PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 1 7. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-
ija številka.
edini
tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije)
gio 1
vi 9.
.!$!
ir5
-si
Poštnine plačane v gotovini Ablx posuto 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 214 (12.539)
Trst, četrtek, 11. septembra 1
s-

>4
u- ______
Na včerajšnji papeževi avdienci v Vatikanu
JANEZ PAVEL II. V SLOVENŠČINI POZDRAVIL UDELEŽENCE SIMPOZIJA 0 ŠKOFU SEDEJU
»V težkih časih je znal pravično in očetovsko skrbeti za različne narodne skupnosti svojih vernikov«
SANDOR TENCE
RIM — »Pozdravljam udeležence znanstvenega simpozija o nadškofu Frančišku Sedeju iz Gorice, ki je v začetku tega stoletja z apostolsko gorečnostjo vodil svojo škofijo in znal v težkih časih pravično in očetovsko skrbeti za različne narodne skupnosti svojih vernikov. Prevzvišenim škofom zaščitnikom simpozija, ki ga prireja slovenska teološka akademija in vsem udeležencem moj apostolski blagoslov.« Tako je papež Janez Pavel II. v pravilni slovenščini včeraj dopoldne nagovoril med avdienco v baziliki sv. Petra udeležence rimskega seminarja o gordškem nadškofu, ki se je pričel v ponedeljek in se bo zaključil jutri zvečer. Papežev pozdrav v nadškofovem materinem jeziku pomeni veliko priznanje za prireditelje simpozija in spet priča o pozornosti Sv. stolice in katoliške cerkve nasploh do vprašanj narodnih skupnosti, v tem primeru naše. Janez Pavel II. je med včerajšnjo avdienco posebno pozdravil tudi koprskega pomožnega škofa Metoda Piriha, enega od pokroviteljev simpozija, ki je sedel med čashTmi gosti v bazilika sv. Petra. Papežev pozdrav v slovenščini je včeraj popoldne objavilo tudi vatikansko glasilo »Osserva-tore romano«.
Rimski simpozij, ki se odvija v konferenčni dvorani
katoliškega zavoda Slovenik, je v torek in včeraj iz različnih zornih kotov osvetlil lik Frančiška Borgie Sedeja ter družbene in politične razmere v tedanji goriški nadškofiji. O zgodovinskem okviru Sedejevega škofovanja med Slovenci do prve svetovne vojne je govoril zgodovinar in docent na tržaški univerzi Jože Pirjevec, medtem ko je Milica Kacin-Wohinz predavala o Sedejevem odnosu do italijanskih oblasti. Tomaž Simčič je podal poglobljen življenjepis pokojnega nadškofa in prebral tudi kronološki seznam njegovih spisov, ki ga je pripravil Marijan Kravos, Marko Tavčar pa je orisal svojo študijo o političnih in nacionalnih dogodkih, ki so spremljali Sedejevo škofovanje. Omenili smo samo nekatere od predavateljev in strokovnjakov, ki so sodelovali na konferenci, na katero se bomo še povrnili.
Že sedaj vsekakor lahko napišemo, da je rimski simpozij res dobro uspel, saj nam je razkril bogato življenjsko pot in pomembno vlogo človeka, ki ga pri nas žal še vedno premalo poznamo in cenimo. Nekatera Sedejeva sporočila, predvsem na temo sožitja in narodne strpnosti znotraj in tudi izven katoliške stvarnosti, so še vedno zelo aktualna in bi jih bilo zato vredno poglobiti ter posebej ovrednotiti. Istočasno pa bi bilo zelo koristno, da bi vsaj nekatera predavanja ponovili v bližnji bodočnosti tudi v Gorici, s priloženo dokumentarno razstavo, ki je v teh dneh na ogled v Sloveniku.
ŽUPAN AGP1 UMAKNIL OD
-G	Oj
►	O

S
1
o
TRST — Tržaški župan Arduino Agnelli je sinoči umaknil svoj odstop z utemeljitvijo, da ni prišlo do sporazuma za sestavo večinske uprave, s katerim je sam pogojeval odstop. Takoj nato so sejo odložili na zahtevo načelnika socialistične skupine D’Amoreja. Občinski svet se bo ponovno sestal prihodnjo sredo. Medtem se bodo nadaljevala pogajanja za sestavo večinskih uprav na Občini in na Pokrajini, verjetno pa bo prišlo tudi do ponovnega rimskega sestanka na ravni odgovornih za krajevne uprave pri strankah vladne večine. Med raznimi možnostmi, o katerih je bil govor v zadnjih dneh, zaenkrat še ne izključujejo sporazuma, po katerem bi bil za župana izvoljen liberalec Trauner, za predsednika pokrajine pa republikanec Cervesi.
* * *
Politični kronist je bil do včeraj prepričan, da smo v Trstu že dosegli dno. Ne, sinoči smo šli še globlje in resničnega dna najbrž nismo še zagledali.
Štiri mesece se že vleče kriza, rešitve so vedno slabše, najslabše pa je odlašanje, za katero se je- sinoči izrekla velika večina tržaškega občinskega sveta. Kakšni so resnični razlogi kljub podrobnim informacijam lahko le ugibamo. Se še niso dogovorili za župana, ker se upirajo re-
publikanci? Pomeni preklic Agnellija samo jamstvo, da ne bo neka skupina v KD izsilila predčasnih volitev — kot to trde socialisti, v resnici pa so za trdno večinsko upravo? Ali je v skritem ozadju poskus manjšinskega odbora Lista-PSI? Se gremo volitve, hočemo upravo? Vemo samo, da se bodo stranke menda v torek sestale v Rimu in da se bo prihodnjo sredo ponovno sestal tržaški občinski svet.
Vemo pa tudi, da ves ta zapleteni manever že velja tržaško občino milijardne izgube, da se že mnoge stvari niso uredile, da je položaj stalno slabši.
Kdo je kriv? Tudi za to ni tako preprostih in jasnih odgovorov. Prav gotovo pa je kriva melonarska miselnost, globoko pod kožo skoro celotnega tržaškega političnega spektra, nespoštovanje širših interesov, pa tudi obsojanja vredna nesposobnost. Vse to skupaj pa je že pripeljalo do skrajno negativnih rezultatov.
Lista za Trst je ponovno v središču pozornosti. Pred nekaj meseci je že vse kazalo, da se ne samo razkraja temveč da je v zatonu, se tako boji volitev, da je pripravljena na vse popustiti. Sedaj pa ne dela nič, popustila je samo glede župana, toda o ostalih mestih Gambassini z zadovolj-
NADAUEVANJE NA 2. STRANI
Ob koncu beneškega festivala
Odločitve beneške žirije vzbudile val nezadovoljstva
EVA FORNAZARIČ
BENETKE LIDO — Festivalsko prekupčevanje z nagradami je tokrat v Benetkah doseglo svoj višek. Edinole tako si namreč lahko razlagamo letošnje podeljevanje nagrad 43. mednarodnega filmskega festivala, kjer je bil predsednik žirije, očitno zagrenjeni francoski režiser Alain Robbe-Grillet »prisiljen«, da podeli najpomembnejšo beneško nagrado sodržavljanu. Bodisi Roh-mer kot Tavernier sta bila namreč zdaleč najboljša »avtorja« in tega neizpodbitnega dejstva še tako proti-francosko usmerjeni predsednik res ni mogel prezreti. V dvoboju med intimističnim »Le ragon vert« (Zeleni žarek) in jazz mojstrovino »A-round Midnight« (Okrog polnoči) si je zlatega leva za las priboril Rohmer.
Nagrada je bila v tem primeru popolnoma upravičena, saj' je Rohmer v prejšnjih letih, kljub visoko kvalitetnim filmom, vedno za las izgubil ngjvišje priznanje. Beneškemu levu se je odrekel z »Le beau mariage« (Lepa poroka - 1982) in z »Les nuits de la pleine lune« (Noči polne lune - 1984). Tokrat pa je s svojim drobnim, a obenem univerzalnim prikazom Delphinega (in obenem Marie Rivierinega) po sili razmer samotarnega poletja, očaral tudi sebi najbolj nenaklonjene gledalce in kritike. Njegov uspeh je v precejšnji meri odvisen od igralke Marie Riviere, kateri je omogočil improvizacijo dialogov in je šele nato njeno improviziranje (odlično) sPQj’l z zgodbo, ki je po svoji zasnovi sicer skromna prijateljica, ki se zadnji trenutek odreče poto-
vanju po Grčiji — dobila si je fanta in je raje odpotovala z njim — potisne Delphino pred brezno samote. Pred sabo ima sicer mesec počitnic, sama pa ne ve, kam bi se dala.
Umetniško vrednost Rohmerovega dela bo lahko vsakdo v kratkem tudi sam preveril, saj ga bodo v kratkem predvajali v kinodvoranah v vsej Italiji, kar pa bomo teže preverili je, sramota vseh sramot, kvaliteto enega izmed filmov, ki si je letos zagotovil ex aeguo posebno nagrado žirije. V zameno za zlatega leva Rohmerju so to nagrado namreč podelili dvema ne-filmoma, »Divjemu golobu« Sergeja Solovjeva in »Ljubezenski zgodbi« Francesca Masellija. In za »Divjega goloba« res ne vemo, kdo bi ga lahko predvajal.
Kritiki so vsekakor predsedniku Robbe-Grilletu (ki je nagrade izzivalno prebral V francoščini) zgovorno »pokazali«, kako cenijo delo žirije, ki ji je predsedoval, in krepko ga ozmerjali. Vsi so bili namreč pripravljeni na »prodano« nagrado Masellijevemu filmu, na razprodajo nagrade sovjetskemu Golobu, pa ni bil pripravljen nihče.
Že takoj po tem je bilo vsem popolnoma jasno, da z letošnjimi nagradami ne bo nič. To žalostno prepričanje sta podprli tudi nagradi najboljši igralki in najboljšemu igralcu, kjer sta zmagala Valeria Golim (vnukinja pmddirektorja L’E-spressa in, blagor njej, prepričana, da je nova Anna Magnani) in Carla Delle Piane. Če je res, da je bilo letos veliko kandidatk, je tudi res, da smo videli le malo prepričljivih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Trinajst let po strmoglavljenju vlade Salvadora Allendeja
Diktator Pinochet ohranja oblast edinole še s krvavo represijo
Poleg samovoljnih aretacij tudi umori - Zaprto dopisništvo ANSA
SANTIAGO DE CHILE — Danes poteka 13 let, odkar je gen. Augu-sto Pinochet strmoglavil vlado Salvadora Allendeja in vzpostavil diktaturo, ki se ohranja edinole s krvavo represijo. To resnico režim seveda skuša prikriti. V ta namen je predvčerajšnjim priredil v Santiagu manifestacijo, ki se je je po uradnih podatkih udeležilo »več sto tisoč ljudi«. Opozicijski viri navajajo znatno nižjo številko (udeležencev naj bi ne bilo več kot 30 tisoč), a mimo tega še tako uspela manifestacija ne more prikriti dejstva, da so danes v Čilu ukinjene vse civilne in poli-
tične svoboščine: v državi že dolgo velja izredno stanje, od nedeljskega neuspelega atentata na Pinocheta tudi obsedno stanje, včeraj pa je vlada za trj mesece podaljšala še »stanje motenja notranjega miru«. Poleg tega je Pinochet napovedal, da bo razpisal referendum, s katerim naj bi vlada dosegla dodatna izredna pooblastila za »boj proti terorizmu«. S tem si režim tudi formalno pridržuje pravico, da nastopa povsem samovoljno in z najtršo roko,
Policija in drugi varnostni oddelki so v teh dneh aretirali na stotine ljudi in obstaja utemeljen sum, da
so jih nekaj kratkomalo pobili. Tako so v okolici Santiaga našli z desetimi streli razmesarjeno truplo urednika opozicijske revije Analisis Joseja Car-rasca Tapia. V zadnjih urah se je razvedelo, da so v podobnem stanju našli tudi trupli Felipeja Rivera Ga-jarda in Femanda Vidaurrazaga Man-riquesa, ki sta pripadala opozicijskim krogom. Žal si ni težko predstavljati, da je takšnih primerov še veliko, čeprav jih ni nihče objavil. V Čilu namreč vlada tudi najstrožja cenzura, ki se postopoma razteza na tu-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Dva mrtva v Barkovljah
Cesta je sinoči terjala še dve mladi življenji, trije ranjenci se borijo za življenje, eden pa je zadobil le lažje poškodbe v čelnem trčenju nekaj desetin metrov pred semaforjem za železničarsko kopališče v Miramarskem drevoredu. Življenje sta izgubila v Sydneyu rojena 23-letna Marina Canciani iz Ul. Barocehio 6 in 20-letni Massimiliano Glavina iz Ul. Coletti 1. Ranjeni pa so v Sydneyu rojeni 29-letni Roberto Callini, 19-letna Ivana Bensi, 20-letni Fabrizio Bonetti in 27-letni Salvatore Curcio.
Zaradi preiskovalne tajnosti niso hoteli mestni redarji navesti točne dinamike nesreče, a iz pričevanj očividcev (v nesrečo sta bila vpletena še dva avtomobila), je mogoče vsaj približno obnoviti nesrečo. Golf z videmsko registracijo, ki ga je upravljal Curcio in v katerem so bili še Cancianijeva, Bensi in Callini, je v smeri proti Trstu kakih sto metrov pred semaforjem nenadoma prehitel neko vozilo in bočno trčil v nasproti vozečo alfetto. Voznik golfa je po vsem sodeč izgubil nadzorstvo nad vozilom, trčil še v zadnji del fiata 131, ki je vozil pred njim, golf pa je zaneslo na drugo stran cestišča, da je čelno trčil v nasproti vozeči fiat 500, ki ga je upravljal Bonetta, ob njem pa je sedel Glavina. Trčenje je bilo tako silovito, da je od dveh avtomobilov ostala le skrotovičena pločevina ob robu cestišča pod platani Miramar-skega drevoreda.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli rešilci. Voznik golfa je čudežno uspel sam priti iz avtomobila, vse ostale pa so ob pomoči gasilcev izvlekli iz avtomobilov, za dve mladi življenji pa ni bilo več pomoči.
Danes srečanje Mubarak-Peres
KAIRO — Egiptovski in izraelski pogajalci so sinoči dosegli v Kairu sporazum o sestavi in nalogah mednarodnega razsodišča, ki naj razreši vprašanje pripadnosti majhnega ozemlja ob Rdečem morju po imenu TaRa. S tem so v zadnjem trenutku odprli zeleno luč srečanju med egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom in izraelskim ministrskim predsednikom Simonom Peresom, do katerega bo prišlo že danes v Aleksandriji.
Egiptovsko-izraelski vrh je bil napovedan že pred tedni v pričakovanju, da se bo medtem vprašanje Tabe rešilo. Obe strani sta se namreč že bili o njem načelno sporazumeli, morali pa sta se še dogovoriti o nevtralnih članih mednarodnega razsodišča in še o nekaterih podrobnostih.
KMETIJSKI DNEV11986
v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu od 12. do 15. septembra
• Festival
Začetek parlamentarne razprave o vladni programski listini
NADALJEVANJE S 1. STRANI
igralcev. Nekaj pa jih je le bilo in med temi je izstopal saksofonist Deiter Gordan. Kako so mogli biti člani žirije tako -»majhni«, da so prezrli takega velikana. Pa tudi, ko bi vztrajali pri trditvi, da je treba podeliti nagrado profesionalnemu igralcu in ne sicer sijajnemu interpretu, ki pa ne pripada filmskemu svetu, bi lahko še vedno nagradili Marcelin Mastroiannija. Sicer pa ne smemo pozabiti, da je letošnja žirija med drugim popolnoma »preslišala« Ta-vernierov film »Around Midnight« in s tem dokazala pregovor, da je najbolj gluh tisti, ki noče slišati. Resnici na ljubo si je žirija nekoliko opomogla s podelitvijo srebrnega leva prvencu Argentinca Carlosa Sarina »La pelicula del reg« (film o kralju), pa se ji je takoj zatem spotaknilo, saj je posebno nagrado podelila norveškemu filmu »X«.
S tem je res strgala dno festivalskega lonca. Kaj neki je padlo članom žirije v glavo, da so nagradili tako čudaško in neizdelano filmsko zgodbo mi ni povsem jasno. Pa tudi ostali novinarji, ki so včeraj opoldne zaprepadeno poslušali Robbe -Grilleta, se sprašujejo po logiki, ki je vodila izbiro letošnje širije. Še dobro, da je filmska kritika izrazila povsem različno stališče in enoglasno podelila svojo prestižno nagrado Ta-vernieru. Tudi vse ostale žirije, ki ob robu uradnega tekmovanja delijo svoje bolj ali manj pomembne nagrade, so izrazile zdaleč bolj uravnovešena mnenja.
EVA FORNAZARIČ
•v
• Zupan Agnelli
NADALJEVANJE S 1. STRANI
stvom ugotavlja, da se je zanje treba dogovoriti pred sredo in torej že dviga ceno.
Petstrankarska koalicija je v popolnem razkroju. Očiten je oster spor med pokrajinskimi in deželnimi vodstvi strank. Še huje se spori zaostrujejo znotraj strank. Sinoči smo najbrž prvič v zgodovini Trsta bili priče trojnim ukazom demokristjonskim svetovalcem: naj glasujejo proti odlogu, naj se vzdrže, medtem ko je načelnik skupine izdal navodilo, naj glasujejo za odlog.
Volitve postajajo nevarne za stran ke. Kdo »žre« koga: socialisti Listo, ali Lista socialiste? Pred nekaj meseci smo bili prepričani, da se je razmerje sil že prevesilo v prid normalizacije. Ali je še vedno tako?.
B. S.
Finančni zakon sprožil val nezadovoljstva med strankami, industrijci in sindikalisti
RIM — Parlamentarni iter gospodarsko-finanč-ne programske listine, ki je tokrat prvič prišla_ v razpravo pred finančnim zakonom, se je začel pod pravo ploho kritik. Vsi, od republikanskega poročevalca v poslanski zbornici Pellicanija do komunističnih poslancev, od socialista Sacconija do demokristjana Cirina Pomicina, od sindikatov do Confindustrie, so izrazili kakšen pridržek, pripombo in bolj ali manj ostro kritiko.
Minister Goria je bil iznenaden. »Stališče vlade — je dejal v komisiji — je bilo obrazloženo na 101 tipkani strani in je tudi dokaj razčlenjeno.« Pellicanijevo poročilo, ki programski listini očita pomanjkljivo navedbo ciljev in povezav med posameznimi vejami javnih financ, je minister sicer ocenil kot presoje vredno, je pa obenem rekel, da so v njem namerno bile izpuščene točnejše obrazložitve nekaterih točk. »Gre za izbiro — je dodal zakladni minister — ki jo je vlada temeljito premislila in argumentirala.« Goria je pojasnil, da listina navaja le nekatere prednostne cilje tako za leto 1987 kot za poznejša leta in da osrednje točke dokumenta ostajajo tiste, ki jih je prejš-
nji teden najavil ministrski svet in ki da bistveno sovpadajo s prioritetnimi smernicami republikanskega poročevalca. Listina je po ministrovem zatrdilu nastala po posvetu v vladi, zato ni nobenega razloga za razdvojitev parlamentarne večine.
Kakšen razlog vsaj za nesoglasja pa menda le je, če je poročevalec med obrazložitvijo programskega dokumenta pogrešal natančna navodila v zvezi z usodo 10.400 milijard lir državnega proračuna in tudi v zvezi s klestenjem izdatkov. Republikanski predstavnik pa glede kritik ni bil osamljen. Tako je npr. socialist Sacconi zahteval, naj bo v finančnem zakonu zapopadeno naslednje: tesna povezava med sredstvi za podpiranje naložb in političnimi smernicami za razvoj dela; sporazum med vlado in parlamentom o določitvi prednostne lestvice za tiste državne ukrepe, ki bodo sprejeti v začetku leta 1987; pravičnost pri obdavčevanju finančnih rent.
To tezo pa že dalj časa zagovarjajo komunisti in okrog nje teče živahna polemika, tudi znotraj same KD. Goria: »Pogosto obnavljanje zamisb o
obdavčitvi finančnih rent ustvarja samo zmešnjavo in lahko dodatno zaplete razmere v državi. Varčevalcem se naslavljajo opozorila, ki pa jih nihče bolje ne obrazloži.« Z zakladnim ministrom soglašata liberalec Facchetti in seveda minister Visentini. Drugače misli načelnik komisije za proračun Cirino Pomicino, ki je poudaril, da je tezo o obdavčenju finančnih rent na včerajšnjem sestanku z Gorio podprlo celovito vodstvo skupine KD. Pomicino zagovarja kakovosten preustroj davčnega aparata, ki naj bo pravičnejši.
Sindikalisti, ki jih bo menda v sredo sprejel Craxi, v vladni listini pogrešajo zahteve in nasvete, ki so jih bili sami iznesli. Pizzinato (CGIL) pravi, da je problematika dela v dokumentu zanemarjena, a davčni problem tako zastavljen, da davčne reforme sploh ne bo. Predsednik Confindustrie Lucchini pa v listini ne vidi dovolj poudarka vprašanju konkurenčnosti industrijskega sistema, na katere podlagi bi po njegovem bilo mogoče dati novega zagona zaposlovanju. Lucchini je napovedal, da bodo industrijci Craxija pismeno zaprosili za sprejem.	G. R.
• Pinochet
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je dopisnike. Vojaške oblasti so predvčerajšnjim prepovedale delovanje britanski tiskovni agenciji Reuter, včeraj pa so enak ukrep sprejeli proti najpomembnejši italijanski tiskovni agenciji ANSA. Po nalogu zunanjega ministra Andreottija je italijanski izvrševalec poslov v Santiagu že ostro protestiral pri čilskih oblasteh, italijanska vlada pa je sporočila, da preučuje možnost protiukrepov. Zaradi zaprtja santiaškega dopisništva ANSA sta med drugimi protestirali itabjanska Vsedržavna zveza tiska in Zveza časopisnih izdajateljev Italije.
Nedeljski atentat na Pinocheta je včeraj obsodil generalni tajnik OZN Javier Perez De Cuellar. Podobno stabšče so že poprej zavzeli tudi predstavniki čilske zmerne opozicije. V resnici se človek lahko vpraša, ali je umor sprejemljiv kot sredstvo, s katerim se odkrižati okrutnega in trdovratnega trinoga. Pri tem velja spomniti, da so se proti Pinochetu jasno izrekle tudi ZDA, ki so mu pred 13 leti pomagale priti na oblast.
Izraelski vpad na jug Libanona
BEJRUT — Izraelska letala so včeraj ob zori bombardirala palestinske položaje v predmestju Saide na jugu Libanona. Napad je stal življenje najmanj dvema ženskama, ranjenih pa je bilo 9 ljudi (po drugih virih naj bi mrtvi bili trije, ranjencev pa naj bi bilo 17).
Letalski napad je potrdil vojaški glasnik v Jeruzalemu, ki je pristavil, da je njegova tarča bilo skladišče orožja »Palestinske fronte ljudske borbe«. Po podatkih, ki jih je posredovala policija v Saidi, pa bombe niso zadele skladišča, marveč neko bližnjo stavbo. Kaže, da ne gre za represabje na sobotni pokol v istanbulski sinagogi, marveč za odgovor na palestinsko obstreljevanje izraelskih obmejnih naselij.
Izraelski radio pa je objavil, da so izraelske patrolne ladje včeraj zjutraj odkrile ob libanonski obali čoln, na katerem naj bi bili gverilci namenjeni v Izrael. V streljanju naj bi bil ranjen eden izmed domnevnih gverilcev.
Izraelske bombe so zrušile poslopje in ubile najmanj dve osebi (Foto AP)
Gadafijev obisk v Ugandi in Sudanu veča libijski vpliv v osrčju Afrike
NAJROBI — Libijski voditelj Moa-mer Gadafi je po tridnevnem obisku v Ugandi predsinočnjim dopotoval na enako dolg obisk v Sudan. Že v prvem govoru, ki ga je imel na sudanskih tleh, je pozval k utrditvi enotnosti med Libijo in Sudanom, ki je bila prvič proglašena leta 1969. Res je, da je doslej ostala zgolj na papirju, a tega libijski polkovnik ni omenil in je raje govoril o »več-nostni naravi« libijsko-sudanskih odnosov.
Večina ugandskih in tujih poročevalcev se je med Gadafijevim obiskom v Ugandi predvsem pritoževala, da so bile razmere za poročanje malone nemogoče, da so bili viri informacij zaprti in da je številno Gadafijevo spremstvo (skupaj z libijskim voditeljem namreč v štirih letalih potuje kar okrog 1.500 spremljevalcev, med katerimi so večinoma policisti in drugo oboroženo spremstvo) na vse načine preprečevalo vsak stik s člani libijske delegacije. Kljub takšnim nenavadnim razmeram (za libijske državne obiske pa
očitno običajnim) je Gadafi razburil politične duhove v Ugandi in v širšem vzhodnoafriškem prostoru z izjavami, ki so prišle v javnost bodisi preko poročevalcev v Kampali bodisi preko libijskega radia.
Gadafi je menda med drugim dejal, da bo Afriko šele treba osvoboditi in da je na tej celini cela vrsta držav s tako imenovano lažno neodvisnostjo, ki je po njegovem mnenju celo slabša kot kolonialna odvisnost. Ni treba posebej dodajati, da Gadafi vidi predvsem sebe in Libijo kot nosilca emancipacijskih in revolucionarnih procesov v Afriki. Ob koncu obiska v Ugandi je libijski voditelj po poročanju Radia Tripoli napadel katoliško Cerkev, češ
da je tujek v afriškem prostoru, ki je bil odločilno pripomogel k podrejanju celine kolonialnim silam in ki je bil odkrito propagiral kolonializem. Muslimanske voditelje v Ugandi je libijski voditelj pozval, naj branijo »ugandsko revolucijo«, hkrati pa je potegnil občutljivo in nevarno potezo, ko je muslimane pozval, naj ugandske katolike, anglikance in protestante spreobrnejo v novo vero, v islam.
Gadafi je ugandske muslimane tudi pozval, naj se zgledujejo po libijski revoluciji in njenih inštitucijah, kar so nekateri opazovalci označili kot vmešavanje v notranje u-gandske zadeve, pri čemer iz uradnih krogov v Kampali ni bilo (vsaj
doslej) slišati nobenih protestov ali pripomb. Komentatorji - iz tega sklepajo, da se je ugandski predsednik zaradi številnih notranjih težav odločil za previdno in pragmatično ravnanje, češ da mu je Libija v zaostrenih razmerah potrebna predvsem kot dajalka gospodarske pomoči.
Značilno je, da ob koncu Gadafijevega obiska v Kampali niso objavili uradnega sporočila, zaradi česar ni mogoče reči, ali je bil med obiskom govor o navezovanju tesnejših političnih stikov in o dolgoročnejšem u-gandsko - libijskem povezovanju, kar si očitno želi predvsem libijska stran. Za večino opazovalcev že dejstvo, da je Gadafi vrnil Museveniju obisk ko-
maj tri tedne po tistem, ko je bil ugandski predsednik v Tripoliju, dovolj zgovorno potrjuje libijsko-ugand-sko povezovanje. Nekaj podobnega u-gotavljajo tudi za libijsko-sudanske odnose.
Znano je, da je začasni vojaški svet predsednika Švar el Dahaba kmalu po padcu Nimeirijevega režima (lani aprila) sklenil z Libijo vojaški sporazum, po katerem je Sudan dobil obilno libijsko vojaško pomoč. Z li-bijsko-sudanskim sporazumom je Gadafi obrnil hrbet južnosudanskemu odporniškemu gibanju (SPLM) polkovnika Johna Garanga, ki je prej dobival libijsko vojaško pomoč. Gadafi je s tem izvedel enega izmed presenetljivih politično-vojaških zasukov, po kakršnih je postal znan kot nepredvidljiva politična osebnost. Ob tem postaja čedalje bolj jasno, da Gadafijev obisk v Ugandi in Sudanu napoveduje prodor libijskega vpliva v osrčje Afrike in v vzhod-noafriški prostor, kar gotovo ne bo ostalo brez odmevov
AVGUST PUDGAR
Hudo neurje v Rimu
Včeraj navsezgodaj se je nad Rimom razdivjalo neurje, med katerim je voda preplavila ulice in obvoznice ter vdrla v podzemne prostore. Mnogo dreves je bilo izruvanih, v četrti Parioli pa se je zrušil del stanovanjske hiše. Promet je bil paraliziran, tako da na tisoče ljudi ni moglo v službo (Foto AP)
ENTE NAZIONALE PER UENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3
OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC
Posojilo 1980/1987 po ovrednoteni obrestni meri za 800 milijard lir
(HENRV)
Po izžrebanju, ki je bilo 8. septembra 1986, ter v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo s 1. decembrom 1986 vnovčljive pri običajnih poverjenih zavodih obveznice, ki so vključene v sledeče serije:
4 - 9 - 11 - 12 - 16 - 22 - 44 - 46 - 53 54 - 59 - 78 - 79 - 85 - 89 - 92 - 94
Obveznice, ki bodo predložene v izplačilo, bodo morale biti opremljene s kuponom z zapadlostjo 1. junija 1987. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala.
Zabrneli gradbeni stroji na novi obalni cesti
IZOLA — Po dveh letih ustavljenih del so znova zabrneli gradbeni stroji na novi obalni cesti: gradbinci Slovenija ceste, Tehnika in SGP Primorje so namreč začeli z zemeljskimi deli na 2,2 kilometra dolgem odseku med križiščem ceste, ki povezuje Izolo z Dvori in Jagodjem. Kot predvideva načrt, bodo gradbinci pripravili traso za bodočo štiripasovnico, s tem pa bosta do prihodnjega maja nared le dva vozna pasova z vsemi potrebnimi priključki. Za gradnjo novega odseka obalne ceste bodo morali odstraniti okrog 300 tisoč kubičnih metrov zemeljske plasti, od tega približno desetino plodne in obdelane zemlje. Na tem odseku bodo postavili tudi nadvoz, ki bo povezoval Izolo z Dvori in podvoz v bližini hudournika Rikorvo, s pomočjo katerega bodo izboljšali povezavo med novimi stanovanjskimi naselji in starim izolskim mestnim jedrom.
Novi odsek sicer ne bo bistveno pospešil pretoka prometa na najbolj obremenjeni slovenski prometnici, vendar računajo, da bi do konca tega srednjeročnega obdobja novi del obalne ceste potegnili do Valete nad Portorožem. V naslednjih letih naj bi namreč gradili še odseke Jagodje - Dobrava, Dobrava -Strunjan in Strunjan - Valeta. Od vseh omenjenih odsekov, je odsek križišče Dvori - Jagodje najdaljši, gradnja pa bo veljala okrog 1,7 milijarde dinarjev, pretežni del sredstev pa bo zagotovila republiška skupnost za ceste, medtem ko bodo vse tri obalne občine zbrale 200 milijonov dinarjev. (I.U.)
V Pordenonu predstavili knjigo o pršutih
PORDENON — V okviru serije "Tipični furlanski proizvodi" so letos na Pordenonskem velesejmu izdali knjigo o pršutu, ki opisuje značilnosti in posebnosti te poslastice, ki jo v Furlaniji-Julijski krajini proizvajajo v krajih San Daniele in Sauris. Knjigo so predstavili v torek v okviru sestanka o pršutu ob prisotnosti odbornika za kmetijstvo Antoninija. Antonini je v svojem referatu posredoval nekaj podatkov o proizvodu prašičjega mesa v Italiji in v F-JK, orisal je pravilno uporabo pršutov in salam ter njihovo važnost v ekonomiji; med drugim je izrazil zadovoljstvo glede publikacij o tipičnih furlanskih proizvodih, ki jih na velesejmu uspešno izdajajo vsako leto. Letošnja knjiga izhaja prav v trenutku, ko je kmetijstvo v posebno hudem položaju, saj so posledice škandala z metanolom še občutne, čeprav škandal ni zajel deželnih vin. Hudo je deželno kmetijstvo prizadela katastrofa v Černobilu, sušno obdobje letošnjega poletja in nenazadnje tudi epidemija slinavke. Vse to je negativno vplivalo na podobo deželnega kmetijstva in strokovnosti na tem področju, zato je pa Deželna uprava pozorna na vse nove in zanimive pobude, saj zavzema kmetijstvo celih 14 odstotkov celega gospodarskega bogastva Furlanije-Julijske krajine.
Promet med koprsko luko in Češkoslovaško
KOPER — Pred dnevi je koprsko luko obiskal minister za transport pri češkoslovaški vladi Vladimir Blažek. S sodelavci se je pogovarjal s predstavniki Luke in predsednikom republiškega komiteja za promet in zveze SRS Milanom -Jelencem. Poseben poudarek so v razgovorih namenili možnostim za povečanje tranzitnega prometa prek koprske luke v smeri proti Češkoslovaški. Znano je, da Češkoslovaška letno uvozi in izvozi okrog 7 milijonov ton blaga, od tega le manjši delež prek jugoslovanskih luk, prek koprske luke pa ga je lani izvozila, oziroma uvozila okrog 400 tisoč ton.
Letošnji promet za Češkoslovaško je manjši od lanskega, saj so v koprski luki v prvih osmih mesecih za Češkoslovaške partnerje pretovorili le 168 tisoč ton blaga, upajo pa, da bodo do konca leta promet vendarle uspeli "spraviti" na lanskoletno raven.
Svoje k temu rezultatu, pa tudi k bodočemu povečanju prometa, za kar obstoje objektivne možnosti, naj bi prispevalo tudi zgledno in uspešno sodelovanje s Češkoslovaškim špediterjem.	DUŠAN GRČA
Od četrtka do četrtka
Kako najti pravo pot za Trst
Bilo bi skoraj samoumevno, da bi se naš dnevnik ob 40-letnici znamenitega sporazuma De Gospeh - Gruber (podpisala sta ga v Parizu 5. septembra 1946) tudi v teh zapisih spomnili dogodka z obširnejšim komentarjem, saj je s tremi členi "prebivalcem nemškega jezika pokrajine Bočen in sosednjih dvojezičnih vasi pokrajine Trento" zajamčil enakopravnost in zaščito manjšin, nemške šole, rabo nemščine, vrnitev priimkov v nemško obliko, enakopravnost zaposlitve v javnih uradih, avtonomijo, revizijo opcij za nemško državljanstvo, priznanje diplom, olajšave za mejne prehode, obmejni promet in krajevno izmenjavo proizvodov.
Čeprav je predsedstvo rimske vlade že pod 12 letih s posebno publikacijo dokazovalo (Ufficio Regioni: "L/accor-do De Gasperi - Gruber sulTAlto Adi-ge - Dalle sue promesse storiche - po-litiche alTAttuazione nel ordinamento interno italiano", Roma, 1958), da so vse določbe uresničene, je bil potreben - pred 14 leti (poslanci so ga prvič izglasovali že 23. januarja 1971 kot izhaja iz ' ATTI PARLAMENTARI -S EN ATO DELLA REPUBBLICA - N. 1509, 1971, kjer je objavljeno tudi popravljeno in izpopolnjeno besedilo) poseben ustavni zakon ali "paket" imenovan, ki pa se niti do danes - kot večkrat beremo - še ne izvaja v celoti. (Naj pri tem mimogrede pripomnimo, da Slovenci še vedno nimamo študije o primerjavi podobnih določb glede naše skupnosti, kar bi morda sčasoma opravil lahko kak slovenski slušatelj fakultete političnih ved tržaške univerze. Gre tudi za - med drugim - 7. člen avstrijske državne pogodbe, za manjšinske določbe posebnega statuta za avtonomno deželo Aosta itd.)
Vendar pa se nam zdi, da je važnejše od te obletnice trenutno dogajanje pri nas v teh tednih in mesecih krajevne upravne krize. Saj jo je social-nodemokrtski tržaški prvak in časnikar označil z besedami: "Zdi se, da je Trst prežet z makjavelističnimi pože-Ijenji, da bi zmago dosegel najslabši'" (v predzadnji štev. tednika "Meridiana'). - Pokrajinski tržaški tajnik KP pa je dopolnil: "Položaj je dosegel politično zmešnjavo in upravno paralizo" (prav tam, v predzadnji številki).
Morda pa je, bolj kot to trenutno stanje, zanimivo razmišljanje odrinjenega melonarskega mladinca v itali-
janskem tržaškem dnevniku - posvečeno dolgotrajnejšim problemom -pod naslovom "Vloga Trsta" (27. 8.), kjer je med drugim zapisano v zvezi z novo avtocesto Alpe - Adria in izredno velikim prometom po njej: "Toda nova avtocesta nas obvezuje, da sprejmemo tudi drugi izziv. Ponovno odkritje Hinterlanda na bolj znanstven in dosleden ndčin. Ne gre za pomanjkanje pobud v tej smeri. Tu je pristanišče s svojo "Finanziario", tu je Trgovska zbornica, so misie "Friulgiu-lia", so raziskave "Inštituta za študij Vzhoda ", so strukture Marketinga, Tržaškega Lloyda, so uradi ICE, so odnosi med deželami Alpe-Adria. Je končno izvrstna posredovalna mreža brodarjev, bančna okenca in operaterji vsak s svojo ločeno mrežo mednarodnih povezav.
Vse skupaj je velikanski know how, ki bi nam mogel nuditi moč za prodor v Hinterland, moč, ki bi bila mnogo večja če ne bi bile vse te operativne enote prevečkrat ločene in v medsebojni konkurenci, brez enotnega izhodišča. Danes niso več časi majhnih rib, potrebne so velike strukture, znanstvene..."
"Know" pomeni "znati" - "hov/" pa pomeni "kako?". Torej: "Kako znati?" ali zelo zanimiv, morda tudi čudovit recept za od zaledja odrezani Trst. Toda že čez dva dni smo v istem dnevniku brali opomin nekega samozvanega iredentista, ki je po priimku očitno "italianissimo" (Velušček), da bi kaj takega škodovalo italijan-stvu Trsta)
Kot vidimo gre za vprašanja, ki niso od včeraj. V zadnji številki mesečne revije Inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja za Furlanijo-Julijsko krajino "Oualestoria" smo na primer zasledili del govora, ki ga je imel pred 65 leti, leta 1921 profesor Ervina Drol (s prav tako zelo italijanskim priimkom) v gimnaziji "Dante" na komemoraciji njenih padlih dijakov in ki je obširno govoril o Timeu-su, "ki je razumel, da rešitev italijan-stva Trsta ni bilo zgolj sentimentalno vprašanje", temveč "bistvena postavka za nujno bodočo ekspanzijo nove Italije na Vzhod in Svet". Kako točna je bila torej presoja vloge Trsta Edvarda Kardelja - Steransa dve leti pred napadom Italije na Jugoslavijo, ki je v svojem "Razvoju slovenskega
narodnega vprašanja" med drugim zapisal:
Obvladati Trst z neposrednim ozadjem in s tem važno prometno in politično vozlišče srednje Evrope - to je bil glavni neposredni cilj Italije, zaradi katerega je tudi šla v svetovno vojno. In prav posest Trsta z ozadjem je dalo Italiji tisto vlogo v Srednji Evropi in Podonavju, ki jo danes ima. Mnogi govore, danes o "S travo obraslem Trstu" kot o dokazu, da Italija nima bogvekako velikega interesa v Trstu. To je velika iluzija. Tudi "s travo porasli" Trst je še vedno najtrdnejša postojanka Italije v Srednji Evropi in Podonavju, zato je posest Trsta zanjo neprecenljive važnosti... Vsekakor je Trst eden najmočnejših stebrov italijanskega imperija".
Vemo: Ni več italijanskega imperija, ki bi današnjemu Trstu pripisoval vlogo "najtrdnejše postojanke v srednji Evropi in Podonavju". Pač pa se ob vseh takih in podobnih primerjavah postavljajo vprašanja, ki niso lahko rešljiva. Lahko pa zapišemo, da omenjeni "know how" najbrž ne zadostuje. Toda spričo občinskih volitev, ki bodo v Trstu čez 10 mesecev, in spričo nedvomne zainteresiranosti vseh reševalcev sedanje upravne krize, si ne moremo kaj, da se ne bi spomnili ob tistih dveh angleških besedah tudi nepozabne Levstikove otroške pesmice z štirimi besedicami -"hov, hov, hov" in "lov".
Imperij pa je vodil v poraz, ki pa ne bi smel biti zlepa pozabljen.
(RENKO)
Seminar o vzgoji in jezikoslovju
GRADEŽ — Danes se v Gradežu prične tridnevni seminar o jezikoslovni vzgoji. Temi seminarja sta didaktika in pisava ter didaktika poslušanja. Predaval bo Edoardo Lugarini. Seminar bo vodila Edda Serra.
Po končanem seminarju se bodo izoblikovale posamezne študijske komisije na pokrajinski ravni, ki se bodo občasno sestajale in razpravljale o problemih, ki jih bo seminar nakazal.
V Gradežu bo govor tudi o inovacijah, predavale bodo Marilena Nales-so, Elide Catalfamo in Edda Serra.
Shovv tekočih računov
Tekoči račun ljudske banke (Banca Popolare) je kakor seme, ki zraste v drevo polno sadov.
Imetniku tekočega računa od vsega začetka omogočimo «show» tekočega računa.
Pomislite: najprej vam je na razpolago čekovna knjižica ter ob tem še kreditna kartica Bankamericard in čekovna karta, da lahko plačate račune brez gotovine; če pa potrebujete gotovino, jo lahko
dvignete na vseh okencih Bancomat na celotnem področju Italije; vaš račun lahko obremenite: z vsemi porabami (elektrika, plin, telefon, itd.); na tekoči račun vam lahko nakazujejo plačo, pokojnino ali druga nakazila; lahko dobite različna posojila, med katerimi je tudi osebno posojilo.
Tekoči račun v eni od ljudskih bank v Furlaniji-Julijski krajini je torej izredno koristen. In ne samo to: obrestovan je in
daje pravico do brezplačnega nezgodnega zavarovanja.
Torej prihranek. Zato se je vredno pogovoriti z našimi funkcionarji.
D Ljudske banke J Furlanye - Julijske Krajine
bližje kot kdajkoli.
Odbornik Brancati ga je predstavil stanovskim in sindikalnim organizacijam
Temeljit program Deželne agencije za delo zasnovan na aktivni politiki zaposlovanja
V letu 1985 je finančni poseg deželne uprave omogočil ustvariti skupno 1.500 delovnih mest; letos je na temelju vodilnih projektov Deželne agencije za delo - ki je bila ustanovljena z deželnim zakonom št. 32 iz avgusta lani -moč realno pričakovati, da bo ta številka porasla na 2000.
Pričakovanje je izrazil deželni odbornik za delo in socialno skrbstvo ter direktor agencije, Mario Brancati, na prvem pokrajinskem srečanju s predstavniki številnih tržaških stanovskih, gospodarskih in sindikalnih organizacij. Podobna srečanja so v naslednjih dneh predvidena tudi po ostalih pokrajinah naše dežele, njihov namen pa je preučiti julija sprejet triletni program posegov (1986-88) Deželne agencije za delo. Gre za uresničevanje aktivne politike dela, usmerjene v odpravo tako imenovane 'zaposlitvene urgence", za katero je za tekoče leto na voljo kar 13 milijard in 200 milijonov lir.
Triletni program Deželne agencije za delo je razčlenjen na osem specifičnih projektov, v okviru katerih so označene kategorije, ki so jim posamezni projekti namenjeni, prioritetne lestvice, trajanje in obseg finančnih spodbud, kakor tudi obveznosti njihovih naslovnikov. Projekti so naslednji: mladinsko zaposlovanje, delovna mobilnost (reaktivizacija zaposlitve v podjetjih v krizi in zaposlovanje oseb z določe-.nimi tveganji ali socialno ogroženih), delo v kooperaciji, zadruge (glede na 14. člen državnega zakona št. 49/85, tako-imenovanega zakona Marcora), samostojno delo, zadruge socialne solidarnosti, študijske štipendije in vodilni projekt za socialno koristna dela in storitve (v izvajanje odloka EGS št. 85/8).
Prvi projekt predvideva prispevke podjetjem za zaposlovanje osebja s pogodbo za skrčen delovni čas, za zaposlovanje mladih, ki so se kvalificirali na tečajih za poklicno usposabljanje, za stalno zaposlovanje mladih, ki so zaključili vajeniško dobo in za zaposlovanje vajencev, zlasti na obrtniškem področju. Zanj je na voljo sklad 5 milijard lir.
Zahvaljujoč drugemu projektu bodo lahko prejela finančne prispevke podjetja, ki bodo zaposlila mobilne delavce, osebe z rizikom in socialno ogrožene, brezposelne, starejše od 29 let, ženske, ki iščejo prvo zaposlitev in so presegle 29. leto starosti, mlade, ki so se vrnili v domovino in iščejo delo, tiste, ki so brez dela že več kot leto dni, ali so vsaj šest mesecev v režimu tako imenovane posebne brezposelnosti, uslužbence podjetij, ki so šla v stečaj, ter delavce, ki so že več kot leto dni v posebni dopolnilni blagajni.
Naslednji trije projekti so izrecno namenjeni zadružnim oblikam dela in razpolagajo s skladom 4,5 milijarde lir za tekoče leto. Predvidenih je več oblik finančnega posega, od enostavnega prispevka "una tantum ", do finančne pomoči za ustanovitev, vlaganja in obratovanje zadrug. Naslednja milijarda lir pa je namenjena prispevkom za nova individualna ali družbena podjetja, ki so bila ali bodo ustanovljena v letošnjem letu in za katera je predviden najvišji možni prispevek 40 milijonov lir. V ta projekt sodijo še študijske štipendije za mlade delavce, ki bodo v prihodnjih mesecih obiskovali tečaje za poklicno usposabljanje, za prekvalificiranje in za podjetniško izobraževanje.
Zadnji vodilni projekt pa predvideva deželne finančne prispevke, ki bodo v celoti pokrili potrebe izvajanja določila EGS o "boju proti revščini in za socialno-ekonomski in kulturni razvoj posebno zaostalih območij vzhodnoalpskega loka", pri čemer gre za ozemlja občin Comeglians, Ovaro, Lauco, Prato Carnico in Rezija.
Med stanovskimi in sindikalnimi organizacijami, ki so bile zastopane (Associazione industriali, Unione commerci-anti, CGIL-CISL-UIL itd.), je bilo tudi Slovensko deželno gospodarsko združenje, katerega predstavnik Kalan je v razpravi podčrtal, da pravilnika Deželne agencije za delo oziroma njenega programa ne gre jemati togo in dokončno, temveč da ju bo potrebno v prihodnje ob praktičnem izvajanju sproti prilagojevati, če hočemo, da bo sicer zelo dobrodošla agencija tudi do največje mere učinkovita.
Tiskovna konferenca KPI o politični krizi
Glavne odgovornosti predvsem na strani KD
Včerajšnja politična kronika je bila živahna kot malokdaj; v pričakovanju na sinočnjo občinsko sejo in v pomanjkanju vsakršnega sporazuma za nadaljnje upravljanje tržaške občine so si sestanki med strankami petstran-karske koalicije in Liste za Trst sledili kot na tekočem traku. Te stranke, ki so doslej pokazale vso svojo nemoč za rešitev krajevnega političnega vozla, so poskušale izkoristiti še zadnje možnosti: kakšni pa so bili rezultati je pokazala sinočnja občinska seja.
KPI pa je včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri je javnosti posredovala zaključke torkove seje strankinega pokrajinskega vodstva, katere so se udeležili tudi predstavniki svetovalskih skupin na Občini in Pokrajini. Komunistična ocena sedanjega političnega položaja je dokaj stroga; izhaja iz dejstva, da je sedanja kriza povzročila veliko škodo mestu, ker je upravna paraliza krajevnih ustanov onemogočila sprejetje raznih nujnih ukrepov. Ta škoda pa bo še toliko večja, ker je v sedanjem stanju nemogoče, da bi občinski svet sklepal o proračunu pred 15. t. m.; s tem bodo izgubljeni še drugi finančni prispevki v višini več milijard lir, lahko pa bi našteli še vrsto drugih vprašanj. Glavno odgovornost za tako stanje nosijo po mnenju KPI stranke šeststrankar-ske koalicije, v prvi vrsti pa KD. V nobenem primeru ni mogoče pripisovati teh odgovornosti vsem strankam, kot to skušajo nekateri, saj so razne stranke imele imele različne vloge v
Predavanje za učitelje na 22. seminarju za slovenske šolnike
Pomen sodelovanja med šolo in starši
Jože Valentinčič
Poučevanje otrok v razredu ni edina naloga, ki jo izpolnjuje učitelj v šoli. Poleg vzgoje in izobraževanja učencev morajo učitelji vzpostaviti in periodično obnavljati stik s starši otrok, saj je ob šoli prav družina eden bistvenih socializacijskih dejavnikov, ki odločujoče vpliva na otrokovo rast. Stik med učitelji in starši, njihov medsebojni odnos pa poteka v okolju, ki se mnogo razlikuje od učiteljevega običajnega delovnega okolja - razreda. Zaradi tega se mora učitelj "prila-
goditi" temu novemu okolju, če hoče, da bo njegovo delo uspešno in imelo odziv pri starših. Prav moderne oblike in metode dela šole s starši so bile v središču včerajšnjega predavanja urednika Prosvetnega delavca iz Ljubljane mag. Jožeta Valentinčiča. Predavanje, ki je bilo v okviru letošnjega 22. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem, je bilo namenjeno našim učiteljem.
Pri odnosu s starši morajo učitelji stremeti po čim bolj uspešnem vključevanju staršev v proces vzgoje in izobraževanja, da bi tako razvili družinsko izobraževanje in vzpostavili tesno sodelovanje staršev s šolo. "Tu v zamejstvu je tak stik med starši in šolo še bolj pomemben; medsebojno sodelovanje krepi šolo in okolje, v katerem deluje, to pa je neposredno vezano na nacionalni obstoj. Stik učiteljev z okoljem postane predvsem v času vpisovanj v slovenske šole odločilnega pomena," je poudaril predavatelj.
Delo s starši je mogoče obravnavati z več zornih kotov. Učitelji lahko izbirajo med skupinskimi srečanji s starši (roditeljski sestanki) in individualnimi srečanji. Učitelj mora dobro vedeti, kaj lahko doseže na skupinskih srečanjih in kaj na individualnih. Tako se mora na primer izogibati, da bo na roditeljskih sestankih govoril o šolskih težavah posameznih otrok. Na ta način bo spravil starše teh otrok v
"slabo luč" pred drugimi starši. "Prizadeti" starši mu ne bodo več zaupali, brez zaupanja pa se možnosti za uspešno sodelovanje med šolo in starši bistveno zmanjšajo. Mag. Valentinčič je prav zaradi tega svetoval številnim udeležencem naj individualno kočljiva vprašanja rešujejo na govorilnih urah.
Predavatelj je nadalje opozoril učitelje, da obveščanje staršev o uspehih oziroma težavah otrok ni dovolj: staršem morajo tudi svetovati kako naj doma pomagajo otroku pri vzgoji in izobraževanju, morajo vplivati nanje
in jih usmerjati. Pri kontaktiranju s starši morajo omeniti pozitivne lastnosti otrok,- starši se bodo tako prepričali, da učitelj sledi otroku. Sele zatem naj učitelji omenijo morebitne težave otroka in naj skušajo s pomenkom s starši skupno poiskati najbolj primerno rešitev.
Mag. Valentinčič je nato razčlenil razne oblike individualnega in skupinskega svetovanja, poudaril pomen priprave roditeljskega in drugih sestankov, v drugem delu pa izmenjal z udeleženci mnenja o konkretnih stikih med šolo in starši.
tej krizi. Komunisti so že na njenem začetku posredovali konkreten predlog, ki je predvideval sestavo programske uprave, v kateri bi tudi sami sodelovali in ki naj bi veljala do izteka mandatne dobe. To so komunisti predlagali, da bi se pri upravljanju mesta stranke otresle pogojevanja Liste za Trst, ki je že povzročilo tolikšno škodo. Ta predlog pa je KD zavrnila brez utemeljitve in ostale stranke deželne večine so se ji vdano pridružile.
Sedanji položaj pa je v prvi vrsti pokazal - poudarja KPI - da šeststrankar-sko zavezništvo sploh ne obstaja, zaradi česar so zaman tudi razni poskusi, da bi ga ponovno postavili na noge s kakšnim rimskim sestankom. Nujno je zato čimprej premostiti tako stanje -dodaja KPI. Realistična je torej možnost predčasnih volitev, le—te pa bi dokončno potrdile poraz šeststrankar-skega zavezništva. Komunisti so tudi mnenja, da bi bil kakršenkoli sporazum, ki bi ga stranke deželne večine dosegle z Listo za Trst v zadnjem trenutku, neprimeren za reševanje gospodarskih, kulturnih in socialnih problemov mesta in ne bi zagotavljal stabilnosti upravljanja in jasnost izbir. Taka rešitev - poudarja KPI - je že obrodila porazne rezultate na Občini in Pokrajini.
Marsikatera obtožba je na tiskovni konferenci padla tudi na župana Agnellija, ki je na primer pred dnevi javno izjavil, da bo na sinočnji seji občinski svet končno izrazil svoje mnenje o možnosti gradnje termoelektrarne na premog, to vprašanje pa ni bilo sploh na dnevnem redu sinočnje seje.
Po mnenju KPI je torej nujno potreben pravi preokret pri upravljanju mesta; tudi družbene sile, ki izražajo zaskrbljenost nad takim stanjem morajo zato izreči svojo oceno o odgovornostih za nastali položaj. Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o stanju na Pokrajini, v zvezi s katerim je bilo ponovno poudarjeno, da mora predsednik Marchio nujno odstopiti, da bi se položaj vsaj lahko premaknil z mrtve točke.
• V ponedeljek, 15. septembra ob
20.30	bo v katedrali sv. Justa nastopil tržaški organist Mauro Macri. Koncert prireja Tržaška letoviščarska in turistična ustanova v okviru Glasbenega septembra. Macri bo izvajal skladbe Bacha, Liszta, Widorja, Francka, Sofia-nopula in Viozzija.
Odprto vprašanje pred začetkom pouka
Bo proseški vrtec obdržal dve sekciji?
Do začetka pouka manjka le še teden, prav ta teden pa bo v mnogočem odločilen za delovanje državnega otroškega vrtca na Proseku v novem šolskem letu. V proseškem vrtcu sta vsa zadnja leta delovali po dve sekciji s skupno več kot 30 vpisanimi malčki. Doslej se je za novo šolsko leto vpisalo v vrtec točno 30 otrok; če ne bo prišlo v času, ki nas loči do začetka pouka, še vsaj do enega vpisa, bodo morale šolske oblasti ukiniti eno sekcijo, tako da bodo vsi otroci vključeni v skupno sekcijo.
Vprašanje druge sekcije proseškega vrtca je globoko odjeknilo na Proseku in na Kontovelu. Ukinitev sekcije bi pomenila izgubo dveh delovnih mest za vzgojiteljice in enega delovnega mesta za pomožno moč v vrtcih. Doslej so službovale v vrtcu štiri vzgojiteljice z dvema
pomočnicama, odslej bi se moralo število delovnih mest zmanjšati za polovico.
Starši se ob tem zavedajo, da bo z ukinitvijo ene sekcije otežkočeno tudi vzgojno-pedagoško delo v vrtcu. Vzgojiteljice bodo morale skrbeti za dvakrat večje število otrok kot doslej, njihovo delo bo tako skoraj izključno posvečeno varstvu, manj pa drugim ustvarjalnim dejavnostim.
Domačini in vzgojiteljice so se že ob koncu preteklega šolskega leta pozanimali, da bi s številčnejšim vpisom zagotovili ohranitev dveh sekcij, a vsa prizadevanja so bila zaman. Tudi zato, ker so se nekatere narodnostno mešane družine odločile za vpis svojih otrok v italijanski vrtec.
Z delovno prakso v raznih podjetjih pri nas in v Sloveniji
Nekateri dijaki zavoda »J. Stefan« so se tudi med poletnimi meseci poklicno usposabljali
Udeleženke poletne prakse
Rajonski svet zavrnil proračun
Medtem ko se na politični ravni že toliko časa bije hud boj za porazdelitev občinskih in pokrajinskih upravnih stolčkov in so zato vsa odprta upravna vprašanja hudo zanemarjena, šo rajonski sveti poklicani, da se izrečejo o občinskem proračunu. Absurdni politični situaciji se tako pridružuje še bolj absurdna zahteva, da se posvetovalni rajonski organi izrečejo o dokumentu, ki je že zdavnaj zapadel, ki nima nobene pravne, pa tudi ne praktične veljave in ki bi ga moral občinski odbor (če bi seveda obstajal) predelati in prilagoditi novim normam na podlagi novega vladnega dekreta o krajevnih financah. Ob takšni zahtevi rajonski sveti lahko upravičeno očitajo občini, da jih ima kratkomalo za norca. In ta očitek je bilo te dni zaznati na sejah nekaterih rajonskih svetov, ki se enostavno niso hoteli izraziti o predloženem proračunu. V tem smislu je v ponedeljek ukrepal tudi vzhod-nokraški rajonski svet, ki je zavrnil razpravo o tem zapadlem in nezakonitem dokumentu. Za to, da se proračun enostavno vrne občini so se izrekli vsi svetovalci razen predstavnika Liste za Trst, ki je bil mnenja, da se je treba o predloženem proračunu kljub vsemu izreči.
• Združenje Halla - ZSSR prireja od 15. do 19. septembra kratek brezplačni tečaj ruščine. Urnik tečaja od 18.30 do 19.50. Za informacije telefonirati na št. 60158 od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure.
Minilo je poletje in kmalu se bodo spet odprla šolska vrata. Vsak učenec in dijak je seveda po svoje preživljal to počitniško obdobje, marsikdo se je v tem podredil želji staršev ali prijateljev, ali pa tudi izbiri profesorjev, če so se ti odločili, da bo moral učenec nekatere predmete čez poletje še enkrat ponoviti. Peščica dijakov s poklicnega zavoda »J. Stefan« pa se je odločila, da bo izkoristila možnost, ki jim jo njihova šola nudi, in si po svoje »prikrojila« počitniške dni ter s poletno delovno prakso po raznih tvrdkah
v Trstu in Sloveniji izpopolnila tudi svoje šolsko znanje.
Ravnatelj poklicnega zavoda za industrijo in obrt prof. Pino Rudež pravi, da italijanski sistem delovnih pogodb ne predvideva takšne dvotedenske ali enomesečne zaposlitve učencev šol za strokovno usposabljanje. Takšna poletna praksa pa je zelo zaželena, predvsem s strani staršev in profesorjev. V drugih državah, npr. že v bližnji Jugoslaviji, je to vprašanje že zdavnaj rešeno.
Vsi dijaki, ki so se letos, pa tudi
prejšnja leta, udeležili delovne prakse, so bili z njenim potekom nadvse zadovoljni. Škoda le, da se prijavi tako malo učencev. To pa zato, ker je mogoče opravljati to, največ en mesec trajajočo zaposlitev, le v poletnem času, ne pa med šolskim letom, kot je to predvideno v drugih državah. Tvrdke v Italiji obenem skrbijo za posledice, ki bi se pojavile, če bi se kateri od dijakov ponesrečil na delu. Šole skušajo to vprašanje reševati s posebnimi konvencijami, ki jih sklenejo s podjetji. Na tej podlagi odgovarja za delovne nezgode šola.
Ob začetku vsakega sončnega leta anketira ravnateljstvo poklicnega zavoda vse svoje dijake. Vsakdo odgovori na vprašanje, če se želi v poletnem času udeležiti delovne prakse. Pri tem se navadno prijavi le 15 odstotkov dijakov. »Kakšni so vaši vtisi o tej prvi delovni izkušnji?«, vprašam petnajst razposajenih učencev. In že mi odgovarjajo vsevprek, da ne morem nikogar prav razumeti. Potem se pomirijo. Najprej spregovori Maurizio Jerman, ki je bil dva tedna zaposlen v tovarni Iskra v Kranju. Pove mi to, kar so kasneje potrdili še vsi ostali: delovna praksa je bila izredno pomembna in pozitivna izkušnja, tako za strokovno
izpopolnjevanje, kot tudi za oblikovanje lastne osebnosti.
Večino naših dijakov so zaposlila predvsem podjetja v Sloveniji. Pri Iskri so letos delali pri sekciji RTV še Marko Marega, Davorin Gombač, Andrej Birsa, Francesco Beorchia, Andrej Trampuž in Primož Birsa. Pri tovarni Krka iz Novega mesta sta delali dve učenki iz tehničnega oddelka za kemijsko industrijo: Tamara Grdijia in Patricija Furlan, njuni kolegici Ana Pizziga in Eva Zerjul pa sta bili za dva tedna zaposleni pri tovarni zdravil Lek iz Ljubljane. Tudi tržaška podjetja so vzela v službo nekaj dijakov. Pri IRET so se v popravljanju in izdelovanju radijskih sprejemnikov izurili Tomaž Milič, Damjan Marsetti in Patrick Mihelič.
Letošnje poletne prakse se je udeležilo triindvajset dijakov. V članku sem omenila le tiste, ki so prišli na intervju. Z dijaki, ki so delali na TV Kopru, v Tržaški kreditni banki in Elektri v Trstu, torej nisem mogla govoriti. K° sem se že poslavljala, sem prisotne $e vprašala, če nameravajo tudi delček naslednjih počitnic žrtvovati takšnemu poklicnemu izpopolnjevanju. ^ brez pomisleka so vsi odgovorili: da!
Zaradi pomanjkanja sporazuma
v
Zupan Agnelli umaknil odstop sejo odložili za teden dni
Po tolikšnem pričakovanju se je sinočnja občinska seja zaključila brez vsakega rezultata; tak izid je bilo sicer pričakovati spričo razvoja političnih dogodkov v zadnjih dneh in urah. župan Agnelli je umaknil svoj odstop, občinski svet pa se bo ponovno sestal v sredo. 17. t. m.
Sinočnja občinska seja se je začela z več kot tričetrtumo zamudo, kar je jasno opozarjalo na skrajno negotov položaj, ki ga niso razčistila večmesečna pogajanja. Na začetku se je župan Agnelli poklonil spominu treh vojakov, ki so v preteklih dneh izgubili življenja na našem Krasu ter odločno obsodil ponoven val terorizma na mednarodni ravni.
Največje pa je bilo v občinski dvorani — ob tej priložnosti se je v njej ponovno zbralo precejšnje število priletnih pripadnic LpT — zanimanje za njegove nadaljnje besede. Agnelli je sporočil, da je malo pred začetkom seje izročil generalnemu tajniku občine pismo, s katerim je umaknil svoj odstop. To svojo odločitev je utemeljil z ugotovitvijo, da je njegov odstop (dal ga je 9. 8.) pogojevala sestava novega večinskega odbora. Ker pa v tem času ni bil dosežen lak rezultat, je Agnelli umaknil svoj odstop.
Župan je torej ostal na svojem
■s mestu, zaradi česar bi morala občinska skupščina razpravljati o naslednji točki dnevnega reda, ki je predvidevala izvolitev novega odbora, ki pa je bila zaradi pomanjkanja vsakršnega sporazuma neizvedljiva. Za besedo je zaprosil načelnik svetovalske skupine PSI D’Amore in med negodovanjem opozicije izrazil mnenje, da je pač dosega sporazuma za sestavo večinskega odbora zelo blizu in pozval politične sile, da bi v njihovih vrstah moral prevladati čut odgovornosti; zato je predlagal, da bi sejo odložili za nekaj dni in sicer na prihodnjo sejo.
Proti temu predlogu se je odločno izrekel načelnik svetovalske skupine KPI Calabria, ki je sicer županu priznal možnost, da je lahko preklical svoj odstop, ni pa se strinjad z zahtevo o odložitvi seje. Calabria je predvsem poudaril, da je od 29. julija, ko je bil za župana izvoljen Agnelli, minilo precej časa, v katerem bi šest-strankarska koalicija lahko našla kakšno rešitev. Proti odložitvi pa se je izrekel predvsem zato, ker se na tak način ne zagovarjajo interesi mesta, ki so že utrpeli precejšnjo škodo zaradi sedanje politične krize. Pri tem je Calabria navedel vrsto primerov, ki zgovorno kažejo kakšne izgube je mesto v sedanjem položaju že utrpelo. Občinska uprava ne bo deležna državnega prispevka v višini 18 mili-
jard lir, ker proračun zaradi sedanjega stanja še ni bil predstavljen; občinski odbor je poleg tega samovoljno sprejel sklep — pri čemer se je po-služil člena 140 — s katerim je za 1,8 milijarde lir odkupil poslopje v Ul. Crosada, v katerem je 16 stanovanj; predvsem ta operacija je dokaj nejasna, saj kaže, da se v njej skrivajo drugačni interesi, kot pa bi jih narekovala skrb za obnovo stanovanjskih gradenj v mestu.
Temu je Calabria tudi dodal, da je v občinskem organiku 849 uslužbencev manj, kot jih sicer predvideva organih. In to vprašanje je dokaj hudo spričo velikega problema brezposelnosti, reševanja katerega pa se dosedanja uprava sploh ni lotila. To so le nekateri problemi — je dodal Calabria — zaradi katerih bi bilo nedopustno, da bi se rešitev politične krize še zavlačevala; zaradi tega se je tudi v imenu svoje skupine izrekel proti odložitvi seje.
D’Amorejev predlog o odložitvi je bil nato sprejet z večino glasov: podprle so ga vse stranke šeststrankar-ske deželne koalicije (KD, PSI, PRI, PSDI, PLI, SSk) in LpT, proti so bili KPI, misovci in Tržaško gibanje, predstavnik Mestne liste pa se je vzdržal. Občinski svet se bo tako ponovno sestal v sredo. (A. S.)
Odprli so ga včeraj v Celju
Tudi predstavniki SDGZ gostje 19. sejma obrti
Včeraj so v Celju uradno odprli 19. obrtni sejem pod geslom »Vse za obrt, obrt za vse«. Predsednik organizacijskega odbora Ernest Draš je orisal težave, ki so zadnja leta prizadele to gospodarsko panogo. Upada namreč število novih delavnic in z njim število zaposlenih, kar je povzročilo splošni zastoj celotnega cuoo-nega gospodarstva. Razmere moramo v najkrajšem času popraviti, je menil govornik, saj je prispevek drobnega gospodarstva izredno pomemben za razne industrijske panoge, ki lahko popestrijo ponudbo svojih izdelkov le s pomočjo obrti.
Slavnostni govornik Jože Sterle, član izvršnega sveta SR Slovenije in predsednik komiteja za obrt in drobno gospodarstvo je opozoril, da so bila v preteklem letu sprejeta razna zakonska določila, ki naj bi zagotovila socialno varnost zaposlenih v tej gospodarski panogi. Poudaril je tudi, da se izvršni svet in vsi organi republike dobro zavedajo pomena o-brti, še posebno v sedanji težki gospodarski konjunkturi. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je sama udeležba na sejmu porok za bodoči razvoj po občasnem zastoju. Priznal je, da mora biti obrtno delo ovrednoteno, saj je bistven sestavni del narodnega gospodarstva.
Sejem je uradno odprl predsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj, ki je želel razstavljalcem o-
bilo poslovnega uspeha in prisotne povabil na ogled razstaviščnih prostorov. Pomen te gospodarske pobude dokazuje tudi dejstvo, da je bila navzoča številna delegacija Gospodarske zbornice Slovenije s predsednikom ing. Bulcem na čelu, v njej pa je bil tudi Lojze Rožman, predstavnik jugoslovanske zbornice v Trstu. Odprtja so se udeležili tudi predstavniki trgovinskih zbomic iz Gradca in Miinchna ter delegacija madžarskih obrtnikov. Iz naše dežele so se otvoritve udeležili predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in sicer predsednik tržaške obrtne sekcije Rado Andolšek ter organizacijski tajnik Odo Kalan. Prisotni so si po ogledu sejma v nevezanem razgovoru izmenjali mnenja in poglede na perspektive razvoja obrti in na možnost mednarodnega sodelovanja. Razviti tako sodelovanje ne bo lahko, vendar obstajajo objektivne možnosti, da se celotna problematika premakne z mrtve točke. Zaradi tega je nujno, da se stiki in izmenjava mnenj nadaljujejo in strokovno poglobijo, (zk)
• Tržaška višja šola za socialne delavke obvešča, da bo vpisovanje na triletni tečaj za diplomo socialne delavke od 8. septembra do 8. oktobra. Vse informacije so na razpolago v tajništvu šole v Ul. Camaro 43, tel. 829444 ali 829445 od 1. septembra dalje, vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12. ure.
V šestnajstih urah zapadlo nad 30 milimetrov dežja
Jesen je z deževjem naznanila svoj prihod in pregnala še zadnje zapoznele turiste, ki so se še zadrževali v naši deželi. Naliv je sicer prizadel tudi druge italijanske dežele, predvsem Toskano in Umbrijo. V F-JK so se črni, dež naznanjajoči oblaki, začeli zbirati že v zgodnjih popoldanskih urah. Kmalu nato pa se usul dež, Id tudi čez noč ni prenehal. Izredno huda ploha, kakršne ne pomnimo že nekaj mesecev, pa se je ulila včeraj zjutraj. Temperatura se je pri tem v Trstu znižala na 14 stopinj, v vsej pokrajini pa se živo srebro v termometrih ni dvignilo nad 15 stopinj.
Reke in potoki v Furlaniji so danes znatno narasli, čeprav strokovnjaki zagotavljajo, da sploh ni nikakršne nevarnosti za poplave. Meteorologi so izračunali, da je v teh dneh zapadlo skoro 31 milimetrov dežja. Za
Avtonomni računi: nadaljuje se krčenje menjave
Jugoslavija je letos izkoristila tržaški in goriški avtonomni račun v večji meri za izvoz, medtem ko ga zaradi težkih gospodarskih razmer ni uspela uravnovesiti z uvozom. To je izšlo iz analize prvih sedmih mesecev letos, ki jo je opravila Narodna banka Slovenije in ki kaže na naslednje gibanje prometa po obeh računih; po tržaškem avtonomnem računu je blagovna menjava dosegla vrednost 185 milijard lir. Pri čemer je Jugoslavija izvozila za 103 milijarde blaga, uvozila pa za 81,8 milijarde. Glede na prvih sedem mesecev lani to pomeni, da je letos izvozila za 20 odstotkov manj, uvozila pa za 40 odstotkov manj.
Po mnenju SR Slovenije bo potrebno to anomalno gibanje ustaviti, ali ga vsaj popraviti — poroča agencija ANSA — za kar je bil že oblikovan predlog, da tii se gospodarstveniki obeh sosednjih držav usmerjali predvsem v nove oblike kooperacije, v prvi vrsti v skupna vlaganja.
danes pa napovedujejo oblačno vre-1116 z možnostjo padavin.
Gasilci iz vse dežele so bili zaradi močnega deževja izredno zaposleni, ttjave reke deževnice, pomešane s castn0 umazanijo so drle po cestah in Pločnikih. V nekaterih predelih Trsta Jp voda celo dvignila pokrove kana-nzacij. Naliv je povzročil tudi precej škode lastnikom trgovin in zasebnih stanovanj, saj je deroča voda popla-mia in s tem poškodovala precej pro-torov v nižjih predelih Trsta. Mnogi Pa so se morali obrniti na gasilce um zato, ker je začela voda proni-.au skozi streho v hišo. Obenem pa Je naliv povzročil tudi nekaj nevšeč-
nosti na cesti, predvsem številne prometne zastoje, ter dobesedno onemogočil plovbo v Tržaškem zalivu. Nekaj tovornih ladij pa včeraj zaradi dežja ni moglo odpluti iz pristanišča.
Mirošič obiskal opensko hranilnico
V okviru serije poslovilnih obiskov pred svojim odhodom na novo službeno dolžnost, se je generalni konzul SFRJ v Trstu, Drago Mirošič, včeraj mudil v Hranilnici in posojilnici na Opčinah. Dobrodošlico mu je izrekel predsednik upravnega sveta denarnega zavoda Pavel Milič, nato pa se je generalni konzul zadrzal v pogovoru s člani upravnega sveta in z direktorjem dr. Dragom Gantarjem. Mirošič je med drugim izrekel priznanje za izjemno dragoceno vlogo, ki jo igra openska hranilnica v gospodarstvu in v življenju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ob zaključku obiska pa so mu gostitelji izročili spominsko knjižno darilo.
• Združenje Italija - ZSSR sporoča, da bo od 15. do 19. t.m. priredilo krajši brezplačni tečaj ruščine za začetnike. Tečaj bo zvečer od 18.30 do 19.50. Združenje tudi obvešča, da se zainteresirani lahko še vpišejo na redne tečaje ruščine. Za pojasnila lahko telefonirajo na številko 60-158 od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure.
Po razsodbi Ustavnega sodišča
Tudi ženska bo odslej lahko delala do 60 let
Ustavno sodišče je pred kratkim izdalo zelo zanimivo prazsodbo, ki predstavlja nadaljnji, zelo pomemben korak na poti uveljavljanja polne e-nakopravnosti spolov, še zlasti na delovnem področju.
Vrhovno sodišče se je namreč izrazilo o zakonskih predpisih, ki zadevajo pridobitev pokojninske pravice oziroma upokojitve ženske zaradi dosežene starostne meje. Sedaj je prišlo tudi do objave utemeljitve razsodbe, v kateri sodišče izhaja iz doslej uveljavljenega prepričanja, da delovna sposobnost prej preneha pri ženski, kot pri moškem. Iz tega je doslej izhajalo različno pokojninsko varstvo, ki je upoštevalo tudi bistveno družinsko funkcijo ženske in zato predvidevalo starostno upokojitev pri največ 55 letih, medtem ko je za moškega veljala meja 60 let.
Sedaj pa sodišče meni, da »gre za osvoboditev ženske od ostankov socialne in pravne podrejenosti glede na moškega z uvedbo ustavno zajamčene pravice do enakopravnosti z njim. V primeru ženske-delavke pomeni to pravno enakopravnost z delavcem«.
Ustavno sodišče je torej priznalo u-pravičenost omejevalnih določil, ki so bila med drugim sprejeta v dokaj »starih časih«, hkrati pa je poudarilo evolucijo socialno ekonomskih pogojev in uvajanje novih tehnologij, ki so »globoko posegle tudi v de-
Aretirali Jugoslovana s plenom bernskega ropa
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so pri glavni železniški postaji prestregli sumljivega moškega, ki so ga kasneje identificirali za 40-letnega Luko Mistriča in ga takoj aretirali. Luka Mistrič je namreč star znanec policije, saj je bil že obtožen tatvin in poskusa umora, da je bil zato izgnan iz Italije.
Mistrič je imel pri sebi kakih 50 zapestnih ur svetovno znanih znamk. Agentom ni znal obrazložiti, kako jih je dobil. Pri sebi pa je imel tudi potrdilo za kovček, ki ga je pustil V garderobi glavne železniške postaje V njem so agenti kasneje odkrili še 300 kakovostnih ur in precej zlatnine. Aretiranec se je tako znašel v precepu. Na kvesturi je preiskovalcem navedel, da mu je ure in zlatnino izročil pred dnevi v Milanu neki Jugoslovan. Trdil je tudi, da so predmeti plen neke tatvine, ki so jo uresničili v Švici pred dvema letoma. Preiskovalci so se takoj povezali s švicarsko policijo. Na podlagi serijskih številk zapestnih ur in opisa zlatnine so jim švicarski kolegi brez dvomov navedli, da so predmeti plen ropa na zlatarno Interlaken v Bernu 3. septembra letos.
Leteči oddelek tržaške kvesture pa
vseeno nadaljuje s preiskavo, saj skuša ugotoviti, ali je tudi Mistrič sodeloval pri ropu v Bernu. Med drugim ima Mistrič po obrazu sveže in vidne rane, ki naj bi bile po njegovem posledica pretepa z neko rivalsko tolpo v Milanu. Preiskovalci morajo namreč preveriti tudi te trditve, saj so Mistričeve izpovedi skrajno sumljive.
V soboto v Trstu srečanje kamperistov
Trst bo končni cilj jesenskega srečanja kamperjev skupine Adriaclub Italia in Kluba prijateljev Lloyd A-driatico, ki bo letos v celoti v Furlaniji - Julijski krajini.
Več kot 30 kamperjev iz vseh krajev Italije bo v soboto, 13. septembra ob 10. uri prispelo na Trg Unita, kjer jih bo dočakala godba Refolo. Po sprejemu pri županu si bodo kampe-risti ogledali razstavo mode na Gradu sv. Justa, popoldne pa Miramar-ski grad, svoje srečanje pa bodo zvečer sklenili v kampingu Pian del Gri-sa pri Opčinah.
lovne navade«. Sama družinska in materinska funkcija imata danes različne možnosti za svoje uresničevanje in se tako lahko bolje usklajata s funkcijo dela. Prav zato je bilo naposled moč tudi pravno uzakoniti enakopravnost ženske in moškega v delovnem razmerju, saj so odpadli razlogi in pogoji, ki so v preteklosti lahko upravičevali različni delovni položaj ženske z ozirom na moškega.
Končan simpozij o prometu v EGS
Ob koncu 27. mednarodnega študijskega simpozija o prevozih v evropski integraciji je poslanec Guido Bernardi, predsednik združenja za varnost v prometu, zahteval radikalno spregovoril tudi o negativnem vplivu revizijo italijanskega prometnega zakonika. Po njegovih besedah je v letu 1954 odobreni zakonik popolnoma preživel in ni več kos povečanemu cestnemu prometu. Samo v Italiji je 20 milijonov osebnih avtomobilov in 3 milijone motorjev, kar ni mogel leta 1954 nihče predvidevati. V EGS izgubi življenje v prometnih nesrečah 50 tisoč ljudi, poldrugi milijon pa je ranjencev. Gospodarska škoda je enaka 2 odstotkom bruto proizvodnje vseh držav EGS. Bernardi je tudi nakazal smernice za bodoči zakonik in za odpravo nevzdržnega stanja v prometu. Poleg ostrejših kazni in večjega nadzora je predlagal preventivne ukrepe tako glede šolske vzgoje kot tudi večjo soodgovornost industrije.
Predsednik inštituta za vprašanja prometa v evropski integraciji Matteo Maternim pa je v sklepnih besedah megacestnih struktur na naravno okolje in o težavah v mestnem prometu. Tudi on je predlagal večjo skrb pri uresničevanju omikane prometne kulture in večje tehnološke napore v znanstvenih raziskavah avtomobilske industrije.
Odložili konferenco o tržaškem arzenalu
Tovarniški svet Tržaškega arzenala sv. Marka sporoča, da bo zaradi nepredvidenih težav konferenca o ponovnem zagonu produktivne in zaposlitvene vloge tržaškega arzenala namesto 15. šele 22. septembra. Udeležbo na konferenci, ki jo je pripravil tovarniški svet skupaj s sindikalnimi organizacijami, so že najavili Fincantieri, dežela, občine, deželne in parlamentarne skupine ter Navalmec-canica. Kar pa je nedvomno najpomembnejše za specifičnost te konference, je že zagotovljena prisotnost inženirjev in tehnikov raznih univerz in inštitutov, ki od blizu sledijo razvoju ladjedelništva tako s trgovskega kot tehnološkega vidika.
Izlet KZ
Kmečka zveza prireja tudi letos strokovni izlet za svoje člane. Tokrat se je izbira usmerila na Južno Tirolsko in Tridentinsko, za datum pa so izbrali 20. in 21. september. Udeleženci izleta si bodo lahko ogledali razne turistične zanimivosti dežele, kjer živi nemška narodnostna skupnost, obenem pa bodo obiskali nekatere kmetijske objekte v Eizack-talu (Val dTsarco) in Dolino Non. Člani, ki se nameravajo udeležiti izleta, se od jutri lahko vpišejo v uradih Kmečke zveze.
Prispevki podjetjem za znižanje obresti
Pred kratkim se je zaključila tako imenovana »faza 1984« posebnega sklada, ki je bil ustanovljen za podeljevanje prispevkov, s katerimi se znižajo bančne obresti za majhna industrijska podjetja. V ta namen je Sklad za Trst dal tržaški Trgovinski zbornici na voljo 500 milijonov lir, ki so bili razdeljeni med 113 majhnih in srednjih industrijskih podjetij.
Sedaj smo na začetku nove »faze 1985«, kar pomeni, da je na voljo enaka vsota za znižanje lanskih bančnih obresti podjetjem. Le-ta marajo dostaviti prošnje do letošnjega 31. oktobra
10. t. m. nas je zapustil naš dragi
Oskar Pecchiar
Pogreb bo jutri, 12. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropado.
Žalostno vest sporočajo žena Emilija, sinova Paolo in Enzo ter bratje z družinami.
Trst, Avstralija, 11. septembra 1986
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob prerani izgubi očeta Oskarja Pečarja izreka iskreno sožalje Enzu in družini
ŠZ Gaja
Enzu in Paolu izrekajo ob nenadomestljivi izgubi očeta Oskarja najgloblje sožalje prijatelji.
Ob izgubi dragega očeta Oskarja izrekata Paolu in svojcem občuteno sožalje družini Zidarič.
V septembrskem roku je »popravljalo« 184 kandidatov
Popravni izpiti na višjih šolah: skupno je izdelalo 149 dijakov
Na slovenskih višjih srednjih šolah so se v torek zaključili popravni izpiti. Popravno preizkušnjo je imelo letos skupno 184 dijakov: 149 od teh je pozitivno opravilo izpite, 25 dijakov je padlo, 10 pa se jih ni javilo k izpitom..
Seznam dijakov, ki so uspešno opravili izpite:
ZNANSTVENI LICEJ PREŠEREN
J. A razred: Dean Leghissa, Ivan Lesizza, Maruša Tavčar, Marko Sedmak.
1.	B r.: Jana Palcrch, Ester Prelec, Daniele Šuligoj, Aljoša Taučar. Dva dijaka nista izdelala.
2.	A r.: Michele Ciak, Poljanka Pavletič.
2.	B r.: Goran Kocman, Jasna Tavčar, Tanja Železnik. Trije dijaki niso izdelali. Privatist Niko Sancin je opravil izpite za vpis v 3. razred.
3.	A r.: Tamara Zuzek.
3.	B r.: Tomaž Ban, Dario Bisiacchi, Nada Carli, Andrea Gregori, Barbara Jakominič, Mojmir Kokorovec, Mitja Ota. Dva dijaka nista^ izdelala.
4.	A r.: Barbara Čok, Aleš Filippi, Peter Fonda, Lidia Glavina, Aleks Košuta, Katja Slobec, Martina Ukmar.
4.	B r.: Matej Caharija, Leo Horvic, Kristina Mauri, Mitja Petarps, Izidor Sancin, Damir Starc, Suzana Škabar.
KLASIČNI LICEJ PREŠEREN
4.	v.g.: ena dijakinja se ni javila k izpitom.
5.	v.g.: Tomaž Martelanc, Franc -Janez Mljač, Štefan Pahor. Ena dijakinja ni izdelala.
UČITELJIŠČE SLOMŠEK
1.	A r.: Annališa Baucar, Andrea Blasina, Patricija Cuk, Alessandro Stefančič. Ena dijakinja ni izdelala.
1.	B r.: Martina Bogateč, Damiana Possega, Vesna Reggente, Dunja Sancin. Ena dijakinja ni izdelala.
2.	r.: Barbara Furlan, Tatiana Kariš, Luciana Leghissa, Laura Perini, Martin Purger. Ena dijakinja ni izdelala.
3.	r.: Aleš Košuta.
ŠOLA ZA VZGOJITELJICE
1.	r.: Roberta Prosen, Tania Škabar.
2.	r.: Sonja Milic, Claudia Sardoč, Tanja Zidarič.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ZOIS
1. A r.: Fabio Bandi, Lara Gregori, Katja Komar, Adriana Skerk, Rodolfo Stanissa, Wilma Zenic.
1. B r.: Erika Fabi, Tamara Praselj, Riccardo Simonič. Ena dijakinja ni izdelala, tri dijakinje se niso javile k izpitom.
1.	C r.: Emanuele Bachi, Christian Jakominič, Maya Košuta, Silvano Peric, Marco Praselli, David Stocca. Dva dijaka nista izdelala.
2.	A r.: Daria Bukavez, Nicola Gole-mac, Ivana Krizmancic, Carmen Natu-ral, Maja Tenze.
2. B r.: Elena Bembi, Tamara Rodel-la. Ena dijakinja se ni javila.
2.	C r.: Tanja Bencina, Martina Lorenzi, Jadranka Milic, Dolores Možina, Antonella Pavat, Nataša Sancin. Ena dijakinja se ni javila k izpitom.
3.	A r.: Omar Bachi, Nataša Bizjak, Aleksija Labiani, Tamara Parovel, Wil-ma Puric. En dijak ni izdelal.
3.	B r.: Egon Emili, Marco Lokar, Claudia Stubelj, Nataša Taucer. Dve dijakinji se nista javili k izpitom.
4.	A r.: Andrej Granier, David Pregare. Dve dijakinji nista izdelali.
4.	B r.: Nadia Gherlani, Maximilian Kralj, Barbara Lokar, Tanja Pelos, Tania Pertot. Ena dijakinja ni izdelala.
ODDELEK ZA GEOMETRE
1.	r.: Christian Počkaj, Peter Sossi. En dijak ni izdelal.
2.	r.: Marco Cupin, Mauro Franza, Petra Jereb, Mitja Lorenzi, Alan Škabar, Aleš Turk.
3.	r.: Alessandro Grilanc, Marko Pahor, Pietro Pertot, Fabrizia Unussi.
4.	r.: Marco Bandelli, Aleš Čok. En dijak ni izdelal.
POKLICNI ZAVOD STEFAN Oddelek monterjev RTV
1. A r.: Rajko Zečevič.
1.	B r.: Marko Emili, Miran Pisani, Dean Verginella. En dijak ni izdelal.
2.	r.: Igor Barut, Andrea Birsa, Igor Burolo, Aleksander Daneo, Peter lane-zic, Andrea Požar, Enrico Ravalico, Andrea Trampuž - Bisiacchi.
4. r.: Marko Civardi, Branko Gruden, Andrea Pangos, Marko Tence, Marco Umari.
Oddelek kemijskih operaterjev
1.	r.: David Pizziga, Dean Scroccaro, Ingrid Sedmach, Monica Susmelj.
2.	r.: Nadia Budin, Gaja Buzzi. Ena dijakinja ni izdelala.
4. r.: Barbara Cok, Alex Sedmak. Ena dijakinja ni izdelala.
Oddelek orodnih mehanikov
1. r.: Paolo Bachi, Dean Paulina, Dean Raseni, Erik Tulliach, Mitja Zahar. Dva dijaka se nista javila.
*	2. r.: Adriano Turco, Dario Sedevcic,
David Zidarič. Dva dijaka nista izdelala.
4. r.: Ervin Černuta.
V Borštu o letošnji trgatvi
Kulturno društvo Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca so ob sodelovanju Kmečke zveze priredili v torek zvečer v srenjski dvorani zanimivo in aktualno predavanje o letošnji trgatvi. Predavatelja inž. Mirana Vodopivca iz Sežane, ki ga je spremljal tajnik KZ Edi Bukavec, je številnim prisotnim vinogradnikom predstavil domačin dr. Emil Petaros
gledališča
CANKARJEV DOM Do 13. t. m. - IUFRO
18. kongres svetovne zveze gozdarskih znanstvenoraziskovalnih organizacij.
Od 17. do 18. t. m. - Drugačnost otrok v šoli
Organizator Svetovalni center Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 11. t. m„ ob 21. uri: NORDRING INTERNATIONAL - Koncert ob svetovnem kongresu IUFRO.
Mala dvorana
V	petek, 19. t. m., ob 19.30: MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin.
Srednja dvorana
Od 15. do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film.
V	sredo, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica Danes, 11. t. m., ob 20. uri: Lukas B. Suter SPELTERINI SE DVIGNE - premiera in izven, ki bo v Solkanu. Režija Boris Kobal.
koncerti
Tržaški glasbeni september - Danes, 11. t. m., ob 20.30 bo v Evangeličansko-luteranski cerkvi (Largo Panfili) nastopil pianist GIUSEPPE MASSAGLIA. Na sporedu Schubertove in Lisztove skladbe.
Gallus Consort in Deželni sedež RAI v Trstu pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine prirejata glasbene popoldneve stare in sodobne glasbe 'REPENTA-BOR". V nedeljo, 14. septembra, bo v Kraškem, muzeju v Repnu ob 18. uri koncert ansambla GALLUS CONSORT v zasedbi Miloš Pahor - flavta, Irena Pahor -oboa, Stefano Picotti - violina, Stefano Carlini - viola in Simona Slokar - violončelo. Na sporedu skladbe skladateljev Muller, Devienne, Mozart, Haydn, Cima-rosa in Cambini.
kino
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Chi e se-polto in guella časa?, r. Stephen C. Miner, □ □
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Ouelle due ninfomani, porn., □ □
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 A trenta secondi dalla line, r. Andrey Koncha-lovsky; i. John Voight, Erik Robert.
EDEN - 15.30, 22.00 Sevizie per due eva-se in calore in Tensione erotica, porn., □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Polterge-ist II - The Other Side, fant., ZDA 1986, 91'; r. Brian Gibson; i. Craig T. Nelson, Jobeth Williams, □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Blanca e Barnie, Walt Disneyeva risanka.
EKCELSIOR I - 16.30, 22.00 Karate' Kid II, i. Ralph Macchio, Pat Morita.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.00 L'arancia meccanica, 135’; r. Stanley Kubrick, □ □
FENICE - 17.30, 22.15 Desiderando Giu-lia, 135'; r. Stanley Kubrick, i. Serena Grandi, □ □
MIGNON - 15.45, 22.00 Dressage, i. V. Catanzaro, S. Novak, er., □ □
ALCIONE - 17.00, 22.00 Monty Python -II senso della vita. □ .
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Speriamo che sia femmina, dram., It./Fr., 121'; r. Mario Monicelli, i. Liv Ullmann, Cat-herine Daneuve, S. Sandrelli.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Nove settimane e 1/2, er. dram., 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Ba-singer
RADIO - 15.30, 21.30 Sofocation, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Prispevajte
za
»Dijaško Matico«
Zveza kulturnih organizacij občine Cerknica
PRIREJA
v cerkvi v Zelšah jutri, 12. t. m., ob 19. uri
KONCERT
Nastopil bo
NEW SWING OUARTET
Vljudno vabljeni!
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 11. septembra
MILAN
Sonce vzide ob 6:38 in zatone ob 19.25 - Dolžina dneva 12.47 - Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 23.12.
Jutri, PETEK, 12. septembra
GVIDO
PLIMOVANJE JUTRI: ob 3.49 najvišje 0 cm, ob 7.04 najnižje -3 cm, ob 14.26 najvišje 26 cm, ob 23.19 najnižje -28 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 14,7 stopinje, zračni tlak 1010,5 mb narašča, veter 24 km na uro severnovzhodnik, vlaga 93-odstotna, dežja je padlo 30,6 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Zumin, Na-zareno Bait, Joyce Clemente, Werner Ludvik, Fabio Sassu.
UMRLI SO: 80-letna Domenica Nardini, 77-letni Attilio Giacomini, 82-letna Cleopatra Simoncelli, 51-letna Maria Le-tizia Steppan, 86-letna Amelia Veldin, 94-letna Dionisia Donaggio, 76-letna Olga Gombach, 64-letna Maria Braico-vich, 87-letna Antonia Vogopulos, 83-let-na Alda Zaich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote,
13. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg S. Giovanni 5t Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6.
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove je odprta razstava del mladih likovnikov, ki so sledili slikarskemu tečaju prof. Ninija Perizija v sugestivnem kraškem okolju nabrežinskih kamnolomov.
V	umetnostni galeriji Malcanton -
Ul. Malcanton 14/A bodo v ponedeljek, 15. t. m., odprli razstavo tržaškega slikarja FUSCA. Razstava bo odprta do 29. septembra.
Ul. sv. Frančiška 20 Vabimo vas danes, 11. t. m., ob 18. uri na odprtje razstave
kiparja
LOVRA INKRETA
čestitke
Danes praznuje rojstni dan ALEKSIJA RAPOTEC. Vse najboljše ji želijo Barbara, Karmela, Danilo in strina.
Sonja je povila Zdravku malega vratarja
MIRKA
Da bi tudi on vestno branil naša vrata mu iz srca želi
ŠZ Gaja
Sekcija KP1 Just Pegan občine Zgonik iskreno čestita Sonji in Zdravku Kantetu ob rojstvu prvoro-jenčka
MIRKA
izleti
ŠD Zarja priredi v nedeljo, 14. septembra, izlet v Lesce ter na ogled Bleda, Krope in Begunj. Odhod iz Bazovice ob
6.30.	Vpisovanje (razpoložljivih je še nekaj mest) v krožku ŠD Zarja vsak dan od 18. ure dalje.
razna obvestila
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints vabita jutri, 12. t. m., ob 18.30 v Nabrežino na OTVORITEV IN PREDSTAVITEV NOVE DELOVNE SEZONE 86/87.
Mešani pevski zbor Milan Pertot vabi nove mlade pevce, naj se pridružijo "klapi", ki se bo zbrala na prvi pevski vaji in družabnosti danes, 11. t. m„ ob 20. uri v društvenih prostorih - Ul. Cerreto 12.
Pripravljalni odbor Kmetijskih dne-
vov obvešča vrtnarje in gojitelje rož, ki želijo razstavljati svoje pridelke, da jih prinesejo v občinsko gledališče FRANCE PREŠEREN v Boljuncu jutri, 12. t. m., do 12. ure in se javijo pri informacijskem uradu.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da bo odhod avtobusa v Avstrijo v soboto, 13. t. m., ob 16. uri iz Bazovice. Preverite veljavnost dokumentov!
Odbor Slavističnega društva obvešča, da bo prva letošnja seja v torek, 16. septembra, ob 18. uri na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20. Na dnevnem redu bo razprava o udeležbi na zborovanju slavistov v Ljubljani, o nalogah SD v šolskem letu, ki se pričenja, o predstavitvi beril Nade Pertotove in drugem.
šolske vesti
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje vpisuje do 13. t. m. v sledeče tečaje za šolsko leto 1986/87: v TRSTU: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 2. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur); 4. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 5. tečaj specializacije za programerje elektronskih rečunalnikov (175) ur; 6. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 7. tečaj ažurniranja za zunanjo trgovino (40 ur); 8. tečaj ažurniranja za vodenje malih obratov - finančni aspekti (40 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardware mini in mikro računalnikov (300 ur); 10. izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Kolonkovec (40 ur); 11. izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - Nabrežina (60 ur) — v GORICI: 1. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 2. tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški); 3. tečaj za fiskalno ažurnira-nje pri vodenju malih obratov (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije: za Trst na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 in za tečaje iz kmetijstva tudi na Kmečki zvezi, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948; za Gorico v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. me.
Šolsko skrbništvo je razpisalo natečaj za eno mesto dodatnega učitelja za prizadete učence in eno mesto dodatne vrtnarice za prizadete otroke. Rok za vložitev prošnje zapade 19. septembra. Navodila in obrazce dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8/1 vsak torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure.
Ravnateljstva slovenskih višjih srednjih šol v Trstu sporočajo, da bo začetna šolska maša v četrtek, 18. t. m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši ob 10. uri se bodo dijaki zbrali na posameznih šolah in začeli z rednim poukom.
__________mali oglasi_________________
PRODAM 4-osebni šotor, češke znamke, rabljen samo 20 dni. Tel. 227342.
PRODAM po ugodni ceni izvenkrmni motor, 25 k. m., znamke carniti, komaj pregledan. Tel. 227342.
17-LETNI FANT išče zaposlitev kot mehanik, avtoklepar ali kakršnokoli drugo delo. Telefonirati ob mi kosila na št. 040/200743.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom.
PRODAM kompletno opremo za kopalnico: sanitarije, armature in ploščice ter gorilnik Riello na nafto, po manj kot polovični ceni. Tel. 211178.
PRODAM suzuki 750 EF, letnik '85, športno opremljen, nove gume, poskušnja,
7.000.000 možnost dogovora. Tel. 227112.
KUPIM rabljeno cyklette v dobrem stanju. Tel. 747736.
menjalnica		NAKUPNI TEČAJI 10. 9. 1986	
Ameriški dolar		..	1.405.—	Japonski jen		8.—
Nemška marka 		686,—	Švicarski frank 		843 —
Francoski frank		208. -	Avstrijski šiling		97.—
Holandski florint		607,-	Norveška krona 		190 —
Belgijski frank		32,—	Švedska krona		201,—
Funt šterling		.. 2.080,-	Portugalski eskudo			9.—
Irski šterling		..	1.890.—	Španska peseta		10.—
Danska krona		180,—	Avstralski dolar 		820.—
Grška drahma 		10,—	Debeli dinar		2,70
Kanadski dolar 		.. 1.008.—	Drobni dinar		2,70
			
			
E. FERMI
ŠOLSKI ZAVODI
URADNO PRIZNAN JEZIKOVNI LICEJ
TEHNIČNI ZAVOD ZA RAČUNOVODJE SREDNJA ŠOLA
NADOKNADITEV IZGUBLJENIH LET INFORMATIKA POKLICNI TEČAJI
TRST — Ulica Coroneo 1 Telefon 040/732042
E. FERMI
Ženska in njena stvarnost
O ženski in telesni kulturi
O ženski in telesni kulturi, oziroma o ženski prisotnosti v telesni kulturi je bil večkrat govor. Gledano z družbenega vidika in ne s stališča tekmovalnih izidov, je bilo očitno še premalo govora, kajti z uspehi ne moremo biti zadovoljni. Vendar se stvari počasi premikajo, kot celotna družba pač, oziroma kot njeni posamezni izseki. Spisi, članki, povesti, spomenice... samo ustvarjajo miselne predpogoje, ki najdejo svojo uresničitev dosti kasneje. Miselno dozorevanje je včasih hitrejše, če smo poleg teoriziranja in razglabljanja sposobni posredovati stvarne podatke o nekem stanju, tudi ko le-to ni dramatično, temveč le poučno in spodbudno za še nadaljnje izboljšanje.
Zasledili smo anketo, iz leta 1984, ki je bila izvedena med vrhunskimi športnicami madžarske narodnosti. Pri raziskavi so upoštevali udeleženke olimpijskih iger od leta 1948 do leta 1976. Podatki torej niso ravno sveži, po drugi strani pa je res, da se družbe-
ni odnosi ne spreminjajo tako naglo, da bi navedene podatke smeli imeti za popolnoma nezanesljive. Tudi dejstvo, da gre pri tem samo za eno državo, ne prispeva k možnostim širše razprave, a saj ne gre za to, da bi dajali končno sodbo o celotnem vprašanju na evropski ravni; gre za zanimivo informacijo, ki nam služi v razmislek. Raziskovalce je zanimalo, kolikšne so možnosti poroke in kakšen je socialni status vrhunskih športnic.
Očitno je, da vprašanje možnosti omožitve vrhunskih športnic presega zgolj njihovo zasebno življenje. Večje ali manjše možnosti in privlačnost, ki jo lahko nudijo poroke z moškimi določenega socialnega razreda, vplivajo na iskanje in na željo po statusu vrhunske športnice. Poroka lahko vpliva na predčasen zaključek športne poti in niti ne vedno in samo zaradi materinstva. Poroka vpliva na potek življenja v potekmovalnem obdobju v pozitivnem, a večkrat tudi v negativnem smislu. Vsekakor vpliva večja možnost
omožitve na kakovost vrhunskega ženskega športa neke skupnosti in celo države. Zanimive so seveda primerjave z anketo, ki je bila izvedena med moškimi tekmovalci.
Stanje	moški	ženske
neporočeni	32,8	38,8
poročeni	59,9	51,4
razvezani	2,4	7,6
drugo	1,1	2,1
ni odgovora	3,7	0,5
Anketirali so 703 moške in 160 žensk, kar je sam zase značilen podatek, ki se je v naslednjih olimpiadah gotovo izboljšal. A razmerje je 7:1,6 in to v državi, kjer gotovo ni bil ženski šport v povojnih letih zapostavljen.
Ob visoki prisotnosti poročenih žensk je iz razpredelnice razvidno, da je neporočenim in razvezanim ženskam laže posvetiti se vrhunski dejavnosti in da so bolj pripravljene sodelovati pri takih raziskavah.
Naslednja razpredelnica nam kaže v odstotkih za katere socialne razrede in v kolikšni meri je bila zanimiva vrhunska športnica v madžarskih razmerah v obdobju 1968-1976 vedno seveda z vidika vzpostavitve družinske zveze, zaradi primerjave podajamo podatke tudi za moške.
Stanje	moški	ženske
fizični delavec	5,4	9,3
kmet ali zadrugar	1,8	—
umski delavec	58,5	39,1
samostojni delavec	18,5	27,7
trener, odbornik	3,3	17,9
drugo	1,8	1
ni odgovora	10,3	4,9
Odstotki se očitno nanašajo na soproge vrhunskih športnikov in športnic. Nizki odstotki delavcev, delavk, kmetov in kmetic med soprogi in soprogami kaže na eni strani, da izhajajo vrhunski športniki in športnice iz drugih socialnih razredov, na drugi strani pa, da ni stikov s tem razredom. Zanimiv je podatek o visokem številu trenerjev - soprogov vrhunskih športnic in spet večja pripravljenost žensk, da o teh vprašanjih razpravljajo.
(R. A.)
Aliens, zadnja bitka
O njej govorijo, da je pacifistka in ekologinja, pravo nasprotje Ramba in njegovih ženskih inačic. Gre za Sigourney Weaver, ki ima v zadnjem filmu »Aliens« režiserja J. Camerona glavno vlogo
10.30	Nadaljevanka: Francesco Berto-lazzi investigatore (4. del)
11.30	Nanizanka: Un terribile cocco di mamma
12.00	Nadalj.: Jo Gaillard - Paura
13.00	Balet: Maratona d'estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Crimen (kom., It. 1960, r. M. Camerini; i. A. Sordi, V. Gas-sman, N. Manfredi)
15.30	Dokumentarec: Storie di uomini e di moto "1937 - 1945" (4. del)
16.15	Nadalj.: II conte di Montecristo
17.15	Risanka: Llsola del tesoro
18.25	Dokumentarec: Trent anni della nostra storia "1966"
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Zabavni program: Hamburger serenade - Incontri folli dal "Bandiera gialla" di Rimini
21.30	Posebna oddaja Dnevnika: Čile in diretta: II giorno del golpe
22.30	Dnevnik
22.40 Film: E ora: punto e a capo (kom., ZDA 1979; r. A. J. Pakula,
i.	B. Reynolds, J. Clayburgh)
0.20 Dnevnik - zadnje vesti
12.00	Nanizanka: A passo di fuga
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi -Chi sono io, in realta?
14.10	Otroška oddaja: L avventura, vmes risanka Le nuove avventu-re di Scooby Doo, TV serija Sot-to lo stesso cielo
16.50	Film: Ai margini della metropoli . (dram., It. 1953, r. C. Lizzani, i. M. Girotti, M. Berti, G. Mašina)
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - La scomparsa di Lippmann
19.45 Dnevnik
20.30	Nanizanka: Ad occhio nudo (r. J. Llewelleyn Moxey, i. D. Soul, P. Dawberg, F. Flanagan)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Mednarodni festval baleta: Di scena la TV - Heather Parisi
23.00	Športna oddaja: atletika - vojaško svetovno prvenstvo
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: I gioielli di Madame de... (dram., Fr. 1953, r. Max Ophiils,
i.	Danielle Darrieux, Charles Bo-yer, Vittorio de Sica)
10.50	Informativna oddaja: Materiali didattici
11.20	Monografije
11.50	Glasbena oddaja: Di Gei Musiča
12.50	Nadaljevanka: Vita di Dante (nastopa G. Albertazzi), (1. del)
14.00	TV film: Vento di primavera (It. 1958, r. A. M. Rabenalt; i. F. Tag-liavini, L. Masiero)
15.35 Dokumentarec: Grandi lavori nel mondo
16.30	Glasbena oddaja: Dadaumpa
17.25	Dokumentarec: Grandi mostre
18.00	Šport: svetovno prvenstvo v atletiki
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
20.00	Dokumentarec: II diario di Le-wis e Clark - Alla scoperta delle Montagne Rocciose
20.30	Benetke: XLIII Mostra internazi-onale del cinema
21.30	Dnevnik
21.55	TV film: Come dire (It. 1983, r. G. Fumagalli i. A. Cornerio, F. Guzzetti)
17.20	Poročila
17.25	Otroški spored: J. Ribičič - Miš-kolin: Miška spregleda
17.35 Čirule-Čarule: Čarobni vozel
17.40 Nanizanka: Modro poletje
18.15	Obramba in samozaščita: Ob obletnici rojstva Edvarda Rusjana
19.00	Informativna oddaja: Danes: Posavski obzornik
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.05 Kuharski nasveti
21.15	Nadaljevanka: J. Neruda: Zgodba z male strani (2. del)
22.30	Dnevnik
22.45	Retrospektiva jugoslovanskega
filma: Šofka
Po Italia 1 bo ob 9.30 film Drevo maščevanja. V glavni vlogi nastopa Randolph Scott.
| fi*) TV Koper__________________
17.00	Program za otroke, vmes risanka Lamu la ragazza dello spazio
18.00	Nadaljevanka: Tra lamore e il potere
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki:
TRST — Seja tržaškega občinskega sveta
TRST — Začetek sezone v Slovenskem stalnem gledališču TRST — Repertoar gledališča La Contrada
GORICA — Glasbeni natečaj za violino »Lipizer«
19.30	TVD stičišče
19.50	Dokumentarec: Velike razstave: Alberto Savino
20.30	Film: La prova d'amore (dram., 1974, i. T. Longo, i. G. Ferzetti, A. Asti)
22.00	TVD vse danes
22.10	Variete z Beppejem Grillom
23.20	Nanizanka: Lucy
Sl CANALE5
8.30	Nanizanke: Una fa-miglia americana, 9.20 Una vita da vivere,
10.10	General Hospi-tal, 11.00 Aliče, 11.30 Dalle nove alle cingue
12.00	Nanizanka: Lou Grant
13.00	Znanstvena oddaja: Big Bang
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.20	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.10 Cosi gira ill mondo
16.00	Dokumentarec:	II
mondo intorno a noi
16.30	Nanizanka: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 Lalbero delle mele, 18.30 Kojak,
19.30	Love Boat
■‘0.30 Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '86, vodita Claudio Cecchetto in Susanna Messaggio
^3.00 Nanizanki: Trauma Center, 0.15 Sceriffo a New York
ne Deneuve, Sami Frey)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini.
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke L’-incantevole Creamy, Le avventure della dolce Katy, She-Ra, le principessa del potere
14.35 Nanizanke: La famig-lia Bradford
15.50	Film: Mascherata al Messico (kom., ZDA 1949, r. M. Leisen, i. D. Lamour, A. De Cordo-va)
17.20 Nanizanke: Con affet-to Sidney, 17.50 Benjamin, 18.40 Arabesgue,
19.30	Charlie s angels,
20.30	Colombo, 22.00 Matt Houston.
22.50	Film: Vogliamo vivere (kom., ZDA 1942, r. E. Lubitsch, i. C. Lombard, J. Benny)
0.40 Nanizanki: Vegas, 1.30 Switch.
her, i. R. Scott, K. Stee-le)
11.10	Nanizanke: Sanford & Son, 11.35 Lobo, 12.30 Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lovely Sara, II Tulipane Nero, Occhi di Gatto
17.55	Nanizanke: La famig-lia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 I viaggia-tori del tempo
20.00	Risanka: Magica, ma-gica Emi
20.30	Film: Toto Peppino e la malefemmina (kom., It. 1956, r. C. Mastro-cingue, i. Toto, P. De Filippo)
22.30	Film: Toto, Peppino e • le fanatiche (kom., It.
1958, r. M. Mattioli, i. Toto, P. De Filippo)
0.30 Nanizanka: Hac Ram-sey
8-30 Nanizanki: I giorni di . Brian, 9.20 Switch •10 Film: La costanza della ragione (dram., It. 1965, r. Pasguale Festa Campanile, i. Catheri-
ITALIA 1_________
8.30 Nanizanki: Sanford & Son, 9.00 Daniel Bo-one
9.50 Film: L albero della vendetta (vestern, ZDA 1959, r. B. Boettic-
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Andrea Celeste
13.00	Risanke
15.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono in
16.00	Andrea Celeste
17.00	Risanka: Belle e Se-bastien
17.30	Risanke: Kimba, 18.001 predhtori del tempo, 18.30 Uomo tigre, 19.00 Charlotte
19.30	Nanizanke: Mork e Mindy,
20.00	Film: Vuoi tu guesto sconosciuto? (krim., r. R. Heffron, i. J. Cotten, D. Baker)
22.30	Šport: Catch
23.30	Film: I ragazzi fuori pista
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
% TELEFRIULI
13.00	Film: Domani passo a salutare la tua vedeva... parola di Epide-mia
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Nanizanka: II mio amico Falco Rosso
20.40 Film: Caccia alTuomo
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Scacco matto
!	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00.	, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše, koledarček, narodnozabavna glasba; 8.10 Povejmo v' živo; 9.00-10.00 Glasbeni almanah;
10.10	Koncert; 11.30-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12. uri; 13.20 Glasbeni almanah (zadnji del); 14.10-17.00 Poletni mozaik: otroški kotiček, beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja: Pričevanja o Tigru; 18.30 Poletni mozaik (zadnji del).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 21.00 Poročila; 4.30-
8.00	Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.45 Naš gost; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Lahke note;
18.30	Med deli ameriških skladateljev;
19.00	Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00
Našim po svetu; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Paleta popevk.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00-13.00 Val 202;vi3.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost; 15.00 Črno na belem;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Zamejska pesem.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 7.00 Za dober dan; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 8.45 Su e zo per le contrade; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Oddaja za otroke; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-
20.00	Popoldanski glasbeni program;
14.45	Edig Galletti; 15.45-18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? - v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! -vodita Sonja in Katja.
Za odmiranje gozdov na Krasu krive glivice in huda suša
Odgovor pokrajinske uprave na vlogo KPI
Skoraj istočasno s pričetkom 18. mednarodnega kongresa gozdarskih strokovnjakov v Ljubljani, je bil o vzrokih in posledicah odmiranja gozdov in posameznih rastlinskih vrst na Krasu govor tudi v goriškem pokrajinskem svetu. Komunistična svetovalska skupina je konec julija vložila pisno vprašanje in te dni prejela odgovor s strani odbornika dr. Alberta Tomata.
Odmiranje borovih dreves je predvsem posledica delovanja glivice (Dip-lodia pinea) in neugodnih vremenskih in vegetacijskih pogojev. V zadnjih nekaj letih so se za razmeroma hudo zimo zvrstila vroča in suha poletja, kar je imelo za posledico splošno ošibelost rastlinskih vrst in še zlasti bora. "Vzročno povezavo med stopnjo onesnaženosti ozračja, zlasti v obliki kislih padavin, in odmiranjem borovcev je mogoče izključiti", tako navaja v pisnem odgovoru pokrajinski odbornik dr. Tomat in obenem zagotavlja, da bo pokrajina tudi v prihodnje, sledila stanju gozdov na kraškem območju, upoštevajoč prvenstveno vlogo iglavcev v ekosistemu tega območja. Zdi se, da je pojav odmiranja v zadnjih mesecih nekoliko pojenjal, vsekakor je v teku natančen popis stanja in stopnje obolelosti na posameznih območjih. Ta področja bodo v jesenskih in zlasti spomladanskih mesecih posebej nadzirali, v sodelovanju z gozdarskimi strokovnjaki univerze v Firencah.
Pokrajinska svetovalka KPI, ki je bila med podpisniki interpelacije, je izjavila, da je z odgovorom nasplošno zadovoljna, opozorila pa je pri tem na dejstvo, da se izjave predstavnika pokrajinske uprave bistveno razlikujejo od izjav, ki jih je na interpelacijo o istem vprašanju v deželnem svetu dal odbornik Bertoli. Zlasti kar zadeva vzroke in možne povezave s stopnjo okuženosti ozračja.
Odgovor predstavnika pokrajinske uprave, po našem mnenju, preseneča v tistem delu, kjer navaja, da odmiranje borov in drugih rastlinskih vrst ni posledica naraščajoče stopnje prisotnosti škodljivih in strupenih snovi v ozračju in v zemlji. So bila sploh opravljena merjenja kislosti tal in prisotnosti različnih škodljivih in tudi zdravju oseb
nevarnih snovi, ki jih sproščajo potencialni lokalni onesnaževalci, oziroma jih prinašajo zračne gmote od daleč. Kolikšna pa je sploh maksimalna stopnja kislosti tal, ki jo posamezne rastlinske vrste še prenesejo? Na to vpra-
šanje, žal pokrajinski odbornik ni odgovoril.
Brez odgovora pa je tudi dokument, ki so ga o istem vprašanju izglasovali na seji občinskega sveta v Sovodnjah, konec maja letos in ga naslovili Krajevni zdravstveni enoti.
Jutri posvet o violini
Čeprav z okrnjenim številom nastopajočih, se mednarodni violinski natečaj Rodolfo Lipizer v teh dneh nadaljuje po napovedanem programu. Po izločilnih se bodo danes zaključili tudi polfinalni nastopi, na katerih tekmovalci igrajo ob spremljavi klavirja. Današnji program se bo odvijal od 15.30 in od 20.30 dalje v deželnem Avditoriju.
Najboljši se bodo jutri in v soboto zvečer pomerili na finalnih koncertih, ob spremljavi simfoničnega orkestra gledališča iz Varšave. Prireditelji so nekoliko v skrbeh, da bi po odpovedih številnih prijavljenih iz vzhodnih držav zaradi težav z vizumi ne prišlo do težav tudi glede prisotnosti orkestra. Zaenkrat pa kaže, da s tem v zvezi ne bi smelo biti kakih presenečenj.
Jutri dopoldne se bo v pokrajinski sejni dvorani pričel 4. mednarodni strokovni posvet o violini in violinski glasbi. Udeležbo so napovedali številni violinisti, glasbeni ustvarjalci in strokovnjaki ter člani mednarodne žirije natečaja Lipizer. Kot temo letošnjega seminarja so izbrali vprašanje didaktike vihrata pri igranju violine in viole v pedagoškem delu Rodolfa Lipizera. Pristop goriškega glasbenika in pedagoga bodo primerjali z rešitvami, ki so jih problemu dali drugi svetovno znani violinisti. Prvo zasedanje bo dopoldne ob 10. uri, drugo pa od 15.30 dalje.
Deset dni glasbe za mlade s sporedom »Gorizia ali show«
V Gorici smo v teh septembrskih tednih nedvomno priče pravi inflaciji kulturnih in še posebej glasbenih prireditev. Po treh mednarodnih natečajih - zadnje na vrsti je tekmovanje mladih violinistov za nagrado Rodolfo Lipizer, ki se bo zaključilo v nedeljo - nam od jutri dalje krajevna turistična ustanova v sodelovanju z občinsko upravo ponuja program glasbenih, kabaretnih in plesno-zabavnih večerov, ki se bo nepretrgano nadaljeval do nedelje, 21. t. m.
Sklop prireditev z nekoliko visoko-donečim naslovom "Gorizia ali show" se bo pričel jutri zvečer ob 20.30 z uradno predstavitvijo v Coroninije-vem parku (vhod z Drevoreda XX. septembra). Nastopili bodo pevci madžarskega zbora gimnazije Tancsics Mihaly iz Kaposvara in pevec Furio Lutman, napovedoval bo Dario Divi-acchi.
Naslednji večeri, ki so namenjeni predvsem (a ne samo, kot je razvidno iz programa) mlajši publiki, se bodo odvijali v parku v dolini Korna. V soboto ob 21. uri bo nastopil eden od idolov mlajših generacij, kantavtor Zucchero (na osebni izkaznici Adelmo Fornaciari). Spremljala ga bo njegova precej številna glasbena skupina in vokalni ansambel Angelina's sisters.
V nedeljo bo na sporedu goriška inačica dobrodelnih koncertov za Afriko. "Gorizia for Africa" bo eksibicija okrog dvajset deželnih ansablov, pevcev, kabaretistov. Prireditev se bo pričela ob 17. uri. Z izkupičkom bodo finansirali zdravstvene posege na območju kraja Sikasso v Maliju, ki jih načrtuje center za pomoč državam tretjega sveta pri goriški nadškofiji.
Prireditve se bodo nadaljevale vsak večer tudi v prihodnjem tednu. V ponedeljek bo pela Ornella Ventura izvolili pa bodo miss coca-colo in mis-ter Guinnesa. V torek bo nastopil pevec Miani, ki se je lani lepo uveljavil med mladimi pevci na festivalu v Samemu. Za nostalgike 60. let bo v sredo nastopil Lorenza Pilat z melodijami in rockom tistih let. V četrtek bo občinstvo zabaval kabaretist oddaje Drive in Carlo Pistarino, v petek pa furlanski kantavtor Dario Zampa. V soboto bodo nastopili vojaški ansambli italijanske in ameriške vojske v naši deželi. Zaključek bo v nedeljo, 21. t. m., z jazz skupino Cesselli iz Pordenona, domačim kantavtorjem Ginom Pipio in dance pevcem Sava-gem.
Objavili program mittelevropskih srečanj
Dunajska šola zgodovine umetnosti bo osrednja tema letošnjih jubilejnih mittelevropskih srečanj, ki se bodo odvijala konec meseca v Attemsovi palači na Kornu. Letošnji posvet, 20. po vrsti, prireja Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja od četrtka, 25., do nedelje, 28. septembra. Dan pred pričetkom mednarodnega simpozija bodo v Attemsovi palači odprli dve zanimivi razstavi o grafičnem delu Alfreda Kubina in izbor razglednic, ki jih je naslikal Max Fabiani.
Na mednarodnem posvetu bodo letos sodelovali strokovnjaki iz sedmih držav: Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Poljske, Madžarske in Zahodne Nemčije. Uvodni poseg bo imel Carlo L. Ragghianti, splošno poročilo o letošnji vodilni temi pa bo podal Walter Frodl. V naslednjih dneh bo govor o protagonistih dunajske šole umetnostne zgodovine, med katerimi prednjači Alois Riegl, in o njenem vplivu na estetiko in arhitekturo v širšem evropskem prostoru.
Na posvetu bodo sodelovali tudi slovenski referenti iz Ljubljane. Damjan Prelovšek bo govoril na temo "Kun-stwollen" in slovenska umetnostna zgodovina, Emilijan Cevc in Nace Šumi pa bosta obravnavala odmeve dunajske šole v Francetu Steletu, Vojeslavu Moletu in Izidorju Cankarju.
Kot omenjeno, bodo v sredo, 24. t. m., ob 11. uri v Attemsovi palači odprli razstavi približno sto grafičnih del avstrijskega umetnika in pisatelja Alfreda Kubina in razstavo približno 70 akvarelnih razglednic, ki jih je veliki arhitekt in urbanist Max Fabiani naslikal v razdobju od prve svetovne vojne do leta 1961.
Na letošnjem srečanju bodo tudi obeležili 20-letnico go-riških mittelevropskih srečanj. Povabili so vse predsednike dosedanjih posvetov, izdali pa bodo tudi zbornik o dosedanjih razpravah in študijah na področju srednjeevropske kulture.
GLASBENA
■	MATICA
■	GORICA
Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE v Gorici je v teku do jutri, 12. septembra, v Ul. Croce 3 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Vpisovanje v šolo Glasbene matice v Doberdobu bo danes, 11. septembra, od 16. do 18. ure na sedežu KD Jezero.
razna obvestila
Godba na pihala Kras iz Doberdoba obvešča, da vpisujejo v godbeni tečaj za 1986/87. Sprejemajo gojence za nadaljevalni tečaj in tudi začetnike. Z vajami bodo pričeli 23. septembra.
Občinska uprava v Sovodnjah namerava razpisati selektivno preizkušnjo za mesto knjižničarja. Prošnje z navedbo naslovov in dosedanjih delovnih izkušenj poslati do 20. septembra na županstvo.
Pri TO SKGZ in predsedniku pokrajine
Poslovilni obisk konzula SFRJ
i
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič zapušča svojo funkcijo in bo predvidoma v začetku meseca oktobra prevzel odgovorno mesto v Beogradu. Predsinočnjim se je mudil na poslovilnem obisku v Gorici, kjer ga je sprejel predsednik pokrajinske uprave Cumpeta, nato pa se je sestal s člani Teritorialnega odbora SKGZ.
Na srečanju, ki je potekalo v prisrčnem prijateljskem vzdušju, je predsednik Mirko Primožič izrekel gostu priznanje za prizadevno delo v štiriletnem obdobju, med katerim je zelo pozorno in agilno spremljal politično dogajanje in probleme slovenske manjšine tudi na Goriškem. Tako predsednik kot člani so se nato dotaknili nekaterih specifičnih problemov, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v goriški pokrajini. Izrazili so željo, da bi si tudi novi konzul, tako kot njegov predhodnik, prizadeval za njihovo reševanje.
Mirošič se je zahvalil za prijateljske besede in podal kratek obračun svoje štiriletne izkušnje na čelu konzulata. V odgovor na vprašanja, ki so jih iznesli nekateri člani Teritorialnega odbora je zagotovil, da bo svojega naslednika podrobno seznanil s problemi in pričakovanji slovenske narodnostne skupnosti na vsem ozemlju kjer prebiva.
Nove možnosti za valorizacijo deželnega letališča v Ronkah
Tovornjak se je premaknil in stisnil šoferja ob prikolico
V prejšnjih dneh je predsedstvo Konzorcija za letališče v Ronkah sklicalo sestanek s predstavniki številnih deželnih ustanov in gospodarskih operaterjev, na katerem je bil govor o novih perspektivah, ki se letališču odpirajo glede mednarodnih povezav. Konkretno je bil na srečanju, ki ga je vodil podpredsednik Konzorcija arh. Dino Narlo, govor o možnosti, da bi na mednarodni progi med Rimom in Prago uvedli postanek na našem deželnem letališču.
Predstavniki Trgovinskih Zbornic štirih pokrajin, špediterjev, turističnih agentov in drugih zainteresiranih us-
tanovi in podjetij so izrekli povoljno mnenje o zamisli in jo vsestransko podprli. Predstavniki deželnega gospodarstva se bodo v kratkem sestali tudi z voditelji češkoslovaške letalske družbe CSA, da bi se podrobneje domenili o eksperimentalni uvedbi novega postanka v Ronkah.
Z neposredno vključitvijo v mednarodno zvezo s Češkoslovaško in širšo okrepitvijo letalskega prometa, o kateri je bil tudi govor na srečanju, naj bi letališče v Ronkah pridobilo središčno vlogo za povezave z vzhodnimi in srednjeevropskimi državami.
S pridržano prognozo so v goriško splošno bolnišnico včeraj popoldne sprejeli 21-letnega Gianpaola Cenede-seja iz Gorice, Ul. Brigata Sassari 63, zaradi težkih poškodb, predvsem na spodnjih okončinah. Cenedese, ki je zaposlen kot šofer v družinskem podjetju, je ostal ujet med vlačilcem in prikolico. Nezgoda se je pripetila včeraj popoldne, nekaj pred 16. uro, na dvorišču, kjer je tudi sedež podjetja, v Ulici Brigata Sassari 63 (na Majnicah). Z ugotavljanjem vzrokov in poteka težke nezgode na delu, ki se za las ni končala s tragičnim obračunom, se ukvarjajo karabinjerji ločniške postaje. Zdi se, da je bil Gianpaolo zaposlen z odpravljanjem manjše okvare na tovornjaku vlačilcu. Vozilo je bilo parkirano vzporedno s prikolico, pravzaprav skoraj tik prikolice in s prižganim motorjem ter menda z privzdignjeno zadnjo osjo, pod katero je bila nameščena naprava za dviganje. Do nesreče je menda prišlo, ko je Gianpaolo odprl vrata kabine in izklopil motor. Menda je popustila naprava za dviganje in tovornjak se je premaknil naprej. Cenedese je ostal ujet med vrati kabine in prikolico ter prednjim kolesom tovornjaka.	.
Takoj so na kraj poklicali gasilce, njihova pomoč pa ni bila potrebna, kajti ponesrečenca so že pred prihodom gasilske skupine spravili iz nevarnega položaja ter prepeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki zaradi zloma obeh nog in drugih poškodb, pridržali prognozo nad njegovim zdravstvenim stanjem.
Nesreča na Triglavu
V bolnišnici na Jesenicah je na zdravljenju 41-letni Marino Comelli iz Gorice, uslužbenec Goriške hranilnice. Precej težko se je poškodoval v Triglavski steni. Pri sestopu po Bam-bergovi smeri je menda prijel za jekleno vrv, ki je bila pretrgana. Padel je kakih petnajst metrov globoko v ozek žleb. Prijatelja sta mu nudila prvo pomoč in takoj obvestila postajo GRS v Vratih. Reševalci so prispeli do ponesrečenca že v treh urah in so ga nato s helikopterjem prepeljali na Jesenice. Nesreča se je zgodila v nedeljo popoldne.
Delovno mesto na pokrajini
Goriška pokrajinska uprava je razpisala javni natečaj, na podlagi naslovov in izpitov, za mesto sodelavca v tehnično-upravni službi tretjega oddelka, ki se ukvarja z vprašanji varstva okolja. Za sodelovanje na natečaju lahko zaprosijo kandidati, ki imajo diplomo geometra ali gradbenega izvedenca in ki izpolnjujejo splošne pogoje za zaposlitev pri javnih ustanovah. Rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju poteče 11. oktobra letos. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu pokrajinske uprave.
izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo v soboto 6. in nedeljo, 7. septembra delovna akcija pri koči pri Krnskih jezerih. Organiziran odhod v soboto,
6.	septembra, ob 7. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kdor se akcije ne utegne udeležiti oba dneva, se lahko pridruži tudi samo v nedeljo. Podrobnejša pojasnila pri odbornikih društva.
Društvo slovenskih upopokojencev na Goriškem priredi 25. septembra enodnevni izlet na Brione. Na razpolago je samo 50 mest. Prijave samo v ponedeljek, 15. septembra od 10. do 12. ure na društvenem sedežudo oddaje razpoložljivih mest.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Hannah e le sue so-relle«. Woody Allen.
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n.
3«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Apparenze porno sessuali« Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Telefono rosso« COMUNALE 19.00-22.00 »Hello Dolly«
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Policaj iz Beverly Hillsa«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Korzo Italia 89, tel. 84443
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23, tel. 72340
Znova je bilo treba izstopiti iz kanuja in se peš ob bregu odpraviti na ogled brzic. Po ogledu pa ponoven spust: najprej z enim kanujem, nato povratek peš ob bregu in še spust z drugim. Ustavili smo se pri naslednjem jezer-cu, ravno ko je začelo deževati.
V nedeljo, 29. junija, zjutraj nas je spet prebudil dež. Pokukal sem iz šotora in ostal presenečen: prav nekaj metrov pred seboj sem zagledal kanadskega dihurja. Očitno se me je dihur ustrašil, saj je preden jo je ucvrl v goščo — spustil tako neznosen smrad, da smo morali takoj
umakniti še moker šotor in urediti kanuja ter na hitro odriniti.
Rinaldo se je že četrti dan spoprijemal s karto toka reke Mistassini. Negotovost glede naše točne lege ga je izredno skrbela in ga skoraj spravljala ob živce. Porodil se mu je dvom, ali nismo morda zašli. »Smo morda v nekem labirintskem jezeru?« se je spraševal, odgovora pa nihče med nami ni imel. Obstajala je ta možnost, čeprav smo mislili, da smo jezero že prepluli.
Meni in Mauru to vprašanje pravzaprav ni povzročalo posebnih skrbi. Na reki Santa Cruz v Patagoniji, jaz pa že tudi prej na Vukanu, sva se že znašla sredi hujših labirint-skih rokavov. Zaradi tega nam reka Mistassini ni delala veliko preglavic, saj je bilo dovolj držati se desnega brega, da smo z dokajšnjo gotovostjo lahko sledili glavnemu toku. Pa tudi steze traperjev, ki smo jih občasno srečevali ob težjih točkah, so nam v naslednjih dneh, bolj kot vsako orientiranje na karti, potrjevale, da nismo zašli. Vendar to najinih manj izkušenih sopotnikov ni pomirjevalo, tako da je bil še največji problem pri vsej zadevi ta, da bi jima ne zmanjkalo samozavesti za nadaljevanje poti.
Spet je bil naš dan poln brzic in spuščanja kanujev s pomočjo vrvi. Vmes pa še nekaj filmanja in slikanja za dokumentacijo o potovanju. Mauro in Rinaldo, ki sta bila s kanujem nekoliko pred mano in Lauro, sta zagledala in tudi fotografirala celo družino losov. Kot sta nama kasneje povedala, so bili res velikanski. Los namreč lahko doseže višino do dveh metrov, ne upoštevši glave, tehta pa lahko tudi do deset stotov.
Kmalu po tem prijetnem srečanju se je pred nami odprla široka dolina in, prvič odkar smo bili na reki, smo zagledali topole. Reka namreč izvira iz jezera pri nadmorski višini 1.700 metrov in tam rastejo samo smreke.
V sredini doline, ki se je odpirala pred nami, je bilo velikansko jezero, ki pa na naši karti ni bilo zaznamovano. Tisti večer ob ognju nas je obšel dvom, da smo mnogo bolj nazaj, kot smo dotlej mislili. »Morda pa je šele to tisto jezero, pri katerem se moraš držati desnega brega, sicer zanesljivo zaideš v kak stranski kanal,« smo pomislili Prepričali smo se, da je tako. To pa je pomenilo, da smo prepluli komaj skromnih štirideset kilometrov: na reki smo bili že pet dni, vsak dan po 7-8 ur na vodi, a vseeno smo zelo malo napredovali.
Na srečanju mladih kiparjev v Aberdeenu
Priznanje mladi primorski kiparki za monumentalno skulpturo »Vhod«
Ob 850-letmci pristaniškega mesta Aberdeen na Škotskem, ki so jo slovesno proslavljali letošnje poletje, so v okviru sicer vsakoletnega mladinskega festivala pripravili prvič tudi mednarodno srečanje mladih kiparjev. Po izboru posebne žirije, ki je ocenila kiparsko ustvarjanje številnih prijavljenih mladih ustvarjalcev, se je srečanja udeležilo 11 kiparjev iz enajstih držav: Kanade, Finske, Islandije, Irske, Mehike, Norveške, Poljske, Škotske, Tanzanije in Jugoslavije.
Jugoslavijo je zastopala študentka IV. letnika ljubljanske Akademije za likovno umetnost Rene Rusjan, naše gore list, doma iz Volčjedrage na Goriškem. Rusjanovo so na to mednarodno srečanje organizatorji povabili potlej, ko jo je izmed številnih prijavljenih izbrala strokovna komisija in ji tako omogočila, da se prvič predstavi v tujini in tudi da prvič realizira monumentalno javno plastiko. Po več kot mesec in pol trdnem delu je Rusjanova pustila v Abedeenu tri metre visoko skulpturo iz varjenega železa z na-slvom "Vhod". Skulptura, ki je trenutno locirana na zelenici pri starem pristanišču in bo kasneje, tako organizatorji obljubljajo, potovala po večjih
mestih Velike Britanije, je nastala v 50 kilometrov oddaljenem Lumsdenu. To je majhna škotska vas, kjer je ob pomoči donatorjev umetnikom uspelo vzpostaviti kiparsko delavnico, v kateri je s sodobnimi tehnološkimi pripomočki mogoče realizirati tudi zelo velika kiparska dela v različnih materialih od kamna, keramike, lesa do železa. Sem prihajajo številni kiparji iz celega sveta in po več mesecev ustvarjajo svoja dela. Letos se je ta kiparska delavnica, ki se finančno sama vzdržuje, prvič tudi vključila v aber-deeski poletni mladinski festival in tako oplemenitila tudi z likovno umetnostjo veliko proslavljanje mesta Aberdeen ob njegovi visoki obletnici.
Organizatorji simpozija so določili temo, ki se navezuje na življenje in delo v industrijsko močno razvitem kraju, kjer je pristanišče tisto, ki že od nekdaj nudi glavni vir dohodka in kjer je morje pravo okno v svet. Tako so tudi kiparji svobodno interpretirali temo morja in v skladu s konceptom izbrali tudi material.
Rene Rusjan si je izbrala železo in tako že z izborom materiala nakazovala tematiko. Skulptura z naslovom
"Vhod", ki konceptualno sicer nadaljuje njene prejšnje raziskave v različnih materialih že med študijem, simbolizira vhod v pristanišče in hkrati vsebinsko zajame karakter samega mesta. Sestavljena je iz dveh samostojnih in statično zahtevno koncipiranih elementov, ki tvorijo skupaj z vmesnim prostorom celovito skulpturo. Ta zaživi v prostoru v dvojni razsežnosti: s pogledom na morsko gladino tvori z ambientom celoto, s svojo perforacijo pa nudi gledalcu intimen kontakt, saj se lahko skozi njo sprehodi in jo tudi od znotraj doživi. Skulptura Rene Rusjan, predstavnice Jugoslavije na teh praznovanjih, je dobila do nadaljnjega svoje mesto tik ob morju in skupaj z drugimi skulpturami, ki so jih realizirali sodelujoči kiparji, obogatila mesto Aberdeen. Rusjanova je tako ponesla v svet ime ljubljanske Akademije za likovno umetnost in ime svoje države. Žal, njenega sodelovanja ni tako kot pri ostalih kiparjih spremljal tudi glasbeni program jugoslovanskih glasbenikov, ki bi tako kot drugim kiparjem, dal temu sodelovanju že posebno slovesen značaj.
NELIDA SILIČ NEMEC
Danes v TK Galeriji predstavitev razstave kiparja Lovra Inkreta
Danes bo v Galeriji Tržaške knjigarne ob 18. uri otvoritev razstave kiparja mlajše generacije Lovra Inkreta. Razstavljal bo vrsto manjših plastik iz žgane gline in brona. Razstavo organizira TK Galerija v sodelovanju z galerijo »Ars«. Na sliki je skulptura iz ciklusa »Pošasti«
Le Figaro
o Emeriku Bernardu
"Španski paviljon preseneča s kvaliteto svoje celotne predstavitve, Belgija potrjuje odličen nivo svojega predstavljanja v tujini, Madžarska in Jugoslavija, ki se razcvetata in polagoma dosegata resnično mednarodno raven, nenavadna odsotnost ZDA ter Francija in Nemčija, ki jasno izstopata - takšna se kaže ta dvainštirideseta Mostra." Tako je zapisal pariški dnevnik Le Figaro v svojem članku o Beneškem bienalu.
Pravo odkritje s tega mednarodnega umetniškega festivala je za francoski dnevnik ljubljanski umetnik Emerik Bernard, ki je s svojimi "akrilnimi montažami" navdušil vse kritike. V Benetkah so bila v jugoslovanskem paviljonu razstavljena dela Nine Ivančič in Zvjezdane Fio iz Zagreba, Eme-rika Bernarda in Luja Vodopivca iz Ljubljane ter Mileta Prodanoviča iz Beograda.
Izbor je opravil Andrej Medved, ki je umetnike tudi predstavil v tekstu o sodobni jugoslovanski umetnosti, napisanem za katalog o jugoslovanskem paviljonu.
Minuli petek v knjižnici »Srečko Kosovel«
Prisrčno srečanje s pesnico Milo Kačičevo
Minuli petek je bila skupaj s slikarjem Jožetom Spacalom v Kosovelovi knjižnici tudi pesnica in igralka Mila Kačičeva. Iz knjižnice je odnesla visoko priznanje, ki ga je v Italiji dobila za svojo poezijo. Ob tej priložnosti so si obiskovalci knjižnice visoko priznanje - prekrasno srebrno plaketo, umetniško sliko slikarja Mucchija, ki je opremil pesniško zbirko (dobila je 100 izvodov knjig, v katerih je prevedenih v italijanščino 11 njenih pesmi) lahko ogledali. Gledališka filmska in televizijska igralka je najprej prebrala izbor iz nagrajenih pesmi, ki so jih številni obiskovalci kulturnega večera poslušali tudi v italijanščini v imenitni interpretaciji profesorice Majde Barič. Nakar je Mila Kačičeva pripovedovala, kako neizmerno je bila presenečena in srečna, ko je izvedela, da je dobila prvo nagrado na tem velikem mednarodnem natečaju za poezijo. Presenečenje je bilo toliko večje, ker je bila domovina za vse njeno veliko
kulturno delo in ga še opravlja kot igralka in pesnica s priznanji do nje skopa, saj je dobila le dve nagradi za filmski vlogi.
Mila Kačičeva je izdala tri pesniške zbirke in sicer Neodposlana pisma, Letni časi in Spomin, ki so bile takoj ob izidu hitro razprodane, a nobena založba do sedaj ni čutila potrebe izdati ponatisa, niti nove pesniške zbirke, čeprav bralci stalno sprašujejo po njeni poeziji. Nemara se bodo slovenski založniki spomnili vsaj zdaj, ob tem visokem priznanju. Ganljivo je bilo poslušati pripoved Mile Kačičeve o vsem njenem žalostnem življenju, ki ji je bilo tudi kot igralki le dvakrat dano v gledališču igrati vloge, ki si jih je želela in sicer v Drami, ko je bil režiser Gavela, ki se ga igralka spominja z globokim spoštovanjem.
V svoji pripovedi, ni pozabila omeniti svojega moža, znanega kiparja Jakoba Savinška, ki je zapustil globoke in neizbrisne sledi v njenem življenju,
a je tudi tega svojega največjega prijatelja izgubila, ko je bil star komaj 45 let in je omahnil v smrt na Mednarodnem simpoziju v Nemčiji. Pesnica je ob tej priliki prebrala zadnjo pesem, ki jo je napisala začasa njegovega življenja, v kateri je slutnja smrti. Na vprašanje kako je združevala svoj osnovni igralski poklic s pisanjem pesmi, je odgovorila, da so vse njene pesmi nastajale v trenutkih stiske in osamljenosti in so se rojevale iz trpljenja. Povedala je, da ji je pisanje pesmi
pomagalo preživeti, ker je bil to njen edini način izpovedovanja.
Večer se je zaključil pod močnim vtisom življenjske izpovedi in poezije Mile Kačičeve.
V knjižnici pa so ostale do 20. septembra na ogled najnovejše grafike slikarja Jožeta Spacala, ki ga je ob otvoritvi predstavil Brane Kovič, pa tudi slikar sam je ljudem na razumljiv način pojasnil vezanost na naravo, iz katere jemlje motive za svoj likovni izraz.	(A. N.)
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Intervju z Zlato Vokačevo Medic
Pisateljica »kuha« nadaljevanje Marpurgov
Delo naj bi zajelo sto let bogate srednjeveške zgodovine Maribora
O romanu Marpurgi, ki ga je napisala Zlata Vokač Medic, smo v našem dnevniku že pisali. Takrat smo izrazili mnenje, da gre za delo, vredno prevoda v druge jezike, saj se v Marpurgih zrcali vsa srednjeveška Evropa s
fY0j° zgodovino in ideologijo, pa bi mio škoda, ko bi roman lahko bralo le slovensko občinstvo. Še zmeraj smo *G9a mnenja; kajti ob zgodovinskih 'iejstvih, ob srednjeveškem Mariboru s sv°jimi prebivalci je v knjigi venomer Prisotno večno razmišljanje o človeku, Pstem celotnem, z veliko začetnico, ki Pa ne pozna meja. Matjaž Kmecl, tudi Pie9a so Marpurgi navdušili, je zapi-Sai o knjigi, da gre za romansirani esej ali esejistični roman. Torej je tudi on sRoznal v njem nenavadno, težko
opredeljivo delo v koordinatah slovenske literature.
Imena Zlate Vokačeve pred izidom tega romana nismo bili še zasledili; vedeli smo le, da je profesorica v pokoju, slavistka. Premalo, da bi potešili svojo radovednost, kako to, da je le po upokojitvi izdala svoj prvi, obenem odlični roman. Pred nekaj meseci smo naključno prebrali v Jevrejskem pregledu, ki izhaja v Beogradu, drobno vest, da je Vokačeva obhajala obletnico. Izrabili smo to priložnost in po čudnih poteh prišli do njenega mariborskega naslova. Telefonirali smo ji in ji voščili, obenem pa izrazili željo, da bi povedala kaj o svojih Marpurgih in o literarnih načrtih, saj so knjigo toplo sprejeli tako kritiki kot bralci. In tako je nastal tale telefonsko-pisemski intervju.
* * *
/ vašem romanu poteka dogajanje septembra 1455 pa do oktobra na-dnjega leta. Torej leto dni dogod-/, sicer usodnih, a vendar morda lee prekratka doba, da bi spoznale bogastvo srednjeveškega Maora. Ali se boste ustavili tu? Kaj drugi načrti?
:daj sem se lotila strokovne študije ivnostni svet Grina in Kafke. Alek-der Grin je ruski pisatelj, ki pome-pravzaprav vrsto nadrealizma v jetski književnosti. Njegova bese-i so podobna Kafkovim besedilom, no to še dolgujem literarni znanos-3 tem na svetu še ni bilo niti bese-in moram pohiteti. To bo zares za-e, kar bom napisala, nato se bom ila Marpurgov.
Nadaljnje leto dni srednjeveškega iribora in njegovih prebivalcev
ali morda kaj več? In o vsebini? Saj gotovo "kuhate" v sebi nadaljevanje in veste, o kom in čem boste pisali...
Marpurgi naj bi zajeli sto let mesta ob Dravi, od leta 1456 pa do 1556. Leta 1456 je Maribor cvetoče mesto, njegov simbol je Mitrov kamen, ki je obenem simbol svobode. Leto 1556 pa je zaznamovano s propadom mesta, saj tega leta sežgejo na glavnem trgu sedem čarovnic. Tak je mejni okvir. Mesto razcveta, judovska skupnost v njem se krepi. Leta 1467 zrase talmudska šola, v iatreonu, srednjeveški ambulanti, dela Hannes Waldner, tisti iz prve knjige. In prav tako nastopa v nadaljevanju Mathias, on je v cehu pesnikov. Sredi mesta nastane gosposki spodnji grad. Mesto odbija napade Turkov, ropanja upornih plemičev; odbije tudi Matijo Korvina, junaka ljudskih pripovedk in pesmi kralja Matjaža, ki oblega Maribor leta 1480. Po smrti cesarja Ferdinanda se znajde na prestolu Maksimilijan. Praznoveren je in še kar pust človek, pa niti bister in sposoben oblastnik. Ker so Judje drugim obrtnikom nenadkriljivi tekmeci, prosi stranka meščanov, ki jo vodijo obrtniki, naj jih cesar izžene. Meščani plačajo Maksimilijanu 38.000 funtov kot odškodnino za izgubo dajatev judovske občine, cesar pa izda povelje 18. marca 1496, da morajo do 6. januarja naslednjega leta vsi Judje zapustiti deželo. Vse kaže, da je nekaj judovskih družin ostalo v mestu in da se je le na videz pokristjanilo. To tudi vpletem v svojo zgodbo.
Torej nekakšni marani, kot jih je bilo mnogo na Pirenejskem polotoku. Ti so, da bi lahko ostali v svojih mestih, kljub kristjanskemu videzu
ohranjevali na skrivaj svojo prepovedano vero in navade. Večina mariborskih Judov pa je šla v svet in njihovi potomci nosijo priimek, ki priča, od kod izhajajo. Pri nas je mnogo Morpurgov, veste? To vam povemo, ker vemo, da ste se lotili iskanja teh potomcev. Kje ste jih vse našli?
Poleg proučevanja zgodovine srednjeveškega Maribora je postala moja skrita dejavnost še iskanje Marpurgov. Ljudi s tem imenom sem našla tudi na Poljskem in v Beli Rusiji. Pa pustimo to in vrnimo se v srednjeveški Mar-purg. V gosposki ulici imajo tile mariborski marani svojo molilnico, ki je skrita v podzemlju. Vendar pa je mar-purško podzemlje še bolj burno: nekaj meščanov se v njem ukvarja z alkimijo. Hannes je seveda glavni, ob iskanju kamna modrosti in eliksirja življenja se mu odkrivajo praslike človekove podzavesti. Hannes doživi preobrazbo in ob tem delu doume, ali vsaj skuša doumeti, sebe in svet. Moto alkimistov je Aurum nostrum non est aurum vulgi, kar bi po naše pomenilo, da le posameznik lahko doume večno resnico in preobrazi življenje. In tu je ideologija tega stoletja.
Še bi lahko govorila o nadaljevanju, a morda je najbolje, da se ustavim kar tu. Tak naj bi bil približen načrt. Ali bo izpolnjen, ne vem; vem le to, da se bom skušala približati oziroma povsem prilagoditi zgodovinskim okvirom: junaki bodo počeli, kar so počeli v tisti dobi, brali, kar so brali, in podobno.
Kaj pa menite o svojem jeziku, o svojem stilu? Zdi se nam, da je inspi-
racija temeljno vodilo v vašem delu, pa čeprav je zgodovinski okvir, to je okvirni načrt, trden.
Najbolj sem se čudila, da so se nekateri kritiki zelo pohvalno izrazili o mojem jeziku. Osebno menim, da je jezik ena izmed senčnih strani mojega dela, pa čeprav sta dva jezikoslovca, univerzitetna profesorja iz Zagreba, trdila, da je jezik Marpurgov največji dosežek romana. Še danes nisem tega mnenja. Res, zgodovinski okvir je trden; ves verbalni material: stavek, sintaksa, metaforika, pa se drobi, razsipa, ves krhek je. Glejte, Marpurgi so sestavljeni iz kratkih zgodbic, opisi so morbidni, fabula razpada, opisov oseb ni, motivacijskih sistemov ni več. Skratka, če zaključimo šolsko: Marpurgi so negacija tradicionalne estetike, kar zadeva zgodovinski roman; poglejte na kompozicijo, sorazmerje med posameznimi elementi in drugih motivacijskih postopkov.
Ne bi se spuščali v polemiko z vami, ki imate literarno teorijo v mezincu, pa niti odgovora ne terjamo na vprašanje, od kod potemtakem ves ta uspeh in odmev, ki ste ga doživeli z Marpurgi. Z njimi ste postavili svojemu mestu literarni spomenik. Kaj menite o morebitnem prevodu romana?
Veste, da bi bila presrečna, če bi moji Marpurgi šli v svet. Poleg tega bi bila zaradi Maribora srečna, če bi ga moje delo proslavilo. Umrla bi z zavestjo, da sem nekaj prispevala k popularizaciji tega čudežnega mesteca ob Dravi, ki je stoletja s srcem odpiralo vrata vsem ljudem.
pogovor zapisal FILIP FISCHER
stran
10 p šport
Atletika: sinoči v Rimu na sklepnem tekmovanju Grand Prix
Ob slabem vremenu poprečni rezultati
RIM — Maročan Sadd Aouita je končni zmagovalec na letošnjem a-tletskem Grand Prixu. Aouita je sinoči na 5.000 m zanesljivo premagal Italijana Stefana Meia in vse ostale tekmece ter si tako prislužil prestižno trofejo. Pri dekletih pa je zmagala Bolgarka Jordanka Donkova, ki je na balkanskih igrah v Ljubljani tudi postavila nov svetovni rekord na 100 m ovire.
Sicer pa so včeraj na tem velikem tekmovanju, ki mu je prisostvovalo veliko število ljubiteljev atletike, v glavnem dosegli poprečne rezultate. Glavni »krivec« za to je bilo slabo vreme. Steza na rimskem stadionu je bila razmočena in atleti ter atletinje so imeli izredno otežkočeno delo.
MOŠKI
Kladivo: 1. Litvinov (SZ) 84,88 m;
2.	Sjedih (SZ) 81,98 m; 3. Nikulin (SZ) 79,84 m. 800 m: 1. Elliott (VB) 1’46”91; 2. Wuycke (Venez.) 1’47”03;
3.	Jones (ZDA) 1’47”16. 100 m: 1. Johnson (Kan.) 10”02; 2. Imoh (Nig.)
Said Aouita
10”08; 3. Christie (VB) 10”15. 400 m ovire: 1. Philipps (ZDA) 48”14; 2. Dia Ba (Sen.) 48”47; 3. Harris (ZDA) 49”28. Krogla: 1. Timmermann (NDR)
21,67 m; 2. Giinther (Švi.) 21,61 m; 3. Andrei (It.) 21,20 m. Milja: 1. Scott (ZDA) 2’50”2; 2. Abascal (Šp.) 3’50”5; 3. Walker (N. Zel.) 3'50”9. 3.000 m zapreke: 1. Van Dijck Bel.) 8’25”34;
2.	Melzer (NDR) 8’25”65; 3. Marsh (ZDA) 8’25”85. Višina: 1. Paklin (SZ) 234 cm; 2. Howard (ZDA) 231 cm;
3.	Nordquist (ZDA) 228 cm.
ŽENSKE
400 m: 1. Koch (NDR) 49”17; 2. Brisco-Hooks (ZDA) 50”21; 3. Dbcon (ZDA) 50”74. 100 m ovire: 1. Donkova (Bol.) 12”47; 2. Zagorčeva (Bol.) 12”’49; 3. Oschkenat (NDR) 12”71. Disk: 1. Hristova (Bol.) 68,90 m; 2. Mitkova (Bol.) 58,98 m; 3. Kripli (Madž.) 58,52 m. 5.000 m: 1. Bonda-renko (SZ) 15’16”84; 2. Guskova (SZ) 15’17”95; 3. Kinsley (ZDA) 15’22”33. 1.500' m: 1. Samoljenko (SZ) 4’02”71;
2.	Puica (Rom.) 4’03”55; 3. Wade (VB) 4’03”74. 200 m: 1. Brisco-Hooks (ZDA) 22”30; 2. Ashford (ZDA) 22”31;
3.	Kasprzyk (Polj.) 22”58. Kopje: 1.
Pelke (NDR) 70,64 m; 2. Whitbread (VB) 69,40 m; 3. Lillak (Fin.) 65,46 m.
KONČNA LESTVICA GP
MOŠKI: 1. Aouita 63; 2. Philips 61; 3. Scott 61.
ŽENSKE: 1. Donkova 69; 2. Puica 65; 3. Hristova 63.
Spremenjen datum
Moserjevega poskusa
BERGAMO — Italijanski kolesar Francesco Moser je spremenil datum svojega poskusa osvojitve novega svetovnega rekorda v enourni vožnji za profesionalce. Poskus bo na sporedu v milanskem dirkališču Vigorelli v petek, 26. t. m., in ne v sredo, 24., kot je prvotno mislil. To je storil zaradi televizijskega prenosa in boljše priprave.
Šah: Čiburdanidzejeva vodi
SOFIJA — V 4. partiji dvoboja za svetovni ženski naslov sta včeraj prvakinja Čiburdanidzejeva in izzivalka Ahmilovska remizirali. Po štirih partijah vodi Čiburdanidzejeva s 3:1.
Šah: dvoboj za svetovni naslov
Garri Kasparov prosil za odmor
LENINGRAD — Po lepi zmagi v 14. partiji dvoboja za svetovni naslov je včeraj prvak Garri Kasparov zaprosil za odmor. 15. partijo bodo torej igrali jutri.
Po 14 partijah torej Kasparov vodi proti Karpovu z 8:6. Šahista bosta skupno odigrala 24 partij, v primeru neodločenega izida (12:12) bo prvak ostal Kasparov.
NOGOMET: DISCIPLINSKI UKREPI
Romano (Triestina) izključen za dve koli
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je glede srečanj italijanskega pokala z dne 3.9. za dve koli izključila Viallija (Sampdoria), Berlinchierija (Pescara), Bosca (Pescara) in Fortuna ta (Virescit), za eno kolo pa Beninija (Pescara). Glede tekem 7.9. pa je za dve koli izključila Cervoneja (Ge-noa) in Romana (Triestina), za eno kolo pa Angelini ja (Cesena).
Nogomet: kvalifikacije za EP
Visoka zmaga Romunije
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
KOŠARKA: MEDCELINSKI POKAL
Uspešen začetek zagrebške Gibone
BUENOS AIRES — V prvem kolu skupine A medcelinskega pokala (ali pokala Jones) je zagrebška Gibona premagala brazilsko moštvo Corin-thias s 114:87 (66:57), v drugem srečanju te skupine pa je Obras Sani-tarisas (Arg.) odpravil ameriško moštvo Coorf Players s 108:107 (54:60).
Izidi 1. kola skupine B (Cordoba): Ferrocarril Geste (Arg.) - Cariduros De Fajardo (Port.) 90:80 (50:47), Žaljgiris Kaunas (SZ) - Monte Liba-no (Braz.) 83:81 (40:43).
Svetovno prvenstvo v streljanju
Jugoslovankam zlato
SUHL — Na svetovnem prvenstvu v streljanju, v disciplini 60 m leže s standardno puško je jugoslovanska ženska reprezentanca osvojila prvo mesto. Srebrno kolajno je osvojila Bolgarija, tretja pa je bila švedska. Jugoslovanka Biserka Vrbek je bila med posameznicami peta.
Romunija - Avstrija 4:0
BUKAREŠTA — V prvi tekmi skupine 1 izločilnega dela evropskega prvenstva je Romunija visoko premagala reprezentanco Avstrije. Naj o-menimo, da je v vrstah Avstrije igral tudi Schachner.
Za Romune so bili uspešni: lovan (45), Lacatus (61), lovan (63), Ha-gi (91).
Finska — Wales 1:1 (1:0)
HELSINKI — V prvi tekmi 6. skupine sta Finska in Wales igrala neodločeno. Finci so prvi povedli že v 11. min. s Hjelmom, Waležani pa so stanje izenačili v 66. min. s Slat-terjem.
Islandija — Francija	0:0
REVKJAVIK — V 3. skupini je Islandija poskrbela za lepo presenečenje. Pred domačim občinstvom je prisilila favorizirano Francijo na neod-
ločen izid brez zadetkov.
Francozi so sicer imeli terensko premoč, domačini pa so bili zelo nevarni s protinapadi.
Danska boljša od NDR
LEIPZIG — Sinoči je v prijateljski tekmi danska nogometna reprezentanca ‘premagala Vzhodno Nemčijo s tesnim 1:0.
Manifestacije v Palermu
PALERMO — Včeraj so bile v Palermu ves dan manifestacije po odločitvi italijanske nogometne zveze, da ne vpiše mestnega kluba v drugoli-gaško prvenstvo.
Navijači so protestirali po ulicah in policija je imela veliko posla, da je pomirila najbolj temperamentne. Duhovi so bili razburjeni tudi v krajevnih političnih krogih.
Prva zmaga Argentina po slavju v ZDA
BERGAMO — Svetovni prvak v kolesarstvu Moreno Argentin je v kraju Gumo pri Bergamu osvojil svojo prvo dirko kot svetovni prvak. Zmagal je namreč na krožni dirki »Circuito degli Assi«, kateri je sledilo kakih 12 tisoč gledalcev, ki so stalno spodbujali novopečenega prvaka. Slednji je na polovici zadnjega od šestdesetih krogov silovito potegnil, sledila pa sta mu le Corti in Vanotti. V sprintu je bil Argentin premočen in torej gladko osvojil to dirko.
VRSTNI RED: 1. Argentini, ki je 80 km dolgo progo prevozil v 1.53’ s poprečno hitrostjo 44,601 km na uro; 2. Corti (isti čas); 3. Vanotti (isti čas);
4.	Bevilacqua po 2”; 5. Algeri; 6. Baffi; 7. Giupponi (vsi v času Bevi-lacque).
Svetovni rekord pri cikloamaterjih
TURIN — Italijan Gianfranco Griso je včeraj v Turinu izboljšal svetovni
rekord v enourni vožnji za dkloama-terje. V 60 minutah je prevozil 43,571 km ter za preko kilometer in pol prehitel prejšnjo svetovno znamko Va-leria Torta. Slednjo je Torto postavil 31. julija, ko je prevozil 41,926 km. Novi svetovni rekorder ima 36 let in je bančni uslužbenec.
Tenis v Stuttgartu
STUTTGART — Na mednarodnem teniškem turnirju v Stuttgartu so včeraj dosegli naslednje izide: Gunnar-son (Šve.) - Šarič (Jug.) 7:6. 6:3; Keretic (ZRN) - Sundstrom (Šve.) 6:2, 7:6; Acuna (Čile) - Gildemeister (Čile) 6:2, 6:4.
Italijansko prvenstvo
BARI — Izidi šestnajstine finala italijanskega teniškega prvenstva (moški): Colombini - Cierro 7:5, 6:4, Pariš - Cocchi 6:3, 3:1 odstopil; Gasparini - Bellini 6:4, 6:4, Naiducci -Bertini 6:3, 6:4, Colombo - Restelli 6:1, 7:6, Bassanelli - De Minicis 6:3, 6:3, Aprili - Devide 6:3, 6:2.
Košarka: sinoči na turnirju Alpe-Adria
Goriški Segafredo brez težav
Jugoslovanski nogometni pokal
Mariborčani izločeni
Segafredo -— Mineral Slovan 104:81 (54:38)
SEGAFREDO: Steve Michell 8 (4:4), Corpaci 3 (1:2), Marušič 7 (1:2), Gi-lardi 12 (0:1), Sala 3 (1:2), Ardessi 14, Lorenzi 8 (2:2), Devetak, Borsi 1 (1:2), Stramaglia 6, Bullara 14 (1:1), Carl Michell 28 (6:9).
MINERAL SLOVAN LJUBLJANA: Vide, Alibegovič, Blaznik 3 (0:2), Janžek 6, Bajc, Vidmar 4, Kompara 8 (4:4), Besedič 20 (2:5), Brodnik 23 (3:4), Hudoklin, Muha 11 (0:1), Ličan 6.
PON: Kompara (38). 3 TOČKE: Ardessi in Brodnik 2; Muha, Blaznik in Bullara po 1. SODNIKA: Deganut-ti in Ventura.
Igralci Segafreda so se v okviru košarkarskega turnirja Alpe Adria oddolžili Mineral Slovanu iz Ljubljane za visok poraz, ki so ga doživeli predvčerajšnjem v Ljubljani.
Tokrat so bili Goričani boljši tek-
NOGOMET: V 3. AMATERSKI LIGI
Naše ekipe v treh različnih skupinah
Deželna nogometna zveza je sporočila sestavo skupin v 3. amaterski ligi. Naših šest ekip na Goriškem in Tržaškem bo nastopilo v treh različnih skupinah.
SKUPINA I: JUVENTTNA, SOVOD-NJE, Azzurra, Brazzanese, Fossalon, Isonzo, Pieris, Medea, Moraro, Piedi-monte, Poggio, Pro Farra, Sagrado, San Lorenze, Torriana.
SKUPINA L: BREG, GAJA, CGS, CUS, Domio, Domus Arredamenti, Don Bosco, GMT, Rabuiese, Roiane-se, S. Anna, S. Vito, Union.
SKUPINA M: MLADOST, PRIMOREC, Arrigosport, Aurisina, Campa-nelle, Carsia, Chiarbola, Fincantie-ri, Sistiana, Romana, San Marco, San Nazario, S. Andrea.
Deželna zveza je tudi objavila seznam skupin prvenstva »under 18«. Kras nastopa v skupini H, Breg pa v skupini I.
mec skozi vse srečanje. V 5. min. so domačini že vodili z osmimi točkami razlike (18:10), ob koncu prvega polčasa pa kar s 16 (54:38).
Tudi v drugem polčasu je bila očitna premoč igralcev Segafreda, ki so z odličnim Carlom Michellom na čelu večali vodstvo iz minute v minuto. Zmaga torej ni bila nikoli v dvomu, vseeno pa smo bili priča izredno dinamični in atraktivni košarki.
Pri Ljubljančanih sta tokrat dobro zaigrala Besedič in Bordnik, med domačini pa bi pohvalili Buharo in pa Carla Micheha, ki je s trojnim zabijanjem žoge in vrsto blokad spravil na noge, sicer ne preveč številno publiko.
Goričani bodo drevi zopet igrali. V Trstu bodo namreč v okviru italijanskega pokala igrali proti tržaškemu Stefanelu. Za to tekmo vlada v obeh taborih in med navijači obeh moštev dokajšnje zanimanje.
(M. Čubej)
Primorje - Gaja 3:1 (3:0)
STRELCI: v 14. min. Caharija (P); v 37. min. Olivo (P.); v 41. min. Starc (P.); v 61. min. Bortolotti (G.).
PRIMORJE: Colautti (Negrini), Antoni, Livan, Milani, Rojaz, Samese, Starc, Husu, Olivo, Maranzina, Caharija (Battaini).
GAJA: Kante, Grgič, Kalc, Rismon-do, Gabrielli, Alfieri, Gojča (Grgič), Vrše, Salvi, Bortolotti, Viviani (Križ-mančič).
V včerajšnji prvi polfinalni tekmi nogometnega turnirja za Pokal Ž. Ra-ceta med domačim Primorjem in pa-driško-gropajsko Gajo so slavili Pro-sečani, ki so že takoj v začetku tekme, z vetrom za hrbtom, pritisnili ter kmalu povedli s krasnim golom Livija Caharije z glavo. Igralci Primorja so
SARAJEVO — Kot je bilo pričakovati, slovenskemu drugohgašu Mariboru ni uspel podvig. Potem ko je doma v prvi tekmi osmine finala prisilil Željezničarja na neodločen izid brez zadetkov, je včeraj v Sarajevu izgubil kar z 1:5 in je tako izločen
s tega tekmovanja.
VČERAJŠNJI IZIDI Sutjeska - Spartak	2:1
Osijek - Vojvodina	2:1
Crvena zastava - Rijeka	1:1
Karlovac - Radnički (K)	1:1
Budučnost - Hajduk	2:1
Velež - Budučnost (T)	0:2
Sloboda - Crvena zvezda	0:1
Željezničar - Maribor	5:1
V četrtfinale so se tako uvrstili: Željezničar, Hajduk, Radnički (K), Rijeka, Spartak, Osijek, Budučnost in Crvena zvezda.
Verona - Verbania 4:0
VERBANIA — V okviru priprav na prvenstvo A lige je včeraj Verona
nadaljevah z dobro in zagrizeno igro, to pa se jim je obrestovalo, saj so proti koncu prvega dela igre podvo-jili s prostim strelom Oliva z razdalje kakih 20 metrov. Gol Starca v protinapadu je dokončno pokopal u-panja Gaje.
Drevi bo na sporedu na Proseku druga polfinalna tekma med San Mar-com in San Giovannijem, ki sta izločila Zarjo oz. Kras. Proseški turnir se bo končal v četrtek, 18. t. m., s finalom za prvo mesto med Primorjem in zmagovalcem drevišnje tekme. Prvotno so organizatorji programirali finalno tekmo v sredo, vendar pa so istega dne na sjooredu nogometne tekme za evropske pokale, kar bi razumljivo odvzelo nekaj gledalcev. V torek pa bo tolažilni finale za tretje mesto. (M. Š.)
pn-emagala Verbanio, ki nastopa v promocijskem prvenstvu, s 4:0 (1:0).
Under 21: devet golov
RIM — V okviru priprav na finalno srečanje evropskega prvenstva »under 21« je italijanska reprezentanca v včerajšnji trening tekmi premagala mlado postavo Rome z 9:0 (2:0).
Empoli z enim samim tujcem, s Švedom Ekstromom
EMPOLI — Nogometni klub Empoli bo v prvenstvu A lige igral le z enim tujcem. Leta je Šved Johnny Ekstrem (21 let), član moštva Gdte-borga.
Kačar izgubil naslov
LAS VEGAS — Jugoslovanski poklicni boksar Slobodan Kačar je izgubil naslov svetovnega prvaka v pol-težki kategoriji. V Las Vegasu ga je po petih krogih zanesljivo premagal izzivalec, Američan Bobby Czyz.
Jadralci Tržaškega pomorskega kluba Sirena nadaljujejo s tekmovanji na raznih državnih prvenstvih. Tako sta se Karlo Ferfolja in Miran Guštin v prvih dneh septembra udeležila prvega italijanskega prvenstva v razredu »optimist« v kraju San Vito Lo Capo pri Trapaniju. Nastopilo je skupno 124 tekmovalcev.
V dneh od 5. do 7. t.m. so ob u-godnih vremenskih razmerah izvedli štiri regate. Tudi pri teh preizkušnjah je bila konkurenca zelo močna in Sirenina jadralca sta zasedla solidni mesti (22. Karlo Ferfolja in 46. Miran Guštin). Tretji Sirenin kadet, Andrej Ferfolja, pa se je v nedeljo v Umagu udeležil regate za pokal »Hempek v razredu »optimist« in zasedel odlično 7. mesto. (M. G.)
OD JUTRI DO NEDELJE, 21. T.M.
Gorica prizorišče vrste prireditev
Od jutri do nedelje, 21. t.m., bo Gorica prizorišče športno - zabavnih prireditev, ki jih prireja krajevna letoviščarska ustanova ob sodelovanju goriške občine. Gorizia ah show, tako je namreč naslov prireditve, se bo pričel jutri ob 17. uri s turnirjem v hokeju. Na njem bodo sodelovale ekipe iz Gorice, Viareggia, Pordenona ter mladinska državna reprezentanca under 16.
V ponedeljek, 15., in torek, 16. t. m.’, bo turnir v ženskem malem nogometu. Športne prireditve v okviru Ah showa se bodo nadaljevale v soboto, 20. t.m., ko bo na vrsti turnir v rokometu, na katerem bodo sodelovale ekipe tržaškega Cividina, CUS iz Vidma, Methoda in Celovca.
Državno prvenstvo »470«
TRST — Pietro D’Ah in Giuseppe Coina (Rapallo) sta osvojila eno od dveh včerajšnjih regat državnega prvenstva v razredu »470«, ki se odvija v Sesljanu, in sta tako ohranila prvo mesto na skupni lestvici.
Kolesarji Adrie v Adegliaccu
Zakotnik peti v mlajši kategoriji
V ponedeljek je čakala kolesarje Adrie ponovna preizkušnja in sicer v kraju Adegliacco, kjer je bil v mlajši kategoriji Zakotnik peti v zaključnem naletu, potem ko se je dirka odvijala izredno hitro, o čemer priča tudi končna poprečna hitrost 43,450 km na uro.
Ravno tako niso imeli sreče lonjer-ski vozači v starejši kategoriji, kjer je bil tudi Hafner peti, v skupini pa so privozili na cilj tudi Cerasari. Macarol in Poropat. (R. Pečar)
Nogomet: polfinale Pokala Ž. Race
Primorje odpravilo Gajo
Italijansko prvenstvo v razredu »optimist«
Sirenina jadralca solidna
vr
A. Žagar: »Jadranovci dobro pripravljeni«
Jadranovi košarkarji se temeljito pripravljajo na skorajšnji začetek B lige. Poleg trdih treningov so že odigrali nekaj prijateljskih tekem, do začetka B lige (27. t.m.) pa imajo na sporedu še vrsto srečanj.
V torek so naši fantje igrali proti ljubljanski Iliriji, ki jo vodi Andrej Žagar, ki je bil še pred nekaj meseci na Jadranovi klopi. Žagarja smo po torkovi tekmi, v kateri je Ilirija tesno premagala jadranovce (85:82), vprašali, kaj meni o pripravljenosti naše združene ekipe.
"Fantje so gotovo pripravljeni. V obrambi igrajo izredno požrtvovalno, tako da je zelo težko priti do koša. Za tako obrambo pa je brez dvoma potrebna zelo dobra fizična priprava. Vprašanje pa je, kako bodo sodniki reagirali na tako obrambo. Znano je, da so v italijanskem prvenstvu sodniki preveč strogi. Sicer pa ponavljam, da so jadranovci zelo dobro pripravljeni."
Naši fantje bodo že jutri igrali novo tekmo. V San Donaju bodo zaposleni v povratnem srečanju turnirja Alpe Ad-
..■mil—...	. ...- wrTmmi
ria proti moštvu Pulloverie. V soboto (Na sliki: Jadranov trener Peter pa bodo v Repnu ob 17.00 igrali prija-	Brumen s svojimi varovanci med ne-
teljsko tekmo proti Scogliettu.	deljsko tekmo v Repnu).
F priredbi KK Soške elektrarne in sodelovanju ZSŠDI
S kanuji po Soči
Športno-rekreacij skim manifestacijam, ki jih prirejajo na obmejnem področju Goriške, se je pridružila nova pobuda. Gre za prvo regato s kanuji na Soči, tako da bodo udeleženci s plovilom prečkali državno mejno črto. Pobudniki te manifestacije, ki bo na sporedu v soboto, 13. septembra, so člani kajakaškega kluba Soške elektrarne iz Solkana ob sodelovanju ZSŠDI.
Start kajakašev je predviden za 13. uro pod novim jezom v Solkanu. Cilj Soške regate pa bo uro kasneje pred jezom v Podgori. Na sobotni prireditvi, tako so nam povedali organizatorji, naj bi sodelovalo kakih 50 kajakašev.
| šport na primorskem
Uspeh nogometašev
Primorska nogometna ligaša v SNL - Vozila in Koper, sta tokrat dobro opravila nalogo. Vozila so na težkem
gostovanju v Kranju vodila vse do 86. minute z 1:0, nakar so gostitelji izenačili. Točka pa pomeni po polomu proti Domžalam vsekakor lep uspeh. Koper je na domačem igrišču zanesljivo s 3:0 premagal Ljubljano.
Njegova zmaga bi lahko bila še precej višja. V zahodni območni slovenski ligi je pet primorskih enajsteric igralo neodločeno. Zanimivo je, da so se vse tekme končale z rezultatom 1:1 (Postojna - Medvode, Solinar Piran - Slavi-ja, Jadran Lama - Primorje, Elan - Izola, Tabor Jadran pa je izgubil 0:1 proti Stolu.
Za odbojkarje z Goriškega se je sezona dobro začela. Moška ekipa Salonita je premagala Bled in tudi dekleta Nove Gorice so bila boljša od Blejk. Obe ekipi sta se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. (D.K).
V nedeljo začetek nogometnih prvenstev naraščajnikov in najmlajših
Primorje in Breg z različnimi ambicijami
Na pobudo odhorništva za šport
Pri ŠD Polet brezplačni kotalkarski tečaji za začetnike
Tržaška občina je med šolskim letom na vseh osnovnih in srednjih šolah na Tržaškem izvedla anketo o športnem udejstvovanju najmlajših.
Rezultati so med drugim pokazali, da si več kot 300 tržaških otrok želi kotalkati. Zato se je občina obrnila na tržaška društva, ki se s tem športom ukvarjajo s prošnjo, da pod njenim pokroviteljstvom organizirajo brezplačne začetniške tečaje in tako dajo vsem otrokom možnost, da se naučijo osnov kotalkanja.
Vabilu se je odzvalo tudi ŠD Polet, ki organizira tak 15-urni začetniški tečaj od 15. septembra dalje. Tečaj je seveda namenjen vsem našim otrokom, ne glede na to, v kateri občini bivajo. Prijave sprejemajo v društvenem baru v Repentabrski ulici, vsak dan od 18. do 20. ure.
V	nedeljo bosta startali nogometni prvenstvi naraščajnikov in najmlajših. Turnirja bosta vključila v dogajanja dve naši društvi, od katerih bo proseš-ko Primorje prisotno v obeh turnirjih, Breg iz dolinske občine pa bo s svojo enajsterico prisoten le pri najmlajših.
V	poplavi najemanja nedomačih igralcev, kar pa je večkrat nujnost zaradi nezadostnega domačega kadra, so značilnosti treh ekip v domačnosti.
Pri Primorju šteje organik ekipe naraščajnikov 15 igralcev, ki so vsi domači, s Proseka ali Kontovela ter iz okoliških vasi, v katerih Primorje tradicionalno črpa moči za svoje postave. Nekaj jih je tudi iz vasi, kjer delujejo druga društva, ki pa ne pokrivajo te starostne kategorije.
Naraščajniki Primorja so s pripravami začeli 21. avgusta in do pred nekaj dnevi vadili vsak dan. Pri nekaterih je opazna zamuda v atletski pripravi. Med pripravami so odigrani tudi dve tekmi za preverjanje, nista pa dali po-
sebno dobrih izvidov. Boljši del ekipe naj bi bil na sredini igrišča. Vsekakor naj bi bilo v tej ekipi nekaj nogometašev, ki naj bi v kakih dveh letih prišli v poštev vsaj za klop prvega moštva proseškega kluba.
Za Primorje bodo v tem prvenstvu igrali: Blažon, Štolfa, Gherbassit Pra-selli, Prinčival, Tence, Sullini, Stoka, Pečar, Frassinelli, Tomasettig, Crissa-ni, Žagar in Štefančič.
V nedeljskem kolu bo Primorje nastopilo v Miljah proti Fortitudu, ostali pari pa so še: Opicina - Don Bosco, Junior Aurisina - Olimpia, Zaule - Gi-arizzole, Costalunga - Čampi Elisi, Campanelle - Muggesana, Montebello - Domio, CGS - Portuale. S. Andrea bo počival.
Zelo dolg turnir bo značilnost pri najmlajših. 18 ekip bo igralo v eni sami skupini. Od domačih ekip bosta prisotna Primorje in Breg.
Brežani startajo z dokajšnjim optimizmom. Ekipa izhaja iz postave cici-
banov, ki je bila svoj čas tretja v tržaški pokrajini in razpolaga s solidno sre-idno igrišča, kjer izstopajo igralci precej visoke postave. Kot zanimivost tega bloka bosta tudi dva para dvojčkov.
Brežani (Gigli, Pavel in Kristjan Dazzara, Ravel in Mitja GombacL Ota, Švab, Strajn, Buzzi, Degrassi, Švara, Mauri, Savi) so priprave skrbno opravili. Med drugim so se teden dni mudili v Kočevju, kjer so imeli izdelane pogoje za delo in so zato vadili dvakrat na dan z atletiko in osebno tehniko v jutranjih in z igro v popoldanskih urah.
Ekipo Brega skoraj povsem sestavljajo domači igralci in zanjo računajo, da bi se morala uvrstiti med prvih pet. Učinkovitost napada, ki naj bi nekoliko zaostajala za kakovostjo sredine igrišča, bodo izboljšali prav z ofenzivnimi vložki iz notranjosti polja.
Bolj realistično gledajo na prvenstvo pri Primorju, ki razpolaga za ta
turnir z 12 igralci (F. Spadoni, Husu, Luxa, Pahor, Škabar, Ligozzi, Primosi, Štoka, Savi, Trampuž, P. Spadoni, Rebula). Ekipo sestavlja jedro nogometašev, ki so nastopali že lani z dopolnitvijo z mlajšimi silami. Vsi igralci izhajajo iz domačega kadra in ekipa bo nastopala tudi zaradi družbene vrednosti, katero predstavlja kritje določene starostne dobe v športnem udejstvovanju.
Priprave najmlajših primorjašev so tekle vzporedno z ekipo naraščajnikov. Tekme za preverjanje moči so zato odigrali v klubskem okviru.
Prvo kolo prvenstva najmlajših predvideva naslednje pare: Opicina -Don Bosco, Triestina - Olimpia, Portuale - Giarizzole, S. Vito - Čampi Elisi, Zaule - S. Sergio, Fortitudo - Primorje, Montebello - Breg, CGS - S. Andrea,
S.	Luigi - S. Giovanni.
Odbojka: v okviru memoriala B. Frandolič na Vrhu
Drevi polfinalni tekmi
V okviru memoriala B. Frandolič so v torek odigrala še srečanja druge skupine v moški odbojki, v kateri so bile zbrane ekipe O. Župančič - Štan-drež, Kras in moštvo iz Pevme - Oslav-ja. Prvo mesto si je zagotovilo prav slednje, medtem ko so drugo mesto zasedli fantje iz Štandreža. Tudi ta srečanja so bila precej borbena, a niso navdušila občinstvo. Naj omenimo še, . da so bile tekme odigrane v občinski telovadnici v Sovodnjah, ker nenaklonjeno vreme ni pač omogočilo, da bi Potekale na odprtem igrišču na Vrhu. Posamezni izidi:
Pevma - Oslavje — O. Župančič - Štandrež 2:1 (15:8; 12:15; 15:10)
O- Župančič - Štandrež — Kras 2:0 (15:13; 15:3)
Pevma - Oslavje — Kras	2:1
(15:7; 12:15; 15:6)
POSTAVE:
PEVMA - OSLAVJE: Grinovero, Prinčič, Sošol, Vogrič, Siviloto, Tomšič;
O. ŽUPANČIČ - ŠTANDREŽ: Basti-ani, Lutman, Brajnik, Gaeta, Zavadlav, Petejan;
KRAS: Krulc, Croselli, Devetak, Jarc, Ferfolja, Pahor.
Drevi pa bodo polfinalni srečanji, in sicer:
Ob 19.30 uri 01ympia - O. Župančič, ob 20.30 uri Pevma - Oslavje — Vrh.
Kolikor bo slabo vreme, se bodo tekme odvijale v telovadnici v Sovodnjah. (zf)
Množičnost in kvaliteta v Bazovici
Ta konec tedna so se športni delavci ŠZ Sloga poklonili spominu štirih bazoviških junakov s priredbo mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirjaza Pokal bazoviških junakov in Pohoda bazoviških junakov. Na startu slednjega se je zbralo več kot 80 udeležencev vseh starosti (na sliki desno), medtem ko se je odbojkarskega turnirja udeležilo šest ekip. Prvo mesto je, kot znano, osvojila šesterka Fužinarja z Raven, ki je v finalu tesno premagala Meblo, tretje mesto pa je zasedel Bor Friulexport, ki je presenetljivo premagala dvakratnega zmagovalca Koper (na sliki levo).
Massimo Raseni se uveljavlja v novem okolju
fe Saluzza, kjer je odgovoren za vse ladinske košarkarske ekipe, se nam ' oglasil bivši pomožni Jadranov tre-er Massimo Raseni, ki nam je v svo-prispevku orisal nove pogoje sla in načrte, ki jih imajo.
Ninil je skoraj mesec od dneva, ko !m iz Trsta krenil v lepo, prijetno |estece v Piemontu. Ob novih pogo-b dela, novem ambientu, novih sti-'Ulacijah, ni bilo časa za eventualno ^rnotožje. No, čeprav je naše društvo Saluzzo basket — majhno in tudi anska ekipa ni na zelo visoki ravni, 1 cilji, ki smo jih zastavili s predsed-IJc°m jasni: organizacija tehničnega rokovnega kadra, letni delovni pro-arn, ustanovitev najmanj desetih no--h centrov za minibasket, uveljavitev srh ekip, spoznanje našega društva Piemontu z vodstvom konferenc, ’toP v šolsko dejavnost. Zelo pester ^evni red za društvo, ki lahko računa 20 tisoč prebivalcev, torej takoj po prihodu, ko sem se _cselil v moj novi, lepi dom, nisem ^ci niti minute oddiha, saj so se tis-Pe konference so se kar sledile. , ° so obiski pri raznih občinskih Ornikih, županu in drugih politič-, osebnostih, dali še novega in sve-'jO® elana društvu, ki ni bilo nikoli .° ceklamizirano. Prihod nove osebe obrimi izkušnjami je v tem mestu al redek dogodek. Zato je bil že od
prvega tedna naprej tudi v kampu , ki sem ga v teh tednih organiziral, je bil prihod novih udeležencev kostan-ta, ki je stalno razveseljevala naše odbornike.
Program dela, ki sem ga pripravil, je bil takoj sprejet. Dali so na dve poglavji: tehnično in za centre minibasket. Zanimivo je, da bodo v teh centrih poučevale diplomirane profesorice ISES, ki bodo prav tako sledile načinu dela matičnega društva. Ti centri delujejo kot manjši samostojni klubi ali prav pod občinskim pokroviteljstvom, a vedno pod našo organizacijo. Delali bomo pravzaprav v vsakem mestecu v okolici, kateremu je Saluz-zo center. Tako računamo na vpis naj-
manj 500 minikošarkarjev, a kasnejše selekcije bodo dokazale dobroto izbire. Da se doseže tak interes za košarke, ni dovolj sama prisotnost na igrišču, reklama na časopisih ali po radiu. Tako smo s pomočjo deželnega šolskega skrbnika dosegli velik uspeh prav na šolskem področju. Telesno-kulturni program našega društva bo vnešen v šolski program vseh mest v okolici (oziroma, kjer delujemo s centri). Poleg tega v osnovnih šolah med urami telesne vzgoje kak naš profesor (ali bom to sam) vodil lekcijo, seveda pod nadzorstvom učiteljice.
V Piemontu, razen našega društva, nihče nima profesionalnega tehničnega vodje za mladinske ekipe. Prav zato je radovednost v deželi velika in v tem smislu bo celo košarkarska federacija 10. oktobra priredila v Turinu konferenco pod naslovom "Izkušnje mladih trenerjev na različnih področjih". Gosta večera bosta Cesare Pan-cotto (trener Reggio Emilie v A-l ligi) in podpisani.
Za konec bo v organizaciji društva ob 18., 19. in 20. v naši športni dvorani mednarodni košarkarski turnir, katerega se bodo udeležile mladinske ekipe Berlonija iz Turina, Stefanela iz Trsta, Lions Heigh School iz ZDA in Gibone iz Zagreba.
Torej, kakšna je razlika med slovenskimi in italijanskimi društvi? No, kot
prvo dejstvo, gotovo jasni pojmi, kakšno politiko slediti, da se dosežejo največji uspehi; sodelovanje profesionalnega trenerja le v delu z mladimi je naj višji dokaz. Nato bi omenil razliko v odločitvah: pri nas v Trstu, če je gre tudi za kako malenkost, potrebujemo najmanj dve seji, kdo in kaj bo za tisto zadevo odgovoren. Tu je drugače; predsednik in tehnični vodja imata glavno besedo in lahko odločata o čemerkoli: ostali odborniki imajo največje zaupanje v ti dve osebi. Odbor se sestaja enkrat mesečno in že naslednji dan je večina problemnov rešenih. Tretji in verjetno pekoči problem je veliko število panog, ki jih pri nas v Trstu imamo. Tu je edina konkurenca nogomet, vendar še večji problem je pomanjkanje športne mentalitete pri starših.
Košarkaški trenerji v Trstu bodo nadaljevali svoj trud kljub vsem težavam, ki se, kot vsako leto, ponavljajo. Pomanjkanje prostora, igralcev, žog, samih trenerjev in odbornikov: ko bodo v slovenskih društvih vsi ti pogoji v redu, potem bomo lahko vsako leto štartali na mesta, ki so se letos prvič pojavila. Prav zaradi vseh teh problemov, želim vsem košarkaškim delavcem, trenerjem in igralcem obilo uspeha ob začetku sezone.
Massimo Raseni
_________obvestila_____________
ŠD POLET
obvešča, da se bo 15. t. m. pričel tečaj kotalkanja za začetnike. Informacije in prijave na kotalkališču, Repentabrska ulica, vsak dan od 18. do 20. ure.
KK BOR —
ODSEK ZA MINIBASKET obvešča, da se bodo tečaji v mini-basketu pričeli v ponedeljek, 22. t. m. Vsi zainteresirani se lahko direktno vpišejo na treningih. Začasni spored: igralci letnika 1977 in mlajši v ponedeljek in sredo od 14.30 do 16.00; letnika 1975 in 1976 v torek od 14.30 do 16.00 in v petek od 16.00 do 17.00.
KK BOR
obvešča, da je sestanek odbora jutri, 12. t. m., ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« v Trstu.
SK DEVIN
obvešča vse člane in prijatelje smučanja, da bo v drugi polovici oktobra tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Smučarji bodo imeli na razpolago priznane učitelje. Za datum začetka tečaja in za razne informacije ter pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na odbornike ali vsak torek, od 20.30 dalje, na društveni sedež v Praprotu (tel. 200236).
KOŠARKARSKI
KLUB BOR
obvešča svoje mladince in člane, da bo zbor v ponedeljek, 15. t. m., ob 19.00 na stadionu »1. maj«.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizaci-' je in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir Za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
11. septembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ,„
rr~
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Kljub vojni se Irak razvija
Marcos »gost« Reagana
BAGDAD — Skoraj neverjetno je, da je Irak bogata država, kljub temu da je že več let v stalni vojni s sosednjim Iranom. Pa vendar je tako. Sodobni Irak trguje s petrolejem, kupuje orožje na bolj ali manj črni borzi, uvaža francoske parfeme in japonske magnetoskopske trakove, pa čeprav je res, da je marsikaj moč kupiti samo za dolarje v brezcarinski coni. Morda je tudi zaradi tega izredno živahna črna valutna borza, kjer je moč za dolar iztržiti iraški dinar, medtem ko so v uradnih menjalnicah potrebni za dinar kar trije dolarji. Kljub temu da je za menjavo na črni borzi predvidena visoka kazen, 15 let zapora, so Iračani pripravljeni na tveganje, ki jim lahko zagotovi ploščo s sodobno glasbo.
Z izbruhom vjne se je v Iraku naselilo mnogo delavcev iz tujine, predvsem iz Vietnama, Indonezije, Filipinov in Tajske. Vendar pa so v zadnjem času omejili izvoz valute in tako priseljenci ne morejo več pošilja-
ti denarja v domovino, zaradi česar nekateri zapuščajo državo. Vojna namreč stane in to je občutiti, pa čeprav Irak uspešno prodaja svoj petrolej. Istočasno pa v Iraku izkoriščajo druge energetske vire in tako je prav pred dnevi začel obratovati nov plinovod, ki povezuje državo s Kuvaitom.
Sicer pa se v Iraku ne bojijo, da bi zmanjkalo petroleja. Njihova rezerva znaša namreč 72 milijard sodov, poleg tega razpolagajo z dodatnimi 40 milijardami sodov. Minister za petrolej Al Uraibi poudarja, da bi rezerve lahko povečali na 160 milijard sodov in Irak je že seznanil članice OPEČ, da ne bo izvažal manj petroleja kot sosednji Iran.
Sicer pa je iraška strategija dosledno uperjena v preprečevanje Iranu, da bi izvažal petrolej. Iraški bombniki stalno napadajo petrolejske terminale v sosednji državi in streljajo tudi na ladje. Skoraj povsem so uničili terminala Siri in Lavan, tako da je moral
Iran zmanjšati izvoz za 200 tisoč sodov. Irak je skušal tudi vplivati na petrolejske družbe, naj bi ne trgovale več z Iranom, vendar doslej povsem brezuspešno.
Ob robu vojnih dogajanj pa se, kot rečeno, Irak modernizira. V zadnjih štirih letih so zgradili številne palače in ceste, mnogo je bilo tudi novih pobud na področju kmetijstva, predvsem novih namakalnih naprav. Izboljšal se je tudi življenjski standard in v trgovinah je moč najti vsega, povečalo se je število telefonov in televizorjev, v veleblagovnicah pa je vsega, vključno z italijanskim vinom, ki ga prodajajo po tri dinarje za steklenico.
»Zasluge« za vse to pripisujejo v Iraku Sadamu Huseinu, čigar portreti krasijo vse trge in ulice. Omenjajo ga kot zgled svobode in miru. Vendar pa se tudi Husein očitno boji. Po zadnjem atentatu nanj se ni več prikazal v javnosti in ga prebivalci lahko »obožujejo« samo na televizijskih ekranih...
VVASHINGTON — Bivši filipiftski predsednik Ferdinand Marcos biva že več kot šest mesecev v ZDA, točneje v Honoluluju, na Havajskih otokih. Po mnenju ameriškega urada za priseljence je obdobje dovolj dolgo, da bi strmoglavljeni diktator postal ameriški davkoplačevalec kot vsak drug tuj državljan, ki se ne mudi na ozemlju ZDA iz turističnih razlogov. Urad skuša uveljaviti stališče, po katerem naj bi Marcos bil navaden priseljenec brez ameriškega državljanstva, a zadeva je seveda nekoliko bolj zapletena.
»Ferdinand Marcos ne bo plačal niti ficka ameriškim terjalnicam,« je dejal polkovnik Arturo Aruiza, ki v havajskem izgnanstvu služi svojemu gospodarju kot glasnik. »Marcos ni katerikoli tuj državljan, marveč osebni gost predsednika Reagana.«
Možnost, da bi Marcos postal ameriški davkoplačevalec, ni zanimiva toliko zaradi vsot, ki bi jih moral plačati, kolikor zato, ker bi na tak način končno lahko ugotovili natančni obseg bogastva, ki ga je bivši filipinski predsednik nakopičil v ZDA. Lahko si je predstavljati, da bi to ne bilo všeč marsikomu, ki se ponaša z ameriškim državljanstvom. Na dan bi pač prišle tudi bolj ali manj umazane kupčije, ki so jih ZDA delale s svojim bivšim zaveznikom in o katerih se že tako precej ve. To najbrž zagotavlja Marcosu mirno spanje v večji meri, kot pa sporni status »gosta ameriškega predsednika«.
A to ni še vse. Zadevo namreč dodatno zapleta uradna zahteva novega filipinskega vodstva, naj Marcos vrne državi 504 milijonov dolarjev, katerih naj bi se nezakonito polastil. Ameriška administracija zahteve ne more kar tako spregledati, saj bi s tem lahko skvarila odnose z državo, ki še vedno sodi med njene zaveznice.
V Sovjetski zvezi
odkrili
star vodovod
MOSKVA — Sovjetski arheologi so v Uzbekistanu v Srednji Aziji odkrili vodovod, ki je bil zgrajen pred več kot 2 tisoč leti. Do odkritja je prišlo med kopanjem v bližini mesta Terme-za, na desnem bregu reke Amu Darja. Vodovod je dolg 2 kilometra, leži pa ob reki.
Naprava je zelo dobro ohranjena, saj je imela tudi »stroj« za dviganje vode iz struge na višino 10 - 12 metrov. Na ta način so dobavljali vodo nekaterim obrtniškim delavnicam, templju, veliki palači in številnim hišam v severnem delu mesta.
Agencija Tass pojasnjuje, da je to prvo tovrstno odkritje, saj so obstajale informacije o vodovodih v tisti dobi samo na osnovi starih zapisov. Tak vodovod naj bi bil na primer v mestu Marakandi, današnji Samarkandi.
V SZ zaskrbljeni zaradi širjenja vzhodnjaških mističnih doktrin
MOSKVA — Tudi v Sovjetski zvezi se je razširila moda vzhodnjaških mističnih doktrin. Zlasti yoga, zaradi katere so oblasti vedno bolj zaskrbljene. To je mogoče sklepati po tisku, ki temu pojavu posveča precejšnjo pozornost.
O tej temi sta se prejšnji dan razpisala kar dva ugledna časopisa. Moskovskaja Pravda objavlja zgodbo nedavno obsojenega "guruja", Sovjetskaja Rosija pa opisuje dogodov-ščine mladenke, ki ji ni uspela igralska kariera, pač pa se je z uspehom predstavljala kot poosebljenje znane popevkarice Pugačove, ki je med drugim živa in zdrava.
Moskovski inženir 45-letni Arkadi Grinblat se je proglašal za "guruja" in je pridigal "povezovanje z nadnaravnimi silami", v zameno pa je od svojih privržencev zahteval 12 rubljev. V nekaj letih je zbral 27.000 rubljev (60.000 milijonov lir). Obsodili so ga na pet let zapora, ker je ustanovil "neregistrirano versko sekto".
Na razpravi je moskovski "guru" poudarjal "materialistični" značaj svojega delovanja, ki je v "skladu s partijsko direktivo o vlogi človeškega dejavnika v socioekonomskem
razvoju družbe". Dodal je, da je s svojimi 300 privrženci "na daljavo skrbel za zdravje članov vlade". Sodnikov ni prepričal; zanje so njegove ideje mešanica hinavščine, svetohlinstva in nevednosti.
Sovjetskaja Rosija pa opisuje primer Helene Zakharove iz Gorkega, ki se je proglašala za utelešenje popevkarice Pugačove. Odšla je celo na njen dom in ji predlagala, naj bi skupno nastopili na pevski prireditvi, ker bi bil to "dogodek stoletja". Zenska je za evangelij sprejela ideje Sidorove pesmi Sedem dni na Himalaji.
Takšna nekritična in navdušujoča dela, piše list, ki se žal pogostoma pojavljajo v sovjetskem tisku, pospešujejo jogo in druge podobne dejavnosti. Za razliko od inženirja "guruja" je Zakharova od svojih privržencev zahtevala samo to, da ji vsak zbere po 12 novih članov.
Časopis pa je najbolj čudilo dejstvo, da so vsi ti nadangeli, Mohamedi in utelešeni Bude mladi ljudje, ponavadi univerzitetni študentje.
Doslej neuspešne arheološke raziskave Keopsove piramide
KAIRO — Zaenkrat ni še nobene sledi o bajnih zakladih, ki naj bi se. skrivali v tajnih ‘ sobanah največje egipčanske piramide, ki jo je dal faraon Keops zgraditi v bližini Kaira leta 2650 pred našim štetjem.
Skupina francoskih arheologov je namreč izvedla vrsto ehografskih poskusov z namenom, da bi ugotovila vsebino skrivnih soban, vendar zaenkrat ta naprava ni odkrila ne draguljev, ne zlata in ne nakita.
Na osnovi dosedanjih poskusov naj bi ugotovili le to, da so sobane v Keopsovi piramidi napolnjene s peskom. Vendar se francoska arheologa Gilels Dormion in Jean-Patrice Goidin nista vdala in bosta nadaljevala s svojim delom, tokrat z optičnimi napravami, s katerimi bosta lahko fotografirala vse, kar se skriva pod kupi peska.
trgovina »CONFEZIONI EX SCARPA«
TRŽAŠKA ULICA - SS 14
Ste dobro razumeli ? - Najvišja cena za posamezen kos je 10.000 lir!
Oddelek z obutvijo
COPATE
TELOVADNE COPATE ZIMSKI ŽENSKI ČEVLJI ZIMSKI MOŠKI ČEVLJI
nekaj primerov:
6.000 lir
10.000	lir
25.000	lir
35.000	lir