvo državnih in privatnih vagonov s cisternami. Uredba pravi, da se omejuje svobodno puščanje v inozemstvo državnih in privatnih vagonov s cisternami, ki so registrirani pri jugoslovenskih državnih železnicah Prometni minister se s to uredbo pooblašča, da sme dajati posebna dovoljenja za puščanje teh vagonov v inozemstvo pod pogojem, da sme biti skupnega Števila državnih vagonov in privatnih vagonov istočasno v inozemstvu največ 50*/®; če pa ima privatno podjetje le 6 do 15 vagonov, sme biti v inozemstvu istočasno do 7 vagonov. Ta omejitev pa se ne nanaša na lastnike privatnih vagonov s cisternami, ki imajo največ pet takih vagonov. Vagoni s cisternami se ne smejo uporabljati za tranzit. Pri dodeljevanju vagonov s cisternami imajo prednost uvozniki derivatov nafte za potrebe državne obrambe in narodnega gospodarstva, v drugi vrsti pa izvozniki in uvozniki ostalih tekočin. Dokler velja ta uredba se registrirani vagoni s cisternami ne morejo registrirati pri železniških upravah drugih držav. Prometni minister bo za izvajanje te uredbe izdal še pravilnik. Privatni lastniki vagonov s cisternami, ki bi kršili to uredbo, izgube pravico pošiljati te vagone v inozemstvo za čas do pet mescev. Gornje omejitve se ne bodo nanašale na vagone s cisternami, ki bodo pri naši železniški upravi registrirani po uveljavljenju te uredba Uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 4. decembra t L in je s tem dnem dobila obvezno moč. Znatno zmanjšanje naših terjatev v češko-Moravski Iz najnovejšega izkaza Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom je razvidno, da se je saldo naših klirinških terjatev v Ceško-Moravski, ki je 22. novembra dosegel najvišje stanje 6L7 milijona din, v zadnji četrtini mesca prav občutno zmanjšal, ln sicer na 844 milijona din. Kakor je znano, je ta visoki saldo v zadnjih tednih povzročil zastoj našega Izvoza v Ceško-Moravsko. Na podlagi razgovorov, ki so jih imeli češko-moravski uvozniki v Beogradu, Je bil očitno dosežen sporazum v smislu iznešenih predlogov, da se del izvenkllrinških terjatev Ceško-Mo-ravske nasproti naši državi prenese na klirinški račun zaradi zmanjšanja salda. Saldo naših terjatev v Nemčiji, ki se ja že prejšnji teden od najnižjega stanja 541 milijona mark povzpel na 7.57 milijona mark, se Je v zadnji četrtini novembra ponovno dvignil na 7.95 milijona mark. Saldo naših kllrinSkih terjatev v Slovaški p* Je nazadoval od 2.85 na 1.64 milijona din in saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo od 1.08 na 0£8 milijona din. ga v Italiji. Kakor Je znana J« v tretji četrtini novembra prišlo do zmanjšanja tega klirinškega dolga od 122.4 na 9(L2 milijona din in sicer radi izvedbe sporazuma z Italijo tn Madžarska po katerem smo odstopili Italiji našo klirinško terjatev nasproti Madžarski za delno poravnavo našega dolga v jugoslovensko-italijanskem kliringu. V zadnji četrtini novembra pa se je saldo našega dolga v Italiji ponovno zmanjšal od 98.2 na 88.2 milijona din, tako da se je v j drugi polovici novembra naš dolg v Italiji skrčil sa 84 milijonov din. Zgoraj omenjena transakcija je na drugi strani povzročila že v tretji četrtini novembra likvidacijo našega klirinškega dol-ga nasproti Madžarski. V tem kliringu smo postali po izvedbi te transakcije pasivni za 15.2 milijona din; v zadnji četrtini novembra pa se Je ta klirinški dolg nadalje povečal na 17.2 milijona din. Od ostalih pasivnih kliringov Je omeniti povečanje našega klirinškega dolga v Romuniji za 0J na 89.5 milijona din in povečanje našega klirinškega dolga v Turčiji za 0.7 na 3.9 milijona din. Naš dolg v turističnem kliringu z Bolgarije se je povečal za 0.1 na 2.2 milijona din, popolno likvidacijo pa smo dosegli pri starem kliringu s Svlco, kjer Je obstojal 22. še neporavnan saldo našega dolga v višini 206 tisoč švicarskih frankov, ki pa je sedaj izravnan. Gosnodarske vesti ■ Pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov. Včeraj je bila v Beogradu seja sveta, pokojninskega zavarovanja, na kateri so razpravljali o razširjenju pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnika Seji je prisostvoval kot zastopnik ministrstva za socialno politiko načelnik Vi-zjak. Kakor je znano, sme minister za socialno politiko na podlagi pooblastila v finančnem zakonu razširiti pokojninsko zavarovanje tudi na vse trgovske pomočnike. Sklenjeno je bila da se izdela uredba, po kateri bodo pri pokojninskih zavodih ustanovljeni posebni odseki ca pokojninsko zavarovanje trgovskih pomočnikov glede na njihov posebni položaj. V primeru, kadar postane trgovski pomočnik samostojen trgovec ali izstopi Iz službe, bo imel pravico do povračila 80*/* vplačanih doprinosov, če dotlej ne bo rešeno tudi vprašanje pokojninskega zavarovaanja samostojnih trgovcev. 6. decembra Na jugoslovenskih borzah notiiajo nemški klirinški ček) nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 36 in v Beogradu po 36.55. TečajR na svobodnem tigu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. ____ ______ MUBB SI JS Vojna pri nespremenjeni tendenci tmfHi« po 438 (v Beogradu je bil promet po 433.50 — 483.75). Zaključki pa ao tali zabeleženi v 6*/. dalmatinskih agmnaih obveznicah po 71.50 (v Beogradu po 71) ki v 7»/« Blairovem posojilu po 89.25 (89). Devize Ljubi Jana. Ofioietni tečaji: London 172.40 — 175.60, Pariz 97.45 — 99.75, New Torte 4425 — 4485, Curih 990 — 1006, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 731 — 743. Tečaji na svoboctacm trgu. London 212.97 — 216.17, Pariz 120.44 — 122.74, New Tork 6480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.56 — 293856, Bruselj 902.85 — 914.85. Curih. Beograd 10, Pariz 9.86, I/ndon 17.41 New York 446.00, Bruselj 73.70, 22450, Amsterdam 236.75, Berlin 178.75, Stockbokn 106.15, Oslo 101.30. K5-benhavn 86.10, SoTja 6.40, Budimpešta 80, Aten« 8.40, Bukarešta 3Mk Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 438 bi., 4*/. agrarne 52 — 53.50, 6«/. begluške 79 bL. 6»/. dalm agrarne 71.50 — 72 (71.50), 6*/, šumske 78 bL, 7«/e sta-biliz. 91 — 96, !•/• invest 97 — 98, 7«/» Seligman 99 den., 7*/» BOair 89 — 90 (89.25), &>/• Blair 94 den.; delnice: PAB 205 den., Narodna banka 7250 den., Trboveljska 296 — 237.50, Gutman 48 — 55, Sečerana Os jek 110 den., Osiječfaa lije-vaonica 150 den. Beograd. Vojna škoda 433 25 — 433.50 (433.50 — 433.75). 4*/« agrarne 53.50 den. (53.50), 6«/» begluške 77 — 78.50, 6V» dalm agrarne 70 — 71 (71). 6*/» šumske 70.50 — 72, 7®/o Invest 99.50 den. (99), 7«/, Seligman 99 den., 7«/o Blair 88.75 den. (89), 8»/. Blair 94 den. (94), Narodna banka 7400 den., PAB — (195). Blagovna tržišča Žito + Chicaga (5. decembra.) Začetni tečaji: pšenica: za dec. 94.25, za maj 90.50, za julij 87.875; koruza: za dec. 53.625, za maj 55.125. + VVinnipeg, 5. decembra. Začetni tečaji: pienica: za julij 80.75. -f NovoSadSka blagovna borza (5. t. m.). Tendenca mlačna. Pšenica: baška okol Novi Sad 184 — 185; gor. b. 185 — 187; srem. 182 — 184; slavonska 188 — 185; ladja Tisa 188 — 190; rž: baška 142 — 144. Oves: bašld, sremski in slavonski 148 — 150 Ječmen: bašld ln sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 138 — 139: banatska 135 — 136; nova par. Indjija 110 — 111. Moka; baška in banatska »0g« In »0gg« 280 — 290; >2« 260 — 270; >5« 240 — 250: »6« 230 — 240; »7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 372.50 — 377.50. Otrobi: bašld ln sremski 117.50 — 120. Dva splavarja na Savi sta utonila Prvi je iz Renk, drugi iz savinjskih krajev Zagorje, 5. decembra Reka Sava je zadnje dni upadla in so se ponekod ie prikazale sipine in čeri, huda ovira posavskih splavarjev. Zato so hiteli s prepeljevanjem lesa, da bi še pred sušo spravili čim več lesa na naročena mesta. Tudi Renkovi fantje iz znane splavarske družine v Renkah (med vasjo Savo in Zagorjem so zadnje dneve pridno vozili les ?) Savi Med vožnjo pa se je primerila onetu huda nesreča. Na čereh se je splav odbiL Tone se ni pri sunku trdno prijel za trame. Z veslom je hotei naravnati splav, pa je bil sunek ob skale premočan in ga je vrglo kake tri metre po razmočenem splavu v vodo. Obupno je kriknil in izginil v valovih. Splav z drugim pomagačem je odnesel tok dalje. Tone je še nekajkrat zakrilil z rokami, potem pa ga je pregrnfla voda. Podobna nezgoda se je primerila tudi včeraj. Po Savi je drselo ve>5 splavov in v bližini Renk, kjer je poleti potegnil tok v valovje nesrečnega šolarja Feštajnovega Jak ca, je padel v vodo zaradi sunka ob skalo neki splavar, ki pa so ga splava.rji poznali pod imenom Savinjski Francelj. Mladi fant je hodil semkaj pomagat spravljat les. Pri padcu v vodo ga je zadel ▼ glavo tram, ki je štrlel iz splava. Udarec je bil tako silen, da ga je omamil. Valovje v brzicah pri Renkah ga je prekrilo in fanta ni bilo več na dan. Utonil je tik pred godom splavarskega zaščitnika Miklavža. Trupla dozdaj še niso našli. Orožniki so obvestili o utopljenem ponesrečencu vse orožniške postaje ob spodnjem savskem to-i ku. Strašen samomor mesarskega pomočnika Z žepnim nožičem si je dvakrat prerezal vrat in izkrvavel SorLca, B. decembra Mesarski pomočnik Frelih Avguštin te Spodnje Sorioe je kupil pred dnevi od Jakoba Thalerja iz Zgornje Sorioe svinjsko kožo. Thaler je po dogovoru prinesel prodano blago v nedeljo v gostilno Petra FaJ-farja, kjer je imel Frelih mesnica Prodajalec Je pri Fajfarjevfh nekaj časa čakal na Freliha, a ker ga od nikoder ni bilo, so oe slednjič domenili takx>, da je Thaler pustil kožo psi Fajfarjevth. Z izstavljenim potrdilom, da je kožo res oddal, je odšel Thaler nato na FreUhov dom. Ko Je prišel Thaler v hišo. so mu povedali, da Frelih še spi. Prišlec je zatem vstopil v Freli-hovo sobo, kjer pa se mu je nudil grozoten pogled. Nad posteljo je gorela električna luč, a Frelih je ležal mrtev sklonjen z gornjim delom telesa preko postelje ln obrnjen k tlom. Na tleh je bfla velika mlaka krvi Pogled na mrtveca je bil toliko turobnejši, ker so bla vsa okna zastrta s platnenimi zavesami. Pod posteljo je ležalo več parov čevljev, nedaleč od postelje na žimnatih stolih pa je bila skrbno zložena Frelihova obleka. Thaler je globoko presunjen zapustil sobo ln obvesti o grozotnem odkritju lJudL Obveščeni so bili tudi orožniki v Železnikih. Kratek pogled po sobi je ljudi uveril, da ni bilo Izvršeno nad Frelfliom nikako nasilja ampak da je po življenju segel sam, gotovo v trenutku duševna nepriseb- > nostL Sklonjen preko postelje si Je z nan J vadnim žepnim noži čem dvakrat prerezal v vrat in je umrl za izkrvavitvija Prerezana je bila leva glavna žila odvodnica. Usodno noč je šel Frelih k počitku okrog 23. ure. Dan pred smrtjo je imel ves dan opravke. Najprej je Ml pri svojem stricu v Zgornji Sorici in je tudi pri njem obedovat Potem je šel v Sorico na pošto, da dobi meso za razprodajo strankam. Videli so ga še mnogi znanci, a pod noč se Ja razgovarjal z enim izmed sostanovalcev, ae poslovil in šel v svojo sobo. Iz njegovo ni nihče slišal n kakih klicev. NI dognana kaj je dovedlo Freliha do obupnega koraka. Denar nI mogel beti vzrok, kajti pri njim so dobili skoro za tal tisočake bankovcev. Ljudje vedo povedati, da je bU mladenič priljubljen in da ga nihče ni mrziL Tudi v ljubezni mu je šlo vse po sreči. Ko so povedali njegovemu dekletu kaj se je zgodilo, se je nad dejanjem svojega izvoljenca zelo razžalostia, zlasti še. ker je bil v petek, to je dva dni pred smrtjo še pri njej. Izjavila je, da je imela namen poročiti se s Frelihom. Zato je pnarr verjetno, da Je Frelih obupal zaradi šibkega zdravja. Zadnji čas je bil hudo prehla-Jen tn Je močno kašljal. Trpel pa je tudi na ledvicah. Iz Egertove hiše, kjer je Frelih stanoval, so prenesli truplo v mrtvašnico v Spodnji Sorici, kjer je bila izvršena obdukcija. Ponovno zman^anje našega dolga nasproti Italiji Med pasivnimi kliringi zaznamujemo po-povno zmanjšanje našega klirinškega dtir Kostnica pri Sv. Križu bo blagoslovljena Ljubljana, 5. decembra Kostnica vojnih žrtev na pokopališču sv. Križa v Ljubljani bo z velikimi stovestnost-mi blagoslovljena v nedeljo ob pol 12. Veličastno grobnico bo blagoslovil škof g. dr. Gregorlj Rožman, molitve bodo pa opravili svečeniki vseh veroizpovedi, ki ao jim pripadale žrtve, da bodo sa žrtve molili poleg rimsko katoliške duhovščine tudi svečeniki pravoslavna evangelske in muslimanske vere, a is Zagreba prid« tudi vojaški rabin. K slovesnosti so že povabljeni nekateri člani vlada med njimi seveda gospod minister vojske In mornarice general Milan Nedid Nadalje pridejo k pietetni slavnosti vel domači dostojanstveniki ts vseh tukajšnjih oblastev, narodno obrambna, kulturna, telesno vzgojna, dobrodelna in humanitarna društva, iexer»ul in upokojeni častniki ln bojevniki kr svetovne vojna da re vojske izkažejo čast Srtvam svetovne vojne, ki se je iz nje porodila tudi naša kraljevina Jugoslavija. Svečanost bodo pove ličale vojaška godba in fanfare, petje Hubadove župe, častna četa, govori dostojanstvenikov ta molitve neštetih svojcev v kosmiči m ob njej pokopanih. Smrt vnetega gasilca Celja 5. decembra V KapTl vasi pri St Pavlu pri Preboldu je umri v torek posestnik Josip Turnšek, bivši član uprave celjske gasilske župe ln ustanovitelj gasilske čete v Kapli vasi, ki jI je predsedoval 25 let Pokojnik se je s veliko vnemo udejstvoval v gasilstvu ter je med prebivalci splošno priljubljen In spoitovan. Gasilska četa v Kapli vasi prosi vse gasilske čete v soseščini, naj se udeleže pogreba ki bo v četrtek ob 10. dopoldne ls hiše žalosti v Kapli vasi na Supno pokopališče pri St Pavlu pri Preboldu. Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, 1 njegovim svojcem Iskreno sožaljel __ Viborg in okolica Najbolj prometna toka na Finskem — Okrožje z divntmi letovišči Pristaniške mesto Viborg (Vttpori) v Finskem nUn V poročilih o vojni med Sovjetsko mit Jo In Finsko se večkrat omenja mesto Viborg, glano mesto Istotoaenega okrožja v Finskem zaliiu. Rusi in Švedi ga kneoiv jejo Viborg, Finci pa ViipurL Mesto Je v prvi vrsti važno zaradi tega, ker tete skozi njega železnica, ki veže Helsinke % Lte-ntagraidom. Viborg ima okrog 50.000 prebivalcev. To mesto tma zelo dobro zavarovano, toda plitvo luko, kamor lahko zaplavajo samo ladje, ki ne dosežejo štiri metre globine. Večje ladje se morajo ustavljati no industrijo. Nekoliko je razvita tudi živinoreja. Poljedelstvo Je takisto na aeio visoki stopnji Kmetovalci pridelujejo po večini oves in rž. Trgovinsko središče Je Kotka, tovorni promet pa gre po Se prej omenjenem Sajmenskem prekopu. Viborško okrožje Je tudi znamenito pri-zorišče zgodovine. KareHja Je bdla nekoč Jabolko spora med Švedsko in Rusijo. Ko Je v bitki pil Poltavi Karel XII. podlegel ruski premoči Petra Velikega, se Je vfborSka trdnjava, ki Je p#ej osemkrat cspečno kljubovala ruskemu navalu, Brez kisika ni misli Včasih so rekli, da brez fosforja ni mirti, a Se važnejši Je nemara kisik, brez katerega bi ae bilo življenja sploh. Poe-dlna tkiva v človeškem telesu potrebujejo različne koHfttne kisika sa svoje detovar nje. Tako porabi gram navadnega mišičja vsako minuto samo štM enote kisika, gram srčnega mišičja pa desetkrat toliko, to Je okrog 40 enot. Presenetljivo pa Je, da potrebuje možgansko tkivo več nego dvakrat toliko, ln sicer 90 enot na minuto. Ni torej nič čudnega, da nam možgansko delo Ob pomanjkanju kisika kma- Izumi proti magne-tičnim minam Reuterjeva agentura poroča, da so Fran. eozi rešili tudi vprašanje magnetičnih min po novem postopku. Z neko novo pripravo Je mogoče te mine potegniti na povr-Stno, kakor se Je to doslej dogajalo z drugimi minami, ki so jih iskali. IzumiH so nadalje stroj, ki vpliva na mine pod površino tako, da se morajo mine razpočiti, ae da bi napravile kakšno škodo. Kazenski porto za zamudno karto Neka gospa v Colwyn Baiu Je prejela te dni poltno karto, ld so ji jo bili poslali neki znanci 22. avgusta 1912., torej pred 27 leti, iz Manchestra. Dostavili so Ji Jo brez vsakega pojasnila o vzroku te zamude. Pač pa ni pošta pozabila prejemnici naložiti kazenski porto, kajti normalni porto se Je v tem času od pol pennyja zvišal na 1 pennjr. ^t^^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmm^^mmmmmmmammmrn (NSERIRAJTE V »JUTRU" ! Iz lulnlz Neki nemški letalski fotograf Je napravil to-le zanimivo sUko utrjene obale pri Marejr Flrthn m Škotskem Važen činitelj vojne Transsibirska železnica veliko upanje Nemcev Navzlic zavezniškim blokadnim ukrepom upajo Nemci, da si bodo mogli nabavljati mandžursko sojo, japonski čaj in druge potrebščine iz najbolj oddaljenih dežel ter polagajo pri tem vse svoje nade na transibirsko železnico, po kateri bi moli v primeri, da jim bodo hoteli Rusi res Prvi napad na Helsinke Pretresljivi prizori ob prvem napadu bombnikov ▼ finski prestolnici Glavni trg v Viborg« v pristanišču Urasu, trinajst km Jugovzhodno od Viborga. Pristanišče pozimi zamrzne in led ga pokriva navadno od polovice decembra do polovice aprila. V glavnem izvažajo Finci iz Viborga les, M ga tukaj nakladajo na trgovske ladje. V prometnem pogledu pa Je Viborg prva luka na Finskem. Njen letni promet doseže milijon ton. Mesto ima zelo skromno industrijo. Viborg Je v bistvu švedska naselbina, ustanovljena malo pred L 1300. Rusi so mesto osvojili precej pozno, namreč v severni vojni L 1710. Trgovski značaj Viborga jte narasel šele po L 1856., ko je bil dograjen tako zvani Sajmenski prekop, ki veže Viborg z industrijskimi predeli Finske. Viborg Je Imel 1. 1914. značaj utrjene postojanke, in sicer tako na kopnini kakor na morju. Finska je v zadnjih dvajsetih letih mesto še bolj utrdila. Viborško okrožje obsega jugovzhodni del Finske in meji na Rusijo. Večji del meje na jugu sega do Ladoškega jezera. Viborškemu okrožju pripada tudi veliko število otokov v Finskem zalivu, otokov, o katerih je balo govora v pogajanjih med Sovjetsko unijo in Finsko, n. pr. Bjorke (Koivsto), Hogland (Sursaari) in drugI Na Ladoškem jezeru leži otok Valamo s slovitim samostanom pobožnih menihov. Med prebivalstvom je tudi odstotek Rusov in Švedov. Viborško okrožje obsega področje jezerske visoke ravnice, po kateri tečejo reke, ki se izl vajo v Ladoško jezero in Finski zaliv. Reke v teh krajih so polne slapov. Največji med njimi je slap Imatra. Tik njega so zgradili največjo hidroelektrično centralo na Finskem. Na obali Finskega zaliva je vse polno letovdščarskih krajev, kamor so za časa personalne unije med Rusijo in Finsko zahajali ruski velfkaši. Posebno slovijo toviščarske naselbine v bl žini obmejnega kraja Teriokija, kjer se je obrazovala posebna vlada, s katero je Molotov podpisal pogodbo. Kakor drugod v Kareliji, je tudi tod okrog vse polno granita, zemlja pa krije zaklade bakra in svinca. Viborško okrožje ima zelo razvito gozd- rata udatL Kapitulirala je L 1710. Na nekem okoliškem griču, kjer ao bile postojanke ruskega topništva, stoji še zdaj spomin na tisti slavni čas proevitajoče Rusije: velika začetnica »P«. Tako Je Kare-lija postala ruska provinca. L. 1917. je imela rdeča vojska v viborškem stolpu sedež svojega štaba, naslednje leto so rdeče pregnali »beH«. Tudi sledovi te spremembe so danes vidni. Slefcovi te luknje v ozidju trdnjave pričajo, kako se Je v te zidove zajedal čas in kako so se na tem ozemlju menjavali gospodarji. Helsinški poročevalec švicarskega Usta »Basler Nachrichten« opisuje s pretresljivimi besedami usodo finske prestolnice. Sovjetske bombe ao ubile številne civilne osebe. Del žrtev leži še pod razvalinami porušenih hiš. Prebivalstvo je napad popolnoma presenetil, ker ni o izbruhu vojne ničesar vedelo. V šolah so imeli reden pouk, ko so eksplodirate prve bombe. Otrok se Je lotila strašna panika. Učitelji so ae trudili, da jih spravijo v zaklonišča, toda mnogi otroci so v svoji grozi skakali skozi okna na cesto. V zakloniščih se Jih je mnogo onesvestilo. Najmočnejši napad Je bil popoldne ob 14.40. Petnajst težkih bombnikov je krožilo nad mestom. Hišo zunanjega ministra Erkkoja so bombe popolnoma porušile, njegovo hčer so potegnili težko ranjeno izpod razvalin. Vso noč so iskali žrtev teh bombnih napadov. Granata padla na belgijsko bolnišnico K sreči je bil bolnik odsoten • • • Nad belgijskimi ozemljem se letala vo-jujočih se držav, kakor znano, zelo rada »sprehajajo« in Belgijci jih sprejemajo tedaj s srditim ognjem iz obrambnih topov. Pri neki takšni priliki se je zgodila tudi kakšna nenavadna stvar, kakor poročajo iz Bruslja. Ko so pred kakšnimi desetimi dnevi tuja letala spet letela nad belgijskim ozemljem, je ena izmed granat, ki se ni na- počila v zraku, priletela v neko peč oboroževalne družbe Ozgree-Marihaye v L.iš-geu in se tam razpočila. Pri tem je uničila še pet drugih peči, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Se bolj čudno usodo je imela granata, ki je padla na neko cesto v Gentu in se razpočila. Eden njenih drobcev Je zlet^I skozi okno v neko dvorano vojaške bolnišnice in na posteljo nekega bolnika, ki je pa bil baš tedaj odsoten. Prizorišče rusko-finskih bojev Južna obala Finske s Helsinki ter pristanišči: Hango, Kotha, Viborg in obmejnim mestom Terijoki —. ki se najčešče omenjajo v sedanjih poročilih o vojnih operacijah. Med finskim zalivom ln Lado-škim jezerom Je znamenita finska obrambna črta, takozvana »Man-nerheimova linija« ustreči, dobivati vse te stvari ie hitreje, čeprav dražje nego po blokirani morski poti. Od te najdaljše železniške proge na svetu je torej v marsičem odvisen izid sedanje vojne, zato je vredno, da si Jo nekoliko pobliže ogledamo.. Nad dve desetletji so gradili to ogrora-no progo. Začeli so L 1892. pod carjem Aleksandrom III. Premagati je bilo treba močvirja in neskončne stepe, gorske verige in goste gozdove. Skozi celo celino vodi ta železnica, a to celino prepotuješ danes v udobnem vozu v skopih osmih dneh. Proga drži iz Moskve, kjer dobi priključek na evropski zapad, preko Omska, No-vosibirska, Krasno j arska in Irkutska do Bajkalskega jezera. Dolgo fesa je to 3400 kvadratnih kilometrov obsegajoče jezero prekinjalo progo in ga je bilo treba prečkati s trajektom. Potem pa so železnico S pomočjo številnih drznih predorov, ki jih je bilo treba izstreliti iz pečin, ki se navpično dvigajo iz jezera, speljal vzdolž jezerske obale. Iz Misovaje doseže proga Cito in sledi potem reki Amurju do Habarovska. Zadnji odsek predstavlja tako zvana usurijska železnica, ki vodi do Vladi vostoka. Pri transibirski železnici je zaposlenih nad milijon oseb. Spočetka je bila enotirna, danes pa je večinoma že dvotima. ANEKDOTA K Sibeliusu je prišel mlad skladateij in mu za gral svojo najnovejšo skladbo. Bila je simfonija in se je imenovala »Bodočim rodovom«. Ko Je mladi mož končal, je čakal z napetostjo mojstrove sodbe. Ta je dejal prijazno: »Ni tako slabo, mladi prijatelj. Toda do prejemnikov ta muzika gotovo na bo prišla.« VSAK DAN ENA On: »Moj brat je direktno nasprotje mene. Ali ga že poznate?« Ona: »Ne poznam ga. Prav zato vas prosim, da me seznanite z njim.« (»Sdndogsnisse Strbc«.) Zane Grey: 31 Zakon zapada Romam Maryje se je bilo polastilo mirno zaupanje, zanesljivo se je nadejala, da ne bo zdaj ničesar več, kar bi utegnilo skaliti veselico, posebno ker se je vedla Georgia — vsaj za svoje razmere — zelo obrzdano. A tedaj je pristopil k nji Enoh, rekoč: »Glej, kaj dela tvoja sestrica.« Maryji ni bilo treba dolgo iskati: Georgia je z Dickom Thurmanom, najmlajšim izmed trojice sinov starega Henryja Thurmana, plesala tango, modni ples, ki ga je bila — toliko je Mary vedela — naučila nekatere izmed mlajšega pokolenja. Kako strahovito neprikladen je bil ta jazz v tej gozdovniški šoli! Mary je bila ogorčena, hkratu pa tudi očarana od ljubkosti in miline, s katero se je gibala Georgia, ki je seveda opažala, da zbuja pozornost, a se je delala, kakor da ne vidi ničesar razen svojega plesalca. »Saj še ne bi bilo tako hudo, bo bi bila le drugače oblečena,« je šepnil Enoh zaročenki; »močno ji bodo pa zamerili, da je zapeljala tudi ostale mlade norce.« Med tem so se bile namreč našle izmed Georgi-jinih marljivih učencev tri nadaljne dvojice, ki so njih poizkusi, da bi dosegle mojstrico, sicer na moč smešno vplivali, tako da je bilo pri gledalcih več smeha nad njimi kakor zgražanja, Mary je sedela kakor na žerjavici in ae poto-lažena oddahnila, ko je bil ples končan. Tiho je vprašala Enoha, ali ne bi bilo bolje namigniti Ge-orgiji, naj rajši nikar ne pleše tako, toda zaročenec ji je odločno odsvetoval. »Samo poslabšala boš stvar, Se razdražiš njeno trmo,« je dejal, »in razen tega je gotovo že sama opazila, kako malo nam je njeno zveranje po duši.« Ko je kratki odmor minil, je krenil Bid Hatfield skozi vso dvorano naravnost proti Georgiji, oči-vidno z namenom, da jo poprosi za prihodnji ples. Zdaj je tudi preudarnega Enoha zaskrbelo, posebno ker je videl mrki obraz, s katerim je zrl na dvojico Cal, ki je sedel nedaleč od njega. »Takisto je, kakor da bi izzival vse Thurmane,« je razburjeno Šepnil MaryjL »Ce mislita tudi to pot plesati takšen zamorski ples, je komedija gotova.« Gosli starega Henrjja Thurmana so Se Škripale, in dvojice so nastopale, a sa ae obotavljale začeti; vsi so se skrivaj ozirali na Hatfielda in Georgijo, ki ju je oči vidno zabavala misel, da sta središče obče pozornosti, in ki sta zdaj tesno objeta začenjala ples, kakršnega ta izba Se ni bila videla. Mary ju je kritično opazovala. Hatfield je moral ta način plesa že poznati, ali je imel pa prirojeno zmožnost zanj — vsekako je bil čudovit plesalec za Georgijo, ki se je vsa zamaknjena blaženo smehljala in oči vidno ni Slutila, kako nevarno igro igra. Bid Hatfield pa ae je tega povsem zavedal, sodeč po njegovih očeh, ki ao bile porogljive in nesramne Maxy m ja poda na Thurroaaovt — vil ni ka- zalo, kako gledajo na to izzivanje. Mahoma pa je stari Thurman, Enohov stric, vstal, stopil k svojemu bratu Henryju in mu šepnil nekaj na uho. Godba je nato takoj prenehala, Gard je zlezel na zaboj — no zagorelem, s sivo brado obrobljenem obrazu mu je bilo videti, kako je vrelo v njem. Vendar je izpregovoril mirno, čeprav z grmečim basom: »Gospoda, dragi prijatelji! Rad bi povedal le nekaj kratkih besed. V tej šolski hiši smo obhajali že prenekatero veselico, bili smo dobre volje in smo plesali in noreli, saj nismo potuhnjena in puščamo mladini njeno pravico — naj se nadivjd! Zelo umetni naSi plesi pač niso bili nikoli, a s p o-dobni ao bili! In če zdaj vdirajo semkaj tujci in nas hočejo osrečiti z nespodobnimi plesi, tedaj jim kar naravnost povemo: za to se zahvaljujemo, takšnih reči ne maramo pri nas! — Tako, to sem hotel povedati kot star mož in prijatelj naše mladine — končal sem!« Poparjen molk je zavladal po tem govoru. Gard Thurman je Se nekaj trenutkov stal na svojem mestu, razpenjal mogočna ramena in z iskrečim se pogledom na grešno dvojico, ki je bila nehote pobesila oči — nato je stopil z zaboja. Henry je jel goslati kot neumen, kakor da hoče dohiteti zamujeni čas, ▼ resnici pa iz sočutja z osramočenima krivcema, ki jima je hotel dati možnost, da se izgubita v vrvežu plesalcev. Te možnosti pa Georgia ni hotela porabiti, ampak je hitro krenila v tisti kot prostora, kjer ao viseli odloženi plašči in kliniki — Hatfield Je tekel za njo, divje mahal z rokami in ji nekaj prigovarjal, toda oči vidno zaman. Mary je hitro vstala in pogledala okrog sebe — Enoh je bil izginil. Kakor hitro je le mogla v gneči plešočih dvojic, se je prerila k vratom in našla tam zaročenca. Enoh je resno govoril s Calom, čigar obraz je bil takisto bel kakor naprsnik njegove srajce. Georgia je bila med tem Hatfielda zelo nemi-lostno odslovila in ga ni več pogledala, čeprav je neodločno stal v njeni bližini. Ogrnila si je plašč, si vrgla lahek šal čez lase in krenila proti vratom. Mary ji je stopila naproti in vprašala: »Kam pa?« Georgia ni odgovorila — morda vprašanja ▼ razburjenju niti razumela ni — ampak je šla dalje. Okrog Cala in Enoha se je bila med tem zgrnila skupina radovednežev, ki so začudeni pogledali, ko je Georgia zdajci obstala pred Calom in mu rekla: »Ali bi bil tako dober, da bi me odpeljal domov? Tim je pijan, o Hatfieldu ne more biti govora, torej se morem obrniti samo do tebe — ali mi hočeš storiti uslugo, Cal?« Maryji se je v srce smilila, kajti videti je bilo, da ji ne manjka mnogo, pa bi se zrušila. Vendar jo je morala nehote občudovati: po vsem, kar se je bilo zgodilo, je bilo treba mnogo poguma, da se je izpostavila zavrnitvi. Kaj bo storil Cal v tem nepričakovanem položaju? Ali se bo pokazal velikega ali majhnega! Ali bo porabil priložnost, da se maščuje? Jugoslovenska politika V Beogradu je začelo izhajati posebno glasilo JNS Načelni nvodni članek Jovana Banjanina Dne 1. decembra je v Beogradu izšla prva številka lista »Jugoslovenska Otadžbi-na«, ki bo izhajal kot polslužbeni organ Jugoslovenske nacionalne stranke. Urednik novega lista je bivši narodni poslanec dr. Mirko Došen. V uvodnem programskem članku razpravljajo Jovo Banjanin o stališču in nalogah jugoslovenskih nacionalistov napram sedanji narodni in državni situaciji. Danes se naša država preoblikuje v državno za-jednico, ali z drugimi besedami v federacijo, toda s tendencami, ki v mnogočem prehajajo preko okvira in načela federacije. Priznati je treba, da je bila naša država do sedaj skoraj stalno v krizi, pogosto v zelo težki. Patriotizem in razumna uvidevnost sta bila zlasti v času opasnih mednarodnih potresov postavljena pred težke naloge. Triletna politika režima dr. Milana Stojadinoviča je pojačala splošno razsulo. Potrebni so bili največji napori, da izidemo iz kaosa. Tako se je tudi JNS odločila za skupno delo z ostalo opozicijo. Potrebno je bilo neizbežni proces pospešiti in dovršiti s čim manjšo škodo za državo. Združena opozicija in Jugoslovenska nacionalna stranka nista sodelovali pri pripravah za uredbo od 26 avgusta in tudi nista prevzeli za ta akt nobenih odgovornosti. JNS je tudi potem dogodku na-glasila svojo neomajno vero v jugosloven-sko nacionalno in državno misel. Z ukrepi od 26. avgusta je bila — nadaljuje g- Banjanin — osnovana banovina Hrvatska. Sedaj je v ospredju banovina Slovenija. Po načelu, na katerem je zasnovan ta sporazum, je logično, da se osnuje tudi tretja banovina — Srbija. Mi jugoslovenski nacionalisti se bojimo, da je trializem zelo nesrečna oblika našega skupnega državnega življenja. Toda oni, ki so dovedli državo na to pot, morajo sedaj dokazati, da je taka razdelitev možna, korištna ter pravična za vse. Samo na ta način bosta življenje in izkušnja pokazala, kam je državo odpeljalo odstopanje od jugoslovenske misli. So protivniki, ki sedaj zlohotno dokazujejo, da je jugoslovenska misel končno onemogočena. So tudi malodušneži, ki so pričeli izgubljati vero v svoje ideale. Toda ti in oni se nahajajo v težki zablodi. Nikdar jugoslovenska misel naši državi ni bila bolj potrebna ko danes. Ako hočemo, da bo Jugoslavija organska celota, — in ona to mora biti —, potem mora ostati očuvana misel, ki ves narod in vse kraje veže moralno, duhovno in politično. Brez tega bi naša država bila samo mehanična zveza raznorodnih elementov. Kot reakcija na hrvatsko fronto se sedaj dvigajo glasovi po potreba formiranje srbske fronte in v javnosti čujemo klic: Srbi skupaj! Pri nekaterih je to izraz patrio-tične zaskrbljenosti, toda pri mnogih je to samo izkoriščanje narodnega razpoloženja. Mogoče bi srbska fronta mogla zaščititi kakšen poseben srbski interes, toda nesum-ljivo bi borba srbske in hrvatske fronte oslabila državo. Končni rezultata te borbe pa bi mogel postati fatalen za vse nas Zato jugoslovenski nacionalisti pozivajo »na okup« vse Srbe, Hrvate in Slovence, ki verujejo, da samo jugoslovenska misel čuva moč in veličino Jugoslavije. Jugoslovenska misel je v teh 20 letih morala nositi mnoga bremena, ki so jo mučila. Na njo so metali odgovornost za vsako zlo, ki se je godilo v državi. Danes je ona teh odgovornosti osvobojena. Danes je ona misel svobodne borbe in nesebičnih naporov v službi velikih interesov domovine. V zadnjem času smo priče dezerterstev in moralnih polomov mnogih ljudi. Toda jugoslovenska misel se je s tem samo osvobodila tudi tega balasta, ki nikomur ne bo prinesla sreče, kajti pri teh ljudeh ne bo nihče našel pripravljenosti na katerokoli žrtev. Jugoslovenska nacionalna stranka smatra sporazum za neodložljivo državno nujnost, uveTjena pa je, da bo tudi po sporazumu zmagala misel narodnega in državnega edinstva. Zato bo JNS tudi nadalje iskreno podpirala politiko poštenega in pravičnega končnega sporazuma, pri čemer bo vedno imela pred očmi državo in domovino. Baš zato pa bo s krepko vero ▼ bodočnost tudi nadalje odločno nosila zastavo širokega in svobodnega jugoslovenskega nacionalizma. Prva številka »Jugoslovenske otadžblne« ima zanimiva poročila o delu stranke med narodom in mnogo interesantnih političnih beležk. List, ki izhaja zaenkrat 1. in 15. v mesecu ter stane 24 dinarjev na leto, prav toplo priporočamo. Naroča se v Beogradu, Kosmajska ulica 5. Obešenjaški humor Na našo skromno včerajšnjo opazko, da razkrivanje raznih korupcijskih afer ne more značiti boljševiziranja javnega mnenja in pripravljanje temeljev za komunistično propagando, odgovarjajo gospodi v Kopitarjevi ulici v svojem opoldanskem glasilu z molkom. Pač pa se živo trudijo doprinesti nove dokaze, da so jugoslovenski nacionalisti povezani z boljševiki in da je zlasti dr. Kramer nekak protektor bodočega komunističnega raja. Evo dokazov, ki jih navajajo: 1. Ker je JNS kandidirala na dr. Mačkovi listi, na katero je nosilec te liste sprejel tudi nekatere menda res levičarsko vsmerjene kandidate, izjavljajo sedaj pobožni gospodje, da je dr. Kramer omogočil politični nastop slovenskih levičarjev in z njimi sklenil volilno zvezo. Te zveze do sedaj uradno še ni preklical, s čimer je omogočil komunizmu zakonito propagando, zakrinkano z njegovim imenom. Gospodom smo že enkrat povedali, naj se o tej 3tvari pomenijo z g. podpredsednikom kr. vlade, ker je lahko samo on odločal o tem, kdo je kandidiral na njegovi listi, ne pa JNS ali dr. Kramer. 2. V JNS ima še vedno veliko besedo bivši poslanec g. Milan Mravlje. »Slovenski dom« se je spomnil, da je bil g. Mrav- lje leta 1920. kandidat na listi levičarjev, torej par let prej, preden so gospodje lz Kopitarjeve ulice, kakor en mož glasovali za levičarsko listo delovnega ljudstva v Ljubljani. 3. Tretji dokaz je revija »Ljubljanski zvon«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga in v kateri so sotrudnikl baje tudi ljudje, ki so podpisali nedavni levičarski proglas. Kra-merjeva krivica pa je razvidna iz tega, da je bil do 1. 1933. sourednik »Ljubljanskega zvona« g. Božidar Borko, kulturni urednik »Jutra«, kateremu je dr. Kramer direktor. Ce to ni obešenjaški humor, potem res ne vemo, kaj zasluži to ime. Seveda, nekaj resnosti je že tudi na stvari. Napadi »Slovenskega doma« so v stilu častitljive tradicije gospodov, ki te liste pišejo. V Jugoslaviji se je nekaj časa rentiralo napredne in narodne ljudi obtoževati, da so izkore-ninjenci in izdajalci t' "-tv-r«.-« in brezvestni centralisti. Danes se zelo obnese komunistična obtožba. In mnogi iz okolice pisateljev teh napadov smatrajo take obtožbe celo za edino še preostalo sredstvo, držati nacionaliste pri tleh, pri čemer jih prav nič ne moti, da imajo levičarje v svoji neposredni bližini. Beležke Povratek ministrov v Beograd V Beograd so se včeraj vrnili mnogi ministri ki so bili čez nedeljo na agita-cijsk h potovanjih. Danes se bodo vrnili v Beograd tudi podpredsednik vlade dr. Maček, minister za socialno politiko dr. Budisavljevic in notranji minister MihaJdžič. Drevi bo tudi seja vlade, na kateri bodo začeli razpravljati o političnih zakonih, kakor je to minister dr. Budisavljevič napovedal na enem svojih shodov v Liki. Narodno obrambno delo Lansko leto je bil v Ljubljani osnovan odbor, ki si je nadel ime »Narodni odbor«, a je dejansko le odbor ene politične stranke. Te dni dobivajo razna društva, podjetniki in trgovci dopise brez lastnoročnega podpisa, ki jih na zelo ponesrečen način pozivajo na prispevke za ta »narodni odbor«, ki trdi, da vodi vsestransko akcijo za rešitev vseh naših narodno obrambnih problemov, proti rušilni propagandi in za dvig slovenske narodne in državne zavesti. Akoravno ta narodni odbor v teku enega leta še nI podal niti najmanjšega dokaza svojega obstoja, uporablja v svojem dopisu fraze, kakor da predstavlja našo najvišjo narodno avtoriteto. Naslovnikom dopisa obljublja, da jih bo vpisal v svojo zlato knjigo. Onim pa, ki se ne bi odzvali, preti, da bodo razkrinkani, da živijo od naroda, a nočejo pomagati pri narodni obrambi. Kakor rečeno, o delovanju tega narodnega odbora naši javnosti ni ničesar znanega. Ko je svoječasno bilo govora o ustanovitvi take ustanove, so bile prezrte vse naše splošne nacionalne in kulturne organizacije, počenši z našo prvo in najbolj zaslužno narodno obrambno Družbo sv. Cirila in Metoda, ker se je ta odbor sestavljal zgolj po strankarskih vidikih pri zaprtih vratih. Razen obvestila, da je bil sestavljen, do sedaj o odboru tudi ni bilo čuti sploh nobenega glasu. Narodno obrambne akcije pa so nadaljevali tisti, ki so jih tudi že prej ves čas požrtvovalno vodili. V ostalem ni izključeno, da gre pri omenjenem dopisu za mistifikacijo. Nacionalni ljudje naj porabijo tudi to priliko, da čim več žrtvujejo za CMD in se čim bolj oklenejo sokolskih društev ter drugih nacionalnih kulturnih organizacij, ki so žal na- vezane samo na pomoč nacionalno zavedne javnosti in ki so najboljša zaščita proti vsaki rušilni propagandi in obenem glavni zatočniki narodne in državne misli. Split nekdaj in danes Živimo v času, ko se besede in fraze ne tehtajo preveč skrupolozno. Tako je pozdravil J « -^ine v Splitu dr. Spalatin bana dr. Subašiča ob njegovem prihodu v Split med drugim s sledečimi besedami: »Konec leta 1918. sta Dalmacija in ves naš narod z zaupanjem pričakovala, da jima bo napočilo toplo sonce svobode. Doživela pa sta grenko razočaranje. Namesto svobode, zakonitosti in pravičnosti so nastopili časi najtežjega trpljenja in preizkušenj. To naše starodavno hrvatsko mesto in z njim vsa Dalmacija sta najhujše občutila vse te grozote v vsakem oziru.« Mi imamo polno razumevanja za vse težave in razočaranja, ki so jih preživljali Hrvati v zadnjih 20 letih in z njimi tudi nam Slovencem še tako posebej simpatični Splitčani in Dalmatinci. Vendar pa so stvari, ki jih mora priznati kot dejstva tudi najbolj zagrizen frankovec. Dejstvo je, da je bil Split 1. 1918. skoraj brezpomembno mestece s kakimi 25.000 prebivalci, ki pa so se pomnožili v Jugoslaviji ravno za 100 odstotkov na 50.000. Kdorkoli je poznal Split pred vojno in danes, mora priznati, kako zelo je napredoval od tistega trenutka, ko je postal glavno okno Jugoslavije v svet, Jugosla- vija je zvezala Split z zaledjem po liSld železnici. Jugoslavija gradi unsko železnico. Jugoslavija je šele izgradila splitsko pristanišče in v Splitu je bilo zgrajenih dosti več državnih poslopij, kakor v središču Slovenije, v naši Ljubljani. Mi tega naši primorski prestolnici prav nič ne zavidamo, vendar pa pričakujemo vsaj nekaj objektivnosti do države, ki je krepko posegla Splitu pod rame v njegovem razvoju na račun državne blagajne, v katero smo prispevali tudi mi Slovenci prav pošten deL Priprave za prvi hrvatski proračun Pri zagrebški banski oblasti se vrše živahne priprave za sestavo prvega proračuna io finančnega zakona za banovino Hrvatsko. Predstojnik finančnega oddelka banske oblasti dr. Franolič je izdal že obširna navodila vsem oddelkom banske oblasti, ki morajo sestaviti svoje proračune za prihodnje proračunsko leto do 20. decembra Navodila priporočajo povsod največjo štednjo. Glede splitske izpostave banske oblasti je predvideno centraliziranje proračuna v okviru skupnega banovinskega proračuna. Največji del navodil je posvečen sestavi proračuna za izdatke. 0 dohodkih govori samo par stakov, ki pravijo, da bodo določeni dohodki šele po končni ureditvi vprašanja finančne samostojnosti banovine Hrvatske. V Angliji interniran frankovec Frankovski prvak dr. Branko Jelič, ki ruje v inozemstvu proti interesom naše države za tuje račune kot desna roka dr. Ante Paveliča, je bil nedavno interniran v koncentracijskem taborišču v Angliji. Moža so prijeli Angleži, ko se je vračal iz Zedinjenih držav, kjer je hujskal ta-mošnje naše izseljence proti Jugoslaviji. Vozil se je z italijanskim parnikom, ki so ga pregledali Angleži v Gibrasltarju. Pri pregledu potniških dokumentov so ugotovili angleški policisti, da je potoval dr. Jelič z nemškim potnim listom kot nemški državljan. Zato so ga izkrcali in poslali v koncentracijsko taborišče. Kratkotrajno ime V Splitu imajo svojo čitalnico, M Je spremenila za časa enega pokolenja petkrat svoje ime. Najpreje je bila Narodna čitalnica, nato Slavjanska kasneje zopet Narodna, malo pred vojno Hrvatska, po vojni Jugoslovenska in sedaj zopet Hrvatska čitalnica. »Slovaki bodo vedno na strani Nemčije" Na zaključni seji slovaškega parlamenta je iimel predsednik slovaške vlade Tuka govor, v katerem je očital odnošaje Slovaške do Nemčije. Rekel je, da Hitler ničesar ne dela na slepo srečo, marveč da vse dobro premisli in ravna zgolj po zgodovinski nujnosti. Genialnost Hitlerja je baš v tem, da vedno pravočasno spozna, kar je po zgodovinskih silah pripravljeno. Zato tudi dosega uspeh za uspehom. Iz tega sledi za slovaški narod, da slovaška država ni nastala po golem slučaju, nego kot zgodovinska nujnost. Zaradi tega- je nemška politična smer za Slovaško zgodovinska nujnost in zato je za ves slovaški narod moralična dolžnost, to politiko podpirati. Naj se zgodi karkoli, slovaško mesto je na strani nemškega naroda in bo tam vedno ostalo. V svojem govoru je Tuka tudi ostro napadel Anglijo in Francijo ter jima očital, da sta kazali nekoč iskreno prijateljstvo za Slovake, da pa sta sedaj njih največji sovražnici. Koroški drobiž Celovec, 2. decembra. 4. decembra bodo zopet po vsej državi šteli živino. Po rezultatih tega Štetja se bo ravnala bodoča prehranjevalna politika, po njih se bodo tudi sodile bodoče potrebe živinoreje. Prosvetni minister je odredil, da bodo v bodoče tudi na srednjih šolah učili nemško pravo. Za koroške šole je v letošnjem zimskem trimestni v ta namen določenih 5 ur pouka. S 1. januarjem 1940 bodo občine lahko uvedle poseben občinski davek na nekatere alkoholne pijače, pa tudi na kavo, čaj in mineralno vodo. Izvzeti sta pivo in mleko. Novi davek bo smel znašati največ deset odstotkov dosedanje prodajne cene v gostilnah. Kmečki fantje, ki so določeni za to, da prevzamejo po očetih posetva, bodo morali položiti posebne izpite, da so zares usposobljeni voditi kmečko gospodarstvo. Za ta izpit je predpisana štiriletna praksa na posestvu, kmetijska Sola in potrdilo o politični zanesljivosti. V Bajtišah se Je obesil tovarniški delavec Jože Pegrin. Bil je več let vdovec, te dni pa se je nameraval spet oženiti. Z nevesto sta oddala oklice na občini, nato pa so dogodek praznovali pozno v noč. Naslednje jutro so naSli ženina obešenega. V Št. Jakobu v Rožu je umrl najstarejši šentjakobski občan, Anton Partl, pd. Ko-rajmanov oče. Dosegel je lepo starost 83 let. Beljaškl občini Je bilo za zidanje stanovanjskih poslopij odobreno posojilo v znesku 150.000 mark. 29 letni David Arzberger Je bil pred izrednim sodiščem obsojen na 15 mesecev zapora, ker je poslušal neko inozemsko radijsko postajo. Nemški otroški vrtci v slovenskem delu Koroške, ki so bili doslej uvedeni samo za poletni čas, se sedaj pretvarjajo v trajne, celoletne ustanove. Po veselem svidenju se je smrtno ponesrečil Tragičen dogodek ob povratku sezonskih delavcev Murska Sobota, 4. decembra Na praznik 1. decembra se je vrnil iz Nemčije drugi večji transport sezonskih delavcev. Na postaji v Murski Soboti je ob pol 19. po prihodu posebnega vlaka nastala velika gneča, toliko je prišlo sezoncev. Ker njihov prihod ni bil javljen, jih na postaji niso čakali domači z vozili, da jih s prtljago odpeljejo domov. Iz bolj oddaljenih krajev in iz krajev, ki so blizu avtobusni progi proti Rogaševcem, Gornji Lenda-vs aH Bogojini, se po navadi vozijo s poštnim avtobusom. Vložena je bila tudi proš- nja, da bi poštni avtobus ob prihodu se-zonskih delavcev imel izredne vožnje, pa menda ni bila uslišana, čei da posta nima pooblaščen ja za izredne vožnje. Poštna uprava ima v Murski Soboti dva lepa avtobusa z 32 sedežu Če pride transport sezonskih delavcev zvečer ali pa opolnoči, potem so delavci v hudi stiski, kam naj se obrnejo. Vsak bi bil rad čimprej doma. Ce gredo na prenočišče, jih * večerjo preveč stane, poleg tega pa tudi ne dobe toliko postelj, kadar jih pride nekaj sto domov. Kako bi bila prišla prav oba poštna avtobusa. . Polna bi odpeljala delavce proti domu, | ustregla bi jim in tudi v državno blagajno bi padel kak stotak. Toda pošta nima pooblastila za izredne vožnje... Ker delavci tudi oni večer niso hoteli čakati na redno jutrnjo vožnjo, so se razpršili po mestu in poiskali druga prometna sredstva. AvtomobMni prevoznik Franc Gjorkos je dal na razpolago tovorni avto, na katerega so zvrha naložili prtljago delavcev iz Pertoče, Cankove in Rogaševcev. Na prtljago se je vsedlo 16 sezoncev in avto je zdrdral po ravni cesti proti Can-kovi Med srečnimi sezonci, ki so se vrnili v domovino in se peljali proti Cankovi, je sedel tudi mehanikarski pomočnik Franc Kovač s svojo materjo, ki se Je vrnila iz Nemčije. Toliko sta si hotela povedati ob srečnem svidenju, da je sedel na avto z namenom, da se z njim spet vrne v Mursko Soboto, kjer je že dalje Časa uslužben. Vesel, da se je mati zdrava vrnila v domači kraj, se je 20-letni Franc Kovač okrog pol 11. zvečer spet vračal nazaj v Mursko Soboto. Avto je vodil šofer Franc Rituper, poleg njega pa so bili na avtu še Mihael Šebjanič in njegov sin Jože ter Viktor Vre-čič. Na Pertoči je avtomobilu ugasnila desna luč, medtem ko se je bila leva utrnila že na poti v Rogaševce. Ker je bil zdaj avto brez ta«, se je Franc Kovač . da bo sedel na blat«*, z električno žepna baterijo svetil ter tako kazal a*tomobita pot Šofer je vozil z najmanjšo brzino in tako so brez nezgode prevozili vasi Ropo-čo, Krašče, Cankovo, Skakovce in Krajno. Malo pod odcepom ceste v Krajno je na. hudem ovinku vozilu zmanjkala orientacija in avto se je naenkrat znašel na robu poldrugi meter visokega nasipa ter »e prevrnil. Kovač, ki je bil sedel na blatniku, je padel pod avto, ki ga je pokopal pod seboj. Ker vsa četvorica, ki je bfla na avtomobilu, ni mogla dvigniti vozila, je šofer pohitel v vas in poklical nekaj mož. Šele po združenem naporu so dvignili avto, a nesrečni fant je bil že mrtev. Težko vozilo mu je bilo zdrobilo prsni koš in glavo. Ostalim na avtomobilu se ni pripetilo nfi hudega. Kdo more popisati žalost nesrečne matere, ki je ob povratku iz tujine po veselem svidenju v tako kratkem času izgubila akna. Dobra žena si zdaj še to očita, da je bil njen povratek sinu v nesrečo. Tragični dogodek je vzbudil po vsem Prekmurja splošno sočutje in obžalovanje. Ce bi bi na razpolago poštni avtomobil, bi ne prišlo do tako žalostne smrti mladega fanta. ŠPORT Tudi Dubrovnik proti Zagrebu Plavalci dubrovniškega Juga niso zadovoljni s potekom dogodkov za reorganizacijo plavalnega športa V zvezi a reorganizacijo ▼ plavalnem športu čitamo v zadnji »Politiki« zanimiv članek iz Dubrovnika, v katerem naglaša pisec, da bi utegnilo nezadovoljstvo med plavalci v posameznih naših vodilnih klubih — če se sedanja situacija ne spremeni — imeti zelo nezaželene posledice v plavalnem športu. Pisec ugotavlja v tem zelo dobro premišljenem sestavku med drugim naslednje: »Zaradi teritorialno-politične razdelitve države je moralo naravno kakor v ostalih športnih panogah priti do reorganizacije tudi v plavalnem športu. Toda te razmere so žal prinesle tudi nekaj drugega, česar nihče ni pričakoval, namreč na površino ljudi, ki so željni popularnosti in položaja in si prizadevajo, da bi »licitirali«. Javili so se ljudje, ki s plavalnim športom često nimajo sploh nič skupnega ih jih niti ne vodijo interesi napredka v plavanju. Tukaj je treba poudariti, da so bile v plavalnem športu pri nas dozdaj razmere popolnoma drugačne kakor na primer v nogometu. Vrhovni plavalni savez je bil v Zagrebu, v njem pa so delali sami ljudje, ki danes podpirajo razcep v tej športni panogi. O strokovni sposobnosti in poznavanju plavalnega športa pri nekaterih od teh ni treba govoriti, toda poudariti menimo vendarle to, da oni do danes nikoli niso načeli teh vprašanj, ki so izven športa. Zdi se, da so se sporekli sami s seboj, ker so pod vplivom ljudi ln razmer šli po poti, ki vodi naše plavalce v razsulo«. Pisec članka navaja potem imenoma številne odlične plavalce, ki so z velikimi uspehi zastopali jugoslovenski plavalni šport tudi v tujini, od katerih pa ni nobenega Zagrebčana, in podčrtava pri tem, da so bili to do danes brez dvoma izključno jugoslovensko orientirani omladlncL Pod pritiskom razmer je zdaj prišlo tako daleč, da se mora razpravljati o stvareh, ki s športom nimajo nobene zveze — v športnih klubih seveda — in tako se stvari razvijajo v obliki, ki ustvarja prepad med plavalci ln upravami. »Rezultat vseh teh novih razmer so one številne skupščine v Splitu, izstopi nekaterih plavalcev in funkcionarjev iz Jadrana, na Sušaku, posebno pa v Dubrovniku, pa se prav tako pripravlja velik upor med člani naših znanih plavalnih klubov. V Dubrovniku hoče okoli 30 aktivnih članov »Juga«, med katerimi so številni znan! pla- valci ln waterpolisti z žižkom na čelu, ia-stopiti iz kluba, če se iz plavalnega športa ne odstrani vse, kar nima nobene zveze % njim. Ti Jugovi plavalci bodo zahtevali popolnoma drugačno rešitev, v vsakem primeru pa so pripravljeni prekiniti vse odnošaje z onimi, ki so jih spravili v to težko situacijo, katere so se že davno bali...« V zvezi s temi izvajanji, ki kažejo, da tudi v vrstah Hrvatskega plavalnega s»* veza ni vse tako kakor smo slišali in Sd posebno nezadovoljni v njem naši znakfi obmorski plavalni klubi Jug, Jadran fea Viktorija, smo neobvezno govorih tudi K zastopniki nekaterih slovenskih plavalaSh klubov. Med njimi je ta glas Iz Dubrtf^ nika vzbudil nove nade, da se bodo ras. mere v našem plavalnem športu morda 10 dale urediti tako, da ta športna panoga sa bo trpela prevelike škode. Ta klic iz Do« brovnika — tako poudarjajo — se popoi« noma ujema a stališčem slovenskih in srbskih zastopnikov na zadnji skupščini JPS. Da v našem plavalnem športu ne bo prišlo do popolnega razsula, je trenutno res naj« bolj umestno, če bi zaenkrat vae ostalo pri starem in bi reorganizacijo izvedli šele po« tem, ko bodo vsi, predvsem najmočnejši plavalni klubi, zavzeli svoje stališče in do* bili garancijo, da zaradi novih zvez in podzvez naš svvimming ne bo šel rakovo pot. Kajti vse nove ureditve na hitro roko gredo samo na škodo našega skupnega športa, ki je posebno v plavanju dosegel najbolj zavidljive uspehe. Izhod iz teh razmer v plavalnem spor« tu bi bil prav za prav zelo lahek, in sicer zaradi tega, ker so vse novotarije šele V pripravah in zaenkrat še nI bil sprejet no« ben dokončni sklep. Zato bi bilo izvedljivo, da bi prihodnja skupščina, ki ima ure« diti novo organizacijo v plavalnem športu, enostavno samo potrdila dosedanje stanje, tako da bi JPS lahko nadaljeval svoje dosedanje delo. Ce bi v Zagrebu nikakor ne hoteli pristati na takšno resolucijo, naj M večina klubov, Id jo za takšen predlog po vsem, kar se sliši, ne bo težko dobiti, sklenila prenos saveza kamorkoli drugam, v večje središča našega plavalnega športa in v roke bolj zaslužnih la tudi strokovno bolj sposobnih delavcev kakor jih imajo v Zagreba. Nafii veliki plavalni klubi bi morali pri tem zastaviti od« ločilno besedo, V nekaj vrstah Prijateljska tekma v Trbovljah Po daljšem odmoru je trboveljski Amater v nedeljo spet zaigral na domaČih tleh, in sicer v prijateljski tekmi proti enajstorici Diska iz Domžal. Tekma je bila precej nezanimiva ter je oživela šele v drugem polčasu. Domačini so gledalce močno razočarali, zato pa so se gostje pokazali v prav dobri luči. Do odmora je ostala igra brez gola; v drugem polčasu pa je prišel ▼ vodstvo Disk v 10. min., nakar je Amater izenačil v 30. min. Res se je v tem delu igre tudi na splošno nekoliko razgibal, vendar ni bilo prave povezanosti in tako je tekma ostala neodločena z 1:1 (:0). Gledalcev je bilo zelo malo. Tekmo je sodil g. Puntar. Beograjska Jugoslavija v Turčiji Sinoči je ligaška enajstorica Jugoslavije lz Beograda odšla na desetdnevno turnejo v Turčijo. Moštvo bo igralo v nedeljo, 10. L m. najvažnejšo tekmo te turneje na stadionu v Ankari, na povratku pa bo v dnevih 13., 14. In 16. t. m. odigralo še tri tekme proti raznim vodilnim klubom v Carigradu. V petek tn nedeljo bodo imeli v Zagrebu težko pridobljenega, toda res zanimivega gosta, in sicer nogometno moštvo Rapida Iz Bukarešte, ki je trenutno na prvem mestu v prvenstvu ln v katerem nastopa z velikim uspehom tudi naš bivši reprezentativec Vili šipoš. Rapid bo v pe- nedeQ» tek igral proti Gradjanskemu, v pa proti Hašku. Branko, žižek, ponos našega plavalnega športa, je prejel te dni po velikih ovinkih laskavo vabilo, naj bi se udeležil plavalnih prireditev švedskega plavalnega saveza ▼ Nordkopingu, kjer bi se srečal z najboljšim evropskim plavalcem, Švedom Bj6r-nom Borgom na progah 200 ln 400 m prosto. Zaradi izrednih razmer po svetu je-moral žižek na to vabilo odgovoriti z obljubo, da bo prišel morda prihodnjo zimo . SK Ljnbljana obvešča vse svoje aktivno članstvo, da do 1. januarja 1940 ne bo nobenih rednih treningov niti nobenih javnih nastopov. ._ Sestanek delegatov klubov SNZ, ld pripadajo ljubljanski nogometni podzvezi, bo v petek na praznik 8. t. m. ob 10. v pisarni SNZ, Beethovnova 9. Na dnevnem reda so organizacijska vprašanja podzveze V Ljubljani. SK Reka priredi za člane In prijatelje kluba Miklavžev večer drevi ob 20l v gostilni na Strelišču pod Rodboikom. NAJSLAJŠA la NAJBOLJŠA krepilna pijača ja BE R MET—VINO ČRNINA IZ RUSKE GOBX. Sremski Karlove! — Gostilničarji nudite to špecijallteto svojim goetom. V sodčkih od 60 1 naprej ga razpošilja B. MARINKO V, Sremski Karlove! — Frnška gora. M MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po M par ta besedo, Din S.— davka sa vsak oglas In enkratno pristojbino Din 8.— sa Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo llutb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din L2.—. Dopisi In tenitve se zaračunajo po Dtn Z.— sa vsako besedo, Din S.— davka Ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20._. Val ostali oglasi se zaračunajo po Dtn 1.— ca besedo, Dtn 3,— davka •a vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje Baslovov, NajmanjSi znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17._. Službo dobi Sposobnega slugo tndi za točilnico, sprejme večja gostilna v Ljubljani. Stanovanje in hrana v hiši. Obširne ponudbe z zahtevki M ogl .odd. Jutra pod šif-ao »Trezen ia zanesljiv«. 31961-1 Dre sobarici Sa postrežbo m šivanje čim prej iščem za izvrstno zaseb-oo hišo v Beogradu. Predstavite se Ljubljana, Dvora-kova. 12-L, desno. 31957-1 Se nekaj voznikov ta takoj sprejme Tone Huč, 31569-1 Vegov a ulica 10. Postrežnico aprcjmem. Stanujem v šem-petrskem okraju. Naslov t veeh posloval. Jutra. 31973-1 Lovski paznik m poljsko lovišče, mlad, vojaSčine prost pri Upravi Jullo Meinl, Apače. 31528-1 Službe išče || Kupim Absolvent abitnrientskega tečaja, agilen, z znanjem lezikov, strojepisja etc. išče službo. Razpolaga s pravnim znanjem, ima smisel za organizacijo. Spričevala in reference na zahtevo. Ponudbe na oglas, oddel. Jutra pod »99«. 31911-2 Kakršnokoli zaposlitev želi vojaščine prost trgovsko naobražen mladenič. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten ia trezen«. 31968-2 Gospodična z večletno pisarniško prakso, želi zaposlitve v pisarni. Cenjene ponudbe na podr. Jutra t Celju pod »Zmožna«. 31951-2 Mlad železninar dobro verziran, vojaščine prost, želi nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Kjer koli«. 31984-2 Odrezke po eni strani kosmatega tri-kc)a, tudi rabljeno, čisto triko perilo, kupujemo po najvišji dnevni ceni v pošiljkah od 5 kg naprej. — Vzorce io ponudbe na na slov: Remec 60, Kamnik. 31401-7 Smrekovega čresla zdravega, suhega, zdrobljenega, kupim pet vagonov. Cenjene ponudbe z navedbo cene franko vagon, pod šifro »Čreslo« na ogl. oddel. Jutra. 31985-7 Avto, moto Osebni avto znamke Chevrolet, štirisede-žni, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31972-10 Več DKW Meister kabrio v dobrem stanju, OPEL OLIMPIA, kabriolet, FIAT 514 2-sedežni roadster FORD limuzina, novejši model proda po likvidacijskih cenah DKW zastopstvo J. LOVSE, Tyrševa četa 35. 31947-10 Radio Seibt Super radio za razvaienega poslušalca, 5 cevni, 7 okrožu, 3 valovne dolžine po din 3.300. model 1940 — Zastopstvo Ludvik Ueriič, Ltubliana, Rimska cesta 13 330-9 Kolesa Brivskega pomočnika prvovrstnega sprejmem takoj ali po dogovoru v stalno službo. Plača Je dobra. KunstelJ Stanko 31871-11 Nov »Horex« prikolico. 500 ccm, za smešno ceno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim denar«. 31981-10 Kapital Mlada gospodična čedna, rabi nujno posojilo 2000 din. Vrne sigurno. Dopise v svrho natančnega dogovora pod »Zelo hvaležna« na ogl. odd. Jutra. 31958-16 Posest Dvostanovanjska novozgrajena vila 2 vsem komfortom in nekaj hipoteke takoj naprodaj. Je v severnem delu bežigrajskega okraja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »520.000«. 3193' 23 Sodarskih hrastovih dog kupim 2000—3000 akord. Karlo Pfelffer sodar — Stari Vrbas. 31665-15 Klimatično letovišče 700 m. ISčem najemnika ali gostllnlčarko na račun za gostilno tn pen-zlon v Joslpdolu pri Ribnici na Pohorju. 10 novo urejenih tujskih sob. Elektr. luč ln kurjava. Kopalnica 8 stalno toplo vodo. Prevzem takoj. Potrebna kavcija lO.OOOdin Ponudbe na Upravo Jo-slpdol, pošta Ribnica na Pohorju. Telefon Ribnica na Pohorju St. 1. 31638-17 Sobo odda Sobo pmazno in zračno, s posebnim vhodom, oddam pet minu od glavne pošte. Naslov v vseb posloval. Jutra. 31879-23 Prazno sobo veliko, s posebnim vhodom, takoj oddam v sredini mesta. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31971-23 Separirano sobo s kopalnico oddam. Istotam sprejmem dva dijaka v vso oskrbo. Naslov v vseh posl. Jutra. 31976-23 Opremljeno sobo oddam v bližini glavnega kolodvora. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31980-23 Sobo s posebnim vhodom, prijazno. oddam dvema boljšima gospodoma ali zakonskemu paru Na slov v vseb poslovalnicah Jutra. 31491-23 Sobe išče Lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice, posebnim vhodom v centrumu mesta, i J čem za 1). december. V poštev pride samo boljša scba. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Stalen*. 31966-23a Opremljeno sobo po možnosti ne previsoko po stopnicah, išče stalna sta-reiša mirna gospodična, za takoj v centru mesta, event. v bližini. Plačam dobro in točno. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Rabim nujno«. i 31979-23* Za 171etnega dečka iščem sobo pri boljši družini za takoj v bližini centra. Ponudbe na podr. Jutra v Celi« pod »17leten«. 31975-23» Stanovanje Komfortno stanovanje dveh sob, kabineta, kopalnice takoj oddam. Bolgarska ulica 25. 31963-21 Enosob. stanovanje v pritličju oddam za januar. Vprašajte v Kolodvorski ul. štev. 35, I. nadstr., desno. 31978-21 BUL H m Dvosob. stanovanje v centra iSčem za takoj ali za 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Even-tuelno kopalnica«. 31974-21a Razno Psihografolog in astrolog Trgovci, pozor! Orehove jezgre in suhe slive najugodnejše kupite pri tvrdki Simičič Josip, Nova Gradiika. 31955-33 Informacije Opozorilo! Gospoda, kateri mi je iz restavracijske veže na Taboru na dan novinarskega koncerta ukradel luč s kolesa, opozarjam, da je bil opažen in naj jo nemudno vrne na ogl. odd. Jutra, ker ga bom v nasprotnem slučaju prijavil oblastvom. 31982-31 | G. Th. Rotman SAMBO IM PETER POTUJETA S. Paradiso Psiho grafolog Paradiso Vam pokaže smer sreče in blagostanja. Predložite svo-ie rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja. Pove Vam. s kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdaj stavite v loteriji itd. Dela n« najnovejši znanstveni podlagi grafologije. Njegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Stranke sprejema v hotelu Slon, Ljubljana, soba št. 1) od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Ostane od 3. do 13. decembra. 3HHHHBE uspehov w »JUTRU« QGH3BQQ Dotrpela Je v visoki starosti 89 let naša ljuba mama, gospa FRANJA KALIŠ vdova po magistratnem ravnatelju Pogreb drage pofeojnice bo v sredo, dne 6. t m. ob 4. nri pop. iz hiše žalosti, Gradišče št 11, na pokopališče k Sv. Križa. LJUBLJANA, dne 5. decembra 1939. M. Imakulata Kališ, Šircelj Dana roj. Kališ, hčerki; Šircelj Karol, inšp. dir. drž. žeL, zet ll^atel ajums^jki amhm chuun pojjictnl! Občina Ljubljana o * Za vedno nas je po kratki mučni bolezni zapustil in se preselili v večnost naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast gospod FRANJO CVETKO bivši šolski nadzornik in šolski upravitelj v pokoja, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje, previden s tolažili sv. vere, v 63. letu starosti. Na poslednji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 7. decembra 1939 ob pol 16. uri iz mrtvašnice pobrež-kega pokopališča. Vsi, ki nam je bil pokojnik drag in dober, ga bomo ohranili ▼ dobrem spominu. * Maribor, Dolnja Lendava, Vuzenica, črešnjevec, dne 5. decembra 1939. Globoko žalujoča rodbina CVETKOVA in ostalo sorodstvo. 4 čez teden dni sta se napotila k teti Brentači. Vsak je nosil darilce pod pazduho, kajti starka je imela rojstni dan. Po nekaj urah sta prišla do hiše. Sambo je potrkal na vrata. »Le naprej!« se je oglasilo. 0407 Vvsafroffanovanie Aa ugodna mesečna odplačila VELETRGOVINA Ign. Vok Ljubljana — Tavčarjeva ulica 7 INSERIRA J V WJUTRUM! POZOR, posestniki tovornih avtomobilov! Preuredite pravočasno svoj tovorni avto na pogon z lesnim ogljem namtsto z bencinom Po muke polnem trpljenju me je nenadoma zapustil moj srčno ljubljeni soprog, gospod Vogel Anton privatni uradnih v pokoju in poročnih v rezervi, odlikovan z. redom Jugoslov. krone V. stopnje Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 7. decembra 1939 ob pol 4* uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne5.decembra 1939« Globoko užaloščena ELA s p o o i i o Mestni pogrebni uvvd Občina Uubliaoa OLT-generatorja OSJECKA LJEVAONICA ZEUEZA IM TVORNICA STROJEV A D. O.. OSIJEK