QlSxJoM */fh N D s-yioStice-„ NO. 3 ' tOOo/ AM€Ksvir4 EN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY ^jVl E Rl€^ l%l— HOiWIJE V"-/;-., ^w Serving Chicago, Milwaukee,- Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNEAN MORNING NGWSPAPSR IE CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 5, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Briianci bodo dali biiijsne ia tiilenje svsjili tekočih voda V naslednjih petih letflh bodo dali za očiščenje tekočih voda v Veliki Britaniji 3.8 bilijonov dolarjev. LONDON, Vel. Brit. — Tekoče vede so tudi v Veliki Britaniji v različni meri onesnažene. Odločili so se jih čistiti v velikem obsegu. Tako je določeno za načrtno čiščenje rek v naslednjih petih letih skupno 3.8 bilijonov dolarjev. Ta vsota je predvidena le za Anglijo in Wa-^es, za Škotsko načrt še ni gotov. Predvidoma bo čiščenje vsake ^ilje rečne struge stalo 1.8 milijona dolarjev. Proračune in načrte je izdelal vladni oddelek za okolje. Poročilo naj bi bilo naj temeljitejše, kar jih je bilo] kdaj izdelanih o tem vprašanju. Tekoče vode so razdeljene štiri razrede: neonesnažene, (ki so primerne za kopanje in plavanje v njih), dvomljive, slabe in močno onesnažene. Večina pregledanih voda spada v prvi in drugi razred. Tako na primer reka Temza teče od izvira pa do robov Cheltenhama skozi Pašnike in je čista, ko pa prehaja. dalje proti morju, pa postane nrnazana. še slabši je položaj Pri drugih rekah, ko se bližajo spodnjemu toku, kjer se izfeka vanje razna industrijska odplaka. Britanci so odločeni začeti o-čisiiti svoje tekoče vode in jih nato ohraniti čiste. V ta namen bodo žrtvovali bilijone. straž, z šk\4h ‘Mesnih” ‘to i!nan|isi!@ ^Washington, d.c. — z-vezna vlada je od septembra 1970 izvežbala okoli 1500 posebnih “nebesnih” maršalov, kate-rih naloga je čuvati potniška le-lala pred ugrabitvijo tekom po-eta. Upali so, da bodo ti uspeš-vršili svoj posel. Cas je po-azal, da je njihova naloga do-W težja, kot je izgledalo in tu-i manj učinkovita, kot so pričakovali. ^b>A so uvedle svoje letalske srje po zgledu Izraela, ki n-jimi kar uspešno varuje svo-L. letala pred arabskimi komandosi. ^ te^°^em Proračunu je bilo oločeno za čuvanje letal s pojejo posebnih stražarjev 37 milijonov dolarjev. V proračun-^ em predlogu za prihodnje leto ° ta vsota zmanjšana za skoro fn° tretjino. Kljub temu sedanji ctslski čuvarji ne bodo izgubili svojih služb, le te bodo poslej mdj vršili na tleh kot v letalih. omagali bodo pri pregledu pot-nikov, ko bodo ti šli v letala. ^ v preteklem letu je bilo u-ITsbljenih 11 ameriških potni-skrh letal, leta 1970 18 in leta ls69 celo 34. Novi grobovi Frank J. Lunder V Lake County Memorial Hospital West je po dolgi bolezni umrl 64 let stari Frank J. Lunder s 30017 Roberts St., Wick-liffe, Ohio, vdovec po 1. 1981 umrli ženi Rosi, roj. Papalko, oče Mrs. Allan (Rose Marie) Strachan, Mrs. Joseph (Patricia) Hiti, Jamesa F., Mrs. Gary (Bonnie) Resmondo, 8-krat stari oče, brat Jacka, Frances Lunder in pok. Agnes Krašovec. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil pred svojo boleznijo zaposlen 40 let v Oliver Hazard Perry School kot obratovalec in oskrbnik centralne kurjave. Bil je član Društva Ribnica št. 12 ADZ in Engineers Union. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 9.30, v cerkev Naše ljube gospe karmelske v Wickliffu ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Joseph Vadnjal Pretekli ponedeljek je v starosti 75 let umrl v New Smyrna Beach, Florida, poznani Joseph Vadnjal, stanujoč na 122 Park 31vd. Rojen je bil v Matenji vasi pri Postojni. V Ameriko je prišel pred 60 leti in bival v Newburghu do leta 1952. Imel Zdravniki izjema! Ameriška zdravniška zveza išče izjemo od Sveta za življenjske stroške. WASHINGTON, D. C. — A-meriška zdravniška zveza se je obrnila na Svet za življenjske stroške s prošnjo, da izvzame zdravnike iz omejitve porasta cen za 2.5), za njihove strokovne usluge. Pri tem se sklicuje na odločitve Plačnega odbora, ki je v preteklosti dovolil izredna povišanja za razne strokovne skupine. Predsednik Sveta za življenjske stroške D. Rumsfeld je svetoval predstavnikom Zdravniške zveze, naj se obrnejo na Komisijo za cene. Ti so se oglasili pri njem po sprejemu v Beli hiši, kjer so izjavili predsedniku Ni-xonu, da bodo podpirali njegovo gospodarsko politiko in posebej tudi njegove napore za ustalitev cen in plač. Komisija je določila 2.5'. povišanje kot gornjo mejo za vse industrije in usluge ob začetku druge dobe boja proti inflaciji 14. novembra. Posebno pozornost je tedaj posvetila prav zdravstvu, kjer je letni porast dosegel 13), , daleko več kot na kateremkoli drugem področju. V kolikor hoče kaka skupina je tovorno prevozništvo. Nato jc [ Pov^anje preko 2.5C/C, odšel v pokoj in se preselil v Florido. Bil je član društva št. 603 SNPJ. Zapušča -soprogo Antonijo, roj. Mirt, hčerke Mary Ross, Josephine Janko in Anno Mahovsky ter sina Josepha, vse v Floridi, ter vnuke in pravnu-tdnje. Truplo bo dospelo v Cleveland jutri, v četrtek zvečer in oo položeno na mrtvaški oder v petek zvečer v Ferfolijevern pogrebnem zavodu na Union Ave-aue. Pogreb bo v soboto ob devetih dopoldne na pokopališče Kalvarija. V Vietnamu še 157,000 ameriških vojakov SAIGON, J. Viet. — Zadnji ponedeljek je bilo v Južnem Vietnamu še 157,000 ameriških vojakov. V to število ni vštetih 13,000 mož, ki so na ladjah Sedme flote v bližini vietnamskih obal. V armadi je 119,700 mož, v mornarici (v Vietnamu) 7,800, pri marinih 500, v letalstvu 28,--100 in 100 v Obalni straži. mora to utemeljiti s porastom svojih stroškov, pa naj bo to za delovno moč ali za surovine. V industriji je to lahko navesti, pri u-slugah v strokovnih poklicih pa je to precej težje. Kitajci si nočejo v New Yorku lepo urediti ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Kitajsko zastopstvo pri Združenih narodih v New Yorku živi še vedno v Roosevelt hotelu, kjer je najelo celo nadstropje, pa vztrajno išče primerno stavbe za svoje stalno bivališče. Najprej so se razgledovali za kakim manjšini hotelom, zdaj pa so se zagledali v privatno bivališče s 25 sobami na zgornji vzhodni strani Manhattana. Zgradba je bila last in bivališče B. Rose, kapitalističnega H, i« liioii kandidat v držati !®w itapsisir® CONCORD, N. H. — Država New Hampshire ima prva primarne volitve in sicer že 7. marca. Čas za prijave je do jutri in kandidatje za Belo hišo obeh strank so se že prijavili. Republikanski kongresnik P. N. McCloskey iz Kalifornije se je prijavil za republikanskega predsedniškega kandidata še v decembru, v ponedeljek je bivši državni guverner Lane Dwinell prijavil kandidaturo predsednika R. M. Nixona, prijavo pa je napovedal tudi k o n s ervativni republikanec kong. Ashbrook iz Ohia. Demokratskih kandidatov je kar pol ducata, vsem na čelu :en. E. Muskie iz države Maine, sen. Hartke iz Indiane, sen. H. H. Humphrey in sen. McGovern. -------o-----— Stali zaselek teta 1172 CLEVELAND, O. — Novo leto je naše mesto začelo skrajno slabo v pogledu varnosti, kar 6 oseb je bilo ustreljenih. Mrtvi so: Leon Daniels, 29 let, 1329 E. 89 St.; Jerry W. Smith, 21 let, 1460 E. 88 St.; Earl Wright, 25 let (naslov ni znan); Mrs. Annie M. Dicks, 43 let, 2525 E. 83 St.; ustreljena in 30-krat zabodena' v lastni postelji; Ronald Single-ton, 17 let, 13817 Bartlett Ave., ki se je po vsem sodeč sam u-strelil po nesreči, ko je bežal iz hiše, kamor je vlomil; Charles M. Kowalski, 22 let stari slušatelj CSU, 4481 W. 139- St., ustreljen na Novega leta dan zjutraj na poti domov, ko je hotel braniti svojo spremljevalko pred posiljenjem; Leroy Harris, 42 let, 984 E. 105 St., najden mrtev nje njihovo vodstvo SEN. MUSKIE JE OBJAVIL SVOJE PREDSEDNIŠKE CELJE Sen. Edmund S. Muskie iz države Maine je včeraj v televizijskem nagevoru objavil vsej deželi, da se poteguje za demokratskega predsedniškega kandidata s ciljem, da povede Ameriko na novo pot. WASHINGTON, D.C. — Sen. preko televizije vsej deželi, je Edmund S. Muskie, ki je bil le- stal njegovo organizacijo $32,00«J. ta 1938 podpredsedniški kandi- Služil je predstavi senatorja in dat demokratske stranke, je vče- njegovih temeljnih pogledov na raj objavil svojo namero postati ZDA in na njihov položaj doma letos demokratski predsedniški! in v svetu, zato se je senator \ kandidat. Da bo to storil, je bilo | tem nagovoru izognil strankar že dolgo znano, saj je bilo to vjskim napadom. Demokratom je stalni razpravi skozi večino preteklega leta, posebno pa zadnje mesece, ko se je sen. E. S. Muskie že prav odločno in načrtno gnal za dosego cilja. Uradno sta se v zadnjem mesecu izjavila zanj sen. J. Tunney iz Kalifornije in guverner Ohia J. J. Gil-ligan. Sen. Muskie se ni javnosti predstavil v svojem nagovoru kot strankarski politik, ampak je hotel napraviti vtis modrega narodnega vodnika in državnika. V tem je vsaj delno, uspel. V svojem nagovoru je sen. E. S. Muskie dejal, da ne moremo odgovornosti za vse težave metati na predsednika Nixona in njegovo vlado, četudi je jasno, da sta oba v marsičem odpovedala, toda prav tako so odpol-vedali tudi drugi politiki. Senator je obljubil povesti deželo k “novemu začetku”, kajti on ne išče predsedstva ZDA samo zato, da bi zamenjal sedanjega, ampak zato, ker hoče spremeniti deželo. Sedanja politika ZDA, seda-ni doseglo dejal le, da bo dežela rešila svo ja vprašanja, “če bomo pokopali naš strah, opustili naše dvome ter obnovili svoj napoi za skupno dobro”. Predsednik glavnega odbora republikanske stranke sen. R. J. Dole iz Kansasa je Muskiev go vor označil za “žalostno predstavo javne osebnosti, ki je postavila ZDA v slabo luč”.' v kleti stanovanjske hiše s pla-j veliko in ne more voditi naše stično vrečo čez glavo. Lani je bilo v mestu Clevelandu skupno umorov in ubojev 287, leta 1970 pa 284. Letos smo dežele v bodočnost. ZDA so vodile tekmo v oboroževanju, ne da bi s tem dosegle resnično varnost, zbrale in nakopičile so Češki vzgojitelji bodo prisegali marksizmu PRAGA, ČSR. — Vsi šolniki in vzgojitelji vseh vrst in polo-posebneža. V stavbi je posebna žajev bodo morali odslej položiti telovadnica in 10 kopeli. Zdaj je last alžirske delegacije pri ZN, začeli tako dobro, da. bomo lah- j bogastvo, pa pri tem niso odpra-ko v pobijanju in morjenju pre-|Vile revščine v lastni sredi, dosegli lansko število. | segle in presegle so trilijon na- rodnega dohodka, pa niso poskrbele za varstvo narave in njenega bogastva “To ni dovolj dobro — dejan-ko je to nebranljivo — da ljudje še vedno umirajo od naših rok v vojni, ki je napačna, v vojni, ki jo večina Amerikancev že dolgo je dejal sen. E. S. “slovesno prisego zvestobe’ marksistično - leninističnim ide- ki je za njo plačala okoli mili- alom, so razkrile “Ucitelske No-1 odklanja) jon dolarjev. Kitajci bi jo radi viny’, list prosvetnega ministr- Muskie. od Alžircev odkupili. jstva. j Osem minut trajajoč govor Družba se ima pravico varovati pred nasilneži Mehika je naj večji produ-cent srebra na svetu. cot© WAVE Vremenski prerok pravi: Oblačno in snežitev, hladnejše. Na noč bo temperatura na izpod 10 F. padla CLEVELAND, O. — Umor Johna E. Fitzpatricka v veleblagovnici v sredi mesta pred očmi stotin ljudi je strašno vznemiril in prizadel vse mesto. Ljudje so se spraševali, kako je to mogoče, kako je bil možen tak umor ob navzočnosti toliko ljudi, kako da nihče ni skočil napadenemu na pomoč ... Ljudje so se spraševali, čemu je neka ‘tuja’ ženska pobrala nož, s katerim je bil John S. Fitzpatrick zaboden, kako da ni nihče tega preprečil. Nič manjše ni bilo razburjenje na Novega leta dan, ko je prišla v javnost vest o u-moru mladega Charlesa Ko-walskega, mirnega, poštenega katoliškega visokošolca, ki je bil ustreljen, ko je skušal braniti svojo spremljevalko pred divjim nasilnežem. Ljudje zahtevajo odločen, trd nastop oblasti, policije in še bolj sodišč. Ta so si v zadnjih letih naložila bolj nalogo čuvati zločince pred kaznijo, kot varovati družbo pred zlo- činci. V tem je vodilo samo Vrhovno zvezno sodišče, dokler je bil njegov vodnik E. Warren. Nekateri modrijani in učeniki, tudi pravniki, se postavljajo na stališče, da je človek sad okolja, v katerem raste. Zato ne more biti odgovoren za svoja dejanja, odgovornost za te pada prav za prav na družbo, v katere sredini je rasteh V smislu tega načela hočejo zločince “razumeti”, jim v imenu družbe odpuščati, “če jim je sploh kaj treba odpuščati”, in jim pomagati do “poboljšanja”, jih s pomočjo izobrazbe napraviti vredne člane človeške družbe. Sodniki, ki odobravajo take nazore, so mili sodniki, zločince vseh vrst, tudi težke, sodijo milostno in jim omogočijo, da bi se čim preje vrnili v človeško družbo kot njeni “vredni člani”. Statistike povedo, da večina zločincev, id so bili na ta način puščeni na svobodo, ob prvi priložnosti zopet zaide na zločinsko pot. Takih, ki bi se res poboljšali, je sorazmerno malo. Nekatere pošljejo v umobolnico, ker so zločin storili, ko so bili “duševno zmedeni”. Od tam naglo najdejo pot na svobodo, ko se njihovo zdravje “izboljša”. Javnost s takimi razmerami ni prav nič zadovoljna, zahteva strožje kazni za zločince, zahteva, da tisti, ki so zagrešili zločine v “duševni zmedenosti”, ohdrže v umobolnicah, da ne bodo imeli priložnosti svojih zločinov ponavljati. To velja posebno za razne spolne nasilneže. Usmiljenost je krščanska čednost, toda usmiljenost, ki jo kažejo naša sodišča do zločincev, ni prava usmiljenost, je lažna, je napačna, ker izhaja iz zgrešenega gledanja na človeka na njegovo osebno odgovornost, je škodljiva, ker spravlja v nevarnost človeško družbo, oziroma njene člane. Vsak človek je osebno odgovoren, za odgovornega ga smatra zakon, za odgovornega ga smatra družba. Kdor ni odgovoren, kogar ne moremo smatrati za odgovornega, ga moramo od družbe ločiti, ga moramo zavarovati pred njim samim, pa tudi družbo pred njim. Smisel vsake oblasti, posebno še državne, je ohranjati red in mir, skrbeti za varnost življenja in premoženja. V tem pogledu naše oblasti ne vrše svoje dolžnosti, če je bil mogoč umor pred stotinami ljudi sredi trgovine sredi Clevelanda, kako naj ne bi bil na cesti. Prenekateri ljudje se ne upajo več na cesto ne le ponoči, ampak že tudi ne podnevi, posebno v določenih predelih mesta. Novi župan R. S. Perk je ob svojem nastopu obljubil, da bo skrbel za varnost na naših cestah. Upajmo, da se bo resnično potrudil in tudi vsaj delno uspel. Prepričani smo, da bo mestni svet s svojim novim predsednikom E. J. Turkom župana v tem napor u ■ z vso odločnostjo podpiral. Zadnje vesti CONCORD, N.H. — Sen E. S. Muskie je včeraj prijavil svojo kandidaturo za predsednika ZDA pri primarnih volitvah, ki so določene za 7 marec. Poleg njega se potegujeta za to še sen. McGovern in sen. Hartke. Tudi na republikanski strani so trije kandidati predsednik Nixon, kon. McCloskey, liberalen republikanec iz Kalifornije in kong. Ashbrook, konservativni republikanec iz Ohia. S. CLEMENTE, Kalif. — Včeraj je predsednik Nixon, ki je prišel sem na kratek oddih in na razgovore s predsednikom japonske vlade Satom jutri in pojutrišnjem, obiskal San Die go in razveselil delavce v tam kajšnjih ladjedelnicah, ko jt objavil gradnjo treh novih tovornih ladij. LIMA, Peru. — Včeraj so našli 17 let staro Juliano Koepcke, peiuansko državljanko nemškega rodu, ki naj bi se edina rešila iz potniškega letala, k: se je 24. decembra ponesrečile na letu iz Lime v Iquitos z Sl osebami na krovu. Dekle se je rešilo iz razvalin letala in se prebilo, četudi malo ranje no. skozi džunglo do neke reke in se spustilo po njej navzdol na preprostem splavu, ki ga je samo napravilo. Tan. so jo odkrili in rešili. Čeprav razen božičnega “kejka”, ki ga je imelo s seboj v letalu in ga iz njega rešilo, ni imelo skozi 11 dni nobene druge hrane, je bilo dekle, ko so ga našli, še kar trdno. SAIGON, J. Viet. — Radio Hanoi je objavil, da ima Nixon samo eno pot za osvoboditev ameriških vojnih ujetnikov': končanje vojne v Indokini in končanje vietnamizacije. — Včeraj je ameriško letalo napadlo protiletalsko postojanke v Severnem Vietnamu, ko se je ta pripravljala na napad na B-52 letala nad Hočiminhovi-mi potmi. To je bil prvi letalski napad na Severni Vietnam v novem letu. DUNAJ, Avstr. — Danes so bile tu po božičnem presledku obnovljene seje SALT med ZDA in ZSSR. Iz Clevelanda in okolice Zadnje slovo— Članstvo kluba slovenskih upokojencev za Waterloo okrožje je vabljeno, da pride nocoj v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da se poslovi od umrlega člana Vida Jančiča. Rokoborba— V četrtek zvečer ob osmih bo v Areni na 3717 Euclid Avenue zanimiv nastop parov poklicnih rokoborcev'. Nastopila bosta Johnny Powers in Domenic De-nucci proti Waldu von Erichu in Abdulahu The Butcherju. Formularji na razpolago— Glavni poštar W. J; Sullivan sporoča, da so formularji za prijavo nedržavljanov za leto 1972 na razpolago. Po določilu zakona se mora vsak nedržavljan Čekoma januarja javiti na posebnem formularju pravosodnemu tajništvu. Odbori za 1972— Federacija klubov slovenskih upokojencev, Cleveland, Ohio, ima za leto 1972 sledeči odbor: predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perušek, 2. podpredsednik Louis Arko, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 361-4847; blagajnik Joseph Ferra, zapisnikar John Terček; nadzorni odbor - Al Sajevec, Louis Dular, Štefka Koncilja; poročevalec ■ Frank Česen. Seje sklicujejo po potrebi. V Federacijo lahko pristopi vsak posamezni 83 No. 3 Weds., Jan. 5, 1972 Svet ob začetku 1972 Ob novem letu delamo vseh vrst obračune in preglede, ki naj nam služijo kot temelj za izdelavo načrtov in vodil za bodočnost, pa tudi za presojo preteklega dela in dogajanja. Zato je prav, da na kratko pogledamo tudi na mednarodni položaj, ko smo stopili v leto 1972. Svet je v bistvu ostal razdeljen v komunistični blok, ki ga sestavljajo Sovjetska zveza in njeni sateliti na eni strani, na drugi pa Ljudska republika Kitajska, v blok svobodnega sveta, ki ga vodijo ZDA, in v nevtralne ali nevezane države, ki iz prepričanja ali pa iz koristi niso navezane na nobenega od blokov in hočejo vsaj uradno hoditi svojo lastno pot v mednarodni politiki. Doslej sta odločala večinoma le Washington in Moskva, lani se je tej dvojici pridružil Peiping, ki govori v imenu ene četrtine človeštva, besedo pa hoče imeti v tej družbi že tudi Indija, ki ji je po zmagi nad Pakistanom zrastla samozavest. Po svoji gospodarski moči spada med glavne vodnike sveta brez dvoma Japonska in se jim bo prej ali slej tudi pridružila. Verjetno ne preje, dokler ne bo zgradila lastnih močnih vojaških sil, kajti v svetu še vedno odločata sila in moč. Svobodni svet je prebolel težko denarno in trgovinsko krizo, ki je grozila pognati posebno Evropo v hud gospodarski zastoj. Ta je delno nastopil v Zahodni Nemčiji, v manjši meri pa v večini držav svobodne Evrope z izjemo Francije. V političnem pogledu je v stiski Italija, ki je dobila zadnji teden novega predsednika republike in bo skoro začela iskati novo vlado. Novi predsednik G. Leone je naprosil sedanjo vlado, naj ostane na oblasti, dokler ne bo pripravljeno za sestavo nove. Vsi računajo, da bo tudi nova sestavljena na temelju sedanje koalicije strank “leve sredine”. Severna Evropa je v političnem pogledu umirjena in ustaljena, v Španiji in Portugalski sta na oblasti diktaturi, tako je tudi v Grčiji Hude notranje krče je preživljala v preteklem mesecu Jugoslavija, ko je z vso silo butnila na dan “hrvaška kriza”. Tito je zakrpal, kar je bilo mogoče, toda napetost je ostala in stara bolezen Jugoslavije — “nacionalni spori” — razjeda dalje, kar je nekdaj privedlo do ustanovitve Jugoslavije in jo doslej ohranjalo. V sovjetskem bloku je navidez vse mirno. Čehi in Slovaki so se predali usodi, Poljaki upajo pod novimi vodniki na izboljšanje gospodarskih razmer, Vzhodna Nemčija računa na skorajšnje mednarodno priznanje svoje suverenosti, Romunija pa to vztrajno, tiho in trdoživo brani na-pram pritisku iz Moskve. Bolgari ne morejo pozabiti Makedonije, pri čemer uživajo podporo Moskve, Albanci pa ohranjajo svoje vezi s Kitajci. Berlinsko vprašanje, ki je bilo jabolko spora v vseh povojnih letih, je rešeno, sporazumi so doseženi in podpisani, čakajo pa na končno odobritev in izvedbo, ki ju napovedujejo za sredo leta. Moskva namreč ni voljna berlinskega sporazuma izvesti, dokler ne bo Zahodna Nemčija potrdila nenapadalnih pogodb s Sovjetsko zvezo in s Poljsko, sklenjenih leta 1970. Na Srednjem vzhodu je premirje ostalo, četudi je u-radni dogovor o njem že davno potekel. Egipt govori o "neizbežnosti” vojne, pa previdno čaka in upa, da bo morda spor le mogoče rešiti brez tega. Izrael se čuti močnega in čaka, da se Arabci pomire in sprijaznijo s stvarnostjo. Arabce pri tem zadržuje Sovjetska zveza, ki jim pošilja o-ložje in vojaške strokovnjake, pri tem pa se trudi, da bi čim bolj utrdila in razširila svoj vpliv. V Sudanu imajo še vedno državljanjsko vojno, Abesi-niji pa se upira Eritreja. V Nigerijo, po številu prebivalstva največjo državo Afrike, se je lani po strtju upora Ibov v Biafri vrnil mir in obnova nepričakovano naglo napreduje. Poskusi organizacije upora v Mozambiku in Angoli so bili le delno uspešni, Portugalci položaj še vedno kar trdno obvladujejo. Za enkrat so še odločeni ostati v Afriki in mislijo celo na velike gospodarske načrte tam. Angleži so se pobotali z Rodezijo, kjer bo ostala na o-blasti bela manjšina kot v Južni Afriki, le da bo postopno dajala črni večini po nekaj več vpliva. Vojna med Indijo in Pakistanom je bila kratka, pa je vendar spremenila odnos sil s tem delu Azije. Indija je z ;.mago razbila Pakistan, ki je prenehal biti njej nevarna vojaška sila, in postala bolj samozavestna. Po številu prebivalstva je prva za Kitajsko na vsem svetu in hoče imeti v mednarodni politiki temu primerno besedo. Sovjetska zveza je pomagala Indiji do zmage v dobri meri s ciljem, da poniža Kitajsko, ki je podpirala Pakistan. Cejlon, ki je lani v juniju doživel upor, se vrača v redne razmere in se pripravlja, da bo pretrgal še zadnje vezi z Veliko Britanijo in postal neodvisna republika izven Britanske skupnosti narodov. Vietnamska vojna je namara še daleč od konca, četudi se ameriški delež v njej vsaj v bojih na tleh naglo manjša. Položaj je bolj kritičen v Laosu in v Kambodži kot v Južnem Vietnamu. Indonezija, Malezija, Singapur, Tajska in Filipini so izjavili, da bodo v bodoče vodili bolj nevtralno politiko, ko vidijo, da se ZDA umikajo iz tega dela Azije, kjer je po sami naravi močan kitajski vpliv. Zmanjšujočo ameriško prisotnost in vpliv more izpolniti le Japonska, ki pa je v političnem pogledu še zadržana, močno podjetna pa na gospodarskem. V Latinski Ameriki so razvoj v Čilu, sprememba v Boliviji, posebno pa volitve v Urugvaju pokazali, da komunistični napori le ne gredo v klasje v taki meri, kot je kazalo. Vrenja, nemirov in težav je obilo po vseh delih sveta, vendar vse kaže, da je pred nami daljša doba miru na temelju obstoječega odnosa sil. BESEDA IZ NARODA Kaj Slovenci v Ohleagy delamo CHICAGO, 111. — V dneh 20. in 21. nov. smo se Slovenci udeležili mednarodne razstave na Navy Pieru. Uspela je nad vse dobro. V kulturnem paviljonu je razstavljala umetnica Emilija Ražman — Bucik svoja dela — pokrajinske slike Slovenije, portrete, tihožitja i.t.d. Ta pavilijon je bil tako prijeten, da je bilo vedno polno ljudi. Zdi se mi, da so obiskovalci kar precej nakupovali njene slike, to se pravi, da je precej dobra slikarica. V tern pavilijonu je bila tudi “Miss Slovenija”, gdčna. Metka Rusova, ki je s svojo dostojanstveno pozo lepo predstavljala pravo Slovenko v narodni noši. Ob njej je bil slovenski fant v narodni noši, to je bil pa Frank Šušteršič. V jedilnem paviljonu je vse šlo, kar smo pripravile. Smo se res že ves teden preje trudile, da je bilo čim boljše in žele smo pohvalo. Nešteto ljudi je prišlo nazaj in nam zatrjevalo, da so bila na vsem Navy Pieru, torej med 44 drugimi narodi, naša jedila boljša — naj. To nam je bilo v zadoščenje za ves napor, ki smo ga imeli. Najbolj razve- gdčna. Angie Vlasič, ga. Krista Arko, ga. Nežka Gaber, njen mož Toni je bil pa v kulturnem paviljinu. Posebej naj še omenim študenta Tomaža Šušteršiča, ki je bil duša vsega gibanja, kako nam je ta pomagal in skakal, da je bilo veselje. Tudi Mojca Fi-schinger, Vera Lavriša, Lučka Radoš, Ellis Martinčič in Mirica Leskovar, vsi so se trudili, da je šlo vse gladko in prijetno. Ravno tako najlepša hvala gg. Gregoriču, g. R. Posediju in Tomažu Fischinger za ljubeznivo pomoč pri prevažanju. To je bila zadeva Navy Pier a. Sedaj bi pa še rada omenila naše udejstvovanje v Museum of Science. Vsako leto takoj po Zahvalnem dnevu postavimo v tem muzeju naše slovensko božično drevo in jaslice. Gotovo vas bo zanimalo, kako je okrašeno. Moja zamisel in izvedba je pa taka: Na drevesu visijo naši slamnati, mali cekarčki z belimi robčki, originalno narejeni, potem so leseni srčki, poslikani z narodnimi ornamenti, mali in večji leseni krožniki, poslikani z našimi kraji in ljudmi. seljiv je bil pa seveda zaključek ^ enem takem krožničku je tu- ob obračunu. Ves čisti dobiček smo zopet poslali samo v dobrodelne namene. Kakor lansko leto, smo tudi letos poslali 220 dolarjev za slov. bogoslovce, sestri Cirili Knafelj c v Pariz, ki skrbi za vse knjige in revije v rabi v ljubljanskem semenišču. Dalje smo poslali 100 dolarjev v Buenos Aires za Rožmanov zavod, ker smo slišali, da je v veliki potrebi. Končno smo poslali še 30 dol. za našega Baraga, za beatificacijo. Da smo vse to mogle, seveda je v prvi vrsti zasluga res pridnih, narodno zavednih žena in mož. Zelo lepo je delati med takimi ženami, ki so urne, priročne, razumne. In še nekaj je, da tako skupno delo poveže sodelujoče v medsebojno prijateljstvo. V skupnem prizadevanju smo se vsi čutili kot sestre in bratje. Najbolje, da jih vse po imenu naštejem, ker so vsi v ponos nas vseh. Tako naj gre hvala in poklon ge. Gregoričevi, ge. Rusovi, ge. šušteršičevi, ge. Žiber-tovi, predsednici Oltarnega društva, ge. Zorko, podpredsednici Oltarnega društva, ge. Gabrovi, ge, Mavec, ge. Krašovec, g. J. Holozan, ge. Papež, ge. Koželj, ge. Pasoli in gdčni Ahačič, to je naša Ančka, ki vedno povsod pomaga, čeprav je že 84 let stara. Te so vse pomagale pri pripravah jedil za jedilni paviljon. Naj omenim še tu, da je vsa prejšna nastopili s petjem slov. narodnih di naš veliki pesnik Prešeren, na drugem krožničku, njegova rojstna hiša i.t.d. Potem visijo mali koški, mali peharčki, male ma-relce, tako da so na drevesu vse tipično naše stvari v miniaturi. Na vrhu drevesa je velika zvezda repatica, pod drevesom so postavljene jaslice in poleg njih stoji ribniški pušeljc. Veje drevesa so posute z vato, da izgleda da je zasneženo. Vsem ugaja to drevo in dobili smo že veliko pohvale.. . Imeli smo tudi našo božično predstavo.* Predstavili smo na odru naše obrede božičnega večera. Napovedovalka programa je bila ljubka Lenčka Gregoričeva, v narodni noši, ki je s svojim lepim glasom podala na kratko oris oz, zgodovino Slovencev. Na odru so pa nastopili kot slov. družina g. Toni in ga. Nežka Gaber s svojim sinkom Francitom in hčerko Kati, dalje deklica Marija Kastelic, Magda in Gregec Remec. Vsi ti otroci so pomagali očku in materi pripravljati jaslice, krasiti božično drevo, potem so pokadili s kadilom hišne prostore in molili. Ob zaključku prizora je bil mrak v hiši, samo lučka je brlela pred jaslicami in svečano zvonenje cerkvenih zvonov se je slišalo od zunaj. Tako je bil predstavljen naš Božič. Nato so otroci slov. šole, katero vodi ga. Gaber, rayhs sta pripeljala svoje otroke prav iz Lemonta, kjer so si postavili nov dom. Ravno tako g. in ga. Andrej Remec, ki sta pripeljala svoje iz Westmonta, potem Krivogradovi so prišli iz Riverside. Kastelčeve otroke je pa kar ga. Humar pobrala in pripeljala. Od sv. Štefana so pa pripeljali svoje otroke še Burje-kovi, Buhovi, Gregoričevi, Ku-čičevi in Leskovarjevi. Ta otroški zbor je bil res prisrčen. Nepristranski poslušalci so priznali, da je bil od vseh treh programov (namreč tisti večer so nastopali tudi Srbi in Hrvati) naš slov. program najboljši v kulturnem pogledu. Zlasti so ugajali naši božični običaji in prisrčno petje naših otrok. Bilo mi je v zadoščenje, da je skupni večer slovanskih narodov na jugu proti pričakovanju potekal v naj lepši slogi in miru. Posebno je bilo opaziti, da so Srbi kot Hrvati z velikim zanimanjem sledili našemu programu. Uspeh obeh razstav na Navy Pieru in v Muzeju je živ dokaz, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da med nami Slovenci v Chicagu verski in narodni duh nazaduje, nasprotno pa živi in naš narodni ugled narašča. Zahvaljujem se vsem sodelavcem in Bog vas živi! Metoda Fischinger iojakiiija dopolnila m let leta pri tem radevolje pomagala tudi ga. Peterlinova, ki smo jo pa na žalost ravno letos na 20. nov. spremili k večnemu počitku. Bog ji daj v miru počivati v ameriški zemlji. Pri prodajanju v paviljonih oba dneva so se trudile poleg že nekaterih zgoraj omenjenih gospa še sledeče: Požrtvovalna, dobro poznana ga. Gizela Hozijan, ga. Rebrica, gdč- in božičnih pesmi. Te brihtne otroke uči peti ga. Humar, ki je glavna tajnica Slov. Ženske Zveze. Ti otroci so zapeli nekaj ljubkih pesmi prav odlično ob spremljavi mojega moža Al. Fischingerja. Vsa čast ge. Humarjevi, ki se trudi z njimi, obetajo, da- se bodo še razvili v velike pevce. Moram pa dati javno pohvalo staršem teh otrok, ki so na. Marica Rus, ga. Marija Re-ljih v takem slabem vremenu mec, ga. Kacin, ga. Humarjeva, J pripeljali tako daleč. Naj' jih ga. Breda Remec, ga. Gaber, kar predstavim. G. in ga. Sim- NEW MIDDLETOWN, O. — V ponedeljek, 27. dec. 1971, je doživela ugledna gospa Marija Ohlin 90. rojstni dan v krogu svojih otrok in vnukov. Imela je 13 otrok, 9 sinov in 4 hčere, ki razen hčere Ančke in sina Franceta še žive, vnukov je 53, pravnukov pa 46. Tako velika družina je redka, posebno še danes, ko se vsak boji otrok. Rodila se je pri Gričarju na Žirovskem vrhu v Poljanah. V družini je bilo 13 otrok, od katerih živijo danes še 2 sestri in 2 brata. Še zelo mlada, 7 let stara, je šla služit, tudi pri dr. Tavčarju je služila na njegovem posestvu v Poljanah. Večkrat ga je videla, ko je prihajal na lov. Takrat so se pričeli Slovenci bolj pogosto seliti v Ameriko in tako je sklenila tudi Gričarjeva Micika iti za njimi, tembolj, ker je njen fant Juri Ohlin iz Loga pri Škofji Loki šel naprej in pripravil mesto v Brougstownu v Pennsylvaniji. Kmalu po prihodu jih je poročil župnik Kranjc v slovenski cerkvi v Pittsburghu. Juri je kepal premog, Micka je pa delavce imela na hrani. Tako sta delala 12 let, potem sta šla pa v Cannonsburg, kjer je začel Juri delati hiše. Cez 8 let sta kupila farmo v New Middletownu, katero sta obdelovala s starejšimi otroci. Ko so sinovi odrasli, so začeli delati hiše in jih še danes delajo. Tudi imajo trgovino lesa in so se dobro uveljavili. Mož je umrl 1. 1950, mati pa je skrbela, da so otroci versko vzgojeni in govore dobro slovensko. Bila je stalna naročnica A-meriške Domovine, dokler je mogla brati. Ko so dr. Krek in drugi Slovenci nabirali sponzorje za begunce, je ona uredila da so njeni sinovi podpisali za. 5 oseb m celo Mavserjevo družino. Leta 1952 je obiskala stari kraj in rodno hišo, ki pa je razpadla, ker je cela družina prišla v Ameriko. Rada se spominja in pripoveduje, kako je bilo tukaj, ko je ona prišla sem. Svetila je petrolejka, za gorkoto so kurili peči na drva in kuhali tudi z drvmi, tudi voda ni sama pritekla v kuhinjo. Pravi, dosti sem trpela, pa hvala Bogu za vse, tudi za težave, ki mi jih je prinesla 90-let-nica. Slabo vidim in noge mi več ne služijo. Na svoj rojstni dan je bila pri maši in obhajilu v cerkvi z družinami svojih otrok. I. Plečnik Kako sem pripravljal aientai na Tita IX. Paterson, N.J. — V tistem času je prišel v Rim pater Edgar iz Kartuzije v Pleterju. Hotel je v Vatikanu doseči, da bi sv. oče izobčenje nad tremi slovenskimi komunističnimi duhovniki preklical. Ne vem, ali je bila to njegova osebna inicijativa, ali je bil poslan od vlade, postopek je bil na vsak način zgrešen. Nobenega priporočila od nobenega slovenskega škofa ni imel, tako v Vatikanu nikamor ni mogel. Želel je govoriti z msgr. Montini-jem, pa so mu rekli, da se pride v Vatikanu brez veljavnega priporočila samo do švicarske straže. Moral se je vrniti, ne da bi kaj opravil. Da bi svoj neuspeh omilil, je doma govoril in pisal, da zato ni nič dosegel, ker da vatikansko politiko napram Jugoslaviji vodijo pater dr. Anton Prešeren, dr. Pavel Bobič in dr. Blatnik. Joj, za kako važnega me je naredil! še nuncij se me je bal. Kako na slabem glasu je. bilo takrat moje ime v domovini, je pokazal tudi papeški nuncij v Beogradu msgr. Oddi, ko je prišel v Rim, pa je želel z menoj govoriti. Poslal je nekoga h katakombam — niti telefonirati se ni upal — naj mi pove, da me vabi, naj bi prišel k njemu. Prosil pa me je, naj ne hodim v Vatikan skozi vrata pod zvonikom ne levi strani bazilike sv. Petra, kjer je blizu zavod sv. Marte, kjer je on stanoval, marveč naj grem skozi Angelska vrata na desni strani, kot da grem na pošto, pa potem vse okrog cerkve sv. Petra do tistega zavoda. Bal se je, da bi titovci zvedeli, da je z menoj govoril. Dobro je namreč vedel, da so iskali vsako pretvezo, da bi odnošaje med Vatikanom poslabšali. Res so čez nekaj mesecev odnošaje pretrgali, njega pa pri Sežani poslali čez mejo. Beg iz Rima. Popoldne 10. junija leta 1953 zapoje telefon s salezijanske prokure v Rimu, to je: našega zastopstva pri Vatikanu, in prokurator mi naroča, naj se nemudoma zglasim pr njem, ker da ima zame zelo važno sporočilo, ki mi ga ne more povedati po telefonu. Kaj je bilo? Msgr. Montini je poslal k njemu neke-' ga monsignorja z naročilom, da moram jaz takoj izginiti iz Rima in da nihče ne sme vedeti, kje vo o moji nameravani ugrabitvi vrgli med beograjske diplomate z namenom, da bi jo kdo javil Vatikanu — nuncija takrat že ni bilo več — ta mi bo pa pomagal, da nevarnosti uidem, in tako bodo dosegli, kar so želili, to je: da izginem iz Rima. V skrivališče! S predstojniki smo se domenili, naj bi šel v salezijansko bogoslovje v Bollengo v Pijemon-tu, ki leži čisto na samem na griču, in tam čakal na papirje za čez morje. Določili so me na Puerto Rico v Karibskem morju, dovolj daleč, da me Titovi komunisti ne bi dosegli. V Bollengu sem preživel dobro leto. Toliko časa sem namreč moral čakati na ameriško vizo, ker so si tukajšnje oblasti vzele čas, da so vse Titove obtožbe proti meni pregledale. Zelo sem bil vesel, da sem tam našel slovenskega sobrata g. dr. Franca Volčiča, s katerim sem bil že dona zelo tesno povezan, saj je bil v mojih mladih letih dolgo časa noj predstojnik, zdaj je pa v Bollengu preživljal svoje begun-itvo kot učitelj in spovednik. Bil mi je v veliko ooporo in tolažbo, kajti za mene je bil hud udarec, da sem moral tako na hitro zapustiti katakombe in delo, ki lem ga rad imel. Bolelo me je tudi, da sem bil čisto odrezan od znancev in prijateljev, ker nisem smel prejemati pošte. Nisem dolgo zdržal. Začel sem jim pisati, a nisem oddajal na pošto v Bollengu, marveč po enkrat na teden nosil v Ivreo, kakih 7 milj stran, dot svoj naslov pa navajal: Poštno ležeče, Ivrea. Tako sem zopet prišel v stik s prijatelji po svetu. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. iaiejo k vojakom CLEVELAND, O. — Mnogi mislijo, da imamo samo v ZDA take, ki ne marajo k vojakom. Pa to ni res. Tudi drugod po svetu je vedno več takih, ki jim ne diši vojaška suknja. Kakor posnemamo po nekem avstrijskem listu je npr. v Zapadni Nemčiji takih že blizu 100,000. Od lanskega leta jih je kar za 50% več! Zapadna Nemčija je rešila ta problem začasno tako, da pošlje te ljudi na delo v tako imenovano “Socialno družbo”. sem, ker da so se jugoslovanski | Nekaj podobnega se priprav-komunisti dogovorili z italijan- lja tudi v Avstriji. Tudi tam je skimi, da me ponoči ugrabijo in vedno več mladih ljudi, ki ne odpeljejo v Slovenijo, češ da po marajo odslužiti niti svojega nalogu sv. očeta in z vatikan- rednega vojaškega roka. Po av- skim denarjem organiziram re-1 volucijo doma. Ugrabitev bi res bila lahko izvršljiva, ker sem čisto sam spal pri katakombah, le vrtnar je stanoval slabih 100 metrov stran. Rečeno je bilo, da ne smem prejemati pošte na naslov, kjer bom, in da moram vse žige z vatikanskim grbom uničiti, da ne bi komunisti z njimi ponaredili kakšnih vatikanskih dokumentov. Vso noč sem kuril, urejal in spravljal v kovčke, zgodaj zjutraj zadnjič maševal na grobovih mučencev, nato pa odšel, ne da^ bi katerega koli svojih podložnih obvestil, da odhajam. Prokurator me ni pustil, da bi ~el sam, marveč je naročil ravnatelju sosednjega salezijanskega zavoda, naj me spremi do vrhovnih predstojnikov v Turinu, ki mi bodo našli kakšno varno skrivališče. Meni so se taki varnostni ukrepi zdeli pretirani, msgr. Montiniju in mojim predstojnikom jih je pa narekovalo dejstvo, da je samo pičla dva meseca nazaj na Angleškem brez sledu izginil poljski salezijanski duhovnik, ki je deloval med nekdanjimi Andersonevimi prostovoljci v zavezniški vojski. Ko sem pozneje vso stvar mirno premislil, sem prišel do prepričanja, da so komunisti zade- strijskem listu bodo ti mogli že v kratkem nadoknaditi svojo “vojaško dolžnost” v “Socialni službi” doma ali pa v mednarodnih socialnih ustanovah. Pa počemu bi hodili tako daleč. Ostanimo kar doma, pri naši Sloveniji. Tudi na Slovenskem smo imeli in jih tudi danes imajo takšne, ki se tako ali drugače izmuznejo vojaščini. Pisatelj J. Jurčič jih je lepo opisal kot “vojaške begunce”. Sami vemo, da jih je kar precej takih pobralo v Ameriko in se na ta način ognilo vojaški dolžnosti. Vprašanje neprostovoljne vojaške službe v naši deželi bo nemara v dveh letih rešeno. Ce pojde vse po izdelanih načrtih, bo splošna vojaška obveznost v ZDA ukinjena in nadomeščena s prostovoljno. J. S. NAROČNIKOM, ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenon pomeni, do kdaj je plačam vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte! »■mmmmimimimimimimiiimiiiiiiiiiiiimiimimimmiimiiimiimmmimimi P. S. FINŽGAR: DEKLA ANČKA nmiiiimiiiimmiuiiimiiiimmimimiiimimmimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiii! Janez, sedaj se vidi skoz okno na hribec, kjer je Mokarjeva kajža. Vsa se sveti od lune. Kolikokrat gledam tja gor, kakor sosedo bi tebe tam iskala! Bog ve, če učakava ta dan. Ko bi le ne bilo tistega večera, saj veš, Janez. Kar nekaj mi stiska srce in vedno se nečesa bojim. Prepričana sem, da je vse odpuščeno, obe-nia, trudim se, da bi si izbila to iz glave. Ali kakor kamen mi leži na srcu in grozno sem nesrečna. Včasih pozabim, pa mi nenadoma stopi pred oči črna skrb, da vsa vztrepetam. Ne za-nieri, da sem ti to potožila. Saj nimam tu nikogar in sedaj mi je laže. Tvoje hranilne knjižice sem nesla župniku, da jih je spravil v blagajno. Na dveh krajih so pokradli, zato me je skrbelo. Župniku sem vse po pravici povedala, kako sva se zmenila. Rebel je: Janez je poštenjak, kakor jih ni mnogo. Ančka, le moli zanj, da se srečno vrne. Tako se nai je prilegla ta pohvala, da sem ves teden laže živela. Končati moram. Sem mislila, da ti bom strašno dolgo pismo napisala, a vidim, da nisem. Janez, piši mi, lepo te prosim, vsak teden, samo nekaj besed, ko si Preveč truden. Tudi jaz ti bom Pisala, ki zmerom nate mislim in te tako težko čakam. Zbogom! Tvoja zvesta in žalostna Ančka. XIV. Tedni so tekli in meseci. Janezova beseda je držala. Ančka Je dobivala pisma in razglednice, Pa tudi denarja toliko, da se je čudila vsa fara. Zakaj v Ančki je bilo pač toliko gizdavosti, da ni skrivala lepih vsot, ki so prihajale iz Amerike. Nevesta je bila in vesela, ko so se čudili ljudje takemu ženinu. Ali niso se samo čudili. Tudi zavist je zorela. Mnogo mater iz fare je imelo v Ameriki sinove. Zato so jim pisarile in jim stavile Janeza za zgled. Iz Ame-rike pa so prihajali odgovori, da Je Janez umazanec in skopuh, da se bo z delom uničil in da inia tako obleko, da ne sme med ljudi, in po vsej so v dolgih zimskih večerih prebirali pisma, upravljali in natolcevali. Mnogo tega je Ančka slišala in zvedela. Grenko ji je vselej kanilo v dušo in v to grenkost je pomakala Pero in tožila Janezu, kar ga je podžigalo, da je skoro resnično stradal, samo da je mogel prisko-Pariti še več. Prišle so žene k Ančkini materi: “Ali sta res vaša in Janez že-^in in nevesta?” Tako so se nalašč delale nevedne. “Zgovorjeni smo,” je kratko odgovarjala mati. “Je pa seveda vse v božjih rokah.” “Ah, ti,” je povzela soseda, “takole so se menile žene, nikar | vendarle ni, da bi se takole napi-ftn ne zameri, da ti razodenem,' hovala.” Mati se ni vmešavala v pogovor in je bila vsa žalostna. Tedaj je nenadoma vstopila Ančka. Sosede so obmolknile. “Dober večer, mati!” “Glej jo, na noč prihajaš!” “Nocoj bom doma, ker rem jutri v mesto.” “Spet ženinov denar, jeli?” jo je dsmuknila soseda. “Od Janeza, da! Mati, to pot je spet več poslal.” “Pretrgal se ti bo od dela. Le čemu ti bo shiran mož!” Ančka je pogledala čez ramo in vprašala: “Ali so oče v hiši?” “V hiši,” je odgovorila kratko mati. Ančka ni rekla zavidnicam niti lahko noč. Odprla je vrata ih stopila k očetu v sobo. Sosede so se poizgubile iz veže, mati se je zamislila pred ognjiščem in strmela v plapolajoči ogenj. Tisti teden, ko se je Ančka vrnila iz mesta, kamor je nesla v hranilnico Janezov prihranek, je bila za čudo potrta. Kakor senca se je plazila okrog, v lice so se ji zarezale bolestne braz-dice, ogibala se je vsakogar in, če je morala govoriti, je govorila prisiljeno in trudno. Dekle so si namigovale, češ spet jo je obsedla žalost po “Amerikancu Toda nobena ji ni rekla Žale besede. Tudi Mokarica jo je opazovala in poskusila začeti vesel pogovor. Ali vselej se je Ančka izgovorila, da ima nujno delo, kjer koli, samo da je ušla mami izpred oči. Kadar pa je bila zvečer sama v kamrici, je ležala dolge ure oblečena na postelji in tiho jokala, da je bilo vzglavje vse mokro od solz. Ker je bila obledela od prečutih noči, jo je Mokarica izpraševala, če je bolna ali če jo je kdo razžalil. Toda Ančka se je ogibala odgovoru in trdovratno ponavljala, da ni vredno, da bi se menili o tej stvari. Samo to da jo jezi, ker so ljudje tako obrekljivi in so ženske rekle materi, da je Janez ne bo vzel, ker bo prebogat. V petek večer jo je poslala Mokarica k fari v trgovino. Tega je Ančka čakala. Ko se je šla preoblačit, se je mama šalila: “Seveda, nevestica, če gre le v drugo vas, mora biti vsa zala. Ej, ti nečimrnost!” In se ji je smehljala, ko je na pol praznično oblečena nataknila locen cajnice na roko in poslušala naročitev za trgovino. Še skozi okno je gledala za njo, ko je stopala čez dvorišče. Ančka je zelo naglo šla skoz vas. Dekle so pri koritu natakale vodo in jo ogovorile. Ančka se ni nič ustavila. Komaj jim je odgovorila na vprašanje in hitela dalje. Vse so se ozrle za njo in jo obsodile: “Vis jo, napuha polno! Prava reč tiste kronice, ki jih pošilja Janez! Milijonarka Konferenca hrvaških in slovenskih katoliških škofov v Zagrebu takole, ko smo šle od maše: ‘Preveč zasluži Janez. Prevzel se bo, zakaj če pojde tako naprej, v nekaj letih si kupi graščino, ne pa Mokarjeve kaj že. Potem bo Pogledal po taki, ki kaj ima. Mar mu bo kajžarska!’ Glej, zato sem ti povedala, ker bi mi bilo žal Ančke.” Mati se je hipoma prestrašila, pomislila in rekla: “Ne verjamem. Janez bo mož beseda.” Pa se je zasmejala druga soseda in rekla: “Mož beseda! Le kdo je še dandanes mož beseda? Saj si poznala Pavleta. Pet let me je vodil in mi prisegal. Ko mu je pa umrla teta in je nenadoma obogatel, je pozabil na vse in vzel tisto našopirjeno Mano. Taki so.” “Saj se mu dobro otepa,” je Popravila prva soseda. “Naj se mu le, Bog je pravičen.” Ančka pa je drobila sneženo pot, ki ji je škripala pod drobnimi koraki. Hitro se je mračilo in nizko se je ulegla megla, čim bolj se je Ančka bližala fari, tem bolj so ji zastajali koraki. Nikogar ni srečala. Krog in krog bela, mrtva tihota. Ančka je potegnila iz žepa robec in si ga pritisnila na oči. Korak ji je čezdalje bolj zastajal, dokler m obtičala sredi gazi in glasno zaihtela. Kragulje! prihajajočih sani so jo zdramili. Otrla si je objokane oči in se napotila dalje. Ko je v trgovini postavila čajnico in naročala, si je pomaknila ruto na oči, segla po beli predpasnik in si brisala lice. “Megla je, da se kar ivje obeša na oči,” je rekla in odšla, češ da ima še opravka in se kmalu vrne. (Dalje prihodnjič) ------o------- Hrvaški in slovenski škofje se vsako leto zbero štirikrat k svojim rednim sejam; če je kaj izrednega, nujnega, pa se zbero tudi k izredni seji. To so tako imenovane “jugoslovanske škofovske konference” (JŠK). Zadnjo, tj, četrto redno konferenco v 1. 1971, so imeli slovenski in hrvaški škofje v dneh od 30. nov. do 3. dec. 1971 v nadškofijskih prostorih v Zagrebu. Vodil jo je predsednik JŠK nadškof Kuharič. Kakor že po nekaterih dosedanjih konferencah, tako je vodstvo JŠK sklicalo tudi po tej svoji konferenci tiskovno konferenco. Pri njej je bil navzoč tudi podpredsednik JŠK nadškof Pogačnik. Iz Slovenije se je udeležil te konference samo zastopnik “Družine”. Na začetku tiskovne konference je prebral pomožni škof Škvorc uradno poročilo o vsebini odn. o poteku škofovske konference. V naslednjem navajamo iz njegovega poročila tiste dele, o katerih mislimo, da zanimajo naše bralce. Na začetku škofovskega zasedanja sta prva podala obširno poročilo o jesenskem zasedanju zadnje škofovske sinode v Rimu škof Kuharič in škof Jenko, ki sta na sinodi zastopala jugoslovanski katoliški episkopat. Razprave na sinodnih sejah so bile svobodne in odkrite. Kuharič je posebej poudaril, da je sinoda začrtala meje, mimo katerih ne bo mogla nobena razprava o bistvu katol. duhovništva: s tem, da je treba računati. Zakon o celibatu je bil že pri 1. glasovanju potrjen z več kot dvotretjinsko večino. Izglasovali so odločitev, da duhovniki, ki so z di-spenzo sklenili zakrament sv. zakona, ne morejo več računati na povratek v duhovniško službo. V razpravi o pravičnosti v svetu so škofje odkrili rane, ki mučijo Cerkev in svet. Nekateri so pričakovali, da bodo delegati iz tretjega sveta, tj. iz držav v razvoju, zrevolucionirali sinodo, javov izkrivljenosti ter idejne in disciplnarne neenotnosti v naši Cerkvi. Nadalje so se škofje veliko zadržali pri razpravljanju o vprašanjih katoliškega tiska na Hrvaškem. O tem so razpravljali že tudi na svojih dveh zadnjih zasedanjih. K temu razpravljanju so povabili tudi urednike pomembnejših hrvaških cerkvenih publikacij. V odkritem razgovoru so pregledali položaj v hrvaškem katoliškem tisku. S tem v zvezi so nato med drugim sklenili, da je treba pri JŠK čimprej ustanoviti svet za tisk, ki bo preučeval tekoča vprašanja in jih pomagal reševati škofom. Nato so škofje razpravljali o novem zakonu o obveznem zavarovanju, ki bo stopilo na Hrvaškem s 1. jan. 1972 v veljavo in bodo obenem razveljavljene vse dosedanje pogodbe o socialnem zavarovanju duhovnikov. Nadškof Pogačnik je zatem škofom podal poročilo o zasedanju Sveta evropskih škofovskih konferenc, katero je bilo med sinodo v Rimu. Tega se je bil udeležil kot delegat JŠK. Svet evropskih škofovskih konferenc, ki si je izbral za svoj sedež mesto Chur v Švici, bo povezoval z izmenjavo obvestil in z drugimi sredstvi posamezne e v r o p s ke škofovske konference. Škofje so na svojem zasedanju dalje odločili, da bodo moralno podprli predlog poljskega kardinala Wojtyla, naj bi ob beatifikaciji p. Maksimilijana Kolbeja v Oswieczimu sezidali spominsko cerkev. Končno so škofje izdali navodilo, da smejo k birmi učenci višjih razredov 8-letke, ki so o-biskovali vsaj 4 leta pouk iz verouka. Na predlog škofa Arne-riča so sklenili za božič poslati posebno pismo jugoslovanskim delavcem v tujini. V zvezi z razmerami v Cerkvi doma pa so škofje odločili, da bodo v začetku leta 1972 napisali posebno pismo božjemu ljudstvu. Končno so izbrali nove člane Sveta za verski nauk pri JŠK. Od Slovencev so v novem svetu dr. A-lekšič, dr. Fajdiga, dr. Perko, dr. Steiner in dr. Sterle. Nazadnje so določili naslednje zasedanje za 18. april 1972. Po prebranem poročilu so zbrani časnikarji postavili vrsto vprašanj, na katera sta odgovarjala predsednik JŠK Kuharič in podpredsednik Pogačnik. (“Družina”) Posvetovanje slovenskih škofov V dneh od 30. nov. do 3. dec. 1971 je bilo v Zagrebu četrto in obenem zadnje zasedanje jugoslovanskih škofov v letu 1971. Pred zagrebškim zasedanjem jugoslovanske škofovske konference (JŠK) so se v Ljubljani 26. novembra zbrali vsi slovenski škofje pod predsedstvom nadškofa in metropolita Pogačnika. Najprej so odobrili nekaj liturgičnih besedil, med njimi nov o- a! bred za birmo. Škof bo birmoval ravno ti delegati so naglasili du- ■ z besedami: SPREJMI PO-hovnost v duhovniški službi, ce-' TRDITEV — DAR SVETEGA libat, zvestobo Cerkvi in se pri- DUHA! Na slovenske škofije so toževali nad škodljivim vplivom raztegnili odlok jugoslovanske zmotnih naukov in necerkvenega življenja. Po tem razpravljanju so naši škofje prešli na proučevanje položaja v naši (hrvaški in slovenski) Cerkvi. Med drugim so se ustavili pri vedno pogostejših pojavih nasilja manjših skupin, kateri prihajajo do izraza ob premeščanju duhovnikov. V nekaterih primerih so te skušale preprečiti odhod duhovnika ali pa sprejem novega. Nadalje so govorili tudi o zapuščanju duhovniške službe. Škofje obžalujejo odhod vsakega duhovnika, ker ta nasprotuje bistvu duhovniškega poklica in pomeni pohujšanje za vernike. S takšnim pritiskom ni mogoče reševati ne d u h o v n i š k ih ne pastoralnih vprašanj, škofje so izrazili resno zaskrbljenost zaradi takšnih po- škofovske konference, da morejo odslej iti k birmi samo tisti otroci, ki so vsaj 4 leta hodili k verouku. Prihodnje pastirsko pismo bo govorilo o birmi. Na škofovskem posvetovanju je bila izražena želja, da bi bil slovenski verski tisk smotrneje razporejen in čim bolj kvaliteten. Odobrili so predlog medško-fijskega katehetskega sveta, naj z novim letom začne izhajati ilustriran mladinski mesečnik MAVRICA, namenjen otrokom osemletk in predšolskim ter njihovim staršem. Izdajanje bo oskrbela “Družina”. Na željo slovenskih izseljenskih duhovnikov je bilo na posvetovanju sklenjeno, da bomo letos izseljensko nedeljo praznovali na praznik sv. Družine, to je na nedeljo po božiču. čin opravljati svojo nalogo. Od majhnega lističa na osmih straneh, kateri je bil namenjen v prvi vrsti vernikom takratne go-riške apostolske administrature, je zrasla v današnji vseslovenski verski list, ki ima od vseh slovenskih listov naj večjo naklado. Imela je vrsto urednikov. Vsak izmed njih ji je d;.! svojo podobo. Danes ijo urejata dva: dr. Drago Klemenčič in dr. Ivan Merlak. Če kdo, potem se mi rojaki na tujem veselimo Družininega jubileja. Žal, med nami je še vse premalo razširjena. Za njen jubilej bi storili najbolje, da bi jo kar se da v veliki meri razširili tudi med nami. Silno koristna bi nam bila ta povezava. Majnika mislijo, kot slišimo, tudi na zunaj v domovini praznovati ta Družinin jubilej. Dotlej pa mislijo organizirati zlasti dopisništva po vseh slovenskih škofijah. Škofje bodo s svoje strani imenovali svoje tiskovne zastopnike, katerih naloga bo, da bo javnost vedno pravilno poučena o dogajanjih v Cerkvi na Slovenskem. “Jubilejno leto naj bo,” beremo v lanski božični številki ‘Družine’, “predvsem leto notranje poglobitve in pravilne koncilske usmeritve.” ška oporišča na Malti, ali pa naj se iz njih umakne. Anglija je izjavila, da se bo raj še umaknila kot pa da bi se vdala izsiljevanju. Glede bodočega republiškega zakona o verskih skupnostih so škofje razpravljali o željah in predlogih Cerkve na Slovenskem, ki na bi jih ta zakon upošteval. Sporočili jih bodo na pristojno mesto. Za slovenski zavod v Rimu (Slovenik) bodo slovenske škofije poslale pohištvo za trinajst plovoi” pa za študentovskih sob. Po navodilu rimskega tajništva za pravičnost in mir bo vsaka škofija imela svojega tiskov' nega poročevalca, ki bo obveščal javnost o novicah iz škofij, škofe pa o javnem mnenju v škofijah. Občasno bodo izdajali tudi razmnožena poročila iz verskega in cerkvenega življenja. Na željo novomašnikov je bilo sklenjeno, naj se nova maša v župniji združi z duhovno obnovo, novomašno kosilo pa naj se na vsak način konča z mrakom. “Družina” “Družina” izhaja 20 let “Družina”, vseslovenski verski list, katerega izdajajo slovenski škofje, praznuje v letu 1972 20-letnico svojega izhajanja. Izhajati je začela 7. maja 1952. Čeprav 1. letnik ni bil popoln, ker je začela pač izhajati v majni-ku, je z lansko božično številko zaključila svoj 20. letnik. “Družina” se je v svojih dosedanjih 20 letih močno spreminjala; spreminjali so se tudi časi in razmere na Slovenskem. Vedno pa je skušala na najboljši na- MAGNETNA SILA — V Erlangenu na Nemškem proučujejo nov način množičnega osebnega prometa. Slika kaže model ekspresnega vlaka, ki naj bi ga magnetna sila držala nad njegovo “progo”. Nagel vzpon slovenske pomorske družbe Prekooceanska plovba je najdonosnejša veja jugoslovanskega gospodarstva. Med 10 družbami, ki se pečajo s prekomorskim prometom, je tudi piranska Splošna plovba”. Med tem, ko je znašal lani povprečen dohodek zaposlenega Jugoslovana 38,500 starih din, v prekomorski plovbi pa 66,224 din, je znašal pri “Splošni plovbi” 80,755 din. S tem je prišla Splošna plovba” na prvo mesto glede povprečnega zaslužka. Na splošno se je dvignil povprečni zaslužek za 21%, pri “Splošni 48%. “Splošna plovba” je bila glede čistih mesečnih dohodkov ladijskih podjetij I. 1968 na 10. mestu, 1. 1939 na 6. in lani že na prvem mestu. Trenutno plove pod jugoslovansko zastavo 214 ladij. Dve sta letos pogoreli. Sredi junija je zgorela v Kvarnerskem zalivu 7,738-tonska prekooceanka “August Cesarec”, ponos jugoslovanske trgovske mornarice. Tri mesece pozneje je izbruhnil požar na 68,500-tonski “Ragna Gorton”, največji ladji, ki je bila. kdajkoli zgrajena na Reki. Nesreča jo je zadela ravno na dan, ko se je pripravljala na poskusno vožnjo. Švedske, za katero je bila zgrajena, ni videla. Nova bolnica v Ljubljani Dovršitev nove bolnice v Ljubljani počasi napreduje. Sedaj so preselili že kakih 500 bolnikov. Operacijski trakt, roentgenski oddelek in drugo še ni gotovo, ker manjka deviz za nabavo o-preme, ki je po večini iz Nemčije. Izrael i&Ml letala iz lil lr@z vsakih pogojev TEL AVIV, Izr. — Informacijski minister in zaupnik predsednice vlade Golde Meir Izrael Galih je dejal, da bo Izrael dobil letala Phantom F-4 brez vsake kupčije in političnega popuščanja. I. Galili je dejal, da so se razmere v zadnjem času “spremenile in da upajo v Izraelu, da bodo Phantom letala iz ZDA začeli skoro dobivati. Dobava teh letal naj bi poskrbela, da bo Izrael ohranil ravnotežje sil, ko pošilja Sovjetska zveza vedno novo, moderno orožje v arabske države, sosede Izraela. Na pospešeno dobavo letal Izraelu naj bi bila vplivala tudi vojna v Indiji in težave, ki jih imajo Angleži na Malti. Tamkajšnja vlada je zahtevala od Anglije, da plača do Novega leta dodatnih 11 milijonov dolarjev “najemnine” za svoja voja- PreSeklo leto padlo 125 policajev v službi v ZDA WASHINGTON, D.C. — Po uradnem poročilu je bilo lani u-bitih v službi po vseh ZDA 125 policajev, 25 več kot v letu 1970. Iz zasede je bilo ubitih 20, pravi poročilo FBI, 24 je bilo u-bitih, ko so bili klicani na pomoč proti roparjem, 20 je bilo ubitih ali umorjenih, ko so prijeli kršilce prometnih predpisov, 22 je bilo ubitih, ko so skušali prijeti vlomilce in roparje. Ostali so bili umorjeni ali ubiti v raznih drugih okoliščinah. Ubijanje in morjenje policajev je v zadnjih letih močno na-rastlo. Nekatere skupine skrajnežev so jih naravnost izbrale za svoj cilj. Ko so oblasti proti njim nastopile odločnejše, so se te skupine pritoževale in kričale, da se jim godi krivica, da so zatirane in preganjane. Za te ljudi je bil policaj enostavno “svinja” in tega niso nikdar niti malo skrivali, ampak tudi javno proti policiji hujskali. Le redki so bili, ki so nastopili javno v obrambo “čuvarjev zakona”. Vojno letalstvo ZDA WASHINGTON, D.C. — Prvo vojno letalo za oborožene sile ZDA je bilo kupljeno leta 1909. Postopno se je razvilo v lastno vejo oboroženih sil, nič manj važno od armade in vojnega brodovja. Ženske dobijo delo Opremljeno, sobo dobi Opremljeno sobo dobi brezplačno ženska, ki bi čistila stanovanje upokojencu. Oglasite se osebno na 7215 Hecker Avenue. ______________________~(3) Hišno delo Iščemo žensko za splošno hišno delo v Cleveland Heights okolici, en dan v tednu. $2 na uro. 2545 Wellington Rd. 371-4420 DELO DOBIJO Delo dobita Iščemo kuharja ali kuharico za 30 ur na teden, od 8. zjutraj do 2.30 popoldne, tudi žensko za pečenje na rešetki (grill). Oglasite se osebno, ali kličite 531-8818 Twentieth Century Bowling Lanes and Tavern 16525 Euclid Avenue (7) MALI OGLASI V najem 4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico in garažo se odda v najem na 1110 E. 64 St. Kličite 391-6031 -(6) V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, se odda starejšim, mirnim ljudem. Nič otrok in živali. Na 7215 Hecker Avenue. ____________ _ -(3) Odda se tri sobe neopremljene in kopalnica, spodaj garaža po želji, enemu ali dvema odraslima. Pokličite 361-0989 po peti uri. 3,5,7,11,14 jan) V najem Lepo 5-sobno stanovanje se odda odraslim na Addison Rd. in St. Clair Ave. nad Central National Banko. Pripravno tudi za urad. Pokličite 481-5380. __________________________ (x) Bungaltw naprodaj ' V Collinwoodu, blizu Lake Shore Blvd., v fari sv. Jeroma, bungalov, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja, kopalnica, 2 spalnici spodaj, 2 spalnici zgoraj, garaža, cena zmerna. JOHN KNIFIC 820 E. 185 St. tel. 481-9980 RLEXANDRE DUMAS t Grof Monte Cristo Beseda znači ponošen čevelj; če si je jetnik nakopal nemilost svojih tovarišev, so ga pretepli, ne s starimi, ampak z novimi okovanimi čevlji. Drugim se zdi primernejša an-guille: bistvo te je bilo, da so napolnili robce s peskom, kamenčki in z bakrenastim denarjem, če so ga imeli, ter vse to naenkrat stresli obsojencu na glavo in na rame. “Bičajmo lepega gospoda poštenjaka!” pravijo nekateri. Toda Andrea se obrne k njim, namežika z očmi, napne z jezikom lice in zacmoka z ustnicami, kar pomeni med banditi, ki morajo molčati, tisoč stvarij. Bilo je to splošno poznano znamenje, katerega se je naučil od Caderoussa. Zločinci spoznajo, da je to eden izmed njihovih. Takoj se robci povesijo, čevlji se vrnejo na svoje mesto, mrmranje poneha in začujejo se izrazi priznanja. Paznika to tako preseneti, da pograbi Andreo in ga preišče, kajti bil je prepričan, da najde pri njem važen dokaz, da je začaral vse jetnike v jami levov. Andrea mu tega ne pusti brez odpora. Naenkrat se začuje od omrežja sem glas. “Benedetto!” zakliče nadzornik. Paznik izpusti svoj plen. “Kdo me kliče?” pravi Andrea. “V sobo za obiske!” pravi glas pri omrežju. “Vidite, da dobim obisk. O, V blag spomin OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA IN LJUBLJENEGA OČETA, IN PRASTAREGA OČETA IN TASTA Anton Krall ki je preminul 5. januarja 1964. Ura slovesa je kruto odbila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori. Počij od hudih, težkih let preblago atovo srce; ko zadnje trombe zadone, veseli snidemo se spet. Žalujoči ostali: MARIAN STRUNA, ANTONIA ZUPANČIČ, ALICE INTIHAR, hčere. ANTHONY in, EDWARD KRALL, sinova. Cleveland, Ohio 5. jan. 1972. moj ljubi gospod, prepričate se, da se s Cavalcantijem ne sme ravnati tako kakor z navadnimi ljudmi!” In Andrea odhiti čez dvorišče nalik črni senci ter izgine očem svojih začudenih tovarišev in prav tako začudenega paznika. Prekanjeni mladi zločinec ni vporabil nobene navadne zvijače drugih jetnikov in tudi ni nikomur pisal, ampak je stoično molčal. “Očividno je moj pokrovitelj mogočna oseba,” si je rekel. “To bogastvo, do katerega sem prišel tako naenkrat, lahkota, s katero sem premagal vsako oviro, improvizirana rodbina, odlično ime, obilica zlata, zveze z odličnimi rodbinami, vse to govori dovolj jasno. Nesrečna odsotnost mojega pokrovitelja me je uničila, toda nikakor ne za vedno. Roka, ki me čuva, se je za trenotek odtegnila od mene, a gotovo je, da se pobriga za me, če bi imel res pasti v prepad. “Zakaj naj bi naredil nepreviden korak? Na ta način morda lahko izgubim svojega pokrovitelja. Na dva načina me lahko reši iz te zadeve: s tem, da mi preskrbi priliko k begu, ali pa s tem, da podkupi sodnike; z denarjem je mogoče oboje. Najprej hočem videti, če sem popolnoma zapuščen, in potem ...” Andrea je naredil lep načrt. Ta prppalica je bil neustrašen pri napadanju in surov pri obrambi. Vendar je že skoro izgubljal pogum, ko ga je poklical nadzornik v sobo za obiske. Njegovo srce je vtripalo veselja. Bilo je še prekmalu, da bi to mogel biti preiskovalni sodnik, in prepozno, da bi mogel biti zdravnik; bilo je torej gotovo, da ga je nekdo obiskal. Njegove radovedne, široko odprte oči zagledajo temni, hladni obraz gospoda Bertuccia, ki ga opazuje z bolestnim začudenjem. Pred varanimi Benedet-tovimi očmi se vse zavrti. “Ah,” pravi presenečeno. “Dober dan, Benedetto,” pravi Bertuccio s svojim nizkim, sonornim glasom. “Vi, vi!” pravi mladi mož in se prestrašeno ozira okoli sebe. “Ali me ne poznaš, nesrečno dete?” pravi Bertuccio. “Tiho vendar, tiho!” pravi Andrea, ki je vedel, kako dobro slišijo ti zidovi. “Moj Bog, moj Bog, ne govorite tako glasno!” “Ti bi rad govoril z menoj samim, ali ni res?” pravi Bertuccio. “Da, da,” odvrne Andrea. “Prav.” In Bertuccio namigne pazniku, stoječemu v bližini, vzame iz žepa papir ter mu ga poda. “Čitajte pravi. “Kaj je to?” vpraša Andrea. “Ukaz, naj ti odkažejo posebno sobo in puste mene, da s teboj lahko prosto občujem.” “O!” vsklikne Andrea veselo. In nato si pravi: “Še vedno nepoznani pokrovitelj! Ta me ne pozabi! Izvedeti hoče mojo skrivnost, zato je poslal Bertuccia. Toda ne izdam je.” Paznik se nekaj trenotkov pogovarja s svojim predstojnikom in ju nato spusti v prijazno sobo prvega nadstropja. Soba je bila, kakoršne so običajno sobe po ječah. Imela je peč, posteljo, stol in mizo; njene stene so bile bele. Bertuccio sede na stol, Andrea na posteljo. Paznik odide. ■ “Kaj mi imaš povedati?” pravi intendant. “In vi?” vpraša Andrea. “Toda govori ti prvi...” “O ne, ko ste prišli k meni, mi imate gotovo mnogo povedati.” “Torej naj bo! Kakor vidim, si nadaljeval svojo pot na polju zločinov. Najprej si kradel, potem moril.” “Ali ste zahtevali posebno sobo samo zato, da bi mi pripovedovali take stvari? Vse to vem in raje bi kaj izvedel, kar mi je še neznano. Torej govoriva o tem. Kdo vas je poslal?” “O, o, vi ste hitri, gospod Benedetto.” “Ali ni res? In zakaj ne? Vse nepotrebne besede si hočeva prihraniti; torej kdo vas je poslal?” “Nihče.” “Od kod veste, da sem v ječi?” “Ni še dolgo, odkar sem te s poznal v elegantnem mladem gospodu, ki je jezdil tako graci-jozno po Elizejskih poljih.” “Po Elizejskih Poljih! ... Ah, MLADI GASILEC — Ko je šolski vrtec v St. Petersburgu. Fla., obiskal tamkajšnjo gasilsko postajo, se je 5 let stari Robert La Grellius naglo lotil gasilskega poklica, kot kaže gornja slika. ah, bližava se stvari... Elizejska Polja! ... Če vam je ljubo, govoriva nekoliko o mojem očetu!” “Toda kaj sem jaz?” “Vi, moj vrli gospod, ste moj adoptivni oče. Toda vi vsekakor niste oni, ki mi je dal v štirih ali petih mesecih sto tisoč frankov, vi niste oni, ki mi je preskrbel plemenitega italijanskega očeta; vi niste oni, ki me je vpeljal med svet in me povabil v Auteuil na diven obed, po kate-rem se mi še zdaj cede sline, in pri katerem je bila zbrana najodličnejša pariška družba; tudi kraljev prokurator je bil zraven, in zelo slabo sem storil, da se nisem baš s tem spoznal boljše; kako koristno bi mi bilo to zdaj! — Toda govorite, častiti Korz, govorite! . ..” “Kaj naj ti povem?” “Pomagam ti. — Pravkar si govoril o Elizejskih Poljih, moj spoštovani rednik.” “Torej?” “Torej na Elizejskih Poljih prebiva gospod, ki je bogat, zelo bogat.” “Gospod, pri katerem si kradel in moril, ali ni res?” “Mislim.” “Gospod grof Monte Cristo?” “Imenovali ste ga. Torej ali naj mu padem v naročje, ga pritisnem na svoje srce in vskhk-nem: ‘Oče, moj oče!” “Ne šaliva se,” pravi Bertuccio resno, “in naj se na tem mestu več ne izgovarja ime, katero si se pravkar drznil izgovoriti.” “Bah!” pravi Andrea, nekoliko v zadregi zaradi Bertucciove resnosti. “Zakaj ne?” “Ker je onemu, ki nosi to ime, nebo prenaklonjeno, da bi mogel biti oče take propalice.” “O, to so velike besede ...” “In velike posledice, če se ne boš čuval!” ! “Grožnje! ... Teh se ne bo-! jim ... Porečem... “Ali misliš, da imaš opraviti s človekom svoje vrste?” pravi Bertuccio tako hladno in s tako ostrim pogledom, da vznemiri Andreo v dnu duše. “Benedetto, tvoja, usoda leži v strašni, mogočni roki. Ta roka ti hoče biti milostna, porabi priliko! Čuvaj se in ne igraj se z nevarnostjo, ki ti grozi bolj kakor kdaj.” “Moj oče ... vedeti hočem, kdo je moj oče! . ..” pravi trmoglavec. “Morda me uniči, toda jaz to hočem in moram vedeti. Vi imate razun svojega denarja v vsakem slučaju nekaj izgubiti,— toda kaj se brigam za javno mnenje jaz? Kaj se brigam jaz za dobro ime in čast? ... Vedeti hočem, kdo je moj oče!” “Prišel sem, da ti povem.” “Ah!” vsklikne Benedetto, in oči se mu zaiskre. Ta hip se odpro vrata, prikaže George H. Boldt TEŽKA NALOGA — Zvezni sodnik George H. Boldt, predsednik Plačnega odbora, ki ga vidimo na sliki, ima brez dvoma težavno nalogo. Od uspeha tega odbora zavisi uspeh nove ; Nixonove gospodarske politike. liiiPiSi KOT MATI TAKO HČERKI — Loma Luft, hčerka Judy Garland (na desni zgoraj), je šla po stopinjah svoje matere in dosegla lep uspeh v muzikalu “Obljube, obljube” na Broadwayju v New Yorku. Mati ji je odsvetovala pot v gledališče, pa je hčerka le šla po svoji poti, slično kot njena polsestra Liza Minnelli (na desni spodaj) že preje. se paznik in se obrne k Bertuc-ciu. “Oprostite, gospod,” pravi, “a preiskovalni sodnik pričakuje jetnika.” “To je ura, ko me zaslišijo,” pravi Andrea intendantu. “Vražji nadležnež!” “Jutri se vrnem,” pravi Bertuccio. “Prav,” odvrne Andrea. “Gospodje orožniki, na razpolago sem vam. — Ah, gospod, pustite mi vendar tukaj deset srebrnikov, da si oskrbim stvari, ki jih po-trebnjem.” “To se zgodi,” odvrne Bertuccio. Andrea mu ponudi svojo roko; Bertuccio obdrži svojo v žepu in zažvenklja z denarjem. “Da, to sem hotel reči,” pravi Andrea, ki se skuša smehljati, a mu prežene smehljaj nenavadna Bertucciova mirnost. “Sem se pač motil!” pravi, stopajo v zamrežen voz. “Bomo vi deli! Torej jutri!” pristavi, obr-nivši se k Bertucciu. “Jutri!” odvrne intendant. (Dalje prihodnjič) -------o------- Zlati rudniki Kanade V zlatih rudnikih v Kanadi je zaposlenih okoli 10,000 ljudi. Večina teh rudnikov je obratovala dolga leta le s pomočjo vladne podpore. Cena zlata je bila prenizka (in je še vedno) za kritje stroškov. Zdaj prodajajo zlato na prostem trgu, kjer (je cena tolikšna, da pokriva stroške. Vsa društva, ki oglašajo v “Društvenem imeniku” svoje odbore in javljajo v listu svoje seje in prireditve, prosimo, da nove odbore čimprej pošljejo. Ona društva, ki doslej še nimajo svojega odbora v našem “Društvenem imeniku”, vabimo, da ga pošljejo in prilože ; pismu nakaznico za $15.00 kot I plačilo za letni oglas. Za vsakovrstna tiskarska dela BOVLI se priporoča IMEIIŠIE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. • Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hhra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE 11 »JI "NX-w? PRIJATELJA? — TV-poročevalec Jim Hemsworth hoče nemara oslu v. El Paso, Tex., prav od blizu pregledati zobe in jih ovekove čiti na filmu, osel pa sega po aparatu ali kali? NI VELIKO OSTALO — Mladi Bengalec sredi razvalin, ki so ostale od njegovega nekdanjega doma.