$t. 270 (15.714) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/7795600
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190____
1 cnn / in poštnina plačana v gotovini IOUU LIK SPB).INABB.POST.GR. 1/50%
8 __
DiGIDCin
TRST - TRG OSPEDALE 3
VELIKA IZBIRA DARIL
ČETRTEK, 12. DECEMBRA 1996
Brlivka upanja k vedno sveti
Primorski dnevnik ^ora živeti. V teh letih, v katerih je moral Časopis prebroditi številne ^ize, smo večkrat ponosili in podčrtali to trdi-*ev. In ponavljamo jo tudi danes, ko prihodnost Casopisa visi na zelo janki nitki, ki bi se •ahko v vsakem trenutku Pretrgala.
Kot izhaja iz poročil, kl jih objavljamo na tej Prvi in na drugi strani, se klicu na pomoč s ekojšnjimi intervencijskimi prijemi odzzvali ?etiarni zavodi, podjetja 111 posamezniki, zastopniki družbenih in poli-bCnih komponent so prisluhnili predlogu o oblikovanju zadruge, ki noj bi prevzela Primorski dnevnik in zagotovi-a pluralizacijo lastništ-Vsem se zahvaljujejo za pozornost, za na-P°re, ki so jih naredili doslej in jih bodo tudi v
Prihodnje.
Brlivka upanja ni še dSasnila. Skupaj s Podjetjem in z vsemi zgo-ra) omenjenimi si novi-darji in uslužbenci Primorskega dnevnika pri-*adevarno, da bo tudi v Prihodnje časopis ob-VeScevalec slovenske manjšine v Italiji, gla-soik njenih dosežkov, pa Odi stisk in potreb, speh ni zagotovljen, Puške v ‘koruzo pa mkakor nismo še vrgli.
V oporo in pomoč v eh prizadevanjih pa am je in nam bo tudi v Prihodnje solidarnost arocnikov in bralcev, aterim je Primorski Oevnik vsakodnevni Premljevalec. Ce je Ca-opis življenjskega po-ena za manjšino - in Prepričani smo, da je v mh težkih časih tembolj Pomemben - je prav, da sa skupnost brani Caso-Pjs in zahteva njegovo Sv r.anitev. Kljub vsem °jim pomanjkljivostim f1 Napakam je Primorski nevnik že petdeset let 0 vezo valeč slovenske r.'1 n j Si n e v Italiji. Hudo ....,1°, ko bi njegov glas dlrhnil v času; ko je anjsina pred novimi membnimi preizku-dlami in izzivi kovinarji in uslužbenci rhnorskega dnevnika
____SKUPNE AKCIJE MANJŠINSKIH KOMPONENT, USLUŽBENCEV IN ZALOŽNIKA_
Napori in prizadevanja za rešitev našega dnevnika
TRST - Krepijo se napori in prizadevanja za rešitev Primorskega dnevnika. V ponedeljek so se o načrtovanem lastninskem preostroju Casopisa pogovarjali predstavniki manjšinskih strank in komponent, založbe DZP-PRAE in uslužbencev Casopisa. Zaznati je bilo skupno voljo za rešitev dnevnika, ki mu je treba zagotoviti trajne in sobdne temelje.
V soglasju z založnikom sta zastopnika uslužbencev predlagala naCrt za razširitev lastništva Casopisa. Cilj je, da bi dejanski lastniki Casopisa postali tisti, ki jim je Časopis namenjen, seveda poleg tistih, ki dnevnik oblikujejo. Tako zasno-
vana zadruga bi po nakazanem predlogu postala lastnik Primorskega dnevnika in večinski delničar družbe DZP-PRAE. Predstavniki manjšinskih strank in komponent se bodo v kratkem spet srečali; podjetje DZP-PRAE jim bo ob tej priložnosti predstavilo jasno sliko finančnega stanja Casopisa.
O krizi dnevnika je tekla beseda tudi na včerajšnjem srečanju slovenskega predsednika Milana Kučana s predstavništvom Slovencev v Italiji. Srečanja v Ljubljani sta se udeležila sindikalna zastopnika Breda Pahor in Robert Pescatori.
Na 2. strani
Novinarji in uslužbenci PD se zahvaljujejo za pomoč
Tiskanje današnje številke so omogočile hranilnici iz Sovodenj in Doberdoba ter Zadružna kraška banka, katerim se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi delavcem tiskarne Edigraf, zadrugi Vital, ki skrbi za raznašanje Casopisa in Slovenskemu deželnemu gospodarske-
mu združenju, ki je začelo konkretno solidarnostno akcijo za nadaljnje izhajanje Primorskega dnevnika.
Prepričani smo, da bomo lahko le s skupnimi napori premostili te zelo težke trenutke.
Novinarji in uslužbenci Primorskega dnevnika
LJUBLJANA / SREČANJE Z MANJŽINO PRED OBISKOM V RIMU
Za Kučana je izhodišče
spomenica manjšine
TKB / SE VEDNO BREZ ODGOVORA
Mehka ali trda likvidacija?
Medbančni jamstveni sklad bo odločal prihodnjo sredo
RIM - Medbančni jamstveni sklad, ki bo kril vloge varčevalcev TKB, še ni sprejel sklepa o pristopu do likvidacije banke in torej o usodi, ki bo doletela poleg posameznikov z zamrznjenimi računi tudi podjetja in njihove uslužbence. Vprašanje »trde« ali »mehke« likvidacije dosedanje banke je torej še vedno pod vprašajem, medtem ko naj bi se že domenili za nastanek nove banke, pri Čemer naj bi vodilno vlogo odigrala
padovanska Banca antoniana. Sklep bo verjetno padel prihodnjo sredo na prvem sestanku novoizoljenega odbora Medbančnega jamstvenega sklada.
Danes naj bi na Tržaški kreditni banki potekalo srečanje komisarja likvidatorja Zanzija s predstavnikom slovenskega konzorcija bank upnic Čokom, za sestanek s komisarsko upravo pa so zaprosili tudi predstavniki uslužbencev.
Na 3. strani
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Milan Kučan je kot izhodišče razgovorov v Rimu o položaju slovenske manjšine v Italiji osvojil spomenico, ki so jo predstavniki vseh komponent manjšine pripravili ob oktobrskem obisku v Trstu podtajnika pri italijanskem zunanjem ministrstvu Fassina. To je bil sklep včerajšnjega srečanja KuCana s predstavniki vseh osrednjih družbenih in političnih komponent slovenske manjšine v FJk pred njegovim odhodom na delovni obisk v Italijo. Zato je bilo srečanje tudi prvenstveno namenjeno zahtevam, ki jih Slovenci v FJk postavljajo italijanskim oblastem, o odnosu Slovenije do manjšine je v tem trenutku, ko še ni nove slovenske vlade, težko konkretno razpravljati. V dokumentu, ki so ga predstavniki manjšine oktobra izročili Fassinu, je glavni poudarek na globalnem zaščitnem zakonu, posebej pa je navedenih devet vprašanj, ki jih je treba Cimprej rešiti. Med temi bo Kučan v Rimu posebej opozarjal na položaj Primorskega dnevnika in slovenskega glasbenega šolstva in na ustanovitev bančnega zavoda, ki naj bi Vsaj delno nadomestil TKB.
Na 3. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Uveljavljanje slovenščine
Pri uveljavljanju slovenščine je bil narejen še korak na-
prevesti tudi napis na ovojnici in povratnici.
Stran 4
Pisemska bomba ministru
25. pisemska bomba desničarskih teroristov je bila tokrat namenjena ožji sorodnici samega avstrijskega notranjega ministra Casparja Einema.
Stran 9
Fossa spet napada vlado
Predsednik Confindustrie Fossa je vCeraj ponovno napadel Prodijevo vlado in spregovoril o »svinčenih oblakih« nad Italijo.
Stran 9
Podpis sporazuma o koridorju
Ministri za prevoze Italije, Slovenije, Madžarske in Ukrajine bodo v ponedeljek v Trstu podpisali sporazum o prometnem koridorju med Trstom in Kijevom.
Stran 10
Gorica: slabi izgledi za bolnišnico
Denarja za novo bolnišnico ni, Goriška občina in Zdravstvena ustanova pa sploh še nista evidentirali nepremičnin, s prodajo katerih bi delno financirali gradnjo.
Stran 11

—
akno žrebanje
Kupuj y trgovinah na OPČINAH (Trst) ki izobešajo ta znak in vprašaj po srečkah NOVEGA Božičnega žrebanja! č
|0»roncomAHoto
im k era cookmdvo Ki cm immnmtm
(Trst}-Tet OWZI4ei
LJUBLJANA / SREČANJE S KOMPONENTAMI SLOVENSKE MANJSINEV ITALIJI
V Rimu bo Kučan izrecno opozoril na položaj Primorskega dnevnika
Včerajšnjega srečanja sta se udeležila tudi predstavnika uslužbencev založniškega podjetja
LJUBLJANA - Primorskemu dnevniku je treba v sedanji fazi nujno posvetiti posebno pozornost, takšnega mnenja je tako predsednik Slovenije Milan KuCan kot tudi predstavniki komponent slovenske manjšine v Italiji. Včerajšnjega že prej dogovorjenega srečanja slednjih s slovenskim predsednikom pred njegovim odhodom v Rim sta se namreč udeležila tudi predstavnika uslužbencev založniškega podjetja, ki izdaja Primorski dnevnik, Robert Pesca-tori in Breda Pahor. S tem pa je bil seveda obojestransko poudarjen pomen zavzemanj, da se edinemu slovenskemu dnevniku v Italiji zagotovi obstoj.
Na izredno hud položaj Primorskega dnevnika je v svojih posegih opozorila že večina predstavnikov komponent manjšine, saj so se v izvajanju nanašali na stališča, ki so jih izoblikovali ob tržaškem obisku podtajnika pri italijanskem zunanjem ministrstvu Fassina. V tej platformi je Primorski dnevnik med devetimi perečimi vprašanji, katere je treba reševati vzporedno s ključnim problemom, se pravi z globalnim zaščitnim zakonom. Izrecno je o trenutno izredno kritičnem položaju dnevnika govorila novinarka Breda Pahor, ki pa je predvsem izpostavila zavzemanja za rešitev krize in izoblikovanja osnove za bodoči obstoj. Naglasila je po-
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan
nji izjemno kritičen položaj pa bi bila dobrodošla tudi izredna pomoč.
men projekta o novi obliki lastništva in pa dejstva, da so se srečanja na to temo, ki so ga sklicali uslužbenci, udeležile vse komponente slovenske manjšine v FJk. Že v prihodnjih dneh pa bi se morali začeti operativnejši sestanki.
V zvezi z državnimi prispevki, ki jih Italija namenja Primorskemu dnevniku, je podčrtala po eni strani (splošno) počasnost in kompleksnost izplačevanja, po drugi pa nujo, da bi se vsoto zvišalo. Glede pomoči Slovenije pa je bila mnenja, da bi odnos tudi do dnevnika (kot do ostalih dejavnikov slovenske manjšine v Italiji) zakonsko uredili. Glede na seda-
V rimskih pogovorih bo slovenski predsednik izrecno izpostavil vprašanje dnevnika, saj ga je uvrstil na prvo mesto med devetimi, ki so jih predstavniki komponent slovenske manjšine uvrstili med tiste, ki zahtevajo takojšnje reševanje. Kot je dejal ob zaključku včerajšnjega srečanja, bo Kučan med vsemi ostalimi perečimi vprašanji svoje sogovornike v Rimu ob zaščitnem zakonu še posebej opozoril na vprašanji slovenskega glasbenega šolstva v Italiji in na bančni zavod, ki naj bi nastal »na ruševinah« TKB.
Uslužbenci predlagali oblikovanje zadruge za rešitev časopisa
Kako omogočiti Primorskemu dnevniku, da ne bo ugasnil in da bo lahko nadaljeval s svojim poslanstvom obveščevalca in glasnika interesov slovenske manjšine v Italiji? O tem je bil govor v ponedeljek zvečer na srečanju med predstavniki novinarjev in uslužbencev, predstavniki podjetja in predstavniki družbenih in političnih komponent, v katerih se prepoznava velika večina manjšine. Sestanek so sklicali predstavniki novinarjev in uslužbencev sporazumno s podjetjem, da bi komponentam orisali predlog razširitve lastništva Primorskega dnevnika, ki bi bil obenem korak za ohranitev časopisa pri življenju. Pozivu se je odzvalo vseh sedem vabljenih komponent -Klavdij Palčic za SKGZ, Marij Maver za SSO, Jole Namor v imenu organizacij videmske pokrajine, Miloš Budin za DSL, Stojan Spetič za SKP, Ivo
Jevnikar za SSk in Rudi Pavšič za Demokratični forum, ki so s svojo prisotnostjo potrdile zaskrbljenost za usodo Primorskega dnevnika in njegovo važnost za življenje slovenske manjšine v Italiji.
Predstavnika uslužbencev sta v uvodu poudarila, da je bil povod za sklicanje srečanja s komponentami velika zaskrbljenost za prihodnost časopisa, katerega usoda ni še nikoli visela na tako tanki nitki kakor v tem času. Nujno je treba kaj ukreniti, če se hoče ohraniti časopis pri življenju.
V soglasju s podjetjem sta zato predlagala načrt za razširitev lastništva časopisa in sicer v dveh zaporednih fazah. Prvi korak bi bil oblikovanje zadruge, h kateri bi poleg novinarjev in uslužbencev pristopili - sicer kot posamezniki - razpoznavni predstavniki komponent, ki so bile povabljene na srečanje. Ta skupina bi obliko-
vala tisto začetno jedro, ki bi se nato obrnilo na naročnike in bralce Primorskega dnevnika in jih pozvalo k pristopu v zadrugo. Cilj je, da bi dejanski lastniki časopisa postali tisti, ki jim je časopis namenjen, seveda poleg tistih, ki dnevnik oblikujejo. Tako zasnovana zadruga bi po nakazanem predlogu postala lastnik Primorskega dnevnika in večinski delničar družbe DZP- PRAE, ki časopis izdaja. Zaradi veljavnih zakonskih predpisov je namreč nujno, da ostane DZP-PRAE izdajatelj Primorskega dnevnika. Predstavnika uslužbencev sta tudi poudarila, da oblikovanje zadruge seveda ne bi pomenilo še rešitve vseh težav Primorskega dnevnika, vendar bi bil to jasen politični signal, da je treba ohraniti časopis pri življenju.
Ob soglasni ugotovitvi, da je Primorski dnevnik zelo pomemben za življenje in delo
Novinarji Primorske solidarni s PD
Dragi kolegi s pozornostjo spremljamo dogodke v zamejstvu in zelo smo zaskrbljeni nad dogajanjem v Primorskem dnevniku. Ves čas upamo, da se bo le zgodil »čudež«, ki bi čez noč stvari obrnil v pozitivno smer, pa čeprav je v tem trenutku enako dovolj razlogov za skepso. Seveda verjamemo, da bi se z dovolj pohtične volje in ustreznih naporov dalo rešiti tudi vaše probleme.
Za zdaj vam lahko ponudimo le slabo tolažbo, a iskren izraz solidarnosti, z željo, da stvari le ne bi bile tako črne, kot se zdijo. Seveda vam želimo tudi dovolj poguma in vztrajnosti, predvsem pa prepričanja, da bitka ni izgubljena.
Lep pozdrav
Predsednik Sindikata novinarjev Primorske
Leon Horvatič
Zaskrbljenost kolegov TV Koper-Capodistria
V	Regionalnem programuTV Koper-Capodistria z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogodkov v vašem dnevniku. Se posebej so nas prizadele zadnje novice in velik primanjkljaj, ki so ga skrivali celo pred vašimi očmi. Primorski dnevnik ne sme zamreti, saj bi bila to prava katastrofa za vso slovensko manjšino. Zato razumemo vašo stisko. Stojimo vam ob strani in smo vam tudi pripravljeni pomagati, kolikor je v naši moči in kadarkoli bi si to želeli.
V	upanju na rešitev težav, vas lepo pozdravljamo!
V	imenu uredništva Regionalnega TV programa
Odgovorni urednik Branko Vrabec
SPOROČILO NOVINARJEV IN USLUŽBENCEV
Krizo bomo premostili le s skupnimi napori
Primorski dnevnik v torek in v sredo ni izšel zaradi znanih finančnih težav; današnje tiskanje časopisa so omogočile hranilnici in posojilnici iz Sovodenj in Doberdoba ter Zadružna kraška banka, ki so s svojo podporo zagotovile tudi nadaljnje štiri številke dnevnika, za kar se trem slovenskim denarnim zavodom iskreno zahvaljujemo.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo delavcem Edigrafa in zadrugi Vital, ki skrbi za raznašanje časopisa. Zahvaljujemo
se tudi Slovenskemu deželnemu gospodarskemu združenju, ki se je zavzelo, da bo s sponzorskim reklamiranjem omogočilo izhajanje dnevnika do konca leta. S tem v zvezi SDGZ poziva včlanjena in nevčlanjena podjetja iz Trsta, dežele in tudi Slovenije, ki to zmorejo, da pristopijo k akciji in se čim-prej javijo za potrebne informacije na sedežu SDGZ v Trstu (UL Cicerone 8, tel. 040-362949). SDGZ bo usklajevalo to pobudo skupno z uredništvom in z reklamno agencijo Publi-
est.
Obenem želimo pojasniti, da se te dni širi vrsta netočnih informacij o nekakšnem samoupravljanju novinarjev in drugih uslužbencev, kar ne drži. V podjetju vsakdo, kot prej, opravlja svoje naloge z razliko, da si tudi uslužbenci v teh težkih trenutkih po svojih močeh prizadevamo za izhajanje časopisa.
Situacija je dramatična in'j o bomo lahko premostili le s skupnimi prizadevanji ob ugotovitvi, da je Primorski dnevnik življenjskega pome-
na za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. To so na ponedeljkovem sestanku jasno povedale tudi strankarske in politične komponente slovenske manjšine, ki si bodo prizadevale za trdnejšo, tudi finančno osnovo dnevnika. Prepričani smo, da bomo po tej poti vsi, po naših močeh in pristojnostih, zagotovili Primorskemu dnevniku obstoj in tudi razvoj.
Sindikalni odbor novinarjev Tovarniški svet Primorskega dnevnika
Slovencev v Italiji in da bi zato morebitna ukinitev časopisa bila zelo hud udarec za vso manjšino in vso njen0 organiziranost, so prL šotni pozitivno ocenih predlog, ki po soglasni oceni uvaja tisto pluralizacijo lastništva, za katero se vsi zavzemajo, obenem pa preprečuje lotizacijske postopke. Hkrati pa so tudi poudarili, da bo oblikovanje zadruge možno samo v največji jasnosti. Podjetje mora jasno prikazati stanje Primorskega dnevnika, aktivne in pasivne p0-stavne njegovega p0-slovanja, zasnovati mora verodostojen načrt za sanacijo tiste pr®( moženjske »luknje«, 1° ogroža obstoj časopis3.
Nihče ne nasprotuj6
sanaciji dnevnika, prav nasprotno, je bilo rečeno, vendar brez jasno' sti o situaciji in jasnin računov tudi reševanj6 časopisa ni mogoče.
K temu je Jevnikar’ ki je poudaril, da m prisedel k skupnem3 predstavništvu, amp3* se je odzval vabilu D° vinarjev in uslužbert cev na pogovor o usod Primorskega dnevnik3’ dodal tudi vprašanja poslopju na Ul. Mon tecchi, v katerem je se dež številnih podjetij’ med drugim Prim°J skega dnevnika, o podaji rotacije pred nek I leti, o statusu Pr^?a. skega dnevnika. K vdij Palčič pa je P0^_ daril, da je bil cilj pr° jekta Republika utr tev gmotne osnove F morskega dnevni ^ čeprav se je projekt n to zaradi raznih ok0^ ščin ponesrečil m dodatno otežil položi zamejskega časopis3.
Po daljši razprav1’ med katero so Pre. vniki podjetja dah sto pojasnil o fin čnem stanju časopis ’ so udeleženci skleni -da se bodo spet sre ’ komaj bo podjetje P pravilo jasno hnan sliko stanja Prinl0l ,e-ga dnevnika. Po te .
hničnim sestanku s
bodo vzeli še nekaj za razmislek, na P naj bi na tretjem
ob-
stanku dokončno p dali svoje mnenj predlagani zadrugi-
______LJUBLJANA / KUČAN PREDSTAVNIKOM SLOVENCEV V ITALIJI PRED ODHODOM V RIM_
Izhodišče za razgovore je skupna spomenica slovenske manjšine«
Ključnega pomena je globalni zaščitni zakon, med perečimi vprašanji v ospredju PD
LJUBLJANA - V Rim °dhaja predvsem zaradi Manjšine, glede slednje Pa bo izhodišče njegovih razgovorov spomenica, Li so jo predstavniki Vseh komponent Sloven-cev v Italiji pripravili ob oktobrskem obisku v Tr-atu podtajnika pri italijanskem zunanjem mini-strstvu Fassina. Tako je °b zaključku vCerajšnje-§a srečanja s predstavniki Slovencev v Italiji dejal predsednik Slovenije Ltilan Kučan, ki je goste aprejel z uvodno dobrodošlico, Ceš da je še po-aebej vesel, ker so pred-stavniki manjšine prišli akupaj.
Kot je takoj nato dejal deželni tajnik Slovenske akupnosti Martin Brecelj, Pa vsaka od prisotnih or-Sanizacij zastopa samo aebe, zato je na srečanju apregovorilo sedem Predstavnikov manjšine lz »dodatkom« o Primor-akem dnevniku, o tem Poročamo posebej). Bre-pelj je najprej opozoril na rzredno negativne posledice, ki jih je povzročila kriza Tržaške kreditne 6aake in na poslabšanje ke prej krhkega položaja krste ustanov in podjetij, ^ad temi tudi Primorskega dnevnika, glede katerega - kot je pripo-'rrnil ob zaključku vCeraj-šniega srečanja - pa ne
nosijo vse komponente enake odgovornosti. Kot izhaja iz platforme pripravljene ob Fassinovem obisku, pa je za manjšino ključnega problema globalni zaščitni zakon in pa rešitev devetih perečih vprašanj.
Predstavnik Stranke komunistične prenove Sergij Lipovec je naglasil, da je sprejetje globalnega zaščitnega zakona za Slovence osnovna dolžnost italijanske republike. Brez tega se po njegovi oceni ne bodo reševali številni pereči problemi, brez tega konkretnega dejanja ostaja slovenska manjšina v sedanjih razmerah brez perspektive. »Glasno razmišljanje o najhujšem obdobju za slovensko manjšino v povojnem Času« je v imenu Demokratskega foruma nadaljeval Rudi Pavšič. Tudi po njegovi oceni je nujno, da italijanska država končno uredi ustavne obveze, med perečimi vprašanji pa je ob TKB in PD opozoril na položaj v Benečiji. Predstavnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Branko Jazbec je želel še posebej opozoriti na dva aspekta današnje krize slovenske manjšine v FJk. Propadel je sistem, ki je temeljil na samopomoči in na po-
Predstavniki slovenske manjšine včeraj pri predsedniku Kučanu (f. Barbara Reya)
moči iz matice; manjšina pa je bila - še posebej v letih '70 in ’80 - med nosilci mnogo stranskega sodelovanja na obmejnem območju. V zgodovinskem trenutku evropske integracije Slovenije in zbliževanja med Italijo in Slovenijo je slovenska manjšina v Italiji v izredno hudem položaju, to je bila začetna misel predsednika slovenske komponete Demokratične stranke levice Miloša Budina. Spremenjene okoliščine zahtevajo no-
ve poteze, k novemu pristopu pa so poklicani vsi trije subjekti, obe državi in manjšina. Po njegovi oceni novi Časi prinašajo »izziv sožitja«, manjšina pa ne bo veC sama sebi zadostna. Predvsem o Benečiji pa je govoril predstavnik slovenskih organizacij v videmski pokrajini Giorgio BankiC. Kot že prej Pavšič je tudi BankiC poudaril, da je kriza TKB hudo prizadela gospodarstvo v Benečiji. Med vprašanji, ki jih je treba rešiti v najkraj-
šem Času, pa je navedel zahtevo po uradnem priznanju dvojezičnega šolskega centra v Spetru in pa ureditev vidljivosti programov TV Slovenije in slovenskih oddaj tretje mreže RAL Marij Maver, ki je zastopal Svet slovenskih organizacij, pa je najpej želel spomniti Kučana na njegove izjave pred petimi leti, ko se je izredno pohvalno izrekel o slovenskem gospodarstvu v Italiji. Danes je stanje tako, je poudaril, da je npr. pred dvema
dnevoma šlo v likvidacijo okrog deset podjetij. Maver ni soglašal z Bu-dinovim stališčem, da Slovenci v Italiji ne morejo veC graditi izključno na narodnostni osnovi, po Maver j e vi oceni je ta osnova edina možna. Vse do danes pa ostaja neizpolnjeno vključevanje celotne manjšine v nekatere sektorje oz. ustanove.
Včerajšnje srečanje je bilo, kot je že na začetku opozoril predsednik Kučan, namenjeno predvsem njegovemu obisku v Italiji, zato so bila v ospredju vprašanja, ki jih manjšina postavlja italijanski državi. O odnosu Slovenije do manjšine je namreč v tem trenutku, ko še ni nove slovenske vlade, težko v konkretnem govoriti. Za osnovo svojih rimskih razgovorov je KuCan kot skupno hotenje manjšine osvojil spomenico, ki so jo komponente slovenske manjšine izdelale ob oktobrskem obisku podtajnika Fassina v Trstu, med perečimi vprašanji (platforma jih obsega devet) pa je KuCan na prva mesta postavil Primorski dnevnik, glasbeno šolo in ustanovitev novega bančnega zavoda, ki bo vsaj delno nadomestil Tržaško kreditno banko.
Predsednik Slovenije tri dni v Rimu
RIM - Slovenski predsednik Milan Kučan, ki ga bo spremljal zunanji minister Davorin Kračun, bo od danes do sobote na uradnem obisku v Italiji oziroma v Vatikanu. Državnik se bo danes srečal s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Vio-lantejem, z ministrskim predsednikom Romanom Prodijem ter s predsednikom senata Nicolo Mancinom.
Po neformalnem razgovoru z bivšim predsednikom Francescom Cossigo, bo KuCana jutri sprejel italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro. V soboto se bo gost iz Slovenije pogovarjal s kardinalom Antoniom Sodanom, nakar ga bo sprejel papež Janez Pavel II. Sledila bo posebna avdienca Janeza Pavla II. za slovenske romarje. Popoldne bo KuCan govoril na Trgu Sv. Petra, kjer bodo postavili božično jelko, darilo Slovenije vatikanski državi.
LIKVIDACIJA TKB / NOBENEGA SKLEPA O NASTANKU NOVE BANKE
TRST - »Delamo na i6®, da bi našli rešitev *®ize TKB,« je dejal v Ri-riJu predsednik italijan-7®ga Medbančnega skla-,a Paolo Savona, ki je tu-1 Povedal, da je pado-anska Banca antoniana P°Polare veneta res prijavljena na prevzem vo-'ne vloge pri nastanku °ve banke, pristavil pa [da je to samo »delovna 'Poteza« in da se niso še °koncno domenili o tem vprasanju.
Na včerajšnjem ob-"ern zboru Medbančnega sklada pa se niso ukva-jali z vprašanjem TKB: °Poldne so osvojili nov javilnik in izvolili nov oor, popoldne pa je gu-Tder Banke Italije Anto-10 Fazio podal poročilo
ia i°šnem stanju itali-janskega bančništva in
zrn	predlagal
iaajSanje stroškov za do 0Vanie Lanenih zavo-
Se vedno v pričakovanju odločitve Medbančnega jamstvenega sklada
obresti.
znižanje pasivnih
blovoi^ijgHi odbor
dn' 3 86 sestal priho-sredo in se bodo ve-*° takrat dogovorili o
n,a WnnVeSitvi vPraSa-
vlja 5^’ M Skladu posta-
aernalo problemov
predvsem v zvezi s pristopom do likvidacije banke. Njihova odločitev bo nadvse pomembna predvsem za usodo varčevalcev, dobaviteljev in podjetij nasploh, ki imajo zamrznjena sredstva že veC kot poldrugi mesec.
Medtem ko naj bi nastanek nove banke, verjetno z odločilnim pristopom padovanske Banke antoniane, rešil »zdravi del« dosedanjega zavoda in s tem tudi osebje, ni še padla kocka v zvezi z vsemi ostalimi vprašanji, ki jih ni malo. Ce se bodo odločili za izplačilo varčevalcem iz fondov Medbančnega jamstvenega sklada, bodo sicer delno krili vloge (z znano omejitvijo 100-odstotnega povračila do 200 milijonov lir in 75-odstotnega za naslednjih 800 milijonov lir), vendar bo dosedanja banka šla v steCaj in se bo začel trd likvidacijski postopek, ki bo pometel tudi s tistimi, ki bi jim postopna likvidacija dala možnost, da se v doglednem Času prilagodijo novim pogojem in torej, da rešijo v bistvu zdrava podjetja, ki pa so zabre-
dla v krizo zaradi zamrznitve svojih sredstev in zaradi pomanjkanja kreditov. Zgled takega dramatičnega spleta dogodkov je napovedana kriza podjetja Infordata, ki se ukvarja z računalništvom: zaradi zamrznitev plačil je zabredlo v tako krizo, da je v nevarnosti celo obstoj in s tem so na prepihu delovna mesta 16 zaposlenih v tvrdki, ki
je sicer doslej uspešno poslovala.
Ko pa bi se medbančni sklad odločil za drugo varianto, po kateri bi posegel v odnosu do bančnega zavoda kot celote, ne pa do posameznih varčevalcev, bi bilo možno celo, da banka sploh ne gre v steCaj in da rešijo vse interese varčevalcev in večji del podjetij in dobaviteljev.
Posl. Ballaman (SL) o diskriminaciji TKB
RIM - Posegi glede finančnih krahov bank bi morali biti isti »neglede na zemljepisno širino,« je izjavil podpredsednik finančne komisije poslanske zbornice, sicer pa poslanec Severne fige iz Pordenona Edouard Ballaman v zvezi s škandalom Banca di Napoli, kjer je nastala finančna luknja 12.500 milijard lir in je vlada že posegla z izrednim finančnim prispevkom 2.365 milijard lir.
Posl. Ballaman je orisal drugačni pristop, ki so ga imeli do poloma Tržaške kreditne banke, kjer so za neprimerno manjšo luknjo posegli izredno ostro in brez nadtijnega likvidirali banko. Ballaman je tudi poudaril, da ni državno pravdništvo v Neaplju aretiralo nikogar od odgovornih za primanjkljaj, ki ga bodo morali kriti vsi italijanski davkoplačevalci.
Po mnenju zastopnika Severne fige je različni pristop do TKB in Banca di Napoli zgovoren dokaz diskriminacijskega odnosa, ki ga ima vlada do vprašanj Severne in Južne Italije.
V Medbančnem jamstvenem skladu se spoprijemata dve gledanji na vlogo sklada do kritCnega obdobja, ki ga preživlja več bank po italijanskem polotoku: na eni strani prevladuje strogo liberi-sticno stališče, po katerem naj paC preživi, kar je zdravega, ostalo pa naj si pomaga, z izjemo minimalnega kritja vlog varčevalcev; na drugi strani pa menijo, da je vendarle treba zavarovati verodostojnost italijanskega bančnega sistema in da ni primerno prepustiti usode zavodov v težaveh samo neizprosni konkurenci. Slednje je menda tudi mnenje vlade in Banke Italije in upati je, da bo ta teza prevladala tudi v interesu varčevalcev in ostalih, ki so vezani na dogajanje TKB. Za odgovor pa bo treba počakati vsaj do sestanka odbora Medbančnega sklada prihodnjega 18. decembra.
Danes popoldne pa se bodo predstavniki slovenskega konzorcija bank upnic TKB sestali v Trstu z likvidatorjem Marcom Zanzijem. Sestanka se bodo verjetno udeležili tudi
predstavniki hrvaškega združenja bank upnic. Predstavnik slovenskega konzorcija Vojko Cok bo skušal na pogovoru zvedeti, kakšne odločitve so sprejeli v zvezi z ustanovitvijo nove banke oz. naslednice TKB. Predstavniki slovenskega konzorcija tudi pričakujejo, da jim bo likvidacijski komisar natančneje predstavil namene in pogoje padovanske banke glede ustanovitve novega zavoda in vloge ter pogojev za slovensko sodelovanje.
Sindikalno predstavništvo uslužbencev TKB je medtem zaprosilo za srečanje z likvidacijskima komisarjema, ki sta te dni v glavnem v Rimu. Pričakujejo odgovor na vprašanje, kdaj jim bodo izplačali, kot sta jim zagotovila ob prevzemu likvidacije banke, vsaj tisti del osebnih dohodkov, do katerega imajo pravico po nastopu likvidatorske uprave. Predvsem pa jih zanima usoda zavoda samega oz. nameni novega partnerja, ki naj bi ustanovil nov bančni zavod. V kolikor bo do razgovora prišlo danes ali jutri, bo že
jutri zveCer skupščina uslužbencev TKB.
Medtem je sindikalni odbor zavzel stališče do pobude Unije Italijanov, ki je svojim elanom svetovala, naj odprejo tekoCe raCu-ne pri banki Credito Italia-no. V tiskovnem sporočilu ugotavljajo, da so pokojnine Inps za dvomeseCje december - januar že poslali po pošti slovenskim in hrvaškim upokojencem s Čeki omenjene banke, Čeke pa so pripravili pri TKB, ker je samo ta zavod usposobljen za tovrstne operacije. Zaradi predvidenega nastanka nove banke, ki naj bi se porodila na ruševinah TKB verjetno celo s filialkami v Sloveniji in na Hrvaškem, pa odsvetujejo strankam, da bi odpirale tekoCe račune na drugih zavodih, ki jim ne bodo mogli nuditi istih storitev in bi jih tudi bremenili z dodatnimi stroški. Verjetno je res najboljša rešitev, da upokojenci in ostali varčevalci, ki imajo zamr-znene raCune od 22. oktobra, počakajo še nekaj dni, dokler bo jasno, kako se bo dokončno razpletla usoda likvidiranega zavoda iz Ul. Filzi.
JAVNE UPRAVE / POMEMBNA NOVOST
Devin-Nabrežina: kmalu novi tajnik
Depangher: Zadeve ne komentiram!
Občina Devin-Nabrežina bo v prihodnjih dneh (morda že v ponedeljek) dobila novega občinskega tajnika, ki bo prevzel mesto dosedanje tajnice Renate Salin. Slednja je bila po nalogu notranjega ministrstva premeščena v Paluzzo (Kamija), kjer bo začasno opravljala tajniške posle, stalno mesto pa bo formalno ohranila v Nabrežini.
Zupan Giorgio Depangher noče komentirati te premestitve, ki ne sodi v njegove pristojnosti, ampak v direktne kompetence notranjega ministrstva oziroma Prefekture. Zupan s tem svojim molkom očitno tudi noče podpihovati političnih polemik okrog tega dogodka, ki jih je že sprožilo Nacionalno zavezništvo, medtem ko ostali za sedaj previdno molčijo.
Salinova je prišla v Nabrežino pred tremi leti, njeno delo na občini so spremljale stalne težave, tako v odnosih z upravitelji, kot s samim osebjem, s katerim je večkrat prišla v spor. Zupan Depangher je zaradi teh težav večkrat zagrozil z odstopom, vse pritožbe na račun tajnice in protesti osebja ter sindikatov pa so naleteli na gluha ušesa. Desnica je zadevo skušala politično in celo narodnostno obarvati, problem, kolikor nam je mano, pa ni bil nikoli političen, kvečjemu upravne in človeške narave. Premestitev tajnice je bila vsekakor pričakovana.
Devinsko-nabrežinski občinski svet je na svoji ponedeljkovi seji vzel na znanje osnutek proračuna, ki ga je pripravil De-
pangherjev odbor. Končna odločitev o bilanci za prihodnje leto bo padla na seji 30. decembra. Finančni dokumenti potrjujejo dobro stanje občinskih blagajn in kronajo napore sedanjega odbora za dokočno proračunsko sanacijo Občine. Na seji so odobrili urbanistični plan za pristanišče v Ribiškem naselju, ki ga bo morala sedaj oceniti Dežela, nakar bo stekel zakonski rok za morebitne prizive, zadnjo besedo pa bo čez nekaj mesecev imel občinski svet.
Zupan Depangher, ki pravi, da na prihodnjih volitvah (jeseni leta 1997) ne bo več kandidiral, bo z novim letom vnesel nekatere spremembe v občinski odbor. Napovedane nadomestitve v odboru
Vpisovanje v otroški vrtec
Občina Devin - Nabrežina sporoča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1997/98. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca, prošnje za predvpis pa je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo, soba št. 2 do 31. januarja 1997. Za informacije je na razpolago isti urad, telefonska številka 6703208.
Zaradi pomanjkanja prostora smo prisiljeni objaviti nekatere vesti v prihodnjih dneh. Bralce prosimo za razumevanje.
nimajo političnih motivacij, ampak so vezane na poklicne obremenitve nekaterih upraviteljev.
Sporočilo
SDGZ
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse jestvine, drogerije in gostilne, ki imajo dovoljenje UTIF za alkoholne pijače in druge alkoholne tekočine (it. »spiriti«), da je bila letošnja zapadlost za plačilo tega davka anticipirana na 15. december.
Zato vabimo člane, ki se poslužujejo storitev Združenja, da izvršijo plačilo v naših uradih do jutri, 13. decembra.
rŽELEZARNA / CENTRALA ENELn
Dežela in vlada zagotavljata stvarne rešitve
Kmalu odločilno srečanje
Nerešeno vprašanje gradnje električne centrale v škedenjski železarni ustvarja nove napetosti med delavci in lastnikom Luigijem Lucchinijem, ki bo brez centrale zapustil obrat. Težave ne gre iskati v odnosih med delavci in lastnikom, ampak v togem stališču družbe ENEL, ki noče prižgati zelene luči za centralo. Sindikati so se sedaj obrnili na rimsko vlado in od nje zahtevali, da čimprej reši ta problem, v nasprotnem primeru tvega železarno novo, tokrat žal najbrž zadnjo krizo v svoji več kot stoletni zgodovini.
Senator Oljke Fulvio Camerini je pozval ministra za industrijo
Pierluigija Bersanija, naj poseže v to afero in naj povabi za isto mizo družbo Enel, Lucchi-nija in morda še sindikate. Premaknila se je tudi deželna uprava s pristojnim odbornikom Gianfrancom Morettonom, ki obljublja politično posredovanje z namenom, da se zadeva čimprej reši.
Podjetnik Lucchini je postavil gradnjo električne centrale kot pogoj za nove investicije v škedenjskem obratu, ki so nujno potrebne za njegov obstoj in razvoj. Železarna zaposluje nekaj manj kot tisoč delavcev; tri tisoč ljudi pa je zaposlenih v manjših obratih, ki so direktno ali indirektno povezani s plavžem.
AKTUALNO VPRAŠANJE ^
V mestni skupščini govorniški maraton o preustroju ACEGA
Glasovanje bo v ponedeljek Zelo ostre kritike SKP in desnice
V tržaškem občinskem svetu se nadaljuje govorniški maraton o načrtovanem lastninskem preustroju podjetja ACEGA, ki bi po novem postalo delniška družba. Za to rešitev si prizadevajo levosredinske stranke, ki podpirajo odbor župana Riccarda Illyja, temu pa odločno nasprotujejo komunisti, Nacionalno zavezništvo in gibanje »Nord libero«. Zastopniki Liste za Trst in Severne lige se bodo med ponedeljkovim sklepnim glasovanjem skoraj gotovo vzdržali.
Odbor in predstavniki večine so mnenja, da bi delniška družba (imenovala naj bi se ACEGAS) ustrezneje odgovarjala novim potrebam in izzivom sodobnega časa. Le-
va in desna opozicija pa nista tega mnenja, saj pravijo, da bi taka rešitev, med drugim, odvzela vse pristojnosti občinskemu svetu, ker bi p° novem v imenu Občine v prihodnje odločal le Zupan.
Preustroj ACEGA tudi razdvaja sindikalne organizacije. Velika večina uslužbencev podjetja nasprotuje ustanovitvi delniške družbe in podpira zamisel po oblikovanju posebnega podjetja, za kar se zavzemata CISL in UIL, stališča CGIL pa so blizu pozicijam, ki jih zagovarja Illyjeva koalicija. Občinski svet bo, kot rečeno, spet zasedal v ponedeljek, ko naj bi 0 tem kočljivem vprašanju padla zadnja in dokončna beseda.
SKGZ / MLADINSKA KOMISIJA
Drevi večer o zamejskem povojnem gospodarstvu
Na diskusijski večer so vabljeni predstavniki slovenskih komponent ter mladinci v strankah DSL, SKP in SSk, višješold in študenti nasploh Poleg najavljenih predavateljev bodo na srečanju prisotni tudi drugi gospodarstveniki in predstavniki organiziranega gospodarstva, ki bodo na razpolago mladim in njihovim vprašanjem Prireditelji pričakujejo številno udeležbo, predvsem pa zanimiva vprašanja predavateljem Po občnem zboru SKGZ se bodo podobna srečanja nadaljevala, namenjena pa bodo vsem problemom, s katerimi se soočajo slovenska in širša skupnost
Člani mladinske komisije pri tržaški SKGZ prirejajo drevi, pred nedeljskim občnim zborom organizacije, drugi diskusijski večer pod naslovom »Hočemo vedeti: spoznajmo preteklost, da razumemo sedanjost in načrtujemo bodočnost«. Drevišnji večer, ki bo ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, bo namenjen »Zamejskemu povojnemu gospodarstvu«, podrobneje pa bo na njem govor o okviru povojnega obdobja, o privatni iniciativi ter o nastanku, razvoju in krizi organiziranega gospodarstva. Sodelovali bodo Vojko Kocjančič, Aleksander Pertot in Boris Siega
AVTOBUSI / PREVOZNO PODJETJE
Jutri stavko v dveh izmenah
Včeraj pa so stavkali uslužbenci avtonomnega sindikata
go za prilagoditev svojih mezdnih zahtev glede na programirano stopnjo inflacije v prihodnjem letu, njihova pripravljenost pa ni naletela na plodna tla.
Uslužbenci Podjetja za prevoze, ki so včlanjeni v avtonomne sindikate, so včeraj stavkah; stavkah so v dveh izmenah, od 9. do 13. ter od 17. do konca delovnih izmen. Avtonomni sindikati so včeraj stavkali, ker niso bili povabljeni na vsedržavna pogajanja za obnovo delovne pogodbe.
Za obnovo delovne pogodbe pa bodo jutri osem ur stavkah uslužbenci prevoznega podjetja, ki so včlanjeni v Filt-Cgil, Fit-Cisl in Uiltrasporti; stavkah bodo od 9. do 13. ter od 18. do 22.ure.
Jutri pa bo tudi splošna stavka industrijskega sektorja, ki so jo oklicala deželna tajništva Cgil-Cisl-Uil. Oklicala so jo, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovo važnih delovnih pogodb. Zvezni sindikati ob tem ugotavljajo, da so stališča združenj podjetnikov nesprejemljivo toga; sindikati so večkrat tudi poudarih, da so na razpola-
'opol
v Cassa di Risparmio
Kljub splošnemu odzivu osebja denarnega zavoda Cassa di Risparmio na dosedanjih stavkah, se uprava banke ne zmeni za zahteve (večinskega) avtonomnega sindikata uslužbencev S.A.L.Ca.R.T. gled® obnove notranje dodatne pogodbe, ki je zapadla pred štirimi leti. Večinski sindikaj uslužbencev je zato oklical vrsto stavk, ki bodo: jutri od 14.30 do 16.45 v vseh nra-dih izven tržaške pokrajine ter v podružni' cah v Miljah, Žavljah, Boljuncu in Seslja-nu ter v ponedeljek 16. od 14.30 do 16-45 v vseh bančnih uradih v pokrajini, z izj6" mo Milj, Žavelj, Boljunca in Sesljam.
SODIŠČE / PRIČETEK PROCESA
PRI ČELNEM TRČENJU
SODIŠČE / OBRAVNAVA
Zdravnik osumljen nenamernega umora
Danes se bo na tržaškem sodišču začel proces proces proti zdravniku Adrianu Contu, ki ga obtožujejo nenamernega umora. Gre za tragično zgodbo izpred treh let, ko se je v hladnem nedeljskem jutru začela trgati nit življenja šele 19-letne-ga Paola Monda iz Boljunca, aktivnega športnika, pred tem še obetavnega člana plesne skupine, ki se je bila osnovala pri Kulturnem društvu France Prešeren v Boljuncu. Prav pred gledališčem F. Prešeren je Mondo, ki se je zgodaj zjutraj vračal proti domu, padel s svojo vespo. Prepeljah so ga v glavno bolnišnico, zatem pa so ugotovih, da je njegovo zdravstveno stanje izredno težko, sledil je prevoz na Katinaro, vendar se mladenič ni več prebudil iz globoke neza-vesh.
V kasnejši preiskavi je prišlo na dan, da mlademu Mondu niso pravoča-
sno nudiU vse potrebne pomoči, sploh mu niso naredili encefalograma. Dalj časa je bil v sprejemnem oddelku, nakar so ga premestih v mavčni odsek travmatološkega oddelka. Bolničar je zdravnika opozoril, da s fantom nekaj ni v redu, da težko diha, vendar opozorilo ni nič zaleglo. Zdravnik je zatem odšel, opozorih so še druge zdravnike, odpeljali so ga v kahnarsko bolnišnico, dobil je močan udarec v glavo, domov se ni več vrnil.
Sprva je zglodalo veliko huje
Šoferja sta namreč ostala ukleščena v poškodovanih vozilih
Sprva je zgledalo, da bodo posledice prometne nezgode pri Sprehajališču sv. Andreja, precej hude, kasneje se je izkazalo, da sta imela šoferja, ki sta bila vanjo vpletena, še precej sreče. Oba sta namreč ostala ukleščena v zviti pločevini, eden se je rešil še pred prihodom gasilcev, drugemu so slednji pomagali in ga »osvo-bodili«. Nezgoda se je pripetila včeraj popoldne, na odseku, kjer utrjujejo nasip nad železnico. Del cestišča, kjer potekajo dela, so zato zožih in promet je otežavlje-nen. Skoraj čelno sta se zaletela renault espace s tržaško registrsko tabhco, ki ga je upravljal Senad Jukič in volksvvagen golf iz Vidma, ki ga je"vozil Giuseppe Brez. Jukič se bo v katinarski bolnišnici zdravil 20 dni, Prež pa 25 dni.
Bombe niso našli
Na centralo pristaniškega poveljstva je včeraj zjutraj telefoniral neznanec, češ da je v poslopju nekdo podtaknil bombo. Gez nekaj minut se je neznanec spet oglasil in ponovil »obvestilo«. Stavbo so zapustili vsi z izjemo osebja, ki je zadolženo za pomoč na morju ter tistega, ki mora poslopje stražiti. Poklicali so tudi karabinjerje ter obvestiti Digos, pregledati so vsak kotiček, a o bombi ni bilo nobenega sledu.
Razpečeval je mamilo
2e dalj časa so ga agenti komisariata
pri Sv. Soboti imeli na muhi, sedaj so mu tudi stopili na prste: prijeli so ga prav v trenutku, ko je nekemu uživalcu mamil izročal dozi kokaina. Renato Gra-va, 55 let, Ul. del Bosco 18, je sedaj v zaporu. Policija je pregledala tudi skladišče v Ul. Pieta, s katerim je razpolagal in kjer je našla še 4 grame kokaina. Zaplenili so tudi avtoradio clarion model CRX52 št. 0009081 (sumijo, da je ukraden), okrog 5 milijonov lir ter avtomobil prisma, s katerim se je Grava vozil, čeprav je bil brez vozniškega dovoljenja.
Vozil je ilegalne priseljence
Mejna policija je prejšnjo noč na Opčinah aretirala 3 3-letnega Sergia Mar kužo od Briščikov: obtožujejo ga, da je dvema tujcema ilegalno pomagal čež mejo. Ko so ga ustavili, je bil Markuza s svojim avtomobilom namenjen proti mestu, z njim sta bila dva bangladeška državljana.
Sam je zahteval zapor
V soboto je 20-letni Galliano Granato skupaj z nekim drugim nepridipravom napadel 70-letno žensko in ji ukradel 50 tisoč lir ter jo lažje ranil. Odpeljali so ga v Koro-nejo, včeraj bi moral oditi v hišni pripor. Nihče od sorodnikov pa ga ni hotel sprejeti in tako je prišlo do absurda: ni mu preostalo drugega kot zaprositi, da ga spet odpeljejo v ječo. Njegovi prošnji so ustregli.
Nov korak na težki poti uveljavljanja slovenščine
Tudi pri vročitvi kazenskih aktov pripadniku slovenske manjšine je treba prevesti tako napis na ovojnici kot tudi na povratnici, ki ju sicer ne pripravlja sodišče, temveč poštna uprava. Tako je nedavno sklenil sodnik Mario Trampuš, ki je sprejel ugovor v tem smislu, katerega je predstavil odvetnik Peter Močnik na procesu proti Petru Sancinu. Proces se je pričel že pred dvema letoma in se nanaša na dogodek na kvesturi, kjer so Sancina obtožili, da je pahnil in poškodoval nekega agenta.
Odločitev sodnika Maria Trampuša predstavlja dodatni dosežek pri popolnem dvojezičnem poslovanju v kazenskih postopkih: sedaj je krog dejansko sklenjen, ker so prav vsi akti dvojezični. Ker se tega v sodnem postopku proti Sancinu niso držati, je Trampuš vročitev razveljavil in določil nov datum obravnave, ki bo prve dni
januarja prihodnjega let®: Zanimivo je, da se je tu javni tožilec Nicoti strinjaj da poštni obrazec Pr vročitvi prevedejo.
Pri vsem tem pa eJ1 vprašanje ostaja odpr|0’
in sicer poznavanje s venskega jezika s strai^ tistega, ki materialno P° skrbi za vročitev. Možu je namreč, da slovenš ne ne obvlada in zato di slovenski del obraz izpolni v italijanSCin > kar ni pravilno.
□bi'
□ri-
PROSLAVA / PRETEKLO NEDELJO
Nabrežinski Sokol proslavil 30-letnico
Ob uspehih tudi kopico odprtih vprašanj
Nabrežinsko športno ‘čustvo Sokol je v nedeljo s slovesnostjo v telovadnici Doma pristaniških delavcev pri BrišCikih proslavil 30-letnico delovanja. Sredsednik društva Niko vertot se je v slavnostnem govoru zahvalil vsem neutrudnim domačim šport-rrirn delavcem, ki so si skozi tri desetletja nesebič-prizadevali, da bi se Sokol razvil in razširil svoje delovanje, opozoril Pa je tudi na nekatere akutne probleme, kot so Pomanjkanje prostorov, kadrov, tekmovalcev in finančnih sredstev.
Skratka, stanje v društ-Vu ni najbolj rožnato, a ne 8re obupati in metati Puške v koruzo. Mladi ^Portni delavci naj se zato zgledujejo po tistih, ki so
V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Zanimivo srečanje s Slovenko leta
Dr. Metka Klevišar o skrbi za hudo obolele
sooblikovali dosedanjo športno pot Sokola in jim je društvo ob tej pomembni obletnici podelilo posebna priznanja. To so bili Nevenko Gruden, Cirila
Kralj, Damjan Pertot, Marinka Pertot, Antek Pertot, Savo Ušaj, in - v spomin -Stanko Devetak in Sergij Radovič. Priznanja za več kot desetletno tekmovalno
dejavnost je prejelo 30 športnikov, ki so v prvih treh desetletjih branili Sokolove barve na košarkarskih in odbojkarskih igriščih ter baliniščih.
Božična revija zbora Jacobus Gallus v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah
Zbor Jacobus Gallus, ki deluje v okviru Glasbene matice, prireja v soboto, 14. decembra, že šesto izdajo Zborovske božične revije. Tokrat bo revija v ^urkvi sv. Jerneja na Opčinah z začetkom ob 20.30.
Kot piše v vabilu, ki so ga sestavih organizatorji, želi revija »družiti pevce in poslušalce različnih narodnosti in z različnih področij, splesti med njimi Prijateljske vezi in ustvariti v vseh prijetno predbožično vzdušje«. Prva božična revija je bila decembra 1991 v evangeličansko-luteranski cerkvi v Trstu. Takrat so pred štvilnim občinstvom nastopili ob-Uovljeni zbor Jacobus Gallus (pod takratnim vodstvom Stojana Kureta), mešani mladinski zbor srednjih Sol iz Kopra in mešani zbor Hrast iz Doberdoba. V Uaslednjih letih pa so revijo priredili v cerkvi pri sv. Jakobu, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, v kapucin-ski cerkvi na Montuzzi, lani pa je bila v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu, ko so nastopih trije zbori, ki so Prejeli zlato odličje na tekmovanju Naša pesem 1995 v Mariboru: zbor Jacobus Gallus, zbor Obala iz Kopra bi Ljubljanski madrigahsti. Lanska izdaja revije je v svetoivansko cerkev privabila veliko število poslušalcev, ki so bih nad nastopom zborov navdušeni. Re-
vijo sta ob tisti priložnosti snemah ekipi Radia Trst A in TV Slovenija.
Letos bosta poleg zbora Jacobus Gallus pod vodstvom Janka Bana nastopila še mešani pevski zbor Pri-morec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka in Dvojezični zbor - der zvveisprachige Chor iz Celovca pod vodstvom Edia Oražeta (na sliki). Zbori se bodo predstavih s programom nabožne glasbe oz. ljudskih pesmi z nabožno tematiko tako iz slovenskega prostora kot iz tujine.	LZ.
V ponedeljek, 9. decembra, je Društvo slovenskih izobražencev gostilo dr. Metko Klevišar (na sliki - f. KROMA), zdravnico, ki je v Sloveniji zelo znana zaradi človekoljubnega in socialnega dela, zlasti pri spremljanju hudo obolelih in umirajočih. Zaradi tega je bila lani proglašena za Slovenko leta. Dr. Kle-višarjeva ni prvič v zamejstvu, saj je npr. že konec letošnjega poletja predavala v okviru 6. Drage mladih.
Po uvodnih besedah predsednika Sergija Pahorja je dr. Klevišarjeva najprej na kratko orisala svojo življenjsko pot. Po rodu Ljubljančanka (starši so bili Notranjci), je obiskovala klasično gimnazijo, nato pa se vpisala na medicinsko fakulteto. Po končanem univerzitetnem študiju je nekaj let preživela v inozemstvu, nato pa je dvajset let delala na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer je skrbela za bolnike, ki so imeli pljučnega raka. To, je dejala, je bilo zanjo velika šola za življenje, saj se je seznanjala s stiskami bolnikov in njihovih svojcev.
Dr. Metka Klevišar je prisotnim dejala, da je kvaliteta našega življenja odvisna od tega, kako spremljamo dejstvo smrti, kako spremljamo umirajoče in pokojnike. Pri tem pa ni treba misliti le na bolnika oz. umirajočega, ampak tudi na njegove svojce. Bistven doprinos h kvaliteti življenja lahko daje lajšanje bolečin bolnikom. Tu pa je treba ločiti med t.i. kurativnim in paliativnim zdravljenjem, to je med zdrav-
-jjjTRI V LUTERANSKI CERKVI
Koncert okteta Vrtnica in PAZ V. Vodopivec
Jutri se v kopici pred-Ptazničnih prireditev obe-uedvomno poseben kon-erhu dogodek: pri nas bo jTT11®6 gostoval edini za-i 6iski zbor, ki se uvršča v cucertni niz najboljših Pomorskih zborov s sku-PUim naslovom Tako pa 1 Pojemo. V luteransko-ungelieanski cerkvi bo 20.30 koncert, ki ga bo-u J^olikovala oktet Vrtnica Nove Gorice in pa sloviti rirnorski akademski zbor tjj. o Vodopivec iz Lju-
Niz koncertnih srečanj s kiS?1^0 najboljših zborov, str ^Ujej° na tei in oni meje, prirejata ZSKD ro druženje pevskih zbo-Primorske. Jutrijšnji jCiert pa je za naše kul-(j i 0 okolje poseben dogo-en ’v kolikor predstavlja v sh;J1? sarnem večeru pou-
tiekiUnost dveh pomemb-J h sestavov primorske-
DrZtoStora' Oktet Vrtnica iz mnogih prilož-star, \ne nazadnje je to se-’ ^ ie bil večkrat do-
brodošel gost ricmanjskega srečanja oktetov. Nadeh so si ime po simbolu svojega mesta, Nove Gorice, pojejo že petnajst let, vodi pa jih Ivan Mignozzi.
Čeprav je PAZ Vinko Vodopivec iz Ljubljane, ga na naš prostor veže dejstvo, da so ga že leta 1953 ustanovili primorski študentje v Ljubljani. V njem .je do danes prepevalo več sto pevcev, ki so tako ohranjali in gojili svojo ljubezen do lepega petja tudi v času svojega bivanja v matični prestolnici. Vodopivci so znani po svojih uglednih dosežkih na raznih pomembnih tekmovanjih, opravih so tudi številna gostovanja po Evropi in svetu. Vadijo sicer v Ljubljani, a njihovo srce je na Primorskem, zato lahko rečemo, da so doma povsod in nikjer. Že tretjo sezono delujejo pod vodstvom Katje Kovač, po dolgem času pa se jutri zvečer vračajo tudi k nam v goste.
(dam)
Seminar za profesorje o prenovi pouka slovenščine
Pedagoški zavod ERR-SAE prireja jutri enodnevni seminar za profesorje slovenščine na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu in Gorici. Srečanje bo potekalo na pedagoškem liceju A. M.Slomška od 8.30 do 18. ure. Na seminarju bo govor o didaktični pre-novipouka slovenskega jezika in književnosti v bieniju višjih srednjih šol. Predavatelji Silvo Fatur, Sonja Starc in Milica Russi bodo najprej podali uvodna poročila, po dogovoru o načinih dela pa bo prof. D. Fran-dolic spregovoril o možnih didaktičnih pristopih k dramatiki, prof. Milica Russi pa bo s sodelavkami prikazala dela študijske skupine za jezik. Popoldne bodo na seminarju prikazali nekatera gradiva in izkušnje, obravnavali pa bodo tudi nastajajoča gradiva za pouk književnosti.
IZŠLA TUDI NJEGOVA MONOGRAFIJA
Slikar Bogdan Grom bo razstavljal v TK Galeriji
V Tržaški knjigarni bo jutri, ob 18.30, pomemben kulturni dogodek. Gost knjigarne bo narmeč naš znani tržaški slovenski umetnik-slikar Bogdan Grom, ki je v prvih povojnih letih deloval v Trstu, se pa zdaj že dolgo let umetniško razdaja v New Yorku, kjer živi a se še kar pridno vrača v svojo rodno Devinščino.
Po petletnih zapletih na medcelinskih relacijah, je pred kratkim bila končno dotiskana njegova monumentalna monografija, ki zajema slikarjev celoten umetniški opus. Monografija, kateri je umetnik dal naslov »Dialogi s Krasom«, je natisnjen v angleščini, za dvojno tržaško predstavitev pa ji je dodan vsebinski povzetek v slovenščini in italijanščini.
Bogdan Grom jo posveča, obenem z razstavo, na kateri bo prikazal vrsto skic, risb, akvrelov in nekaj olj iz njegovega tržaškega obdobja 1947-57, spominu
Ijenjem, ki ima za cilj ozdraviti človeka in ga ohraniti pri življenju (tudi za vsako ceno) in med zdravljenjem, ki je usmerjeno predvsem v lajšanje trpljenja. Gostja je predstavila tudi delovanje slovenskega društva Ho-spic, ki je bilo ustanovljeno 6. junija 1995. Društvo želi predvsem pomagati umirajočim in njihovim svojcem, da bi ljudje, ki umirajo, do konca čimbolj kakovostno živeli. Glavno gesto Hospica je »Dodajati življenje dnevom, ne dneve življenju«, kajti za bolnika se da vedno kaj narediti, ne v smislu zdravljenja, ampak v
smislu lajšanja težav. Življenjska filozofija Hospica je torej celostna skrb za bolnika in njegovo družino. V društvu je henutno nekaj čez dvesto ljudi, približno polovica pa jih prihaja iz zdravstvenih poklicev. Prireja predavanja, seminarje, šolanje prostovoljcev za spremljanje bolnikov in umirajočih ter izdaja literaturo (brošure, knjižice itd.). Trenutno ja sedež društva kar na domu dr. Kle-višarjeve, kmalu pa se bo preselilo v dom Antona Trstenjaka, ki ga pravkar obnavljajo. Financhajo se s sponzorji in s prispevki dobrotnikov, mesto Ljubljana pa je prispevalo 500.000 tolarjev.
Večer je potekal v obliki sproščenega pogovora med gostjo in udeleženci. Med drugim je dr. Klevišarjeva zdravljenje predstavila kot vse tisto, kar človeku pomaga, da lažje živi v času bolezni. Omenila je tudi t.i. prostovoljno delo oz., kot pravijo v Italiji, volunta-riat. To, je dejala, je velika vrednota. Ce nismo pripravljeni narediti nekaj zastonj, je hudo. 1.2.
■
■
■
■
■
I
■
na čase in ljudi, ki jih ni več. Monografijo bo predstavil kulturni urednik RTV Ljubljana Jože Hudeček, glasbeni okvir predstavitvi pa bo dal kitarist Marko Feri.
Danes zvečer ob IS.uri pa bo predstavitev monografije za italijansko kulturno javnost v muzeju Re-voltella v Ul. Diaz. Predstavila jo bosta ugledna italijanska mnetnostna kritika prof. Giulio Montene-ro iz Trsta in prof. Luciano Perissinoto iz Vidma, -jk
NOVICE
V	Križu odprtje razstave fotografij Marija Magajne
V	kriškem domu Alberta Sirka bo jutri ob
19.30	odprtje razstave fotografij Marija Magajne pod naslovom »Križ leto 1945, kriški ribiči in obala«, ki jo prireja KD Vesna. Priljubljenega fotografa, ki je pred kratkim praznoval osemdeset let, bo predstavil Miroslav Košuta, sodeloval pa bo tudi MPZ Vesna. Marij Magajna, kateremu je Združenje kronistov pred dnevi podelilo posebno priznanje, bo torej prvi gost KD Vesna, ki je prav na nedeljskem izrednem občnem zboru začrtalo smernice za obuditev društvenega delovanja.
Zanimiva publikacija o zgodovini Brega
V	gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu bodo jutri ob IS.uri predstavih knjigo dr. Marte Vergi-nelle »Ekonomija odrešenja in preživetja«, ki je izšla v zbirki Annales Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Predstavitev prireja Občina Dolina v sodelovanju z Znanstveno-raziskoval-nim središčem iz Kopra. Delo bo predstavil prof. dr. Peter Vodopivec z ljubljanske univerze.
Predstavitev učbenikov slovenskega jezika
Slavistično društvo in deželni zavod IRRSAE vabita na predstavitev dveh učbenikov slovenskega jezika za osnovnošolsko stopnjo, ki bo jutri ob 18. mi v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Knjigi »Gremo na pošto« (avtorji so J. Morato, L. Abram, V. Sandalj in S. Sosič) in »Veselo v slovenščino« Jelke Morato Vatovec bo predstavila predsednica Slavističnega društva Trst-Gorica-Videm mag. Majda Kaučič-Baša ob prisotnosti avtorjev.
Gherardo Colombo in Raffaele Tito jutri gosta krožka Miani
Gost Studijskega krožka Ercole Miani bo jutri ob
17.30	v hotelu Savoia Excelsior namestnik državnega pravdnika Gherardo Colombo; srečanja se bo udeležil tudi namestnik državnega pravdnika na tržaškem sodišču Raffaele Tito. Gherardo Colombo, član milanskega tima čistih rok, bo govoril o tem, kar se je v Italiji zgodilo po petih letih od izbruha podkupninske afere. Srečanje bo vodil predsednik krožka Maurizio Fogar.
ŠOLSTVO / DOBRODELNI KONCERT
Jutri v Boljuncu prireditev šole P. Voranca
Prežihove! letos v Dolini
Osnovne Sole poimenovane po koroškem pisatelju Prežihovem Vorancu že dolgo vrsto let gojijo lepo navado, da vsako pomlad znova obnovijo stare stike in potrdijo na predhodnih srečanjih stkana prijateljstva. Ta prijetna srečanja obnavlja tako že vec let zapored sedem osnovnih Sol s Prežihovim imenom, ki so raztresene Cez ves slovenski prostor, kjer živi »Prežihov rod«, kot poje prežihovska himna. To so vsem Pre-žihovcem podarili ravno Slovenci, ki jih od matične domovine ločuje italijan-sko-slovenska državna meja. Besedilo zanjo je namreč napisal zamejski pesnik in pisatelj Boris Pangerc, uglasbil pa jo je zamejski skladatelj Ignacij Ota. Od »Trsta do Prek-murja« se tako s Prežihovim imenom ponaša sedem osnovnih Sol. Pet se jih je za Prežihovo ime odločilo v Sloveniji, pri nas v zamejstvu pa sta se za poimenovanje po Prežihu odločili dve osnovni Soli s slovenskim uCnim jezikom - ena v Doberdobu, druga pa v Dolini.
Vsako leto se mora ena izmed teh Sol izkazati kot gostiteljica vseh ostalih Prežihovcev. Ob teh, običajno majskih snidenjih, se od ene šole k drugi pnejo in gradijo dragoceni mostovi prijateljstva, ki tako mladim, kot že odraslim Prežihovcem plemenitijo in bogatijo njihov vsakdan. Preko njih se med šolniki pretakajo mnogovrstne medsebojne izkušnje, srečujejo se različna mnenja in pogledi, ki se pogosto strnejo v skupna iskanja možnosti za reševanje najrazličnejših problemov, ki pestijo solo tako s te kot z one strani meje. Za učence pomenijo ta snideja soočanje z vrstniki, omogočajo jim pogled v svet, ki je v mno-gocem prav takšen, pa vendar spet povsem drugačen od njihovega. Za naše uCence pa pomenijo ta srečanja še veliko več. Z njimi stopajo v svet svojega porekla, svet, iz katerega prejemajo svoje jezikovne in narodnostne posebnosti. Majska srečanja jim omogočajo, da se s tem svetom seznanijo, da ga spoznavajo, da se ga naučijo ceniti in spoštovati, ker to pomeni, da bodo cenili in spoštovali sami sebe.
Kako pomembna so ta srečanja dokazuje dejstvo, da se bodo Prežihovci v letošnjem šolskem letu sešli že devetnajstič po vrsti. Tokrat pa se naši učenci ne bodo podali kot gosti čez mejo, pač pa se bodo morali sami odrezati kot gostitelji. V letu, ki je tik pred nami, bo namreč dvodnevno Prežihovo srečanje konec maja organizirala osnovna šola Prežihovega Voranca iz Doline. Toda uCenci, njihovi starši in šolniki ne Čakajo pomladi. S pripravami za srečanje se ukvarjajo že vse od začetka
šolskega leta, ko so ustano-vili pripravljalni odbor, ki bo skrbel za brezhibno organizacijo in izvedbo tega lepega tradicionalnega praznika. Odbor sestavljajo šolniki in nekateri starši, z njimi pa sodelujejo seveda vsi starši, ki imajo otroke na tej osnovni šoli, zelo radi pa priskočijo na pomoč tudi tisti, ki so osnovno Solo že zapustili, pa jih na ta srečanja vežejo lepi spomini, s temi pa zavest pripadnosti in povezanosti s Prežihovci.
Dela ne bo vse do srečanja prav gotovo zmanjkalo nikomur, ena poglavitnih skrbi organizatorjev pa so stroški, povezani s pripravo srečanja, torej zbiranje denarnih sredstev. Pri tem vsekakor upajo na razumevanje in pomoč, vendar pa so si tudi sami - tako uCenci, kot starsi in šolniki - krepko zavihah rokave in se dogovorili za vrsto pobud, ki bodo zagotovo prispevale k temu, da se bo srečanje s prijetnimi vtisi zapisalo v spomin tako gostom, kot gostiteljem samim. Tako npr. učenci z učiteljico likovnega pouka že nekaj Časa pridno izdelujejo božične in novoletne voščilnice, ki jih njihovi starši za prostovoljne prispevke marljivo ponujajo prijateljem in znancem. Po voščilnicah pridejo na vrsto drobni okrasni izdelki, za njimi »prežihovske« majice, ki jih bodo prodajali tudi na majenci, kjer bo poleg tega na voljo tudi šolsko glasilo in morda še kaj. Za zbiranje denarnih sredstev pa bodo uCenci in šolniki izkoristili tudi pustovanje.
Ena izmed pomembnih pobud pa je tudi organizacija božičnega dobrodelnega koncerta, ki ga bodo organizatorji priredili jutri, 13. decembra 1996, v občinskem gledališču v Boljuncu. Na njem bodo za uspešno izvedbo majskega srečanja prispevali s svojimi ustvarjalnimi močmi naši najmlajši. Z veliko mero razumevanja in dobre volje sta se vabilu za sodelovanje odzvali Godba na pihala iz Ricmanj s svojim šolskim pihalnim orkestrom in gojenci pripravnice ter Pihalni orkester Breg s svojimi najmlajšimi godbeniki. Preko zvokov svojih instrumentov bodo naši malčki pomagali utrjevati zavest povezanosti in prijateljstva, preko njih bodo sporocah svoje želje in upanje Prežihovcev, da bi ob tej svoji zahtevni nalogi naleteli na čim večje razumevanje in pripravljenost za sodelovanje.
Na koncert so zato prisrčno vabljeni vsi dobro misleci ljudje oziroma vsi tisti, ki »imajo radi prijateljske vezi«. Samo s temi se lahko povežemo v skupnost, ki bo pogumna in aktivna, zdaj in v bodoče, saj nas Čaka še ogromno dela.
V imenu Prežihovcev Majda MihatiC
-__________KRAJŠE VESTI_________________
Iščemo kandidate za 18. Kraško ohcet
V	nedeljo, 31. avgusta prihodnjega leta, se bo v repentaborski občini odvijala 18. Kraška ohcet, ki jo prirejata zadruga »Naš Kras« in domače prosvetno društvo »Kraški dom«. Vse, ki bi se radi poročili na Kraški ohceti vabimo, da se prijavijo do 7. januarja ’97 v uradu turistične agencije »Au-rora« v Ul. Milano 20.
Sporočilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešCa vinogradnike, da je bil rok za predstavitev prijave proizvodnje vina podaljšan, in sicer do 15. decembra. Tisti, ki niso še prijavili proizvedenega vina, se lahko zglasijo v njenih madih v delovnih mah.
Izplačevanje skrutinatorjev
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da bodo od četrtka, 12. decembra 1996 v občinski zakladnici v Nabrežini (Zadružna kraška banka - fil. Nabrežina in Sesljanj izplačevali honorarje za predsednike volišč, tajnike in skrutinatorje, ki so bili zaposleni ob priliki pokrajinskih volitev, ki so bile dne 17. novembra in 1. decembra 1996.
Lestvica pripuščenih kandidatov
Uprava občine Dohna sporoča, da je na občinski oglasni deski objavljena lestvica kandidatov, pripuščenih k pisnima nalogama natečaja za mesto odgovornega urada za vzdrževanje občinske imovine in za zunanje službe - 7. funkcionalna kvalifikacija, ki bosta 12. in 13. decembra tl. Ma lestvici je tudi navedeno točkovanje naslovov.
V	Saležu večer Lovci in Kras
Kulturno društvo RdeCa zvezda iz Saleza prireja jutri, 13. decembra, veCer na temo »Lovci in Kras«. V društvenih prostorih v Saležu bo od 20.30 dalje na sporedu večer z diapozitivi, ki jih je lovec Zvezdan Doljak posnel med svojimi sprehodi v naravo. Namen srečanja je med drugim prikazati občinstvu, da lov ne pomeni zgolj užitka pri ubijanju divjadi, nasprotno, to utegne biti poseben način pristopa do narave, ki je v številnih primerih celo dobrodošel, saj so v odsotnosti volkov in risov ter premajhnemu številu ptic ujed v naših krajih prav lovci tisti, ki skrbijo za omejevanje števila divjih živali kot so npr. sme, divji zajci, itd., ki bi se v nasprotnem primeru utegnili preveč razmnožiti. Na večera bo nastopil še lovski pevski zbor »Doberdob«, ki bo pod vodstvom Janka Simonete zapel vrsto narodnih pesmi o temi lova, ljubezni in narave; na sporedu bodo pesmi U. Vrabca (Pozdrav), F. Venturinija (Lovska, Nocoj pa, oh, nocoj), V. Fabianija ( V gozdu) in še marsikatera druga. Ljubitelji lova, narave in zborovskega petja so še posebej toplo vabljeni.
MIA
Miklavževanje v Lonjerju
Prebivalci Lonjerja in okoliških vasi so se kar dobro odzvali na vabilo KD Lonjer-Katinara, ki je prejšnji teden priredilo Miklavžev knjižni sejem. Mnogo ljudi je ob tej priložnosti obiskalo lonjer-sko društvo, posebno veliko število malčkov pa se je zbralo v petek, da bi se tudi letos srečalo z Miklavžem. Takšne pobude, ki so sad želje do aktivnosti pretežno mladih elanov lonjerskega kulturnega društva, obetajo plodno prihodnost kulturne dejavnosti v Lonjerju, čeprav ogroža to vas marsikateri zunanji dejavnik. Tako potekajo sedaj v Lonjerju priprave na celodnevno pobudo, ki je tudi namenjena otrokom iz vrtca in osnovne šole. To je namreč tradicionalni Otroški direndaj, ki bo predvidoma 22. decembra. To bo dan posvečen igri, fantaziji in zabavi otrok.	(JPc)
Italijanska zbora v KD Grbec
KD Ivan Grbec iz Skednja je priredilo svojim članom in prijateljem lepega petja prijeten nedeljski večer, na katerem sta kot gosta nastopila dva italijanska zbora: mešani pevski zbor Silvulae Cantores, ki ga vodi Giuseppe Botta, in zbor Asso-ciazione corale R.M. Rilke iz Devina, ki ga vodi Barbara Corbatto. Oba sta na večeru zapela vrsto pesmi, med te je zbor iz Devina vključil tudi slovensko nabožno pesem »Zdrava Marija«. Goste je v imenu društva pozdravila predsednica Devana Černič, ki je poudarila pomen takšnih medsebojnih srečanj, ki lahko na tem območju samo krepijo pevsko kulturo in utrjujejo željo po medsebojnem sodelovanju in dobrem sožitju. N.L.
Koncert nabrežmske godbe
Godbeno društvo Nabrežina prireja, kot vsako leto ob tem času Koncert ob zaključku leta. Prireditev bo v nedeljo ob 16.30 v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini. Godba, ki jo vodi Sergio Gratton in šteje nad 40 godbenikov, bo izvedla lep in zanimiv program znanih opernih arij, melodij za saks, potpouri znanih melodij in še vrsto božičnih melodij raznih avtorjev. Nastop domaCe godbe je za domačine, pa tudi za ljubitelje glasbe vedno lep dogodek, saj jih povezuje s predprazničnim razpoloženjem, pa tudi s poslušanjem skladb, ki jih bo izvajal ansambel domačega godbenega društva.	N.L.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
12. decembra 1996
IVANKA
Sonce vzide ob 7.54 in zatone ob 16.40 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob 9.09 in zatone ob 19.00.
Jutri, PETEK,
13. decembra 1996 LUCIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1017,5 mb narašča, veter 16 km na uro vzhodnik, vlaga 62-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Kri-stian Kuruz-Jerkovic, Chiara Mis, Gianluca Mu-nitello, Ksenja Daneu, Alessia Giassi.
UMRLI SO: 75-letni Augusto Cuzzit, 81-letna Emilia Gregori, 92-letna Maria Razloznik, 90-letna Gemma Fonda, 75-letni Vinicio Kodrič, 86-letna Erma Spolaor, 75-letna Rita Bisiacchi, 73-letni Bruno Zuban, 81-letna Palma Mazzaroli, 69-letni Luciane Bellian, 72-letna Aure-lia Balbi, 82-letna Marghe-rita Puntari.
CJ LEKARNE
Od PONEDELJKA, 9. do SOBOTE, 14. decembra 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje
-	Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
UL Dante 7 (tel. 630213).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure.
-	tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
J PRIREDITVE
SKLAD MITJA CUK
prireja pod pokroviteljstvom dežele Furlanije - Julijske krajine V PRIČAKOVANJU BOŽICA v Marija-nišCu na Opčinah. Do 15. t.m. ogled treh razstav: razstava otroških in mladinskih knjižnih izdaj iz Furlanije-Julijske krajine v slovenščini in slovenskem narečju, razstava umet-niško-obrtniških izdelkov Vzgojnozaposlitvenega središča Mitja Cuk in razstava ob peti obletnici revije Škrat vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. ure. Do 19. decembra v sejni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah je odpr-
ta likovna razstava ALEKSANDRA STARCA. Urnik: vsak dan razen sobote od 10. do 12. ure, ob delavnikih od 17. do 19. ure. Danes, 12. t.m., ob 20.30 koncert: na klasično kitaro igra Marko Feri, sodeluje mezosopranistka Martina Feri.
SKD PRIMOREC -TREBČE vabi na ogled posnetkov vaških prireditev in 50-letnice postavitve spomenika NOB v Trebčah danes, 12. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu. Predvaja Marjo Kralj.
KD SLOVAN priredi danes, 12. t.m., ob 20. uri v prostorih Gozdne zadruge predavanje z dia Bruna Križmana ALLAH A KB AR
- potovanje po Iranu. Vabljeni!
HOČEMO vedeti: spoznamo preteklost, da razumemo sedanjost in načrtujemo bodočnost. Mladinska komisija pri tržaškem SKGZ vabi vse mlade na veCer z naslovom ZAMEJSKO POVOJNO GOSPODARSTVO: okvir povojnega obdobja, privatna iniciativa, nastanek, razvoj in kriza organiziranega gospodarstva. Sodelovali bodo: Vojko KocjanCiC, Aleksander Pertot in Boris Siega. Predavanje bo danes, 12. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20, nad NSK).
. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE toplo vabita na koncert iz niza TAKO PA MI POJEMO jutri, 13. t.m., ob 20.30 v Luteransko-evan-gelicanski cerkvi (Trg Panfili). Dogodek bosta oblikovala: oktet VRTNICA iz Nove Gorice, Primorski akademski zbor VINKO VODOPIVEC iz Ljubljane.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst, Gorica, Videm, IRRSAE Furlanije Julijske krajine vabita na predstavitev učbenikov slovenščine Morato -Abram - Sandalj - Sosič GREMO NA POŠTO Jelka Morato - Vatovec VESELO V SLOVENŠČINO jutri, 13. t.m., ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Knjigi bo predstavila predsednica Slavističnega društva mag. Majda Kaučič - Baša ob prisotnosti avtorjev.
Prisrčno vabljeni na DOBRODELNI BOŽIČNI
KONCERT, ki ga prirejajo starši, uCenci in učitelji osnovne šole P. Voranca iz Doline jutri, 13. t.m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: gojenci pihalnega orkestra Breg iz Doline in šolski pihalni orkester Godbe na pihala Ric-manje.
SLOVENSKI KULTUR-
NI KLUB ( Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 14. t.m. na drugo srečanje iz sklopa posvečenega odkrivanju Rusije. Na sporedu bo predvajanje	filma
“Življenje in neobičajna dogodivščina vojaka Ivan Conkina". Uvodno besedo bo podala Nadja Roncelli ob 18.30.
ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v soboto, 14. t.m., ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah 6. BOŽIČNO REVIJO. Sodelujeta MePZ Primorec-Ta-bor (vodi Matjaž Scek) in dvojezični zbor iz Celovca (vodi Edi Oraže). Vabljeni!
PD MACKOLJE vabi v soboto, 14. t.m. na veCer “ ZA PREŽIVETJE PRIMORSKIH SLOVENCEV POD FAŠIZMOM”. Dokumentarec o arhivu zbora svečenikov sv. Pavla bo predstavil mag. Egon Pelikan. Pričetek ob 20. uri v Srenjski hiši v MaCkoljah. Toplo vabljeni!
ZDRUŽENJE "Starši skupaj" priredi v soboto, 14. in nedeljo, 15. t.m. razstavo in prodajo raznih ročnih izdelkov, ki bo v prostorih Stadiona 1. maj pri Sv. Ivanu. Razstavo
bodo odprli v soboto ob 9-uri; odprta pa bo do 13.3° in od 15. do 22.30 ter v nedeljo od 9. do 19. ure. Vabljeni starši in na sploh ljubitelji naših mladih, da si razstavo ogledajo, da pa z nakupom lepih rodnih izdelkov pomagajo Združenju pri njegovl dejavnosti.
SKD GRAD prireja v društvenih prostorih v Banih TRADICIONALNO BOŽIČNO RAZSTAVO z izdelki Clavdia Clarij3’ Alenke Sosič in §■ Zdenke. Urnik odprtja razstave: v nedeljo, 15. decembra od 16. do 20. ure in v soboto, 14. decembra od 17. do 20. ure.
SLOVENSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST v Rojanu in Slovenska glasbena šola - koncertna pobuda Rojan vabita na 4. glasbeno srečanje mladih, ki bo v nedeljo, 15. t.m., ob 17-uri v Marijinem domu v Rojanu v Ul. Cordaroli 29. Nastopili bodo Beatrice Zonta, Tatjana Jercog. Tinkara KovaC, Erika Bu-zeCan, Marko Stoka, Paolo Beiribi in Adam Selj' Vstop prost!
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI v nedeljo, 15. t.m., ob 16' uri odprtje razstave pisem, razglednic, fotografij in dokumentov bivših internirancev v italijanskih zaporih in konfinacijL Slovencev v posebnih bataljonih. Uvodna misel Aleksij Kalc. Nastop zenskega in MePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča ter recitatorjev.
ANPPIA, VZPI-ANPI in ANED vabijo v nedeljo. 15. t.m . ob 15. uri na opensko strelišče na svečanost ob 55-letnicl usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu. Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta Duško Kalc in Giorgio Marži, predsedovala bo Kostanca Filipovič, sodelaval bo zbor MoPZ Tabor, vodi Aleksander Sluga.
RADIJSKI ODER vabi na ogled igre Alojza Rebule SAVLOV DEMON, ki jo bo izvajalo KUD Selca nad Škofjo Loko in ki bo v nedeljo, 15. t.m., ob 17.30 v Marijinem domu v Ul. m' sorta 3. Vabljeni!
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na ZAKLJUČNI KONČEK1 1996 v nedeljo. 15. t.m-ob 17. uri v gledališču !■ Prešeren.
OBČINSKA KNJIŽICA V SALEŽU obvešča, da bo KNJIŽNI SEJEM odprt do vključno 20. t.m. 0 torkih in petkih od 16. o 19. ure.
SKD VIGRED prireja BOŽIČNI SEJEM KNJIG 1^ ROČNIH DEL v društve' nih prostorih v Sempolaj v petek, 20., v soboto, 2 -v nedeljo, 22. in v P°ne, deljek, 23. decembra 0 18. do 20. ure.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v
TRSTU vabi na TRAUJ CIONALNO NOVOLEi NO DRUŽABNOST, ki h v petek; 27. decernh
1996, ob 17.30 v gosti11 Sadoc v Prečniku-tošnja družabnost bo P svecena 25-letnici de vanja društva. Soorgam g torji srečanja so tudi za vojnih invalidov N ’ Združenje aktivistov os bodilnega gibaINanrno Tržaškem in P°dP°raffl društvo Rojan. Progr®1 predvideva nastop mo j, ga pevskega zbora \ • v , nik iz Doline, ansambla Long Zlunk, zadnje v _ pa nam bosta V0™** seveda - Vanča m l°n^. Sporočamo vsem, kj se
lijo udeležiti družabn
da je letos število i omejeno. Zato je m° s0 vstop samo z vabili. y na razpolago na se e 5t Ul. Cicerone 8/b, teh 360072 - 360324. Za udeležence je možntL,ed-tobusnega prevoza, ba KRUT - Trst.
TRST
Četrtek, 12. decembra 1996
& Slovensko Stalno Gledališče
BORIS KOBAL
AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI
Krstna uprizoritev, režija BORIS KOBAL
V nedeljo,	15. t. m., ob 16. uri
v sredo,	18. t. m., ob 20.30
v petek,	20. t. m., ob 17. uri
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
uas prisrčno uabi na predstauitev knjige
MIRANA KOŠUTE
KRPANOVA SOL
ki bo v torek, 17. t. m., ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani
knjigo in avtorja bo predstavil akademik CIRIL ZLOBEC Odlomke iz knjige bo bral igralec VLADIMIR JURC Uvodne zvoke bo podal kitarist MARKO FERI
vabi na
odprtje razstave in predstavitev monografije
m&BANA GH OMA
jutri, 13. t. m., ob 18.30 v Tržaški knjigarni
Umetnika bo predstavil JOŽE HUDEČEK sodeluje kitarist MARKO FERI
KINO
ARISTON - Dvorana re-zervirana. Jutri: 16.00, l8-00, 20.00, 22.15 »Anco-ta vivo«, i. Bruce VVillis.
EXCELSIOR - 17.30, ~0.00, 22.30 »Michael Col-ntts«, r. Neil Jordan, i. Liam Neeson.
ekcelsior azzurra
' 17-25, 19.50, 22.15 »Ma-,arne Butterfly«, r. Frede-tlc Mitterrand.
ambasciatori
15.30, 17.10, 18.50, 20.30, “2.15 »H gobbo di Notre name«, prod. Walt Disney NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20. 20.15, 22.15 »II pro-,®ssore matto« i. Eddie Murphy.
NAZIONALE 2 -16.15,
18-	15, 20.15, 22.15 »Lo ?Pecchio della memoria«, ’■ Ray Liotta, Linda Fio-tentino.
NAZIONALE 3 - 17.00,
19-	30, 22.00»Sleepers«, i. °rad Pitt, Dustin Hoffman, Robert De Niro, Vittorio bassman. '
NAZIONALE 4 - 16.15, 18T5, 20.15, 22.15 »Mi ®Qoppi0 in 4«j i. Michael keaton, Andie Mac-Uotvell.
MIGNON - 16.00 -Z00 »Susanna cameriera perversa«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
i8-15, 20.20, 22.00 »Train-®Potting«, prepovedan mladini pod 14. letom.
ALCIONE -	18.00,
P-10, 22.15 »Jude« r. Mi-pael VVinterbottdn, i. Ch-tstopjjgr Ecclestone, Kate winslet.
^OHISTVO Konam
JioVblc
TRST- Ul. S. Cillno 38 Tel. 54390/Fax 350150
jJUdaja po polovični ce-do izčrpanja zaloge: nevne sobe, omare, se-sžne garniture in drugo Pohištvo.
Pohitite!
LUMIERE - 16.00 »La frontiera«, r. Franco Giral-di, i. Raoul Bova; 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica.
□ OBVESTILA
DRUŽBENO politično društvo Edinost vabi na predavanja z naslovom “Pravica do rabe slovenskega jezika" jutri, 13. km., ob 20.30 pri Sv. Ivanu - KD Škamperle in v petek, 20. t.m ., ob 20.30 v Zgoniku - Kulturno društvo.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA sklicujejo REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo, 15. t.m.i ob 10. uri v Kulturnem domu na Proseku.Vabljeni!
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje XX. REDNI OBČNI ZBOR v nedeljo, 15. t.m., ob 9. uri v Kongresnem srediSCu Tržaškega velesejma, P.le de Gasperi 1. Dnevni red: 1. otvoritev, 2. izvolitev predsedstva občnega zbora, 3. poročilo predsednika SKGZ, 4. izhodišče za prenovo Zveze (predstavitev), 5. razprava, 6. volive, 7. razno.
VSI 30-LETNIKI (letnik 1966) nekdaj in sedaj bivajoči v zgoniski občini se dobimo v petek, 20. t.m., ob 20. uri v gostilni v Zgoniku. Potrdite Vašo prisotnost do 19. t.m. na tel. St. 229123 (gostilna Zgonik).
ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ prireja SILVESTROVANJE: večerja, ples, sreColov, tombola, nagrajevanje najboljše torte. Rezervacije na tel. St. 51377 med 10. in 13. uro ter od 17. do 20. ure do 27. t.m.
KROŽEK BRIN prireja v nedeljo, 15. t.m., ob 11. uri na Kržadi v Križu BOŽIČNICO. Sodelujejo Sole in vaška pevska zbora. Vabljeni!
■talijanski proizvajalec
električnih kablov iz PVC-ja za nizko in srednjo napetost
išče
'2kušene predstavnike za slovensko tr2išče, ki imajo stike tudi s hrvaškim in ?°sanskim troom. Zaželieno je znanje 'talijanščine.
Pismene ponudbe pošljite na
ICE
Ulica Genova 9 - TRST Fax 0039-40-364258
SKD I. GRUDEN Nabrežina
prireja pod pokroviteljstvom Zadružne kraSke banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo
KAMEN..«
v: Razstava kamnitih izdelkov
14. in 15. decembra 1996
URNIK: sobota, 14. decembra, od 17. do 20. ure Nedelja, 15. decembra od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure v
župnijski dvorani sv. Roka v Nabrežini center
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO
vabi člane in prijatelje na
DRUŠTVENI VEČER
s predvajanjem diapozitivov o komaj minuli izletniški sezoni Srečanje bo v Prosvetnem domu na Opčinah
danes, 12. decembra, ob 20.30
H ŠOLSKE VESTI
RAVNATELJSTVO DTTZG Žiga Zois vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo na podružnici za vse razrede trienija A in B sekcije danes, 12. t.m., ob 17. uri.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM frezo Pasqua-li 991,	21 k.s., s
priključki. Cena po dogovoru. Tel. St. 229264 večernih urah.
PRODAM zazidljivo parcelo 900 kv. m med Devinom in Nabrežino. Tel. v veCernih urah po 20. uri na St. 566239.
PLOČEVINASTI box za
pospravo orodja po zmerni ceni isce Sklad Mitja Cuk. Tel. v uradnih urah na St.
212289.
DAJEM v najem stanovanje v Ul. Del Botro, pogled na morje, dve sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, box avto. Tel. st. 410476.
38-LETNA ženska s končano srednjo ekonomsko Solo sprejme delo kot gospodinjska pomočnica ali prevzame skrb za Starejšo osebo potrebno posebne nege. Tel. St. 040/810695 ob uri kosila.
SEM 21-letno dekle, študentka, delavna in natančna. Nudim pomoč v gospodinjstvu starejšim osebam ali družinam z majhnimi otroki. Tel. St. 0038667/64546.
ISCEM delo za pomoč v gospodinjstvu v Trstu ali okolici. Tel. St. 0038666/567041.
POTREBUJETE hišno gospodinjsko pomočnico enkrat ali večkrat na teden v Gorici ali okolici? Tel. St. 0481/22246.
PRODAJAM božične smreCiCe vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 (zraven goriskega pokopališča). Tel. St. 0481/21227.
KOKOŠJA farma Srečko TomsiC - Sovodnje prodaja kokosi. Tel. St. 0481/882064 v veCernih urah.
SNEŽNOBELO mucko ali oranžnega mucka dobite, Ce pokličete na tel.St. 828859.
DAJEM v najem parkirišča v samem centru Opčin. Tel. St. 212735.
PUBLEEST - obvestilo
Pri ponudbah s šifro, predvsem delovnih, nudi Publiest edino poštni servis sprejemanja, zalo ne jamCi odgovora oglaševalca. Priporoča se tudi, da zainteresirani navedejo vedno na kuverti ŠIFRO in pošljejo ponudbe po navadni pošti in NE PRIPOROČENO (Raccomandata).
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka
OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUESr-Ut. Valdirivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697
Včeraj, 11. t.m. je praznovala na Proseku svoj 90. rojstni dan
Marija Cibic
Vse najlepše ji želijo
hčere Mirka, Anica in Marija z družinami ter ostalo sorodstvo
PROFESOR inštruira matematiko, fiziko in kemijo. Tel. St. 568665 ali 033864/57283.
ŠTUDENTKA nudi pomoč pri učenju osnovnošolcem in srednješolcem. Tel. St. 228382.
SLAVKO IN MAGDA Škerlj, Zgonik 15/A sta odprla osmico. Vabljeni!
OSTROUSKA - Zagradec 1 odpira kmečki turizem.
OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci St. 22.
OSMICO je v Borštu odprl Danjel Glavina. Vabljeni !
OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak iz Brise.
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Ob torkih in sredah zaprto.
V MEDJI VASI St. 16 je odprta osmica pri VValterju in Nadji. Točita belo in Črno vino ter nudita domač prigrizek.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti dragega Erminia Sullini darujejo žena Norci in hčeri Livia in Marta z družinama 100.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Pavle Tul daruje Alojzija Olenik 30.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na dragega Marjana, ob 10-letnici smrti, daruje teta Mara Pertot 100.000 lir za vezenje rut barkovljanske noSe.
Namesto cvetja na grob Justa Žerjala darujeta Savina in Ervin 20.000 lir za Skupnost Družina OpCine.
V	spomin na našo drago mamo Darino Sedmak vd. Caharija darujeta Miranda in Tamara 300.000 lir za zbora Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Marie Zollia por. Mersig darujejo Anica, Aljoša in Alessio 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
Ob 3. obletnici smrti dragega Odona Sedmaka daruje družina 50.000 lir za MPZ Vesna in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na vnuka Uroša daruje Karla Cossut-ta 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Vladimirja Colja daruje sestra Mar-gherita 100.000 lir za na-brežinsko cerkev.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
vabi na
TRADICIONALNI KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA
ki bo v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini
V	spomin na Alberta Stoka daruje Lidija Štor
100.000	lir za Sklad za župnijski dom Andrej Zink na Opčinah.
Ob prazniku rojstnega dne daruje Marija Lizzi
50.000	lir za Zadrugo Ban. Namesto cvetja na grob
tete Polde darujejo Dreja, Antek in Manica z družinami 150.000 lir za KD Igo Gruden Nabrežina.
Namesto cvetja na grob prijateljici Josipini Sisko-vic daruje Ida Kufersin
40.000	lir za TPK Sirena,
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev in
20.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Gigija Paulina darujejo Marija, Radovan in Danica Semec
50.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Gigija Paulina darujeta Bruno in Neva 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Prečniku.
V	spomin na mamo Josi-pino SkoCaj darujeta Tatjana in Oskar 100.000 lir za KRUT.
V	spomin na Josipini SkoCaj daruje družina LukaC 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
Namesto cvetja na grob Fulvia Bova darujeta Eda in Luciana 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Emo Bunc darujeta Eda in Luciana
20.000	lir^za DPZ Vesna.
V	spomin na mamo in nono Poldo Gruden daruje hčerka Vera z družino
100.000	lir za Sklad DorCe Sardoč, 100.000 lir za SKD Igo Gruden in 100.000 lir za Sklad 1. maj.
V	spomin na drago Emo Bunc daruje Ida Puric z družino 50.000 lir za DPZ Vesna.
Za obnovitev strehe ba-novske cerkvice daruje LiCe Krevatin 50.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti Morena Malalana daruje N.N.
30.000	lir za obnovitev strehe banovske cerkvice.
Namesto cvetja na grob Marije Glavic daruje Olga Ban 20.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
Za vselej nas je zapustila naša draga mama, sestra, nona in pranona
Marija Husu vd. Puntar
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga.
Žalostno vest sporočajo sin Luči z ženo Ido, sestra Ivanka, vnukinji Nadja in Silvia, pravnuki Selenia, Matija in Melanie ter ostalo sorodstvo
Posebna zahvala dr. Petru Starcu in dr. Cvetu Ukmarju.
Prosek, Adelaide,
12. 12. 1996
10.12.1980	10.12.1996
Preteklo je 16 žalostnih let, odkar te ni več med nami naša draga
Gizela Bucik
V spomin
mož Rafko, sestra Olga, sinova in hčerka z družinami
Trst, 12. 12. 1996
Po pogrebu sporočamo, da nas je nenadno zapustila draga mama, sestra in nona
Etka Puntar vd. Križnič
Žalostno vest sporočajo žalujoči hčerki Marinka in Alenka, sin Andrej ter brat Danilo z družinami
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali.
Opčine, Prosek,
12. 12. 1996
Ob izgubi drage sestre Marjetice se žalovanju svojcev pridružuje brat Danilo Puntar z ženo Li-vijo, hčerami Marjetico, Melito, Miro in Marijo in zeti Pinom, Aleksom, VValterjem ter vnukoma Martinom in Jakobom
Ob izgubi drage mame E tke Puntar vd. Križnič izrekata družini Križnič iskreno sožalje
družini Andrej in Danilo Daneu
Ob izgubi drage mame in none Etke Puntar vd. Križnič izraža občuteno sožalje sinu Andreju in vnukinji Johani ter ostalemu sorodstvu
Jadralni klub Cupa
Ob izgubi drage mame gospe Etke izrekajo občuteno sožalje Andreju in ostalim sorodnikom
družine Ferluga, Furlani, Gantar, Manola, Volčič in Žerjal
Ob izgubi drage mame sočustvujejo s Križniče-vimi
družini Kraus in družina Franco
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš dragi
Srečko Šuman
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v Skedertjsko cerkev.
Žalujoči Zena Sabina, sinova Sergij z Manuelo in Dani z Nevenko, sestre Mira, Darinka in Marija z možem Eziom, vnukinja Tamara,
svakinja Elvi ter ostalo sorodstvo
Trst, 12. 12. 1996
Ob smrti Rudolfa Škabarja izreka župnijska skupnost Repentabor iskreno sožalje ženi Slavi in hčerki Mileni z družino
Ob boleči izgubi mame D arine Kuret izreka izreka globoko sožalje prizadeti družini
SKD Slavec
Mirno je zaspala naša draga žena in teta
Milka Grgič vd. Kralj
Pogreb bo v soboto, 14. t.m., ob 11.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče.
Žalostno vest sporočajo Nino, nečakinja Marija, Edvin, Suzi, Renato, Marina in Paolo ter ostalo sorodstvo
Trst, Krmenka,
12. 12. 1996
(Pogrebno podjete Zimolo)
Sporočamo, da je na Brezmadežno spočetje v Gospodu zaspal
dr. Jakob Kandut
Za dragim žalujejo žena Hilda, sin Marko, hčerka Mirjam z Marjanom, malim Gregorjem in Robijem ter ostalo sorodstvo
Pokop žare bo v soboto, 14. t.m., ob 14. uri v Ukvah.
Kdor želi počastiti spomin pokojnega, naj namesto cvetja, daruje v dobre namene.
Trst, 12. 12.1996
Ob težki izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje Marku Kan-dutu in družini
uslužbenci Infordate
Zapustil nas je naš dragi mož, oče in nono
Viktor Carli
Pogreb bo v soboto, 14. t.m., ob 10. uri iz kapelice v Ul. Costalunga v borštansko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Angela, sinova Boris in Silvan z ženo, vnuka Dean in Samuel, brat Angel ter drugo sorodstvo
Boršt, Log, 12. 12. 1996
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Uprava in uslužbenci občine Dolina izrekajo iskreno sožalje kolegu Borisu in družini ob bridki izgubi dragega očeta
SPREJEM OSMRTNIC
a od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-!ax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
V PRIREDBI ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV_
Uspeh revije »Pesem bodi naših src odmev«
V Kulturnem domu v Trstu je nastopilo trinajst zborov
Letošnja zborovska revija Zveze, ki se je odvijala v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 1. decembra, je bila lepa in zanimiva do konca, čeprav je trajala skoraj tri ure. Zanimiva zaradi sporeda, ki je obsegal izvirna dela avtorjev, kakor so Gallus, Lajovic, Kogoj, Vodopivec, Nedved, do naših Vrabca, Maliča, Hareja; veliko ljudskih pesmi, ki so jih priredili ali harmonizirali Gobec, Pahor, Marolt, Adamič, Krek, Jež do najmlajših Lavrenčiča in Copija, kar je prav, ker narodne pesmi odsevajo, kakor pravi David Doktorič, dušo naroda in njegovo usodo skozi stoletja in je zato njihova prisotnost posebno potrebna v mejnih deželah. V drugem delu nam je pela Molitvena skupina Shalom, ki se posveča ob petju tudi molitvi in premišljevanju. Njen nastop je imel svojstven značaj s skladbami z duhovno vsebino in z všečnimi, umerjeno popevkarskimi predvajanji po načinu Gačnika in Cerarja. Njeno delo je skupinsko; ni pravega dirigenta, vodijo jo izmeno-
ma člani skupine. Uči jih s. Karmen Koren. Prvič sem slišal Saj te rad imam, ki jo je zložil Bojan Žafran kot interpret celotne skupine. Novost na koncertu je predstavljala skupina deklet, ki je nastopila pod vodstvom Tamare Stanese z začasnim imenom Tržaški dekliški zbor. Gre za pevke s študijem solopetja ali instrumenta, večidel z dolgoletno pevsko prakso, čeprav so še tako mlade. Predvidenih je bilo 14 zborov. Dan pred nastopom je zbor Skala odpovedal zaradi bolezni pevcev. Tržaški publiki so se predstavih: prenovljeni moški zbor Fantje izpod Grmade, ki je sredi leta slovesno praznoval
30-letnico delovanja. Njihovo lepo petje s tenkočutno interpretacijo neobičajnega programa z deli Engel-berta Logarja je bil pravi vod v letošnjo revijo zborov.
Relativno nova vokalna skupina Resonet se še ni zadosti trdno zasidrala zaradi zamenjave, pevcev in malo številne sestave, vedno v nevarnosti, da kak glas ostane brez zadostne opore. Skoda. Lani je Skupina dosegla izvrstne pevske uspehe.
Dekliški zbor Vesna razpolaga s prijetnimi in izvežbanimi glasovi, ki sestavljajo urbano in gibko pevsko telo. Pod vodstvom Bogdana Kralja je zbor podal nekaj zanimivih primerkov ljudske pesmi iz slovenskega obrobnega prostora: iz Čedada, iz Bile v Reziji in iz Prekmurja.
Moški zbor Novega s. Antona je pripravil spored pesmi z globoko pesniško in človeško vsebino. Njihov nastop je potekal v znamenju slavja ob podelitvi Gallusovega odličja zborovemu dirigentu. Na koncu izvajanja je namreč podpredsednik
Zveze kulturnih organizacij Slove-, nije Danijel Božič izročil Gallusovo listino Ediju Racetu za njegovo dolgoletno, požrtvovalno in uspešno zborovodsko delo na Tržaškem, kakor piše v utemeljitvi. Prvi del revije zborov je zaključil že predstavljeni Tržaški dekliški zbor, ki je s svojimi žlahtnimi glasovi in lepo podanim in miselno izbranim sporedom navdušil 'občinstvo.
Na začetku drugega dela je Dušan Jakomin, predsednik Duhovske zveze in dolgoletni član vodstva Zveze, predstavil zbornik Glas naših zborov, ki prikazuje stanje in delovanje cerkvenih zborov na celotnem
tržaškem ozemlju, od Stivana do Ko-lonkovca, Strmarja, Korošcev. Po njegovi zgoščeni in konkretni predstavitvi je pel Mešani pevski zbor Mačkovlje pod vodstvom Iva Lešnika. Pel je čisto, ubrano, s prijetnim zvokom. Na sporedu so imeli tudi pesem Venci beili, klasika prirediteljev slovenskih narodnih pesmi Franceta Marolta. Dekliški zbor Devin se je predstavil kot solidno pevsko telo z lepimi glasovi, ki so izvedli zanimiv in pester spored. Za barkovljanski pevski zbor lahko rečem, da je škoda, da ta zbor ne vadi stalno in nastopa pogosteje, že zaradi narodnostno izpostavljenega kraja, kjer deluje. Skoda za dragocen glasovni material, ki ostaja neizrabljen. Mešani zbor Repentabor je izvedel tri nelahke priredbe slovenskih ljudskih Jakoba Ježa. Zbor je marljiv in discipliniran, a morda še nepripravljen za primemo izvajanje kar treh zahtevnih Ježevih skladb. Jež je dober glasbenik; vprašljivo je, ali kaže toliko drobiti in spet sestavljati koščke narodnih pesmi, da je nevarno, da pesem izgubi svojo izvirno podobo, kakor jo je ustvaril narod. Mešani zbor Hrast je še posebej znan, ker se po zaslugi svojega dirigenta Hilarija Lavrenčiča loteva tudi zahtevnejših nalog, je za nastop v Trstu pripravil dve ljudski v priredbi samega Lavrenčiča in A. Srebotnjaka in prelepo Pomladni spev Antona Lajovca, emenentne osebnosti v zgodovini slovenske glasbe s posebnim umetniškim profilom, ki ga zadnje čase, žal, malo slišimo s koncertnih odrov. Tokrat je zbor vodil Alessan-dro Radetič. Medlejša tržaška izvedba dobrdobskega zbora je bila morda sad malo akustičnega prostora, če nimaš pravega mesta na odru, ali ne-razpoloženja. Zborovsko revijo Zveze cerkvenih zborov za leto 1996, enaintrideseto po vrsti, je sklenil Mešani zbor Igor Gmden, discipliniran, pripravljen, pozoren v svojem programu za glasbene pojave na Slovenskem, da je izvedel tudi znamenito Nazaj v planinski raj Antona Nedveda, ki se ga letos spominjamo ob stoletnici smrti. Zbor je vodila Bojana Kralj.
Na začetku je pozdravil predsednik Zveze in spregovoril na pevski reviji kot o prazniku slovenskega petja in poveličanju slovenske pesmi, posebej narodne, ki je bila v tej ali oni obliki bogato zastopana v revijskem programu. Izvajalce in spored je .prikupno predstavljala Marta Mamolo.	Z. H.
GLEDALIŠČE / DE BENEDETTI: NE POZNAM lEvSj
Krepka doza optimizma
Prepričljiv nastop Laurette Masiero
Tržaško Ljudsko gledališče La Contrada se ta konec tedna predstavlja z drugo predstavo v lastni produkciji za letošnjo sezono, in sicer z lahkotno komedijo Non ti sonosco piu (Ne poznam te več) Alda De Bendettija, italijanskega avtorja, ki je bil zelo popularen med obema vojnama, dokler ga niso italijanski rasistični zakoni prisili k molku. Po vojni so se njegova dela spet vrnila v gledališča, in to ne samo v italijanska, saj je leta 1964 prejel posebno nagrado kot na tujem najpogosteje uprizorjeni italijanski avtor. Njegov lahkotni slog, njegovi simpatični junaki, ki živijo v svetlem optimističnem svetu, v katerem je prostora le za nežne srečne težave in ljubezenske zaplete in ne pozna vulgarnosti, je poleg tega zaznamoval tudi italijansko kinematografijo, saj je bil Debedenetti avtor scenarijev za številne, prav tako uspešne filme.
Komedija Non ti cono-sco piu iz leta 1932 pripoveduje o mladi ženi Luisi, ki nekega dne ne prepozna več svojega moža Paola, temveč misli, da je poročena z zdravnikom, ki ga je obupani soprog poklical na pomoč.
Situacija seveda povzroči ničkoliko nesporazumov, ko mora ubogi mož prevzeti vlogo soprogine-ga prijatelja, zlasti še ko nepričakovano pride na obisk Luisina teta iz Anglije, ki pravega Paola ni še nikoli videla: družinski prijatelj ji je tako všeč, da ga izbere za ženina svoji hčeri. Vse to prikazuje Aldo De Bene-detti z lahkotno eleganco, dialogi so zabavni in nikoli banalni, zaplet je učinkovit, vsi liki so prikazani z dobrodušno simpatijo tudi takrat, ko vzbujajo smeh, njihovi značaji pa so skladno zgrajeni.
Režiser Patrick Rossi-Gastaldi zvesto upošteva okolje, v katerega je avtor postavil svoje delo. To se odraža v rafinirano elegantni sceni Sergia D’Osma in lepih kostumih Fabia Bergama, ki skladno ponazarja bogato meščansko okolje tridesetih let. V tem odmaknjenem, nekako pravljičnem svetu se Luisine in Paolove prigode zazdijo povsem stvarne in logične, tako da gledalci z zanimanjem sledijo razvoju do srečnega konca.
V predstavi nastopa Lauretta Masiero, ki je v svoji petdesetletni igralski karieri izoblikovala
nič koliko briljantnih vlog. V Debenedettovi
komediji je teta iz Anglije, avtorica sentimentalnih ljubezenskih romanov, ki gospodovalno ureja življenje bližnjih po svoji uvidevnosti; v zabavni interpretacij1 Laurette Masiero njen lik resnično zaživi, tako da se zdi, da je tako teto vsakdo izmed nas srečal vsaj enkrat v življenji1' Orazio Bobbio z njem svojsko uglajenostjo nastopa v vlogi moža Paola, ki se mora nebogljeno vdati v ženino »norost«.
Riccardo Peroni je učinkovit v vlogi zdravnika, ki se na začetku s profesionalnim navdušenjem spopade z redko dušeno boleznijo, počasi pa 8® prevzame vloga moža, k1 mu jo vsilijo okoliščin®’ tako da na koncu z ljubosumnostjo gleda na Paolove poskuse, da o ga Luisa spet prepoznala. Mlada Micol Pambi®" ri pa je Luisa, ki 5
svojim nepričakovanim
vedenjem	spravl
življenje vseh iz uteče nega tira. V manjših vlo gah, ki se skladn0 spajajo v celovito zasno vo predstave, nastopa) še Paola Bonesi, Mar1® Grazia Plos, Adriano p1 raldi in Michela Cadel-
(hov)
PREJŠNJI ČETRTEK / NA POBUDO KOSOVELOVE KNJIŽNICE
PIRAN
Srečanje sežanskih otrok z Galebom
Mladinsko revijo Galeb, ki izhaja v Trstu prav gotovo poznajo vsi Slovenci, ki živijo v Italiji, manj pa poznajo to lepo revijo v Sloveniji. Kosovelova knjižnica je v četrtek, 5. decembra predstavila revijo svojim bralcem - pravzaprav so se ustvarjalci Galeba predstavih številnim, predvsem mlajšim pa tudi odraslim obiskovalcem knjižnice. Tako se je Marko Kravos predstavil s svojo pravljico, Vera Poljšak in Magda Tavčar pa sta najmlajsim v besedi in sliki pričarali piščančka, ribico in metuljčka. Svoje delo pri reviji so predstavih tudi Vesna Bene-detič, Kristina Kovačič, Peter Furlan, Živa Pahor in Andrej Furlan.
V razgovoru z otroki pa je glavna urednica Majda Železnik povedala, da Galeb izhaja že 43 let, zadnjih pet let v barvah in
želi, da bi še dolgo izhajal. Galeb namreč že več let pestijo hude finančne težave. Urednica je še povedala, da so sodelavci revije le najboljši ustvarjalci tako iz Slovenije kot iz zamejstva, zelo radi pa sodelujejo tudi otroci v rubriki Solarji pišejo, pa tudi naslovnica je njihovo delo. Pomembno je tudi to, da prav objave v Galebu dajo pobudo založnikom za izdajo knjige, slikanice.
Ob koncu je urednica poklonila vsem prisotnim otrokom zadnjo številko Galeba - to je bilo imenitno Miklavževo darilo, ki so se ga otroci zelo razveselili. Z veseljem pa bodo še naprej pričakovah vsako novo številko GalebaDolgoletna sodelavka revije Magda Tavčar je ob tej pri-ložnosti razstavila svoje imenitne ilustracije, ki bodo na ogled do 31. decembra.	mg
Seminar artiitekture »Aktualnost šestdesetih"
Z naslovom Aktualnost šestdesetih letošnji želj seminar Piranski dnevi arhitekture razjasni11 nekaj tem in dilem, ki obvladujejo dobršen d® današnje arhitekture. Popularnost, skoraj že revj val obdobja šestdesetih let, bolj ali manj obvU duje večino ustvarjenih praks v zadnjem času-Vzroki za takšno stanje so večplastni, iskanje no vih korenov v arhitekturi pa bo eden od segrnen tov letošnjega srečanja arhitektov.
Seveda pa ne gre zgolj za vpraševanje po razio gih tega-takega stanja, Zelja je na eni strani p°jja zati specifičnost in ustvarjalni naboj tega obdonj ter vzporedno obravnavati tudi današnja de arhitektov, ki so zaznamovna z izkušnjo ali P°e tiko šestdesetih. Kot že v preteklih letih, gr® za željo, da bi posredovali dva pola, ki enakovredno zadevata izbrano temo. Enkrat izkušnjo in pog1 dogajanja v času pred tremi desetletji in drug današnje odzivanje in razumevanje omenjene be. Ker gre torej za vplivanje trenutno P°PU ar^z ga, skoraj že modnega obdobja v današnji čas ^ aktualno arhitekturo, so seminar tudi naslovi Aktualnost Šestdestih.
CONFINDUSTRIA / NOV NAPAD NA PRODIJEVO VLADO
MAKSI AMANDMA / SKRPUCALO?
Fossa o »svinčenih oblakih« nad Italijo
OECD in EU ne potrjujeta črnogledih napovedi
Nov zaplet v zvezi z italijanskimi TV
V vladni večini razhajanja o dogovoru z opozicijo glede Raia in zasebnih televizij
RIM - »Nad Italijo se zgrinjajo težki svinčeni oblaki«, ki održajo »strah -skoraj grozo«, da bi »pod vprašaj postavili asistenco, Potrato in klienetelizem«, oblaki, ki jih sestavlja »bohotenje cehovskih in neliberalnih zakonodajnih pobud.« Tako je predsednik Confindustrie Giorgio Fossa pospremil včerajšnjo predstavitev poročila o gospodarskih predvidevanjih Confindustrie za prihodnje obdobje. Fossa nadaljuje torej s svojimi napadi na Prodijevo vlado in je bil v marsičem celo bolj pesimističen kot v prejšnjih dneh.
Najprej je spregovoril o nevarnostih za Italijo, Ce bi morala odložiti svoj pristop k evropski denarni uniji. Takoj nato pa je napovedal za leto 1997 dodaten finančni manever (38 tisoC milijard lir). Prihodnje leto Pa bi morali spremeniti Pokojninski sistem, tako da bi prišlo do sprememb že leta 1998, ko bi morala Italija prilagodih upokojitveno dobo z normami drugih evropskih držav. Italija ne bi smela torej kloniti in se
Predsednik Confindustrie Giorgio Fossa (foto AP)
ujeti v spone »iskanja lahke in odvečne podpore« nekaterih družbenih slojev. In prav to bi lahko po njegovem pokopalo italijansko gospodarstvo. Znanilec tega je po njegovem že boj za obnovo vsedržavne pogodbe kovinarjev, Id ga je vlada po njegovem zgrešeno nastavila.
Fossa je tudi naštel vse neizpolnjene vladne oblju-
be od davčnega pritiska do uspešnejšega davčnega sistema. Seveda je kritiziral tudi vladno nasprotovanje po večji prožnosti glede mezd in plač in obtožil vlado, da zavira privatizacije. Ce prodi trdi, da »zidak za zidakom obnavlja državo«, ti zidaki po Fos-sovem mnenju slonijo na pesku, tako da bi lahko zgradbo zrušila tudi prva nevihta.
Tako poročilo Confindustrie kot Fossov poseg pa po mnenju Prodijeve vlade ne upoštevata makroekonomskih predvidevanj evropske komisije in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki so povsem drugačna in pozitivnejša od Confindustrinih. Prodi pa je še dodal, da Confindu-stria s posebnim zadovoljstvom napoveduje katastrofo in pošilja pesimistične signale Italijanom. Predvidevanja Confindustrie so obsodili tudi sindikati, ker so »protislovna«, saj po eni strani navajajo padec notranjega povpraševanja, po drugi
strani pa predlagajo take ukrepe, ki bi še okrnili to povpraševanje. Recepti so za sindikat »nepredstavljivi« in dokazujejo, da so v Confindustrii različni in protislovni pogledi.
Da Italijo ne zagrinjajo »svinčeni oblaki«, dokazuje tudi poročilo Censisa, ki že res navaja strah Italijanov pred »kratkoročnim obubožanjem«, a tudi prepričanje, da bo država po zaslugi vstopila v Evropo. Ljudi so ekonomski manevri zadnjih let res pri-zadeb, a so postali bolj zreli, tako da se zavedajo »spremenjenega ozračja« tega prehodnega obdobja.
RIM - Po presenetljivem sporazumu med opozicijo in večino glede maksipopravka, ki bi rešil vprašanje italijanskega televizijskega sistema, je včeraj prišlo do novih zapletov. V vladni večini so se pojavila razhajanja, tako da številni že odkrito govorijo o pravem skarpu-calu, nekateri pa celo o nesprejemljivem barantanju, tako da bodo reševanje tega zapleta bržkone odložili na ponedeljek.
Ze včeraj pa so maksia-mandma obsodili tako uslužbenci državne televizije kot novinarski sindikat. V eni od postavk so
namreč parlamentarni nadzorni komisiji poverili take pristojnosti, ki bi okrnile vlogo upravnega sveta državne televizije, saj bi komisija odločala tudi o samem vodenju podjetja. Nič Čudnega torej, da so uslužbenci RAI za 21. december oklicali splošno stavko.
Predsednik državnega novinarskega sindikata FNSI Paolo Serventi Lon-ghi je prav tako obsodil okvirno sprejeti sporazum, ker ne rešuje konkretnih strukturalnih vprašanj krize medijev. Se veC, vlada in opozicija naj bi se združila za ohranitev obstoječega, tako da so politični interesi prevladali nad neodložljivo zahtevo po strukturalni reformi televizijskega sistema in nujnostnih posegih za založništvo. V novinarskem sindikatu obenem navajajo, da je ponoči sprejeti maksiamandma podaljšal televizijske koncesije zasebnikom do 31. julija, se požvižgal nad mnenjem Ustavnega sodišča, državni televiziji
preprečil vstop v tako imenovano oddaje proti plačilu (pay-tv) in ji s tem onemogočil vsak razvoj. Strankam je s parlamentarno nadzorno komisijo omogočil nesprejemljivo pogojevanje, ki spominja na najtemnejše Craxijevo obdobje.
Ob vsem tem ni Čudno, da so nad »skrpucalom« nezadovoljni predvsem v vladni večini. Tajnik DSL Massimo D’Alema je le s težavo prikrival svoje nezadovoljstvo in navedel, da mora vlada rešiti zaplet. Odločno je zavrnil namigovanja, da je njegova stranka pristala na barantanje in dvorjenje opoziciji s tem skrpucalom. Berlusconi je navedel, da ni sodeloval pri sestavi maksiamandmaja. Tajnik ljudske stranke Gerardo Bianco pa je sporazum pohvalil, Ce bo prispeval k odpravi sedanje pat pozicije med vladno večino in opozicijo. Nezadovoljni so tako v SKP kot tudi Zeleni, medtem ko Severna liga odločno nasprotuje temu skrpucalu.
Dini danes v Beogradu
MILAN - »V Beograd grem, da bi analizual položaj v upanju, da bi lahko prispeval k razreševanju sedanje krize.« S temi besedami je italijanski zunanji minister Lamberto Dini potrdil svoj današnji obisk v Rrbiji, kjer se bo sestal s predsednikom Slobodanom Miloševičem, pa tudi s predstavniki opozicije. Sef Famesine je ob robu »Svetovne konference za italijansko pobtiko informacije v tujini«, ki je bila včeraj v Milanu, spomnil tudi, da je Itabja venomer vzdrževala »zelo tesne odnose z jugoslovansko federacijo ne samo na gospodarskem in trgovinskem, ampak tudi na pobticnem področju.«
AVSTRIJA / 2E 25. PISEMSKA BOMBA ZLOGLASNE BAJUVARSKE ARMADE
Na muhi desničarskih teroristov sam notranji minister Caspar Einem
Pošiljka namenjena Einemovi mačehi, pisateljici Lofte Ingrisch
DUNAJ - Le nekaj dni po požigalnem napadu na sedež Zveze slovenskih organizacij oz. uredništvo Slovenskega vestnika v Celovcu je Avstrija soočena z novim valom desničarskega terorja. V ponedeljek zvečer je v nekem inštitutu na Dunaju odjeknila pisemska bomba, ki je bila očitno namenjena samemu notranjemu ministru Ca-sparju Einemu. Bomba je nila namreč naslovljena na osebo iz najožjega druzin-skega kroga notranjega ministra, njegovo maCeho Lobe Ingrisch (66), znano avstrijsko pisateljico. Bom-oa je pri deaktivaciji sicer odjeknila v rokah špeciab-sta dunajske varnostne direkcije, toda le-ta ni bil nuje ranjen.
25. pisemska bomba je oba oddana že 29. novem-
bra na pošti v kraju Deut-schfeistritz (Nemška Bistrica) blizu štajerske prestolnice Gradec, iz ostankov pisma pa so kriminalisti ugotovili, da je bil od-posiljatelj smrtnosnega pisma znova Bajuvvarische Befreiungsarme (Bajuvar-ska osvobodilna armada). Za odpošiljatelja pa so si teroristi tokrat izbrali nek inštitut za astrologijo na Dunaju, pri katerem se je pisemska bomba tudi pojavila. Vzrok za dolgo potovanje pisma je bil v tem, da so teroristi poslati bombo na napačen naslov, tako da jo je poštar vrnil na naslov inštituta. Neki namešcenki inštituta se je pismo takoj zdelo sumljivo, tako da je pokbcala pobcijo.
Notranji minister Caspar Einem je ob napadu na njegovo osebo oz. na krog
Avstrijski notranji minister Caspar Einem
svojih najožjih družinskih elanov dejal, da bo državna oblast storila vse, da bo eim-prej našla storilce, čeprav leti delujejo »izredno profesionalno«. Osebno da se ne
> 1,186, $6, i	, i, $ m.. i tommt S' *
liiihirf tr iiiff m im r|in • ifiiir Hflf r Itfntiif urin
iif

< pr#f i
Snu
frnliu
s *,# 1. , 4»fi
lArmlfm*
'	I«?#!S.
v a s t * i It e«## < s ; f $ * £ i I	$N8
i-B * . S ** t # < * * i & *
* s $■ i i t Apf «r Al&mb*
ms##!
Avstrijce sper vznemirjajo pisemske bombe zloglasne »Bajuvarske osvobodilne armade«
boji, priznal pa je, da ga skrbi družina, ob tem pa zagotovil, da tako on kot tudi drugi elani družine ne bodo klonili teroristom in se še naprej zavzemali za človekove pravice, integracijo tujcev v avstrijsko družbo, narodnostne manjšine, itd.
Notranje ministrstvo je po najnovejšem atentatu s pisemsko bombo takoj prek medijev posvarilo avstrijsko prebivalstvo pred možnostjo nadaljnjih smrtnono-snih pošiljk. Se posebej je bil opozorjen najbolj ogrožen krog oseb, torej tujci v eksponiranih pozicijah, begunci, aktivisti za človekove pravice, pripadniki manjšin in manjšinske organizacije in tudi vidni avstrijski politiki in njihovo sorodstvo.
Nov atentat sovpada s tretjo obletnico eksplozije prvih pisemskih bomb v Avstriji, pri kateri so bile v začetku decembra leta 1993 ranjene štiri osebe, med njimi tedanji dunajski socialdemokratski župan Helmut Zilk, voditeljica televizijskih oddaj Avstrijske radiotelevizije za tujce ter župnik štajerskega kraja Hartberg, ki se je še posebej posvetil beguncem. Druga serija atentatov s pisemskimi bombami je vznemirila avstrijsko javnost oktobra leta 1994, med prejemniki peklenskih bomb pa je bil tudi slovenski založnik v Celovcu Lojze VVieser, ki je le po naključji ušel usodi Helmuta Zilka.
Se pred tem, avgusta 1.
1994,	je pred javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu bila nastavljena cevna bomba. Bombo so sicer pravočasno odkrili, toda na transportu je eksplodirala in nekemu mlademu policaju odtrgala obe roki. Dramatičen in krvavi višek desničarskega terorja v Avstriji je pomenil umor štirih pripadnikov Romov v gradiščanskem kraju Gornje Borte (Obervvart) začetka leta
1995.	Doslej še vedno neznani teroristi so v bližini romovskega naselja postavili cevno bombo, ki je pri eksploziji ubila štiri Rome v starosti od 18 do 25 let. Leta 1995 so sledile še tri serije atentatov s pisemskimi bombami, pri katerih je bilo ranjenih nadaljnjih pet oseb.
Značilnost seriji atentatov s pisemskimi bombami, atentata na dvojezično šolo v Celovcu ter zahbrt-nega umora štirih Romov na Gradiščanskem je enak krog prejemnikov bomb, za vse atentate pa je v prizna-valnih pismih prevzela odgovornost skrajno desničarska skupina Bajuvar-ska osvobodilna armada. Kljub vsem naporom avstrijske pobcije, ki sodeluje tudi z nemškim BKA-jem in celo z ameriško specialno službo za odkrivanje kriminalov, doslej ni uspelo odkriti odpošiljatelja bomb.
Ivan Lukan
-En
OTONOVO OPOZORILO
ZDA odločnejše do Tudmana in Miloševiča
VVASHINGTON -Združene države Amerike so se očitno odločile, da bodo do hrvaškega in srbskega voditelja zavzele odločnejše in strožje stališče. Ameriško zunanje ministrstvo je namreč v torek obsodilo Tudmanovo ravnjanje -ta je vojnih zločinov obtoženemu generalu Tihomirju Blaškiču podelil visoko državno odlikovanje za zasluge v vojaški operaciji Nevihta, v kateri so hrvaške oborožene sile vnovič zavzele Krajino -predsednik Bib Clinton pa je zaradi razveljavitve lokalnih volitev kritiziral srbskega voditelja Slobodana Miloševiča.
»ZDA menijo, da je povsem neprimerno osebi, ki jo je obtožilo haaško sodišče, podeliti vojaško odlikovanje,« je dejal namestnik predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Glyn Davies in dodal, da takšna poteza sproža vprašanja o hrvaški zavezanosti daytonskemu sporazumu. Davies je poudaril, da podelitev odlikovanja pomeni, da Hrvaška podpira Bla-škiča in njegova vojaška dejanja, Čeprav so, Ce gre verjeti obtožnici haaške-ga sodišča, njegova pozitivna dejanja v službi hrvaške vojske zelo vprašljiva._______________
Predsednik Bill Clinton pa je po dolgotrajnem oklevanju v torek okrcal tudi Miloševiča, ki noCe priznati izzidov drugega kroga lokalnih volitev. »Volitve je treba spoštovati, glasu ljudstva je treba prisluhniti, spoštovati pa je treba tudi Človekove, politične in državljanske pravice,« je dejal Clinton in poudaril, da se ne Amerika ne kdorkoli drug ne bo vmešaval v notranje zadeve Srbije, čeprav so ZDA vedno na strani svobodnih ljudi, ki zebjo izraziti svojo svobodo in doseči spoštovanje volilnih izidov. Ameriškim kritikam pa je včeraj v Bmslju dodal tudi državni sekretar VVarren Chri-stopher, ki je dejal, da je Miloševič z represivnim nedemokratičnim vedenjem močno ogrozil uresničitev svojih sanj o sodelovanju z Ziahodom.
Vse ameriške grožnje do sedaj na Miloševiča še niso naredile večjega vtisa. Demonstracije v Beogradu so se včeraj zato nadaljevale, pridružilo pa se jim je tudi približno deset tisoč elanov neodvisnih sindikatov. Opozicija Skupaj pa trdi, da je zaradi pomanjkanja konkretnih dejanj vse bolj prepričana, da Američani in ostab zahodnjaki s svojimi grožnjami ne mislijo
Četrtek, 12. decembra 1996
MNENJA. RUBRIKE, ALPE JADRAN
OGLEDALO
Prenovljena manjšina in mir
Ace Mermoua
Z Maršem (ime mojega psa) sva se sprehajala po kraški gmajni v okolici Pa-drie. On je brezskrbno iskal srnino sled, jaz sem prebavljal tisoč misli, ki so se mi v teh dneh in tednih valile kot oblaki v možganih in srcu. Tišina mi pomaga, da lahko urejujem svojo najbolj skrito sobo, tisto, kamor spravljam filme svojega življenja. Ko je pitan fazan leno odletel izpred pasjega gobca, sem pomislil, kaj potrebuje manjšina? Kaj potrebujem jaz, ki sem poklicen manjšinec, to je človek ki živi od kulturnega dela in pisanja v naši skupnosti? Kaj potrebujejo ljudje, ki niso življensko vezani na »strukture« manjšine, ampak delajo v kulturnih in športnih društvih, prihajajo na prireditve, berejo Primorski dnevnik, poslušajo slovenski radio in televizijo, imajo otroke v slovenski šob, ah so jo sami obi-skovah. To je naš najožji skupinski krog. Manjšina ni samo to, manjšina so tudi Slovenci, ki so manj vezani na naše organizirano življenje in je zato še toliko težje v njihovem imenu odgovoriti, kaj potrebujejo. Nisem tako poln samega sebe, da bi lahko odgovarjal na vprašanje v prepričanju, da vem, kaj potrebujejo »naši ljudje«. Kdor piše in se ukvarja s kulturnimi ponudbami, mora po poklicni dolžnosti ugibati o željah občinstva, na katerega naslavlja svoja sporočila. Ni nujno, da ustrežeš vsem željam kot reklama, pisanje pa nima smisla, če ne pritegne nobenega bralca in nima smisla prirejati prireditev, ki nikogar ne zanimajo. In končno, nima smisla razmišljati o novi ah prenovljeni slovenski organizaciji, ki ne bi v največji možni meri upoštevala potreb ljudi in članov.
Misel, kaj potrebujemo, se mi je na odločen način zastavila, ker so se v meni nakopičih oblaki zaradi vseh kriz, ki jih doživljamo kot skupnost in v vidiku nedeljskega občnega zbora SKGZ. Odgovor mi je ponudila gmajna s svojo tišino. Potrebujemo mir in nekaj jasnih smernic za bodoče življenje in delo. Seveda ne takih smernic, ki bi jih nekdo narekoval z vrha. Dovohti moramo, da pot raste iz nas. Potreba po miru pa je očitna, ker je morda v njem ključ za to našo pot.
Manjšino že nekaj let pretresajo bitke in vojne. Bitke in vojne med dvema taboroma, med SKGZ in SSO, spori s Slovenijo in spori z Italijo in italijanskim nacionalizmom. Temu naj dodam še krize na levici in krče v sami SKGZ. Marsikaj so lahko ljudje brali po časopisih, veliko je bilo zakulisnega. Da ni šlo za mačje solze, dokazujejo potresi in polomi, ki smo jih doživeh v zadnjh tednih in mesecih. Smo ob Tržaško kreditno banko, falirajo podjetja in ne vemo, če bo lahko Primorski dnevnik še izhajal. Izginotje slovenskega dnevnika v Italiji bi pomenilo ogromno škodo, brez pretiravanj uporabljam besedo katastrofo. Brez dnevnika bi se »razvezah«. V sodobni družbi je življenje brez medijev anonimno in za manjšino ni hujšega udarca od tega, da nima več prostora za napisane besede, sporočila in novice. Noben radio in nobena televizija ne moreta nadomestiti napisanega dnevnika, ki ostane na mizi in h ob vsakem trenutku lahko pove, kaj se kje dogaja.
Ob tuhtanju in premlevanju se mi je nabralo veliko kritičnih misli in stavkov, kajti jasno je, da za vse naše nesreče niso krivi samo drugi. To bi bil prelahek in povsem neploden izgovor. Vsako vodstvo ima previlegij in čast, da vodi, a hkrati veliko odgovornost, ker to počne. Ko so rezultati slabi, ko se odkrivajo pri vodenju napake, ki niso opravičljive, je nujno, da pride do sprememb. Če doživljamo globinske preobrate, pa ni dovolj sprememba v ljudeh, potrebno je preoblikovati sistem dela in mišljenja. Mi smo pred takšno spremembo.
Mir pomeni, da bomo graditi z jasnim rezom s preteklostjo, a ne na jezi. Potrebujemo človeško toplo organizacijo, kjer bomo skupaj zaradi bližine med ljudmi in ne zaradi vzpenjanja na neke stole in vrhove, ki jih skorajda ni več. Manjšina potrebuje občutek prijaznosti in topline, svoj notranji družbeni etos, ki se lahko upira razkrojevalnim viharjem, ki jih je v
sodobni družbi preveč. Kohezije ne najdeš v trdih odnosih in v ostrem karierizmu. Bolj kot zgrešene ideje, ki so bile, a bilo je tudi veliko pravilnih misli in načrtov, je sedanji potres povzročila izguba smisla za skupinski, manjšinski in narodni etos, to je način skupinskega življenja, ki ti v obliki »zdrave« kmečke pameti pove, kaj zmoreš in česar ne. Tveganje je vrlina, občutek za mero in korenine pa ti prišepne, kaj je za neko skupnost preveliko, preveč tvegano, tuje in nedosegljivo. Iz pisanja v zvezi s Tržaško kreditno banko sem lahko razbral poteze, zveze z ljudmi in naložbe, ki so bde daleč izven dometa naše skupnosti. Drugo vprašanje je, kakšno banko si lahko privošči manjšina in nadalje: kakšen dnevnik, kakšno gledališče in kakšno šolo.' Biti manjšina ne pomeni obsodbe na nizko letenje, vendar te pripadnost zaznamuje. Nekdo lahko še tako dobro piše, vendar ve, da bo kot Slovenec težko postal kolumnist največjega italijanskega časopisa. Ge bo, bo to naklučje. Najboljši in najbolj izkušen zamejski politik bo težko dosegel, da bo vodil Slovenijo, čeprav je morda boljši od vodilnih slovenskih pohtikov. Smisel za lasten prostor in lastno gnezdo je nujen, ko nekdo reče: sem voditelj manjšine. In nujen je občutek bližine z ljudmi. To so jasni kažipoti, smer, ki te obvaruje pred tem, da ne treščiš v skale. V njej je precej kmečke konservativnosti, vendar manjšina brez nje ne preživi. Znotraj majhnega in krhkega telesa ima vsako zgrešeno ah slabo dejanje težje posledice, kot ga ima znotraj večmilijonske skupnosti. Sama oblast in volja do moči sta v manjših skupinah veliko bolj tvegani želji kot v velikem svetu. To so v našo skupnost vrojena pravile igre: naša igra mora biti mehkejša od iger v velikih sredinah, kjer udarci niso tako rušilni, ker se njihov odmev izgubi v množici in med truščem drugih udrarev.
Mir ne pomeni, da se moramo vsi Slovenci pretopiti v eno samo organizacijo, se odpovedati svojemu mišljenju in za skupno dobro proglasiti kot načelo brezbarvno slogaštvo. To je kvahmkvi-zem. Želim biti v organizaciji, ki je profilirana, ki ima jasen odnos do narodnega vprašanja, ki zna voditi opazno pohtiko in ki zagovarja kulturo z markantnim obrazom. To pa ne pomeni trajne vojne s sosedi in drugače mislečimi. Želim organizacijo, ki se zna pogovarjati, meniti in domeniti o bistvenih stvareh. Prijaznost odnosov znotraj organizacije in v odnosu do drugih ni v begu pred konflikti. Zaradi zgodovine se je med nami razpasla navada, da se hudujemo v gostilnah in po hodnikih, molčimo pa na javnih shodih. To je odraz nenavajenosti na izjemno vrlino: pripravljenost, da se v trenutku, ko je tvoje mnenje manjšinsko in nima več prevladujoče podpore, obnašaš dosledno in priznaš, da so na vrsti drugi. Zaradi tega ne boš bil brezpredmetne in neplodne bitke. Trudil se boš za to, da bo jutri tvoje stališče ponovno prevladalo in želo odobravanje. Na ta preprost družben mehanizem se moramo navajati, čeprav je v svoji enostavnosti izjemno zahteven. Samo tako bomo kljub očitnim in tudi dragocenim razlikam živeli v miru,.
Nekatere jasne koordinate se mi zarisujejo v miru, ki je zame ena izmed največjih vrlin in idej sodobnega sveta in največkrat v bolečem nasprotju z njim. Te smeri niso konkretni pohtični predlogi, jasne ideje o novi organizaciji in organiziranosti. So šele najosnovnejši načini medosebne in skupinske komunikacije, skratka želja, kako naj bomo skupaj. Smer je rahla a bistvena. Velike ideologije, bitke, spopadi, vertidstična moč in oblast kot tudi divja potrošniška kultura in do skrajnosti vodena bitka za uspeh so vnesli v družbo in med ljudi neverjetno ostrino v odnosih. Manjšina, vsaka manjšina, je prva in najbolj ranljiva žrtev teh procesov. Zato se mi zdijo mir, človeškost, prijaznost v odnosih osnovna in najjasnejša politična smernica za življenje nove organizacije in preurejene manjšine.
TRST / V PONEDELJEK-i
Podpis sporazuma o koridorju Trst - Kijev
TRST - V ponedeljek bodo v Trstu podpisali »protokol o soglasju za razvoj prometne mreže med Italijo, Slovenijo,
Madžarsko in Ukrajino« o načrtovenem koridorju med Trstom in Kijevom. Protokol bodo podpisali štirje ministri za prevoze in sicer Claudio Burlando, Igor Umek, Karoly Lotz in Ivan Petrovič.
Tako je včeraj v Budimpešti napovedal italijanski minister za prevoze Claudio Burlando, ki je spremljal predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara na uradnem obisku na Madžarskem; v imenu vlade se je obiska udeležila tudi podtajnica za zunanje zadeve Patri-zia Toia. Minister Burlando je ob tem dodal, da bo koridor št. 5 lahko uresničen v teku 4 do 5 let, v kolikor bo deležen potrebne podpore tudi s strani Evropske unije.
Podpis protokola o soglasju prirejata deželna uprava Furlanije Julijske krajine in Tržaška občina, štirje ministri pa ga bodo podpisali ob 11. uri v palači Revoltella. Slovesnosti se bodo med drugimi udeležili tudi predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder, deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi, predsedniki štirih pokrajin in župani Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona.
V popoldanskih urah pa se bo minister Claudio Burlando v palači na Trgu Unita sestal z deželnim odborom; na sestanku bodo skupno proučili ureditev prevozov v Furlaniji Julijski krajini, kot je predsednik Cruder že zahteval od ministra Burlanda. Minister pa se bo nato na županstvu sestal s predstavniki gospodarskih in družbenih kategorij.
Na sliki: italijanski minister za prevoze Claudio Burlando (AP)
________ČEDAD / POSVET________"
Ko so bili Benečani prisiljeni služiti kruh v »čarnem paklu«
Spomin na tragedijo v Marcinellu Nov odbor Zveze Slovencev po svetu
ČEDAD - »S trebuhom za kruhom - od duoma do čarnega pakla«. To je naslov posveta, ki ga je v cerkvi sv. Frančiška v Čedadu pripravilo beneško izseljeniško združenje Slovenci po svetu ob sodelovanju katoliške organizacije iz Belgije »Centrale Chretienne« ter patronata Inas-Cisl ob 50-letnici podpisa italijansko-belgijskega sporazuma o premogu. Z njim je Belgija nudila Italiji določeno količino premoga, slednja pa je Belgiji zagotovila določeno število italijanskih delavcev, da so se zaposlili v premogovnikih. Med njimi je bilo zelo veliko Benečanov, ki so se odločili za »čarni pekel«, ker doma ni bilo nikakršne možnosti za zaposlitev.
O tem, kaj je za Benečane pomenilo delo v belgijskih premogovnikih, je občuteno spregovoril predstavnik Zveze Slovencev po svetu Adriano Martinig. Opozoril je na kostanto italijanske države, ki je z različnimi metodami - tudi z izseljevanjem - ciljala, da bi Benečanom odvzela njihovo narodnostno identiteto. Po Martiničevem mnenju pa so se italijanski vladarji ušteli: emigracija je le za določen čas izstrga-la Benečana od svoje zemlje, v njem pa je utrdila čut pripadnosti, ki je prispeval k organiziranem preporodu beneške stvarnosti. Kritično se je izrekel do vseh tistih, ki niso v pravi luči znali vrednotiti dela in prispevka beneških emigrantov.
Na posvetu je beneška izseljeniška organizacija izročila Mariji Mateucig
priznanje v spomin na moža, ki je sodeloval pri reševalni akciji tragedije v Marcinellu in podlegel poškodbam pri reševanju sotovarišev. Priznanje za trdo delo v belgijskih rudnikih sta dobila tudi Giuseppe Caucig in Giuseppe Floreancig.
Ob posvetu, ki so se ga udeležili številni krajevni upravitelji ter državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj, so odprli tudi dokumentarno fotografsko razstavo, ki prikazuje delo in življenje Benečanov v Belgiji. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebno številko Emigranta, glasila Zveze Slovencev po svetu. Prisotnost številnih predstavnikov beneških izseljencev na čedajskem posvetu so izkoristili, da so v ponedeljek v Podbonescu pripravili občni zbor Zveze Slovencev po svetu. Za predsednika te organizacije je bil imenovan Dino Chia-bai iz Moimacca, sicer doma iz Sovodenj.
Na skupščini so odobrili dokument, v katerem kritično ocenjujejo deželni zakon za reformo finančne pomoči organizacijam, ki se ukvarjajo in skrbijo za izseljeniška vprašanja. Beneški emigranti se zavzemajo za to, da bi ohranili zdajšnjo zakonodajo, katera potrebuje določene popravke, njen duh pa bi moral ostati nedotaknjen.
V novem odboru Zveze Slovencev po svetu bodo ob Chiabaju sedeli še Gra-ziano Crucil (podpredsednik), Renzo Mattelig (ravnatelj), Graziella Coren (tajnica), Alejandro Brecelj, Aleks Kalc in Dante Del Medico.
PISMO UREDNIŠTVU
Slovenci in večkulturnost
Kadar gospod Ace Mermolja razmišlja in piše o večkulturnosti, (PD 27.11.96) mora najprej povedati, kaj pravzaprav od zamejskih Slovencev hoče, kako si jo zamišlja in kaj naj bo multikulturnost. Sele potem, ko bomo ugotovili, če smo že ali nismo še kar od nas želi g. A.M., bomo tudi ustrezno ukrepali. Vsako nadaljnje pisanje o tem, posebno pa v takem nejasnem slogu, je brez haska in brezpomembno.
Prepričan sem, vsaj tako sem razumel, da pisanje g. A.M. ni namenjeno Slovencem v Italiji, ampak someščanom italijanskega jezika, škoda je le, da ti ne razumejo slovenščine.
Morda obstaja nespo-razirai prav v tem, da g. A.M. razmišlja in piše slovensko in seveda številka dve zanj ni še množina, za Italijane pa je, tako smo Slovenci ne samo »bilingui« -dvojezični, ampak celo
»plurilingui« - večjezični. Tako, če lahko rečem, je samo slovnični nesporazum.
Pa pustimo ironijo ob strani. Brez dvoma je res, da vsi brez izjeme Slovenci v Italiji brez izjeme govorimo, pišemo in beremo v dveh jezikih in če nam kateri jezik dela težave, ni to italijanščina, ampak že neki tretji jezik.
Ni mi znano, da bi katerakoli italijanska založba izdala kaj v slovenščini, slovenske tržaške založbe pa nasprotno tiskajo v italijanščini.
Do danes so vse dvojezične napise, kjer pač so, na ustanovah, trgovinah ali drugih javnih lokalih, postavili Slovenci, kar ni bilo zmeraj lahko.
Na marsikateri naši prireditvi govorimo med sabo italijanščino samo zato, ker bi lahko bil prisoten kakšen človek, ki ne razume slovensko. Torej, vsestransko večkulturno obnašanje naših ljudi, česar pa, na žalost, ne opažam na drugi strani
in če v nekaterih primerih obstaja, je bolj izjema kot pravilo.
Po vsem zgoraj povedanem menim, da je dovolj jasno, da smo Slovenci v zamejstvu že davno to, kar g. A.M. od nas želi, da bi postali. V to odprtost in večkulturnost, kot se danes temu reče, nismo šli prostovoljno, prisilile so nas živi jenske razmere in predvsem potreba po preživetju v teku vse naše zgodovine.
Od zmeraj smo in bomo tudi v bodoče živeli in delali v narodno mešanem okolju, to ni nobena novost, kar je tudi naše bogastvo, ali pa nesreča, kakor pač kateremu ugaja. Novost je le v tem, da danes prepogosto sami pehamo svoje ljudi v naročje drugih; če to delamo zavedno ali ne, ne vem.
Slovenski delovni otoki so obstajali, mogoče bodo še obstajali, nima pomena, glavno je, da zvečer, ko zapremo za sabo vrata urada, trgovine ali tovarne,
kjer si služimo kruh, ostanemo še vedno isti kot zjutraj, ko smo v to za nas tuje narodnostno okolje vstopili. Zato pa je treba mlade in ne samo mlade ljudi vzgajati in ne se predati malodušju, kot se da razbrati v rubriki gospoda A.M.
Ne razlagam neke abstraktne teorije, hočem povedati samo o svojih živi jenskih izkušnjah, ki so trajale eno celo delovno dobo in prav gotovo niso samo moje.
Večja jasnost v razlaganju takih nam nevarnih teorij je potrebna, da ne bo zgledalo, kot da je tisti, ki jih podpi' ra, že kapituliral pred asimilacijo in da ne igra vloge trojanskega konja, kar se med nami. na žalost, pogosto dogaja-	, w
Saj spada g. A.M-vendar med pastirje našega ljudstva, Ce pa že pastirji ne verjamejo več v delo, ki ga opravljajo, potem dragi moji, je že čas za resen premislek.
Pa brez zamere
Aleksander Furlan
GORICA
Četrtek, 12. decembra 1996
1 1
GORICA / OBČINSKI SVET
POKRAJINA / NEPRAVILNOSTI V ZAKUPU
Črne perspektive glede gradnje nove bolnišnice
Komel opozoril na krizo PD
Izgubljena pravda za 450 milijonov
Krivdo naj bi nosili nekdanji upravitelji
Perspektive za realizacijo nove splošne bolnišnice v Gorici so skrajno zaskrbljujoče. Doslej razpoložljiva državna financiranja so ubrala druge poti (Trst in Tržič), zato se bo treba opreti predvsem na prodajo nepremičnin Zdravstvene ustanove in nato upati, da pride še preostali del sredstev. Občina in Zdravstvena ustanova pa doslej sploh še nista evidentirali, katere nepremičnine bi prišle v poštev za prodajo in financiranje gradnje bolnišnice.
To je skrajno negativna slika za bodočo organizacijo zdravstva v Gotici, ki jo je sinoči v občinskem svetu dal župan Valenti. Odgovarjal je na interpelacijo načelnika DSL Furlana, ki je opozoril, da je otorinolaringološki oddelek že romal iz Gorice v Tržič. Dodal je, da je sedaj na Vrsti urološki oddelek (pridružil naj bi se kirurgiji), kar je znak postopnega ukinjanja bolnišnice. Furlan je kritiziral župana, ker se je svojcas v pokrajinski konferenci županov opredelil za ti. “tretjo pot” (gradnja delno nove bolnišnice na parkirišču sedanje in premestitev nekaterih služb v bolnico Janeza od Boga), namesto da bi vztrajal pri cenejši (in zato lažje uresničljivi) obnovi in preureditvi sedanjega poslopja, za kar se je zavzel tudi goriški občinski svet. »Po tej poti«, je dejal Furlan,»Gorica resno tvega, da dokončno izgubi bolnišnico«.
Zupan je priznal, da je |
kritika utemeljena. Izgovarjal se je, da je izbiro “tretje poti” županom dejansko vsilila Zdravstvena ustanova kot edino možnost, krivdo za siromašenje zdravstva na Goriškem pa je skušal naprtiti predvsem deželnim upravam, ki so si sledile v teh letih.
Na sinočnji seji je občinski svetovalec Igor Komel opozoril tudi na krizo Primorskega dnevnika in izrekel solidarnost novinarjem ter drugemu osebju časopisa. Pozval je občinsko upravo, naj se pridruži tej solidarnosti, njegov poziv pa je žal padel v prazno. Ne župan ne kdo drug med odborniki namreč ni v replikah na svetovalska vprašanja omenil tega problema.
Goriška pokrajina bo morala plačati približno 450 milijonov lir odškodnine zaradi nepravilnosti v postopku za oddajo del pri gradnji poslopja tehnične šole Einaudi v Sta-rancanu. Zgodba je že stara in zanjo nosijo odgovornost prejšnje uprave, je na srečanju z novinarji povedala predsednica Marcolinijeva, ki je tudi napovedala, da bo pokrajinska uprava ta denar skušala izterjati prav od nekdanjih upraviteljev.
Zadeva se je začela že daljnega leta 1978, ko je na Pokrajini bila komisarska uprava. Takrat so za razpis zakupa del predvideli maksimalni strošek 1.100 milijonov lir. Komisija, ki je pregledovala ponudbe in ki so jo sestavljali tehniki in upravi-
telji Renato Cisilin (predsednik) Tullio Culot, Gio-vanni Giovannetti, Luigi Cuoghi, Ilio Mattiussi, Giuseppe Valentini, Sala-vatore Anfuso, Italo Orlando Zon, Bruno Grego-rig in Sergio Pellegrini (kasneje so bili vanjo imenovani še Jože Gej, Edi Bressan in Carlo Della Rupe, je za zmagovalca razglasila podjetje Side iz Vidma, ki je ponudilo 1.100 milijonov za forfe-tarno izračunana dela in še 8 milijonov za dela “po meri”. Drugouvrščeno podjetje Clocchiatti je vložilo priziv, ker je zmagovita ponudba presegala predvideno mejo 1.100 milijonov za vsa dela. Podjetje je zmagalo tožbo na DUS in kasneje še pred Državnim svetom, kamor je Pokrajina vložila priziv.
SINDIKATI / V PODPORO ZAHTEVAM KOVINARJEV
Splošna stavka v industriji
Jutri shod v Tržiču - Že včeraj prve pripravljalne demonstracije
Spopad o novi delovni pogodbi za kovinarje je že presegel ozke okvire stroke, saj bo ta bitka vplivala na celokupno razmerje sil med sindikati in delodajalci.
Zveze CGIL, QSL in UIL so zato vložile vse sile v pripravo 4-urne stavke vsega industrijskega sektorja in prevozov, ki bo jutri. Na Goriškem bo shod v Tržiču (sprevod ob 9.30 izpred športne palače, ob 10.30 zborovanje na Trgu republike). V okviru priprav na jutrišnjo stavko je že vCeraj tisoč kovinarjev demonstriralo v Tržiču, v Gorici pa so delavci protestirali pred sedežem Zveze industrijcev.	Kovinarji pred sedežem Zveze industrijcev v Gorici
SODIŠČE / ZMERNA OBSODBA ZA ANTONIO BULLI
PSIHIATRIJA
Manj kot 7 let za umor moža
Sodnik ji je priznal vrsto olajševalnih okoliščin, med temi provokacijo
0 zapiranju umobolnic
Sodnik za predhodne obravnave na goriškem sodišču dr. De Bortoli je v ponedeljek obsodil na Sest let in osem mesecev zapora Antonio Bulli, ki l6 bila obtožena namernega umora moža, 70-ktnega Terenziana Pon-trernolesija. Sodnik je Zensko spoznal za krivo namernega umora (branilec ovetnik Majo je skušal zaman dokazati, na je bila neprisebna in zato ni odgovorna za zločin), po drugi strani Pa ji je odmeril zelo zmerno kazen. Bullijevi Je namreč priznal splošne olajševalne okoliščine la še posebno olajševalno okoliščino provoka-nije, dodatno znižanje kazni pa izhaja iz izbire za skrajšani postopek, za katerega je prosila
obramba.
. Družinska tragedija, ki Je Bullijevo privedla na sodišče, se je odigrala v noči od 13. na 14. januar etos v hiši zakoncev
Antonia Bulli (f. Bumbaca)
Pontremolesi na Rojcah. Zakonca sta bila na tem, da se po dolgih letih prepirov ločita, a tudi ločitev je bila povod za nadaljnje kreganje. Spor se je osredotočil na razdelitev premoženja. Mož ni hotel odstopiti dela hiše ženi in je v trenutku ihte s krampom in kladivom začel razbijati pohištvo in celo podirati notranje stene. Bullijeva pa je pograbila kuhinjski valj in
z njim močno mahnila po moževi glavi, kar je bilo za Pontremolesija usodno. Potem si je skušala prerezati žile, nazadnje pa je kar sama poklicala karabinjerje. Zenska je po aretaciji bila tudi tri mesece na opazovanju psihiatrov.
Končno je prišlo do procesa, ki se je za obtoženko - po odpisu možnosti, da bi bila oproscenba zaradi neprisebnosti - končal razmeroma ugodno. Poleg zmerne zaporne kazni je bila obsojena tudi na plačilo odškodnine moževemu bratu Sergiu, ki se je predstavil kot civilna stranka. Sodnik je določil, naj Bullijeva vnaprej plača tri milijone, preostali znesek odškodnine pa bo določil civilni sodnik.
Zaenkrat še ni znano, ali bo tožilec, ki je zahteval obsodbo na 9 let zapora, vložil priziv zoper zmernejšo obsodbo.
Psihiatrična reforma, ki jo je prav v Gorici začel uresničevati pionir demokratične psihiatrije dr. Basaglia, bo ob koncu tega leta prišla do pomembnega mejnika. Po vsej državi morajo do tega dne zapreti psihiatrične bolnišnice. S tem v zvezi bo danes ob 17. uri v Gorici odprta razprava z naslovom: “Prav, končno se bodo zaprle psihiatrične bolnišnice; toda, ali se je miselnost družbe odprla? ” Razprava bo v “mittelparku”, kot so poimenovali območje psihiatrične bolnišnice in sicer v knjižnici oddelka za umsko zdravje. Pobudniki so javna služba za rehabilitacijo in skupina “Linea di sconfine”, ki povezuje prostovoljce in oporečnike v psihiatričnih službah.
Ob tem napovedujejo tudi silvestrovanje v kom-prenzoriju mittelparka, s katerim bodo nazdravili ne le novemu letu temveč tudi zaprtju umobolnic.
Marcolinijeva ugotavlja, da bo sedanja uprava morala plaCati 450 milijonov odškodnine, ki pa jih bodo skušali izterjati od prejšnjih upraviteljev. Poleg omenjenih članov komisije, pravi predsednica, naj bi odgovarjali upravi iz leta 1979, ko so bila oddana dela (predsednik Pagura, odborniki Lodi, Gallas, Tomat, Gallarotti, Cisilin in Fabbro, vsi KD), in leta 1990, ko so vložili neutemeljeni priziv na Državni svet (predsednik Cumpeta -PSI, odborniki Fabbro, Bevilacqa in Gallarotti -KD, Bressan - PSDI, Spazzapan - SSk in De-grassi - PRI) in morda celo vsi pokrajinski svetovalci, ki so takrat glasovali za sporne sklepe.
KINO
GORICA
KULTURNI DOM (Gorica kinema) 20.45 »Irma Vep«. Rež. Oliver Assayas.
CORSO 20.00-22.00 »II mite«. R De Niro.
TRZIC
COMUNALE 18.30 »Tatia-na«, rež. Aki Kaurismaki; 21.00 »Arisha«, rež. Wim VVenders.
a PRIREDITVE
V KNJIŽNICI F. BEVKA,
Nova Gorica, Gradnikove brig. .25, bodo nocoj ob 19. uri predstavili zbirko esejev Mirana Košute Krpanova sol. V pogovor z avtorjem bo uvedel pesnik in akademik Ciril Zlobec.
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev Knjižne zbirke za leto 1997 in zgodovine treh Mohorjevih Družba sv. Mohorja, ki bo v Katoliški knjigami v Gorici jutri, 13. decembra, ob 17.30.
H RAZSTAVE
V POKRAJINSKIH MU-ZEJH na gradu odpirajo danes ob 18. uri razstavo Gemme Verzegnassi. Razstava sodi v pregled dela slikark v Gorici in dežeh od konca prejšnjega do začetka tega stoletja. Ogled do 19. januarja vsak dan razen ponedeljka med 10. in 18. uro.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI - ALUORSO BLANCO, C. Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes: 10.45, Domenica Bucco vd. Amadei iz splošne bolnišnice v Devin.
URARNA - ZLATARNA DRAGULJARNA
Siotiatmi
Ul. Rastello 26-GORICA Tel. 530020
NOVICE
Silvano Buttignon je novi pokrajinski tajnik SKP
V prejšnjih dneh se je sestal novoizvoljeni pokrajinski politični odbor Stranke komunistične prenove, ki so ga izbrali na pokrajinskem kongresu v Tržiču. Za novega pokrajinskega tajnika je bil izvoljen Silvano Buttignon, blagajnik je Albino Mo-schion, z njima so v pokrajinskem tajništvu še Roberto Antonaz, Giovanni Bellisario, Paolo Fedel, Alessandro Morena, Licia Morsolin in Fulvio Zor-zenon. Giovanni Bellisario je tudi predsednik jamstvenega odbora. Novo vodstvo SKP se je ob tej priložnosti zahvalilo Licii Morsolin za vse delo, ki ga je opravila kot pokrajinska tajnica stranke.
Nocoj v grajskem naselju prvi od “zločinov v gostilnah”
Gostilna Arcifrasca zraven pokrajinskih muzejev na gradu bo nocoj ob 20. uri prizorišče prvega od “zločinov v gostilnah”, ki jih v okviru Goriškega decembra prireja občinsko odbomištvo za kulturo. Gre za devet družabno-literamih srečanj povezanih z valorizacijo domače goriške kuhinje, ki jo v tem mesecu ponuja okrog trideset goriških gostiln. Trije gledališki igralci bodo na vsakem srečanju brali srhljive zgodbe Edgarja Allana Poeja ob spremljavi violinista Alessandra Simonetta. Vsak večer bo na vrsti ena povest. Po nocojšnjem se bodo večeri nadaljevali po sledečem razporedu: petek 13 - gost. “Al Cavallino”, drev 24. maja 18 (ob 19. uri), sobota 14 - gost. Maligoj Silvana, Placuta (ob 19.), nedelja 15 - gost. da Tita (II Rosso), Ločnik (ob 19.), ponedeljek 16. - gost. Majda Stekar, Ul. d’Aosta 71 (ob 20.), sreda 18. - restavracija 101, Korzo Italia 145 (ob 20.), četrtek 19. - rest. “Ai col-tivatori”, Ločnik (ob 21.), petek 20. - rest. “Lanter-na d’oro” na gradu (ob 20.), sobota 21. - rest “Ai tre soldi goriziani”, Korzo Italia 38 (ob 20.).
Jutri v Gorici 25. občni zbor Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole - tajništvo Gorica, vabi učno in neuCno osebje na 25. občni zbor. Skupščina slovenskih šolnikov na Goriškmem bo jutri, 13. decembra, ob 12. uri v prostorih osnovne šole Otona Župančiča v Ul. Brolo v Gorici. Na dnevnem redu so poročila o opravljenem delu, pregled najbolj perečih trenutnih problemov na šolskem področju in izvolitev novega odbora sindikata.
SRD vabi na planinski večer v knjižnici Damira Feigla
Slovensko planinsko društvo prireja drevi ob 20. uri drugi planinski večer v prostorih knjižnice Damira Feigla. Člani društva bodo v sliki in besedi prikazali dejavnost v letu, ki se izteka. Predvajali bodo barvne diapozitive s planinskih izletov in vzponov, družinskih izletov in družabnosti ter drugih prireditev. Ob podoživljanju lepih trenutkov in osvežitvi spominov bo tudi priložnost za pogovor in načrtovanje pobud v prihodnjem letu.
Jutri okrnjene vožnje APT zaradi stavke v javem prevozu
Pokrajinsko avtobusno podjetje APT sporoča, da bo jutri, 13. decembra, vsedržavna stavka osebje javnih prevoznih podjetij. Zaradi tega bo APT na medkrajevnih progah lahko zagotovila redne vožnje samo med 5.20 in 9. uro, med 12. in 15. ter zvečer po 20. uri. V času stavke bodo odpadle posamezne vožnje tudi v tržiškem mestnem omrežju, ki ga upravlja APT.
1F 15 let delovanja
Vljudno vabljeni na koncert ob 15. obletnici Kulturnega doma, ki bo jutri, 13. decembra 1996, ob 20.30 Igral bo orkester
Mariborske filharmonije
Diregent: Boris Švara
Predprodaja in rezervacija vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20 - Tel. 33288)
KGM
Klub goriške mladine
INFORMEST
Gospodarsko oko na vzhodno Evropo
Pogovor bo vodila dr. Mirjam Koršič izvedenka za vzhodno evropska tržišča
Posebno vabljeni maturantje in univerzitetni študentje
Jutri, v petek, 13. decembra 1996, ob 18. uri na sedežu KGM Svetogorska 85
Ju ve slavil tudi
v Vidmu
Turinčani so sami prvi
Udinese - Juventus 1:4 (0:3)
Strelci: v 23. Boksiti, v 36. (llm) in 44. (Hm) Del Piero, 54. Cappioli, v 70. De-schamps.
UDINESE: Turci, Helveg, Calori, Bia, Orlando. Cappioli, Rossit-to, Desideri (v 75. Čargo), Stroppa, Poggi, elementi (v 66. Amoroso).
JUVENTUS: Peruzzi (v 61. Rampulla), Torricelli, Porrini, Juliano, Ferrara, Di Livio, Ta-chinardi (v 69. Lombardo), Zidane, Descham-ps, Del Piero, Boksiti.
Juventus je v Vidmu zanesljivo premagal Udinese in je zdaj povsem sam na vrhu lestvice s tremi točkami prednosti pred Vicen-zo. Odločitev je padla že v prvem delu, ko so gostje dosegli tri gole.
r NOGOMET n (-KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
Smelt Olimpija po predtekmovanju v svoji skupini na drugem mestu
Sinoči še zmaga nad Croatio
tekme
lijanskih ekip bo Kinder doma igral s pau Orthezom, Stefane! pa gostoval pri Panioniosu v Atenah.
z zmap
mesto v C skupini za Panthianikosom, ki je včeraj premagala Bayer s 87:79. Teamsvstem iz Bologne pa je zmagovalec skupine B, kljub porazu s Cibono.
Smelt Olimpija - Croatia 81:53 (Milic 22, Stepania 21; Juridn 14, Prkucin 13) Teamsystem - Gibona 54:66
STANJE PO SKUPINAH
Skupina A: CSKA Moskva in Stefanel 12, Maccabi Tel Avivi 10, Ulker Istanbul 8, Limoges in Panionios Atene 6; danes: Limoges - CSKA, Panionios - Stefanel, Maccabi -Ulker.
Skupina B: Teamsystem 14, Gibona Zagreb 12, 01ym-piakos Pirej, Alba Berlin in Estudiantes Madrid 10, Char-leroi 0; danes: Estudiantes - 01ympiakos, Charleroi - Alba.
Skupina C: Panathinaikos 16, Smelt Otimpija 14, Asvel 12, Croatia Split in Barcelona 8, Bayer Leverkusen 0; danes: Asvel - Barcelona.
SkupinaD: Efes Pilsen 14, Pau Orthez in Partizan Beo-grad 10, Kinder Bologna in Sevilla 8, Dinamo Moskva 4; danes: Sevilla - Efes, Kinder - Pau, Partizan - Dinamo.
Cagiva izpadla
V Šestnajstini finala Koratievega pokala je izpadla Cagiva Varese, la je v Atenah izgubila povratno tekmo s Peri-sterijem z 92:81, medtem ko je prvo tekmo dobila z 78:72.
NAMIZNI TENIS / V ZAOSTALI TEKMI ZENSKE Al LIGE _
Kras Generali tesno izgubil s Coccagliom
Do slavja manjkala ena sama točka - Postava Krasa Activa v ženski B ligi tokrat ni imela sreče- V C 7 ligi Kras visoko slavil
ZENSKA Al UGA
Coccagho - Kras Generali 5:4
Semenza - Bersan 21:13, 21:13, Chen Lei lei - Wang 13:21, 12:21, Merenda - V. Milic 21:17, 21:13, Semenza - Wang 18:21, 7:21, Merenda - Bersan 21:17, 21:12, Chen Lei Lei - V. Milic 15:21, 16:21, Merenda -Wang 6:21, 8:21, Semenza . V. Mihe 15:21, 21:16, 22:20, Chen Lei Lei - Bersan 21:12, 21:4.
Igralkam Krasa Generali v zaostalem srečanju Al lige ni uspelo premagati Coc-caglia, ki se je tako na vrhu pridružil Castellani in se precej odlepil od krasovk na tretjem mestu. Toda srečanje bi se lahko razpletlo povsem drugače, Ce bi ZgoniCanke imele le kanček športne sreče vec. VVangova je osvojila tri točke, zelo do-
NOVICE
Inter z Anderiechtom Florentinci z Benfico
ŽENEVA - V Četrtfinalu pokala UEFA se bo Inter pomeril z Anderiechtom, v pokalu pokalnih zmagovalcev pa bo Fiorentina igrala z Benfico.
ČETRTFINALNI PARI
POKAL UEFA (4. IN 18. MARCA 1997): Nevvcastle (Ang) - Monaco (Fra), Tenerife (Spa) - Brondby (Dan), Schalke 04 (Nem) - Valencia (Spa), Anderlelcht (Bel) - Inter (Ita). POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV (6. in 20. marca 1997): Benfica Lisbona (Por) - Fiorentina (Ita), Pariš St Ger-main (Fra) - AEK Atene (Gre), Brann Bergen (Nor) - Liverpool (Ang), Barcelona (Spa) - AK Stockholm (Sve).
Zmaga Triestine v pokalu
Triestina - Monza 1:0 (1:0)
TRST - V prvi tekmi osmine finala italijanskega pokala je Triestina v Trstu premagala Gl ligaSa Monzo. Edini zadetek je dosegel Aldrovandi po podaji Gabonca Nzambe v 26. minuti.
Principe spet uspešen
Principe - Bologna 69 30:20 (15:9)
TRST - Rokometaši Principa v rokometni A figi ne poznajo ovir. Tokrat je v tržaški športni palači padla Bologna 69. To je letošnja deseta zaporedna zmaga.
H PO SKLEPU SODIŠČA F
C. Gori ima spet TV pravice za nogomente prenose
FIRENCE - Sodnik civilnega sodiSCa v Firencah je sprejel pritožbo Cecchija Gorija in pravice do nogometnih prenosov po TV spet dodelil njegovi mreži Cecchi Gori Communications. Pri tem pa mora znani kinematografski producent do 20. marca prihodnjega leta pridobiti ustrezna bančna jamstva, kot jih zahteva »Nogometna liga«. Kot je znano, je Liga Cecchiju Goriju te pravice že dodelila 29. februarja letos, kasneje pa je te pravice dobil RAJ, ker Cecchi Gori naj ne bi bil sposoben dobiti ustreznega bančnega jamstva v zadostni višini. Sodnik je bil mnenja, da sta Liga in RAJ s svojim ravnanjem med 29. februarjem in 21 marcem 1996 moCno vplivala na možnost, da bi si Cecchi Gori zagotovil potrebna jamstva, saj sta v skupnem sprocilu že 14. marca navedla, da bo RAJ že v kratkem dobil pravice do nogometnih TV prenosov, Čeprav je bila ta pravica že dodeljena nekomu drugemu.
Takojšnjega učinka sklepa sodiSCa ni pričakovati, saj naj bi RAI obdržal pravice za tekočo sezono. Za sezoni 1997/98 in 98/99 pa mora Cecchi Gori do konca 1997 v dveh obrokih položiti 373 milijard lir.
Wang Xue Lan je osvojila tri točke (Foto Kroma)
bro pa je igrala tudi Vanja Milic, ki je v osmem dvoboju pri vodstvu Krasa s 4:3 proti Cristini Semenza nadoknadila zaostanek 16:19 v odločilnem tretjem nizu in povedla z 20:19. Do končnega slavja je takrat njej in krasovkam tako manjkala le točka, ki pa je žal ni bilo.
Sicer pa rezultati tega kroga med ostalimi tremi pari niso prinesli večjih sprememb. Kandidati za play off ostajajo še naprej CasteUana, Coccagho, Kras Generah in Regaldi, štiri sicilske ekipe (Siracusa, Mi-lazzo, Al Ar in Archimede pa ostajajo v borbi za obstanek
Ostah zidi 6. kroga: San Giacomo Siracusa - Fiamma Al Ar Messina 4:5, Fiamma Archimede Messina - Regaldi Novara 0:5, Fiamma Gesso Milazzo - CasteUana 0:5.
Vrstni red: CasteUana in Coccagho 12, Kras Generah 8, Regaldi 6, San Giacomo in Fiamma Al Ar 4, Archimede 2, Fiamma Gesso 0.
ZENSKA B UGA
Coccagho - Kras Activa
Montalto - Nina Mihe 1:2 (21:19, 10:21, 17:21), Diru -Martina Milic 2:0 (22:20, 21:16), Dini/Montalto - Mihe/Mihe 2:0 (21:19, 21:18), Montalto - Martina Milic 0:2 (12:21,11:21), Dini - Nina Milic 2:1 (21:13, 17:21, 21:19).
V 6. krogu drugohgaske-ga prvenstva je Krasovi drugi ekipi športna sreča zares obrrula hrbet. Končni rezultat bi lahko bil celo 4:1 za mlado Krasovo postavo, vendar se je vse zasukalo drugače. Obe, Nina in Martina, sta igrali dobro in požrtvovalno. Montaltodo sta premagali obe; proti št. 15 Dinijevi je Martina izgubila na set razliki, v zadnji tekmi pa se je Nini izmuznila še zadnja priložnost, da bi končni izid obrnila v Krasovo korist. Tretji set je iz-gubha na 19.
O uspehu Krasa Corium, drugi ekipi, s katero nastopa društvo v B ligi, smo že poročali. Z zmago je ekipa napravila prvi odločni korak za prestop v višjo ligo.
Izidi 6. kroga: Kras Corium - Tramin Bolzano 3:2,
San Marco Verona - Prima-vera Buttapietra 4:1, Coccagho - Kras Activa 3:2, Etru-ria Arezzo - ViUad’Oro Medena 4:1.
Vrstni red: Kras Corium 12, Tramin Bočen 10, Etru-ria Arezzo 8, Kras Activa in Coccagho 6, San Marco Verona 4, Viha d’Oro Modena 2, Primavera Buttapietra Verona 0.
ZENSKA Gl UGA Kras - ’91 Este Padova 5:0
K. Stubelj - Guariento 2:0 (21:15, 21:15), Santini -Spoladore 2:0 (21:15, 21:14), Stubelj/Kralj - Guariento/Spoladore 2:0 (21:10, 21:12), K. Stubelj - Spoladore 2:0 (21:7, 21:8), Kralj -Guariento 2:1 (16:21, 21:14, 21:12).
Gostje iz Padove so tudi tokrat ostale praznih rok. Krasovke, pri katerih je opaziti tehnični napredek, so gostjam prepustile le en sam suh set. Dvakrat se je izkazala Kritina Stubelj, po eno točko sta prispevali Barbara Stantini in Jasmin Kralj, uspešen pa je bU tudi par, ki sta ga sestavljali Kristina Stubelj in Jasmin Kralj. Gostje so ostale brez besed, verjetno tudi zato, ker je prisotnost Kraševega kitajskega trenerja na njih naredila velik vtis.
Ostala izidi 4. kroga: Chiadino - CUS Udine 2:3, Ubertas Latisana - Adriatica Ubertas AP 1:4.
Vrstni red: Adriatica U-bertas Ascoh Pičeno 8, Kras in CUS Udine 6, Chiadino 4, Libertas Latisana in '91 Este Padova 0.
PROMOCIJSKE UGE MOŠKA C2 UGA Sakura Gradež - Kras 4:5 ZENSKA C2 UGA Kras A - Azzurra 1:4; Trieste Sistiana - Kras B 2:3 TJ.
ODBOJKA / V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH NA TRŽAŠKEM
Drugo ekipo mladink Sloge bo izgubljeni set z Bregom najbrž stal play offa
Ob istih točkah in setih odloča količnik v točkah, kjer pa je Altura malenkost boljša - Na splošno v tem koluv raznih kategorijah vse naše ekipe uspešne
MLADINCI
Koimpex - Volley Club 3:0 (15:5,15:9,15:5)
KOMPEK: DrasiC, Milič, Stopar, Jančar, Sava-rin, Peterlin, Mikol, Pipan, Mami, Grilanc, Spetič.
Predzadnje kolo mladinskega prvenstva na Tržaškem je predstavljalo za Koimpex le golo formalnost. Volley Club se je izkazal za šibkega nasprotnika, poleg tega pa tekma sploh ni bila pomembna za razvrstitev na lestvici. Naši fantje pa so kljub absolutni premoti skušah tekmo Cimbolje odigrati. Izkazati so se z lepimi kombinacijami in hitrimi protinapadi, saj je bilo sobotno srečanje kot naročeno za preizkušanje vsega, kar vadijo na treningih. Trener DrasiC je poslal na igrišče vse igralce in prav vsi so zaigrali solidno. Kot kaže, so igralci združene ekipe prebrodih krizo in z nova zaigrati, kot znajo.(TD.)
OSTALI 1X11): Triestina Volley - Volley 80 3:0
VRSTNI RED: Triestina Volley 12, Virtus 10, Koimpex 8, Volley Club in VolIey 80 0.
MLADINKE
Skupina A
Sloga B - Breg 3:1 (13:15,15:10,15:5,16:14)
SLOGA B: Canziani, Ferluga, Gregori, Hrovatin, Kete, Kovačič, Sosič, Stranj, Žagar.
BREG: Carboni, Criti, Kalc, Košuta, Mingot, Ro-della, Sancin, Zeriali, Žerjal.
Sloga B je osvojila tudi povratni derbi z Bregom, vendar so jo nasprotnice presenetile in ji odvzele set. Prav zaradi tega pa je Sloga B tudi verjetno zapravila uvrstitev v play off, pa Čeprav res samo za las. Tako Altura kot naša ekipa imata namreč enako število točk in tudi enako število osvojenih in izgubljenih setov. Zato bodo morah na odbojkarski zvezi natančno pregledati vse zapisnike tekem, saj bo o
dragem mestu odločal količnik v točkah, zaenkrat pa zgleda, da je ta v korist Alture (za 11 tisočink). Ce se povrnemo k sami tekmi moramo poudariti, da je Sloga nasprotnice podcenjevala, zaradi tega pa so bile igralke pri izvajanju akcij večkrat manj prodorne, kot sicer znajo biti. Ce izvzamemo tretji set, je bila tekma dokaj izenačena, s številnimi dolgimi akcijami. Breg je zaigral neprimerno bolje kot v prvem delu prvenstva in vse igralke so pokazale dober napredek. Dolinska ekipa je osvojila prvi niz in bila na pragu presenečenja tudi v Četrtem. Sloga je sicer povedla s 7:5, brežanke pa se niso predale in z zelo zagrizeno igro celo povedle s 14:13, vendar so slogašice v končnici vendar je uveljavile svojo premoč, (tika)
OSTAU 1/illJ: SanfAndrea - Altura 3:0.
VRSTNI RED: SanfAndrea 12, Altura in Sloga B 6, Breg 0.
Skupina B
Volley 93 - Bor 0:3 (5:15, 5:15,5:15)
Bor-Virtus 3:1 (15:9,15:6,13:15,15:8)
BOR: Z. in J. Miličevič, Flego, Bogateč, Rogelja, Sadlovvski, Stemad, Macho, Boz, Virgigho
Borovke so v zaostalem srečanju 7. kola po hitrem postopku odpravile skromni Vohey 93, ki je tokrat nastopil brez svojih boljših igralk, ki igrajo v prvi članski ekipi. O tekmi ni kaj dosti povedati, saj so plave večino točk dosegle že s servisom. Tekma zato borovkam ni koristila niti kot trening, čeprav so lahko igralke vadile tudi hitrejše napade preko centra. Na igrišče so stopile vse igralke razen Ma-chove, ki je zaradi poškodbe še vedno počivala, in bolnih Zorke Mihcevic in Virgighove.
Le dva dni kasneje so imele borovke še eno srečanje in tudi tokrat so zmagale brez večjih težav,
vendar pa so morale razpoloženemu Virtusu prepustiti set. Tokrat so zaigrale slabše kot ponavadi, še posebno pa so slabo sprejemale. Nasprotnice so plave spravile v težave predvsem v tretjem setu, ki je bil najbolj izenačen. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, dokler ni Virtus povedel s 13:9. Borovke niso popustile in izenačile na 13:13, v odločilnih trenutkih pa so zatajile prav standardne igralke in tako je set pripadel nasprotnicam. Tudi tokrat so nastopile vse igralke. V naslednjem kolu borovke počivajo, nato pa jih Čaka v zadnjem kolu prvega dela prvenstva še povratni derbi s Koimpexom. (T. G.)
Kontovel - Volley 93 3:0 (15:11,15:7,15:9)
KONTO VEL: Sossa, Švara, Stoka, N. in J. Mihe, Bukavec, Battigelh.
Kontovelke so se na najboljši način oddolžile za poraz iz prvega dela, ko so v Trstu izgubile s 3:2, čeprav bi lahko bil končni izid takrat tudi drugačen. Povratno srečanje pa je bilo povsem v rokah Kontovela, ki igra iz tekme v tekmo bolje. Tokrat je bila še posebej dobra obramba, občasno je nekoliko zaškripalo samo pri servisu. Najbolj je bil izenačen tretji set, ko so Kontovelke po vodstvu s 7:2 popustile in dovolile nasprotnicam, da jih prehitijo in povedejo z 9:7. Toda z delnim izidom 8:0 je Kontovel zasluženo spravil pod streho dragi par točk. Za dobro igro zaslužijo pohvalo vse igralke.
VRSTNI RED: Koimpex in Bor 12, Kontovel 4, Vohey 93 in Virtus 2
DEKLICE
Skupina A
ixini 3. KOLA: Oma B - Virtus B 3:0
VRSTNI RED: Area A 4, Altura, Oma B 2, Sloga B, Virtus 0.
Skupina B
Sloga A - Virtus A 3:2 (15:7,10:15,15:13, 7:15, 15:12)
SLOGA A: Coretti, Crisani, Cvelbar, Gregori, Kovačič, Maurel, Obad, Žagar.
V nedeljo sta se pomeriti verjetno najmočnejši ekipi s te skupine in tekma, ki smo jo gledali na Opčinah, je bila prav gotovo vredna celo prvenstva višje kategorije. V skoraj dve uri trajajoče borbe so nam igralke obeh ekip postregle s celo serijo zrelih in dovršenih akcij, med katerimi so skušale presenetiti svoje nasprotnice. O veliki izenačenosti sil na igrišču priča tudi dejstvo, da sta tako Sloga kot Virtus dosegla povsem enako število točk. Ce v vrstah gostij je s svojo igro izstopala Morvey, pa moramo za slogino zmago pohvaliti vse igralke, ki so enako zaslužne za uspeh. (INKA)
Breg - SanfAndrea 3:0 (15:2,15:5,15:7)
VRSTNI RED: Virtus, Sloga B 4, Breg, SanfAndrea 2, Area C 0.
Skupina C
Kontovel - Oma A 3:0 (15:2,15:3,15:1)
KONTOVEL: Švara, Stoka, Bukavec, Golha, Battigelh, Mihe, Sossa, Starc, Hrovatin, Vitez.
Ze sam rezultat povsem jasno priča, da je buo srečanje povsem enosmerno. Razlika med ekipama je bila zelo velika, zanimivo pa je, da so gostje razmeroma dobro sprejemale servise, njihove preče] šibke napade pa so Kontovelke v obrambi z lahkoto lovile in z nato z učinkovito igro na mreži spreminjale v točke.
OSTALA IZIDA: Area B - SGT 3:2, Oma A -Area B 3:0 (zaostala tekma), Bor prost.	„
VRSTNI RED: Kontovel 4, Bor, Oma A in Area 8 2, SGT 0.

.... KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM_________________________________________________
Mladinci Jadrana zanesljivo slavili, borovci proti D. Boscu zaigrali slabše Naraščajniki Bora A in Kontovela v formi
Bregovi mladinci izgubili tudi s Superbasketom - Druga Borova ekipa naraščajnikov slaba v obrambi - Pri dečkih trije porazi v treh tekmah
mladinci
hter 1904 - Jadran 66:82 (38:40)
JADRAN: Oberdan 1, Požar 16, Guštin 2> Velinski 18, Fonda 2, Umek 12, Fran-Co 4, Senica 6, Starc 21, trener Čehovin
TRI TOČKE Franco 1
Čeprav so nastopili v okrnjeni postavi (manjkala sta Brazzani in Slavec), so ja-dranovci dosegli že sedmo zaporedno zmago. Skromni nasprotniki pa so se uPirali celih 30 minut, saj so naši, malo zaradi slabega treniranja, malo zaradi spolzkega igrišča, slabo igrah v obrambi.
Sele v zadnjih minutah so si priigrali Prednost približno desetih točk in jo brez težav obdržali. Naj omenimo, da sta tok-mt nastopila tudi kadeta GuStin in Fon-|te^ki sta se tudi vpisala med strelce.
Don Bosco - Bor 92:77 (45:48)
BOR: Bressan n.v., Spadoni 9 (1:1,1:4,
2:5), Milkovič n.v., Jogan 5 (-, 1:3, 1:2),
Sancin 9 (3:4, 3:13, -)> Ursic 22 (-, 11:16, tel), Caser 16 (-, 8:11, -), Sunjerga n.v.,
Suh n.v., Vidah 4 (0:2, 2:3, -), Lapel 12 tte3,6:10, -), trener Canciani
PM 4:10, met za dve 32:60, met za tri 2:8, SON: 18, PON: Lapel (38). TRI TOČKE: Spadoni 2, Jogan 1 . Borovci niso uspeli ponoviti dobre 'gre iz prejšnjega kola, zato so na tem težkem srečanju proti Don Boscu izgubite. Zaceh so zelo slabo in domačini so po-vpdli s 16:2. Jogan in tovariši so takoj rea-§uai, prvič pa so povedli v 14. minuti, ko j® bil rezultat 30:31. Do konca polčasa je uh izid zelo izenačen, naši košarkarji pa so po prvem delu imeli tri točke prednosti. V nadaljevanju so borovci najprej popustili, zatem pa so ponovno str-teite svoje vrste in obdržali stik z domačiji košarkarji vse do 37. minute. Tedaj so jgralci Don Bosca s Pecilejem na Gelu tzkoristih nekaj napak Cancianijevih va-rovancev in tekmo zaključiti v svojo kori-jb SvetoivanCani, ki bodo v prihodnjem kolu prosti, zasluzijo kljub porazu poh-vio, saj so igrali precej borbeno, tudi s Prikazano igro pa so delno zadovoljili.
(Niko)
^Breg Ključ. Miot - Superbasket 64:82
BREG: Baldi 12, KocjanCiC 9, Lakovič 2’ Jakomin, Santi 11, TauCer 25, trener Klabjan.
TRI TOČKE: KocjanCiC 1.
Brežani so izgubili tudi proti tekmecu,
P joti kateremu so upati na osvojitev prih prvenstvenih točk. Razen Devana . ucerja pa so vsi ostati igrati zelo slabo m poraz je bil povsem zaslužen.
Boštjan Starc (Jadran) 21 točk
NARAŠČAJNIKI
Kontovel - Latte Carso 122:64 (62:22)
KONTOVEL: Sibelja, Rogelja, Šušteršič 24, Doglia 29, Hrovatin 2, Rebula 22, Gregori 19, Semec 8, Nabergoj 8, Ko-sjancic 11, trener Meden.
Ze po prvem polčasu je bilo jasno, da bodo naši predstavniki zlahka zmagati. Priigrati so si namreč kar 40 točk prednosti. Zato je dal trener vsem možnost igranja.
Santos - Bor A Ediauto 49:110 (25:62)
BOR: Kafol 14 (2:8), Pison, Tolentino 14 (2:5), Gaburro 18 (3:4), Stokelj 21 (9:12), Krmec 8 (0:2), Kodrič 7 (5:8), Lo-vriha 22 (1:2), Romano 6, trener Krečič
PM 22:41, PON: Kafol, Kodrič in Romano, SON: 24, TRI TOČKE: Gaburro in Lovriha 1
Borovci so brez težav vknjižili tudi tretji par prvenstvenih točk, saj so v gosteh prepričljivo premagati šibki Santos. Odločilno prednost so Lovriha in soigralci pridobiti v drugem delu prvega polčasa, ko so povedli kar za 40 točk. V drugem polčasu so naši precej popustiti zlasti v obrambi, kljub temu pa so visoko slavili. V prihodnjem kolu Čaka KreCiCe-ve fante prvi pravi izpit tega prvenstva, saj se bodo v derbiju spopadli s Kontove-. lom, ki si z borovci brenutno deti prvo mesto na lestvici. (Niko)
Bor B Autocarrozzeria Boris - Don Bosco A 44:126 (12:72)
BOR: Mirceta 3 (1:4), Bettiolo, Lombardo 19 (1:5), Premru 8 (2:6), Pitacco 2
(0:4), Veni 12, Sunjerga, trener Canciani
PM 4:19, SON: 31, TRI TOČKE: Verri
2
O tekmi ni mogoCe veliko povedati, saj so biti okrnjeni borovci predvsem v obrambi očitno slabši od prvouvrSCenih Tržačanov. Nasi so še kar zadovoljiti z igro v napadu, kjer sta se odlikovala predvsem Roberto Lombardo in Peter Veni. (Niko)
DEČKI
Poggi - Bor 63:60 (24:28)
BOR: Mirceta, Floridan 6, Požar 17, Premru 23, KrCaliC, Družina 12, Sunjerga 2, trener Jogan
SON: 23. PON: Družina (36) in Premru (38).
Borovcem je v drugem kolu v dokaj zdesetkani postavi za las spodletel podvig proti Poggiju. Joganovi fantje so tudi dolgo voditi. V zadnjih minutah pa jim je zmanjkalo sape in pomanjkanje enakovrednih menjav je botrovalo tesnemu porazu. Borovci zaslužijo posebno pohvalo za požrtvovalnost in dobro igro. Jasno je, da bo ta ekipa v popolni zasedbi nedvomno trd oreh za vsakega nasprotnika, prepričljiva igra najmlajših igralcev, pa daje trenerju Joganu še dodaten vzrok za optimizem in zadovoljstvo. (Niko Stokelj)
Polet - SGT 57:106 (37:62)
POLET: Grilanc 22, GuStin 12, Piccini 10, Mitja Suhadolc 6, Matjaž Suhadolc 8, Švab 3, Ferluga, Jerman 8, Pavat 2, Vidah 2, Berdon 2, trener Vitez.
Poletovci so nastopiti brez visokega Mattea Perica, ki bi se edini lahko boril pod košema s centri SGT. Gostje so bili stalno v vodstvu. Poletovci so Četrti del izgubiti le za 10 točk, vec pa niso zmogli.
Libertas - Kontovel 104:90 (52:42)
KONTOVEL: Rogelja 21, Cernjava, Zavadlav 2, MatjačiC 16, Nabergoj 46, Emili, Kosmina, Sossi, Stoka 3, MatiaCiC 2, trener Sila.
PON: MatiaCiC.
Za Kontovelce je bila usodna tretja Četrtina, ko so igrali slabo tako v obrambi kot v napadu. Naj omenimo tudi, da se je Se kako poznala odsotnost Gregorja Budina. Od posameznikov bi omeniti predvsem Tomaža Nabergoja, ki je dal kar 46 točk
OSTALI IZIDI 2. KOLA: Barcolana -Santos 101:73, Ferroviario - Don Bosco 54:100, prosta Servolana.
VRSTNI RED: Poggi B asket, Libertas in Nuovo Verde 4; Bor, Polet, Barcolana in SGT 2; Latte Carso, Kontovel, Ferro-viario in Santos 0.
MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA
Juventina presenetila, sodnik zdesetkal Primorje Obe združeni ekip uspešni
Naraščajniki Zarje premagali CGS, najmlajši Gaje Esperio - Za Mladost usodne napake v obrambi
Deželno mladinsko prvenstvo
V 11. kolu so mladinci Juventine pripraviti prvovrstno presenečenje in s 3:2 premagali vodilni Ronchi, ki je v prejšnjih desetih srečanjih desetkrat zmagal. Vse tri gole za Standrežce je dosegel Zagato.
Manj sreče je imelo Primorje, ki je z 1:2 izgubilo z Mosso. Toda še slabši je obračun, kar se tiče izključitev. Sodnik, ki je sodil izredno slabo, je izključil kar štiri nogometaše Primorja, trenerja Franzota inm spremljevalca Gherbassija, za katerega je to v 15 letih aktivnosti prva izključitev. Nobena od teh po mnenju ProseCanov ni bila upravičena, njihove besede pa je potrdil tudi trener Mos-se, ki je dejal, da sodnik resn ni bil ravno »prijazen« s Primorjem, in da bi se sam zadovoljil tudi z neodločenim izidom.
IZIDI: Aquileia - Itala 0:1, Staranzano -San Canzian 2:3, Juventina - Ronchi 3:2, Ponziana - Muggia 4:1, Primorje - Mossa 1:2, San Sergio - Gradese 7:1, San Luigi - Capri-va 3:0.
VRSTNI RED: Ronchi 30, Itala 22, S. Canzian 20, S. Sergio 19, Ponziana in San Luigi 17, Aquileia 15, Gradese 13, Primorje 11, Mossa, Staranzano in Juventina 10, Capri va 7, Muggia 4.
PRIHODNJE KOLO: Itala - Primorje, Mossa - Juventina.
Pokrajinsko mladinsko prvenstvo
IZIDI: Costalunga - SanfAndrea 1:1, Edi-le Adriatica - Otimpia 4:3, Latte Carso - Tur-riaco 8:2, Mont. D. Bosco - Chiarbola 0:1, Opicina - Portuale 1:1, Pieris - Monfalcone 0:3, Vesna - Domio 0:4.
VRSTNI RED: Domio 30, Opicina 25, Monfalcone 22, Latte Carso in sanfAndrea 21, Portuale 20, Edile Adriatica 19, Chiarbola 17, Otimpia 12, Costalunga, Pieris in Tur-
n'nrn 7
NARAŠČAJNIKI
NA GORIŠKEM
San Lorenzo - Mladost 3:1 (2:0)
STRELEC ZA MLADOST: Bagon.
MLADOST: Devetak, Mauri, Moro, Radinja, Pavšič, Rosanno, Figelj, Bagon (Simčič), Assi, Ferletic (Cotič), Piras (Todde).
Doberdobska ekipa je v prvem polčasu z obrambno taktiko skušala zaustaviti napade fizično močnejših nasprotnikov, vendar so naši nogometaši napraviti dve hujši napaki in poceni dobiti oba gola.
Mladost je v drugem polčasu takoj krenila v napad in tudi zmanjšala izid na 1:2. V trenutku, ko je kazalo, da bi Doberdobci lahko izenačiti, pa so po novi napaki obrambi dobiti še tretji gol.
NA TRŽAŠKEM
Zarja-CGS 1:0 (0:0)
ZARJIN STRELEC: Ostrouška (11-me-trovka)
ZARJA: Babuder, KrižmanCiC, Jan Gregori, Batti, Zomada, Primosi (Špacapan), Kališ, Skrl, Longo (Berce), Ostrouška (Damjan Gregori), Manzin (Mase), 12. Jaš Gregori.
Zarjani so se morati pošteno potruditi, da so v nedeljo premagali povprečno tržaško »študentsko« ekipo, ki bi zaslužila točko. Naši fantje so imeli vseskozi pobudo v svojih rokah, si ustvarili vrsto priložnosti, napadalci pa jih niso znali izkoristiti, pa tudi vratar gostov je bilzelo razpoložen. Zadetek je padel naključno. Spazzapana so v kazenskem prostoru poriniti na tla, sodnik je takoj dosodil najstrožjo kazen, ki jo je Ostrouška uspešno izvedel. Prave reakcije Tržačanov ni bilo, tako da so Bazgvci na-koncu sreCno prišli do treh točk. (d.gr.)
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Chiarbola -Otimpia 1:6, Esperia - Zaule 2:0, M. Don Bosco - Opicina 0:3, Ponziana - Costalunga 5:0, Domio prost.
VRSTNI RED: Ponziana 25, Opicina 22, Otimpia 21, Zatrja 15, Chiarbola 12, M. Don Bosco 9, Costalunga 8, CGS in Zaule 7, Esperia 4, Domio 1.
NAJMLAJSI
Esperia - Gaja 1:2 (1:1)
STRELEC ZA GAJO: Merlak 2.
GAJA: Furlan, Guštin, Grgič, Ivo KrižmanCiC, Cauter, Škabar, Švara (Martini), Cernjava, Pauletic (Komnenovic), Merlak, Strajn.
Najmlajši Gaje so si morali pošteno »zavihati rokave«, da so na koncu osvojili tri točke, saj niso igrali najboljše. Oba gola je takoj na začetku prvega in drugega polčasa dosegel razpoloženi Merlak. Vsekakor smo pričakovali izdatnejšo zmago, toda domačini so celo izenačilci izidi že v prvem delu. Naši nogometaši so sicer imeli stalno pobudo, zanimivo pa je, da so gajevci prav proti Esperii prejeli svoj prvi gol v letošnjejm prvnestvu, kar gre pripisati tudi dejstvu, da so gajevci očitno podcenjevali nasprotnika, kar bi se jim lahko tudi maščevalo, (d.gr.)
OSTALI IZIDI 8. KOLA: Costalunga -Chiarbola 0:1, Ponziana B - San Luigi B 2:0, Zaule-CGS 2:1.
VRSTNI RED: Gaja 21, Chiarbola 18, M. Don Bosco 16, Esperia 15, Costalunga 11, Ponzaiana B in Zaule 9, San Luigi B 7, CGS 3, Muggia 0.
CICIBANI
Muggia A - Pinnoije Tehtal 2:1 (1:1)
STRELEC ZA PRIMORJE: Batti.
PRIMORJE: Kante, Claudio, Furlan, Stoka, batti, Cozzutto, D'Oronzio, Jovanovič, Sciccardi.
Občasno so mladi predstavniki Primorja dobro igrati, imeli pa so tudi pavze, kar jih je na koncu tudi drago stalo.
PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...PLANINSKI SVET...
Od Križa do Nabrežine
Okrog 50 tržaških planincev si je Prejšnjo nedeljo privoščilo zadnji letošnji izlet, ki ga je pripravilo SPDT za svoje zveste elane in prijatelje. Povabilo jih je na sprehod od Križa do Brojence in ob morski obali do nabrežinskega portica, odkoder so se pohodniki povzpeli na kraski rob in za-vjli po stezi, ki je peljala, mimo 2000 let starih nabrežinskih kamnolomov, v vas. Iz Nabrežine so nekateri nadaljevali pes pot do Križa do svojih jeklenih konjičkov, nekateri pa so si ogledali razstavo nabrežinskih Kamnarjev in kamnosekov v prostorih kulturnega društva »I. Gruden« in zaključili nedeljski izlet ob kozarčku pristnega. K nspehu izleta je seveda pripomoglo tudi le-Pp, sončno vreme, tako da je bil užitek bo-msi na kraski planoti kot pri morju res enkraten.
Za letos je torej konec z izleti, SPDT pa ^abi svoje elane na tradicionalni izlet na Medvedjek na novega leta dan popoldne. Cb vsakem vremenu se bodo izletniki zbra-11 na Medvedjeku, da se nadihajo svežega ^nka po dolgi silvestrski noči, da si zaželijo Vse dobro v novem letu in nekaj vec uspehov, kot smo jih doživeti v zadnjih mesecih.
Društveni večer na Opčinah
„ Nocoj se morajo vsi elani in prijatelji teTH potruditi na Opčine v Prosvetni dom, na pnkaz diapozitivov, ki so jih posneli posamezni elani in odborniki na društvenih ^etih tekom leta. Priložnost je za obujanje spominov in prijetnih trenutkov, ki smo jih skupno doživljali na sprehodih in pohodih P° bližnjih in daljnih hribih in gorah med
letom. Poleg tega je v pripravi tudi fotografska razstava o poteku del za postavitev spominskega obeležja Mariu Mihcu na Vol-niku. Skratka družabni večer za vse planince dobre volje, ki s svojo prisotnostjo in udeležbo na društvenih prireditvah potrjujejo pomembno poslanstvo, ki ga ima SPDT med zamejskimi Slovenci na Tržaškem. Torej nocoj vsi na tradicionalno planinsko družabnost ob zaključku društvene izletniške dejavnosti v Prosvetni dom na Opčinah z začetkom ob 20.30.
Zimovanje v Auronzu
Pred pragom so božični in novoletni prazniki in seveda pričakovano zimovanje v Auronzu, ki ga pripravlja Smučarski odsek SPDT. Pravzaprav je že vse pripravljeno v hotelu Diana v središCu Auronza, ul. Zar-dus 4 tel. 0435/991880, kjer bodo elani smučarskega odseka v četrtek, 26. decembra, med 16. in 17. uro, sprejemali udeležence zimovanja. Sobe so že dodeljene in že naslednji dan se bodo pričeli tečaji, ki bodo trajati 5 dni. Tečajniki in drugi gostje bodo dobili smučarske karte, saj nudi smučarsko srediSCe kar 2 sedežnici in 4 vlečnice za skupnih 11 kilometrov smučarskih prog. Ce si kdo žeti, ima na voljo tudi 15 kilometrov tekaških prog.
Prireditelji pozivajo vse udeležence zimovanja, naj do jutri (petek, 13. decembra) poravnajo še drugi, zadnji obrok. To lahko storijo v uradih ZSSDI, v ul. sv. Frančiška 20/11.
Naj na koncu se omenimo, da je za tečajnike obvezna izkaznica FISI in ker je zimovanje namenjeno izključno elanom SPDT, morajo udeleženci obvezno poravnati članarino. Za vse druge morebitne probleme
in nejasnosti bodo elani Smučarskega odseka SPDT na voljo gostom vsak dan pol ure pred večerjo v hotelu Diana v Auronzu, dodatne informacije pa, še pred 26. decembrom, daje Marko Prešel (tel. 425105) v opoldanskih urah.
Člani Smučarskega odseka SPDT želijo vsem udeležencem zimovanja prijetno počutje in jim že sedaj želijo vesel božic.
Smučarski tečaji SPDT
Na splošno željo so se v Smučarskem odseku SPDT odločiti, da bodo tudi v letu 1997 priredili smučarske tečaje za začetnike in tiste elane SPDT, ki si želijo izpopolniti smučarsko znanje. Tečaji bodo 16. in 23. februarja na Zoncolanu, 2. marca na Trbižu in 9. marca spet na Zoncolanu. Poleg smučarskih bodo na vrsti tudi tečaji snovvboarda. Tečajniki se bodo vozili v Ra-vascletto in na Trbiž z avtobusom z odhodom ob 6.30 iz Trsta. Obvezna je članarina SPDT in članarina FISI.
Za smučarske teCaje SPDT je že sedaj v teku vpisovanje na sedežu ZSSDI v Ul. sv. Frančiška 20/11. v uradnih urah (tel. 635627), ki se bo zaključilo 31. januarja 1997. O poteku smučarskih tečajev bomo dodatne informacije objaviti v tej rubriki. (L. A.)
Tradicionalni smučarski tečaj SPDG bo v Podkloštru
Smučarski odsek SPDG je v teh tednih že krepko poprijel za delo. Začela se je smučarska šola, dogovorjene zadnje podrobnosti glede zimovanja v Cerknem, 19. januarja pa bo prvi smučarski avtobusni izlet na Zoncolan. Tradicionalni tečaj
smučanja (ob nedeljah) bodo priredili v februarju na smučiščih v Podkloštru (Amold-stein). Društvo vabi interesente, naj Cimprej poskrbijo za vpis in naj pravočasno poskrbijo za ureditev listin za prehajanje meje. Društvo bo organiziralo tudi avtobusni prevoz. Prijave in pojasnila na sedežu, v utici Malta 2 ob sredah od 11. do 12. ure in ob Četrtkih od 19. do 20. ure.
Beseda naj velja
To je bil smisel sporočila, ki smo ga proti koncu novembra objaviti, sočasno z vestjo o sejmu smučarske opreme. Sejem smo res prirediti, bil je kar uspešen, zataknilo pa se je prav tam, kjer smo predvidevali: na sedežu društva je še zmeraj zajetna zbirka smučarskih Čevljev, oblačil in druge opreme, ki ni bila oddana. Vljudno, vendar s planinsko odločnostjo, naprošamo lastnike, da neoddano blago Cimprej spet prevzamejo, sicer pa ga bomo namenili beguncem iz Bosne.
V pripravi je zbornik ob 50-letnici Slovenskega planinskega društva
Priprave za izdajo zbornika ob 50-letni-ci SPDG so se v zadnjih tednih spet pospešile. Gradivo je v stopnji konCne redakcije. Knjigo bodo predvidoma predstavili na prihodnjem obenem zboru društva, marca ati aprila. Vest, ki jo danes objavljamo, je tudi zadnji poziv elanom in prijateljem, ki morda hranijo zanimivo gradivo, ki bi prišlo v poštev za objavo, da to Cimprej sporočijo uredniškemu odboru, oziroma na društvo.
Obvestila
SZ OLVMPIA vabi na praznovanje 35. obletnice združenja. Svečanost bo v nedeljo 15. decembra 1996 ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra v Gorici. Se posebej so vabljeni nekdanji igralci in igralke ter odbornice in odborniki. Ob tej priliki bo tudi predstavitev brošure »35 let SZ 01ympia«.
SD MLADINA SMUČARSKI ODSEK prireja od 22. L m. do 1. januarja 1997 zimovanje v Mariboru (pohorska smuCišCa). Informacije in pojasnila na sedežu društva v Domu Alberta Sirka vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. St. (040) 213518.
SO SPDT
prosi udeležence zimovanja, da do vključno 13. t. m. poravnajo plačilo za zimovanje v Auronzu.
SK BRDINA
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za zimovanje v Mariboru na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, v ponedeljek, od 19. do 20.30.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
GLASBA
TRST
SSG - Kulturni dom
Naslednje predstave krstne uprizoritve »Afrika ali Na svoji zemlji«, ki jo je napisal in režiral Boris Kobal bodo v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri , v torek, 17. in v sredo, 18. t. m., ob 20.30.
SSG razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje novih abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664.
SSG gostuje danes, 12. t. m., ob 20. uri s predstavo »Afrika ali Na svoji zemlji« jutri, v petek, 13. t. m., ob 20. uri v Izoli.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična 1996/97
Danes, 12. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere »Rigoletto«.Dirigent Giorgy Gy6rivanyi Rath. Režija Roberto Lagana.
Ponovitev jutri, 13. km., ob 20. uri (red B), v soboto, 14. t.m., ob 17. uri (red S).
Predprodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, 12. t. m., ob 20.30 (red Četrtek) ponovitev predstave: W. Shakespeare »Come vi piace« z Ma-nuelo Kustermann. Režija Giancarlo Nanni. Predstava v abonmaju: odrezek 13 modri.Jutri, 13. t.m., ob 18. uri srečanje z nastopajočimi igralci. Vstop prost. Od 17. do 22. t. m.: G.B. Shaw »Candida« z Marino Malfatti in Minom Bellei. Režija Luigi Squarzina. Predstava izven abonmaja, za abonente je predviden popust.
CELOVEC
Celovško sejmišče - Hala 7(zaradi popravil Mestnega gledališča) : Jutri, 13. . t.m., ob 19.00 - opera »Rigoletto«.Ponovitve 14., 17.,19.,21., in 28.t.m.
Teater Klagenfurter Ensemble: Danes, 12. t.m., ob 20.00 - Premiera R.Seligo »Svatba« v režiji Marjana Bevka. Evropska hiša: Jutri, 13. t.m., ob 18.00 - Predstavitev jezikovnih in etnoloških videofilmov »Biča, biča, su, su...« o ovčjereji na Koroškem.
LJUDSKA ŠOLA V LEPENI
jutri, 13. t.m., ob 20.00 - Literarni veCer in predstavitev .knjige B.Busch »Lepena- Ein Dorf macht Schule«
PLIBERK
Farna dvorana: V soboto, 14. t.m., ob 19.30 - Adventni koncert - nastopajo domaCi zbori in skupine.
Od 7. do 12. januarja 1997 bo na sporedu L.Piran-dello »II giuoco delle parti« z Umbertom Orsinijem, režija Gabriele Lavia.V abonmaju: odrezek št.14 (modri).
Gledališče Cristallo- La Contrada
Danes, 12. t. m., ob 20.30 »Non ti conosco piu« Al-da De Benedettija. Nastopajo Lauretta Masiero, Mi-col Pambieri, Orazio Bobbio in Riccardo Peroni. Režija Patrick Rossi Gastaldi.
Gledališče Cristallo - Povem ti pravljico
V	nedeljo, 15. t. m., ob 11. uri »Favolando« v izvedbi Giallo Mare Minimal Teatro. Vstopnice dobite pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063-638311) in v gledališču Cristallo (tel. 390613-948471).
MILJE
Gledališče Verdi: v soboto, 14. t. m., ob 9. in ob 11. uri »Dnevnik Ane Frank«.
GORICA
Kulturni dom
V	Četrtek, 12. t. m., ob 20.45 Goricakinema: film »Irma VEP». Prireja Kinoatelje.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 10. in jutri, 11. decembra, ob 20.30: Achille Campanile »UnTndimenticabile serata« v izvedbi Stalnega gledališča FJK. Režija Antonio Calenda, nastopa Piera degli Esposti.
VETRINJ
Pri Marhofu - Viktrinjska kulturna jesemdanes, 12. t. m., ob 20. uri Večer pesmi z Barbaro Stromberger in Norbertom Eipeltauerjem.
RADISE
Kulturni dom: V soboto, 14. t.m., ob 19.00 - Počastitev društvenih elanov.
VELIKOVEC
Gospodinjska šola v Šentrupertu: v soboto, 14. t.m., ob 19.30 - Slavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Lipa.
DOBRLA VAS
Kulturni dom: V nedeljo, 15. t.m., ob 15.00 - Premiera Molierovega dela »George Dandin« . Nastopa igralska skupina SPD »Srce«, režija P.Zundej.
TRST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
28. januarja 1997, ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 - koncert Kvarteta Keller. Na sporedu Haydn, Ravel in Bach. Avditorij Muzeja Revoltella
V	nedeljo, 15. t. m., ob 11. uri koncert ZPZ Ivan Grbec. Koncert prireja Tržaško združenje esperantistov.
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 13. t. m., ob 20.30 koncert z orkestrom
TRST
Miramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praški zaklad«. Urnik: 9-18. Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavalie-re, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Občinski Muzej Sartorio: na ogled je razstava o Tiepolu.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L'universo del tango«
Galerija Isis (Ul. Corti 3/a): na ogled je razstava Diega Pollija.
Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta MarsiCa z naslovom »Fertilida-des».
Komercialni center II Giulia: Do 12. januarja 1997 je na ogled skupinska razstava »Natale, fe-sta delPamore e dell’awento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk.
Galerija Bassanese: Do 10. januarja 1997 od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled raz-
»Opere in baleta« iz Maribora ob 15-letnici otvoritve Kulturnega doma.Dirigent Boris Švara.
V	teku je predprodaja oziroma rezervacija vstopnic.
Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel - Gorica
Koncertna sezona 1996/1997
V	soboto, 14. t. m., ob 19.30 bo v Kulturnem centru L. Bratuž- koncert »Vdih-izdih«, flavta, oboa, klarinet. Na sporedu Reinecke, Loeilleb Poulenc, I. Florjane.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 17. t. m., ob 20.30 koncert ansambla Trio Italiano. Solisti Giovanni Battista Rigon (klavir), Sonig Tchakerian (violina) in Luca Si-gnorini (Celo). Na programu Part, Schnittke in Schumann.
stava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija. Gledališče Cristallo: na ogled je razstava o igralcu Aldu De Benedettiju.
Sala ex-Albo Pretorio (Piazza Piccola 3): do 15.
t. m. je na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici esperanta v Trstu.
Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20): na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensualita tro-picali«.
NABREŽINA
Župnijska dvorana sv. Roka - SKD Igo Gruden:
na ogled je razstava kamnitih izdelkov »Kamen...«.
GORICA
Kulturni dom: do 20. t. m. je na ogled skupinska razstava goriskih slikarjev ob 15. obletnici otvoritve Kulturnega doma.
Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte.
PASSARIANO
Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«.
KOROŠKA
KOROŠKA
RAZSTAVE
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
OPČINE
Prosvetni dom - Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši
V torek, 20. t.m., ob 20. uri predstavitev knjige dramskih besedil prof. Ivana Artača »Trubadur z
vrtnico«. Avtorja bo predstavila prof. Nada Pertot.Na predstavitvi bodo sodelovali elani gledališke skupine SKD Tabor ter kitarist Paolo Bembi s pevko Tinkaro Kovač.
CELOVEC
Slovenski kulturni center Korotan
Na ogled je razstava »Tapiserije« Silve Horvat. Generalni konzulat RS - Na ogled je razstava slik in stekel Jožeta Horvata-Jakija.
Koroška deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejših del koroškega slikarja Petra Kratvagna.
Bau Holding Kunstforum: Do 18. t. m. razstavlja Far-id Sabha.
Kunsthalle Ritter: Do 22. t. m. razstavlja LaW-rence VVeiner »Slipping and sliding«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center: Do 6. januarja 1997 je na ogled razstava del Draga DruškoviCa.
LIBUCE
Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1996 in zapadlostjo 1. novembra 2003.
■	Znesek prvega kupona in naslednjih kuponov izplačljiv 1. maja in 1. novembra za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,15 na semester, z izvedenimi davčnimi odbitki.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 6,16%.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 16. decembra.
■	Obresti obveznic CCT se koristijo od 1. novembra; ob vplačilu (19. decembra) je treba doplačati, poleg iznešene cene na dražbi, še dozorele obresti. Ob koncu semestra imetnik obveznic bo vsekakor vnovčil cel kupon.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka.
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - M. 4.: V bojazni, da boste zamudili nekaj lepega, boste prezrli marsikako Čudovito priložnost. A nikar se ne tolcite po glavi; spoprimite se raje s svojimi strahovi.
BIK 21.4 - 20. 5.: Vaše navdušenje nad pričakovanimi lepotami se bo vse bolj stopnjevalo, zato se vam zna zgoditi, da boste znova razočarani. Resnične lepote namreč nikdar ne dohajajo iluzornih.
DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Vaša nepredvidljivost bo mnogim vzbujala občutek nezaupljivosti, kajti prepričani bodo, da se boste znova razbili ob zid, oni pa bodo spet morali pobirati ostanke in sestaviti celoto
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nekdo vas bo obiskal ravno v trenutku, ko si boste najbolj želeli samote. Ne silite se v dialog; spopadite se raje s prisilo po narejeni družabnosti, njemu pa pokažite ogledalo.
LEV 23.7. - 23.8,: Zmanjkovalo vam bo Časa, saj bo za načrtovane podvige dan odločno prekratek. Čeprav se rok bliskovito izteka, imate še zmeraj dovolj priložnosti. Manj razmišljajte in več delajte.
<61
m.
DEVICA 24.8. ■ 22.92 Kljub zmanjšani delovni kondiciji boste pridni kot mravljica, samo da bi sodelavcem dokazali svojo pridnost in njihovo lenobo. A Ce boste držali jezik za zobmi, vas bodo radi posnemali.
TEHINICA 23,9. - 22.10.: Občutek dolžnosti vas bo prisiljeval v izjemne napore. A ne pozabite: v prvi vrsti ste dolžni poskrbeti za svoje zdravje, Sele nato za za vse tisto, kar va va vam ga načenja.
ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Ne bo šlo vse tako gladko, kot ste si zami' slili. S ciljem, ki ste si ga zastavili, ni prav nic narobe, vprašljiva je le pot. ki ste jo izbrali. Se je Cas za utirjenje na novo.
STRELEC 23.11.-21.12.: Višek vaše energije bo opaziti že na daleC. N® trosite je brezglavo naokoli, kajti tisti, ki jim jo boste podarili, vam j° bodo posodili z zasoljenimi obrestmi.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Potreba po počitku vas bo klicala v posteljo, vendar ji ne boste utegnili prisluhniti. K vragu letni plani, saj vendar niste nepokvarljiv stroj. Brž v horizontalo!x
VODNAR 21.1. -19. 2.: Pričeli se boste zagrizeno ubadati z nekim novim problemom, čeprav se niste opravili s starim. A ker novi problemi stojijo na starih, boste morali iti lepo po vrsti.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Nasedli boste vabljivi prednovoletni reklami, ki b° opevala ugoden popust sicer zelo drage dobrine. A tudi dobrina, ki J poceni, je zelo draga, Ce je resnično ne potrebujete.
RAI 3
slovenski
program
Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
329 Kotiček: Gustav S*|3 TV DNEVNIK y Alpe - Jadran (ponovi-\ tev)
© RAI 1
6.30
10.20
11.30
12.25
12.35
13.30
14.05
15.00
15.45
16.10
18.00
18.10
18.50
119.35
20.35
20.45
20.50
22.45
22.50
0.00
0.30
0.50
1.00
1.15
Dnevnik. 6.45 Jutranja odd. Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta, Ludo-vico di Meo), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Un nella vita (dram., It. '45, r. A. Bla-setti, i. Elisa Cegani) Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa -Vojne rane (i. J. Sey-mour, J. Lando)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Variete: 40 minut z Raffaello
Kvarkov svet: Življenje pod ničlo
Mladinski variete Solleti-co (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualno: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Aktualno: 11 fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
Film: Un angelo a New York (kom., It.-Fr.-Nem. '85, i. G. Giannini, D. Rune tte, T. Majorino) Dnevnik
Dokumenti: Kvarkov svet - Skrivnostno življenje rastlin - Potovanje Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Dok.: Faraonovo oko Variete: Carosello NoCni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma Film: Tristi amori (*43)
i	| RAI 2	S	3 RETE 4	-0
	Variete za najmlajše		Nan.: Giuste sentenze,	
	Nanizanka		6.50 Kojak	
	Nad.: Quando si ama,		Night Line	
	10.00 Santa Barbara		Nad.: Kassandra, 10.00	
TO?	Perche? - Zakaj?		Zingara, 10.30 Aroma de	
m	Rubrika o zdravstvu		cafe, 11.45 Ali del desti-	
IlBK	Dnevnik		no, 11.30 dnevnik	
m®	Variete: I fatti vos tri -		Variete: La ruota della	m
ipii	Vaše zadeve		fortuna - Kolo sreče	
	Dnevnik, 13.30 Zdravje		Dnevnik Tg 4	
	Nan.: Schwarzwaldska		Rubrika o lepoti	
	klinika		Nad.: Sentieri - Steze	
	Variete: Ci vediamo in		Film: Nata libera (pust.,	
	TV-Ieri, oggi e... domani		VB ’65, i. V. McKenna)	
	17.15 dnevnik - flash		Kviz: OK, il prezzo 6 giu-	
	Aktualno: La cronaca in		sto (vodi I. Zanicchi)	
	diretta - Kronika v živo		Dnevnik in vreme	
	Dnevnik in šport		Variete: Game Boat	
	Sereno variabile - Nasve-		Film: Bella da morire -	IMcM
	ti za izlete in potovanja		Shattered Image (krim.,	
	Nan.: VVolff, policaj v		ZDA ’93, i. Bo Derek)	
jP^J	Berlinu - Bela vdova	mm	Film: lo vi salvero	
	Variete: Go-Cart	HM	(dram., ZDA ’86)	
RuRn	Večerni dnevnik	KTj	Night Line	
	Film: Sfida infuocata -	■El	Film: Ranson, stato di	
,:(ig	Taking the Heat (krim.,	m	emergenza.. (krim., 75)	
ITALIA 1
ZDA ’93, i. T. Gokhvvn, M. Noreli, L. VVhitfield) Aktualno: Pregled tiska Dnevnik, Danes v parlamentu, 1.05 Nočni Šport Film: Una nemica in časa (dram., ZDA ’91)
CANALE 5
RAI 3
Jutranji dnevnik Film: EelicM (kom.. Fr. ’40, i. M. Prešle)
SP v smučanju Videosapere: Zgodovina multimedialne Italije, 11.55 Pozor na kritika Dnevnik
Rubrika Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija
Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Bellitaha Nan,: Blue Jeans Športno popoldne Dok oddaja o narava-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Aktualna odd.: Tg3 - Pri-ma serata
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Tursti p er čašo - Naključni turisti Aktualno: I figli della so-cieta(l. del)
Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario
Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (ponovitev) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Sisters (i. Sela VVard, Svvoozie Kurtz) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e mol la (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti)
Variete: Beato fra le donne - Blažen med ženskami (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik
Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet Nan.: Baywatch, 11.30 Street Justice Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Variete za najmlajše, vmes risanke, 13.20 Ciao ciao Parade Nan.: Masked Rider Varieteja: Niente panico,
14.30	Colpo di fulmine
Nan.:	Mr. Cooper (i.
Mark Curry), 15.30 Sweet Valley High
Variete: Planet
Nan.: Cinque in famiglia,
17.30	Renegade Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: VValker Texas Ran-ger, 20.00 Willy, princ iz Bel Aira
Aktualno: Moby Dick (vodi Michele Santoro) Aktualno:	Fatti e
misfatti
Nan.: Voci nella notte -Stari prijatelji Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: L’ ombra della notte, 3.00 Renegade
# TELE 4
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Nad.: Amore gitano II supplemento Film
Gospodarstvo In diretta
Dokumentarna oddaja | Gospodarstvo
® MONTECARLO
19.30, 22.30, 1.20 Dnevnik, 19.50 Šport SP v smučanju Nan.: Charlie’s Angels Variete: Tappeto volante ES Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes 5 Variete: Zap Zap S Aktuahio: Check Point Film: 007 vendetta priva-ta (krim., VB ’89)
3' Film: Saturn 3 (fant., VB ” ’80, i. Kirk Douglas)
fr1 Slovenija 1
Slovenija 2
	Videostrani		- 1.00 Teletekst TV Slo-
	Otroški program: (posne-		venija
	tek gledališke predstave)		Tedenski izbor: Šolska
	Avstralski film: Najhujši		TV - Nora (Henrik Ibsen,
	dan v mojem življenju		posnetek predstave PG
	Tedenski izbor: Pusto-		Kranj)
	lovščine in odkritja (ita-		V žarišču
	lijanska dokumentarna		Svetovni pokal v al-
	serija) , 11.40 Po domače		pskem smučanju: ženski
	Poročila		superveleslalom
	TV igrica: Kolo sreče (po-		Tedenski izbor: Košarka:
	novitev)		Smelt Olimpija - Croatia
	Videostrani		(10. krog v evropski ligi)
	Tedenski izbor: Dosje		Ameriški film: parafina
	Evropski kulturni maga-		Španska nadeljevanka:
	zin: Aliča		Sodnikova žena (1. del)
	Videostrani		Sova: Umor je napisala
	TV Dnevnik 1		(i. Angela Lanstmry, 10.
	Otroški program: Delfi in		epizoda ameriške nani-
	prijatelji (španska nani-		zanke)
	zanka)		Avstralska humoristična
	TV igrica: Hugo		nanizanka: V slogi je moc
	Po Sloveniji		(i. Jon English, Rebecca
	Dodojeve dogodivščine		Gidney, 4. epizoda)
	Risanka		Košarka: Ježica - Dinamo
	Tv igrica: Kolo sreče		Kijev (Evropska' liga (Z)
	TV Dnevnik 2, vreme		Svetovni pokal v al-
	Šport		pskem smučanju: ženski
	V žarišču		superveleslalom
	Tednik		Korenine slovenske lipe:
	Zlata Šestdeseta sloven-		Sveta gora - Znamenje
	ske popevke - Nostalgija		upanje
	z avtorji: Vilko Avsenik		Ellen Cleghome (4. del
	in skladatelji		ameriške nanizanke)
*jhj	Včeraj, danes jutri		Včeraj, danes, jutri
	TV Dnevnik 3, vreme		Fancoska nanizanka: Iz-
	Šport		zivalci (i. P. Raynal, Ar-
	Poslovna borza		sene, Jirtoyan, Sylvie
	Sova: Umor, je. napisala		Loeillet, 14. epizoda)
	(ameriška nanizanka, i.	Rot	Ameriška nanizanka: An-
	Angela Lansbury, 11.	■	gel, varuh moj (3. del)
	epizoda)		Podoba podobe
	Ellen Cleghome, ponovi-	Rot	TV portret: Izbor kratkih fil-
	tev 4. dela ameriške na-	M	mov (Dušan Povh)
	nizanke		Dokumentarna oddaja:
	TV jutri, videostrani		Umetniški večer - V Lou-vru z mojstri Euronevvs ’
Sl Koper
15.00 15.15
16.00
17.30 18.00 18.45
19.00 19.20 19.35
20.00
20.30 21.00 22.00
22.30
Euronevvs
SP v alpskem smučanju: ženski superveleslalom Košarka: Smelt Olimpja - Croatia Osiguranje Split Zgodovina Amerike (7. del dokumentarne serije)
Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Dokumentarna oddaja
Nanizanka: Nočni sodnik
Dokumentarna oddaja: Vatikanski muzeji
Četrtkova športna oddaja
Meridiani
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
Zabavnoglasbena oddaja Karaoke - Dobra volja je najbolja
"\
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00,	14.00, 18.00. 21.00. 23.00 Poročila; 6'50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli;
10.30	Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 °b 17-|h; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.32 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
Slovenija 2
5.00.	6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7,30 Zvezdni pre-9led; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki ledna; 11.15 Izjava tedna; 12.40 Planinske informacije; 14.00 Drobtinice; 15.30 DIO;
16.45	Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz;
21.30	Proti etru; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
^■00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22,00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 jpVmnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Mehurčki; 13.35 Mladi mladim; 14.05 izobraževalni program; 15.00 Na ljudsko te-
mo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni pevci; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi: sopranistka B, Nilsson; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,9.30,10.30,13.30,14.30	Poročila; 12.30,
17.30.19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan;
7.45	Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo;
9.00	Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45Zdravnikovi nasveti v živo; 10.40 Power play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik;
13.00	Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.45	Informativni servis; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Program s M. Vuksanovičem;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11,00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu;
18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla singie;14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja;
18.45	Jazz; 19,25 Sigla single; 19.30 Šport.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 12. del); 9.40 Zdravje predvsem; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Cecilijanka '96; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa;
15.00	Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Medn. zborovsko tekmovanje za »Veliko evropsko nagrado«; 18.00 Jungova šola v psihiatrični ordinaciji; 18.40 Evergreen; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja;
16.30	Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba.
Radio Koroška
18.10 -19.00 Rož - Podjuna - Žila.
Primorski dnevnik
Lastnik: /.Tl d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061 -345285/345289 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510; fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 UT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
k
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
sredisce
HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA OKLU ZIJA CIKLONA CIKLONA


6
66
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji počasi slabi. Zahodno Sredozemlje je že dosegla topla fronta, ke se ob jugozahodnih višinskih vetrovih bliža Italiji. V višinah doteka z jugozahodnimi vetrovi postopno vse bolj vlažen zrak.
1020
1020
1010

T020
0SL° STOCKHOLM o/l °	,,, o
6
\
K0BENHAVI) -2/t^ ° -
1020
MOSKVA
l/l °
AMSTERDAM-/-—LONDONo ^	o
3/5
BERLIN -IM
o
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
VARŠAVA"2/"1
DANES
TRBIŽ
CELOVEC
O -z/o
^3
0
KRANJSKA GORA ^ .-3/0	O
1	TRŽIČ -2/1

GRADEC
0/1
O
S. GRADEC •1/1
MARIBOR
o 0/1
o PTUJ
|
■kV
M. SOBOTA O -1/1
ČEDAD—
OVIDEM 5/9
-^N. GORICA GORICA^ o 5/8
O
KRANJ
LJUBLJANA 0/2
CEUE
O 0/1 —
M-
ZAGREB
-1/1
O
a
KOČEVJE
(	O ČRNOMELJ-
o
Slovenija: Danes bo oblačno. Po nekaterih nižinah bo tudi megleno. Ponekod v jugozahodnih in osrednjih krajih bo občasno se rahlo rosilo. Najnizje jutranje temperature bodo od -2 do 1, najvisje dnevne od 0 do 3 stopinj Celzija.
Sosednje pokrajine: Pretežno oblačno bo in večinoma suho. Brez večjih temperaturnih sprememb.
DOLŽINA DNEVA		riUNINEMENE^tS/m		MORJE	'
Sonce vzide ob 7.54 in		Luna vzide ob 9.09 in		Morje rahlo razgibano,	
zatone ob 16.40 -		zatone ob 19.00.		temperatura morja	
Dolžina dneva 8.46 -				13,4 stopinje.	
L.	-J				lnnminii ,	, , „ um n n i n n	r'	
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.59 najnižje -18 cm, ob 9.45 najvisje 50 cm, ob 16.36 najnižje -67 cm, ob 23.17 najvisje 39 cm. Jutri: ob 4.43 najnižje -16 cm, ob 10.23 najvisje 44 cm, ob 17.13 -62 cm.
Vremensko obremenitev bodo čutili le vremensko najbolj občutljivi ljudje, večini pa vreme danes ne bo povzročalo težav.
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			-1	2000 m			-2
1000 m			-3	2500 m 			-3
1500 m			0	2864 m			-4
Slovenija: Tudi v petek in soboto bo oblačno vreme. V zahodnih in osrednjih krajih bo v petek začelo deževati. Pihati bo začel jugozahodni veter. Dež se bo v soboto razziril nad vso Slovenijo. Topleje bo. Meja sneženja bo okoli 1000 m visoko.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
V sondi Pottifinder je tudi šestkolesno terensko vozilo za razsikovanje Marsa
V Izraelu obvezno učenje arabščine
hiRUZALEM - Izraelsko ministrstvo za šolstvo je sklenilo, da bo prihodnje šolsko leto obvezno učenje arabščine v vseh drugostopnejskih javnih šolah za dijake od 12. do 16. leta starosti. Sklep niso izsilili zagovorniki arabsko-židovskega sožitja temveč izraelska armada, ki je zaskrbljena, ker vse manj Izraelcev obvlada arabščino, kar niža njene obrambene sposobnosti. Seveda so odločitev pozdravili tako vzgojitelji kot napredni politiki in kulturniki.
zanteva potovanj© na T6Coi
LONDON - Britanski znanstvenik Barry Matthevvs je tožil veleblagovnisko mrežo Boots, ker je med razvijanjem izgubila njegov dragocen fotografski film z odprave na Severni tečaj. Kot odškodnino za izgubo 36 fotografskih posnetkov zahteva kar 80 milijonov lir. Znanstvenik navaja, da so fotografije bistvene važnosti za njegovo študijo o klimatskih spremembah. Ko jih je leta 1973 posnel, je za polarno odpravo porabil 30 milijonov lir, sedaj zahteva, naj mu Boots plača novo odpravo, ki pa bo trikrat dražja.
Betlehem nima denarja za božič
JERUZALEM - Betlehem, rojstni kraj Jezusa Kristusa, nima denarja, da bi dostojno praznoval božič. To je včeraj sporočil palestinski župan Elias Prež, ki je navedel, da bi za okrasitev mesta porabili vsaj 100 tisoč dolarjev. Betlehem preživlja namreč hudo gospodarsko krizo
i/oilfl • gii :p Iti rttic
NEW YORK - Biolog Joseph Pane iz zvezne države New York je rešil 68-letno Argie Falcone spon ameriške birokracije, ki ji je hotela odvzeti psa, češ da je volk, za nameček bi morala plačati še 2 tisoč dolarjev glob.
NEW YORK - Z nosilno raketo delta 2 prejšnji teden izstreljena vesoljska sonda Pathfinder bo na Mars ponesla tudi 11-kilogramsko šestkolesno terensko vozilo Sojour-ner (na sliki AP). Sonda bo za 558 milijonov kilometrov dolgo pot rabila šest mesecev in bi morala na Rdečem planetu pristati 4. julija 1997. Pristanek bo prava novost, saj bo sonda prodrla v Marsovo ozračje s hitrostjo 27 tisoč kilometrov na uro, zaradi trenja se bo hitrost znižala na 1.450 kilometrov na uro. Sondin računalnik bo takrat sprožil odprtje padala, ki bo padec zavrl do hitrosti 250 kilometrov na uro.
Ko bo radarski višinomer sporočil višino sto metrov, se bodo za nekaj sekund prižgale zaviralne rakete, nato se bodo napihnili zračni mehovi, tako da bo sonda nekajkrat poskakovala po Marsovi površini, ker jo bo dosegla s hitrostjo 56 kilometrov na uro. Ko se bo sonda umirila, se bo kot cvet odprlo šest panojev, ki bodo istočasno naravnali sondo.
Po preverjanju vseh mehanizmov bo stopilo v akcijo terensko vozilo, ki ima na krovu fotografski aparat, računalnik, ki bo vozilu omogočil, da se izmika oviram in seveda vse potrebno za analize kamenin. Samo vozilo je stalo 25 milijonov dolarjev, celotna misija pa 245 milijonov dolarjev.
Minsk: gneča ob odprtju prve McDonaldove restavracije
Od odprtju prve McDonaldove restavracije v Minsku je morala poseči policija, kUe le s težavo zadržala neučakance, ki so hoteli trumoma navaliti vanjo (Telefoto A