PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IX. - Stev. 159 (2469) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 5. julija 1953 ZA SKUPNO UPRAVO na SvoMnam tržaškem ozemlju! Določbe mirovne pogodbe o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja še vedno niso uresničene kljub poteku šestih let, ki so minule od njenega podpisa. Vzroki so dobro znani: Dejstvo je, da je bila po podpisu mirovne pogodbe zaupana skrb za ustanovitev STO Varnostnemu svetu OZN in preko njega štirim velesilam (ZDA, Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in Franciji)-Borba med bloki pa je napravila določbe mirovne pogodbe neučinkovite in že nekaj mesecev po njenem podpisu poslabšala možnosti za realizacijo STO in nas potisnila v položaj, v katerem danes živimo. Italijanskemu imperializmu je ob vzpodbudi od zunaj uspelo s svojo politiko tradicionalnega izsiljevanja, da je dosege! tripartitno deklaracijo. Nato pa je ob podpori anglo-ameriške uprave cone A dejansko vključil v sklop svojega gospodarskega in uprav-no-političnega ustroja. Vse to in politika Kominfor-ma, ki je razbil mogočno enotnost tržaškega delovnega gibanja, je ustvarilo nov položaj. Danes bi imelo spričo sedanjega položaja dobesedno izvajanje mirovne pogodbe, zlasti glede določb o guvernerju, povsem drugačen pomen, ker bi bil obstoj od Jugoslavije in Italije popolnoma ločenega Svobodnega tržaškega ozemlja vnaprej ogrožen, kot je bil ogrožen že od vsega po-četka in je ogrožen še danes. Zato je potrebno poiskati druga, učinkovitejša jamstva za rešitev tržaškega vprašanja, ki bodo zagotovila Svobodnemu tržaškemu ozemlju obstoj, neodvisnost in najširšo demokratično vlado, ki si jo bo izvolilo tržaško prebivalstvo samo, in ki bo zamenjala sedanje Izmešetarjene rimske funkcionarje in vojaško upravo, ki osem let po končanj vojni predstavlja pravi anahronizem. Taka rešitev je možna v sporazumni SKUPNI UPRAVI obeh sosednih držav — Jugoslavije in Italije. V CEM JE BISTVO SKUPNE UPRAVE? Bistvo skupne uprave Je: združitev obeh con v posebno državico, v kateri bi prebivalstvo na demokratičen način preko svojega izvoljenega parlamenta in temu parlamentu odgovorne vlade samo sebi vladalo. Guvernerja te državice bi sporazumno določili Jugoslavija in Italija, ki bi obenem imenovali guvernerjevega namestnika, tako da bi bil za določeno dobo (na pr..treh let) guverner Jugoslovan, njegov namestnik pa Italijan, nato pa narobe: guverner Italijan, njegov namestnik pa Jugoslovan. KAKŠNO FUNKCIJO BI IMELA GUVERNER IN NJEGOV NAMESTNIK? Njune naloge bi bile: 1. Jamčiti, da bo prebivalstvu dejansko omogočena demokratična vlada, in preprečiti, da ne bi na našem ozemlju zavladal fašizem. 2. Preprečiti morebitne ponovitve kakršne koli danun-cijevske pustolovščine, kakršno je že javno predlagal novo-fasistični duče De Marsanich, in da ne bo naše ozemlje postalo privesek Italije, kakor bi hotela Togliatti in Vidali. 3 Skrbeti, da bo tržaškim Slovencem in Hrvatom zajamčena popolna enakopravnost, da bo odpravljena vsakršna diskriminacija na škodo katere koli narodnosti na Svobodnem tržaškem ozemlju >n da bo vladala med temi narodi bratska sloga in bo tako odstranjena sleherna mržnja. 4. Skratka: položaj guvernerja bi bil nadzorstvenega značaja kot je funkcija ustavnega predsednika demokratične republike. Spričo demokratičnih in tradicionalnih socialističnih teženj velike večine tržaškega prebivalstva so podan, vsi pogoji, da bosta de-mokratičnost in socialna pra-vičnost ter sloga med narodi vladali na našem ozemlju. Tako stanje pa bo trajno le, če *a sporazumno in svečano jamčite obe zainteresirani dr-*av<, ki z nami mejita. Uresničenje takega predlo-o skupni upravi našega tržaškim naravnim zaledjem, iz katerega je naše mesto nastalo in se razvijalo, in zato jamči tudi blagostanje vsega prebivalstva, vsestranski gospodarski razvoj pristanišča, trgovine, industrije in kmetijstva: predvsem pa skupna u-prava jamči, da ne bo naše ozemlje razkosano na način, kot ga je bil predlagal grof Sforza. Spričo teh nepobitnih dejstev lahko trdimo, da ne more biti poštenega tržaškega demokrata ne glede na narodnost, ki ne bi na takšno rešitev tržaškega vprašanja pristal. Zato mora zahteva po rešitvi tržaškega vprašanja s skupno upravo postati zahteva vseh demokratov, ki hočejo — mir, demokracijo in blagostanje! OSVOBODILNA FRONTA ZA TR2ASKO OZEMLJE Obisk na Dunaju odložen do jeseni BEOGRAD, 4. — Obisik Koče Popoviča, državnega tajnika za zunanje zadeve, je bil sporazumno med Avstrijo in Jugoslavijo preložen na letošnjo jesen. Kot smo že poročali, je bil obisk najprej določen za 29. junij, pozneje pa zaradi bolezni K. Popoviča na 14. julij. Ker pa se mora K. Popovič zdraviti doma, potem ko je zapustil bolnišnico, je bil obisk odložen na jesen. Jutri bo prišla v Beograd fiancoska trgovinska delegacija, ki se bo udeležila jugoslovansko - francoskih trgovinskih razgovorov, ki se bodo začeli 8, t. m. v Beogradu. Francosko delegacijo vodi. Louet, svetnik v francoskem zunanjem ministrstvu, jugoslovansko pa Ivan Barbarič iz gospodarskega oddelka v državnem tajništvu za zunanje zadeve. Maršal Tito na Bledu BLED, 4. — Predsednik republike maršal Tito je danes obiskal Bled in se takoj zopet vrnil na Brione. Vzroki veliko madžarskih sprememb - nezadovoljstvo ljudstva Vsemogočni Rakoši praktično izginil s politične pozornice - Namesto njega in njegovih pajdašev so prišli na oblast manj korumpirani pristaši režima BUDIMPEŠTA, 4. — Nedavnim spremembam v ustroju madžarske informbirojevske stranke so sledile tudi spremembe v vladi. Budimpeštan-ski radio javlja, da na današnji seji skupščine je bil izvoljen za novega ministrskega predsednika imre Nagy namesto dosedanjega ministrskega predsednika Rakošija. Ministrski podpredsednik in notranji minister bo Erno Ge-ro«, zunanji minister Janoš B 'idoczky, obrambni minister general Istvan Bata. Spremembe so bile izvršene tudi v ostalih ministrstvih. Skupščina je odobrila tudi spremembo ustave, ki določa mesto prvega podpredsednika vlade, ter spremembo, ki določa, da mora biti predsednik državnega urada za načrtovanje član vlade. Prav tako je skupščina odobrila ukrepe za zmanjšanje števila in za združitev nekaterih ministrstev, «ker je decentralizacija imela slab učinek na praktično delo». Zlasti pada v oči, da vsemo. gočni Rakoši in tudi bivši o. brambni minister Farkaš nista več v vladi. Rakošiju je bilo pred kratkim odvzeto tu. di mesto glavnega tajnika madžarske kominformistične stranke, v kateri, kakor rečeno, so bile pred kratkim izvr. šene velike spremembe, ki se nanašajo med drugim na se. stavo politibiroja, ki ga bo odslej sestavljalo 11 namesto do. sedanjih 17 članov. Med člani novega politbiroja ni več nekaj dosedanjih vodilnih članov madžarske informbirojevske stranke. Najbolj je zapažena odsotnost obrambega ministra Farkaša ministra za vzgojo Revala in Karolyja Kisa. Madžarska informbirojevska stranka je občutno skrčila tu. di svoje tajništvo, ki je prej imel 9 članov. Rakosi je postal eden izmed treh taj. nikov madžarske informbirojevske stranke. Poleg Rakosi. ja sta v novem tajništvu La-jos Acs in Bela Veg. Sklenili so tudi, naj se ukine organizacijski komite. Kakor poroča DPA sta bila iz strankinega vodstva odstranjena tudi do. sedanjih tajnik Kovacz in pod. predsednik vlade Hazi, ki ga imajo za predstavnika proti-židovske smeri, kakor tudi drugega podpredsednika »tisa. Do teh sprememb je prišlo po vrnitvi Rakošija in Farka. ša iz Moskva in so nedvomno rezultat dobljenih navodil. Veliko pozornost je med zahodnimi opazovalci vzbudil Stavke in demonstracije tudi v Zahodni Poljski Več poljskih vojakov ubitih v spopadih s sovjetskimi vojaki Obsedno stanje v Varšavi in drugih mestih? - 17 sovjetskih tankov uničenih - Delavci zahtevajo odstop vlade Ka ozemlja jamči torej: mir v tera de*u Evrope, notranjo pomiritev med našimi narodi, vsestransko demokratičnost vla-danJa, najtesnejšo povezavo s BERLIN 4. — Kakor zatrjujeta zahodnoberlinski tisk in radio, je v Zahodni Poljski prišlo do velikih neredov in Poljaki so pretrgali železniške proge, ki vežejo Poljsko s Sovjetsko zvezo. Vlaki, natovorjeni z materialom, ki ga Nemčija pošilja Rusiji za račun reparacij, ter drugi vlaki natovorjeni s tanki in topovi, namenjenimi v Vzhodno Nemčijo. so ostali .blokirani več dni. Zahodnoberlinski list ((Telegrafa trdi, da je bilo mnogo Poljakov ubitih med spopad; s sovjetskimi vojaki. Poljski vojaki so se postavili na stran prebivalstva. «Ost-West Kurier« piše. da so demonstranti na šestih krajih prekinili plinske cevi med Goerlitzom in Waldenburgom, da podprejo delavce, ki stavkajo, v premogovnikih in v de-vetiti. velikih tovarnah. Isti list trdi, da delavci še vedno stavkajo v jeklarnah v Censtoho* vi, v avtomobilskih tovarnah v Wroclawu (Breslau), v jeklarnah v Koenigshutte in v Ko-sciuszho ter v jeklarnah v Beuthenu, v Swietochlowicah. Katowicah, v Liegnitzu in Da; bendi. V Sleziji pa so rudarp v premogovnikih odposlali nazaj prazne tovorne vlake in so nanje napisali- ((Splošna stavka«, ((Hočemo zvišanje mezd in nižje cene». _ Zahodnoberlinski list «Sun. day Telegraf« piše, da je mar-šal Rokosovski proglasil obsedno stanje v Sleziji, Varšavi in Krakovu zaradi odkritega upora v poljski vojski,vki se)e na več krajih pridružila delavcem in drugim demonstrantom proti vladi. Dalje piše ust, da so demonstranti uničili 17 sovjetskih tankov v Sleziji in so baje uničili tudi majhenod-delek sovjetske pehote. Večino od 300.000 sovjetskih vojakov pa so poslali iz Nemčije v $le-zijo, Varšavo in Krakovo. V Krakovu je 29. junija 300.000 ljudi demonstriralo pred občinsko palačo in zahtevalo odstop vlade. Naslednjega dne so demonstranti vdrli v občinsko poslopje v Krakovu in v zapore. Zahodnoberlinski list «Neue Zeitung« trdi, da je 30.000 nemških delavcev izstopilo iz sindikatov v Vzhodni Nemčiji s poudarkom, da ti sindikatov ne ščitijo interesov delavcev. Vzhodnonemški tisk potrjuje vesti, da vlada med delavstvom po zadnjih incidentih še vedno nezadovoljstvo. Vzhodnoberlinski list ((Berlinerzei. tung» pripoveduje, da so delavci zapodili iz tovarne «Injekta», ki izdeluje sanitet-ske aparate, sindikalne in strankarske voditelje, ki so hoteli prirediti zborovanje. De Gasperijeva posvetovanja , RIM. 4. — De Gasperi je danes zjutraj začel razgovore z voditelji posameznih strank. Najprej jj» sprejel kominformt-stična voditelja Togliattija in Scoccimarra. Po razgovoru je Togliatti novinarjem izjavil: »Razgovor je bil eksplorativ-nega značaja in je zaradi tega težko izreči jasno sodbo. Moj osebni vtis je — toda lan-ko ‘ bi se tudi motil — da z De Gasperijeve strani m namena, da bi res prenovil dosedanjo vladno politiko«. Na vprašanje, ali je z De Gaspe-rijem govoril o kakem programu. je Togliatti odgovoril. .(Govorili smo na splosno o vsem, kar bi lahko spadalo v delovanje vlade«. Pozneje je De Gasperi spre-iel tri demokristjanske predstavnike: Gonello, Ceschija in Mora Gonella je po razgovoru izjavil, da je De Gasperi potrdil, da njegov program «spoštuje nadaljevanje dosedanje politične^ linije«, da pa hkrati ((spoštuje zahteve za razvoj in napredek tega programa«. Popoldne je De Gasperi spre- jel še druge voditelje, med katerimi socialnodemokratskega voditelja Saragata in Vigorel-lija, pozneje pa sta se pri njem oglasila predstavnika liberalne stranke De Caro in Villabruna. Saragat je po razgovoru novinarjem med drugim izjavil: »Ministrski predsednik je na dolgo obrazložil svoje stališče o položaju in pojasnil vladni program. Mi smo z naše strani pojasnili ministrskemu predsedniku stališče naše . stranke in želim, da bi bil mogoč odklon demokratične večine na levo«. Na vprašanje, ali ima ta njegova želja kako utemeljitev, .le Saragat odgovoril, da je upanje vedno utemeljeno. Na vprašanje, ali so v De Gaspe-rijevem programu in v stališču PSDI točke, ki se skladajo, je Saragat izjavil: ((Mnogo točk je, ki so zanimive«. Villabruna pa je novinarjem izjavil, da je De Gasperiju obrazložil resolucijo, ki je bila OB IO-LETi\ICl ZAVIVOH E. Kardelj bo v Otočcu govoril o odnosih z Italijo Govoril bo tudi o politiki ZSSR na Balkanu ZAGREB, 4. — Jutri bo deseta obletnica ustanovitve «Ze-maljskog antifašističnog viječa narodnog oslobodjenja Hrvat-ske» (ZAVNOH). Ob tej pri z veliko večino izglasovana na | liki ho v mestu Otočac v Liki državnem svetu stranke. «Ved- j velika proslava, na kateri bo-no smo bili in še vedno bomo do govorili vodilni državniki — je dodal Villabruna — zagovorniki politike centra, t. j. politike, ki naj bo daleč od vsakega desnega ali levega ekstremizma«. De Caro pa je na zadevno vprašanje odgovoril, da med demokristj anskim in liberalnim programom ni velikih razlik in da se nekatere točke spopolnjujejo. Na vprašanje, ali bi liberalci pozitivno odgovorili na vabilo, naj sodelujejo v osmi De Ga-sperijevi vladi, je Villabruna odgovoril; «Treba bi bilo vedeti, kdo so sopotniki«. Na vprašanje, ali bi bili liberalci pripravljeni stopiti v vlado štirih strank, pa je Villabruna dejal, da o tem ni no- Hrvatske in drugih republik. Med njimi bo tudi Edvard Kardelj. Za njegov govor vlada veliko zanimanje, ker se pričakuje, da bo govoril o aktualnih mednarodnih dogodkih, med drugim tudi o najnovejših potezah sovjetske politike na Balkanu In o jugoslovansko-itali-janskih odnosih. sinoman ni se paidaši s Čangkajškom SEUL, 4. Južnokorejska vlada se je danes sestala na izredni seji, po kateri niso iz- V Atenah bodo sprejeti novi sklepi o sodelovanju Beograjski radio o izjavah predstavnika palače Chigi - Namesto spreje* manja koristnih jugoslov. predlogov-začetek nove gonje proti FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4, — Obisk jugo. slovanskih visokih funkcionarjev na tržaškem velesejmu je še vedno predmet pozornosti jugoslovanskega tiska in radia. Jugoslovanska javnost je morala na žalost ugotoviti, da je Italija tudi ta dogodek, ki so ga pozdravili gospodarski krogi Trsta ter vse napredno tržaško prebivalstvo, izkoristila za novo gonjo proti Jugoslaviji. ((Beblerjeve izjave na tiskovni konferenci v Trstu so izzvale živo reakcijo v Italiji, ki je kot vedno klevetniška in žaljiva — ugotavlja radio Beograd. «Namesto, da bi Italija zaa®" la analizo jugoslovanskih Pre“." logov, nadaljuje z metodami, ki morajo propasti, kot.)e,.P^°* padla vsa dosedanja ltaJ_U - ” ska diplomatska igra, namesto da bi sprejela jugoslovanske predloge, ki bi prispevali k zmanjšanju bre3p*S»!5nn,. in Trstu le požiritvi trgovine m industrije im pristanišča, tozi zastopnik tfluanskega zuna-niega ministrstva, da Trst ne b mogel živeti brez žrtev italijanskih davkoplačevalčev. Točno je - ugotavlja radio Beograd - da morajo italijanski davkoplačevalci z izvajanjem italijanske imperialistične politike v Trstu nekaj žrtvovati. Toda rezultat te politik« je nezaposlenost in gospodarski zastoj. Za Jugoslavijo je važno, da so tržaški gospodarski krogi in tržaško prebivalstvo z zadovoljstvom pozdravili Beblerjevo izjavo o jugoslovanskih predlogih«. Glede bodoče balkanske konference v Atcnsh UEotfiv* lja Tanjug, da to ne bo samo zunanja manifestacija zavezništva in sodelovanja treh dr. j3Vv tomveč da se pričakuje, da bodo storjeni novi koraki, ki bodo še bolj povečali sode. lovanje in učinek ankarskega sporazuma. Na konferenci bodo v prvi vrsti razpravljali o mednarodnem položaju zlasti v zvezi s sovjetsko zunanjo politiko na Balkanu in spreje. li bodo sklepe, da se bo našla skupna pot, ki bo onemogočila vsak morebitni poskus vnašanja razdora med balkanske države, Vidno mesto bodo na atenski konferenci zavzela razna vprašanja glede krepitve sodelovanja na političnem, vojaškem, gospodarskem in kulturnem področju V Beogradu vlada prepričanje, da je duh iskrenega sporazuma in sodelovanja jamstvo, da se bodo vsa manjša nesoglasja o manj važnih vprašanjih lahko hrambene industrije. Poleg te- z lahkoto prebrodila. po drugi strani pa ni verjet, no, da bo na dnevnem redu vprašanje morebitne vključi, tve Italije v balkanski sporazum ker je Italija vključitev že sama prejudicirala z nada. Ijevanjem politike v, kateri prihaja dipjzraza njeno negativno stališče na Balkanu, zla. sti glede Jugoslavije. Popol. noma je izključeno, da bi na konferenci v Atenah razpravljali o neki diplomatski aktiv, nosži, da bi se satelitske države rešile svojega sovjetske, ga vpliva, kot so ugibali neki inozemski časopisi. To je toli. ko bolj izključeno, ker balkanski sporazum pušča odprta vrata vsem balkanskim državam, ki žele sodelovati na enakopravni podlagi. S tem v zvezi objavlja nocojšnja ((Politika« izjavo grškega zunanjega ministra Stefa-nopulosa, da bo bodoča konferenca potrdila cilje trojnega sporazuma in njegov prispevek za mir. Stefanopulos je poudaril — na vprašanje, kaj bi lahko pripomoglo k popuščanju napetosti na Balkanu — da je osnovna postavka za popuščanje, da sovjetske satelitske države iskreno sprejmejo določbe mirovne pogodbe in da se držijo osnovnih načel mednarodnega prava. Potrebno je, da se želja za vzpostavitev normalnih odnosov dokaže z dejanji. Te države morajo dati potrebne dokaze z zmanjšanjem števila svojih oboroženih sil na tisto raven, ki jo določa mirovna pogodba, z rednim plačevanjem reparacij, z vrnitvijo otrok vojnih ujetnikov, ki jih zadržujejo s silo in s prenehanjem prevratniškega delovanja, ki je naperjeno proti sosednim državam, ker je tako delovanje v nasprotju s temelji suverenosti narodov. ^ q Prispevek Vel. Briliie FLRJ bo za 1.1053-54 BEOGRAD. 4. — Po izjavi britanskega zastopnika tristranske pomoči v Beogradu, bo Velika Britanija v okviru te pomoči dala za leto 1953 -1954 3 milijone funtov šterlin-gov pomoči Ju„ .slaviji, ki bo denar porabila za razvoj pre- ga bo Velika Britanija odobri la Jugoslaviji še 50.000 funtov šterlingov za štipendije in strokovno literaturo. Novi jugoslov. vizumi za sovjetske diplomate BEOGRAD, 4. — Sovjetska vlada je te dni zaprosila Zvezni izvršni svet za nekaj vizumov za osebje svojega veleposlaništva v Beogradu. Sovjetska vlada želi med drugim poslati v Beograd še enega svetnika veleposlaništva in nekaj uradnikov. Dan prihoda novega veleposlanika v Beograd Valjkova še ni uradno določen. dali nobenega uradnega poročila, Pozneje se je predsednik Singman Ri sestal s poslanikom kuomintanške vlade. Takoj po tem razgovoru pa je Singman Ri ponovno sprejel ameriškega odposlanca Robertsona. Po razgovoru je Robertson izjavil, da upa, da «bo prišlo do zadovoljive rešitve«, ter je pripomnil, da se bo ponovno sestal s Singmanom Rijem, ni pa povedal kdaj. V južnokorejskih vladnih krogih izjavljajo, da skuša Robertson prepričati Singmana Rija, naj opusti svojo zahtevo, da bi politična konferenca o združitvi Koreje trajala največ 90 dni. Singman Ri je tudi obveščen, da, bi v primeru njegovega trdavratnega vztrajanja na sedanjem stališču spravili zadevo ponovno pred glavno skupščino OZN. V ameriških krogih v Seulu in Tokiu pa prevladuje vtis, da bo le prišlo do sporazuma. Agencija «Nova Kitajska« pa zatrjuje da Washington ni u-spel prepričati Singmana Rija, naj pristane na premirje, in celo povzroča, da postaja Singman Rijev odpor proti premirju še večji. Agencija dodaja: «Ce vztraja na tem, da bo nadaljeval sovražnosti, ne morejo Američani s svojim sistemom prepričevanja nič napraviti, da bi ga prepričali, naj opusti to stališče«. Fenjanški radio je sinoči trdil, da kitajski nacionalisti pripravljajo zaroto za izpustitev kitajskih vojnih ujetnikov iz južnokorejskih taborišč, kuomintan-ško poslaništvo pa je te trditve zanikalo. Kakor znano, je v ujetniških taboriških nad 20.000 Kitajcev in poveljstvo Združenih narodov izjavlja, da se od teh protivi povratku na Kitajsko 14.298. Zavezniško poveljstvo javlja tudi, da so vse severnokorejske vojne u-jetnike (okoli 9000) premestili v dve taborišči v Pusanu in Nonsanu, ki sta pod nadzorstvom ameriških oddelkov. Južnokorejska policija medtem zanikuje govorice, da je bil bivši notranji minister, ki je tajnik opozicijske stranke, usmrčen. Kakor je znano, ga je Singman Rijeva liberalna stranka označila za izdajalca, ker je kritiziral predsednikovo stališče proti premirju. govor, ki ga je imel novi ministrski predsednik Nagy ta; koj po svoji izvolitvi, politični opazovalci na Dunaju sodijo, da spremembe v madžarski vladi in govor ministrskega predsednika pomenita pre. okret v politiki ne samo na Madžarskem, pač pa zelo ver. jetno tudi v vsem vzhodnem bloku. Domnevajo, da bodo postopoma v kominformistič-nih državah dobili «novi ljud. je« nalogo, da izvajajo «novo politiko«, zlasti novo gospodarsko politiko zaradi težav, v katere so vse te države za. bredle. Dalje ugotavljajo opazovalci, da bo Ernest Geroe, ki je diktator v madžarskem gospodarstvu. ostal ministrski podpredsednik in prevzel še notranje ministrstvo, ter pripominjajo, da bo dejansko on imej. največji in morda odločilni vpliv na vodstvo madžarske politike. V svojem govoru je Nagy med drugim ostro kritiziral dosedanjo industrijsko ^ politiko prejšnjih vlad. »Nič ne o-pravičuje pretirane industrializacije, ko primanjkujejo potrebne surovine za industrializacijo«, je dejal Nagy. Nagy je tudi izjavil, da se bo «ritem izgradnje težke industrije zmanjšal« in da bodo pospešili razvoj industrije potrošnega blaga in. prehrambene industrije. Dalje je dejal, da bodo dober del investicij odvrnili od industrije in določili za kmetijstvo, ki je bilo sedaj preveč zanemarjeno. Med drugimi napovedanimi ukrepi so vzpostavitev privatne iniciative v trgovini na drobno in v obrtništvu. Glede vere je dejal: ((Moramo biti potrpežljivi pri spoštovanju vere in ne bomo dovolili nasilja v tem oziru.« Glede delovnih pogojev in cen je Nagy izjavil, da je bilo v preteklosti preveč napak in da je treba dvigniti življenjsko raven delavcev. Ukiniti je treba tudi disciplinske ukrepe proti delavcem. Nagy je tudi izjavil, da se zakon ni vedno spoštoval .v zvezi z osebno svobodo in da so zlorabe oškodovale mnogo ljudi. »Prenehati mora neusmiljeno ravnanje birokratov. So ljudje, ki so utrpeli krivico-Internacija je zloraba. Tisti, ki ne spravljajo v nevarnost dr-žaovne varnosti, morajo biti izpuščeni na svobodo. Koncentracijska taborišča je treba takoj ukiniti, interniranci pa se morajo vrniti na svoje delo ter svobodno izbrati kraj, kjer se hočejo namestiti.« Opazovalci ugotavljajo, da če je Madžarska sedaj uvedla spremembe, dela to v skladu z voljo sovjetskih voditeljev. Toda te spremembe verjetno spadajo v okvir sovjetske «mi. rovne ofenzive«. Zdi se, da ima ta pobuda dvojni namen: pridobiti Sovjetski zvezi zaupanje prebivalstva podložniških držav in hkrati dokazati Zahodu da imajo sovjetski voditelji namen spremeniti svojo mednarodno politiko. Beograjski radio komentira iizca;'-. da je namen sedanjih sprememb na Madžarskem, ki pomenijo likvidacijo režima doslej vsemogočnega Rakošija, želja, da se omili notranji pritisk in paralizira nezadovoljstvo madžarskega ljudstva, ki je zadnje čase zavzelo velik obseg. Nove položaje so zavzeli manj korumpirani pristaši režima in gotovo je, da bodo tem spremembam sledile še nadaljnje spremembe v notranji politiki Madžarske. Danes osein strani Cena 25 1' Pred novo sovjetsko potezo v okviru „mirovne ofenzive? Posvetovanja med moskovskimi voditelji o bodoči sovjetski politiki • Sporazum treh vlad o vsebini razgovorov v UVashingtonu Predlog, naj bi se bermudska konferenca premestila v London LQNDON. 4. — Predstavnik zunanjega ‘ministrstva je da. nes potrdil, da se bo konfe. renca treh zunanjih ministrov začela 10. julija v Washingto-nu in bo’ verjetno trajala en teden. Dodal je, da vprašanja, o katerih so se tri vlade skle-nile razgovarjati, ne bodo ob-širna in ni verjetno, da bi go. vorili o možnosti konference med štirimi velesilami, ker je to vprašanje prepuščeno ber-mudski konferenci, ki je bila odložena za nedoločen čas. Zunanje ministrstvo ni sporočilo, o katerih vprašanjih bodo ministri govorili, pouda-riti pa je treba da je ameri. ški zunanji tajnik pulles pred kratkim izjavil, da bo nemško vprašanje in zadnji dogodki v Vzhodni Nemčiji med najvaž-nejšimi. Prav tako bodo govo. rili o Koreji, Indokini in o evropski obrambni skupnosti. Glede Nemčije izjavljajo Ion. donski opazovalci, da bodo morda trije ministri naslovili na sovjetsko vlado noto. v ka. teri bodo ponovili zahtevo, naj se razpišejo v Nemčiji svobodne volitve. Finančni minister Butler pa je izjavil, da bo washington. ska konferenca ((pripomogla k okrepitvi enotnosti name. nov svobodnega sveta in ji bo dala novega izraza«. Dodal je, da morajo zahodni voditelji »razpolagati z močnim orožjem in močnimi zavezniki, mo. rajo pa biti tudi gibčni in po. trpežljivi na diplomatskem področju«. Medtem se je izvedelo, da bo laburistični poslanec Le. wis vprašal prihodnji teden vlado v spodnji zbornici, ali ne bi zaradi spremenjenih o. koliščin bila bermudska konferenca sedaj lahko v Lon. donu. Liberalni list «Star» piše, da pričakujejo v Londonu, da bo Maienkov v kratkem napravil »nepričakovano ponudbo za u. reditev nesporazumov z Zaho. dom«. List trdi, da vesti, ki prihajajo iz moskovskih di. plomatskih krogov, kažejo, da je odpoklic sovjetskih poslanikov v Veliki Britaniji in ZDA v zvezi s pripravljanjem dosedanje največje sovjetske »mirovne ofenzive«. List na. daljuje: ((Domneva se, da bo napravil Maienkov velik na. por, da obnovi pogajanja o bo-dočnosti Nemčije, in je verjet, no, da bo sovjetski predstavnik prvikrat po več letih na. vzoč na sestanku zavezniške nadzorstvene komisije, Ki se bo sestala ta mesec v Berlinu«. Iz istih krogov prihajajo ve. sti. da se vrši sedaj v Moskvi konferenca med visokimi osebnostmi ter da kremeljski voditelji in diplomati razprav, ljajo o bodoči sovjetski politi, ki, da bi se odločili, ali naj bi nadaljevali s sedanjo porair. jevalno taktiko ali pa naj bi se povrnili k prejšnji hladni vojni. Zdi se. da sedaj še vedno prevladuje «skupina, ki je naklonjena spravljivemu sta-lišču«, in ki ga vodi Maienkov. Moskva bo verjetno najprej predlagala, naj bi se pogajali o ureditvi nemškega vprašanja. Nekateri opazovalci trdi. jo, da bo morda sovjetska vla-da pokazala pripravljenost pristati na svobodne volitve v vsej Nemčiji pod pogojem, da se opusti misel na oborožitev Nemčije v okviru NATO in da se Nemčija politično nevtralizira. Logično raz fašističnih na Obisk dr. Beblerja in ostalih jugoslovanskih gostov, ki so prišli v Trst, je jako razkačil italijansko tržaško iredento in seveda tudi ožji krog kominjormističnih glavarjev. Po jasnih in odločnih besedah tov. Tita, ki so imele tako močan odjek med tržaškimi demokrati za rešitev perečega tržaškega vprašanja, je prihod zastopnikov socialistične Jugoslavije v Trst dal poseben poudarek s prav tako odločnostjo, da bo vsak dan bolj Jugoslavija, upraviče. no prisotna v Trstu in to _ v samem interesu razvoja našega 'tržaškega gospodarstva. Tržaška iredenta osporava zastopnikom jugoslovanske države, da gredo med ljudi svojega naroda, ki tu žive, in da od njih slišijo, kako jim delijo od strani tukajšnjih oblasti tiste tako opevane demokratične dobrote. Zastopniki jugoslovanske države so upravičeni proučevati življenjske razmere tria. J,kih. Slovencev v prvi vrsti, in tako tudi splošne probleme delovnega ljudstva, ki je prav tako zainteresirano za gospodarski razvoj svojega naravnega zaledja, od katerega upravičeno pričakuje nadaljevanje črpanja virov za svoj vsestranski razvoj, saj je nase mesto iz zaledja in zaradi zaledja tudi nastalo. Kljub vsem željam tržaške iredente, da bi se na: Trst odpovedal življenjskim virom., ki mu morajo prihajati iz nje. govega naravnega zaledja, se to pri nas ne more zgoditi in prav zato, ker je vsakemu Tržačanu dobro znana zgodovina četrt stoletja ropanja našega gospodarstva od strani Italije. To prav dobro vedo naši slovenski ljudje, katerim_ je tu Italija odrekala vsako živ. Ijenjsko pravico. Italija je o-ropala vse gospodarstvo slovenskega človeka. Da, gospodje, v mirni dobi med dvema vojnama so gorele in bile uničene vse slovenske gospodarske ustanove. Takrat ni bilo nikjer vojne vihre, ki oaje tu. di po božjih zakonih upravičuje ubijanje ljudi, ropanje in požiganje šol in domov. Takrat se je tu pri nas počenja, lo vse mogoče v imenu dvatisočletne rimske kulture, ki jo je nas človek spoznal po manganelih, ricinusovem olju, požigih, ropih svojih domačij in gospodarskih ustanov. V imenu velike ljubezni rim. ske volkulje je bil tedaj namen izbrisati z naše zemlje slovenskega človeka. Niso samo uničili slovenskega gospodarstva. Požrešna »ljubezen« madrepatrie Italije je postopoma uničila vse stoletja cvetoče tržaško gospodarstvo in ga vpregla najprej v svoj voz, mu pozneje porezala vse življenjske kore. nine ter mu za tem iz nikdar sitega Rima dajala umetnega zraku, ki se je od časa do ča. sa spreminjal v strupeni plin. Kakor se je vse, kar je bilo tržaškega, vse kar je bilo slovenskega uničevalo, tako je rasla nezdrava umetna tržaška iredenta, ki je prej slonela na prosluli fašistični politiki, zasidrani danes v raznih tako imenovanih večinskih strankah in seveda v sa-memmisijevskem gibanju. Ta tržaška gibanja so dostojni nasledniki dvajsetletnega fašističnega vladanja. Med njimi je le malo razlik, saj vsi kujejo svoje moralno in materialno premoženje na zapuščinah fašistične politike, Posebno zanimiv je za trža. ško demokratično gibanje šovinistični izbruh v tržaškem mestnem svetu, fašistična in profašistična protijugoslovanska manifestacija, ki se ji je pridružil jokavi tržaški župan Bartoli, ki je poleg tega tudi grozil. Svetovali bi mu, naj ne prihaja z grožnjami na dan, ker mu ne pristojajo. Radi bi ga bili srečali v akciji takrat, ko se je pisala zgodovina Trsta s krvjo naših žrtev. Takrat, ko so morda on in njegovi bili v senci močnejših, prav tako kot so to danes, kar je rezultat tradicionalne politike izsiljevanja velikega Rima, ki pa je tako majhen, da se na pr. na Goriškem boji Slovencev, in ki v letu 1953 naše dobe še vedno prav po fašistično deli pravice. In tako tudi pri nas ta objokani tržaški župan, ki pred. stavlja vse več in povsod Rim in njegovo politiko kot pa tr. žaško ljudstvo in njegove interese. To je predstavnik tiste Italije, ki je vedno «grozila» vsemu svetu za dosego ciljev svoje izsiljevalne politike, ne s svojo močjo, ampak s svojo šibkostjo. Znana je politika Italije, katera vedno vsem pravi: «Ako nam ne boste dali tega ali onega, nas bodo naši sovražniki preinagali!» Tako tudi danes De Gasperi in njegov tržaški zastopnik Bartoli pravijo svetu, da so oni pred svojim narodom pogoreli, ker se zavezniki niso še odločili, da bi jim podarili Trst. Ti junaki, ki grozijo tudi svojim gospodarjem, katerim edino se imajo zahvaliti, da so prišli na taka mesta, se boje, ko govorimo o Trstu, najmanjše manifestacije tu živečega slovenskega delovnega ljudstva. Odrekajo mu vse pravice in baje bi rimska volkulja ponovno crknila od u-žaljenosti, ako bi se dovolil v centru Trsta peščici slovenskih otrok nedolžni otroški vrtec. Naravno je, torej da so ti gospodje dvignili velik krik, ko je Jugoslavija poslala v naš Trst svoje zastopnike, v katerem ima vsaj toliko moralne pravice kot Italija. »Vaj si gospodje glavarji tržaške iredente zapomnijo, da slo-slenskemu ljudstvu niso dolž. ni groženj, ampai- so dolžni popraviti vse tisto zlo, katerega je tu fašizem napravil za vso dobo vladanja na našem ozemlju. Naj vedo ti gospoda je tudi to, da vse bogastvo njihovega cunjastega imperia. lizma ne more nadomestiti slovenskemu ujudstvu vseh tistih žrtev in življenj, ki jih je tu fašizem terjal za časa svojega vladanja in v sodelovanju z nemškim nacizmom v uničevanju slovenskega ljudstva. Naj si zapomnijo, oni kot prostovoljni garači tiste Ita-lije, ki je povzročila tudi naši matični domovini Jugoslaviji neprecenljivo še neparen, nano škodo, da ta njihova Italija ne bo mogla povrniti življenja nidar več tisočem in tisočem naših bratov, ki so samo branili svoje življenje in svoje imetje v lastni hiši. Ponovno poudarjamo, da si bomo vedno lastili pravico govoriti na naši zemlji, na naših. domačijah s predstavniki naše matične domovine in z našimi idejnimi tovariii raz. previjati o vseh naših življenjskih pravicah, ki niso pravice samo slovenskega ljudstva, ampak tudi si bomo šteli v dolžnost, da bomo z vsakomur razpravljali o pravični rešitvi našega življenjskega obstoja. Naš življenjski obstoj m osa niegova problematika je isto * "no tesno vezan na življenjsko problematiko vse. ga tržaškega delovnega ljudstva, ki si je v naj hujših dne. vih borbe za svoj obstanek in v skupni borbi za demokratično in pravično rešitev tržaškega vprašanja znalo najti svojo borbeno mesto in z o-rožjem v roki v Trstu m na našem ozemlju obračunalo « svojimi zavojevalci. Tržaško delovno ljudstvo, ki se postopoma otresa zmede, ki jo je v njegove vrste zanesla kominformistična po. litika, bo znalo najti samo sebe in se v borbi za svoje življenjske interese tudi opri. jeti tistega programa, ki bo rešil končno in pravično pereče tržaško vprašanje, in sicer tako, da nam ne bo tukaj več gospodoval tujec, ampak da postane Tržaško ozemlje izhodna točka prijateljskih odnosov med dvema narodoma in državama. S tem si bo tržaško delovno ljudstvo, ki je prednjačilo v borbi za svoje politične in socialne zahteve, priborilo tudi možnost odločanja o samem sebi, odločanja o svoji vladi, tako da bo nekoč tu živeči Slovenec in Italijan na svoji zemlji zares sam gospodar F. STOKA Tudi Diego... Včeraj je ob svojem obisku na tržaškem velesejmu italijan-' ski politični svetovalec ZVU podal dolgo izjavo, katero je dobesedno razširil tiskovni u-rad uprave tržaškega velese j. ma. Zanimivo je, da je od 41 vrst dolge izjave, kar 37 polemika z izjavami jugoslovanskega podtajnika za zunanje zadeve dr. Beblerja. De Castra je pač razburil sprejem, katerega je doživel na velesejmu, saj se okrog njega niso sukali novinarji in so šele po dolgih mukah od nekod dobili predsednika ve. lesejma, da bi ga svečano spremljal. Zato je v razburjenju prekoračil mejo svojega profesorskega zadržanja in hoče sedaj dajati lekcije dobrega obnašanja jugoslovanskemu diplomatu. No, če že hoče govoriti o dobrem obnašanju, mu povemo, da v Trstu nima kot predstavnik italijanske vlade prav nobenega opravka. Njegov položaj je do kraja in popolnoma protizakonit in predstavlja pravo utelešenje kršitve mirovne pogodbe in je simbol tradicionalnega krše. nja mednarodnih sporazumov in svečano podpisanih ob nežnosti svoje države. Vprašanje kontingentoul katerega se je dotaknil italijanski politični svetovalec, pa razbija stavbo njegove trditve. Rim je torej treba vprašati za milijon ali dva več blaga, katerega hočejo uvoziti Tržačani. Torej točno tako, kot trdi dr. Bebler, Rim odloča, koliko in kakšno blago lahko Trst uvozi. 41 vrstic in od tega 37 pole. mike z Beblerjem, to je vse, kar ve povedati italijanski politični svetovalec o tržaškem velesejmu. Pa še ostale vrstice niso nič drugega kot uvod in fraze za zaključek. Tudi to je znak, za kaj se brigajo Rim in njegovi uradniki. Za polemiko proti Jugoslaviji koristi in interesi tržaškega velesejma, tržaškega gospo-darstva pa so jim deseta briga! Mimogrede povedanot Zvedeli smo, da je De Castro med obiskom na velesejmu imel. za potrebno kontrolirati, ali je poleg »pipo« zapisano tudi «birra»... Nato se je iz zadovoljstva dal fotografira, ti s kranjsko klobaso v roki čeprav na njej ni bilo zapisa• n° aluganiga de Cragno» Kakšen grehi »NEVI Na današnji dan je bila leta 1857 rojena znana prvakinja mednarodnega delavsftega gibanja Klara Zetkin. Umrla je leta 1933. . iPlrSlf '■/ IllPiillk ■y/\ nn Ima 222. V ~S[ 1 B 1» |]\_ m Danes, nedelja 5. julija Ciril in Metod, Bogomila Sonce vzide ob 4.21 m zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.36. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 17.31. Jutri, ponedeljek 6. julija Izaija, Domogoj NOV DOKAZ da Italijani ne smejo opravljati slovenskih šol Pred, kratkim smo pisali generalu Wintertonu odprto pismo, s katerim smo ga hoteli opozoriti, da se na šolskem področju STO ne spoštujejo zakoni. V katerikoli državi bi odgovorni predstavniki na tako o-pozorilo takoj reagirali, spravili v red nepravilnosti, kaznovali tistega, ki je to zakrivil ali pa tistega ki natolcuje. Ko je bil iz zavezniške garaže ukraden kak avtomobil ali ko lastnik ni pravočasno izpraznil rekviriranega stanovanja, je bil zavezniški poseg takojšen in učinkovit. Kadar pa ne gre za njihove koristi, ampak za poravnavo krivic drugim, zavezniških odlokov ni moči dočakati. Ce bi imeli zavezniki opravka z astronomi, ki jim je časovna enota svetlobno leto in ne sekunda, ali če bi človeško življenje trajalo 500 let, bi morda bil njihov način upravljanja idealen. Kot je znano, so italijanskim šolnikom povišali plače (emer-genza), slovenskim pa ne. Ker so slovenski šolniki vajeni, da so po dolžnostih prvi, pri povračilu pa zadnji, so upali, da bodo dobili zaostanke pouiška potem, ko jih bo dobil na italijanski šoli že zadnji sluga. In prišel je ta čas. Toda namesto poviškov, le dopis Višje šolske uprave, ki je v kratkem naslednji: 1. Višji urad ZVU je določil, da so poviška deležni vsi državni uradniki na Tržaškem, ki imajo stalno namestitev. 2. Pozneje je Višji urad ZVU pojasnil, da tega poviška niso deležni; šolniki slovenskih šol, šolniki italijanskih privatnih šol, Enal, Rdeči križ itd. 3. Slovenski šolniki niso deležni tega poviška zato, ker nimajo direktnega stika z italijanskimi oblastmi. V kolikor nam je znano, je bil odbor slovenskih šolnikov glede poviškov pri načelniku Prosvetnega urada prof. Fad-di in v Višjem uradu ZVU. Prof. Fadda je bil mnenja da pripadajo slovenskim šolnikom enaki poviški zaradi ukaza št. 18 Uradnega lista. Funkcionar Višjega urada ZVU je rekel, da je treba dati poviške tudi slovenskim šolnikom, ali pa odvzeti italijanskim vse tiste poviške, ki so jih že dobili. Predvčerajšnjim pa sta bila pri načelniku Prosvetnega urada oba slovenska svetovalca in zastopnik sindikata. Na tem sestanku se prof. Fadda ni več spomnil tega, kar je povedal na sestanku . s šolniki, namreč, da je on osebno mnenja, da morajo dobiti poviške tudi slovenski šolniki. Izrazil pa se je, da živi v upanju (mi auguro), da bodo deležni tega poviška tudi slovenski šolniki, potem ko bodo za to potrebni krediti na razpolago. Razložili bomo vsak del dopisa Višje šolske uprave posamezno: 1. Ne čudimo se, da so na Višji šolski upravi iskali možnosti, da teh poviškov ne ^i izplačali slovenskim šolnikom. Namenoma tam nastajajo dvomi, če so slovenske šole državne. Toda, ali niso vse tiste šole, ki jih upravlja Višja šolska uprava, državne? Torej že samo dejstvo, da upravlja slovenske šole Višja šolska uprava po istih zakonih kot itali- • janske, dovolj jasno pove, da so državne, in če kdo želi izpopolniti: državne na STO, kot Višji šolski upravnik u-pravlja državne šole na STO in ne v Italiji. Hinavski dvomi knjigovodje Višje šolsve uprave o državnosti slovenskih šolah, pa niso nič drugega kot sestavni del diskriminacije, ki jo je bila deležna slovenska šola ves čas svojega obstoja ali pa so nujna posledica tistih sklepov, pripravljenih že dahneš, k> bi jih bila deležna slovenska šola v primeru, da bi Trst pripadel Italiji. 2. Višji šolska upravnik u-pravlja italijanske in slovenske državne šole in nič drugega. Zato bi na vprašanje, kaj je s pouiški plač slovenskim šolnikom lahko samo takole odgovoril: Italijanskim šolni- kom so povišali plače, slovenskim pa ne. Ker bi bil verjetno tak odgovor preočitna krivica, je po farizejsko naštel še druge institucije, ki niso bile deležne poviškov. Ce pa je že nušteval tiste, ki niso bili deležni poviškov, potem bi lahko naštel tudi hišne vratarje, mesarske pomočnike ali pa tiste tajne agente, ki jih v Trstu ne manjka in ki imajo verjetno direktne stike z Rimom, pa tega poviška kljub temu niso deležni, ker ga dobivajo v desetkratni meri po drugi poti. Naštevanje teh institucij nam dalje pravi, da se Višji šolski upravnik za te institucije, s katerimi nima nobenega opravka, bolj zanima kot za slovenske šole, ki jih je po zakonu dolžan upravljati po istem kriteriju kot italijanske. In potem se kdo še čudi, zakaj Slovenci zahtevajo svojega Višjega šolskega upravnika. 3. Nismo pričakovali, du bo general Winterton, ki v imenu Organizacije združenih narodov začasno upravlja cono A STO, podpisal pogoj «direktni stiki z italijanskimi oblastmi«. Ko pa je že podpisal. smo vsaj upali, da bo izšel istočasno odlok ZVU za slovenske šole, ki bo dal slovenskim šolnikom ekonomsko izenačenje Ni bilo ne enega ne drugega. Eno razočaranje več! Sicer jih je bilo že toliko! Na tem mestu bi še hoteli povedati načelniku Prosvetnega urada naslednje: Profesor Fadda, Vi ste načelnik Prosvetnega urada, ki naj bi u-pravljal slovenske in italijanske šole po istem zakonu, ki med drugim pravi, da so slovenski šolniki ekonomsko izenačeni z italijanskimi. Poskrbeli ste, da so bile italijanskim šolnikom povišane plače, na slovenske ste pozabili. Izdali ste ukaz o izplačilu teh poviškov za italijanske šolnike, za slovenske pa živite v upanju, da jih bodo dobili potem, ko se bodo zanje sami pobrigali. Vprašamo se, ali se Vi, gospod profesor Fadda, pri takem poslovanju še lahko smatrate tudi za načelnika slovenskih šol? Pa za Vas, gospod načelnik, to ni važno. Važno je le da ste in da imate to zapisano na Vašem imenovanju. Dijaška Matica opozarja vse interesente, da poteče rok za vlaganje prošenj za sprejem v Dijaški dom, za podporo za vzdrževalnino v domu, za pomoč za plačevanje voznin in za učne knjige m šolske potrebščine dne 15. t. m. Tiskovine za prošnje dobite pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Roma 15-11 (SHPZ) in v Dijaškem domu. Ul. Buonarro-tj štev. 31. SESTANEK ČLANOV OSVOBODILNE FRONTE I. ORKAJA Samo skupna uprava STO jamči vsestranski razvoj tega ozemlja V zahvalnem pismu, ki so ga prisotni poslali s sestanka maršalu Titu, obsojajo pobalinski izpad iredentističnih svetovalcev proti predstavnikom Jugoslavije Ze dolgo časa ni bilo med tržaškim prebivalstvom toliko zanimanja za politični položaj v svetu, predvsem pa za položaj Trsta, kot prav v tem času. Razne izjave državnikov iz Ju. goslavije in Italije, pisanje svetovnega časopisja o trža-šikem vprašanju, polemika v lokalnih časopisih itd., vse to je pripomoglo, da Tržačani in okoličani z velikim zanima, njem sledijo razvoju dogodkov, saj so pri tem najbolj prizadeti in jim ni vseeno, ka. ko se bo to vprašanje rešilo. V petek zvečer je bil v Ul. R. Manna sestanek članov O-svobodilne fronte I. okraja, na katerega je okrajni odbor povabil podpredsednika OF tov. Jožeta Deklevo, da bi obrazložil politični razvoj dogodkov v zvezi s tržaškim vprašanjem. Sestanka se je udeležilo veliko število članov, ki so pozorno sledili izvajanjem govornika, potem ko je sestanek otvoril predsednik okrajnega odbora OF tov. prof. Kosovel. Govornik- je poudaril predvsem znane izjave maršala Tita v Slavonskem Brodu iri Pazinu ter izjave tov. Beblerja, iz katerih je razvidno, da ima Jugoslavija za najboljšo rešitev tr- žaškega vprašanja skupno u-pravo, t. j., da bi se na mestu guvernerja izmenjavala Jugoslovan in Italijan, medtem ko bi bila vsa oblast v rokah ljudstva obeh con Tržaškega ozem. Ija. V sedanjih pogojih, ko so ključni položaji v Trstu v rokah iredentistov, ko ni jamstev, da bi lahko nrišlo do dejanske ohranitve STO, je to pač najboljša rešitev, saj zagotavlja tržaškemu prebivalstvu popolno samoupravo ter preprečuje, da bi to ozemlje postalo plen odkritih in prikri. tih agentov italijanskega imperializma. Prisotni so v diskusiji z odobravanjem sprejeli izvajanja tov. Dekleve ter se enoglasno izrekli za to rešitev, saj, kot so poudariliv vidijo v njej e-dino možnost ohranitve STO, uveljavitve enakopravnosti slovenskega prebivalstva z ita. lijanskim ter splošen procvit tržaškega gospodarstva. Ob koncu so sklenili nasloviti zahvalno pismo maršalu Titu, v katerem pravijo; «Vsa Vaša prizadevanja in prizadevanja jugoslovanskih narodov za narodnostne pravice Slovencev in za pravice delovnega ljudstva na Tržaškem, Včeraj rekorden obisk v paviljonih velesejma Danes bodo uradno obiskali velesejem predsednik mestnega odbora Beograda in drugi jugoslovanski gostje ter skupine - Jutri bo «Dan Avstrije» s tiskovno konferenco Včeraj izžrebani dobitki Včeraj so prispeli iz Pariza v Trst predsednik mestnega ljudskega odb. Beograda Giu-rica Jojkič, podpredsednik ljudskega odbora vojvodinske oblasti Soti Pal in predsednik ljudskega odbora Novi Sad. Gostje se bodo zadržali v Trstu več dni in bodo danes ob 11. uri uradno obiskali velesejem. Prav tako danes ob 11. uri bo tiskovna konferenca dr. Giampietro Ramasca Vittora, nadzornika družbe «Tana», ki bo govoril o možnostih trgovine z Etiopijo. Včeraj pa je Mr. J. Rault ob 11.30 imel tiskovno konferenco o francoski kolonialni proizvodnji, med katero je govoril o uspehih doseženih v zadnjih letih in prikazal, kako bo domača proizvodnja v kratkem krila potrebe in bodo ostale še manjše količine za izvoz. Francoski predstavnik pariških trgovcev s kavo je stopil v stik tudi s tržaškimi trgovci. Pol ure pred tiskovno konferenco pa je bil napovedan prihod italijanskega političnega svetovalca, ki je obiskal velesejem s precejšnjo zamudo in ob splošnem nezanimanju (odsotni so bili celo predstavniki iredentističnih listov). Prof. Diego de Castro je ob koncu obiska podal v dvorani uprave politično izjavo, katero zaradi njenega značaja komentiramo na drugem mestu. V okviru tržaškega velesejma je bilo včeraj zanimivo predavanje o tem, kako se preprečijo nezgode pri obdelovanju lesa. Predaval je inž. Diego Andreoni na pobudo Propagandne ustanove za preprečevanje nezgod. Dejal je, da se od vseh industrij še največ nezgod pripeti v lesni. Pri tem je treba upoštevati sečnjo v gozdu, spravljanje lesa, prevoz, žaganje lesa v malih gozdnih žagah na paro in transmisijo ter v velikih industrijskih obratih. Mnogo nezgod se že pripeti v samem gozdu, nato pri prevozu. V tovarnah se dogajajo nezgode zaradi pomanjkljivih električnih naprav, ker so cesto stare in obrabljene. Število nezgod se zmanjšuje v tovarnah, ki so moderno opremljene, predavanju je sledil še prikaz diapozitivov. Iz uprave poročajo, da je velesejem včeraj obiskalo rekordno število občinstva in obenem tudi izredno veliko ko- vozu v Trst in skozi tržaško pristanišče. V okviru avstrijskega dne se pričakuje tudi prihod številnih predstavnikov oblasti iz Štajerske in južne Avstrije. Zvečer pa bodo predvajali — verjetno na prostem — propagandne filme o avstrijskih letoviščarskih krajih. Tov. TONE POLAJNAR šef delegacije zvezne Trgovske zbornice FLRJ, ki je organiziral jugoslovansko razstavo na tržaškem velesejmu i' > ■ - i Tov. MILORAP BABIC član predsedstva zvezne Trgovske zbornice FLRJ, ki se te dni mudi na obisku v Trstu v zvezi z velesejmom Včeraj so bile na tržaškem velesejmu izžrebane naslednje vstopnice: I. nagrada vstopnica serije A-4 št. 10.000, rumene barve, prodana pri blagajni D. Dobitek šivalni stroj podjetja Godimac. II. nagrada vstopnica serije A-4 tš. 25269 rumene barve, prodana pri blagajni A. Dobitek plinska pečici podjetja Apelisi. III. nagrada vstopnica serije A-4 št. 15256 roza barve, prodana pri blagajni B. Dobitka tridnevno bivanje v hotelu «11 Caminetto* v Canazei in na- za ohranitev STO z vsemi jam. stvi, za njegov uspešen razvoj, za prijateljsko sožitje tu živečih narodov, vse Vaše izjave in izjave jugoslovanskih državni, kov v tem smislu, so našla močan odmev pri vseh demokratično mislečih prebivalcih tega ozemlja. Vse te izjave, vsa ta prizadevanja slonijo na stvarnih, resničnih dejstvih in na utemeljenih težnjah našega ljudstva. Pri tem odločno obsojamo nekulturni izpad šovinističnih tržaških občinskih svetovalcev proti predstavnikom Jugoslavije, ki so prišli na tržaški vele. sejem in pobalinsko zasramovanje teh predstavnikov na seji mestnega sveta dne 2 julija t. I. Z množičnega sestanka Vam pošiljamo našo iskreno zahvalo in borbene pozdrave!« Skupščina uslužbencev RK pooblastila odbor, naj se pogoja Vse kaže, da se bo vprašanje izplačila izredne doklade uslužbencem Bolniške blagajne, Državnega zavoda za socialno zavarovanje in Državnega zavoda za zavarovanje proti nezgodam povoljno rešilo. Kakor smo že poročali, je medsin-dikalni odbor teh ustanov stavko odpovedal. Zastopnike odbora je namreč sprejel glavni upravni ravnatelj ZVU in jim dejal, da ne bodo oblasti prav nič nasprotovale izplačilu doklade. Vodstva teh treh ustanov pa so že itak pokazala pripravljenost, izplačati do. klado. Tudi predstavniki uslužbencev Rdečega križa so se začeli pogajati. Zaradi novega stanja so včeraj popoldne sklicali na sedežu Delavske zbornice vse uslužbence Rdečega križa ter jim poročali o položaju. Na skupščini so soglasno sprejeli resolucijo, s katero pooblaščajo odbor, da nadaljuje s pogajanji. Ce pa bi ta pogajanja ne rodila uspeha, tedaj bodo vsi uslužbenci stavkali. Obvestilo KZ Tajništvo Kmečke zveze v Trstu obvešča vse svoje člane, da je pričelo izdajati nove izkaznice za prodajo kmečkih pridelkov na zelenjavnem trgu. {jamb v 1‘onjje'i ju Za vsa pojasnila naj se pri-livno pero Waterman podjetja! zadeti zglasijo v uradih K Z Cavallar. Ulica F. Filzi 10, I- V tem mesecu bo gradbišče viji precejšen renome, saj je hidrocentrale Vinodol zopet oživelo. Okoli mogočnega jeza in na cesti, ki vodi iz Delnic v Gornje Jelenje, se bodo zbrale mladinske brigade, da bodo kot lani prispevale k do-vršitvi tega velikega objekta socialistične izgradnje. Poleg jugoslovanske mladi, ne se bodo delovne akcije u. deležile tudi mladinske briga, de iz inozemstva, kot n. pr, iz Anglije, Švedske, Nemčije itd., pa tudi iz Italije'je najavljena večja skupina italijanskih vi-sokošolcev, ki bodo za tri tedne vihteli krampe in lopate po trdih tleh Gorskega Koto. ra. In kot vsako leto, tako bo tudi letos pri akciji sodelova. la tržaška mladina, ki ho v Vinodol odpotovala kot »Tržaška mladinska brigada*. Tržaška brigada si je v zad njih letih ustvarila v Jugosla- P0 DOLGEM ZASLEDOVANJU IN POIZVEDOVANJU V ZVONIKU ZASAČEN tatinski obiskovalec cerkva !fSo1bukovaicerdgUaio Dozneje so ulovili tudi njegovega pomočnika, dnevno okoli 7 tisoč (toliko so je najprBj zbežal. Oba zlikovca sta begunca namreč približno prodali vstop- 1________>______________________________________ nic), včeraj pa se je to števi- lo podvojilo, če že ne potrojilo. Med take pomembne obiske spada kolektivni obisk srbskih kulturnikov, ki so prišli z dve-mi avtobusi in ki si bodo danes ob 11 ponovno ogledali velesejem. Poleg tega kolektivnega obiska smo zabeležili še obiske delavcev milarne «Adria», nameščencev in uslužbencev občine iz Gradiške in druge. V ponedeljek pa bo avstrijski dan. Danes ob 9.30 bo nekako predhodno obiskal velesejem dr. Franc Korinek generalni tajnik avstrijske federalne trgovske zbornice. V ponedeljek pa bosta on in Franc G. Dvorak, predsednik omenjene trgovske zbornice, imela tiskovno konferenco, na kateri bo govora o avstrijskem iz- PREDEN GRESTE NA DOPUST. se naročite na »PRIMORSKI DNEVNIK«. Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338. Leteči oddelek krimnialistič-nega preiskovalnega oddelka civilne policije je bil v zad. njem času že večkrat obve-ščen o poskusnih tatvinah v okoliških cerkvah. Po izvrše. nih preiskavah je leteči odde. lek ugotovil, da je treba avtorje teh poskusov poiskati med skupino beguncev, ki so se že dalj časa potepali po o-kolišu ne da bi se vračali na spanje v taborišče Čeprav je bilo znano že marsikatero ime, se je leteči oddelek skrbno pripravljal da begunce za. sači na delu. V noči med 3. in 4. julijem ob 2. uri so agenti letečega oddelka opazili v bližini cer. kve v Borštu senci dveh oseb, ki sta se bližali poslopju. A. genti so dopustili, da je prvi neznanec vdrl v zvonik do. čim je drugi stražil Istočasno so se tudi agenti nenadoma približali vratom zvonika toda begunec-opazovalec jih je opazil in pravočasno izginil v temi. Drugega tatu ki se je medtem skril v cerkvi, so se. identificirali za 30-letnega be. gunca Ivana Trosta iz tabori, šča pri Jezuitih. Nekaj agentov je takoj šlo na lov za ubežnikom, kateremu se je zaradi goščave in teme posrečilo zabrisati sledove za seboj. Seveda so a. genti z inšpektorjem na čelu nadaljevali gonjo in so ob 3. uri opazili v bližini Domja neznanca, ki se je bližal rafi. neriji Pontesol. Sreča je tudi tokrat pomagala beguncu to. da mož ni našel druge poti kot skrivališče v bližnjem močvir. ju, ki pa je postalo njegova past. Tu so ga še precej časa ob svetlobi ročnih svetilk iskali dokler ga niso končno odkrili in ga s silo prisilili na predajo. Oba nepridiprava so odpeljali na poveljstvo letečega oddelka, kjer so identificirali tudi drugega begunca za 24-letnega Giovannija Gustorina prav tako iz taborišča pri Je-zuitih V policijski celici je Gustorin dobil histerični na. pad in ga zaradi tega niso mo-gli več zadržati ter so ga od. veda takoj aretirali in ga peljali v koronejske zapore. bila med inozemskimi briga dami vedno najboljša ali pa vsaj med najboljšimi Uspešno se je kosala tudi z 'domači, mi brigadami in je za svoje požrtvovalno delo bila večkrat nagrajena z nazivom udarne brigade. Brigada bo odpotovala v Vinodol v drugi polovici tega meseca. Doslej so se prijavili že stari brigadirji, ki sestav, ljajo vsako leto jedro brigade in ki so se na taborno življenje že tako navezali, da skoraj ne bi mogli prenesti morebit. ne odsotnosti na tem ali onem gradbišču. Toda čeprav še ni bilo nikjer objavljeno, da bo brigada tudi letos sodelovala na delovni akciji v Jugoslaviji, so prišli v prostore mladine v Ul. Machiavelli mnogi mladinci in mladinke, ki so hoteli imeti podatke o letošnjem formiranju brigade, pri čemer so izrazili željo, da bi se tildi oni priključili starim brigadnikom. Sedaj, ko je stvar urejena, lahko tem mladincem in mladinkam. pa tudi drugim, ki bi radi pomagali jugoslovanski mladini v njih naporih, sporo, čimo, da se lahko vključijo v vrste brigadnikov pod istimi pogoji, kot so bili v veljavi lani in’ vsa prejšnja leta. Omenimo naj le, da bo trajalo delo 3 tedne, potem pa oodo bri. gadniki preživeli nekaj dni_ na oddihu v lepem letoviščar, skem kraju ob dalmatinski o-bali. Kdor želi, naj stopi v Ul. Machiavelli 13-11 med 18. in 19.30, kjer se lahko vpiše in dobi vse ostale podrobnejše informacije Smrt zavednega mo2a v Krogljah V soboto so se vaščani in znanci iz vsega Brega za vselej poslovili od domačina Ivana Ota. Pokojnik je bil dober gospodar, zaveden slovenski mož, ki je ljubil našo zastavo in bil vnet čitatelj našega lista. V zreli moški dobi 59 let zapušča ženo, sina in dve hčeri. Priljubljen je bil povsod, o čemer nam priča tudi pogreb, saj so se ga udeležili številni znanci, prijatelji in vaščani. Tudi pevsko društvo »Vodnik* iz Doline se je dostojno poslovilo in zapelo pokojniku nekaj žalostink ob odprtem grobu. Znanci in prijatelji izrekajo družini iskreno sožalje, h kateremu se pridružuje tudi »Primorski dnevnik*. «■ ..............ri.y j >: - i Danes ob 16. uri bo na dvorišču pri Zupanovih v Lonjerju. koncert študentskega orkestra, ki ga sestavljajo naši fantje, ki študirajo v Ljubljani in ki jih vodi Lonjerc Oskar Kjuder. V preteklih dneh je orkester sodeloval pri predstavah aMiklove Zale«. Koncert bo pomemben kulturni dogodek in prav je, da se ga v velikem številu udeleže poleg domačinov tudi Tržačani. Iz Trsta vozijo avtobusi v Lonjer vsako uro s Trga S. Frančiška, prav tako pa tudi avtobusi do Katinare vsake četrt ure s Trga S■ Giovanni. L/fl G ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V torek, 7. julija 1953 ob 21. uri gostovanje na KONTOVELU z Moličrovo komedijo UČENE ŽENSKE VSAKOLETNA INICIATIVA MASE MLADINE Z mladinsko na delovno akcijo brigado v Vinodol Pogoji za sprejem v brigado so isti kot lani - Brigadniki bodo delali 3 tedne, potem pa bodo preživeli nekaj dni oddiha v Dalmaciji IZLETI IN TABORJENJA PDT V JULIJU IN AVGUSTU Vse nedelje izlet na Bled julija-avgusta. 19.—20. julija na Montaž, Spik nad Policami. 1.—2. avgusta v Vrata in na bližnje ture, ob proslavi 60-letni-ce Planinske zveze Slovenije. 14.—16. avgusta v Trento z izleti na Triglav, na Bavški Grin-tavec, na Vršič in bližnje vrhove. 9.—15. avgusta izlet na Kamniške planine. 22.—23. avgusta izlet na Mangrt in Krn. Vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure v Ul. Machiavelli 13-11. in se zaključuje redno 10 dni pred dnevom odhoda na izlet. Tu se poravnava tudi članarina. MOTOKLUB «MLADOST» organizira v nedeljo 12. julija 1953 izlet v Postojno. Efektivni člani so plačila prosti. Vpisovanje na običajnih mestih. IZLET V OPATIJO IN REKO Motoklub «Skedenj» organizira 19. t. m. izlet v Opatijo in na Reko samo za člane. Vpisovanje do 9. t. m. vsak dan od 19. do 20. ure na sedežu v Skedenjski ulici št. 122. Lastniki motociklistov in motoskuterjev, ki se želijo vpisati v motoklub, da bi se lahko udeleževali izletov, so napro-šeni, da se zglasijo na sedežu ob isti uri. MOTOKLUB »ADRIA* MILJE DOLINA organizira 26. t. m. enodnevni izlet v Ljubljano-Kranj. Vpisovanje na sedežu v Dolini v večernih urah do 16. t. m. MOTOKLUB »JADRAN* OPČINE organizira 19. t. m. motociklistični izfčt v Cerknico pri Postojni in Ljubljano. Vpisovanje na sedežu od 19. do 21. ure do vključno 9. t. m. Razna ob ves ti!a TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOSIH* Upravni odbor kluba sporoča, da ne bodo v tekočem mesecu sestanki za zameno znamk, ker je to želja večine članov. Prihodnji sestanek bo na tem mestu pravočasno najavljen. PREKOP GROBOV V BARKOVLJAH Občina javlja, da bodo v kratkem prekopali del grobišča III na občinskem pokopališču v Bar-kovljah, in sicer 5. vrsto, kjer počivajo ostanki umrlih med 21. junijem 1942 in 29. marcem 1943. Kdor želi poskrbeti za prenos posmrtnih ostankov v novo grobnico mora to javiti do 31. julija t. 1. občinskemu uradu — odsek za pokopališča v Ul. del Teatro 5-III, soba štev. 43. Do tega dne je treba tudi poskrbeti za dvig sporne- metov, ki sicer postanejo last ob- čine. LOTERIJA BARI 38 67 78 66 74 CAGLTARI 29 l 77 19 15 FIRENZE 35 61 51 58 40 GENOVA 17 1 33 44 5 MILANO 58 53 7 45 65 NA POLI 14 46 60 37 31 PALERMO 76 64 10 31 71 ROMA 70 73 25 74 U TORINO 13 47 64 24 72 VENEZIA 59 54 59 64 67 Darovi in prispevki Za spomenik Franu Venturiniju daruje dr. France Boškin 1.000 lir. Mlekarica daruje 100 lir za Dijaško Matico. NEDELJA, 5. julija 1953 .1 IGOM,O iV A 1614 K (JONK TIISTA 254,6 m ali '178 kc 8.00 Poročila. 8.15 Slovenske narodne. 8.30 Za naše kmetovalce. 9.00 Mladinska oddaja: Romanje naše Jelice. 13.30 Poročila. 13.45 Glasba po željah. 15.00 Z mikrofonom po Primorski. 17.00 Radijski festival primorskih in tržaških zborov. Tekmovanje I. oddaja. 17.30 Kar želite to dobite. 18.30 Melodije iz oper, baletov in suit. 19.00 Večerne vesti. 23.10 Glasba za lahko noč. 23.30 Zadnja poročila. TltHr u. 306.1 m ali 980 kc-sek 11,15 Chopinovi valčki in mazurke. 12.00 Vesela glasba. 12.15 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. 14.30 Parada lahkih orkestrov. 15.00 Operetne melodije. 15.30 Skladbe Čajkovskega. 16.00 Malo za šalo — malo zares. 16.30 Lahke melodije. 17.00 Akademski klub «JADRAN» priredi DANES 5. julija 1953 ob 20. uri AKADEMIJ na OPČINAH, Konkonel- ska ul, 1, .(poleg šolskega poslopja) na prostem SPORED: Zbor: A. Hajdrih »Ja- dransko morje*, I Laharnar «Pozdrav rožicam*, V. Mirk »Na trgu*, J. Aljaž »Na bregu*. Recitacija Zbor: F. Juvanec ((Zemlja slovenska*, A. Ned-ved ((Ljubezen in pomlad*, A. Foerster «Spak». Valček belokranjskih narodnih kol. ODMOR Zborna recitacija. Gorenjski narodni plesi. Zbor: Z. Prelovec «Hiš’ca pri cest’ stoji*, F. Marolt »Pastirska*, O. Dev »Je upihnila luč*. Recitacija Zbor: Karel Boštjančič »Nikdar na svetu*, P. Kernjak «’mam pa mi-heno kajžo*. SODELUJEJO: Moški pevski zbor ((Jadran* pod vodstvom dr. Zorka Hareja; Tržaška folklorna skupina pod vodstvom J. Stavarja; Recitatorji in recitatorke. 17.20 Plesna glasba. 18.10 Mendelssohn: Koncert za klavir in orkester. 18.30 Slavni pevci. 20.00 Koncert godalnega orkestra iz Celja. 20.20 Skladbe za harmoniko. 20.35 Priljubljene melodije. 21.10 Montemezzi: Ljubezen treh kraljev, opera v 3 dejanjih. 22.55 Večerni ples. 23.32 Polnočna glasba. T K IS T I. 13.25, 14.25, 17.00: Poročila o Tour de France. 15.00 Folkloristična fantazija. 16.00 Operna glasba. 17.30 Simfonični koncert, med odmorom poročilo o Tour de France. 20.30 Na valovih Donave. 23.30 Plesna glasba. NLVf EMJA 327,1 m. 202.1 m, 212.4 m 8.15 Operetna glasba. 9-40 Do-poldanski simfonični koncert, li.J« Pesmi za naše najmlajše. Drobne solistične skladbe. lJ-Ju Poročila. 12.45 Zabavna glasba. 13.10 Želeli ste — poslušajte. 15.10 Za veselo nedeljsko P°P°‘" dne. 15.45 A. T. Linhart: Z le so roke žene. ne, ki ne poznajo počitka. Otroci, mož, morda delo v rudniku? Prikimala je. Ni mnogo govorila. Ljudje tod po teh idrijskih hribih so molčeči, zagrizeni vase, daleč odmaknjeni od zunanjega življenja Vendar mi je žena povedala dovolj. Spoznala sem, da je srečna, ker ima kruha dovolj, ona in njena družina, svojci in vsi idrijski rudarji. Delajo. Mnogo in težko, a kruh je stalen gost na njihovi mizi. Tudi včasih so delali, a kruh jim je bil skopo odmerjen. Tujec ga je rezal. Lah. Zanj so delali. Danes delajo zase. Odkar stoji Idrija, delajo v rudniku celi rodovi. A prvič v zgodovini delajo zase In v njihove roke se je vrnila še večja moč, ki jim dela bodočnost lepšo, brez-skrbnejšo, njim in vsem delovnim ljudem Jugoslavije. Ne s temi besedami, vse drugače, preprosteje mi je t0 povedala žena, ki sem jo srečala s polnim škafom opranega perila na odmaknjeni vzpetini. Zena rudarja, ki s svojo močjo pomaga graditi — in ponos sem bra-1* v njenih očeh. Gledala sem za njo, ko je Počasi stopala v hrib s težkim bremenom na glavi. Čudno toplo mi je bilo pri srcu, ko sem se znova ozrla na meste-ca- pred menoj, ki je tonilo v zadnjih žarkih zahajajočega sonca. Začutila sem življenje k' neprenehoma utriplje tu pod tbonoj. Srce tega življenja pa I® rudnik, kier že 450 let kopljejo generacije za generacijo dragoceno živosrebrno rudo, ki je znana daleč po svetu. 450 let že rijejo človeške roke po Pednjih kraške zemlje in ji izvabljajo bogastvo, tako da slo. vi idrijski rudnik med najbo-gatejsimi in najstarejšimi rudniki te vrste na svetu. Ze 1405. leta so. iskalci rude zasledili °b reki Idrijci samorodno ži-v> srebro, ki je zastajalo ob Plenih vodah. Nabirali so ga ,n prodajali dalje. Pravo ru-iaaJen3e pa se je začelo leta J4aJ. in sicer sta pričeli z rudarskimi deli dve italijanski nružbi, prva iz Tolmina, dru-84 iz Čedada, pozneje se je o Tu pridružila še tretja iz aizburga Rudarji pa so kotel dragoceno rudo. Njihova lesa so ob pomanjkljivih na-S, fvab ginevala ob strupenem _r'’0Srebrnem plinu. Fevdalna sspoda. ki je imela pri rud-tPl-U~velik delež, pa je boga-p.a; Jnzjačani, Lambergi, Eghi, z -,ad®Jzarji, Ravbarji pa so si krv\Vln? srebrom, pomešanim s 211 30 'drijskih rudarjev mno-8l pllemoženje. Najmogočnej-vn .d vsemi fevdalci pa je ki ?a atni deželni knez tudi Pavico do deleža, a le . vodstva trgovine, ki tren-Jdrzevala zveze z velikimi ItaliTe d1'. Podjetji Nemčije ta i ®eI8ije in Nizozemske; Vine ,, a8ala s plemenito ko r0pe tržišča Srednje Ev- bili slabi tržišča Toda fevdalci so gospodarji. Skrbeli so le za to, da bi iz rudnika in rudarjev kar največ iztisnili, a na izboljšanje rudnika in naprav niso mislili. Zato je rudnik kmalu zašel v velike finančne težave. To je bila še težja doba za rudarje. Rudarji so prejemali svoj zaslužek le delno v plači, ostalo v živilih in pijači. Za vso preskrbo je skrbela rudniška uprava. Ali ona je kot predstavnik izkoriščevalcev rudarjev le slabo skrbela za to, tako da je vsa Idrija mnogokrat ostala brez najnujnejših živil. Borba rudarjev je trajala dalje. Ze v XVII. stoletju težijo po osamosvojitvi. Tedaj so si osnovali Bratovsko sklad-nico, ki pa je bila pod vodstvom uprave. V to skladnico so rudarji nosili svoje prihranke. Kot kapljice živega srebra so se počasi nabirali novčiči — za hujše čase. Na gradu Ge-vverkenegg pa je bdela uprava rudnika nad delom in življenjem rudarjev, njeno sodišče jim je delilo pravico in kazni, tam so tudi bdeli nad prihranjenimi novčiči izkoriščanega rudarja. °onižno se je upognila noga rudarja, njegove žene ali otrok, ko so stopili čez po svečeni prag vsemogočnega grsdu, tresoč se v bojazni, ali bodo našli milost gospode v rudniški upravi. Povpraševanje na svetovnih tržiščih po živem srebru je bilo vsak dan večje. Zato je uprava rudnika vedno bolj jn bolj pritiskala na rudarje, da so še bolj garali, da jim je v rovih primanjkovalo zraka m so njihove medle oči komaj še ločile blesk živega srebra od sončnega žarka, ki je posijai na njihova izmučena telesa po končanem delu. Rudarji so zahtevali izboljšanje razmer, toda uprava je odgovorila s se tršimi ukrepi. Obdržala je proizvodnjo na višini, a odpustila velik del delavstva, tako da so morali preostali rudarji delati še z večjimi napori. Višek pa je dosegla doba med letom 1786-1796, ko je pila sklenjena pogodba s Španijo. Ta je rudnik z velikimi naročili močno izčrpala, kasneje Pa tudi italijanska okupacija, ker Italijan’ niso prizanašali ne rudarjem ne živemu srebru. Izkoriščali so ga tako zelo, da je v tem času krila Idrija 45 odst. potreb na svetovnih tržiščih. Vendar je življenje v rudar, ski Idriji potekalo zelo mirno Niso ga vznemirjale niti vojne prVih stoletij, ki so v Evropi neprestano divjale, in niti turški vdori niso prekinili mirnega dela rudarjev, ker Idrije niso dosegli. Mirni potek dela je prekinil šele prihod Francozov. V rudnik sam, ki ga je prevzel v svoje roke Napoleon, so vpeljali le nov delovni red, a drugih sprememb ni bilo. Napoleon je z rudnikom sam osebno razpolagal. Na svojih pohodih se je Napoleon seznani! na Dunaju z Emilijo Krauso-vo, pristno Idrijčanko. Postala mu je ljubica, ki ga je spremljala na vseh njegovih pohodih, kasneje pa se je z njo oženil. Idrijčani so na to znamenito rojakinjo, ki je znala vžgati srce velikemu Napoleonu, nemalo ponosni. Ko so Francozi za vedno zapustil’. Idrijo v letu 1813, so iz skladišč idrijskega rudnika pobrali nič manj kot 16.000 centov živega srebra in nad 300 centov cinobra. Ko je zamrl med idrijskimi hribi peket zadnjega francoskega konja, je Idrija znova zaživela svoje staro, tpirno življenje. Leta 1848 Evropa vzvalovi v upornem ognju. Ljudstva so zahtevala svoje pravice in svobodo, hoteč se otresti jeklenega oklepa Metternichovega absolutizma. Ta val je pljusknil tudi čez robove idrijskih hribov, se razlil v rudarske hiše, v rudniške rove, planil v srca doslej zatiranih rudarjev, da so z ostalim slovenskim ljudstvom planili v upor, zahtevajoč svoje pravice in svobodo. Toda ta upor je bil zadušen, a vendar kal, ki se je rodila v tej razburkani dobi, ni usahnila. Rudarjem je postalo prosvetno, kulturno in politično življenje del njih samih. V nji- hovih vrstah so se rodili prvi zametki socialnega gibanja, ki so vodili do spoznanja, da je vsak napredek odvisen od izobrazbe vsakega posameznika, Idrija je zaživela novo življenje, povsem različno od nekdanjega. Ta razgibanost kulturnega, političnega in gospodarskega gibanja ni niti za hip prenehala. Ko je končala prva svetovna vojna, Idrija je vzdrhtela, prvikrat v svoji zgodovini svo. bodna. Toda po treh dneh je stopila na njena tla noga italijanskega okupatorja, ki mu je krivična rapalska pogodba dodelila veliko bogastvo idrijskega rudnika. In že so segle po njem pohlepne roke. Vedno lačne tujega bogastva so grabežljivo segle v zakladnico živega srebra, ki so ga odnašale s polnimi prgišči, zgrabile pa so za goltance tudi idrijske rudarje, da so morali poslušno upogniti hrbet pred novim gospodarjem. «Kulturna in napredna« Italija pa se prav tako kot prejšnji izkoriščevalci idrijskega rudnika, ni prav nič potrudila, da bi zastarele rudniške naprave modernizirala s sodobnejšimi stroji in napravami. Za to ves čas okupacije ni našla niti sredstev niti časa. Glavna skrb Italijanov je bila, da rudnik čim bolj izčrpajo. In res, dosegli so najvišjo letno proizvodnjo, ne da bi rudniku nudili boljša tehnična sredstva, niti da bi pomagali rudarjem iz težkega socialnega položaja. V takih razmerah je Idrija dočakala drugo svetovno vojno. Puške narodnoosvobodilne vojske so se oglasile na Črnem vrhu, na Hleviški planini, za-regljali so mitraljezi na Javorniku. partizanska pesem je odjeknila na Sivki, Hudourniku, na Jelenku... Na njihova z gozdom porasla tla pa je stopila tudi noga idrijskega rudarja -partizana, ki se je sicer z velikimi žrtvami hrabro boril do konca in zmagal. * * 4! Pred menoj leži Idrija. Skromna in revna. Nikjer ni videti bogastva, ki ga je 450 let dajala tujim oblastnikom. Nad rovi, ki pod zemljo pre-prezajo vse mesto, stojijo nevsiljivo in skromno hiše njenih prebivalcev, ki šele zadnja leta po osvoboditvi delajo zares zase, za svojo bodočnost; šele danes sami uživajo zaklad, ki ga je narava zaupala njihovim pridnim rokam. In letos je 450 let, odkar so padli prvi udarci krampov po kraški zemlji, jo razrili in odkrili v njej veliko bogastvo, k: je skoraj pol tisočletja polnilo mošnje tujcem. Sonce je že davno zatonilo za hribi, pred idrijskimi hišami pa so počivali rudarji s svo jimi otroci in ženami, ki tudi v nedeljskem brezdelju niso pozabile na delo — klekljanje slovitih idrijskih čipk. Prtički, prti, okraski in vložki se ponujajo s svojo belino, ki prodira s.-ozi nastajajoči mrak, jutri pa jih bo odkupila zadruga, ki jih bo, povsod iskane, razposlala daleč po svetu. V Idriji je doma pridnost, kt jo poznajo možje in žene, otroci, fantje in dekleta. In prav s to svojo pridnostjo si bodo Idrijčani zgradili lepše življenje, kakršnega niso še nikdar doslej poznali VERA KUHAR njeni Carlo Colognatti, po izjavah teh istih časopisov, edini Tržačan v italijanskem parlamentu in, drugič, ker je bil ta izvoljen na listi italijanskega novofašističnega gibanja MSI, kar daje prej omenjenemu dejstvu še poseben pomen in poudarek. Za kakšno vrsto politične špekulacije gre pri tem ni treba še enkrat podčrtati, toda to je treba resno upoštevati, ker gre, kot mora biti vsakomur razumljivo, za novo potezo nadaljnjega povezovanja in vključevanja tega ozemlja v italijansko državno tvorbo, torej za dejstvo, ki je to je bilo že neštetokrat poudarjeno in dokazano — v opreki tako s tukajšnjimi lokalnimi interesi, kot s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi. Na zadnjih italijanskih volitvah je sicer kandidiral tudi znani, nič manj vroči italijanski »patriot« in iredentist, tržaški demokrščanski župan Bartoli, vendar mu ni uspelo, da bi bil izvoljen, pač pa je ta sreča doletela Carla Colo-gnattija, prvaka novofašistične skupine MSI v tržaškem mestnem svetu. To pa daje zgoraj omenjeni iredentistični tendenci še močnejšo politično težo. Načela, program, sredstva in metode skrajnega desničarskega, političnega gibanja MSI, so danes znani, jasni in razumljivi vsakomur, in ni da bi si človek mogel delati kakršne si bodi iluzije na njihov račun. Tu pač ne gre za nič drugega kot za ideološko in politično dediščino Mussolinija, za ista imperialistična stremljenja in načrte, ki so bi. li vselej usmerjeni čez Jadransko morje, proti Balkanu, to' krat, v novih povojnih okoliščinah, pa najprej in predvsem proti Trstu, ki bi si brez njegove posesti bilo težko zamisliti, še težje pa izvesti omenjene načrte. Da se bo g. Carlo Colognatti za takšne in podobne načrte boril z vsemi močmi, kar jih premorejo njegovi nestrpni fašistični možga- Naš tedenski pregled im 1 * ~ ni in srce, o tem ne moremo dvomiti, za to sta nam porok i njegova preteklost i poreklo. No, pa poglejmo za kakšno osebnost gre. Ze omenjeni icGiornale di Trieste« pravi o njem, da se je rodil leta 1903, v Trstu, in to v družini «čvrste patriotske in iredentistične tradicije», niti z besedico pa ne omenja njegove fašistične preteklosti. Prav to pa je jasno izrazil «Messaggero Vene-to», ko je med drugim napisal, da je še . Ako pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko mnogo jnnja izpade in se porazgubi. To Posebno velja za pšenico, se bolj pa za oves. Srpu naj na njivi takoj sle-Plug. Podor ji strndšča takoj, a se zemlja ne osuši in ne ‘‘Suhi svoje godnosti. Za zgod-PjHn krompirjem in žitom sejemo činkvantin, ajdo, repo, Sadimo pa pozno zelje in obrovo. Zapomnimo si, da ži-” zelo izrabljajo zemljo in moramo činktrantinu, ajdi repi dobro pognojiti. Naj-i pripravna so hitro top-,JlVa umetna gnojila, ki mora-dati takoj rastlinam posebno hrano. Ni se nam tre-a bati, da bi postala zemlja b° strndšču zaradi gnojenja z ''metnimi gnojili pretežka, ker ltak stmišče samo zemljo do-v°lj rahlja. Ako smo zgodnjemu krompirju izdatno gnojili ! hlevskim gnojem, za drugi Pridelek ni treba gnojiti. Ako hočemo pridelati dosti *elja, ga moramo posaditi mnogo in mu gnojiti z gnojnico. Ko osipljemo koruzo, ga nroramo tudi pognojiti z dušičnimi gnojili, če je potrebno. v tem mesecu lahko tudi sejemo za zeleno krmo pitnik al! kai drugega. . travnistvo y osnja ie v polnem teku. tepajm°, da nam bo vreme v mesecu naklonjeno in da voč ° po^osili čimprej in pra-gjjnasn° ter nakosili dosti re--L Sa in tečnega sena. luc * posebno pa na dPnern' se večkrat pojavi pre-lca> ki nam v izdatni me-na-2™aniša pridelek. Le malo j' S1« kmetovalcev se bori pro-^^Predenici. Najuspešneje boli n-i've zavarovali pro- °kuženju s predenico, če bo-za° f.t.eIino seme nabavili pri r . ®sljivih semenarnah ali še -T- : Sa bomo pridelali sa- m' doma! ^.Načinov za zatiranje prede-več- Najbolje je, če n osimo deteljo ali lucerno še °kuzenem mestu in vsaj mn metra naokoli, jo pusti-to n18 .mestu, da se posuši, na--10 sežgemo. Da bolj go-vse Polijejo nekateri Ves n i'1 S Petr°lejem. Nato Irlr nrp PrWljemo, in da nr,V)rpCeJ 113 globoko. tako da pridejo preostali deli pre-cen-icne rastline zemljo, kjer ne škodovati. globoko v morejo več ŽIVINOREJA Skrbi in oskrbuj govejo živino in prašiče kakor v pre. eklem mesecu. Pazi, da ješ da- zivini le zdravo % ^ui d v u in nepo- parjeno zeleno krmo. Poseb-“ skrb moraš posvetiti v tem t ®Secu, ko je vse polno dela, di vprežni živini. Nakrmi jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako ni za to dovolj časa opoldne. Ne pokla-daj živini posvečenega in ne-uležanega sena. Se nepokipelo in neuležano seno more škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz hlevov čisti redno gnoj, ki ga dobro stlači na gnojniku in večkrat zalij. Zatiraj nadležni mrčes. Perutnino pusti po požetem žitu na strnišče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cenene hrane. Prašiči naj se mnogo gibljejo na prostem in njih glavna krma naj bo detelja. VINOGRADNIŠTVO S škropljenjem in žvepla-njem moramo nadaljevati, da obvarujemo vinograde pred peronosporo in oidijem. Letos često dežuje in dež hitro izpere škropivo raz listja. Kdor je cepil v zeleno, naj ne pozabi škropiti tudi cepičev, ki so peronospori bolj podvrženi kakor pa stare trte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v oko. Na ta način pocepimo lahko tudi tiste divjake, ki se niso cepljeni v zeleno prijeli. Sedaj je čas, da odstranimo iz vinograda plevel ini poganjke iz divje podlage. To delo je prav tako potrebno kot škropljenje. KLETARSTVO V tem mesecu ni v kleti posebnega dela. Skrbeti moramo, da bo klet hladna, da bo prazna posoda zažveplana in da bodo sodi zaliti. Vinu dodamo 5 do 10 gramov bisulfita. S tem ga obvarujemo proti vsem boleznim. ČEBELARSTVO V tem mesecu je najvažnejše opravilo trčenje medu Najbolje je, da trčamo večkrat po potrebi, vendar ne prej, preden ni vsaj polovica celic v satniku pokrita. Prezgodaj trčen med vsebuje preveč vode in se pozneje rad pokvari. Iz panjev vzete satnike je najbolje iztrčati takoj dokler so gorki, ker gorki med se rajši trča, kakor mrzli. Iz-trčane satnike, če jih več ne rabimo, denimo vendar še v medišča in jih tam pustimo čez nov, da jih čebele izližejo in očistijo. Če trčamo v krajih, kjer je paša ponehala, moramo trčati v zaprtem prostoru, da nas čebele pri delu ne bodo nadlegovale in da ne privabimo roparic. V tem mesecu nastane vročina. Zato moramo skrbeti, da panje nekoliko zasenčimo. V vročini rabijo čebele za zmanjšanje toplote v panju veliko vode in zato moramo skrbeti, da bo v napajališču pred čebelnjakom vedno dovolj vode, ki jo nekoliko osolimo. Rojenje res je končano in troti niso potrebni. Čebele jih bodo začele moriti. VRTNARSTVO V tem mesecu dobiš mnogo prostih gredic (leh) zaradi pobrane zelenjave itd. Na proste gredice presadi jesensko endivijo, cvetačo, kapus; sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in, proti koncu meseca tudi motovilec. Da bo motovilec tudi bolje kalil, pokrij z njim posejane gredice z vejevjem, listjem, s slamo ali s starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kole. Pridno preščipavaj paradižnikom zakotne poganjke. Proti smodu škropi ponovno paradižnike z 2-odstotno raztopino modre galice in apna. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsako seme in hrani ga v suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v suh zračen prostor pod streho. Gredice prekopaj in pognoji. Na jagodnih gredah prikrajšaj poganjke! Pranje in kuhanje živil za odstranjevanje ostankov kemikalij in uničevanje mrčesa Na kmetijski poskusni postaji v Stillivatru v Oklahomi so proučili nevarnost uporabljanja parathiona in lindana, najnovejših sredstev proti insektom, za prehrano ljudi, ki uživajo zelenjavo, katero so poškropili s temi kemikalijami. Ze prej so enake poskuse napravili tudi glede DDT in drugih podobnih sredstev. <(Linden in parathion sta tako strupena, da moramo opozoriti na možno nevarnost pri neomejeni uuorabh), pravi po. ročilo. «Vendar so poskusi pokazali, da je pri navadni uporabi kemikalij pri običajni žet. vi in spravljanju le malo verjetnosti, da bi na pridelkih o-stale še nevarne količine o-stavikov teh sredstev». Količina kemikalije se po u-porabi naglo zmanjša in to za. radi vpliva sončne svetlobe, oksidacije na zraku, sprememb temperature in dežja. Kar pa še ostane na rastlini kemikalij, se še nadalje zmanjša z obdelovanjem. Sicer pa navaja poročilo, da pranje in kuhanje zelenjave pred jedjo «zelo učinkovito» odstranjuje nevarne ostanke uporabljenih kemikalij. Pri poskusih so tako odstranili nad 97 odst. teh ostankov z umivanjem v treh vodah in s kuha- njem v odprtem loncu. Pranje in kuhanje pod pritiskom ni tako učinkovito ter je pri poskusih odstranilo le SO do 95 odstotkov ostankov, verjetno zaradi tega, ker ni mogoče oksidiranje in izparevanje. Sa. mo trikratno pranje v vodi odstrani 50 od 757( ostankov• Tudi zamrzovanje živil odstrani nekaj ostankov. Poročilo zaključuje; ((Iznajdba DDT je dala entomolegu Čudežno sredstvo za kontrolo škodljivih insektov. Vendar je uporaba DDT ustvarila nove probleme za kemika in prehrambenega znanstvenika. DDT in podobne sestavine so strupene za ljudi in živali prav tako kot za insekte in ostanki teh kemikalij lahko napravijo pridelke, pri katerih so jih u-porabili, za neprimerne za prehrano. Tako so v našem laboratoriju ugotovili ostanke DDT v mleku in v masti živine, ki so jo krmili s hrano, poškropljeno z DDT ali pa živine, ki so jo z njim poškropili. Zato je treba prepovedati uporabo DDT in podobnih sredstev v hlevih in mlekarnah. Vendar so v mnogih laboratorijih dognali, da se ostanki DDT znat. no zmanjšajo pod vplivom svetlobe, kisika v zraku, časa, temperature in deževja». Žitna in sadna letina od Tolminske do Kopra in Buj Žitni pridelek kaže zelo dobro - Sadje napadajo škodljivci in bolezni Krompirja bo dosti in bo debel če ga, ne bo napadel koloradski hrošč Četudi je suša v zgodnji pomladi precej ovirala začetek rasti vsem poljedelskim kulturam, je sedaj žito tudi v višjih goratih predelih Primorske pokazalo zelo dobra predvidevanja. Le tu in tam je zadnje deževje povzročilo, da je delno poleglo in še to samo v nekaterih primerih manjših njiv na Tolminskem. Pšenica se je zelo lepo razrasla in napravila povsod veliko klasje. Tako kaže, da bodo tudi gorati predeli le imeli letos dobro letino žita, kar bo deloma pripomoglo, da jim vsaj za precejšen del leta ne bo treba kupovati moke za kruh. Kmetje v višjih gorskih predelih čakajo samo lepega vremena in sonca, ki bi žito utrdilo in bi pripomoglo, da bo izzorllo v soncu. V spodnjem delu Vipavske doline od Nove Gorice pa do Ajdovščine je pšenica že v zadnjem stadiju zorenja. Lepo je videti obširne površine zoreče pšenice desno in levo od glavne ceste. Klasje je lepo razvito in polno, posebno pri dveh vrstah gole (brezresina-ste) sorte. Kaže, da je pomladanska suša v teh krajih le koristila. Žito Se ni moglo preveč razrasti in je slama trda in odporna. Poljedelci z zadovoljstvom opazujejo zorenje in pričakujejo dobro žetev; z njo bodo začeli že v prihodnjih dneh. Lepo kaže žito tudi v gornjem delu Vipavske doline in na Krasu. Sicer je na Krasu še zeleno, kar je razumljivo, ker je Kras na višji nadmorski legi. Nikjer v teh krajih se do sedaj še nista pojavili rja in snetljivost. To je zasluga kmetovalcev, ki so žito pred setvijo dobro razkužili in očistili. V jugoslovanski coni STO (koprski in bujski okraj) kaže, da bo letošnji pridelek pšenice zelo dober. Le zgodnjo vrsto pšenice (mentano) je nalahko napadla rja, ostale sorte pa so zdrave. Tudi poleglo ni žito nikjer. Te dni bodo pričeli z žetvijo in pričakujejo visoke hektarske donose. Kmetovalce obeh okrajev .moramo ob tej priložnosti opozoriti na pregosto setev (stara napaka istrskih kmetovalcev, ki pa velja na splošno tudi za neuporabo sejalnih IZ KNJIGE,- ŠKROPLJENJE SADN PRlOjj Razne vrste drevesnih škronilnic Kakor si ne moremo misliti poljedelca brez pluga, tako si tudi ne moremo predstavljati sodobnega sadjarja brez dobre škropi nice Z-i pravilno škropljenje sad-ega drevja je največjega po-v ena, da imamo primerno dre-esno škropilnico. Kakor si ne ®>ori o t. emo misliti poljedelca 2 Pluga, si tudi ne moremo jardStavljati sodobnega sad-Ja brez dobre škropilnice. w ° velikosti in zmožnosti til hvrstimo drevesne škro-ni,b£e v tri velike skupine: Pte ’ samotežne (ročno sko^U2nel *n motorne. V vsaki Vov . *mamo mnogo sesta-tr,arj.k' se med seboj bolj ali v ^jJ razlikujejo, dočim so si s*vu vendarle dokaj enaki. ■ Zahrbtne škropilnice uPor ,nahrbtnih škropilnic so Ho ,, 6 v sadjarstvu izključ- na aiPa take, ki delajo z zrač-bpl Prit'skom ter omogočajo °be V’. aa 'ma med delom bam* j Pr°sti za škropljenje Vadn škropilnice). Na- jit, nalrrbtne škropilnice kot bi mPorabljajo vinogradniki, rifega °Kle biti zaradi premajh-škropi. pritiska kvečjemu za iti mladik'6 Pritličnega drevja čaSu ^ “ nasadov. V zadnjem he va‘ii° baterijske nahrbt-3o prerj°^l1*niCe’ ki napolniti« g skl'opljenjem z zrakom Bolni atm°sfere pritiska. Pri ?ilko S'IU s škropivom s tla-akronii^' Povoča nato pritisk v ska šk 'Cl- na 7-8 atm- Baterij-žgoščeJ°,?Unica nima zračne *e^ja k ir 'n zaracli tega navadna, je samo-Britij-k«01 d^'a z enakomernim Valki, In, r.na zračna zgošče-?iskih siT°sc? za 4 do 5 bate- ^opiva Ind11«0- Za P°,nienie zadošča pri 4.5 bate- rijskih škropilnicah tudi dobra samotežna škropilnica, za večje število je pa potrebna motorna tlačilka. Nahrbtne drevesne škropilnice se dobe v različnih velikostih od 12 do 20 litrov vsebine ter delajo povprečno s 5 do 10 atmosferami zračnega pritiska. Uporabne so le za manjše nasade ter pri drevju, ki ni previsoko. Visoko drevje bi se dalo škropiti le z lestvijo, kar pa je vedno precej težavno in nevarno opravilo. 2. Samotežne (prevozne) škropilnice imajo pri količkaj večjih nasadih prednost pred nahrbtni-mi, kajti delo gre z njimi mnogo hitreje od rok in je manj naporno. Te škropilnice se dobe v treh velikostih s 60, 80 in 100 litri vsebine, z enim, dvema ali tremi kolesi in se prevažajo samotež ali z živino. Praktične so večje škropilnice, ki jih ni treba prepogosto polniti z brozgo, zato so pa seveda bolj težke in prikladne predvsem le za ravne in položnejše lege. V strmih legah se bomo odločili raje za manjše škropilnice, da si olajšamo prevažanje. Večje škropilnice bomo prevažali tudi v ravnih legah le z vprežno živino. Za prevažanje samotež ustrezajo v vseh okoliščinah najbolj lahke škropilnice z enim kolesom. Prevozne škropilnice so narejene za škropljenje z eno ali dvema cevema ter delajo z močnim pritiskom od 10 do 20 atmosfer. Zaradi tega je potrošnja škropiva za okrog 15 so 20 odst. manjša kakor pri nahrbtnih škropilnicah. Pri nakupu bomo dali prednost škropilnici z večjim pritiskom, ker s takšno delo hitreje in temeljiteje opravimo ter dosežemo finejšo razpršitev škropiva. Zgoščevalka mora biti tako narejena, da je za zadostni pritisk ni treba prenaglo goniti (pumpati), kajti to nas kmalu utrudi, ne glede na to, da se pri tem tudi škropilnica prej pokvari. Pri delu z 10 do 15 atmosferami pritiska mora zadostovati 10-15 zamahov z vzvodom zgosce. valke na minuto. Goniti je ba mirno in enakomerno da se preveč ne utrudimo m da dosežemo enakomerno razpršitev škropiva. Mnoga, zlasti pa s?stavl3ena škropiva imajo neprijetno lastnost da s*nekatere ses;vinhe usedejo kmalu na dno, ako jih neprestano mešano. Zato je važno, da ima škropilnica do-bro mešalno napravo, da je možno škropiti tud, » takim. brozgami (suspenzijami), ki se rade usedajo na dno posode Cedilo (sito) bodi dovolj gosto vendar solidno izdelano in močno, da se prekmalu ne raztrga. Pri bolj redkem situ si pomagamo s kosom vre-čevine, ki jo pritrdimo pri precejanj 1 brozge nad ali pod sitom Skrbno precejanje škropiva je bistvenega pomena, da pospešimo škropljenje in ne zgubljamo dragocenega časa s pogostim čiščenjem zamašenih razpršilnikov. Čeprav so jiarejene samotežne škropilnice često za delo z dvema cevema, je v splošnem bolj priporočljivo, škropiti samo z eno cevjo. Tako je mogoče opraviti delo bolj skrbno in temeljito, pa porabiti manj škropiva in manj obremeniti škropilnico kakor z dvema cevema. Vsako čezmerno gnojenje škropilnico preobremenjuje ter jo prej oslabi in pokvari, Posoda za brozgo je pri teh škropilnicah iz medi ali iz lesa. Baker ni priporočljiv, ker ga žveplenoapnega brozga kmalu razje in je škropilnica v kratkem času uničena. Škropilnice z leseno posodo so cenejše kakor z medeno. V enem dnevu lahko raz-škropimo s samotežno škropilnico okrog 1000 litrov brozge. Ce upoštevamo, da porabimo pri enkratnem poletnem škropljenju za il0-40 let staro drevo povprečno 15-20 litrov brozge, bi mogli poškropiti v enem dnevu 50-60 odraslih dreves. Ker mora biti izvršeno škropljenje — zlasti pred in po cvetenju najkasneje v 4 - 5 dneh, bi torej zadoščala ena samotežna škropilnica povprečno za 150-200 sadnih dreves. Za večje število drevja je pa treba oskrbeti več škropilnic, da je mogoče opraviti škropljenje pravočasno. Ker je delo s samotežno škropilnico zelo naporno, je pametneje, da si nabavimo za večje število drevja na zadružni osnovi raje ustrezno motorno škropilnico. (Nadaljevanje prihodnjič) strojev, kar bo vsekakor vplivalo na hektarski donos). To velja posebno za bujski okraj, ki je žitoroden. Druga pomanjkljivost je premajhna skrb za čiščenje in selekcijo semena pred setvijo. Zdi se, da je prevelika vlaga (padavine) v dobi cvetenja vplivala na oploditev grozdov vinske trte. Jagode na grozdih so bolj redke, kar pa ne bo vplivalo na višino pridelka grozdja. Toplo in vlažno-soparno vreme pospešuje glivične bolezni, zato je treba pogosteje škropiti. Sadje je zaradi pomanjkljivega škropljenja v zimsko-po-mladni dobi zelo podvrženo napadom škodljivcev in glivičnih bolezni. Pri breskvah se opažajo močni napadi kodra-vosti. Krompir, ki je v Istri najvažnejša kultura takoj za paradižnikom, kaže do sedaj zelo dobro in je pričakovati zelo dobro letino. Kmetje naj bi to izkoristili in pristopili k načrtni selekciji zgodnjega semenskega krompirja, (zgodnji labinski), ker je to osnova za regeneracijo semenskega krompirja. Tudi ostale poljedelske kulture: paradižnik, zelje in druge, kažejo zelo dobro. Kmetje naj bi takoj po žetvi pšenice posejali prazne njive z zeleno koruzo (pitni-kom), da ne bodo v zadregi za dobro in tečno krmo. Sadila letina v goratih kraljih Primorske (Pivka, Postojnsko, gornja Soška in Idrijska j dolina in deloma za grozdje ] sežanski Kras), pa bo zelo slaba. Pozni pomladanski mraz in slana sta skoro popolnoma uničila zelo dobro obetajočo sadno letino. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako bogatega cvetenja sadnega drevja kot je bilo letošnje, zato pa jim je še toliko bolj hudo, ker jim je «prav pred nosom vzelo vse sadje«, kot pravijo po domače. V nekaterih sončnih predelih tolminskega okraja imajo precejšen del dohodkov prav od sadja. Ce sadje dobro obrodi, je tudi družinska blagajna na dobrem. Posebno hudo je slana prizadela orehova drevesa, ki so komaj po dveh mesecih znova ozelenela. Naravno, da po tem tudi orehov ne bo. Kadar pšenica dobro obrodi, je veliko porok, pravijo ljudje, ker se lahko napeče dosti potic. No, letos bo za potice malo skrbi, kaj pa bodo gospodinje pripravile za v potice, pa je drugo vprašanje. Upajmo, da se ženini prav zaradi pomanjkanja orehov — ne bodo skesali... Pred slano in mrazom so veliko trpeli tudi gozdovi.’ Se sedaj so bukovi gozdovi na prehodu med Vipavsko dolino in Črnim vrhom (Angelska gora) in na Vojskem nad Idrijo rjavi in se zdijo, kot da so doživeli zračni napad z ognjemeti, Gozdarji so zaskrbljeni, če bodo drevesa imela še toliko moči, da bodo nastavila brstje za prihodnje leto. Vse ostale kmetijske kulture se do sedaj dobro razvijajo, le koruza je malo zaostala v rasti zaradi pomanjkanja gorkote v zemlji. Krompir je lep in kaže, da bo dobro obrodil. Kmetovalci so se spomladi zelo zanimali za doba vo dobrega semena in sedaj z zadovoljstvom ugotavljajo uspehe te skrbi. Tudi koloradski hrošč se do sedaj še ni po javil v večji množini. Velike težave pa povzroča deževje pri košnji sena. Trava je povsod lepo zrasla in bo pridelek sena velik. Upati je, da se bo sedaj vreme le ustalilo. Po sedanjem stanju poljedelskih kultur pričakujemo lahko na splošno, da bo letošnja letina precej boljša od lanske in da bodo kmetje dobili z dobrimi pridelki obilno povrnjeno delo in zaupanje, ki so ga dali zemlji. £l(ld naneie RST fialeSoniM tel. «0441 ELEKTHO-INS | ALAG1JSK0 podjetje T R S 1 Ulica Bočcaccio stev, 10, sprejema vsa popraviia 'n naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav. E. Lagomarsino Pisalni in računski stroji Delavnica z a popravila ■ n m M'1«7" BlffBU PREDSTAV MIK ZA 'J RST IM PODEŽELJE LODOVICO SAKSI1U Ul. Canal Piccolo 2 - Tel. 8324 ^okličite našo telefonsko štev. 29-322 Tovorni provozi Tol.it.5BU8 ll*nbni avlnbm.nl pravo*! AVTOGARAZAz MEHAN1ČIO DELAVA ICO TRST - Ulica Morerl v - ROJAN KOLESA, ŠIVALNE STROJE, RADIOAPARA-TE IN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI nn MIAITER NABREŽINA, tel.22523 IZKUŠENA BABICA -nuuuuuuuauuuuuuuuiiuuuuuuuuuuuuuuuituuuuimuuuuuu4iuuuaauuiiuuiiu»i e e e c e in druge predmete jugoslovanske domače in umetne obrti dobite po ugodnih cenah naprodaj v c fc c e e fe fe sprejema porodnice na domu TRST Ul. Crispi št. 50 mOBILE oddaja u za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA : MUH. KONZORCIJ TRGOVCEV Z MOTKI TRST - Ul. Valdirivo 3, tel. 50-34 HLADILNIKI NA ELEKTRIKO IN LEDENICE ŠTEDILNIKI KUHALNIKI NA PLIN, ELEKTRIKO in BUTANGAS DVOJNI ŠTEDILNIKI NA LES IN PLIN, NA PLIN IN ELEKTRIKO SAMI IZDELKI DOBRO ZNANIH TOVARN TR1PLEX - ZOPPAS - FARGAS itd. Majlepša in najkoristnejša darila Servisi is porcelana in umetnostne keramike Svila za sita in mline. - Krogle za igro lelika izbira pribora za bare, menze, kuhinje in dom KEBZE TRG S. GIOVANI1NI ŠT. 1 - TELEF. 50-19 PLAČILN E OLAJŠAVE TRST - UL. TIMEUS ST. 4 Tel. 90 296 - urad Tel. 33113 • dom DENE UGODNE PODJETJE brata ŠVARA ii avlnnrtils it Mitri« TRST - Ul. Giulia šiev. 2B Telelon; 96 - 742 4 JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU na TRŽAŠKEM VELESEJMU fe fe fe fe fe 7riimmTmTfmTmnTmimtuTTtmTmnTTiwtmTmTmmY7TTY!mmmwnmmTTYTYTYmmmmiYmr Batič i i i i i i iii ni hi # & & beiavhica V K S Ul. F. Crispi 15 Telefon 952M um za obračajte se na staro in zanesljivo slovensko tvrdko; mizarska delavnica SMERLAKAJ m U Opčine Narodna ul. št. 156 UVOZ IVAN RIBARIČ ZALOGA TRDEGA LESA IN GOR IVA IZVOZ URADI: UL.CRISPI TEL.03-502 Skladišče: Ul.detle IVlllizie št. 17-1H - lel.Ub-51U JA10B VATOVEC TRST - Via Torrebianca štev. 19 Telefon: 23587 ki Vam bo postregla hitro s prvovrstnim blagom «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 ie v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 5939. Prokurator RAVNIK v. SlflVEKIIA VIKO - IlliUAlA. izvoznik originalnih stekleničnih in odprtih vin IZ PRIMORSKE terana, malvazije, rebule, refoška.caberneta; IZ ŠTAJERSKE rizlinga, traminca, šipona, muškatnega silvanca in belega pinota, odlične slivovke in specialnega vermoutha «Extra Bacchus« vas vabi na poskušajo v posebni prodajni paviljon na tržaškem velesejmu, da se sami prepričate o njih izredni kvaliteti SLOVENIJA VINO - LJUBLJANA F It A K K O P A BI S 14 A II Prvovrstne likerje, žganje in sirupe dobite pri stari TVRDKI I Posebnost; krema maršala, slivovka, tropinovec, jajčni brandy TRST, Ul. Xydias B - Tel. 96332 MEHANIČNA DELAUMCA za avtomotorje - scooterje in bicikle ANTON KLINC SV. KRIZ St. 310. POZOR F POZOR F Obiščite nas na Tržaškem velesejmu V jugoslovanskem baru, kjer lahko dobite pristne kranjske klobase in druge dobrote. Izvažamo vse poljedelske pridelke; živo, klano in zaklano živino vseh vrst, predelane, konservirane in prekajene mesnine. Plemenske divje zajce itd. UVAŽAMO STROJR IN VSE POTREBŠČINE ZA POUEOEESTVO EXPORT-IMPORT LJUBLJANA - MOTOM 48 CCM Čudoviti mo- torček, ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do 18 mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Gilera" MOSCHION & FRlSORi TRST. Ul. Valdirivo 36 tel. 23-475 vtuiiuuuuuuuuuunuuuuiuuuunuuiHiUimiiuuuuuauiUiimuiiuuuauuuuuuauuuuuuiiiiuuiiuuituuuuuuimuuu 3 | dlamateljjfrtvo trgovine obutve JSoto | Trg* ISorsašt.l oboeSca, da be ie mladi obiiooitoe lokala začela ploda in o mcabnem bed&aa o kil. del Tfealio ot. 3 b (za Maori mo 3pecclilJ Plod piebelitoiio r i POPOLNA RAZPRODAJA POLETNEGA BLAGA -'i Likvidacija »e nadaljuje trn zelo mikanih cenah IZRABI! E PRVI 70 PRILIKO... CENE N EVERJETNO NIZKE.. t fe t t e r t e c t fe t c fc t fe fe r B t c fe c e Moten t t t c c e fe fe t 3 fe wnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnntrim!»vmnwwwnnHnn!Tn»m!Timt»!Tiron!TnnnnnnnnTTnT!n!fnn!Wfnnnnnm?i»B!i- ZOBOZDRAVNIK or. DAIIILO BREZIGAR Sprejema od 18. do 20.30 ure V NABREŽINI št. 130-1 v hiši g. Tanceta I kičgiaidjo-f a- naiem VRKME Vremenska napoved za danes: Pretežno' jasno, morebitne potlačitve v popoldanskih urah. Včeraj je v Trstu do--egla najvišja temperatura 27,5 stopinje, najnižja pa 19,1 topinje. TRST, nedelja 5. julija 1953 PRIMORSKI DNEVNIK ■ »JU* — .■■■■' H U O RADIO Otpozarjamo ves na sledeče oddaje jug. cone Trsta.: 17.00 rtadijski festival, primorskih in tržaških zborov. — Trst II.: 15.00 Operetne melodije. — Trst I.: 2030 Na valovih Donave. — Slovenija: 18 00 Slovenski narodni plesi in pesmi. iin h Večji del tega tedna so se vrstili v avdijenci pri predsedniku republike E in audi ju voditelji in predstavniki glavnih parlamentarnih skupin, da bi mu razložili svoje predloge in načrte glede sestave bodoče vlade. Italijanski volivci so namreč preko volilnih skrinjic dne 7. junija jasno povedali, da je bila dosedanja politična situacija nezdrava, da je zaradi neomejenega gospostva ene same stranke, ki ne upošteva želja in potreb ljudstva, postala težka in statična. Pokazali so, da je potrebno zlasti v notranji politiki podvzeti nov kurz, ki bo bolj upošteval in izvajal socialno in politiko delovnega ljudstva, ki je demokrščanske vlade zadnjih let kljub vsej ogromni pomoči ZDA niso znale ali niso hotele rešiti. Volivci so prav tako obsodili tisto volilno reformo, ki je hotela to statičnost in nezdravo stanje še povečati s tem, da bi z diferenciacijo glasov še bolj utrdila položaj tistih, ki so za tako stanje bili odgovorni. Volilni rezultati so pokazali, da je bilo to orožje nekak bumerang, ki je udaril po glavi tiste, kateri so želeli z njegovo pomočjo dokopati se do neomejene oblasti in še nadalje neomejeno in po svojih receptih vladati, čeprav so ti recepti krivi, da imamo v Italiji še vedno milijonske armade brezposelnih, da je zašla industrija in zunanja trgovina v krizo, da se določajo težke milijarde za gradnjo novih cerkva, medtem ko je že obstoječih preveč in se zanemarja gradnja raznih socialnih ustanov, ki bi bile mnogo bolj potrebne in koristne. ’ To nezdravo stanje so videli in ugotovili tudi tuji opazovalci in zato so ameriški predstavniki iz Rima poročali, da je politika rimske vlade čimdalje bolj neproduktivna, angleški pa so ugotovili, da bi bila potrebna večja udeležba delovnih sil v državnem življenju in upravi. Vsi ti in drugi elementi so napotili milijone državljanov, da so zavrgli nedemokratični večinski sistem in da poleg tega iščejo take politične može, ki naj bi ubrali nova pota in začeli z novo, bolj konstruktivno politiko. Izmed vseh strank, ki so nastopale pri volitvah, si je najbolj opomogla socialistična Nennijeva stranka. Dovolj je bilo, da se je vsaj na videz ločila od kominformistov, ter nastopila s parolo socialistične alternative, da so se obrnili k njej milijoni tistih volivcev, ki so upali, da bo morda ta stranka vendarle enkrat začela s tako neodvisno in res pravo socialistično politiko, ki bi lahko vzpostavila v Italiji pravo demokracijo in okrepila tudi njeno zunanjo politiko z odpravo nezdravega in megalomanskega imperializma pr, eni strani in brezpogojnega hlapčevanja tujim interesom po drugi strani, ki italijanskemu ljudstvu samo škodujeta. Tudi v sami demokrščanski stranki so se volivci odločili v večjem številu za tiste kandidate. ki zagovarjajo večjo in radikalnejšo socialno politiko vlade. Po drugi strani pa so doživeli največji poraz so-cialdemokratje, ki so v zadnjih letih vedno bolj zapuščali socialistično pot in smer ter | postali mrtev privesek pri de-mokrščanskem vozu. Italijanski volivci so se torej jasno in nedvoumno izrekli proti reakcionarni diktaturi, za obrambo in razvoj demokracije, kar se lahko doseže predvsem s podporo in razvojem zdravih in neodvisnih socialističnih sil, ki se ne bodo brezpogojno vezale ne na demokrščanski in tudi ne na kominformistični voz ter bodo vodile svojo lastno politiko, zvesto načelom mednarodnega socializma in osnovnim naukom velikih socialističnih učiteljev. Ali se bodo tisti, ki jim je zaupano vodstvo države, tega zavedali in imeli dovolj moči in poguma, da bodo državno barko usmerili po novi poti? Ali se bodo končno socialisti naslonili na množice delovnega ljudstva in ne na razne tuje imperializme ter z njihovo pomočjo odločilno vplivali na italijansko notranjo in zunanjo politiko ter jo v korist tega ljudstva tudi usmerili? Neki politik je zapisal, da stoji na ovinku letošnjega poletja avtobus, ki je verjetno zadnji in v katerega naj bi vstopili zmerni demokristjani kot so Gronchi in Fanfani, UPRAVIČENE ZAHTEVE DELAVSTVA V TOVARNAH PROBLEM VAJENCEV in brezposelne mladine Resne posledice sedanjega stanja - Nekaj podatkov o brezposelnosti v mladih vrstah V svojih socialnih zahtevah postavljajo delavci številnih tovarn naše pokrajine, kakor na primer v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču, v Solvayu, Safogu in v podgorski predilnici, na vidno mesto zahtevo, da se na delo sprejmejo tudi novi vajenci, mladi delavci, ki bodo nadomestili starejše delavce in ki se bodo izpopolnjevali, da se bo tovarna razvijala. Delodajalci v veliki večini upravičenim zahtevam delavcev ne ustrezajo, zato je vprašanje zaposlitve mladih delavcev v naših tovarnah vedno bolj pereče. Statistični podatki mesečnika Trgovinske zbornice za mesec maj potrjujejo prav te naše trditve. V naslednjem bomo navedli nekaj številk o brezposelnosti delavcev industrijske stroke pod 21. letom starosti, odnosno delavcev, ki so bili izpuščeni iz vojske, in delavcev, ki išečjo prvo zaposlitev, v gorički pokrajini. Zaradi primerjave bomo poleg števila brezposelnih mladih delavcev v industriji navedli še brezposelne v nekaterih drugih gospodarskih strokah v lanskem letu. V mesecu januarju je bilo v industriji brezposelnih 2.238 mladih delavcev, v poljedelstvu 79, pri prevozih 40, v trgovini in uslugah 285, med u-radniki 396, »splošne delovne sile* pa je bilo v tem mesecu brezposelne 1.222. V mesecu februarju je bilo: v idustri-ji 2.236 brezposelnih mladih Maš tedenski pregled (Nadaljevanje s 3. strani) ki pa je prišlo do precejšnjega prerekanja. Desnica, ki jo vodi prvak Geddove Katoliške akcije Piccioni, se zavzema za koalicijo z monarhistično desnico. Predstavnik levega krila Gronchi pa zagovarja zavezništvo z Nennijem. Čeprav je za sedaj zmagal De Gasperi s svojo tezo o politiki centra, se zaradi težav, ki nastajajo, že pojavljajo glasovi, da ni izključena taka vlada, ki bi se naslonila na levo ali pa taka, ki bi se naslonila na desno. V prvem primeru bi vlado skušal sestaviti Gronchi, v drugem primeru pa Piccioni. Prvi bi skušal stvoriti večino, ki bi šla od krščanske demokracije do Nennija, drugi pa večino, ki bi jo podprli monarhisti. Toda tu, di v enem in drugem od teh primerov bo položaj za demokristjane težaven spričo nesoglasij v stranki. od socialistov Nenni in Mo-randi. Ce bodo slednji zamudili tudi ta avtobus, bo italijanski socializem izgubil tudi to priložnost za rešitev demokracije in svobode. Za nas Slovence, ki živimo v Italiji in smo njeni državljani, čeprav se moramo še boriti za enakopravnost in za osnovne državljanske pravice, je rešitev demokracije in svobode še večjega pomena kot za ostale državljane. Vlada, ki bi se zavzela za tako novo politiko, ki bi sprevidela, da bo državne meje utrdila najbolj s tem, če bo zadovoljila tiste državljane, ki ob teh mejah živijo, ki bo odpravila ne samo socialne krivice ampak tudi diskriminacije pri ravnanju z našo narodno manjšino v videmski in gorički pokrajini, taka vlada bo utrdila položaj države na znotraj in ustvarila tudi temelje, na katerih bo lahko zgradila prijateljske odnose s sosednjimi državami, kar je vsekakor boljša obramba kot kakršna koli oborožena sila. Le taka vlada torej, ki bo šla z napredkom časa ter bo pravilno tolmačila in upoštevala voljo delovnih množic, ima izglede za rešitev sedanjega težkega političnega in gospodarskega položaja. Vsaka druga vlada, ki bi nadaljevala z dosedanjo politiko in bi te volje ljudstva ne upoštevala, pa bo le «počitniška vladan in cokla na poti do tiste demokratične evolucije, do katere mora prej ali slej nujno priti tudi Rim. (Iz «Soce»> delavcev, v poljedelstvu 71, pri prevozih 45, v trgovini in uslugah 284, med uradniki 393, pri «splošni delovni sili* 1.234. V marcu je bilo v industriji 2.176 brezposelnih, v aprilu 1.936, maju 1.925, juniju 1.917, juliju 2.062, avgustu 2.051, septembru 1.221, oktobru 1.208, novembru 1.293 in decembru 1.239. Številke o brezposelnosti med mladino povedo, da spada vsaj polovica brezposelnih mladincev pod industrijsko stroko, medtem ko odpade ostala polovica na kmete, uslužbence pri prevozu, v trgovini in u-slugah, uradih in ostalih strokah. To jasno govori v propadanju najbolj zdravega in najbolj ustvarjalnega dela mladine. Vzroki tega stanja so predvsem v zmanjševanju proizvodnje, zapiranju tovarn in odpuščanju z dela, odpuščanju, pri kateremu so najprej na vrsti mladi delavci. Ta velika armada brezposelnih mladih industrijskih delavcev pa ima prav take, če ne morda v marsikaterem primeru še večje zahteve kakor starejši delavci. Kajti ko pridejo od vojakov, marsikateri pa še preden gredo pod orožje se številni delavci poročijo, ali se vsaj hočejo jy>ročiti, da bi si ustvarili družino in živeli 4°" stojnejše življenje. Pomanjkanje dela, ali pa brezposelnost, preprečuje uresničitev takih želj, odmika življenjsko srečo mlademu človeku, ki se ga po-lašča zagrenjenost, katera pa po svoji strani ustvarja kar najugodnejša tla za nemoralna in družbi škodljiva dejanja. Te nevarne družbene pojava je mogoče odstraniti samo z odstranjevanjem brezposelnosti. Treba je zdraviti vzroke obolenja, če se hoče doseči zdravje organizma. In zdravje mladega delavskega sloja bo mogoče doseči samo z .ukrepi,ki bodo zmanjševali brezposelnost. Oblasti so dolžne napraviti vse korake, da se mladi delavci zaposlijo, kajti pravica do dela je prva in najmočnejša pravica vsakega državljana. —--------- Nove ljudske hiše V Doberdobu bodo sezidali štiristanovanjsko ljudsko hišo. Pokrajinski odbor je v ta namen že izdal dovoljenje, da županstvo lahko pri državni blagajni vzame posojilo v znesku 4.870.000 lir na dolgoročno odplačevanje. Zdi se, da so načrti neprimerni, ker predvidevajo gradnjo zelo majhnih in neudobnih stanovanj, ki so zelo neprimerna za družine z otroci. Tudi v Sovodnjah so najprej nameravali graditi občinske hiše s takimi stanovanji. Zato se je sovodenjsko županstvo obrnilo na pristojne oblasti in zahtevalo, da bi namesto šestih stanovanj zgradili samo štiri. Izlet na Viš Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 12. t. m. izlet na Viš (2666 m). Odhod s Travnika z avtobusom do Nevejsikega sedla v soboto 11. t. m. ob -5. uri. Prenočevanje v koci Corsi — povratek v nedeljo zvečer. Vožnja za člane 700, nečlane 800 lir. Vpisovanje do četrtka 9. t. m. zvečer pri urarju Darkotu Šuligoju. Odhod v kolonijo V ponedeljek ob 6.30 bo izpred dijakšega doma odpeljal avtobus na poletne počitnice prvo skuipino otrok. V njej bo 30 deklic, ki bodo preživele 15 dni v Ukvah v Kanalski dolini. Dijaška Matica, ki vsako leto organizira letovanje, ima v načrtu štiri izmene. Vsakokrat bo odšlo na letovanje 30 otrok. Vsega skupaj bo prebilo počitnice v prelepi Kanalski doli ni 60 deklic in prav toliko dečkov. pamiiipiMPiii : *i OURA: METZ-LIEGF Tndi včeraj Sehaer in Wagtmans Švicarsko moštvo fe že izgubilo Štiri može Na zadnji predstavi i(Miklove Zale" V petek zvečer je odpeljal avtobus v Trst na zaključno predstavo «Miklove Zale* okoli štirideset Goričanov in okoličanov, ki so izrabili zadnji dan, da so si ogledali to ljudsko igro. Vrnili so se precej kasno, a zelo zadovoljni. Nesreča na delu v livarni SAFOG V livarni «Safog» v Stražicah sta se včeraj pripetili kar dve nesreči. Prvi ponesrečenec je 41-letni Quinto Bosch iz Ro-mansa, Ul. sv. Ilarija 1, kateri se je v popoldanskih urah ponesrečil medtem ko je na delu porival voz napolnjen z zemljo. Bilo je več delavcev, ki so eden za drugim porivali vozove. Naenkrat mu je en voz povozil levo nogo. Takoj so poskrbeli, da je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki je ranjenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Računajo, da bo ozdravel v 20. dneh. V. jutranjih urah pa se je v IZ SO V OREN JT NAM PIŠEJO Za elektriko „Pri črncih" Prijava letnika 1933 na vojaški urad Te dni je bil sovodenjski župan tov. Ceščut na goriški prefekturi, kamor je šel zaradi napeljave elektrike tudi v tiste tri oddaljene hiše na Vrhu «Pri črncih*. Električni vod do teh hiš bi bilo najugodneje napeljati iz Šmarja, kajti od tam do tega osamljenega zaselka bi bilo potrebno samo 280 metrov voda. Ako pa bi hoteli napeljati elektriko z Vrha, tedaj bi bilo treba okoli 700 do 800 metrov voda. Županstvo bo napravilo prošnjo na ravnateljstvo SELVEG, da bi njegovi zahtevi ustreglo. Ker bo vlada izplačala okoli poldrug milijon posojila šele takrat, ko bo elektrika že napeljana in ko bo po kolav-aaciji v vrhovskih hišah že gorela luč, si je županstvo moralo sposoditi na goriški hranilnici najprej 730.000 lir. Kasneje pa si bo sposodilo še 730.000 lir, da bo moglo dela dokončati. * * * Na sovodenjsko županstvo je prišlo sporočilo, da se morajo mladeniči letnika 1933. prijaviti na vojaški urad v Videm. V ta namen bodo prejeli na dom pozivnico. Cas za prijavljanje je od 15. julija do 15. septembra. Pred odhodom naj se zglasijo tudi na županstvu, kjer bodo dobili brezplačni vozni listek za obe smeri. Nesreča kolesarke Včeraj zjutraj okrog 7. ure se je na Pevmskem mostu pripetila cestna nesreča. 19-letna Marija Melink iz St. Mavra je bila namenjena s svojim kolesom v mesto. Ko je prišla do Pevmskega mosta se je prevrnila s kolesom in si baje zlomila rebra. Na pomoč ji je takoj prihitel rešilni voz Zelenega križa in jo odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Seja občinskega upravnega odbora V četrtek zvečer se je sestal občinski upravni odbor pod predsedstvom župana dr. Ber- nardisa. Na tej seji so odborniki proučevali kritje stroškov, ki jih bo občina imela za popravilo ceste na Korzu Verdi. Na večerni četrtkovi seji je župan poročal v zvezi z upravo mestnega avtobusa s posebnim ozirom na zahteve družbe Ribi. Vse ostale točke dnevnega reda bodo obravnavali na prihodnji seji dne 7. julija. isti livarni ponesrečil na delu 32-letni Italo Bertossi iz Gorice, Ul. Rabatta 19. Med delom je Bertossiju padel na desno nogo kos železa. Ko so bližnji delavci to zapazili so obvestili rešilni avto Zelenega križa, ki je odpeljal ranjenega delavca v Ul. Roma, kjer ima svoj sedež Zavarovalnica proti nezgodam na delu. Tam so Bertossiju nudili zdravniško pomoč m ga obvezali. Ozdravel bo približno v desetih dneh. * * * Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne okrog 15.45 prišel na pomoč 40-letni Mariji Furlan, ki je šla peš po Ulici Carducci in ji je nenadoma postalo slabo. Odpeljali so jo v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so poskrbeli za potrebno pomoč. Huda nesreča težaka iz Tržiča Sinoči ob 18,50 se je 23-letni težak Vinicio Varin iz Tržiča, Ul. dei bagni 3, med vožnjo s kolesom iz Devina proti domu hudo ponesrečil ter so ga morali z rešilnim avtom odpeljati v tržiško bolnico. Zdravniki se o njegovem stanju, ki je resno, niso izjasnili in ugibajo, da si je pri padcu poškodoval hrbtenico. Zaključek zrelostnih izpitov na nižjih srednjih šolah Te dni so se zaključili zrelostni izpiti na nižjih srednjih šolah v Gorici. Izdelali so sledeči: Razred III. A: Jožko Bednarik, Renat Btavč, Anton Bre-gantič, Virgil Cotič, Jožko Jarc, Branko Stigari, Roman Toma-sino in Andrej Černigoj. Ponavljalne izpite ima devet dijakov, dva pa sta bila zavrnjena. Razred III. B; Lilijana Bre-sciani, Irena Brumat, Ana Marija Budihna, Adrijand Dorini, Ivanka Grudina, Ada Lavrenčič, Marija Lavrenčič, Milena Lavrenčič, Eda Lepušček, A' leksandra Mikulus, Marjeta Pacorini, Jožica Peric in Štefanija Soban. 10. dijakinj pa ima ponavljalne izpite. * * * Zrelostni izpit na peti gimnaziji je delalo štirinajst dijakov, od katerih je izdelal Drago Cvitkovič. Osem dijakov ima ponavljalne izpite, pet pa jih je bilo zavrnjenih. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi, Ra-štel štev. 26, tel. 33-49; od 8. do 12. pa je dežurna lekarna Alesani «A1 Moro*, Ud. Carducci štev. 12. tel. 22-68. KINO VERDI: 15, ((Njegova visokost se poroči*, barvni film, F. Astaire in J. Povvell. CENTRALE: 15, «Teror Neva-jesov* D. Clarer. VITTORIA: 15, ((Ako me ljubiš, oprosti mi* L. Young. MODERNO: 15, «Verige» V. Šanson in A. Nazzari. LETNI: 21, «Don CanziHo* Fer-nandel. KINO STANDREZ: 21, «Wa- terloojski most* R. Taylor in W. Leigh. VRSTNI RED NA CILJU DRUGE ETAPE METZ-LIEGE (227 km): 1. SCHAER (Švica) 6.20’52”, povprečno 35,760 km na uro; 2. Wagtmans (Hol.) zaostanek 2”; 3) Bartali (It.) 47”; 4. Ko-blet (Švica); 5. Robič (Zapad); 6. Magni (It.); 7. Close (Belg.): 8. Astrua (It.); 9. Rossel-lo (It.); 10. Ernzer (Luksemb.); 11. Van Est (Hol.); 12. Voorting G. (Hol.) 13. Bobet (Fr.); 14. An-zile (NE-center); 15. Bauvin (NE-center; 16. Vivier (Jugo-zap.), vsi s časom Bartalija; 29- Corrieri (It.) 5.15”; 33. Baroni; 47. Teisseire (Fr.); 52. Deledda (Fr.); 53. Geminiani (Fr.), vsi s časom Corrierija; Odstopil je Dotto (Fr.). Izven maksimalnega časa so prispeli Schellemberg, Cheval-ley in Meili (vsi Švica), d* * * V drugi etapi je bil tudi gorski cilj 3. kategorije na vrhu Molili n du Russ. Prvi trije ..so bili \Vagtmans (3 točke), Sehaer (2 t.) in Mahe (1 t.). LIEGE, 4. — Danes se je v Liegeu ponovil finale iz Met-za; na prvih dveh mestih sta zepet včerajšnja junaka Sehaer in Wagtmans. Toda o-stala mesta so postala danes plen že nekaterih drugih dir- Letošnji «Tour de France» praznuje petdesetletnico. Doslej so zmagali naslednji dirkači; 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1913 1914 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1947 1948 1949 1950 1951 1952 - Garin - Cornet - Trousselier - Pottier - Petit Breton - Petit Breton - Faber - Lapize - Garrigou - Defraye - Thys - Thys - Lambot - Thys - Scieur - Lambot - H. Pelissier - Bottecchia - Bottecchia - L. Buysse - N. Frantz - N. Frantz - Devvaele - Leducq - A. Magne - Leducq - Speicher - A. Magne - R. Maes - S. Maes - R. Lapebie - Bartali - S. Maes - Robič - Bartali - Coppi - Kubler - Koblet - Coppi kačev, ki so pokazali, da ne nameravajo v vseh etapah preveč popuščati v korist Schaeru, ki pa je vendar da. nes ohranil včeraj pridobljene minute in jih še nekoliko po. večal — deloma s tem, ker je zopet prispel na cilj skoraj tričetrt minute pred asi, delo. rna pa s pribitkom za prvo mesto. Vendar so danes že nastopili v prvih vlogah ljudje kot Bartali. ki je sicer po poti tudi padel, znal pa je ostale dohiteti in se celo spustiti v za. sledovanje Schaera in Wagt. mansa. $Ja cilju Švicar ni imel težav, ko je prehitel utrujene, ga Holandca. Med zasledoval. ci pa se je odcepil Bartali in prišel v svoji skupini prvi, pred Kobletom, Bartali je bil videti še zelo svež. Glavna skupina je prispela pet in pol minute za zmagovalcem in tu je v sprintu prvi vozil skozi cilj Corrieri Danes so kar trije Švicarji prispeli na cilj prepozno in tako izpadli od nadaljnjega tekmovanja. Stvar je nekoliko čudna, če pomislimo, da je eden že iznadel včeraj. Nekaj se šušlja, da je v tem mogoče znamenje upora proti Kobletu, kar bi končno ne bi. lo popolnoma nemogoče. Vpra. šanje je tudi, kako bo vzdra-žal Sehaer. Da je danes ohranil včeraj priborjeno prednost, se je moral krepko potruditi. mogoče kar nekoliko preveč za dva zaporedna dne. va. Mogoče pa tudi ne, ako je dosegel tisto stopnjo vzdržno, sti in moči, ko si lahko privošči take podvige; to se bo kmalu videlo. Današnja etapa je vodila po treh državah; Franciji, Luksemburgu in Belgiji. Noben Belgijec ni uspel, da bi zrna. gal v etapi pred domačim ob. činstvom. Jutri se bomo vrni-li.v Francijo. Za šest kilometrov krajša etapa kot današ-nja nas bo privedla v Lillc. GASTON DUBOIS Na Touru sodelujejo poleg pokrajinskih francoskih moštev naslednja državna moštva: ITALIJA (Tehnič. vodja: Alfredo Binda) 1. Astrua Giancarlo; 2. Baroni Mario; 3. Bartali Gino; 4 Corrieri Giovanni; 5. Drei Um. berto; 6. Grosso Adolfo; 7. Isot- ti Livio; 8. Magni Fiorenzo; 9. Minardi Giuseppe; 10. Rossello Vincenzo, ŠVICA 11. Chevalley Francois, (izpadel v drugi etapi) 12. Croci-Torti Emilio (izpadel v prvi etapi); 13. Lafranehi Carlo; 14- Huber Marcel; 15. Koblet Hugo; 16. Metzger Martin; 17. Pianezzi Remo; 18. Meili Ar-rnin (izpadel v drugi etapi); 19. Sehaer Fritz; 20. Schellemberg Max (izpadel v drugi e-tapi. BELGIJA (Tehnič. vodja: Sglvčre Maes) 21. Adriaenssens Jean; 22. Close Alex; 23. Couvreur Hilai-re; 24. Debruyne Jan; 25. De Hertog Aloiz; 26. De Smet Rene; 27. Impanis Raymond; 28. Van, Der Stockt Robert; 29. Van Geneukden Martin; 30. Van Genechten Richard. ŠPANIJA (Teh. vodja: Mario Cahardo) 31. Garcia Victorio; 32. Gil Jose; 33. Gelabert Antonio; 34. Ituart Vincente; 35. Lorono Jose; 36. Massip Francisco; 37. Langarica Dalmacio; 38. Serra Jose; 39. Trobat Andres; 40. Vidal Porcar Jose. LUKSEMBURG (Teh. vodja: Nicolas F.rantz) 41. Diederich Jean; 42. Dier-kens Marcel; 43. Ernzer Marcel; 44. Gaul Charly; 45. Gil-len Lucien; 46. Goldschmidt Jean; 47. Hein Edy; 48. Kemp Willy; 49. Kirchen Jan; 50. Schmidt Jean. holandska (Teh. vodja: Kees Pellenaers) 51. Jansens Jos; 52, Nolten Jan; 53. Roks Mathieu'; 54. Ste-vens Henri; 55. Suykerbuyk Joseph; 56. Van Breenen Henri; 57. Van Eest Wim; 58. Wagt-mans Wout; 59. Voorting Adri; 60. Voorting Gerrit. FRANCIJA (Teh. vodja: Marcel Bidot) 61. Bobet Louisom; 62. W da Adolphe; 63. Dotto & (odstopil v drugi etapi)! c! Gauthier Bernard; 65. G*01!' niani Raphael; 66. Lauredil5'; lo; 67. Le Guilly Jean; 68. ReI) Raoul; 69. Rolland Anto®| 70. Teisseire Lucien. Juqoslovanska reprezenrano za bližnja mednarodna lekmoviif Kolesarska zveza Jugojl^ je je uvrstila za bližnja Fe‘ narodna tekmovanja naslgtln; vozače v državno reprezent’1 co; za dirko okrog Avstr';1 Petrovič (Partizan), J8” (Avala), Grajzer (Odred), ? čič (Lokomotiva, Zagreb), šič (Avala) in Brajnik ter, Koper). Za dirko okrog LuxembJf ga: Poredski (Jedinstvo, greb), Vidali (Odred), P8 , (BSK), Brajnik (Prolet«' Metelko (Dinamo, Zagr8®. Stanko (Jedinstvo), Petrov*® (Rabotnički, Skoplje). Za dirko skozi Hrvatsko I Slovenijo je zveza sestali dve moštvi, v katerih so: trovič, Grajzer, Ročič, Vidali, Brajnik, Panič, Jf*4 '| Varga, Petrovski in B. R8*8' LONDON, — Angleška gometna zveza je sklenila, , se tekmovanje za prven*tv'( prične 19- avgusta, tako da' lahko zaključi pred 1. majf, Dan 1. maja mora biti za finale pokalnega tekffl°v nja. J Nadalje je angleška nogo®' na zveza sprejela v progr3' naslednje mednarodne tek® 25. novembra v Wemble)v proti Madžarski, 21. oktobr8( Wembleyu proti evropski prezentanci in 23. maja Pf Madžarski v Budimpešti-________________________ TURNIR V WIMBLEDONU JE K O N Č AJj Manreen Cnnnnilv zopet prvakinja so : Hoad - Rosewall (moške dvojice)' dvojice), Seixas - Hart (mešane dvojice) Ostali zmagovalci Hart • Fry (ženske WIMBLEDQN, 4. — Na koncu finalnega dvoboja med Maureen Connolly in Doris Hart sta bili obe tekmovalki tako izčrpani in njuni živci so bili tako napeti, da se je zdelo, da ju bodo zdaj zdaj zalile solze. Občinstvo, ki je tudi danes popolnoma zasedlo tribune centralnega igrišča, je igralkama priredilo navdušene ovacije. Saj sta> jih pa tudi Američanki s svojo krasno in ves čas napeto igro, ki je trajala 65 minut, pošteno zaslužili. Z današnjo zmago je «mala Mo* ohranila naslov wimbledonske prvakinje. Toda rezultat 8:6, 7:5, ki je v ženskih igrah manj r.avaden, kaže, da Connolly le ni imela lahkega posla. Občinstvo je sicer najprej navijalo za Hartovo — p° tra_ diciji, da se navija za tistega, proti kateremu so prognoze. Toda Connolly si je znala s svojo odlično igro kmalu pridobiti simpatije publike. Cim Pa je na koncu prejela od kentske princeze srebrn pokal, je priznala, da je bila to ena njenih najtežjih, ali mogoče sploh najtežja igra’v življenju Ako Connolly zmaga še na ameriškem prvenstvu v Forests Hillsu, bo prva teniška igralka, ki je v istem letu zmagala na «štirih velikih* prvenstvih: v Wimbledonu, Avstraliji, Franciji in Ameriki. Letos jo 9 ŠJt je premagala samo enkrat Doris Hart v Rimu. Mnogo manj zanimiva je bila igra moških v dvoje. Tu so se štirje Avstralci borili sto minut in v štirih setih sta zmagala Lecvis Hoad in Ken Rosewall nad dvojico Rex Hartwig in Mervyn Rose z rezultatom 6:4, 7:5, 4:6, 7:5. Ce ni bila igra teh dveh parov nič posebnega, pa je bila še mnogo manj vredna finalna igra ženskih parov. Mogoče je imela Connolly z zmago posamezno že dovolj in se ji ni nič več ljubilo, ko se je morala skupaj z rojakinjo Sampsono-vo spoprijeti z drugim parom Američank; Hart in Fry. Dejstvo je, da sta Hart in Fry dosegli v dveh setih 6:0, 6:0, kar se doslej še ni zgodilo v finalnih igrah v Wimbledonu. Obenem pa sta zmagovalki v tretje osvojili prvo mesto ženskih dvojic, kar predstavlja tudi svoje vrste rekord. Sledila je še poslednja finalna igra in sicer mešanih dvojic. Vic Seixas in Doris Hart, ki sta že imela vsak po eno finalno zmago, sta si v tej igri priborila še drugo; premagala sta Argentinca Moreo, ki je imel za partnerico Shirley Fry z 9:7, 7:5. V Helsinkih in Stocholmu vrhunska atletika Te dni sta bila v Helsinkih in v Stockholmu mednarodna lahkoatletska mitinga. Na prvem so gostovali ameriški, jugoslovanski in belgijski atleti, v Stockholmu pa Rusi. Na obeh prireditvah so bili doseženi odlični rezultati. NEKAJ REZULTATOV: (Stockholm) 200 m: 1. Tokajev (SZ) 22”1; 2. Koljajev (SZ) 22”2; 3. Čari sson (S.) 22"4; 4. Andersson (S.) 22”7. KLADIVO: Krivonosov (SZ) 57,91; 2. Ringstroen (S.) 51,66- SKOK S PALICO: 1. Deni-senko (SZ) 4,40; 2. Lundberg (S.) 4,35. 3. Lind (S.) 4,20. KROGLA: 1. Grigalka (SZ) 16,50; 2. Soenegord (S.) 14,95. 800 m: 1. Wakin (SZ) 1’50”1 (nov sovjetski rekord). 3000 m Z ZAPREKAMI: 1. Marulin (SZ) 9’11”2; 2. Eklund (S.) 9T9"4. 1.500 m: 1. Lundberg (S) 3’54"4; 2. Tjungkvist (S.) 3'59”. (Helsinki) 400 m ZAPREKE: 1. Mildh (F.) 54”3; 2. Pelkonen (f' 55”3; 3. Tillander (F.) 56’’3- , VIŠINA: 1- Shelton (ZDA>, m.; 2. Halme (F.) 1,93; 3. N8 ler (ZDA) 1,90. . KLADIVO: 1. Halmetoja (H 54,37 m; 2- Kallio (F.) 52,l7! Kuronen (F.) 50,69. - 10.000 m': 1. Posti (F.) 30’02. 2. Theys (Belg.) 30’16”6: