za državo SHS:
na nicsec......Din 20
za pol leta ..... »120 za celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din f;0 v inoserastvu. ... „ 80
V HODIM V sredo, dne 27. mala 1925. posamezna številka stane V3C DTif LClO U.
Cene Inseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3'— in 4-—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6"—.
Pri vcčjom naročilu popust
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v ooiovInL
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/III. Rokopisi
se ne vračajo: neirankirnna pisma se ne sprejemajo. Uredništva teieion 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Pred nekaj dnevi je v zagrebškem listu »Der Morgen« izrazil neimenovan >pedagog in prijatelj mladine" mnenja, da jo z ozirom na skrajno skromne razmere v našem osnovnem šolstvu neodložljiva zahteva vseh, ki se zanimajo za duševni razvoj našega m s oko nadarjenega naroda, da se čimprej ustvari državni šolski zakon. Med tem je po časopisnih vesteh predložil prosvetni min ster narodni skupščini načrt novega zakona za osnovne šole, katerega je sestavil Prosvetni svet v Belgradu. Slovensko javnost bi o njem ne vedela prav ničesar, ako bi njegovega besedila ne prinesla, predno je bil predložen narodni skupščini, belgrajska >Reč< (št. 337), ki vendar ni službeno glasilo ministra prosvete. Oni maloštevilni zaupniki gospoda prosvetnega ministra, ki so se sestali pred nedavnim časom v Učiteljski tiskarni, da premotre novi učni načrt, niso smatrali za potrebno, da obveste kot slovenski učitelji o glavnih točkah novega zakona slovenske starše, ki imajo vendar v prvi vrsti pravico, da izvedo, kakšen pouk in vzgojo hoče nakloniti njihovi deci gospod Pribičevič.
Tudi se niso v tej tako važni in za bodočnost tako važni zadevi zaslišali naši prvovrstni pedagoški veščaki in strokovnjaki na šolsko-upravnem polju, ki bi s svojim svetom preprečili marsikatero v načrtu nameravano določilo, ki bi se dalo na korist načrtu in na čast gospodov članov Prosvetnega sveta nadomestiti z boljšim ali sploh opustiti.
Načrt novega ljudskošolskega zakona je od prvega poizkusa, katerega je izdelal 1. 1919 takratni Prosvetni odbor, že tretji ponesrečeni poizkus, s katerim stopa naše prosvetno ministrstvo pred javnost in drugi, s katerim si drzne pred narodno skupščino. V bistvu so si vsi li poizkusi popolnoma enaki, najnovejši projekt pa se odlikuje po tem, da je pod silo protestov in dokazil, ki so se usipali na predzadnji predloženi načrt, prevzel nekaj manj pomembnih nasvetov in z besedilom prejšnjih poizkusov in starega srbskega ljudskošolskega zakona zverižil novi načrt, s katerim si naša naučna uprava ni postavila najčastnejšega spomenika na polju šolske zakonodaje.
Po členu 19. naše ustave naj sloni pouk na eni in isti osnovi, priličevaje se okolju, kateremu je namenjen. V tem določilu je zamišljen po našem mnenju državni okvirni zakon, v čigar širokem okviru naj bi se gibal razvoj osnovne šole v pojedinih pokrajinah, po pokrajinskih potrebah in tudi po svetovnem naziranju prebivalcev. Predložent načrt pa določeno izjavlja, da je pouk vsaj v prvih štirih razredih enoličen in da je naloga osnovne šole vzgajati mladino v duhu nacionalnega in državnega edinstva in verske strpljivosti ter širiti na tej podlagi prosveto in ustvarjati temelj za moralno in praktično življenje in izpopolnjevanje. Predno zavzamemo svoje stališče napram temu načelnemu določilu, se nam zdi potrebno, da pokličemo v spomin svojim čitateljem referat o narodnosti in državni zavesti na zadnjem katoliškem shodu, v katerem poziva referent učiteljstvo, da vzgajaj mladi naraščaj za dobre državljane, ki se zavedajo svojih državljanskih svoboščin in pravic, lepote državljanstva, pa tudi svetosti državljanskih dolžnosti in žrtev. To omenjamo, da se ne bode trdilo, da odklanjamo državljansko vzgojo. Nasprotno, mi hočemo in zahtevamo državljansko vzgojo naše mladeži v šoli, mi hočemo in zahtevamo, da se v šoli pri pouku in v vzgoji vzbuja v srcih naših učencev prava in nesebična ljubezen in spoštovanje do države kot naše skupne domovine. In ravno radi tega nam ne zadošča omenjeno načelno določilo o vzgoji v verski strpljivosti, ki je zgolj negativno, ampak hočemo, da se naša deca vzgaja kakor se je vzgajala skozi stoletja ludi odslej pozitivno v versko nravnem duhu, po določenih načelih naše vere, na katerih edino more sloneti trajna in požrtvovalna ljubezen do naroda in domovine. Trdimo, da edino na versko nravnih načelih naše vere, ki nas uči pokorščine do države. Da! Ta imajo sankcijo večnosti in so ostala neizpremenjena od početka do današnjega dne, dočim je nastalo in propadalo v teku časa brez števila eti-ških sistemov.
Na isti podlagi zahtevamo tudi vso moralno vzgojo naše mladine in njeno pripravo na praktično življenje in odklanjamo vsako drugo,
ki ne temelji na teh načelih, ker ogroža vso srečo naše mladine in našega naroda.
V osnovni šoli se bodo vzgajali naši slovenski otroci in razumljivo je samoobsebi, da hočejo stariši imeti svoje pravice pri šolski upravi. O teh novi načrt ljudskošolskega zakona ne omenja prav nobene, dasi krajnim šolskim odborom in oblastnim skupščinam skrbno zabičuje dve dolgi vrsti dolžnosti. Upamo, da se nam ne bo štelo v zlo, če poudarimo, da je bilo doslej v tem oziru boljše. Zastopniki starišev so v krajnih in okrajnih šol. svetih zastopali zahteve starišev in naše slovenske šole, kar je bilo le na korist šoli, in prav radi tega jj zlasti po deželi naše ljudstvo nosilo potrebne šolske davščine drage volje, ker so mu ostale ohraujene stare pravice pri šolski upravi. Odslei ne bo več tako. Novi načrt o osnovnih šolali je zasnovan na strogo centrali-stično-birokratski podlagi, tako da zastopniki davkoplačevalcev ne bodo imeli možnosti uspešno uveljaviti svojih zahtev in predlogov glede ustroja šole. Iz tega vidika so tudi primerno sestavljeni krajevni šolski odbori, ki so stopili na mesto krajnih šolskih svetov in oblastni šolski odbori, popolnoma brezpomemben nadomestek nekdanjih deželnih šolskih svetov, in okrnjen je obeh delokrog tako, da je njihova edina važna naloga priskrbeti in skleniti vsa sredstva za vzdrževanje šole, ki bodo tvorila občutno breme, ki se bode navalilo na že itak preobremenjena ramena naših davkoplačevalcev.
In ta bremena ne bodo neznatna. Poleg državnega davka, predvidenega vsako leto v državnem proračunu za prosvetno ministrstvo — v letu 1924-25 ga je bilo okroglo 530 Din za celo državo —, bo moral naš davkoplačevalec plačevati šolske davščine, kakor jih bo sklenil krajni šol. odbor za vzdrževanje šole (šolske potrebščine, poprave na šol. poslopju itd.), dalje davščine, kakor jih bo sklenil oblastni šol. odbor pod najrazličnejšimi naslovi, skrbeti bo moral po določilih te^a zakonskega načrta za potrebno kurivo ne le za šolske prostore, ampak tudi za kurivo (20 kub. metrov drv) za vsako učno moč na šoli in brezplačno udobno stanovanje za šol. voditelja in vse učne moči na šoli. In to, kar smo našteli, ni še vse. Za to pa naši davkoplačevalci ne bodo imeli nobene druge pravice, kakor plačevati in molčati. Jasno je, da bo zanimanje staršev za šolo začelo pojemati in nastala iz že itak napetega razmerja neka mržnja proti učiteljstvu, v katerem bo videlo ljudstvo na deželi edinega neomejenega gospodarja šole. To pa ne bo niti učiteljstvu niti šoli na korist, marveč na škodo.
Tak je tedaj naš najnovejši načrt zakona o osnovnih šolah, s katerim stopa gospod Pribičevič pred narodno skupščino. Vrlin njegovih nismo našteli, ker jih ni, omenili smo samo nekaj njegovih glavnih napak v nadi, da se bodo dale še o pravem času popraviti, ali pa da izgine tudi ta načrt v arhivih narodne skupščine in napravi prostor drugemu boljšemu, ki ga bodo zamislili in ustvarili pravi strokovnjaki iz cele države, ki bodo imeli poleg globokega strokovnjega znanja razumevanje in čuteče srce za to, česar si želi ljudstvo od šole za svojo deoo.
AKCIJA ZA SPORAZUM SE NADALJUJE. - DVE ZNAČILNI AVDIENCI PRI KRALJU. VPRAŠANJE PAŠIČEVEGA NASLEDNIKA.
Pulj, 26. maja. (Izv.) Včeraj ob pol t. pop. je na parniku »Eneo« dospela v Pulj jugoslovanska delegacija za konferenco, ki ima nalogo, da reši vsa vprašanja, tičoča se gospodarskih interesov pokrajin, okrajev in občin, katerih teritorialne meje so se povodom razmejitve temeljem rapallske pogodbe izpremenile. Delegacijo so pozdravili zastopniki italijanskih oblasti. Delegati so se nastanili v hotelu Centrale. Ob 6. zvečer se je sešla konferenca na prvo sejo, kjer so se izvršile običajne formalnosti. Italijo so zastopali sen. Chersich, vit. Fa-rina, prof. Draghicchio, vit. Lanza, vit. Stefe in vit. Bollis, Jugoslavijo pa dr. Laginja, dr. Tri-najstič, don Andrejčič, dr. Zuccon, dr. Anton-čič in dr. Jelušič. Na pozdravnih besedah sen. Chersicha se je zahvalil dr. Laginja in izrazil prepričanje, da bo potekalo delo konference v popolnem sporazumu. Za predsednika konference je bil na predlog dr. Laginje izvoljen sen. Chersich, Nato so določili delovni program. Danes dopoldne je konferenca začela z rednim delom.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Položaj je po Pašičevem govoru in po dogodkih, ki so mu sledili, postal jasen. Že včeraj smo dejali, da je treba pri ocenjevanju tega Pašičevega nepričakovanega odpornega nastopa imeti p rž d očmi predvsem to dejstvo, da se je drugi ustavni faktor živahno zavzel za ustvarjenje nove kombinacije in da pomeni Pašičev nastop spor med njim in drugim ustavnim faktorjem. Isto ugotavlja današnja, dvorskim krogom zelo blizu stoječa »Politika«, ki označuje ta položaj tako-le:
»Kakor se glasijo informacije ljudi, poučenih o tipičnih političnih vprašanjih, se je kralj večkrat in ob raznih prilikah v zadnjem času izjavil za sporazum. P. Radič je večkrat šel ua dvor, kjer mu je kralj, zdi se, isto rekel. Vendar Pašič sedaj zavlačuje to vprašanje in odlaša sporazum. Da li je to spor med kraljem in g. Pašičem? Kako je? Zakaj g. Pašič ne izvaja konsekvenc? Ako nasprotno tudi g. Pašič želi sporazum, zakaj ga odlagamo?«
Tako je sedaj ta stvar. Huronsko veselje in zmagoslavje samostojnih demokratov sioii na šibkih nogah. Ta »zmaga« jih bo popolnoma odtujila tudi cd onih krogov, za katere vedno trde, cla stoje na njihovi strani. Neglede na Pašičev nastop in na vpitje samostojnih demokratov pa se akcija za vstop radičevcev v vlado nadaljuje na odličen in očrten način. Opoldne po končani skupčinski seji sta bita klicana v dvor skupščinski predsednik Marko Trifkovič in predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič. Kralj je oba radikalna prvaka pridržal na kosilu. V dvoru sta ostala do 3. ure popoldne. O značaj ti te avdijence so si edini vsi politični krogi. Po njih mišljenju pomeni začetek razpleta krize, ki se sicer formalno še ni začela, je pa z Pašičevim odklonilnim stališčem stopila v Stadij, ko je treba misliti že na to, kdo bo prevzemal Pašičevo dedščino in poiskati primernega naslednika, če bi se Pašič v odločilnem trenutku ne premislil in na ljubo oblasti samega sebe ne de-mentiral. Ta kombinacija se je danes največ vzdrževala glede na ti dve avdijenci. Kar se Pašiča samega tiče, se naglaša, da je že večkrat v svojem življenju na sličen način prakti-ciral, vendar je veliko vprašanje, če se mu bo to tudi sedaj posrečilo. Razplet položaja gre trenutno mimo njega in krona se na predlog
skupščinskega predsednika informira o razpoloženju radikalnega kluba od klubskega predsednika,ne pa od predsednika vlade. Jasno je, da stvarno razpoloženje kluba ni identično s Pašičevim razpoloženjem. Zato je prva Živkovičeva avdijenca še bolj značilna.
Kakor rečeno so nekateri krogi mnenja, da postaja vprašanje Pašičevega naslednika aktualno. V prvi vrsti se ponovno imenujeta oba prvaka, ki sta bila sprejeta v to pomembno avdijenco. Marko Trifkovič je lani igral' mandatarja radikalnega kluba, ko je šlo za ustvarjenje parlamentarne kombinacije, ki naj bi pripravila vse potrebno za sporazum. Ker je Trifkovič znan kot intrasigentni Vele-srb, ne pride vpoštev, ker dosedaj nikdar ni pokazal nobene naklonjenosti za Slovence, zato se ne more šteti med resne kandidate. Pa ludi sam izjavlja, da radi slabega zdravja ne bi mogel prevzeti tako naporne naloge.
Ljuba živkovič je bil ob priliki ponovno vrnitve v politično življenje označen kot naslednik. Zdi se pa, da položaju ne bo kos, ker vsled dolgoletne odsotnosti premalo pozna nove faktorje. Gotovo pa je, cla on ne soglaša s Pašičem. V radikalnem klubu je že ponovno kritiziral tendence sedanje vladajoče klike.
Zelo mnogo se imenuje dr. Momčilo Nin-čič kol popolnoma nevtralna osebnost, glede katerega se trdi, da vživa največ zaupanja krone. On ie tudi eden izmed onih redkih politikov, ki ni skoro nikjer osovražen. Edino v radikalnem klubu je premalo intimen, ker se je kot zunanji minister preveč odtujil klubo-vemu življenju in posameznim intrigam klu-bovega življenja.
Največ se imenuje Ljuba Jovanovič. Dasi« ravno se je navidez popolnoma umaknil, se mu vendar pripisuje najvažnejša vloga pri ustvarjanju sedanjega položaja, kar je razvidno iz ostrih napadov, ki jih vsakodnevno pri-občuje. »Balkan«, ki je pod komando dr. Ve-lizarja Jankoviča, ki je še vedno najzvestejši Pašičev človek.
Seveda so to kombinacije, katere je treba beležiti, ker je med radikali opažati precej razdvojenosti in vznemirjenosti vsled dnevnih dogodkov. Na drugi strani pa ima Pašičevo odklonilno stališče težek odmev tudi v Radi-čevih krogih.
Seja epozic
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Popoldne je bila seja bloka narodnega sporazuma. Od hrvatskega seljačkega kluba se je udeležil seje namesto odsotnega Pavla Radiča dr. Trumbič. Sklenjeno je, da se skliče za prihodnje dni seja širšega odbora bloka, na kateri se bodo razčistila nastala nejasna vprašanja in da se vpostavi jasna in enotna opozicionalna politika. Ta prilika se bo tudi uporabila, da se opozori javnost na Pašičevo politiko proti sporazumu, na uvajanje strankarstva v vse panoge državne uprave, na neurejene finance in na preteče nevarnosti v naši internacionalni politiki.
HSS nezadovoljen s
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Veliko pozornost je vzbudilo v političnih krogih, da je Pavle Radič nenadoma odpotoval v Zagreb, četudi bi moral ostati v Belgradu, ker mu je napovedana avdijenca. Pavle Radič je bil pozvan v Zagreb, potem ko je po nekem posredniku javil Radiču o poteku seje kluba HSS. Pavle Radič je takoj odpotoval v Zagreb in preko svojega prijatelja prosil na dvoru, da mu avdijenco prestavijo na jutri. Na klubovi seji, kateri je predsedoval nekaj časa Kovačevič, nekaj časa pa Bazala, je prišlo do burnih prizorov. Vsi člani so izražali veliko nezadovoljstvo, dia vodi politiko Pavle Radič, ki je usmerjena na osvobodlitev Radiča, na lastno pest, da ne obvešča kluba o svojih korakih, da izvedo člani zanje šele iz časopisja in od drugih klubov. Tudi s poliitko mešetarjenja ni klub zadovoljen. Značilna pa je izjava Radičevcga kmebskega poslanca: »Ko so nas kmete bati-nali, ste učili, da moramo klicati »Živio re-
publika!«. Sedaj pa, ko nekateri gospedje trpijo, pa plazijo ponižno okoli Pašičeve brade in mu žrtvujejo ves svoj prejšnji program.« Klub je po sličnih izjavah soglasno izrazil željo, da se vodi Hrvatov dostojna politika, za kar nudi najboljšo priliko Pašičevo obotavljanje, da se verificirajo Radičevi mandati. Kazalo se Je na Pašičevo zagrizenost, ki še vedno sumniči Radičeve poslance, dočim kralj svobodno sprejema Pavla Radliča, čigar mandat je tudi osporjen. Pavle Radič se bo jutri vrnil. Klubu bo sporočil mišljenje Stjepana Radiča o nadaljni klubovi taktiki. Misli se, da se bo taktika spremenila in da se bo pričela živahna borba za verifikacijo mandatov.
Seja narodne skupščine.
Hrvatski poslanci burno protestirajo proti dnevnemu redu. — Ločeno mišljenje Jugoslo-vanskega kluba glede zakona o kmet. kreditih
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Na današnji skup ščinski seji je zopet prišlo do malo burnejšit prizorov, ki so jih tokrat izzvali prvaki hrvat-skih poslancev. Skupščina je začela z običajn< zamudo, ker je prišlo na sejo premalo poslancev vladne večine. Pred prehodom ni dnevni red je govoril poslanec dr. Š u p e r i • n a (radičevec). Nastopil je proti temu, da ni kot prva točka postavljeno na dnevni red poročilo anketnega odbora, ampak zakon < kmetijskih kreditih, kar je tembolj čudno, kei je ta zakon velike važnosti. Poslancem bi s< morala dati prilika, da pri glasovanju o njen vsi sodelujejo. Listi pišejo, pravi Šuperina da želi predsednik vlade videti hrvatske po slance na delu. Mislim, da se bo to storilo ako se na dnevni red kot prva točka stavi po ročilo anketnega odbora.
Dr. Trifkovič odgovarja, da je dnevni red že sprejet in da je postavljena kot prva točka
zakon o kmetijskih kreditih, ker je bila sprejela njegova nujnost. Hrvatski poslanci burno protestirajo, češ, da je verifikacija mandatov prvo delo skupščine. Radi tega pravi predsednik, da no dovoli kršenja poslovnika in da naj Šuperina stavi svoj predlog na koncu seje, ko se bo ugotovil dnevni red prihodnje •••je. Opozicija zahteva, da se o predlogu glasuje. Po daljšem prepiru je predsednik predel preko tega na dnevni red. K prvi točki ■;o ! :i:i v razpravi o zakonu o kmetijskih kredit i u p;očitana obširna ločena mišljenja opozicije, med drugim ločeno mišljenje Jugoslov. kluba, katerega je prečital poslanec Pušenjak. Nato je dobil besedo minister za po-ljedelst vo Krsta Miletič. V svojem govoru je naglašal, da je zakon nujen in da prosi za soglasen sprejem. V govoru ni navedel nobenih novih motivov za tendence zakona.
Seja je bila ob pol 1 zaključena. Prihodnja se vrši jutri ob 10 z istim dnevnim redom.
Važna seja fin. o?itora.
Zahtevajo se novi krediti. — Minister Žerjav eahteva 1,600.000 Din za cesto na Avalo. — Za Slovouijo ni nobenega kredita. — Finančni minister priznava obupno stanje državnih financ in priporoča največje štedenje. — Prebivalstvo ne prenese več novih davkov.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Popoldne se je vršila seja fin. odbora. V njej bi se morala vršiti razprava o nekaterih novih kreditih in o predlogu fin. ministra glede varčevanja. V odobritev je bilo fin. ministru predloženih več kreditov in Blairovo posojilo. Opozicija je ostro nastopila in kritizirala vladno finančno politiko. Vlada zahteva 3 milijone 600 tisoč dinarjev za belgrajsko vseučilišče, za druga nič, za cesto na Avalo se zahteva 1 mi-Hjon 600 tisoč. Posl. Pušenjak je upošte val zahteve za belgrajsko vseučilišče, obenem pa je zahteval kredite za ljubljansko in zagrebško vseučilišče. Opozoril je na ceste v Sloveniji, posebno na prispevke cestnim odborom, za katere vlada ni določila nobenih kreditov.
Dr. Kulovec ostro biča politiko napram prečanom, katerim se ne dajo sredstva za vzdrževanje tistega, kar smo z velikimi stroški ustvarili. Ugotovi, da plaža Slovenija več kot šestino vseh državnih davkov, nazaj pa ne dobi niti za svoje potrebe. Biča, da sla za nove davke glasovala Slovenca Žerjav in Pivko, nista se pa zavzela za zahteve Slovenije. Vsi člani fin. odbora, tudi radikali so se čudili, da zahteva minister Žerjav za cesto na Avalo, ki po mnenju Srbov služi za izletnike, avtom ubil iste in večino bogatih kapitalistov, kredita 1 miljon 600 tisoč, ker je cesta bila 1. 1921. v dobrem stanju, pa je vsled zanikamosti merodajnih činiteljev propadla.
Po odhodu fin. ministra je tajnik fin. odbora prečital sledeče pismo fin. ministra:
G. predsedniku finančnega odbora. Gospod predsednik! Krediti, ki so odobreni z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesce april—julij t. L, veljajo do konca julija t. 1. Do konca avgusta mora biti dokončan proračun za 1. 1925-26. ali pa je treba odobriti nove dvauajstine. Naj nastopi ta ali drugi slučaj, brez dvoma je davčna obremenitev ljudstva dosegla svoj maksimum in ne more se več misliti na uvedbo novih davkov, doklad, pristojbin in temu sličnih davkov. Železniške in poštne tarife so že dovolj visoke. Na nova davčna bremena ni mogoče misliti, ampak se dosedanji odobreni krediti tako težko pokrijejo s proračunskimi dohodki, da se mora misliti na zmanjšanje že odobrenih kreditov. Samoposebi nam prihaja princip najstrožjega varčevanja. Ta princip mora biti najvažnejša naloga fin. politike kralj, vlade in narodne skupščine. V tem pogledu ima najvažnejšo vlogo skupščinski fin. odbor.
Radi tega imam čast apelirati na člane frn. odbora k sodelovanju, da se v vseh pa-
nogah drž. uprave in ministrstvih prične z varčevanjem in da se državni izdatki zmanjšajo na najpotrebnejše. Ako s tem takoj naj-energičnejše ne začnemo, bo prišlo ravno težje proračuna, kakor tudi s težavo začeto zdravljenje naših državnih financ na tehtnico.
Prišel je trenutek, da fin. odbor v tesnem sodelovanju s kralj, vlado izvrši vlogo tistih komisij ali komisarjev, ki so v raznih državah imele dolžnost varčevati v drž. gospodarstvu. Ako bo to delo fin. odbor vršil vestno, hitro in odločno, bo to njegovo delo epohainega pomena za bodočnost naših financ in za gospodarsko napredovanje našega ljudstva.
Prosim Vas, gospod predsednik, da izvolite postaviti to vprašanje na dnevni red prve prihodnje seje fin. odbora, da se bo lahko o njem debatiralo in sklenilo potrebno.
Sprejmite, gospod predsednik, tudi pri tej priliki izraz mojega posebnega spoštovanja!« Podpisan dr. M. Stojadinovič s. r. fin. minister.
Iz tega pisma je jasno razvidno, da minister sam priznava obupno stanje državnih financ in ugotavlja, da ne more obstoječih davčnih bremen več povišati, ker je ljudstvo z njimi že preobloženo in prosi fin. odbor, da potmaga z največjim varčevanjem spraviti finance v red. To pismo je veliko zadoščenje za člane opozicije, ker je minister priznal, da so bila izvajanja opozicije v fin. odboru od 1. 1921. dalje pravilna, da je pravilno presojala finančni položaj. Obenem pa so zaušnice demokratom Žerjavu in Pivku, ki sta glasovala za vse ogromne in nepotrebne izdatke brez pomisleka, ali morejo naše finance, ta ogromna bremena prenesti ali ne.
Na jutrišnji seji bo fin. odbor razpravljal o tem predlogu fin. ministra. Radovedni smo, ali bo dr. Pivko glasoval za nove izdatke, ali se bo potegnil za potrebe Slovenije.
Več važnih predlogov dr. Hodžarja sprejetih. — Burna debata o členu 35. glede disciplinarnih krivd vpokojenih sodnikov.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Odsek zakonodajnega odbora za proučevanje zakonskega načrta o sodnikih je imel danes sejo. V razpravi je prišel do § 37. Ti paragrafi govore o vpokojitvi in odgovornosti sodnikov. Debata je bila ostra. Poslanec H o d ž a r je kritiziral določbo, da sodnik izgubi službo tudi v slučaju, če se 10 dni po premestitvi ne javi na službo v novem kraju. Ta določba ni popolnoma v skladu z ustavnimi določbami nepre-mestljivosti. Načrt se namreč ne izraža jasno, da je mogoča premestitev samo s pristankom sodnika. Večina je ostala pri svojem predlogu. Odbila je tudi predlog, da se sodnikom odvzame v gotovih slučajih pokojnina. Dr. Hod-žar predlaga, da se omenjenih 10 let za službo točneje stilizira, kar je bilo sprejeto in se glasi dotični predlog: »Deset let službe, ki se po splošnem uradniškem zakonu vračunavajo v pokojnino.« Pri razpravi o odgovornosti sodnika sta dr. Polič in dr. Hod žar prodrla s predlogom načelne važnosti, da je za vsako škodo najprej odgovorna država, nato šele sodnik, toda samo državi, ne privatnikom. Privatnik se mora držati glede škode samo države. To načelo se je s primernimi spremembami sprejelo. Dr. Hodžarjev predlog, da gre sodniku po tridesetih letih za pokojnino celoten sodnijski dodatek, je bil odbit. Sicer se načrt ni bistveno spremenil. Burna debata se je vnela pri členu 35., ki je dobil popolnoma politično tendenco. Ta člen govori o disciplinarnih krivdah sodnikov, za katere je eden prihodnjih členov določil razne kazni. Dr. Polič in dr. Hodžar sta hotela doseči, da bi spadali tudi vpokojeni pred disciplinarno sodišče, ki je sestavljeno iz sodnikov, da pa velja glede disciplinarnih krivd za vpokojence obči uradniški zakon. Ta predlog je bil najprej sprejet, pozneje pa je vladna večina o
njem otvorila debato, omenjeni predlog odbila in določila, da velja člen 35. tudi za vpokojene sodnike. Gre za politične tendence, ker tretja točka tega člena šteje med disciplinarne krivde tudi načelno izpovedovanje o državnoprav-nih vprašanjih itd. To ima smisla za aktivne, ne pa za vpokojene, da ti ne bi smeli javno povedati svojega političnega prepričanja, ako se nočejo postaviti v nevarnost, da bodo celo izgubili pokojnino, če bi se n. pr. javno priznavali za federalistično, republikansko ali podobno ureditev države. Opozicija je izdelala svoje lastno mišljenje. Vsa zadeva se bo še enkrat obravnavala v plenumu. — Na jutrišnji seji se bo najbrž pričela debata o plačah in sodniških dokladah.
VPRAŠANJE GALICE.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Na vprašanje poslanca P u š e n j a k a je minister za železnice izjavil, da bodo naši kmetje mogli dobiti galico, ko pride v veljavo nova tarifa, ki je popolnoma izdelana in bo v najkrajšem času objavljena. V njej pride do klasifikacije tako, da se galica v bodoče ne bo odpremljala po razredu I., ampak II., kar znaša 50% popusta na voznini po železnicah.
KOVANI DENAR.
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je minister Stojadinovič poročal o kovanju denarja, katerega prva pošilja-tev bo v kratkem prišla.
ČETRT MILIJONA KRON STROŠKOV ZA
ANKETNO KOMISIJO V ZAGREBU!
Belgrad, 26. maja. (Izv.) Na današnji seji administrativnega odbora se je ugotovilo, da je stalo potovanje anketne komisije v Zagreb 69.000 dinarjev, nad četrt milijona kron. Člani opozicije so proti takemu zapravljanju denarja •ostro protestirali, Pridružila sta se ji dva radikala. Vsled tega so črtali precejšen del potnih stroškov, ki so se zaračunali in bodo morali člani anketne komisije denar vrniti narodni skupščini.
Francozi v baroku.
Pariz, 26. maja. (Izv.) Boji v francoskem delu Maroka so končani. Mesto Fez je izven nevarnosti. Francoske čete zasledujejo Abd-el-Knimove pristaše.
Rim, 26. maja. (Izv.) Italijanski listi priob-čujejo vsebino pogovora z danskim princem Aage-jem, ki ima v francoski armadi čin kape-j tana. Princ se je udeležil bojev z Marokanci I in je povedal, da so marokanski vojaki izbor-no organizirani. Posebno spretno se znajo skriti, da streljajo iz zasede. Njegova stotnija je izgubila v nekem boju 106 legijonarjev, večinoma Nemcev. Tujska legija ima strašne izgube. Sovražnik je sicer premagan, ni pa še raz-orožen. Posebno se odlikuje maroška redna armada, ki šteje okoli 20.000 mož.
Potres na Japonskem.
London, 26. maja. (Izv.) »Associeted Press« poroča iz Tokia, da sta dve tretjini mesta Toiooko porušeni. Uničenih je nad 3000 hiš. V okrožju Tayima je nad 300 mrtvih in okoli 1000 oseb ranjenih.
MUSSOLINI IN D' ANNUNZIO.
Rim, 26. maja. (Izv.) Mussolini se je z malim spremstvom z nekega stranskega kolodvora odpeljal iz Rima k d' Annunziju na obisk. Pri tej priliki bo prevzel od d' Annunzija vilo Thode, ki je proglašena za državno last. D' Annunzio pride koncem meseca v Rim, kjer bo pozval vse nacionalne stranke na so delovanje.
KALFOV POTUJE.
Dunaj, 26. maja. (Izv.) Bolgarski minister vnanjih zadev Kalfov je dopotoval iz Rima na Dunaj in po kratkem odmoru v bolgarskem poslaništvu nadaljeval svojo pot v Prago.
Spomini na t žolgerja
Vživali smo akademski četrt med 12. in IS. uro: kadilci v predsobi, nekadilci v predavalnici št. 90 univerze. Profesor Žolger je imel to uro predavanje in imeli smo občutek: pri Žolgerju se pozabi, da opoldanski zvonovi vabijo ljudi h kosilu.
Vstopil je kakor vstopi strogo usmerjen znanstvenik — z istimi potezami na obrazu, tako da vprašanja, ali je gospod profesor dobre ali slabe volje, sploh nismo nikoli sprožili; isto geste so se ponavljale pri odložitvi palice in klobuka, iste pri uvodu predavanja: Gospoda...
Mi smo zadnjič ugotovili« — ga je kdo izmed nas napol glasno prehitel. Gospod profesor je s takim uvodom vedno začel.
: Elementi pravne norme — Zveza primarno in sekundarne norme ... torej ako subjekt S, ne nrestira dolžnega zadržanja, naj utrpi represijo subjekta S2...«
Že neto uro! Pogledavali smo v indekse, kjrr smo bili vpisali: Žolger: Mednarodno pravo ...
Proti koncu semestra smo prišli šele k mednarodnemu pravu. Tedaj je imel vsak izmed nas veselo spoznanje, da nam je profesor dal temeljne iuridične pojme. Zdaj smo šele ra: umeli, kaj je »jus« sploh — in pri študiju mciinarodnega prava po drugih avtorjih pred issiii in rigpiozi smo razumeli nieeovo neoii-
cielno priporočilo: »Literatura mednarodnega prava je ogromna. Sodelovali so pri njej vsi narodi. Za študij vam bi mogel kvečjemu priporočiti Ronfilsa kot takega, ki vam bo še najmanj škodoval...«
Vedno bolj smo spoznali, kako silno nam je profesor razširil iuridično pojmovanje!
Kakor zdravnik nam je neusmiljeno seciral neharmonično telo mednarodnega prava in državnopravnega znanstva nemške literature: mednarodno pravo sploh ni pravo; je pravo, toda le zunanji del državnega prava; je v pariteti z državnim pravom.
S skrajno logiko nam je dal pregled njih del in razumeli smo profesorja: »Vse to, vidite gospoda, je odtod, ker gospodje sistema ne poznajo. To ni sistem, to je kolobocijak
Lahek nasmeh je šel po predavalnici in g. profesor je opazil to in ponovil: »Da, sistema nimajo!«
Skonstruiral nam je iz mednarodnega prava iuridičen pojem države: »Pravna zajednica, ki sme vse pravno kvalificu-ati, kar ni že po mednarodni normi pravno kvalificirano...«
G. profesor nam je narekoval novo poglavje : Vazalat — protektorat... Beležili smo za njim le konkretne točke, o pravni strani smo bili že v naprej gotovi, odgovor si je vsak sam dal z lahkoto iz Žolgerjevega sistema. V dve-urnem predavanju smo prehodili osvobodilno pot balkanskih narodov: ne dogodke — ampak kompetencel Kako drugače smo pojmovali ves ta narodnostni bail-
Res! Tudi g. profesor sam se nam je zdel, kakor da ima nekje pred očmi neko točko, iz katere vrejo po neizprosni poti logike vsa izvajanja. Bili smo kakor popotnik, ki iz sence opazuje pramene iz solnčne oble!
Bore odmerjene obligatne ure iz mednarodnega prava smo si sami pomnožili. Sistem moramo predelati do konca! Čutili smo, da nam bi sicer nekaj manjkalo pri kvalifikaciji diplomiranih pravnikov, če ne bi odnesli iz univerze celega njegovega sistema. In g. profesorja je bilo treba poslušati!
Njegov silen sistem pa je prišel v veljavo v nas pri študiju drugih pravoslovcev: kakor da študiramo naštevanje...! in pozualo se nam je takoj, da smo Žolgerjevil
Od nas je zahteval, da študiramo in hodimo k predavanju.
»Gospoda! Narod vzdržuje s težkimi žrtvami našo univerzo in učitelje. Smatram, da že čut hvaležnosti napram narodu vam veleva, da uporabite ta leta študiji ...< in ni povedal, pa razumeli smo mi: »Za vas je vse moje znanje, bočem vam dati sistem, hočem vas uvesti v iuridično pojmovanje!« In ko je videl, da je glede tega dosegel svoj namen, je dal tudi on izraz v novo vzpodbudo: diligentissimel
Ustvaril si je geueracijo, ki se bo z hvaležnostjo in spoštovanjem ob spominu na akademska leta vedno spominjala svojega velikega mojstra — profesorja Zolgerjal
Bivši učenec.
Praga, 26. maja. (Izv.) Bolgarski minister Kalfov je danes prišel v Prago.
SMRTNE OBSODBE V ^SOFIJL
Sofija, 26. maja. (Izv.) Kralj je podpisal smrtne obsodbe nad atentatorji v cerkvi Svete Nedelje.
Sofija, 25. maja. (Izv.) Jutri ali pojutrišnjem bodo obešeni Friedmann in ostali na smrt obsojeni atentatorji.
TAJNA REVOLUCIJONARNA ORGANIZA.
CIJA V ANGORL
Carigrad, 26. maja. (Izv.) Policija je izsledila v Angori veliko revolucionarno zarotni-ško organizacijo, ki je stala v zvezi tuidi z vstaši v Kurdlistanu.
NEMČIJA PROTI VOJNI S PLINI.
Ženeva, 26. maja. (Izv.) Na konferenci za ureditev mednarodne trgovine z orožjem je izjavil nemški zastopnik Eckardt, da je Nemčija pripravljena podpisati vsako mednarodno pogodbo proti vojni s strupenimi plini. Ta izjava je vzbudila veliko senzacijo. To izjavo je podal nemš1 • zastopnik pod vplivom govora ju-goslovar.c,. ;ga zastopnika, ki je Nemčijo naravnost pozval, naj da tako izjavo,
BIVŠI POSLANEC BAERAN POBEGNIL.
Karlovi vari, 26. maja. (Izv.) Bivši nemški državni poslanec Baeran je iz Karlovih vari, kjer je bil konfiniran, pobegnil v Nemčijo.
Govor Nikole Pašiča v radikalnem klubu je izzval velik vtis in obširne komentarje v vseh političnih krogih. Komentarji so pa zelo različni, kar je naravno, ker oficijelnega besedila Pašičevega govora niso izdali, v radikalnem klubu pa je govoril Pašič tako tiho fn slabotno, da ga je mogla slišati in razumeti le njegova najbližja okolica. Podatki o Paši-čevem govoru so torej zelo nezanesljivi, ker temelje le na prostem spominu nekaterih članov radikalnega kluba. V glavnih točkah se podatki ujemajo, v podrobnostih pa se pre> cej razlikujejo.
Radikalno glasilo »V r e m e« poroča o Pašičevem govoru sledeče:
»Za pravilno ureditev razmerja med radikali in radičevci je treba še nekaj točk pojasniti in zato hoče g. Pašič dobiti čas z odlaganjem verifikacije spornih mandatov. Delo za sporazum naj bi se nadaljevalo, oficijelna pogajanja pa bi se začela, ko bo prišel čas za to. G. Pašič ni nikjer omenil samostojnih demokratov, verjetno pa je, da pomeni prvi del njegovega govora, v katerem namigava na odlaganje verifikacije anketiranih mandatov, neko popuščanje napram stališču g. Pribičeviča.
Zato smatrajo, da bo ostalo razmerje med radikali in radičevci še nekaj časa neurejeno. Na eni strani morajo radičevci dokazati, da je njihova nova politika iskrena in nespremenljiva, na drugi strani pa je treba počakati, da se v narodnem bloku" izkristalizirata dva določna tabora, za sporazum in proti njemu. G. Pribičevič je proti sporazumu, en del radikalov pa dela za sporazum. Te dve stališči se morate razviti do kraja in ko bo položaj v narodnem bloku jasen, se bo g. Pašič mnogo ložje opredelil.«
Zagrebški dopisnik »Vremena« pa poroča svojemu listu iz Zagreba:
Na poročilo zagrebških listov, da je sporazum že gotov, je izjavil neki zelo dobro informirani politik HSS, da so vse vesti o že doseženem sporazumu pretirane. Po vsem, kar da je njemu znano, bo sestava vlade RR odložena še za dolgo časa, mogoče do jeseni. G. Pašič doslej s P. Radičem o vstopu radičevcev v vlado sploh ni govoril, pač pa je govoril o tem P. Radič z nekaterimi poslanci radikalne stranke. Ti razgovori pa niso bili olicijolni in njihov namen je bil le sondirati teren za sporazum.«
»Politik a«, ki je na glasu, da ima dobre zveze z dvorskimi krogi, piše:
»Govor g. Pašiča je napravil konec ne gotovosti v vprašanju sporazuma med radikali in radičevci. G. Pašič je ugotovil, da je za sporazum, toda sedaj je še prezgodaj. To se pravi z drugimi besedami, da je sporazum, ki mu pa Pašič ne nasprotuje, za nekaj časa odložen.
V današnjem radikalnem klubu sede ljudje, ki so bili izvoljeni za poslance po odobritvi Nikole Paš;iča. Zato je Pašič v klubu vsegamogočen in zato je klub njegov govoor odobril.
Glede anketiranih mandatov poroča »Politika«:
»G. Pašič je delovanje anketnega odbora grajal, ni pa rekel nič, kaj naj se zgodi z anketiranimi mandati. Znano je sioer, da samostojni demokratje z vso silo delajo na to, da se ti mandati razveljavijo. Politični krogi so mnenja, da je Pašič s svojim govorom ugodil nekim željam g. Pribičeviča, vprašanje pa je, če bo hotel ugoditi tudi tej njegovi želji.«
O vtisu, ki ga je napravil Pašičev govor na radičevce, poroča »Politika«:
»Zdi se, da Pašičev govor radičevcev na i posebno iznenadil. Neki radičevec je rekel: »Kad nai rečomo? Pašič ic govoril v radikal-
uem klubu in ne javno. Mi zato no moremo njegovega govora oceniti, dokler ne vemo, kaj je govoril. Sploh pa lo za nas ni važno. Mi se želimo z radikali sporazumeti iu ž njimi sodelovati, nočemo pa stvari prenagliti.« Radi-ifevol so v splošnem smatrali, da pomeni Pa-Š\čev govor le odlaganje sporazuma, in sicer odlaganje le za kratko dobo, niti do jeseni. Gtvor g. Pašiča ni niti najmanj skalil dobrega osebnega razmerja med radikali in radi-Čevoi in dr. Nikič in dr. L. Markovič sta napravila včeraj popoldne skupen izlet v okolico Belgrada.«
Zanimiva je tudi izjava dr. Lovrekoviča, ld jo priobčuje »Politika«. Dr. Lorkovič je rekel:
»T« se mnogo govori o nekih ponudbah HSS radikalom in o nekih ponudbah HHS i. Meni o kakih ponudbah ni nič znanega in tudi pri radikalih nič ne vedo o njih.
Zagrebški »Jutarnji list« poroča iz Belgrada:
»Med radikali govor g. Pašiča ni napravil dobrega vtisa. Radikali so tolmačili njegov govor tako, da je govoril pod vplivom samostojnih demokratov in smatrajo njegov govor za napako, ki bi utegnila radikalni stranki škodovati. Zato upajo, da to Pašič pri prvi priložnosti svoje izjave ublažil. Radikali opozarjajo tudi na posledice sedanjega položaja, ki je tako nesiguren, da pade lahko tudi vlada, če bi se nadaljevala sedanja politika.«
O razpoloženju v klubu poslancev HSS poroča »Jutarnji list«, da so bili poslanci HSS sprva zelo nejevoljni zaradi PašiČe-vega govora, vodstvo kluba pa da je ostalo mirno in se ne da spraviti iz ravnotežja zaradi Pribičevičevih spletk.
Zagrebški »Večer« piše: »Govor g. Pašiča ni nikogar presenetil, mnoge je celo zadovoljil. Pašič preživlja velik preokret. S poročilom anketnega odbora Pribičevič ni zadovoljen in zato sedaj spletkari, da se reši. Čudimo se, da sede v vladi, ki naj bi se pre-pričaila o naši iskrenosti, Sv. Pribičevič, Wil der, dr. Grisogono in dr. Žerjav, ld so največji nasprotniki »poraznima. Ti do prepričanja o naši iskrenosti sploh nočejo priti, kajti to bi pomenilo kapitulacijo njihove politike iu končni njihov polom, ker žive samo cd plemenskega razdora. Zaenkrat ostaja zrel sad še na drevesu. Mi Etno mirni, ker poznamo zakulisne dogodke. Do sporazuma ni več daleč in g. Pribičevič je doigral.«
Ti komentarji so precej drugačni kakor oni v dopoldanskem in popoldanskem : Jutru«. Treba je ostati mirnim in hladnim in se ne prenagliti.
Dr. Josip Hohnjec:
se ne morejo postaviti pod čegarkoli kontrolo in zalo ni državne oblasti, ki bi mogla te odredbe ukiniti ali izvršitev zabraniti. Državna oblast ne more imeti nobene pravice do omejevanja, ker bi to značilo poseganje državne oblasti v področje duhovne oblasti. Kakor je državna oblast v svojih mejah popolnoma suverena, tako je tudi duhovna oblast v svojih mejah popolnoma neodvisna od katerekoli druge oblasti. Ta člen naravnost izziva spore med cerkvijo in državo.
Čl. 14. ima določbo: »Enostranske odredbe, odločbe, naredbe in uredbe konfesijskib oblasti o mešanih predmetih versko-politične narave, ki ne spadajo v izključno njihovo pristojnost, sploh nimajo pravne veljave in se niti objaviti ne morejo brez predhodnega odobre-nja pristojne državne oblasti.« Potrebno bi bilo točno določiti, kateri so ti mešani predmeti versko-politične narave. Drugače pa načelo, da se morata v teh stvareh sporazumeti duhovna in poli-
tična oblast, priznava tudi cerkev. Značilen je Čl. 15., ki se glasi: »Ministrstvo z. vere vodi vrhovno nadzorstvo nad konfesijsko upravo v državnem področju in skrbi, da verske oblasti in organi ne prekoračijo svojega delokroga, marveč da se strogo drže tega zakona in po njem izdanih naredb.
Da se zakonu in zakonitim narodbam pristojnih državnih oblasti zagotovi spoštovanje, bo minister za vere odrejal donarne globe po premoženjskih in gospodarskih razmerah verskih organov, ki se pregreše proti temu zakonu, kakor tudi druga prisilna sredstva.«
Določba tega člena je očividno v nasprotju z načelom cerkvene avtonomije, slovesno zajamčene v čl. 10., ter je sploh nasprotna načelu svobodne cerkve v svobodni državi. Vrhovnega nadzorstva nad katoliško cerkvijo in njeno upravo ne more izvrševali politična državna oblast, ker bi se ji cerkev s tem podredila. Ta člen znači neposredno poseganje državne oblasti v področje cerkvene oblasti.
lakona
i; %sa i-"(i"Ha
(Dalje.)
Določba čl. 7.: »Nova organizacija z ustavo osvojenih in z zakonom priznanih ver, kakor tudi vsaka izpremomba v njihovi organizaciji je pod nadzorstvom in je odvisna od odobrenja ministra za vere« — posega v pravice cerkve, ki je v mejah države popolnoma svobodna v svojih organizacijah ter zato ue more biti pod nadzorstvom ministra za vere. Vendar pa naj se vsaka .teritorialna izpremem-ba obstoječih organizacij, v kolikor sega tudi v politični red, izvede sporazumno med duhovno in politično oblastjo.
Katoliška cerkev ima svojega vrhovnega poglavarja izven meja te države, a po naravi sami je in mora biti popolnoma svobodna v občevanju z njim. Čl. 9. omejuje to svobodo, ker bi bilo tako svobodno občevanje dovoljeno samo v slučaju, ako ti poglavarji niso tuji državljani in ako v deželah, v katerih imajo svoj uradni sedež, uživajo pravico eksteritorialno-sti. Ta drugi pogoj vsekakor obstoja, toda kako se more zahtevati, da bodi vrhovni poglavar tudi državljan države SHS'?! Ni je kontrole na svetu, ld bi se mogla postaviti nad občevanjem katoliške cerkve s svojim vrhovnim poglavarjem. Tu se hoče zopet uvesti tzv. »placetum regis«, ki so ga opustile že vse moderne svobodne države. Nevarnega značaja jc čl. 10., ki zajamčuje notranjo svobodo osvojenih verskih organizacij v vprašanjih vere, morale in discipline, pa dostavlja: »Toda ta oblast se ne sme uporabljati za navajanje v nepokorščino proti državnim zakonom niti na odpor proti državnim oblastem niti na oviranje v izvrševanju državljanskih pravic.« Zadnja alinej a (prepoved) se more tolmačiti v širokem smislu, ki izpodbija in uničuje prvo ali-oejo (notranjo svobodo verskih organizacij).
Grobo žali suverenost katoliške cerkve čl. 13., ki določa: »Vsa javnosti namenjena pisma, navodila in odredbe splošnega interesa, ki jih v svojem izključnem delokrogu izdajajo uprave verskih zojcdnic z ustavo osvojenih in z zakonom priznanih Itonfesij svoji duhovščini in vernikom, se morajo istočasno zaradi vednosti dostavljati ministru za vere.
Minister za vere moro zabraniti izvršitev odredb konlesijskih oblasti, ako nasprotujejo obstoječim zakonom, javnemu redu ali splošnim interesom.«
Odredb© itd., ki jih izdajs cerkev »v svojem izključne m delokrogu«,
Nova imenovanja in premeščenja. V ministrstvu za narodno zdravje je izšel nov ukaz o imenovanjih in premeščonjih zdravnikov. Tudi poštno ministrstvo je izdalo nov ukaz o imenovanjih in premeščenjih niižjih uradnikov.
Zakon o učiteljiščih. V prosvetnem ministrstvu je začela svoje delo komisija, kd ima nalogo, da končno uredi besedilo zakonskega načrta o učiteljiščih. Zakonski načrt pride v nar. skupščini na dnevni red takoi za zakonom o osnovnih Šolah.
Vprašanje novih najemala. Najemniki se opozarjajo, da začno nove stanovanjske oblasti po vsej priliki poslovati že začetkom junija t. 1. Dotlej izide najbrže že tudi izvršilna naredba k novemu stanovanjskemu zakonu. Kdor se s hišnim gospodarjem ne more mir-r.im potom pogoditi glede najemnine itd,, naj torej počaka, da bo svojo stvar predložil stanovanjski oblasti.
Novi vozni red »Ekspres«. Danes je izšel cenjenim čitateljem dobro znani in splošno priljubljeni žepni vozni red »Ekspres«, ki stopi v veljavo 5. junija 1925. Oblika je ista kot lansko leto, vsebina pa bogatejša. Izdajatelji so se ozirali pri sestavi predvsem na praktičnost in potrebo slovenskih potnikov. Poleg železniških prog Jugoslavije, jadranske plovidbe, poštnih in avtomobilnih zvez itd. obsega letošnji vozni red tudi vse proge Julijske Benečije in slovenskega Korotana. Posebno opozarjamo gg. lesne trgovce, da se nahajajo v tem voznem redu že izračunane voznine za prevoz lesa vseh vrst v vozovnih nakladah od vseh postaj v Sloveniji do Postojno in Bistrice ob Boh. jezeru. Kljub bogati vsebini in praktičnosti voznega reda »Ekspres« stene en izvod samo 10 dinarjev. Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na vseh postajah pri potniških blagajnah. Naroča se pri Administraciji voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, Borštui-kov trg (prej Pred igriščem) št 1. Po pošli 1 Din več. Knjigarne imajo pri takojšnjem plačilu in naročilu najmanj 20 izvodov 25°/0 popusta. Opozrrjamo, da izdajajo ta vozni red poklicni strokovnjaki ljubljanske železniške direkcije ter je potemtakem najzanesljivejši in najtočneiši vozni red. Istotam se naroča tudi Vozni red — službena izdaja Generalne direkcije drž. žel. v Belgradu. Ceua 25 Din.
Iz Uradnega lista št. 43 z dne 23. maja 1925. Objavljeni sc zakon o stanovanjih, pravilnik o opravljanju strokovnega izpita uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo in naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju izvršilnih pristojbin za mestno občino celjsko.
Tečaj za avtogensko varonjs. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in SLovencev v Ljubljani namerava prirediti enotedenski tečaj za avtogensko varenje v kovačnici Srednje tehniške šole v Ljubljasii. Teoretični pouk bo vodil ravnatelj urada za pospeševanja cbrti g. ing. G. Gulič, praktični pouk pa prvovrsten inozemski strokovnjak. Poučevalo sc bo varenje železnih pločevin, profilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih litoželeznih izdelkov, automobilskih cilinderskih blokov, plošč za štedilnike, tenkih pločevin, nadalje varenje bakra in medi z elcktrolitnian in Kanzlerjevim bakrom, varenje aluminija in ostalih kovin, posebno svinca. Pokazalo se bo tudi okovanje in izžarenje varjenih predmetov. Udeležence tečaja, kakor tudi drugo občinstvo naproša urad, da dopošljejo tozadevni polomljeni, zlasti kompliciranejši materija! v brezplačno popravilo na naslov: Franc Reran, strokovni učitelj na Srednji tehniški Soli v Ljubljani. Ob zaključku tečaja dobi vsak udeleženec uradno izpričevalo. Za potrebščine v tečaju so plača Din 50—. Prijavo za tečaj se naj dopošljejo takoj na naslov urada za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta st. 22. Tečaj se prične dne 6. julija t. 1. Vse natančnejše sporoči urad vsakemu prijavljencu Se pismeno.
Ureditev prometa na Dunajski In Dolenjski cesti. Okrajno glavarstvo v Ljubljani razglaša: Levi banket Dunajske ceste v smeri iz Ljubljane proti Črnučam je rezerviran izključno za pešce. Kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički sta po njem prepovedani. Uporaba desnega banketa v i —' se dovoljuje tudi kolesarjem in sa r	čke, vendar se
morajo kolesarji in ročni vozički brezpogojno umikati pešcem. Motoma kolesa ne smejo nikakor uporabljati niti levega niti desnega banketa. To se je naredilo radi tega, ker uporabe vsaj enega banketa Dunajske ceste za kolesarje m ročne vozičke ni mogoče prepovedati, ker je cesta po sredini dostikrat najsuta z gramozom ali je pa tako blatna, da bi bil promet s kolesi in ročnimi vozički nemogoč. Ozirati! pa se je treba na številne delavce, ki prihajajo v Ljubljano na delo in se vozijo s kolesi. Levi banket je zaradi višje lege neprikladen za prehod kolesarjev in vozičkov na cestni tir, dočim je umikanje kolesarjev in ročnih vozičkov na cestni tir z desnega banketa lahko mogoč. — Na Dolenjski cesti je lastnikom motornih koks strogo prepovedana uporaba banketa. Kolesarji in ročni vozički pa so dolžni, da se na banketih umaknejo pešcem. Prestopki tega razglasa se bodo stncigo kaznovali.
Proti tatvinam na poštah. Poštno ministrstvo bo uvedlo za poštne pošiljatve nove vreče z varnostnimi napravami, ki jih na noben način ne bo mogoče odpreti, ne da bi se to poznalo. Za prenos denarja uvedejo posebne kasete.
Zagrebški žeparji. Te dni je postala žrtev žeparjev Ivana Lužan, soproga železničarja iz TomaČevega. Neznan žepar ji je ukradel v Zagrebu listnico, v kateri je imela 400 Din gotovine.
— Bluza najnovejše priporoča tvrdka Krišfofio-Bučar, Ljubljana, Stari trg. 1447 PROTI OBERELOSTI deluje s kopalnim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah in tlrožorijah. — Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Hica 20L	1591.
Zoper sramničro vnetje ter jalovost krav in telic Bosulin svcčice z živinozdravniškim navodilom 30 Din. Izdeluje in razpošilja: lekarnar Hočevar, Vrhnika, Zaloga Ealus, Ljubljana.	3229
p® $
'vŠM
a
Vama r»w«8S nsj&enelšš vir
vLJ J slfe«^
JIe
& uam

Žalno sborovaiijc za pokojnim vset-:Hli-škiin profesorjem dr. Ivanom Zolgerjem priredi vseučilišče danes ob 11. v veliki vseuči-liški dvorani.
Rimski romarji so se včeraj ob 15.16 odpeljali s posebnim vlakom iz Ljubljane. Ob prihodu vlaka s Štajerske, kjer je.vlak zbral romarje iz lavantinske škofije, je nastalo na kolodvoru živahno vrvenje. Z romarji so prišli na kolodvor mnogi sorodniki, prijatelji in znanci, da se od njih poslove. Med udeleženci romanja smo opazili oba slovenska škofa dr. A. B. Jegliča in dr. Andreja Karlina, poslan ca dr. Hohnjeca, pisatelja Meška. vseučiliške-ga profesorja dr. Slaviča, ravnatelja dr. Jerov-šlca in priorja Učaka. Vseh romarjev je nekaj nad 630. — Kakor so nam povedali romarji, ki so prišli z Lesc, ni uradnik pri on-dotni blagajni hoiel opremiti voznih listkov z mokrim žigom, češ da nima nobenega uradnega navodila. Čudno se nam zdi, da so dobili romarji na vseh drugih postajah mokre žige in jim jih samo leška postaja ni hotela dati. Priporočamo slučaj v preiskavo ravnateljstvu v Ljubljani. Ali bodo morali res naši ljudje tudi ob tej priliki, ko jih povede pot v tujo državo, občutiti, da jim gredo tuje uradne osebe bolj na roko kakor lastni rojaki ?
Slov. glasb, društvo »Ljubljana«. Celokupni zbor ima danes ločno ob tričetrt na oseui zvečer v društvenih proslorih pevsko vajo. Vsi brez izjeme l
Krojaški štrajk v Ljubljani. Včeraj so stopili v štrajk krojaški pomočniki v Ljubljani in sicci* oni, ki delajo pn mojstrih, ki so uvrščeni v prvi razred. Pravijo, da ni mnogo upanja, dn
bi mojstri ugodili njihovim zahtevam po zvišanju mezd, ker je pri krojačih, zlasti pri li-nejših pomanjkanje dela. Od štrajka pa utegnejo imeti nekaj dobička prodajalci izgotov-ljenih oblek.
BinkoŠtno soboto denarni zavodi v Ljubljani ne poslujejo.
Poškodovanje mestnih nasadov. V zadnjem času se opaža, da delajo razni zlikovci občutno škodo v mestnih parkih in na nasadih in sicer s tem, da trgajo cvetje, lomijo grmičevje ter pokončavajo ogreje in klopi. Pazniki mestnih nasadov imajo strogi nnlog, vse take škodljivce ovaditi kazenski oblasti. V interesu varstva nasadov se občinstvo naproša, da samo varuje javno imovino in opozori na vse take zlikovce paznike nasadov ali pa policijsko stražo.
Prihodnja porota. Kakor smo že poročali, se začne prihodnje porotno zasedanje dne 2. junija, na torek po Binkoštih. Poleg že objavljenih slučajev pridejo na vrsto še ti-le slučaji: v sredo 3. junija: Anton Sitar, Franc in Marija Boncelj (§166, požig); v četrtek 4. junija Peter G o lo b (§ 166, požig) in Anton Strah (§ 140, uboj); v petek 5. junija France Alič (§ 131, 135, naročen umor); v torek 0. junija Josip Mayer (§ 197, goljufija). Na vrsto pridejo še drugi slučaji, za katere pa še niso določeni dnevi, in sicer: Stanko Demšar (§ 171, poneverba), Josip Rakove (paragraf 171, poneverba, Anton Srebotnjak (§ 197, goljufija), Anton F i n d e r 1 e (§ ;171', poneverba, Alojzij Jelovčan (§ 127), Ivan B o n č a (§ 155 a, težka telesna poškodba) in pa tovariša Jurij Grabočevič in Nikolaj W e b e r (§ 183, poneverba). Porota bo trajala skoro 14 dni.
Dva vtopljcnea. Čevljarski vajenec Jožef Mazi na Velikem Stradonu št. 7 je opazil pred-sinočnim okoli polsedmih zvečer v strugi Malega grabna moškega utopljenca, ki ga je nesla voda proti Ljubljanici. Truplo se je potapljalo in zopet dvigalo. — V Maretovi dolini in sicer okrog 300 korakov od kolena struge proti Viču so opazili v narasli vodi zopet truplo utopljenca in sicer je bil moški, oblečen v kopalne hlače. Ker je voda precej narasla in se zelo hitro odteka, je bilo nemogoče truplo potegniti iz vode.
Iz štajerske, t Hallst Herlc.
Ia Maribora nam poročajo, da jc v tamoš-njem frančiškanskem samostanu včeraj umrl nagle smrti preč. P. Kalist Heric. Pogreb bo v četrtek 28. maja ob 4 popoldne,
Pokojni P. Kalist je bil rojen dne 8, marca 1850. v Vulčji vasi župnije sv. Križa pri Ljutomeru. Po končani maturi je vstopil v frančiškanski red 17. septembra 1863; štiri le-, ta na to je napravil slovesne redovne obljube in je bil istega leta 20. oktobra v mašnika posvečen. Bival je kratek čas pri Sv. Trojici, sicer pa v Mariboru, kjer je bil celih 40 let upravitelj župnije; v redu pa pred par leti definitor in kustos. Dne 22. oktobra 1922 je obhajal v mariborski baziliki, ki je sad njegovega truda, svojo zlato sv. mašo.
Navedeni suhoparni podatki vsebujejo cele skladovnice delavnega in svetega, zato tudi blagoslovljenega življenja. Rajni P. Kalist m poznal počitka. Študiju je sledilo delo, po končanem delu se je vračal študij. Oboje je prevevala neutrudljiva molitev. V bogoslovnih vedah jc bi! P. Kalist temeljito izobražen. Zato ga je kuezoškofijski ordinarijat lavantinski imenoval za prosinodalnega eksaminatorja. Z največjim veseljem jc opravljal poverjeno častno službo več let.
Kot dušni pastir je dan za dnem presedel cele ure v spovednici, Dolgo vrsto let je vsaki dan mcseca novembra z inladeniško navdušenostjo v svojih pridigah klical vernike na pomoč dušam v vicah.
Največje njegovo delo vsaj na zunaj jc brez dvojbe prekrasna Marijina bazilika. Veličastno stavbo je mogel pozidati le mož odločne volje, vednega žrtvovanja in neomahlji-vega zaupanja v božjo previdnost.
Pokojni lavantinski knez in škof je izrednega moža visoko cenil in ga odlikoval s častjo kcnzT-torijalnega svetnika.
Spoštovali smo pokojnega P. Kalista kot učenega moža, cenili smo ga kot moža dela, toda najbolj smo ga čislali kot moža molitve. Skoraj polovico noči je premolil. Na vse zgodaj je z največjo pobožnostjo opravil sv. mašo. Sicer je ves prosti čas dneva preklečal na ko-ru, zatopljen v molitev.
Kaj čuda, da je bil izredni mož zgled pokorščine in poniižnosti, ljubeznivosti in potrpežljivosti, vzor vsakemu redovniku tn duhov-niku. Bog je zvestega služabnika v svojih nepojmljivih sklepih poklical sicer nenadoma vendar kakor upamo, dobro pripravljenega Vso njegove in naše prijatelje pa prosimo, na r: molitvijo moža, ki je bil vsem ljubezen in dobrota, priporočajo, božji Ljubezni in Dobroti
IZ MARIBORA.
Odhod škofa dr. Karlina v Rim. Dne 26
v torek ob 10. uri sc je škof dr. Karlin odpo Ijnl v Rim. Na kolodvoru se je poslovil od ma riborske duhovščine, katero io vodil dr. Ma-
teli. Škofa spremljata na potu kanonika gg. Časi in Janežič.
Novi avon v mariborski stolnici obesijo te lini — vsled ovir je včerajšnje obešanje odpadlo.
Seja občinskega sveta se je vršila snoči. razpravljali so o preureditvi plač mestnih usluobencev na podlagi nove službene prag-iiiatike, ki je bila sprejeta na zadnji seji občinskega sveta.
Žrtev železniške nesreče. Včeraj smo poročali, da je v soboto med postajama Poljča-nami in Slov. Bistrico počil kotel na lokomotivi. Kr,oip je močno poparil strojevodjo Kies-licha, ki pa je, preden se je onesvestil, ustavil lokomotivo in tako preprečil veliko nesrečo. Strojevodja Kieslich je včeraj v strašnih bolečinah umrL
Zopetna podražitev stanovanj. Od mesečne sobe zahtevajo 500 Din. Tudi znali razmer!
Zasačeni tatovi. Policija jc zasačila v to-wni »Kristal« tatove, ravno ko so hoteli odnesti §ipo, vredno 6000 Din. Vodja tatov je neki Jožef Črnčič.
* * *
f Kanonik in dekan Ivan Bohanec. V
pondeljek, 25. maja zvečer je umrl v Šmarju pri Jelšah kanonik in dekan Ivan Bohanec. Rojen je bil 7. junija 1819 pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V mašnika je bil posvečen 25. julija 1875. V prav dva meseca sta ga ločila od zlate maže; ni je dočakal, huda pljučnica je starčka ugrabila. Po smrti dekana Juga je nastopil Bohanec šmarsko župnijo o Vseh svetih 1908; prej je bil župnik pri Svetinjah blizu Ormoža. Pokojni je bil vnet in zgleden duhovnik, splošno priljubljen in spoštovan. V letih 1910 in 1911 je dal prenoviti znameniti križev pot ob bregu Sv. Roka nad Šmarjem, delo iz srede 18. stoletja. Pri tean ga je podpiral šmarski rojak prof. Ivan Vreže. L 1918. je bil Bohanec imenovan za častnega kanonika lavantinskega stolnega kapitlja. Pogreb bo v četrtek, 28. maja ob 10. uri. Blagemu pokojniku svetila večna luč!
Orlovska prireditev v Jarenini v nedeljo je bila prava manifestacija našega ljudstva, tako da je vtis prejšnje nedeljske sokolske prireditve direktno med ljudstvom zabrisan. Prireditev je poselil tudi mariborski župan g. dr. Leskovar.
Promet večernih vlakov na progi Grobol-no—Rogatec. PričenSi s l>0. majem 1925 bosta vozila na progi Grobelno—Rogatec dnevno redno mešana vlaka Stev. 6837 ini 6838, ki vo rita sicer le ob sredah in scbotali. Mešani vlak štev. 6837 bo odhajal iz Rogatca ob 18.2 uri in bo imel v Grobelnem zvszo na večerne potniške vlake proti Ljubljani iu Mariboru, mešani vlak stev. 6838 pa iz Grobelnega ob 21.30 uri ter bo imel tamkaj priključek nn večerne potniške vlake iz Ljubljane in Maribora.
iz ostale Jugoslavije.
Ustavljen katoliški list. Na poziv velikega župana je državni pravdnik v Sarajevu ustavil izhajanje najbolj razširjenega hrvat-v" -.ga katoliškega lista »Nedelje«. Sodišče je ustavitev potrdilo.
Življenje princa Jurija na Bclju. Glasilo Davidovičeve demokratske stranke v Novem Sadu, »Narod«, prinaša o življenju princa Jurija Iti so ga, kakor znano, internirali na Be-lju. sledeče podatke: Princ stanuje v vili »Aleksandrov dvorec«, v kateri stanuje kralj, kadar pride na Belje. Vila stoji sredi ogromnega gozda, Iti meri do 30.000 oralov. Dnevi potekajo princu enolično. Kadar se naveliča družbe majorja in poročnika, ki sta mu dodeljena oz. Id imata nalogo, da pazita na njegovo gibanje, se princ odpelje na pristavo »Sokolovac — a vedno v spremstvu straže. Vselej preden se princ kamorkoli gane, mora javiti majorju, ki nato obvesti orožnike, katerih je ondi do 40. Princu ne dovolijo nobenega občevanja s komurkoli razen s službenimi osebami. Princ velik del dneva prečita. Ker je dal ostavko na svoj vojaški čin kol major, hodi vedno v civilni obleki.
Boj za alkohol v Zagrebu. Neki zagrebški Ii-1 se peča z objestnimi pivskimi razvadami v Zagrebu. Kaj pomaga vsa protialkoholna propaganda po šolah in predavalnicah, če pa vabi ljudi na vsakem koraku krčma za krčmo. Krčmarji so objestni in so niti malo ne zmenijo za oblastvene naredbe glede omejitve točenja pijač. Na neki krčmi se blesti sledeči reklamni napis: »Stoj in pij!« Šegav Zagrebom je menil: :■ Pit bu mogel, ali je li bu stati mogel?«
Smrtna kosa. V Belgradu jc umrl starosta srbskih slikarjev in telovadcev Stev o To-1 o r o v i č , star 93 let, Pokojnik je bil član belgrajske akademije za znanost in umetnost. ■ - V Zagrebu je umrl učitelj na vadnici tamkajšnjega učiteljišča Vjekoslav Kirki. — V Zagrebu je umrla gospa Emilija Lipoščak, so-p ga podpolkovnika v pok. Iva Lipoščaka. Zodnja leta je živela s svojim možem, ki dobiva —- kakor ostali tovrstni upokojenci — pokojnino v kronah, v veliki bedi.
Nizke cene zgodnjega sadja v Zagrebu. No zagrebški trg prihajajo že velike množine čre-Senj in jagod. Cene so bile v nedeljo obojemu blagu po !0—15 Din kilogram.
Likvidacija pokrajinske uprave v Zagrebu je dovršena, Likvidator bivši veliki župan Jo-
Mojsllovic bo poklican v notranje ministrstvo kot načelnik oddelka za Hrvatsko in Slavonijo.
Tihotapstvo ▼ Dalmaciji. Javna tajnost je, da je po vseij Dalmaciji razširjeno tihotapstvo z Italijo, pri čemer tvori zlasti Zader zvezno točko. Nedavno tega so prišli na sled celemu velikemu tihotapskemu podjetju, ki jse vtihotapilo za milijonske vrednosti blaga. Stvar se tiče znanega šibeniškega milijonarja Stipa Ša-reja. Sare je bil mesar, polagoma pa je postal veletrgovec z vsem mogočim blagom, ki ga jc dajal izpod tržnih cen. Dognali so, da je blago vtihotapljal preko Zadra iz Italije. Njegovo premoženje znaša danes nad 20 milijonov Din.
Jubilej proi. dr. Redlicha. V Belgradu je slavil te dni 35 letnico svojega znanstvenega dela sloviti ruski ginekolog prof. dr. Redlich.
Strokovni izpiti za uradnike. V raznih ministrstvih v Behgradu sestavili komisije za strokovne izpite uradništva v zmislu uradniškega zakona. V nekaterih ministrstvih so z izpiti že začeli.
Dom narodnega zdravja v Somboru. Mi-nolo nedeljo so v Somboru slovesno otvorili Dom nardnega zdravja, ki so ga zgradili iz poročnega daru kraljevemu paru. Dom je ustrojen kot poliklinika in obsega poleg bolnišnice razne socialnozdravstvene ustanove. Ob otvoritvi je zastopal kralja in kraljico admiral Priča.
Preskrba Dalmacije z vodo. Generalno ravnateljstvo za vode namerava letošnje leto začeti v Dalmaciji z večjimi deli za preskrbo tamkajšnjih krajev z vedo.
Društvo za pospeševanje zakonov. Nc davno tega se je v Subotici osnovalo društvo za pospeševanje zakonskih zvez. Društveni člani plačajo po vsaki poroki svojih članov po 50 dinarjev v društveno blagajno, zato pa dobi vsak član, ko se poroči po 20.000 Din. — Novo društvo vžiiva splošne simpatije in število članov hitro narašča.
Hrvatski odvetniki proti tiskovnemu in sodniškemu zakonu. Minolo soboto je bil v Zagrebu občni zbor odvetniškega društva. Med drugim so sklenili protestno resolucijo proti vladnemu načrtu tiskovnega in sodniškega zakona, ki izpodkopavata tiskovno svobodo odnosno sodniško neodvisnost.
Narodna spominska slavnost. Od 19, do 21. junija t. 1. se vrše v Belgradu velike slav-nosti v proslavo 50 letnice ustaje 1874.—1888. leta. Služba bežja za vse v bojih za narodno svofccido padle bo v zaobljubljeni cerkvi pok. kralja Petra v Oplencu.
Škandal v sarajevski Mestni hranilnici. Sarajevski »Glas Slcbode« od minolega petka prinaša povodom procesa zaradi poneverb v sarajevski mestni hranilnici senzaciouelua odkritja. Pravi, da so se uganjale v hranilnici na kori: t režimovcem razne korupcije. Hranilnica je dobila od poštne hranilnico. 4 milijone dinarjev po 8 od sto. Ta denar je s svojim lastnim denarjem vred vložila v razne sarajevske banke po isti obrestni meri: 8 odstotkov. Raznim najvišjim uradnikom zavoda so se izplačali > dodatki« na plačo v zneskih do 158.000 Din. Samo za .'reprezentančne cš-garete< se ie izplačalo do 200.009 Din.
Potovanje napačno naslovljenega pisma. Neki sarajevski list je dobil v roke pisemsko kuverto, raz katere je razvidno sledeče: Do-tično pismo je bilo meseca julija 1923 odposlano v Sarajevo z napačno označbo pokrajine »Persien«. Pismo je dejansko romalo v Perzijo in dospelo v Teheran dne 22. julija 1923. Perzijski poštarji so pa očividno boljše podkovani v zemijepisju nego nemški, pa so ua pismu >Persien« izbrisali in nadomestili z'Bosno. Tako je pismo dne 30. julija 1923 srečno došlo preko Perzije v Sarajevo iu v roke naslovljenem
in samo v V2 kg zavojih dobiš zanesljivo izvrstne TESTENINE.
Si Primorske.
<1-
Trgovska šola v Gorici se spremeni v višji trgovski učni zavod.
Skladišča v Trstu, Javna skladišča v Trstu, ki so danc6 v državni upravi, bodo oprostili birokratskih sitnosti in jim bodo dali avtonomno upravo. Osebe pa, ki so jih poklicali v vodstvo nove uprave, hočejo prevzeti odgovor-aost zanjo le v slučaju, da jim dodeli država za vodstvo podc;tja potrebna sredstva.
Snežnik. Povodom industrijske in poljedelske razstave, ki se bo vršila na Reki v letošnjem poletju, bodo otvorili na Snežniku (laško Monte Nevoso) veliko novo planinsko koo» reške sekcije -Club-a Alpino Italiano«. Na razstavi bodo zastopane tudi italijanske kolonije z usniatimi in plctenlnskimi izdelki, k preprogami, ovčjo volno, bombažem itd. Vsako drugo leto v Rimu otvorjena umetnostna razstava se bo v času reške razstave preselila na Reko.
Za gospodarski dvig Reke. Prefekt kvar-nerske provincije Vivorio in občinski reški komisar riva sta bila v Rimu, da sta razložila vladi kritični uoložaj Reke in i" nrosila po-mofiL
Amundsen.
Še sedaj nobenega poročila. Širijo se naj-neverjetnejše vesti. Vsa Amerika in vsa Norveška sta rarzličasto vznemirjeni. Mc Millan, ki je itak sam hotel z aeroplanom na tečaj, hoče odriniti s štirimi letali Amumdsenu na pomoč. Kaj bo naredil, če letala še taka niso kakor Amundsenova! Amerika ponuja zračni ludji »Shenandoah« in »Los Angeles«, da gresta gor. Rek povratka je že davno potekel.
Oslo, 26. maja. (Izv.) Fridjof Nansen je izjavil, da ni nobenega povoda za skrb glede Amundsena. Zakasnitev par dni ne pomeni nič. Skoro izključeno je, da bi se letali pokvarili, ker sta bili temeljito preizkušeni. Znan polarni raziskovalec polkovnik Koch tudi pravi, da ni nobenega povoda za skrb. Najbrže je moral Amundsen večkrat pristati na tla in hoditi peš, predno je dospel na severni tečaj. Zato je zakasnitev umevna.
Oslo, 26. maja. (Izv.) »Norgeshandels Syo-varts« poroča o Anumdsenu, da divja ua skrajnem severu hud snežni vihar, ki da bo Amundsena prisilil k vrnitvi, če bo lo sploh še mogoče.
Oslo, 26. maja. (Izv.) Po današnjih opoldanskih poročilih se Amundsen dosedaj še ni vrnil na Spitzberge.
Newyork, 26. maja. (Izv.) Ameriško zračno brodovje se pripravlja pod vodstvom Mac Milana, da poleti Amundsetiu na pomoč.
Amerika želi francoske otoke.
Amerika rada poudarja, da ni zemlje lačna in da ji je tuja vsaka osvajalna politika. V resnici pa tudi ameriški imperializem stremi vedno dalje preko svojih meja. Vsekakor pa se pri tem po vojni s Španijo, kateri je otel Puertoriko in si podvrgel Kubo, izogiba nasilnemu osvajanju ter se za pridobivauje novih pokrajin poslužuje trgovske politike, kupčije. Že L 1801. je bila Amerika od Francije kupila Louisiano. V novejšem času je kupila od Španije Florido, od Rusije Aljasko, od Danske Virginijske otoke. S tem pa ameriški imperializem še davno ni nasičen. Nasproti Panamskemu kanalu leže razna otočja in otoki, ki še niso pod ameriško oblastjo in li:di Filipine še loči od Amerike tuja posest. Pravkar se pripravlja Amerika, da poseže po teh otokih, v kolikor so francoska posest. Ne s silo, ampak trgovskim potom: Francija naj poravna svoje težke vojne dolgove nasproti Ameriki s temi otoki. To so francoski antiljslii otoki Gua-deloupe, Martinioue, St. Bartlielemy v Atlantskem oceanu in otočja Marquesas, Paumotu in Samoa v Tihem oceanu. Prvi naj bi služil v varnost Panamskemu kanalu, drugi v obrambo Filipin in zlasti kot pomorska baza v morebitni vojni z Japonsko.
Francozi zaenkrat o tej kupčiji nočejo še nič slišati. A če se bodo še v naprej tako trdovratno branili upeljave vsakih davkov za pokritje vojnih stroškov, ki so jih morali uvesti in jih že plačujejo vsi drugi narodi, ki so se bili udeležili vojne, bo Amerika najbrže že to pot dosegla svoj cilj.
Pogodba iz rimskih časov.
Dopisnik pariške »Akademije napisov« Mamice Besnier je našel arheološko redkost. Gre za pogodbo o predaji konja dirkača za časa rimske vlade v Egiptu. Konj je bil vra-nec iz Kapadokije in ga je prodal neki cen-turius kavalerijskemu častniku za dirkanje voz za sveto 120.000 današnjih dinarjev. Vršila se je pa ta kupčija, ko je vladal cesar Vespazi-an (69—79 po Kr.).
Za potovalce v Italijo.
Po zgledu prvega družabnega potovanja iz Italije v Tripolitanljo prirejajo sedaj tudi druge. Namenjena so ta potovanja zlasti izletnikom, trgovcem in poljedelcem. Mimogrede obiščejo izletniki tudi Malto. Prvo p ni o vanje se je začelo 10. maja. Za Tripolitanijo je namenjenih 10 dni; obiščemo glavne trge, rnoše-je, slikovite arabske in židovske mestne oddelke. Z avtomobilom se popeljemo v gorovje Garian, v oaze, obiščemo razvaline Leptis magna itd.
1 Preiskava proti nemškemu prestole-nasledniku zaradi grozovitosti v vojski je končana. Preiskavo je vodilo najvišje sodišče. Dognalo je. da prestolonaslednik ni nikdar dni nobenega povelja, naj se mesta in kraji požigajo ali plenijo, in da ne more biti odgovoren za smrtne obsodbe, ki so jih izvršila vojaška sodišča njegove armade.
Redek plen.
Kapitan Lornar je ustrelil ob reki Kongo gorilo. Bila je mati in je imela dva mladiča pri sebi. Mladiča je vzel kapitan s seboj, se je ustavil z njima v svrho aklimatizacije na Francoskem in ju je pripeljal sedaj na Angleško.
Meteor.
Med hudo nevihto je padel v mestecu Emsworth na Angleškem meteor na hišo, kjer je neka 83 letna gospa gostila svoje prijatelji ce. Meteor je bil velik kakor nogometna žoga. Predrl je streho, porušil dimnik in razbil več oken.
BL sv^ta.
Za natakarje.
Hotelirji in gostilničarji v Londonu pošiljajo natakarje angleške narodnosti v tujino, da se bolj izobrazijo. Danes so londonski natakarji na polovico Italijani, ostali so Angleži, Francozi, Švicarji in Čehi. To, kar so sedaj Italijani, so bili prej Nemci. Potreba po natakarjih je v zadnjem času v Londonu zelo narasla, in sicer zato, ker gredo ljudje od dne do dne bolj v hotele in gostilne na hrano. Za natakarje cvete t r enotno v Londonu zelo bujna pšenica; inteligenten in pripraven mlad moški pride kmalu na 1000 funtov na leto, to je 300.000 dinarjev, prvi nadzorovala i natakarji pa na 2000 do 3000 funtov.
Ponarejene starine.
Profesor Coling Fink z ameriške univerze Columbia pregleduje in popravlja egiptske in etruške bronaste starine v muzeju Metro-politanov v Newyorku. Prišel je na to, da je polovica ponarejena, in sicer ravno najdragocenejše. Na elektr »kem ičen način je preskusil dosedaj okoli 600 predmetov. Neki posebno lep majhen kip je vlit iz svinca in po galva-noplastičnem načinu preprežen z bronom, ta1 lo lepo, da ne moreš ničesar opaziti.
Vojaško zrakoplovstvo v Italiji
se bo letos popolnoma preustrojilo. Po angle-OU-2BJZ ouqasod ip.\BjdBU opoc[ npa|@z majja ministrstvo. Vse zračno brodovje bo razdelje* no v 12 rojev z 90 pododdelki; častnikov bo še enkrat več kakor sedaj in tudi število moštva bodo pomnožili od 12.000 na 24.000.
Aeroplan proti gosenicam.
V	Ameriki z aeroplanom sejejo, unicu-j«jo malarijo povzročujoče mušice in sc uspešno borijo proti največjim škodljivcem gozda, proti gosenicam. Sedaj so začeli s takimi poskusi tudi na Nemškem. Pri mestu EbersNvalde so grozile gosenice gozdovom s popolnim uničenjem. Poslali so tja aeroplane, ki so leteli v višini 20 metrov nad gozdovi v obsegu štirih kvadratnih kilometrov. Aero-plani so stresali na gozd poseben prah (cal-cium-arsen), obenem so v razdalji 10 metrov postavili na strani vetra velike železne kotle, iz katerih se je valil gost žgoč dim, ki je kmalu ves gozd zajel. Poskus so napravili v treh delih: v enem oddelku so tresli samo prah, v drugem so delovali samo s plinom, v tretjem so pa porabili oba načina. Drugo jutro so bila tla pokrita z milijoni in milijoni mrtvil1 gosenic.
* » *
Uradništvo na Nemškem. Na Nemškem pride na 13 davkoplačevalcev 1 uradnik. Danes je na Nemškem 1,700.000 uradnikov. Upoštevati moramo število prebivalstva, ki ga je nad 60 milijonov.
Dviganje ladij. V zalivu Scapa Flow na Orkneyskih otokih so dvignili že deveto nem ško potopljeno ladjo, torpedni rušilec 526.
Najstarejši tramv/avski sprevodnik v Londonu, je umrl te dni, med izvrševanjem službe; sanrt ga je dohitela ravno, ko je bil oddal svojo dnevno blagajno. Dosegel je starost 74 let, v službi tramwayske družbe je bil pa brez presledka 48 let
Otoka Helgofand, pred izlivom Labe, jc vsak dan manj. Obrežje pada v morje, valovi ga spodjedajo. Prav te dni je izginilo v valovih ?000 kubičnih metrov kamenja in prsti.
Sicšlski bourbonski kralji. Uprava spomenikov v Neapolu bo napravila za 17 članov sicilsko bourbonsko kraljeve rodbine primerne grobnice v cerkvi Santa Chiara.
Stanovanjsko vprašanje študirajo in rešujejo najbolj pridno v Milanu. Sedaj so izven mesta, ob Porta Romana, zgradili nov mestni oddelek za tiste, M so jih gospodarji vrgli iz stanovanja.
Nemške železnice so znižale vozaimo za 30 do 35 odstotkov za. vse kovine, ki jih uporabljajo pri gradbi ali popravljanju ladij.
Višinski rekord. Francoski le tavala stotnik Clausel se je s tovorom 250 kg dvignil v aeroplanu 9325 metrov visoko in je s ter dosegel nov višinski rekord.
DOLGO POTOVANJE.
Angleški prestolonaslednik se je podaj na potovanje v Zahodno in Južno Afriko ter ^ Južno Ameriko. Hodil bo do septembra okoli, prepotoval bo pa 46.000 kilometrov.
Boj za treznost.
42% dijakov-visokošolcev vseučilišča Hai vard v Severni Ameriki še ni pokusilo opoj nih pijač. Kje je pri nas ljudska šola, na ka teri 42 % abecedarjev še ni pokusilo alkohola!
Japonska je sklenila z Združenimi drža vami. v Ameriki pogodbo, glasom katere sme jo ameriltanski carinski in policijski uradnik) pregledovati japonske ladje tudi izven ob močja, ki spada k Severni Ameriki. To je de seia pogodba te vrste, ki jo je Amerika skle nila z drugimi pomorskimi državami.
V	Veliki Britaniji je grof Novar v gospo ski zbornici predložil zakonski načrt, Iti vse huje važne spremembe točilnega zakona na Škotskem. Po tem načrtu naj bi se število Jočem tokom 11 let znižalo za 20%. Gosposka zbornica je predlog sprejela z 40:23 glasovi, vendar ni tipati, da bi zaenkrat v spodnji zbornici zani crlasovala.
Gospodarstvo.
Uradni tečaji za mesec junij 1925. Finančno ministrstvo je določilo za junij sledeče uradne tečaje: napoleomdor 238 Din, turška lira 269, angleški funt šterling 299, dolar 61.50, kanadski dolar 61, nemška zlata marka 14.63, avstrijski šiling 8.65, 100 francoskih frankov 317, 100 italijanskih lir 249, 100 belgijskih frankov 308, 100 holamdskih goldinarjev 2473, 100 romunskih lejev 29, 100 bolgarskih levov 45, 100 danskih kron 1160, 100 švedskih kron 1646, 100 norveških kron 1034, 100 Španskih pezet 896, 100 grških drahem 108, 100 češkoslovaških kron 183, milijon ogrskih kron 865 dinarjev.
Nova industrija v Mariboru. Kakor poro-Ča graška »Tagespost«, namerava tvrdka Gaspari & Faninger zgraditi v Mariboru tkalnico trikotaže, ki bi bila tako velika, da hi lahko zalagala Jugoslavijo s trikotažo.
Kriza industrije. Iz Polzele nam pišejo, da je Strojilna, lesna in. kemična industrija d. d. na Polzeli pri Celju v sredi tega meseca popolnoma ustavila obrat in odpustila vse delavstvo (katerega zaposluje normalno okoli 200). Na občnemu »boru se namerava zvišati delniško glavnico.
Potrditev prisilne poravnave izven kon-kurza. Potrjuje se poravnava sklenjena med Viktorjem Petanom, trgovcem v Brežicah, in njegovimi upniki za 52 odstotkov njih zahtevkov na glavnici.
Konec poravnalnega postopanja. Pora v nalno postopanje dipl. ing. chem. Edvarda Kandušerja, lastnika tehn.-farm. laboratorija >La-vodsier« v Celju, je končano, ker se je zadolženec z upniki poravnal.
Vpis v trgovski register. Vpisala se je tvrdika: »Imkra«, industrija kravat D. Cerlini et Comp. v Celju.
Končana likvidacija. Ker likvidacija tvrdke: I. Kokoscliinegg, manufaktura en gros, import-eksport, d. z o. z. v likvidaciji, končana, se je tvrdka izbrisala k trgovinskega registra.
Likvidaciji. Zadruga ;:a izdelovanje domačega lanenega olja in firneža, r. z. z o. z. v Seničici pri Medvodah, je prešla v likvidacijo, ravnotako »Samopomoč« gospodarsko društvo nameščencev in upokojencev r. z. z o. z. v Višnji gori (prijava terjatev do 31. maja 1925).
Občni zbor belgrajske borze se vrši 28. t m., ker na skupščini z dne 24. t. m. ni bil-o prisotno zadostno število članov.
Iz Narodne banke. Upravni odbor Narodne banke se je pečal s prošnjami za podeljevanje novih kreditov. Kreditov ?a podeliti ima Narodna banka okoli 100 milijonov dinarjev. Istočasno se vrši naprej revizija, ki je v večini pokrajin že zaključena. 1. junija t. 1. poteče rok za povračilo sezonskih kreditov k lanskega leta. — Iz Belgrada javljajo tudi, da bo dala Narodna banka v promet koncem junija L L nov drobiž ('A, 1 in 2 dinarja) in sicer kovan. Ravnotako trdijo tudi v Belgradu, da bomo kmalu dobili tudi milijon zlatnikov po 20 dinarjev.
Prometno-tarifne vesti. Delo pri novem železniškem tarifu se bliža koncu. Komisija, ki se s tem bavi je mnenja, da hi stopil novi tarif v veljavo tekom meseca avgusta t. 1. — Tarifni odbor pri prometnem ministrstvu bo po vesteh k Belgrada sklican menda v sredi avgusta t. 1. — Merodajni krogi trdijo, da je v prometnem ministrstvu že vse pripravljeno, da se ukine lomljeno tarifiranje, kar bo veljalo zlasti za proge bivše Južne železnice in proge, ki imajo priključek na bivšo Južno železnico. Ker pa bo država izgubila dohodke, se bo za prevoz blaga po vicinalnih železni oah plačalo dodatek 10%. — V prometnem ministrstvu baje tudi pripravljajo, da se bodo v bodočem finančnem zakonu določili krediti za vse neizplačane reklamacije gospodarskih krogov.
96
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Rekel ie predsedniku treovske banke v San Antoniu, ki se mu je izgovarjal, ker mora podpirati toliko drugih:
»To so majhna drhal. Pustile jih, naj propadejo. Jaz sem tukaj kralj med keglji. Pri meni zaslužite več kot pri vseh njih skupaj. To je res, da jih imate preveč na hrbtu, "ampak na vas je, da si volite enega ali drugega, to je vse. Sedaj velja za vas ali zanje vgrizniti v kislo jabolko ali pa poginili. Jaz sem premočan, da bi me podrli. Vi bi mi samo lahko delali neprilike, pa se sami zapletate. Vaša pot iz stiske je, da pustite malo drhal, da gre rakom žvižgat, in jaz vam pri tem pomagam.«
V tem času denarne anarhije je bil zopet Daylight, ki se je lotil Simon Dolliver je vi h zadev in pomagal, da je ta tekmec docela propadel. Tlie Goklen Pate National Companyja je bila hrbtenica Dolliverjeve moči in Daylight je dejal njenemu predsedniku:
"Proy.il som vam roko v pomoč, vi pa ■sedaj v najzadnji sili ves čas pritiskate z Dolliverjem name. To ne gre. Poslušajte me, to ne gre. Dolliver ne bi mogel še deset dolarjev izkašljati, da bi se rešili. Pustite ga in jaz vam povem, kaj storim. Dam nm vse niklie mojih železnic skozi štiri
Liška železnica. Dela na železniški progi Gračac—Knin se bližajo koncu. Tračnice je treba položiti še na progi 13 km. Slovesna otvoritev proge se bo izvršila 28. junija t. 1.
Kr. ravnateljstvo šum v Ljubljani proda ca 2000 prm3 bukovih polen, zloženih na skladišču Srnjak pri Ravnah v Bohinjski Bistrici. Pravilno koletkovano ponudbo, opremljeno z 10% vadijem, je vložiti do 15. junija 1925 do 11. ure pri Ravnateljstvu šum v Ljubljani, Križanke. Pojasnila daje omenjena direkcija in šumska uprava v Bohinjski Bistrici.
Zagrebška borza za blago in vrednote. Imenik Članov predsedstva in razsodnikov zagrebške borze za blago in vrednote je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Velesejm v Pailovi. Obrazce za prijavo udeležencev za velesejm v Padovi, ki se bo vršil letos od 5. do 19. junija, dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrtniške zbornice.
g Kovan denar v Avstriji. Z Dunaja javljajo, da bodo v kratkem potegnili k prometa bankovce po 10.000 aK in da bodo v teku meseca julija t. 1. izdali kovan denar po 5 in 20 šilingov.
Izvoz avtomobilov iz Italije. V januarju in februarju letos je Italija izvozila 3.468 avtomobilov v vrednosti 74 milijonov lir napram 2401 avtomobilom za 15 milijonov lir v istem razdobju lanskega leta.
BORZA.
Dne 26. maja 1025.
DENAR.
Usmrtitev Simona Nagliča.
Zagreb. Italija 2.3816-2.4116 (2.438 -2.468), London 292.08—295.06 (294.50—297.50), Newyork 59.87—60.67 (60.18—G0.98), Pariz 3.0750—3.1250 (3.095-3.145), Praga 1.7810—1.8050 (1.791-1.815), Dunaj 8.435—8.555 (S.62-8.64), Curih 11.63-11.73 (11.73—11.83). Tendenca slaba.
Curih. IJelgrad 8.5250 (8.525), Berlin 1.2310, Holandska 207.75, Nev/york 516.70 (517), London 25.1225 (25.1250), Pariz 26.15 (26.45), .Milan 20.57 (20.825), Bruselj 25.70, Praga 15.325 (15.32), Budimpešta 0.00726, Bukarešta 2.40, Sofija 3.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 11.82, Kodanj 133.50, London 34.49, Milan 28.22, Ne\vyork 709.35, Pariz 35.87. Varšava 136.13. — Valute: Dolarji 706.47, angleški funt 34.44, lira 28.26, Češkoslovaška krona^ 21.
Praga. Devize: Lira 154.55, Zagreb 56.50, Pariz 171.375, London 164.10, Ne\vyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno inv. posojilo 63 (bi.); vojna škoda 195—200; Celjska posoj. 200—204; Ljubljanska kreditna 225 (den.); Merkantiljia 110 do 125; Praštediona 805—810; Kreditni zavod 185 do 195; Strojne tovarne 132 (bi.); Trbovlje 375 do .385; Vevče 100—114; Stavbna družba 265—280; 4 in |>ol odstotni zastavni listi 20 (den.); 4 in pol odst. kom. zadolžnice 20 (den.).
Zagreb. Hrv. eskomptna 105—105.50; Kreditna, Zagreb 105—108; Hipotekama 59.50—G0; Ju-gobanka 100—102; Praštediona 800— 805; Ljubljanska kreditna 250—252.50; Ekspioatacija 3-1; Šeče-rana 500—560: Gutmann 360—380; Slavonija 52 do 52.50; Vevče 100; 7 odst. drž. inv. pos. 63.50; vojna škoda 193—197.
Dunaj. Efekti: Alpine 295.500, Greinitz 136 tisoč, Trbovlje 431.0000, Hrv. eskomptna 120.000, ^eykam 138.000, Hrv.slav. hipotekama 6.8, Avstr. tvomice za dušik 17, Slavonija G.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frizi, 4—10 cm, 25—60 cm, 1. in II., fco meja 1400 (den.); hrastovi hlodi, od 25 cm prem. napr., od 3 m dolž., fco nakl. postaja 520 (den.); trami 8-8, 8-11, 11-11, 11-13, 13-16, merkant.. tesani, monte, fco meja 572 (den.); cerovi krlji, od 25 cm prem. napr., od 2 m dolž., fco nald, postaja 14 vag., zaklj. 18. — Žito in poljski pridelki: pšenica Rosafč, 80 kg, rinf., promptna, par. Ljubljana 490 (bi.); pšenica avstralska, rinfusa, promptna, par. Ljubljana 485 (bi.); pšenica Hard Winter 2, rinf., promptna, par. Ljubljana 500 (bi.); otrobi pšenični drob., pariteta Ljubljana 190 (bi.); koruza, dob. maj, junij, par. j Postojna neocar. 250; koruza, par. Ljubljana, plač. j po prej. 1 vag., zaklj. 235; rž makedonska, 72-73 ! kg, par. Ljubljana 400 (bi.); ječmen 57-59 kg, fco 1 maked. postaja 300 (bi.); oves makod., orig., par. j Ljubljana 360 (bi.); krompir beli, fco dol. postaja | 125 (den.); krompir rumeni, fco štaj. postaja li5 i (bi.); krompir rdečkast, fco štaj. postaja 135 (bi.).
Kakor pri razglasitvi smrtne obsodbe in včeraj ves dan, tako je ostal Naglič navidezno miren tudi zvečer in vso noč. Popoldne se je pripeljal k njemu brat, otrok pa ni pripeljal, kar tudi ne bi bilo umestno, dasi jih je Naglič želel še enkrat videti. Brat je ostal pri njem celo popoldne in vso noč in je skupno 7, njim v celici prenočil. Popoldne in zvečer je sprejemal Naglič tudi druge obiske. Naghč je pred smrtjo dobro jedel in tudi pil, gotovo ne zaradi lakote, marveč, da se premoti; posebno strastno je kadil. — Po večerji mu je postalo včasih gotovo vsled notranje duševne razburjenosti nekoliko slabo, vendar je takoj zopet okreval. — Z bratom se je razgovarjal vso noč o svojih družinskih razmerah. Naj-kočljiveje je bilo vprašanje glede otrok, o katerih je Naglič poudarjal, da jih ima zelo rad. Njegova želja je bila, da prevzame otroka brat Josip, čemur pa so se odločno protivili sorodniki njegove pokojne žene, ki so zahtevali otroke zase. Ta zadeva še ni rešena.
V jutranjih urah se je Naglič zopet vsaj na videz umiril in se je udal v božjo voljo. Že zvečer ga je pater dr. Angelik T o m i n e c spovedal. Ostal je dalj časa pri njem in ga je lepo pripravil na zadnjo težko pot. Mož je bil, kot nam je že prejšnji dan sam izjavil, veren in se je popolnoma pokesal vseh svojih grehov. Ob pol štirih zjutraj ga je pater dr. Tominec obhajal, nakar je Naglič pobožno s patrom in bratom skupaj molil molitve za umirajoče. Spravil se je popolnoma skesan z Bogom in z ljudmi in je čakal usodne ure, da nastopi svojo zadnjo pot. P. dr. Tominec je povedal, da je bil obsojenec nazunaj udan, miren, da pa je bil zelo bled; gotovo mu je vera najbolj lajšala strašne trenutke pred smrtjo.
Okrog 5 zjutraj so obiskali Nagliča zastopniki ljubljanskih dnevnikov. Naglič jih je rade volje sprejel in je rekel, da naj ga ie vprašajo, če kaj žele od njega. Mož je sedel v svoji celici na klopi pri mizi, na kateri je stalo veliko božje razpelo. Pred sabo je imel skodelico črne vroče kave in pa nekaj cigaret. Bil je pač nekoliko nemiren, kar se mu je pa poznalo le nekoliko pri govorjenju in pa pri nervoznem vrtenju cigarete. Očividno se je Naglič zelo premagoval. Njemu nasproti je sedel njegov brat. Časnikarje je Naglič prav lepo pozdravil. Na vsa stavljena vprašanja je dajal povsem točne in jasne odgovore. — Na vprašanje, kako je prebil noč, je odgovoril, da ni spal prav nič, marveč se je razgovarjal z bratom glede ureditve domačih razmer, deloma pa je razmišljal o svojem življenju. Na vprašanje, če jo uredil svoje gospodarske zadeve, je odgovoril povsem mirno, da je vse v redu in da je poskrbljeno tudi za otroka. Časnikarji so se nato poslovili od Nagliča, ki je vsakemu podal stoje roko in želel jasno >Z Bogom!«
Usmrtitev se je izvršila na drugem po-dolgastem, precej velikem dvorišču justične palače, kjer je bil zabit v zemljo kol za obe-šenje. Krvnik Mausner in njegov pomočnik H a r d t sta bila prisotna. Na obeh straneh ob zidu pa so stali v redu in sicer orožniki na eni in stražniki na drugi strani. Pred stebrom se je postavil sodni senat in sicer predsednik višji sodni svetnik dr. K a i s e r in pa votanta sodni svetnik dr. Gradnik, sodnik Lederhas in pa državni pravdnik Ogoreutz. Takoj za senatom so pripeljali pazniki Lenče, Leban in Boštele obsojenca, ki je imel roke na hrbtu zvezane z močno vrvjo. Naglič je stopal odločno in ni pogledal ne na desno ne na levo. Brat se je je pred eksekucijo še enkrat bodril ter mu poslovil preje od njega, pater dr. Tominec pa ga je pred eksekucijo še enkrat bodril ter mu podelil sveto odvezo. — Simon Na-
Ljubljana, torek 26. maja 1925.
glič je stopil navidez odločno pod steber. Tn-di senat je opustil mučne formalnosti, ki gotovo človeku le še otežujejo poslednje trenutke, in je predsednik dr. Kaiser samo svečano dejal Nagliču, da je prišel trenutek, ko se izvrši kazen, nakar sta krvnika pričela1 takoj svoje delo. Eksekucije, ki nikakor nI tako enostavna, kakor bi si kdo mislil, ne bo-> mo opisovali, zadostuje reči, da je dr. Travi ner konštatiral ob 6 uri 5 minut, da je nasttv pila smrt obsojenca po 11 minutah, nakar je dr Kaiser zaključil žalosten prizor z besedami: »S tem je smrtna kazen nad Simonom Nagličem izvršena in je zadoščeno zakonu. Odpuščeno mu bodi!« S tem je bila usmrtitev završena. Sodni dvor se je odstranil, za njim so odšli tudi gledalci in sta ostala na dvorišču le še krvnik in njegov pomočnik ini pa sodni uslužbenci. Truplo obešenca mora ostati na stebru po predpisih za obešanje še eno uro. Po sedmi uri sta krvnika Nagličevo truplo snela in sta ga položila v krsto. Takoj nato so ga prepeljali na pokopališče k Sv* Križu, kjer so ga pokopali. Kol so izruvali iz zemlje in tako zbrisali vsako sled žalostnega dogodka. Za usmrčenje je bilo v veem mestu in okolici silno zanimanje in gotovo Ini bilo prišlo ogromno gledalcev, med njimi tun di zastopnice nežnega spola, če bi ne bih žel prej razglasili, da je določeno za gledalce le! gotovo število vstopnic, katere je delil predn se d ni k deželnega sodišča dr. Papež. Pol našem mnenju bi se lahko ljudje usmrčevalii brez vseh gledalcev razun v to poklicanih! eksekutorjev. Tako pa je prišlo najmanj 200j radovednežev, ki so imeli pristop, vehka množica ljudi pa je čakala izvršitve usmrtitve nal cesti, da si kasneje ogledajo obsojenca. —< Krvnika sta odpotovala iz Ljubljane še včerajj in odšla zopet po svojem žalostnem poslu* Baje imata še 17 obsojencev, ki čakajo na iu
vršitev smrtne obsodbe.
* * »
Naš poročevalec je včeraj obiskal p. <tej Angel ika T o m i n c a, jetniškega duhovnika^ in ga vprašal, kdaj da je dobil obvestilo oi predstoječi eksekuciji nad Nagličem. Pateri dr. Tominec je odgovoril, da je izvedel zanjoi v pondeljek dopoldne ob pol 10 in da se jai podal k obsojencu popoldne ob 2. Obsojenec je bil v svoji celici sam ter je patra sprejeli zelo prijazno. Pater je začel z njim razgovor, tekom katerega ga je pripravil na sveto iz-: poved, katero je Naglič opravil povsem lepoj kakor kristjan. Na poročevalčevo vprašanje, da li more gospod dr. Tominec povedati, k kakšnih nagibov je bil obsojenec izvršil svojj strašni zločin nad ženo in dali je svojo kriv-t do popolnoma spoznaval in priznaval, je od-i govoril pater, da iz spovedi samoposebi umev-4 no ne more, oziroma ne sme ničesar povedati^ kar pa ve izven spovedi, to je iz prostega razgovora z Nagličem, je to, da se je jasno zavedal svoje krivde. Pater je ostal v pondeljek pri njem približno dve uri in Nagliča tolažil ter pripravljal na zadnjo uro. Nagliču je to silno dobro delo in očividno najbolj olajšalo njegove težite trenutke pred smrtjo. Prisrčno je stiskal p. Angeliku roko, ko se je od njega poslovil.
V torek zjutraj ob pol 4 je bil dr. Angelik Tominec zopet v celici. Navzoč je bil razun obsojenca še njegov brat. Najprej je Naghč izrazil željo, da se še izpove, vsled česar se je brat iz celice odstranil. Ko se je vrnil, ja Naglič z vso pobožnostjo sprejel kleče sveta popotnico. Potem sta molila pater in obsojenec skupno molitve za umirajoče in žalostni del sv. rožnega venca, ki ga je molil z njima tudi brat. To je trajalo vse skupaj približna nad eno uro, nakar sta se brata še nekaj med-seboj menila o domačih razmerah, pri čemer ju je spovednik pustil sama. Naglič je bil
dni, — to znaša štirideset tisoč gotovega denarja. In šestega dne v mesecu lahko računate še na dvajset tisoč od vodovodne družbe.« Skomizgnil je z ramo. »Sprejmite ali pustite. To so moji pogoji.«
»Sedaj velja, pes žre psa, in jaz ne prezrem koščeka mesa, ki plava naokoli,« je tisti popoldan Daylight izjavil Heganu; in Simon Dolliver je šel pol onih nesrečnih v veliki paniki, ki jih je zajela z obilico papirja, a brez gotovega denarja.
Daylightova pomagala za silo in iznajdbe so bile presenetljive. Nič ni uteklo neopaženo njegovim bistrim očem, naj si je bilo še tako veliko ali majhno. Njegova zaposlenost je bila silna. Sedaj ni več imel kosila. Dnevi so bili prekratki in v opoldanskih urah je imel v svoji pisarni toliko posla kakor ob vsaki drugi uri. Koncem dneva je bil izmučen in izčrpan in je kakor nikdar prej iskal olajšave v alkoholu. Iz pisarne se je odpeljal domov v svoj hotel, se podal naravnost v svoje sobe, kjer so rau mahoma prinesli prvega od dolge vrste dvojnih martinijev. Pri večerji mu je bila glava precej meglena in panika pozabje-na. Ko je šel v posteljo, je bil s pomočjo škotske viške opit, vendar ne omamljen, pač pa samo precej pod vplivom prijetnega, milega omamljivega sredstva.
Drugo jutro se je prebudil s sesušeni-mi ustnicami in z občutki nekake težkosti v glavi, ki so mu hitro prešli. Ob osmih je
bil zopet za pisalno mizo pripravljajoč se za borbo, ob desetih zopet na obhodu okoli i bank, zatem pa je brez prestanka do noči imel v rokah zavozlane zmede industrije, finance in človeške narave. Ko se je zno-čilo, je bil zopet v svojem hotelu, pri svojih dvojnatih martinijih in škotski viski. Tak je bil njegov program dan za dnem, teden za tednom.
Enoindvajseto poglavje.
Čeravno je bil Daylight med tovariši vesel, neizčrpljiv, prekipevajoč življenjske moči in energije, je bil v svoji notranjosti vseeno utrujen. Včasih je pod vplivom žgane pijače imel hipe modrosti, vse jasnejše kakor v treznem stanju; tako na primer neko noč, ko je sedel na robu postelje z enim čevljem v roki in razmišljal o De-dini rečenici, da mu hkratu ni mogoče spali v več kot eni postelji. Še vedno s čevljem v roki se je oziral na dolgo vrsto uzd iz konjske žime po stenah. Vstal je in jih s čevljem v roki slovesno štel, nakar je odšel v sosednji sobi in dovršil štetje. Zatem se je vrnil nazaj v posteljo in resno ogovoril. čevelj:
»Tista moja ženska ima prav. Samo ena postelja hkratu. Sto in štirideset žim-nastih uzd, pa nobene ne rabim. Eno uzdo hkratu! Hkratu ne morem jezditi več kot enega konja. Ubogi Bob. Boljše, če te pošljem ven na pašo. Trideset milijonov, in sto
milijonov ali nič pred očmi, in kaj morem pokazati za vse te milijone? Vse polno ja reči, ki jih denar ne more kupiti. Ne mora kupiti te ženske. Ne more kupiti zmožnosti. Čemu imam trideset milijonov, ko nimam prostora za več kot dober liter kok-tailov na dan? Ako bi imel žejo za sto litrov, bi bilo drugače. Ampak en liter — en bore liter! Tu živim, tridesetkratni milijonar, ki gara vsak dan hujši kakor tucat ljudi skupaj, ti delajo za mene, in vse, kar. morem dobiti za to delo, je, da jem dvakrat na dan, imam eno posteljo, en liter mar-tinija pa sto in štirideset uzd na steni, da jih gledam.« Obupno se je bulil v razstavo na steni. »Gospod čevelj, jaz cvrčim. Lahko noč.«
Daleko hujši od brzdanega, redovitega pivca je samotarski pivec in v tega se je Daylight razvijal. V družbi je redkokdaj še pil, pač pa, kadar je bil v svoji sobi, čisto sam. Ko se je vračal od neumornega dela vsakega dne, se je omamil do spanca, dobro vedoč, da vstane drugo jutro s suhimi in pekočimi usti in ponavlja celodnevni program.
kupite najbolje in najcenešje pri tvrdki
S-«	palača »Ljubljanske kre-
u ^'Of^ž C d,,ne bankc« k GosP°-svetska ccsta 14. Vsi DELI, OPREMA in PNEVMATIKA na zatotffl
medtem zapustil bratu svojo uro. Črez nekako pol ure se je dr. Tominec vrnil v celico (n sta se z obsojencem pomenila glede zadnjih trenutkov. Pater je Nagliču povedal, da je zdaj vse sicer v redu, da naj pa tik pred usmrtitvijo obudi še enkrat kesanje, nakar mu bo še enkrat podeljena odveza. Nato je obsojenec zajtrkoval in približal se je čas strašne zadnje ure. Nagličev brat je prosil patra za potrdilo lepe krščanske smrti, da bi doma izposloval sveto mašo in zvonenje, kar je seveda dobil. Medtem so prišli še časnikarji; brat se je od Nagliča poslovil in odšel na pokopališče. Naglič sam je želel, da bi ga kdo izmed sorodnikov, ki jih ima v Ljubljani, spremil na pokopališče; seveda se mu ni povedalo, da to ni mogoče.
Zdajci sta prišla dva paznika naznanit, da je čas oditi na smrtno dvorišče. P. dr. An-gelik Tominec je Nagliča spremljal čez hodnik notri do dvorišča in ga spomnil, naj obudi še zadnji trenutek kesanje, nakar mu je podelil odvezo. Ko je Naglič stopil na pručico pod kolom, mu je p. Angelik podelil odvezo in odšel, ne da bi prisostvoval usmrtitvi sami.
Na vprašanje, kakšen vtis je imel dr. Tominec o celem dogodku, je odgovoril, da je bil obsojenec popolnoma vdan v voljo božjo, dasi je bil bled kot zid. Glede vtisa, ki ga je na dr. Tominca napravila eksekucija, katere en del je odhajajoč skozi vrata begoma videl, ni pater ničesar izjavil in se od poročevalca poslovil. Videti je bilo, da mu je bilo sploh mučno ponavljati dogodek, ki ga je očividno hudo pretresel.
• • •
Včerajšnja justifikacija me spominja na jfnstifikacijo, ki se je izvršila na javnem prostoru poleg prisilne delavnice v četrtek, dne JO. februarja 1876 zjutraj med 8. in 9. uro (od takrat do včeraj ni bil v Ljubljani nihče obešen). Navado sem imel kot dijak, da se ji kaj posebnega rad zapisal in tako sem pred tedni slučajno našel to notico v svojem tedanjem notesu. Ko se je zvedelo o nameravani jjustifikaciji, se je ljudstvo silno zanimalo, da vidi to strašno dejanje. Umljivo, da smo bili med temi radovedneži tudi dijaki, ki smo bili v četrtek na učiteljišču prosti. Obešen je imel biti nek ogrski vojak (>Špičakc, kakor jih je ljudstvo nazivalo, menda radi ošpičenih hlač), ki je v Mekinjah pri Kamniku, kjer je bila
takrat mala vojaška posadka, ustrelil svojega korporala in se baje še nekaj drugega pregrešil. Omenjeno jutro so ljudje hiteli proti prisilni delavnici. Jaz sem prišel tako zgodaj, da sem čakal na zahodnem voglu cukrarne in dobro videl, ko so peljali mimo mene delin-kventa ob močni straži na vozu, kakršne 60 imeli prej konjeniki. Potem pa sem hitel tudi jaz z drugimi na določeni prostor. Sredi zrav-nanega prostora, kjer so kopali pesek, je stal precej visok steber. Na južni strani je bil nekak oder s stopnicami in zadaj je slonela lestvica. Gledalci smo stali vsi na vzvišenem robu peščene ravnine krog in krog. Ko so spravili vojaka z voza, mu je častnik nekaj bral (menda obsodbo), potem pa so ga peljali po stopnicah na oder, kjer so mu odpeli nekaj obleke, ga potisnili k vislicam, nakar mu je krvnik, stoječ na lestvici, s silno spretnostjo zadrgnil vrvico okrog vratu, spodaj pa istočasno pomočnik sunil oder proč in privijal nekako vreteno (kar mi je bilo šele pozneje jasno, da je pomočnik privezal nogi na yre: teno in tako nategnil telo navzdol). Videl sem dobro, kako mu je krvnik obenem posegel za tilnik. Malo minut pozneje je nek častnik (menda zdravnik) ugotovil smrt. Med justifi-kacijo so vojaki bobnali, da ni bilo slišati nobenega glasu. Truplo vojakovo je viselo do popoldne, kakor so pravili ljudje, ki so ga hodili gledat. — Janko Nep. Jeglič.
O gornji justifikaciji je poročal ^Slovenec« z dne jO. februarja 1876. leta sledeče: »Obešen ima biti danes ob 8 zjutraj J. Varga, prostak v Ljubljani bivajočega polka »Saxeu-Meiningenc. Na vislice obsojen je po vojaškem sodišči zato, ker je zavratno vstrelil svojega desetnika v Kamniku. V izvršenje smrtne kazni je odločena jama tik posilne delalnice na Poljanah. V torek so brali nesrečniku smrtno obsodbo, potrjeno po vojaški viši sodniji in mu naznanili, naj se pripravi na smrt, če ne bo pomiloščenja od cesarja.«
Slovenec^ od 12. februarja 1876 pa poroča še dodatno: »Vojak, ki je bil na vislice obsojen, je bil v četrtek zjutraj ob pol osmih obešen vpričo vojakov in velike množice ljudstva. Star je bil šele 21 let in sicer ravno .10. februarja — tisti dan, ko je bil obešen.«
Zadnja civilna usmrtitev se je izvršila v Ljubljani leta 1867. Takrat so obesili v bližini kapelice na Gradu nekega Ipavca, ki je ubil svojo mater.
NE PROČ! PRI NAS OSTANI!
Toliko kakor pretekle tedne se pa Italija že dolgo ni smejala. Že več let sem zagovarja x zasebni učenjak * Paneroni nauk, da zemlja ni okrogla, ampak ploščata. Preden je zaznal Paneroni za svoj novi poklic kot prirodoslovec, je bil navaden čevljar. Sedaj se je pa popolnoma posvetil »vedii«, in kjerkoli nastopi, povsod ima vse polno smejajočega se občinstva. Blagajna je pa le zmeraj polna, in nazadnje se smeje zmeraj le on; pa tudi marsikakšen gledališki ravnatelj, kojega prostori bi bili sicer prazni. Takega hrušča pa že dolgo ni bilo kakor zadnjič v gledališču Paganini v Genovi; sodelovali so različni elementi, občinstvo, Paneroni in mnogo dijakov. Ko je prišel Paneroni v Genovo, so ga sprejeli dijaki na kolodvoru in so ga v svečanem sprevodu spremili v gledališče. V dvorani ga je pozdravila zbrana množica z bučečiin krikom: »Dol z Galile-jem! Živijo Paneroni!«
Paneroni nastopi. Pravi, da ga bo pomanjkljivo zanimanje Italijanov za astronomijo pregnalo v tujino. Italija je svoje najboljše sinove zmeraj pregnala, Kolumba na Špansko, Gari-baldija, Mazzinija in Marconija na Angleško. »Ali naj jim sledim?« Ogorčeno vpitje in viharni protesti. »Ne proč! Pri nas ostani! Nikamor te ne pustimo! Tujina se nikdar ne bo postavljala s teboj!« Govornik nadaljuje: »Dame in gospodje! Zemlja je ploščata, neskončna in se ne giblje. — Gromovito ploskanje. — Sicer bi mi vsi dol padli. — Divje kričanje in ploskanje. — Zemlja je obdana od morja in zgoraj plavata solnce dn mesec v petih velikih krogih. Kako pride solnce od vzhoda do zahoda?« — »V avtomobilu!«, zakriči dijakov gosti zbor. Občinstvo v ložah se vije smeha, z galerije dol se vsiplje ploha krompirja. Z grmečim glasom zabuči Paneroni v nepopisni vrišč: »Prave znanosti tudi krompir ne bo zadušil!« Nadaljevanje: »Solnce sledi mesecu; ko ga ujame, ga zadrži, in to imenujemo solnčni mrk!« To razodetje vzbudi tako navdušenje, da se zažene vsa dijaška tolpa na oder; »uče-
njaku« izročijo velikamsk venec iz zelenjave in stebel, odprejo škatlo in vzamejo ven redov iz papirja precejšnje število. Pripnejo m/u jih na prsi in tudi drugam, tako da je slednjič čez in čez pokrit z njimi. Splošen objem. V neki loži se dvigne nov govornik, jedro njegovih sladkih besed je poziv na vlado, naj neha s svojim dosedanjim delom in naj skrbi samo za razširjenje Paneronijevih idej. Paneroni, mož piparja, stoji tam na odru, in dostojanstvneo sprejema vse te čestitke. Pride trenutek, ko se njegovi pristaši in nasprotniki sporečejo; tedaj izgine pri stranskih vratih, vtaknivši prej v žep pri blagajni mu izrečeni delež vstopnine.
I V.' vi
Kongrcgacijski sestanek je danes ob četrt na 21. uro (točno) v kapeli frančiškanskega samostana, drugo nadstropje. C. A. M.
Seja naEelstva Jug. strokovne zveze bo v sredo 27. maja ob 18 v prostorih JSZ, Stari trg 2-1. Prosi se točna udeležba. — Načelnik.
Vsaka drobna -vrstica Din 1»50 ali vsaka beseda* SO par. Noj-manjši 5 Din. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
5EKSS2
Plačana NATAKARICA
boljša moč, pridna, poštena in zanesljiva, z dobrimi spričevali, IŠČE stalnega mesta v kaki kavarni ali boljši gostilni. Gre tudi izven Ljubljane, Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro: »POŠTENA«. 3458
Holflo ki lahko položi UCIVIC takoj 10.000 Din proti obrestim, dobi stalno službo. — Ponudbe pod: i»Dobra služba štev. 20« na trpravo lista.	3456
Mesarski POMOČNIK
išče službe, obenem vajen kmetijstva. - Naslov pove uprava lista pod štev. 3451.
SLUŽKINJA
pridna in poštena, dobra kuharica, išče mesta najraje v kakem župnišču na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod »POŠTENA« št. 3453.
DR. MED. ELEONORA
!	_J^5«ni/«E«-jeva
do objave NE ORDINIRA.
iiC
absol. kmet. šole in več razr. gimn., z znanjem slov., nem. in srbohrv. jezika, išče primerne službe, najraje na kakem vcleposestvu. Pisma na upravo lista pod šifro: »VESTEN« Stev. 3442.
KUHARICA
poštena in pridna, v kuhinji dobro izvežbana, želi službe v župnišču. - Ponudbe pod št. 3452 upravi »Slovenca«.
STALEN, POSTRANSKI
ZASLUŽEK!
tščemo zanesljive in agilne osebe, ki bi zastopale naše podjetje v r.vojcm kraju. — Delo lahko in malenkostno. Ponudbe s točnimi podatki na upravo -Slovenca« pod: »Zanesljiv<■ štev. 3427.
um m
ea perilo ir obleke, dobro izvežbane, sc sprejmejo za takoj. - Nar.lov BELIHAR & VELEPIČ, Spodnja Šiška —
Kolo
150. 3417
Išče se
pri poljedelstvu izvedeni in tudi sam delajoči, oženjeni USLUŽBENEC. Več pove »UPRAVA SLATNA« — p. Šmartno pri Litiji. 3384
oziroma PUSTIL se je v vlaku 17.55 dne 24. maja od Račje do Zid. mosta usnjati dara-ski JOPIČ. Dekle, ki je bilo potem v jopič zavito, se prosi, naj ga vrne proti odškodnini na naslov: Voglar, Studenci pri Mariboru.
Izgubil
Najnovejša iznaidta!
Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
ANTON BOC, LJUBLJANA Selenburgova ul.G/l, eiinte-UlE 40
Pristni naravni
MALINOVEC
z najboljšim sladkorjem vku-han v steklenicah in sodčkih na drobno ln veliko nndi lekarna dr. G. PICC0L1 Ljubljana
IDvokolesa
Najnižja cena in največja zaloga raznih vrst dvokoles. pneumatike in delov. Prodaja na obroke,
ceniki frauko. Tribuna F. S5. L. tovarna dvokoles in
otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
»Zacherlin«
v origin. steklenicah edino sredstvo proti muham, bolham, ščurkom, stenicam itd., edina pomoč proti molom, se zopet dobi v vseh lekarnah. drogerijah in trgovinah. Glavna zaloga za gg. lekarnarje, drogiste ln trgovce: Lekarna LEUSTEK, Ljubljana.	3449
Pisalni stroj
se kupi. - Ponudbe z navedbo cene in znamke na »Publicitas«, Ljubljana — Šelenburgova 7/II, pod šifro »Pisalni stroj«.	3465
SOBO
v bližini stolne ali šentjakobske cerkve išče gospod. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Soba« št. 3473.
¥sa Ljubljana so- OostISna in mlin
da so »V O I K A«-
ČEVLJI najmodernejši, trpežni in najcenejši! Te prilike ne smete zamuditi! Razpošiljamo tudi po pošti. — »VOIKA« - čevl.i, Krekov trg 10, I. nadstr.
KDOR POSODI
takoj za eno leto 15.000 D, dobi poleg obresti še celo leto brezplačno hrano. — Ponudbe pod »Dobra hrana 20« na upravo lista. 3457
JAVNA~DRAŽBA
Kupujem moške STARE OBLEKE in plačani najboljše cene. - Dopisnica zadostuje, da pridem tudi na dom. — JUREČIČ, Ljubljana, Gallusovo nabrež. 31.
Od min. za trg. in obrt konc.
KROJNA ŠOLA
ŽIDOVSKA 5 — Ljubljana. Z 2. junijem nov krojni tečaj za moško krojenje in uniforme. Za dame — šivilje in nešivitje — tečaj v splošnem ženskem krojenju po navadnih in najmodern. modelih. Učcnccm, ki ne morejo prisostvovati tečaju, sc pošlje pismeni pouk po pošti. Razpošiljanje in izdelovanje najmodernejših strojev. Vpisovanje dnevno! Ob zaključku sc dobi spričevalo in diploma.	3472
V sredo 3. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne sc proda potom javne dražbe na licu mesta po p a r t i h letošnja KOŠNJA travnika »Ve'ika Zgonarica« v Črni vasi. Najbližji dohod iz postaje Brezovica. — Več se izve v | pisarni dr. F. Luckmanna, odvetnika v Ljubljani, Gradišče 4/1, vsako popoldne.
z vsem inventarjem in posestvo za pet glav živine, z lepim sadnim vrtom in vsem gospodar, poslopjem, se proda po zelo nizki ceni radi selitve.- Pojasnila daje lastnik Jože FIBERNlK, Motnik.
Ponikluje se
dele koles, automobilov, otroških vozičkov, zdravniške instrumente itd.
»BISTRA«, DOMŽALE
največji galvanizacijski zavod v S. H. S.
Proda se
po izredno znižanih cenah
več orehovih SPALNIC, JEDILNIC in drugo pohištvo. - Andr. Kregar,
stroj, mizarstvo, Št Vid nad Ljublj., naspr. kol. Vižmarje.
rfallška umetnost.
NARODNO GLEDALIŠČE V
LJUBLJANI.
DIIAMA:
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, 27. maja: NARODNI POSLANEC. - Red A Četrtek, 28. maja: Zaprto.
Petek, 29. maja: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENT-
FLORJANSKI. — Red C. Sobota, 30. maja: LIZISTRATA. — Red D. Nedelja, 31. maja: VDOVA ROŠLINKA. — Izven.
Zaradi smrti v rodbini g. Levarja se je dramski repertoar spremenil, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo.
OPEPtA:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sreda, 27. maja: CARMEN. — Red C. Četrtek, 28. maja: Zaprto. (Generalka.) Petek, 29. maja: BRIVEC BAGDADSKI, premi-jera. — Ked B.
Dobro ideča TRGOVINA
z meš. blagom, na deželi, se odda v najem samostojni gospodični. Potreben kapital za prevzem inventar. 25.000 Din. - Ponudbe pod »Ugodna prilika« na upravo lista.
NAJBOLJŠA
REKLAMA
je najboljša žitna kava! I so oglasi v »Slovencu«,
i
rivala.
Vsem, ki so mojo preljubo mamico v njeni težki bolezni obiskovali in tolažili, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetja, ji zapeli ganljive žalostinke, ter tudi meni v najtežjih urah življenja lajšali neizmerno bol, kličem iz hvaležnega srca: BOG PLAČAJ!
učiteljica.
ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času.
ka K. T. B, v UUBLJAN9
Ko„9itar.ewa u3isa S/11.
damsko, moško, ofroško, namizno in posteljno.
Kopalne potretošclsue
najceneje In najboljše pri
C. I. Hamann, Ljubljana, Mestni firgr S.
edino uspešno patent, in zakou. zavarov. sredstvo —
FSPffllfi nfo^S in izPadaniu Jas ter perhutam. Za eno PSyii |ilL.>i popolno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Zaloga za Ljubljano: Salus d. ti. Kosme!i5xi zava-ti Leda Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35.
POZOR!
POZOR!
Hotel Sv. Doti ol
bOiL
je OVTVORJEN OZIR. JE OSKRBOVAN CELO LETO.
Priznano dobra kuhinja. Točijo sc izboina VINA. Postrežba točna in solidna, cene zmerne. — Za obilen
obisk sc priporoča FELIKS SELJAK, hotelir.
LJUBLJANA — POD TRANČO 2
oskrbi vsak dan sveže CVETJE, ŠOPKE in VENCE, TRAKOVE z napisi itd. točno in po zmernih cenah.
lii imiiiumiu m tiJUe in na posodo
Bosendorfer, Forster, Steinway etc. -Vsi inštrumenti za bleh- in štrajh-god-bo, strune in žice vseh vrst na debele in drobno.
fillonz Brezi, Ljiiai, Mostni ir3 Sto. 9
(pri magistratu). Najsposobnejša tvrdka v Jugoslaviji
avtomatične regulatorje, zatvomice itd
izdeluje in dobavlja
Ingr. F. Sctinelier, ŠScofjat ILo&tat
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zahtevajte ponudbe.
na izredno eksponiranem mestu večjega tržišča v Sloveniji, s kompletno urejeno trgovino, s prostornimi lokali ter skladišči (železninske Stroke), SE ODDA za nekaj let V NAJEM. — Samo resne ponudbe je nasloviti pod: »ŽELEZNINA« Stev- 3444 na upravo lista
Izdaia konzorcij »Slovencac.
Odgovomi urednik: .Viktor Cenčič.
•Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.