Štev. 5. Y Ljubljani, 8. marca 1918, Leto LVIII. Glasilo avstrijskega Jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezna številka po 20 h. Zsfoziianiia je plačati od enostolpne petit-vrste, *, če se tiska enkrat . . 16 h , , . dvakrat. . 14 , , . , trikrat . . 12 . za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 10 h. O/Kanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118). __i___-_________ i. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise,služb je plačati po 20 h z,i petit-vrsto. Priloge poleg poštene 15 K. Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 22. marca 1918. Vabilo na sejo upravnega odbora in vseh štirih odsekov Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva, ki se vrši v četrtek, dne 28. marca 1918, ob pol 2. popoldne v prostorih Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. DNEVNI RED: 1. Konstituiranje vseh štirih odsekov. 2. Konstituiranje upravnega odbora. 3. Skupno posvetovanje upravnega odbora z odseki. 4. Došli predlogi se odkažejo odsekom. 5. Predlogi in nasveti. 6. Posvetovanja odsekov. 7. Odseki poročajo upravnemu odboru o svojih sklepih. Vodstvo Zaveze. Izjava. Država in tudi posamezne avstrijske dežele nalagajo sedaj med vojno na rame ljudskošolskega in ¡meščanskošolsfcega učiteljstva po šolskih instancah izredno mnogo zastonjskega dela. Ob izvrševanju tega dela se zdi časih temu učiteljstvu, da ni razen njega na svetu nobenega drugega stanu več. Razdeljevali so že razna vojna odlikovana a, a civilno učiteljstvo je bilo teh odlikovanj najmanj deležno. Učiteljstvo seveda ni delovalo zaradi odlikovanj, ampak zaradi stvari same. In delo, ki ga je izvršilo učiteljstvo v vojnem času z odličnimi uspehi, je bilo tako v učilnici kakor tudi zunaj nje v službi domovine ob raznih prilikah ogromno. Tudii razni domači vojni in narodni odbori nočejo poznati učiteljstva. Učitelj- skih zastopnikov ne marajo v svoji sredi, dela pa jim vendarle nalagajo — bodisi direktno ali indirektnO'. Imenovali bi. lahko več takih odborov, a zadostuje naj splošna trditev. Saj se poznamo! Ni tir ob a posebe poudarjati, da nam kot resničnim demokratom ni prav nič do odlikovanj in pohval. Koder in kadar je sodelovalo napredno slovensko učiteljstvo, je to staralo zaradi dobrega ali lepega namena. Ako si pa želimo v odborih, ki apelirajo na našo pomoč, svojega zastopstva, je ta zahteva utemeljena v pravilu, da bi smeli tudi odločati tam, koder hočejo, da naj delamo. To vendar ne gre, da smejo drugi razpolagati z našimi močmi in z našim časom, ne da bi naši zastopniki imeli pri tem odločujoče besede! To je tlačanstvo! Članstvo Zaveze hoče biti povsod enakopravno' in enakoveiljavno z vsemi drugimi stanovi in organizacijami. Kdor nas n^če poznati, ta naj tudi ne pričakuje našega sodelovanja. S svojimi silami in sredstvi imamo pravico razpolagati mi sami v namene in smotre, ki jih spoznamo za ¡koristne, potrebne in skladne z nalogami učiteljskega stanu. Na nas pa sme računati le tisti, ki se obrne na naslove naših organizacij po našo' pomoč! Tako zahteva naš stanovski ponos! Vodstvo Zaveze. Dunaj, 1. marca 1918. V naučnem odseku državnega zbora se je dne 28. pret mes. vršila debata o podržavljenju okrajnih šolskih nadzornikov. Naučni odsek se je izrekel za po-državljenje. Največ pa so v odseku govorili o tem, katero učiteljstvo naj prihaja v poštev za nadzornike. Poslanec Glockl se je v principu popolnoma pravilno izrekel zato, da se je treba v tem primeru ozirati le na ljudskošolske in meščanske učitelje, ki so njih strokovna usposobljenost, dolgoletna praksa ter osebna značajnost jamstvo, da bodo pravi možje na pravem mestu. Poslanec dr. Vrs-tovšek je bil mnenja, da se je treba ozi- rali tudi na učno osobje učiteljišč, nadalje pa! takisto na strokovnjake iz vrst srednješolskih profesorjev. Dasi je Vrstovškovo načelo širše in bolj demokraško, vendar niiha toliko stvarne utemeljenosti, nego jo imp Glocklovo. Med učnim osobjem na učiteljiščih so strokovnjaki, ki poznajo nalogo in ustroj ljudskih in meščanskih šol, medtem ko takih strokovnjakov med sredje-šolskimi profesorji ni, ali so pa — bele vrane. Na Kranjskem so n. pr. napravili kai- za deželnega šolskega nadzornika re-alčnega kateheta dr. Opeko ter mu izročili 'ljudskošolski referat, ko je vendar ja^no, da pozna ljudske šole le od zunaj ali pa izza mnenj in predsodkov nekaterih župnišč, kamor hodi na svojih inšpekcijah najprej po informacije. Tak nadzornik se mora najprej sam učiti, in samemu je treba nadzorstva in vodstva, preden se sprijazni in seznani s svojimi nalogami. In to se glasi kakor pravljica iz neznane dežele, da imenujejo za nadzornike tudi može, ki ne potnajo šolstva, a ga naj nadzorujejo. Mimo je to mogoče? In kje je to mogoče? V naučnem odseku je naposled obveljalo Vrstovškovo načelo, da srednješolskih profesorjev ni izključiti iz imenovanja za okrajne šolske nadzornike. S tem je dana vladi pri izbiri nadzornikov ugodna prilika, da poišče res strokovnjake za ta važna mesta. Ne bo ji treba več izbirati le eksponentov kake politiške stranke, kakor je to — recimo — fakt na Kranjskem, ali pa dvigati na nad/orniško mesto celo moža, ki se je v dobi vojne dobro, a k sreči brezuspešno kvalificiral za — denuncianta, kar je tudi že na Dunaju znano. Stališče večine slovenskega in češkega učiteljtva glede podržavljenja okrajnih šolskih nadzornikov je jasno. Mi smo proti temu. Naši razlogi so znani. Državi vendar ne gre vsa oblast glede pravic, medtem ko ostaja hladna glede dolžnosti. S podržavljenjem okrajnih šol. nadzornikov prijemlje vlada šolstvo zopet pri vrhu, medtem ko pušča v nemar njene temelje in nosilce kulturnih smotrov šolstva. To načelo je za državo jako komodno in ceno, a ni niti pravilno, niti pravično, še manj je skladno z demokracijo, ki objema s čim večjimi, vedno jačje se pojavljajočimi valovi vse plasti vseh narodov. Šola vendar ni dvoživka, ampak mora po vsem svojem bistvu, vstroju, namenu in smotru služiti le enemu: narodu! Podržavljenje okrajnih šolskih nadzornikov nima v danih razmerah stvarne utemeljenosti, temveč je to le eksistenčno vprašanje nadzornikov samih, ki se — kar je popolnoma jasno — goreče zavzemajo za uzakonenje svoje zahteve, ker so seveda tudi ti gospodje najbližji samemu sebi. Kruh je toliko tečnejši, ako je stalen — ne pa le od danes do jutri. Za eksistenco okrajnih šolskih nadzornikov resnično doslej nismo zavidali, ker sta jih politika in birokratizem držali v trdih škripcih; še manj jih bomo zavidali v bodoče, ker nam bodo še bolj tuji, nego so nam bili doslej. Naši tovariši postanejo strogo uradne osebe, obdane z vsem rešpektom in z vso silo uniformirane avtoritete, in le od njih intelkta in individualnosti bo odvisno, koliko bodo uspešnost svojega delovanja naslanjali na zbližanje in harmonijo naših proletarskih ter z trnjevo krono mučeništva in zasuž-njenja. ovenčanih duš! O veliki večini okrajnih šolskih nadzornikov po slovenskih deželah ni čuti žale besede. Možje so, ki razumejo svoj posel ter jih niti sposobnosti, niti značaji ne trgajo od učiteljstva. Učiteljstvu so prijatelji, svetovalci in objektivni sodniki, zato se lahko ponašajo z nspehi, ki jih doseza učiteljstvo v njih nadzorovalnih okrajih. Ker so z učitaljstvom, je učiteljstvo z njimi. Vse roke so sklenjene na skupnem delu in v medsebojni pomoči. Drugod je pa položaj tak, umetno in namenoma ustvarjen, da ni prijateljstva, kjer bi moralo v interesu šolstva in učiteljstva biti. Tudi svetovalec ne more biti nihče, kdor sam ničesar ne zna, zato je pa objektivna sodba izključena, ker nadzorujejo diletanti strokovnjake in kjer na-videznost — recimo kar odkrito: lepo s šolske table v zvezke dobesedno in došte-vilčno prepisane naloge diktira sijajno službeno kvalifikacijo, medtem ko glave šolske mladine prihajajo vsak dan bolj prazne. . . No, naj se zgodi karkoli, mi se ne bomo prav nič razburjali. Iz tega, koga od sedanjih okr. šol. nadzornikov podržavijo, spoznamo, ali vodi državne oblasti pri tej transakciji stvar ali oseba, pamet ali strast. Iz tega pa tudi razvidimo, kake namene ima s slovenskim šolstvom. In naposled ali pa v prvi vrsti: tudi ta akcija nosi vse znake malenkostne krparije, ki ne postavi LISTEK lili S Koncerta Minije Tomšinjske in Antona Trosta. V letošnji koncertni sezoni očitno prevladuje instrumentalna glasba, največkrat smo poslušali pianiste, med njimi domačina Ličarja in Antona Trosta. Na odru deželnega gledišča je jeseni nastopil sloviti klavirski virtuoz Backhaus, ki bi ga želeli še slišati, pozneje je koncer-tirala virtuozinja na gosli Angelina Svobodova. pred par tedni pa mlada Rusinja Minija Tom-šinjska. Da so ljudje na njen koncert kar drli, pripisujem na rovaš reklame, ki je povedala, da so mlado Rusinjo komaj izpustili iz internacije v Budimpešti. Nekako nezaupljivo so obiskovalci koncerta gledali na oder, ko se je pokazalo mlado rusko dekle bledih lic, skoro boječega nastopa i,i je občinstvu dalo običajni poklon. Toda ko je koncertantka dvignila svoje gosli in jim začela izvabljati otožne melodije, so na mah izginili vsi predsodki, in koj po prvi točki je gleda- lišče odmevalo gromkega aplavza. Zaigrala nam je več točk, med njimi Paganinijev koncert, ki imajo nanj pogum le dovršeni goslači. Tornšinj-ska je mlada virtuozinja, zato tudi še ne popolna. Prekrasno se ji posrečijo otožne, sentimal-ne in lirične stvari, dočim ji v točkah s hitrejšimi tempi mnogokrat izpodleti, ker ima preveč temperamenta. V hitrici uide njenim goslim napačen ton, dvojni prijemi niso čisti, ni več harmonije in lepote v njenem igranju. Kadar pa zopet zasvira počasno melodijo, tedaj je njega igra občutena, v srce segajoče. Na klavirju je Tomšinjsko spremljala piani-stinja Marija Ledererjeva z Dunaja, ki je t idi sama igrala par točk, žal, na skrajno slabem klavirju. — Z napetostjo smo pričakovali koncert pianista Antona Trosta, domačega umetnika, ki je kot odličnjak zapustil šolo Glasbene Matice, študiral pozneje na dunajski glasbeni akademiji in jo dovršil z odličnim uspehom, s priznanjem diplome in Lizstove nagrade. Potem je koncertiral z znanim goslačem Zlatkom Balokovičem po Hrvaškem in celo v Egiptu. Sedaj deluje na Dunaju, kjer je nastopal z velikim uspehom na priredbah najodličnejših dunajskih glasbenih društev. Odkar ni nastopi! v Ljubljani, je preteklo že več let, in razprodana Unionska dvorana je v nedeljo, dne 17. minulega meseca, dokazala, da Slovenci vedo ceniti uspehe svojega umetnika — rojaka. Vzpored koncerta je nosil imena najznačilnejših klavirskih komponistov klasične in sedanje d >he Trost nam je virtuozno igral Bacha, Brahmsa, Chopina, Suka, Dvoraka in skupno s svojo soprogo Claire Trost-Fiedkijevo Lizsta. Ljudem je najbolj agujala Chopinova Poloneza op. 33 in Lizstov klavirski koncert v A-duru za dva kia-virja, v katerem se je tudi Trostova gospa iz kazala kongenialnc umerni.o s svojim soprogom. Trostova igra ima kolosalno tehniko, ki se kaže v krepko treniranih rokah. Mogočni a.to gola lija? Povodom vojnih dragiinjskih doklad » 1917. sta bili zopet obe poročeni palici dokaj prikrajšani, dobiti sta veliko nj kakor pa njih kolegi, oziroma k aleje tiste kategorije. Učiteljska beda je naraščala vedno I i, in sicer tudi pri poročenih. Slednjič j» državi' vendar pričelo svitati, da vri učiteljska para več za vojne namene kor vsakteri drugi stan — prišlo je 1 m o vojno posodilo — in pospešilo je to •rojilo znano državno enkratno drag in j- 0 doklado. — Zal, da j» država izpia-a dovoljenih 70 mulijonov deželam, za- 1 naša ljuba dežela Štajerska je razde-t priznanih rji 3:2 milijona po svoji volji, »ainje, da dobe učiteljice, poročene z iteiljii, vsaj sedai po vsej pravici iiim pri-dajoče in morebiti še povrnjene, vsa ri leta jim odvzete dohodke — je šlo vodi, zakaj v dotičnem ukazu stotii do-[>vno: »Bei Lehrerehepaaren ist der lischaffungsbeitrag dem Lehre.r anzu-isen, die Lehrergattin hat keinen An-ruch auf einen eigenen Anschaffungs-itrag«. — Kai smo zagrešile me učite-ce, ¡poročene z učitelji, da z nami tako stopajo? Podpisale vendar nismo ni-ar nikakega reverza, da sč odpovedu-mo — ako se poročimo — vsem, tako žko prisluženim in po vseh pravicah um pripadajočim dohodkom. Pač je noga žrtvovala moža aH sina na žrtve-k domovine. Me dajemo deželi sinove, ona nas tako prezira! Štajerski deželni šolski svet postopa >ak dan krutejše. Se je v spominu znani liok, ki dovoljuje neki učiteljski vdovi, atere mož je v vojni padel, enkratni libavni prispevek za njenega sina. Mi ročen! učiteljski pani smo oni, 'kjer mri-i dežela Štajerska, da mora štediti, a rugje seveda razsipava z obema roka-ia. Klasičen dokaz »pravicoljubja« bodi zgled: Neka gorenještajerska učiteljica 1. slač. razreda se je poročila pretečene potnice z nekim uradnikom, ki je obenem udi stotnik v rezervi, dobiva pa sledeče bhodke: 1. svojo polno plačo; 2. polne raginjske doMade let 1914, 1915, 1916. 917; 3. vzdrževaktino po svojem možu n 4. brez zapreke enkratni nabavni prii-pevek v znesku 470 K, beri: štiristose-lemdeset kron. — Iz srca ji privoščimo e sijajne dohodke, toda vprašamo, kako >a je to, da smo me učiteljice, žene uči-eljev, tako prikrajšane? Učitelji, bodite -ponosni na deželo štajersko, ker vas tako ceni! Desetletno lesebičrio, najzvestejše naše delovanje i a ko poplačujejo! In če ostane naš klic po pomoči brez-spešen, lin če nam bodo rezali naš kruh aši gospodarji še nadalje tako mačehovsko, potem smo prisiljene me z učitelji poročene učiteljice iskati svoje pravice na onih mestih, 'kjer so nedavno ¡s toplimi besedami pripoznali nesebično delovanje učiteljstva, na onih mestih, kjer imajo srce tudi za matere bodočih branilcev domovine! ' ' — a. »ji (Dalje.) 13. Prevajalcem poročil s tujih učiteljskih zborovanj in za prevajanje važnih člankov, tičočih se učiiteljstva in šole, ¡se plačuje odslej po 4 vin. od vsake vrste, ker so prestave takih člankov za-mudnejše kakor pa sestava originalnih poročil. Upravni odbor je v tej zadevi sklenil, da se pooblasti predsednika Zaveze in urednika »Učiteljskega Tovariša«, da se na ¡njuno odredbo izplačajo , taki zneski takoj. 14. Družbeni koledar »Družbe sv. Mohorja v Celovcu« je prinesel med drugimi spisi 'leta 1912. tudi povest za slovensko ljudstvo pod naslovom »¡Preslep-Ijemii in oteti«, v kateri, se je kruto žalilo napredno slovensko učiteljstvo. Vodstvo Zaveze je zahtevalo od družbe, da preskrbi užaljenemu učiteljstvu potrebno zadoščenje. Družbeni odbor je sicer poslal Zavezi daljši dopis, v katerem nekako opravičuje svoje postopanje, a »Izjave«, katera je ibila sestavljena ¡od ¡nas, na našo zahtevo v prihodnjem koledarju ni hotel dati ponatisniti, dasi je bila prarv kratka in je vsebovala samo dva stavka, 'ki- sta bila doslovno vzeta ¡iz dotičnega odboro-vega dopisa. Sklep upravnega odbora glede tega perečega vprašanja se glasi: »Z ozirom na znano sovražno stališče, ki j ga je zavzel odbor družbe sv. Mohorja j •nasproti učiteljstvu, in z ozirom na dejstvo, da odbor imenovane družbe neče dati razžaljenemu učiteljstvu nobenega zadoščenja, se zavedno učiiteljistvo pozi vije, da zavzame temu ravnanju primemo in odgovarjajoče svoje stališče proti »Družbi sv. Mohorja«. — Med tem so sc splošne slovenske razmere precej izpr©menile. Morda se bo sedaj družbeni cdbor vendar omehčal, zakaj »Družbi sv. Mohorja« nasprotnega književnega društva vendar ne bi radi ustanovili! 15. Po končani vojni se »Ročni zapisnik« bogato praosnuje in s« mu da drugačna oblika. V ta namen preskrb® vsa okrajna učiteljska društva potrebne po-da/tk« na podlagi načrta, ki se jim ga od-pošlj® vsako leto sproti in pravočasno. 16. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je zahtevalo leta 1914. popoten imenik članov upravnega odbora Zaveze, kar se je takoj izvršilo. 17. Na c. kr. ministrstvo za javna dela na Dunaju se je odposlala prošnja in spomenica, da se uvrsti učniteJjstvo c. kr. rudniške deške in dekliške ljudske šole v Idriji v službeno pragmatiko za državne .uradnike, oziroma, da pride isto učiteljstvo vsaj ¡v ¡okvir službene praigmatike za državno učiteljstvo od XI. do VIII. čr-novnega razreda. Prošnjo je sestavil in preskrbel spomenico idrijski poslanec naš tovariš E. Gangl. Za to pravično in utemeljeno zahtevo so se zavzemali po nas naprošeni: »Zveza slovanskega učiiteljstva v Avstriji« (po predsedniku Hainem), uradniško društvo na Dunaju, državno-zborska kluba Mladočehov (po gospodu dr. V. Ravniharju) in socialnodemokra-ških poslancev (po gospodu Glockiu). (Dalje p rili.) Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljsiva. S prve vodstvene seje upravne dobe 1918 (2. iebruarja 1918). 1. Jugoslovanskemu klubu se je poslala utemeljena vloga s prošnjo, da naj se čimprej ustanovi Narodni svet, v katerem imej primerno zastopstvo tudi naša organizacija. 2. Razposlalo se je vsem deželnim učiteljskim zvezam navodilo, kako naj volijo svoie zastopnike v upravni odbor Zaveze. 3. Članek »Kranjsko učiteljstvo brez dra-ginjskih doklad«, ki je izšel v stanovskem glasilu, se je prevedel v nemški jezik in odposlal na uredništvo »Arbeiter«Zeitung« z željo, da naj ga ponatisne. 4. Zaveza je prejela uradnim potom Najvišjo zalivalo na vdanostno izjavo, ki je bila odposlana Njega Veličanstvu cesarju Karlu ob priliki našega zadnjega delegacijskega zborovanja. 5. Poveljstvo nadomestnega bataljona št. 17 je poslalo vodstvu Zaveze dopis, v katerem se opozarja, da namerava izdati naš domači peš-polk Spominsko knjigo c. in kr. pešpolka »Ce-sarjevič« št. 17, v kateri naj bodo ovekovečena .vsa junaštva hrabrih Kranjcev. Zaeno se nas je naprosilo, da naj damo redakciji te knjige ves tozadevni material, ki ga imamo, na razpolago. Zaveza je odposlala v ta namen vse one številke i »Zvončka« in »Učiteljskega Tovariša«, ki govore o izrednem junaštvu naših tovarišev. 6. Vsem v Zavezi včlanjenim zvezam se je odposlala okrožnica v informacijo glede nove članarine. 7. Učiteljsko društvo za Trst in okolico je poslalo dopis, v katerem prosi Zavezo, da bi ona izročila glavnemu odboru »Družbe sv. Cirila in Metoda« prošnjo za preosnovo dekliške šole pri Sv. Jakobu v Trstu v trirazredno meščansko in petrazredno ljudsko šolo, kakor je že preosno-vana ondotna deška šola. 8. Kranjska deželna poslovnica »Zavarovalnega oddelka .c kr. avstr. vojaškega zaklada za vdove in sirote« se je obrnila s prošnjo na Zavezo, da se pridruži že pri VII. vojnem posojilu ali organizacija sama ¡ali pa po svojih članih tej patriotični velikopotezni akciji. Ta zavarovalni oddelek sklepa na temelju dogovora s c. kr. priv. življensko zavarovalnico avstr. Feniksa vojna zavarovanja in zavarovanja na vojna posojila. Ustrezajoč prošnji, je odposlal Zavezin predsednik nekaterim tovarišem okrožnico, v kateri jih je povabil k sodelovanju. 9. Glede ponatiska mladinske povesti »Bob in Tedi«, ki jo je prinašal lansko leto »Zvonček«, so nastala zadnji čas obširna dopisovanja med pisateljem dr. Šorlijem in med Zavezo. Ker je povest splošno ugajala, je sklenilo vodstvo Zaveze, da izide povest kot 4. zvezek »Jan Lesove knjižnice«. Medtem pa je oddal pisatelj to povest »Tiskovni zadrugi« v ponatisk. Dr. Iva Šorlija je Zveza obvestila, da vztaja trdno na svojih dogovorih in pravicah; zakaj »Zvonček« si je za vse spise, ki izidejo v njem, pridržal lastninsko pravico. To je in ostane za Zavezo merodajno. 10. Tovariš Pavel Flere je izrazil željo, da I naj se izda njegov referat »Načrt preustrojitve j narodne vzgoje in našega šolstva« v posebni brošuri, kar nai založi učiteljska Zaveza. Ker nima Zaveza za to razpoložljivega denarja, Uči- , teljska tiskarna pa ne časa za tisk, se predlagatelju odgovori, da naj spis primerno uredi za i »Popotnika«. 11. Vsem učiteljskim zvezam in včlanjenim društvom se je odposlala okrožnica s pozivom, da naj nemudoma pošljejo z ozirom na člen IV. Zavezinih pravil imenik svojih članov upravnikoma »Učit. Tovariša« in »Popotnika«, da se more članom pravočasno in točno odpošiljati oba . lista. Deželnim zvezam je treba takoj pristopiti k čekovnemu prometu, da dobi od njih posamezna učiteljska društva čimprej z« vse svoje člane potrebno število položnic. Vsem učiteljskim društvom se nujno naroča, da pobirajo članarino pri svojih članih vsak mesec ali vsaj vsak drugi mesec redno in točno, sicer bi postalo iz-tirjevanje pretežavno. 12. Ker se ljudskošolsko in meščanskošolsko učiteljstvo redno zapostavlja skoro prav povsod, , se Je sklenilo, da mora zavzeti Zaveza o tem svoje stališče v posebni izjavi. To izjavo prinaša danes na prvem mesta naše stanovske fla- ; silo. 13. Na tej seji se je razpravljalo še o neki drugi važni točki, o kateri pa sporočimo šele po dokončani rešitvi. * Imenike članov so nadalje poslala nastopna društva: 10. Učiteljsko društvo za slovenjegrajski okraj — 18 članov; 11. Učiteljsko društvo za celjski okraj — 81 članov; 12. Učiteljsko društvo za Trst in okolico — 147 članov; 13. Šmarsko-ro-gaško učiteljsko društvo — 30 .članov. Sežansko učit. društvo je prijavilo še 14 članov .(skupaj 31 + 14 — članov). V zadnji številki smo izkazali 286 članov, danes objavljena društva pa izkazujejo 300 članov, torej imamo doslej prijavljenih 586 članov. Nimamo še imenikov od 20 društev. Prav nujno prosimo vsa zaostala društva, da nemudoma sestavijo in nam pošljejo svoje imenike, ker nam sicer ni mogoče urediti rednega dostavljanja' obeh listov. Društveni odbori naj neumorno delujejo za izpolnitev svoje organizacije! Vsako izpremembo naj nam takoj naznanijo! Posebno pozornost naj polagajo na prirastek članstva! Tovariši blagajniki naj skrbno pazijo na redno plačevanje in pobiranje članarine! Pro-speh in uspešno delo Zaveze je odvisno od njenih članov. Vsi v organizacijo in vsi na delo! Vodstvo Zaveze. Letnina in darila za učiteljski konvikt. Potom Učiteljske gospodarske zadruge v Celju so plačali vsak 2 K: From Vekoslav, Gorup Josip, Knapič Janko, l.asbacher Josip, Marinič Friderik, Pav-lovič Ivan, Pogačnik Franjo, Puc Franja, Cernej Ludovik, Viher Leopold, Wudler Rudolf, Rajšp Josip (skupaj 26 kron.) — Ignacij Supan, Brežice 10 K; Anton Pesek, Ljubljana 5 K; Alojzij Kecelj, Ljubljana, 2 K; Antonija Pakiž, Bazovica, 2 K; Jakob Sedej, Ljubljana, 2 K; Martin Svete, Ljubljana, 2 K; Ivan Petrič, Ljubljana, 4 K; Neimenovan, Vrhnika, 10 K; Ambrožič Josip, Bele Ivan, Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Gale Fran, Jelene Luka, Režek Juraj, Gartner Fran, Kecelj Alojzij, Likar Janko, Marolt Fran, Rape Andrej, vsi iz Ljubljane in vsak 2 K, skupaj 24 K. — Gnus Anton, Dol pri Hrastniku, 4 K; E. Gangl iz Trsta 4 K. — Hvala in poziv drugim! Društvu »Jtibilejska Samopomoč« je treba tekom 14 dni poslati letnino za 1918. i'n za 53. smrtni slučaj nad učitelja - poročnika Janka Muhe, ki je žrtoval svoje mlado življenje cesarju in domovini na hribu Sv. Gabriela 11. sept. 1917. — Člani prejmo položnice z napisanimi zneski lefenine, 53. smrtnega slučaja, upravnih troškov in event. zaostankov. Kranjsko. Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je poslalo dne 1. marca Jugoslovanskemu klubu v državnem zboru na Dunaju nastopno brzojavko: V »Slovenskem Narodu« z dne 28. februarja t. 1. čitamo poročilo o vprašanju učiteljskih dra-ginjskih doklad za leto 1918, katero poročilo je bilo imenovanemu listu poslano z Dunaja dne 26. februarja letos in ki se glasi: »Pododsek proračunskega prov-izorija se je bavil danes z. velevažnim vprašanjem draginj-skih doklad za učiteljstvo. Razprava je bila živahna, ker so zastopali vsak svoje stališče poslanci, na drugi strani po finančno ministrstvo. Splošno se je poudarjalo, da nastajajo pri razdelitvi največje težave zaradi postopanja raznih deželnih odborov. Pododsek je predložil natančen načrt v obliki zakona, ki je precej dalekosežen. Določile so se načelne točke, da se zakonito zagotovi enakomerna doklada v vseh kronovinah. K tej bo prispevala država; dežele bodo pa pri-morane percentualno prispevati k izdatku. Posebno se je tudi naglašalo, da ne sinejo biti leta 1918. tako" različne višine podpor, kakor je to bilo prej. Poročevalec finančnega ministrstva je zlasti navajal Kranjsko, katera dežela je izmed vseh kronovin izplačevala skoro najmanjše vsote. Posebno se tudi mora ozirati na penzio-niste, ki so jim razni deželni odbori nakazali beraške draginjske doklade. Končno se je odsek pogodil z vlado, da predloži le-tl svoj točni načrt, da se potem lahko premenja stališče odseka in vlade in najde zedinjenje. V glavnih točkah je vlada že pristala, zlasti glede enako-mernosti v vseh deželah in glede višine, ki se ima določiti analogno draginjskim dokladam dr- žavnih uradnikov od XI. do VIII. razreda (za ljudske učitelje). Po teh načelih bi bilo treba, da država da deželam 200 milijonov kron. Jugoslovanski klub zastopa v tem odseku poslanec dr. Vrstovšek.« Z ozirom na to poročilo izjavlja podpisano društvo kot centralna organizacija večine kranjskega učiteljstva, da odobrava njegovo tendenco. Usoja se pa v informacijo slavnega Jugoslovanskega kluba, oziroma njegovega gospoda zastopnika v imenovanem odseku ter obema v blagohotno avaževanje sporočiti nastopne svoje želje: 1. Od državnega prispevka 3« leto 1917 je prejela Kranjska 1,017.800 K. Ta znesek je bil finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani nakazan dne 32. jan. 1918, a dva dni pozneje je bilo nakazilo realizovano deželnemu odboru. Dasi se glasi sklep državnega zbora, da mora biti ta državni prispevek učiteljstvu izplačan v enkratnem odpadajočem znesku do 15. decembr» 1917, dasi je denar, namenjen kranjskem* učiteljstvu, že r»č kot en maseo v Ljubljani, vendar kranjsko učiteljstvo še do danes ■— t. j. do 2. marca 191» —-še ni dobilo tega, kar sta mu državni zbor in centralna vlada priznala. Deželni odbor je kranjskemu učiteljstvu s 1. januarjem leto« ustavil draginjske doklade, nakazal pa mu je na račun državne podpore mesca januarja predujma od 208 do 300 K, sedaj pa mu zopet na isti račun obljublja predujma od 76 do 200 K. Tako ravnajo z učiteljskim denarjem! Vse, kar nam je država dala, nam bodo razdrobili in razmetali, da ti enkratni nabavni prispevki, ki bodo v drobtinah in v obliki predujma izplačani, izgube svoj smoter in namen in ostane naposled učiteljstvo lačno in raztrgano — kakor je danes! To se toliko bolj gotovo zgodi, ker cena vsem neobhodnim potrebščinam vsak dan raste, in kar je bilo mogoče kupiti še meseca decembra, tega danes za isto ceno ni več dobiti. In kaj si naj danes učitelj ali učiteljica kupi za 76, 100, 200 K — zlasti če ima rodovino? Ce bi pa bili pravočasno dobili polne zneske, bi si mogli z izdatnimi podporami nabaviti to in ono, Česar sedaj ni in pozneje ne bo več mogoče. Na ta način je kranjsko učiteljstvo dvakrat oškodovano. — Vse naše prizadevanje, da bi nam dali v polni meri in pravočasno to, kar je našega, je ostalo brezuspešno — niti deželni odbor, niti deželni šolski svet ne čujeta naših obupnih klicev. Zato do teh dveh kranjsko učiteljstvo nima nobenega zaupanja, in slavni Jugoslovanski klub prosimo, naj zastavi vse svoje sile v ta namen, da se bodoči državni prispevek nakaže učiteljstvu direktno od centralne vlade. 2. Da bo vsak dvom izključen in vsako samovoljno tolmačenje nemogoče, naj bo besedilo zakona za nove doklade tako jasno in točno, da bo vedei vsak posameznik, koliko mu gre In koliko sme zahtevati. To velja izrečno glede na analogijo z draginjskimi dokladami državnih uradnikov od XI. do VIII. plač. razreda. Ta določba naj se glasi tako, da gre učiteljem in učiteljicam do 5 službenih let draginjska doklada XI. plač. razreda, do 10 služb, let drag. doki .X. plač. razr., do 20 služb, let drag. doki. IX. plač. razr., od 20 služb. let dalje drag. doki. VIII. plač. razr. Suplenti (suplentke) in prov. učitelji (učiteljice) dobe enako draginjsko doklado kakor državni učitelji kategorije B. 3. Za vpokojeno učiteljstvo, za vdove in sirote naj velja enaka analogija z državnim oso-bjem istih kategorij. 4. Slavni Jugoslovanski klub prosimo, naj se v vsakem slučaju blagovoli obrniti po informacije glede kranjskega učiteljstva na podpisano društvo, ki mu je v Vsakem primeru vedno in rade-volje na razpolago. 5. Na Veliki četrtek, dne 28. marca t. 1., ima podpisano društvo v Ljubljani v Učiteljski tiskarni svoj občni zbor z začetkom ob 10. uri dopoldne. Takrat bomo razpravljali o splošnem po-ložajo tako bridko izkušanega, zapostavljanega in izkoriščanega kranjskega učiteljstva. Slavni Jugoslovanski klub naj blagovoli na ta občni zbor poslati svojega zastopnika, da se v našem krogu prepriča o naravnost neznosnem položaju kranjskega učiteljstva. Navzočnost zastopnika Jugoslovanskega kluba je toliko nujnejša, ker moramo v interesu ohranitve učiteljskega stanu zastaviti vse najboljše sile, da ne poginemo ob bedi in trpljenju! Zahvaljujemo slavni Jugoslovanski klub za dosedanjo pomoč in podporo in ga prosimo na-daljnega zanimanja, brambe in pospeševanja naših pravic in koristi! Učiteljstvo sodnih okrajev Ajdovščina in Vipava priredi dne 14 .sušca t. 1. prijateljski sestanek v Sttirijah v restavraciji pri Rajerju, in sicer ob dveh popoldne. Ker je na dnevnem redu zelo važna zadeva, se tovariši učitelji in tovari-šice učiteljice najvljudneje vabijo. Pripravljalni odbor. Štajersko. Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Zvezino delegacijsko zborovanje se vrši V Celiu na Veliko sredo, dne 27. marca. Opozarjame še enkrat okr. učit. društva, da nam pošljejo najmanj do 15. marca imenik članov in odbora ter prijavijo delegate; istotako pošljite pravočasno predloge, ki naj pridejo v obravnavo. — Vsa društva morajo biti zastopana, zakaj neobhodno po-1 trebno je, da se po preteku štirih let snidemo ter 1 določimo pota, ki jih naj v bodoče hodimo. Vedstve. Učiteljsko društvo za celjski okraj. Obžalujem, da na zadnjem občnem zboru našega društva, ki je po več nego triletnem prestanku zopet zborovalo, in na katerem smo se imeli marsikaj jako važnega pogovoriti, niso bile zastopane vse šole. Navzočih nas je bila samo četrtina vseh članov. Za zgled naj nam je tov. Pečar, ki je preložil doma važen občni zbor, da se je mogel našega zborovanja udeležiti, kakor tudi tovariš Kvac, ki je poslal 5 K v društveni sklad, ker je bil nujno zadržan. Pred vsem onim cenjenim članom in članicam, ki se občnega zbora niso udeležili, naj služi v informacijo nastopno obvestilo. Vsled sklepa božičnega delegacijskega zborovanja »Zaveze« znaša članarin» z» leto 1918 po 24 K (10 K za Učit. Tovariša, 6 K za Popotnika, katerih naročltev je sedaj za vsakega člana obvezna, 8 K se pa razdeli med »Zvezo« in naše društvo). Vsakemu dosedanjemu članu našega društva pošljem položnice .naše »Zadruge«, da potom istih nakaže zgornji znesek. Da se poslovodji pri »Zadrugi« delo olajša, poSljem vsakemu članu samo po tri položnice, da na vsako nakaže po 8 K. Ako kdo plača v dveh ali samo v enem obroku, tem bolje. Oni člani, ki so še kaj članarina (i 4 K) iz prejšnjih let na dolgu, naj blagovolijo poravnati tudi ta zaostanek. Nekateri tovariši so članarino za tekoče leto že plačali po starem računu (a 4 K); mnogi plačujejo članarino (a 4 K), Popotnika in Učit. Tovariša po na-ročilnem listu »Zadruge«. Vsi ti naj nakažejo po doposlanib jim položnicah samo diferenco. Tovariši, tovarišice! Uklonimo se sklepu »Zaveze« brez izjeme vsi! Ni lepo uživati dobrote, ki nam jih pribori organizacija, se pa izmuzniti, kadar je treba zanjo kaj žrtvovati. Pribiti moramo žalostno resnico, da je bilo dosedaj tudi v našem društvu dokaj članov, ki niso bili naročniki ne na Tovariša ne na Popotnika, in naših glasil tudi po cela leta niso čitali. Temu mora biti konec. Držimo se doscipline! Nihče naj ne bo suha veja naše organizacije. Kdor pa le misli odpasti, naj to naznani upravništvu obeh glasil, da se mu ustavi dostavljanje listov, mene pa naj obvesti s tem, da mi vrne položnice. S tovariškim pozdravom beleži Fr. Brlnar, t. č. predsednik. Kranjske vesti. KRANJSKO UČITELJSTVO V BOJU ZA KRUH. Deželni preds. grof Attems je prejel v petek, dne 1. marca t. 1„ od vseh okrajnih učitelj- j skih društev na Kranjskem nastopne brzojavke: Podpisano društvo se obrača do Vašega blagorodja v interesu svojih članov in njih svojcev ter v interesu vsega ljubljanskega uči-teljstva z najnujnejšo prošnjo, da blagovolite nemudoma zastaviti ves svoj vpliv in uporabiti vsa sredstva, da deželni odbor zopet nakaže kranjskemu učiteljstvu s 1. januarjem t. 1. ustavljene deželne draginjske doklade in da se temu učiteljstvu brez zadržka izplača državni enkratni prispevek v celotnem znesku. Ako ne pride rešitev v najkrajšem času, obnemoremo s svojimi ženami in otroki vred popolnoma, ker nam preti materialni pogin. Ob takih najbednej-ših razmerah ne moremo več živeti in izpolnjevati svojih dolžnosti. V zadnjem trenutku prosimo rešitve pred pretečo katastrofo. — Za Ljubljansko učiteljsko društvo: Jakob Dimnik, t. č. predsednik. * Društvo učiteljev in šolskih prijateljev v Ljubljanski okolici nujno prosi izdatne pomoči učiteljstvu, ki je odgojilo toliko odličnih bojev-kov za cesarja in domovino, pa v teh težkih časih še zdaj nima vojne draginjske doklade in živi v skrajnem pomanjkanju. — Janko 2trovnIk, predsednik. * Učiteljsko društvo kamniškega okraja prosi posredovanja, da se nakažejo deželne draginjske doklade in državne prispevke. Stanje neznosno. Odpomoč nujna. — Petrovec. * Učiteljsko društvo kranjskega okraja prosi c. kr. deželno vlado, da naj reši učiteljstvo pogina. S svojimi sredstvi, ki jih ima dovolj na razpolago, naj prisili deželni odbor, da ta izplača nemudoma državni nabavni prispevek ter nakaže povišano draginjsko doklado. kakršno imajo državni uradniki. * Učiteljsa beda je dosegla svoj višek. Vsak korak dalje še v tej bedi pomeni našo smrt. Usmilite se vsaj naše stradajoče in zmrzujoče dece, ki nima kaj jesti, ne kaj obleči. Storite, prosim Vaše visokorodje. vse potrebno in rešite nas gotovega pogina. — Ivan Šega, predsednik okraj. učit. društva in zastopnik učiteljstva v c. kr. okr. šol. svetu v Radovljici. s Beda učiteljstva je prikipela do vrhunca! Nevarnost preti, da bo učiteljstvo v najkrajšem času zaradi največje materialne sile popolnoma onemoglo in s svojimi ženami in otroki vred leglo v prerani grob. V imenu učiteljstvo logaškega okraja nujno prosim, da Vaše blagorodje kot predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta delujete z vsemi sredstvi na to, da dobi učiteljstvo takoj sedanjim potrebam primerne vojnodra-ginjske doklade. — Leopold Punčuh, predsednik Logaškega okrajnega učiteljskega društva. Učiteljstvo obupuje, ker že tretji mesec ni prejelo vojne draginjske doklade. Prosimo, da nam kot predsednik c. kr. deželnega šolskega sveta priskočite na pomoč. — Učiteljsko društvo za postojnski politični okraj. * Učiteljstvo tiidi za marec ni dobilo vojne podpore. Sestradano in obupano stoji ob robu propada. Le energičen nastop vlade ga more rešiti. Prosimo nujno Vas, visokorodni gospod grof, kot predsednika deželnega šolskega sveta, da zastavite ves svoj vpliv za obupano učiteljstvo. — Učiteljsko društvo okraja Radolfovo. Matko, predsednik. * Učiteljstvo aujno prosi V«« kot predsednika c. kr. dež. šol. sveta, da takoj z vsemi sredstvi, ki jih ima vlada dovolj na razpolago, storite vse potrebno, da ne bo učiteljstvo v najkrajšem času zaradi največje materialne bede popolnoma onemoglo ter s svojimi ženami in otroki vred leglo v. prerani grob. — Pedagoško društvo v Krškem, dne 1. marca 1918. — Dragotln Hnmek. predsednik. * Beda kranjskega učiteljstva je nepopisna, neznosna! Mesečna plača zadošča komaj za teden dni, a deželni odbor nam neče izplačati državnega prispevka in nam je ustavil deželne draginjske doklade. Mi stradamo! Oledamo strašno žrelo prezgodnjih grobov, v katere cepamo sami, vanj polagamo svojo deco in njih matere. Učitelja tare glad, ga težijo materialne skrbi. Ali je pričkovati v šoli uspehov? Prosimo, rotimo Vas kot predsednika deželnega šolskega sveta, storite vse potrebno, da se izplača učiteljstvu v najkrajšem času ves državni prispevek in deželne draginjske doklade od 1. januarja 1918. — Belokranjsko učiteljsko društvo. * Zaradi silnih gmotnih stisk dušno potrti, telesno onemogli, že v kvarno letargijo se pogrezajoči, se usojamo Vaše visokorodje vdano prositi, da blagovolite z vsemi razpoložljivimi sredstvi nujno vplivati, da se, kakor že vsem stanovom, tudi učiteljstvu čimprej zagotove redne draginjske doklade ter v najkrajšem času nakaže enkratni državni prispevek, ki je za nas že itak izgubil polovico vrednosti. Za Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja: Franc štefančlč, predsednik. Te brzojavke govore več in glasneje, nego bi mogla obupni položaj kranjskega učiteljstva naslikati že tako zgovorna beseda. Kranjsko u-čiteljstvo sedaj čaka, kaj stori v njegovo korist in za njegovo pravico visoorodni gospod, ki so mu bile poslane te brzojavke kot pozdrav umirajočih! A to čakanje na kruh ne poteka brezdelno — organizirano učiteljstvo se pripravlja na daljni korak, ki bo le posledica teh prokletih razmer! Med učiteljstvom vre, kakor ni še ni-oli doslej! Pride le to, kar mora priti in kar gospodje s Kalteneggerjem na čelu sami provoci-rajo. Saj je vendar nezaslišano, da se dela in de-žla vzela- — Med brzojavkami pogrešmo ono od Litijskeg učit. društva. Kam je zašla? — r — Kralj Matjaž. V zadnjem »Jugoslovanu« beremo: »Kralj Matjaž se je zbudil v svojem dolgoletnem spanju in dvignil trudno glavo, vprašal pa z neko odločno jezo: Ali slovenskemu šolstvu še pašuje nemški hofrat Kal-tenegger? — Priletel je odgovor kralju Matjažu in njegovi vojski: Se pašuje nemški hofrat, obletavajo pa ga slovenski deželni odborniki in šolski nadzorniki. — Ko so to slišali, ni mogel več zaspati ne kralj Matjaž, ne njegova vojska«. — Da, da, še . pašuje nemški hofrat Kaltenegger nesrečnemu slovenskemu šolstvu, še ga obletavajo slovenski deželni odborniki in slovenski šolski nadzorniki, ampak njih polet je ponižen in kro-tak, ker se suče — pod njegovo peto! Kralj Matjaž pa gleda in čaka, da ob času, ki ni več daleč, stori svojo dolžnost! — r — Kaj smo vendar? Na petkovi seji deželnega šolskega sveta je opozoril dr. Ravnihar dr. Lampeta, da gredo tudi učiteljstvu stalne mesečne doklade, ker jih je deželni odbor priznal in jih še vedno izplačuje deželnim uradnikom. »Učitelji niso deželni uradniki!« se je odrezal dr. Lampe. — Ko pa je bil govor o državnih nabavnih prispevkih, ie izrekel dr. Lampe željo, naj država ta denar izroči kar deželnemu odboru, da ga bo že on razdelil, kakor je prav. V tem primeru bi torej dr. Lampe rad videl, da bi bili učitelji deželni uradniki. Kadar bi treba plačati, nas ne marajo: kadar bi treba dobiti, nas pa hočejo! — r — Slava vojvodlne Kranjske! Spisala dr. Ivan Šušteršič in Oskar vitez Kaltenegger. Prvo poglavje: Brzojavke vseh okrajnih učiteljskih društev na Kranjskem, ki govore o kulturnem škandalu, da v eri šušteršič-Kaltenegger kranjsko učiteljstvo dobesedno strada. — Te brzojavke sta priobčila »Solvnski Narod« in »Slovenec« s primernim uvodom. »Slovenec« piše o neznosni bdi, »ki je zavladala med sramotno plačanim kranjskim učiteljstvom«. Tako resnično ni »Slovenec« doslej še nikdar pisal, kar ie razumljivo, ker mu je bil v prejšnjih žalostnih časih glavni urednik dr. Evgen Lampe. Časi so se izpreme-nili, sovražniki resnice so prišli ob besebo. — Pod naslovom »Kranjsko učiteljstvo za kosec kruha« piše »Naprej«: Kranjska okr. učiteljska društva so brzojavno izročila spomenice deželne- mu predsedniku, v katerih naglašajo svoje slabo materialno stanje. Učiteljstvu je namreč s 1. januarjem 1918 ustavila dežela draginjsko doklado in vrhutega se mu še ni izplačal v celoti enkratni državni prispevek. To je iako žalostno znamenj. Kulturnim delavcem, ki jih je sedaj premagalo, in bi morali še mnogo več storiti, če bi zmogli, prav v sedanjem času, ko tako potrebujemo za mladino več vzgoje, se odreka potrebna pomoč. Ta tragična resnica dokazuje, da smo moralno popolnoma propadli, da smo brez zmisla za uspešno kulturno delo. Dočim se vnemamo za vse druge stvari, nam je vzgoja mladine in skrb za to, da bi učiteljstvo dobilo potrebno pomoč, se ohranilo sposobno za težavno delo, pa se vsemu temu skoraj — rogamo, kakor da bi to ne bilo v interesu nas vseh. Da, da, vojna je zlo, ki opustoša vse, ne le dobrega, ne le človeštva, nego tudi njega plemenitost in kulturnost. Učiteljstvo je po mnenju »prosvetljenih« slojev nepotrebno breme, ki naj bi vodilo človešvo k samozavesti v škodo nadutega gospodujočega elementa.« — Tako se »Slava vojvodine Kranjske« bliskovito širi po vsej deželi in državi, in tako se širi po kulturnem svetu tudi slava njih, ki to knjigo pišejo s srčno krvjo kranjskega učiteljstva! — r — Zanimivo! Na zadnji seji dež. šol. sveta je dr. Ravnihar apeliral na zastopnike de-žlnega odbora, naj vendar uvažujejo brezupni položaj kranjskega učiteljstva in mu zopet nakažejo ustavljene redne mesečne draginjske doklade. Dr. Lampe je odgovoril, da deželni odbor tega ne stori, ker so vsi deželni fondi izčrpani, sploh nima dežela nobenega denarja! ... Spominjamo se, da je deželni odbornik dr. Lampe pred cesarjem drugače govoril. Takrat je dejal, da so kranjske deželne finance popolnoma urejene, sedaj pa pravi, da nima dežela nobenega denarja. (Nima ga zato, ker bi treba pomagati u-čiteljstvu!) Vendar vprašamo: Kdaj je dr. Lampe govoril neresnico? — Vsa javnost tudi ve, da ni dolgo temu, kar je dal deželni odbor glavarju dr. šušteršiču na prosto razpolago 600.000 K — ne vemo že, v kake namene. Ce torej gospodje nežinirano razpolagajo s tolikimi tisočaki deželnega denarja, ne morejo biti deželne kase vsevprek premrežene s pajčevino — prazne so le za slučaj, ko bi treba pomagati učiteljstvu. — In še v enem pogledu je bila ta seja zanimiva. Tako-zvani »zastopnik učiteljstva«, gospod Adolf Sa-dar, je predlagal, naj država prevzame poslej izplačevanje rednih draginjskih doklad, ki jih je doslej izplačeval deželni odbor. Ta predlog je bil, žal, z večino glasov sprejet in je pokvaril vse, kar bi se še dalo storiti v korist učiteljstvu. Predlog gospoda Adolfa Sadarja je plosk po vodi, vrhutega je pa še škodljiv, da bolj ne more biti. Država poreče: Tega predloga ne akceptujem, ker bi ustvarila s tem predujic in bi morala potemtakem prevzeti izplačevanje takih doklad v vseh ostalih deželah. — Deželni odbor pa: Mene sedaj te doklade nič več ne brigajo, saj je deželni šolski svet sklenil, naj jih prevzame država. Ce država tega noče, ni to moja krivda; moja vest je čista! — Tako ostane volk sit, jagnje pa razmesarjeno. In to po zaslugi »zastopnika uči teljstva«, ki so mu bržkone naročili, naj tako predlaga; a v interesu njegovih stanovskih tovarišev bi bilo, ko bi njih koristi zastopal vsaj z molkom! Vse drugače bi bilo, ko bi obveljal predlog dr. Ravniharja, ki je nasvetoval, naj vzame dežela v ta namen posojilo. Tako se je zgodilo tudi na štajerskem, kjer je dobil deželni odbor od države brezobrestno posojilo. In nič nenavadnega in nemogočega ni, da se taka posojila lahko pomalem odpisujejo, ko vlada uvidi, da je posojilo najeto iz plemenitega namena. Vsi po slancl bi se na Dunaju odločno zavzeli za tako rešitev tega vprašanja, kar bi imelo gotov uspeh. A dr. Ravnihar je govoril gluhim ušesom! Drugega sredstva sedaj ni. nego da na prihodnji seji deželnega šolskega sveta Sadarjev predlog zavr žejo in sprejmejo Ravniharjevega. Grof Attems naj se potrudi, da se to tudi res zgodi. Potem pa naj gre sam na Dunaj, da pomaga s trdno in neizprosno voljo to, za naš stan prevažno zadevo tako urediti. Tudi štajerski namestnik je storil sam vse korake v Gradcu in na Dunaju, da je po svojih močeh dejansko pomagal učiteljstvu. Od samih lepih besed ni bil še nihče sit, pa tudi na Kranjskem ne bomo siti od njih! Treba je smotre-nega dela! Mi smo storili svojo dolžnost; naj jo še grof Attems stori! Ako pa naposled tudi on u-vidi, da deželni odbor noče za učiteljstvo niče sar storiti, se zgane morda vendar v njem toliko moči, da spravi deželni odbor v druge roke, ki jim bosta vodila dejanja razum in srce! Vse živ ljenje vsega kranjskega učiteljstva in n-ega rodo vin Je vendar vsaj toliko vredno, kolikor Je vred na polltlška eksistenca 4 mož! Povedali smo vse kar se nam zdi nujno potrebno in v zadnjem hipu umestno, da preprečimo katastrofo, ki preti kranjskemu učiteljstvu in šolstvu. Upamo, da ne govo rimo zaman. Ako pa — bo krivda na strani onih ki so tukaj imenovani! Od njih vol|e je sedaj vse odvisno! V njihovih rokah Je usoda stotin trpe člh ljudi, Je usoda našega šolstva! Končno: ta kih »zastopnikov«, kakršen je gospod Adolf Sa dar, reši nas, Gospod! r _ Boj proti zastrupljevalcem mladine Naše uredništvo je prejelo nastopno pismo: »V številki z dne 22. pret. mes. Vašega cenjenega lista sem vendar dočakal, kar sem že dolgo že lel. »Kino« je dobil zasluženo zaušnico. Gospod sodni svetnik Sturm, član cenzurne komisije, se je zadnjič najbolj upiral filmu »Gubec«, a mladi- ni dovoli posečati predstave, ki so ji resničn škodljive. — Mladini do dvajsetega leta naj bi 5 sploh prepovedalo posečati »Kino«. Nekoč sei bil pri otroški predstavi. Sram me je bilo kci odraslega moža kaj takega gledati v »Kino-Cer tral«, takšen iilm je bil. Otroci so vpili: »Gle dve babi dedca jahata!« — Kje dobe otroci de nar? Očetov večina ni doma; da se matere zne bijo otrok, jih pošiljajo v »Kino«. — Seveda, nal dnevniki — tem je za inserate. Boje se za do hodke; ljubši jim ie denar kot naša mladina. -V šolali naj se sploh prepove mladini posečanj Kina.« — naj si bodo dečki ali deklice. Posebni Vaš list naj vpliva na starše, da jim ne dovolij< posečanja »Kina«. — Proseč Vas, da nadaljujeti začeti boj, ostajam SI. G.« (Ime v uredništvu n razpolago). — Nas samo iskreno veseli, da čt jemo tak glas proti zastrupljevalcem mladine i krogov slovenskih staršev samih. Druge moči n nimamo proti gadji zalegi, ki se je vgnezdila deželnem gledališču, nego da svarimo pred uži vanjem njenega strupa! Gospodar deželnega gle dališča je deželni odbor, in ta je odgovoren za ta s kako umazanp obrtjo mečejo pohujšanje mlada srca. Očividno so gospodje moralisti pozabili na grmečo sveto besedo o mlinskem kamenu ki bi ga treba pohujševalcem obesiti na vrat ir jih potopiti na dnu morja! Odgovorne pa so tud vse druge nadzorovalne oblasti vseh stopenj ir baž, ki so pač videle nevarnost v Matiji Gubcu, ne vidijo pa nevarnosti za mladino v nagih babah in bruhajočih pijandurah! Mi apeliramo ponovno 11a te nadzorovalne oblasti, naj se zavedajo svoje dolžnosti! Kaj pomaga, če učiteljstvo po šolah svari mladino pred obiskavanjem kinematografa, ko so pa vrata deželnega gledališča na stežaj odprta! Vso to kramo otrova in zbujanja najnižjih strasti bi treba pometati v blato iz »hrama Modric«, a ob vhodu bi moral stati angel z ognjenim mečem, da bi nagnal kramarje in njih zaščitnike daleč proč od naše dece! Vsa javnost bi nas morala podpirati v tem boju, a kakor vidimo, smo osamljeni. Vse mogoče stvari beremo po našem časopisju, a ne čujemo besede, ki bi opozarjala na to sistematično demoraliza-cijo! Kako pa naj naše časopisje govori proti temu, kar v inseratih priporoča?! In že kričeči plakati z divjimi obrazi, z razgaljenimi babami, z noži in samokresi zbujajo samo divje strasti, pohlep in gnus. In vse to je javno nalepljeno po javnih prostorih! Oblastveno koncesionirano javno pohujšanje uboge slovenske mladine! Vso lepoto nam pomandrajo in okužijo! Opetovano kličemo na pomoč vsaj pamet staršev, ki naj imajo usmiljenje s svojo deco! Ali morda hočejo, da se začno že njih nedoletni in mlečnozobi otroci pariti in posnemati v dejanju »predstave za mladino« v deželneih gledališču? Ali nam ni vojna ustvarila že dovolj in preveč gorja? Kaj poreko očetje, ko se vrnejo iz bojnih vrst in zagledajo doma strte cvetove svoje sreče in svojega hrepenenja? Ti naj obračunajo z njimi, ki brizgajo strup v srca njih otrok! Da, kaznujejo jih lahko — toda iz duš se ne da odpraviti strupa! Mlini: stoje; mlinskih kamenov je dovolj... Pripominjamo, da sta našo zadnjo notico proti Kino-Cen-: tralu objavila »Domovina« in »Jugoslovan«. —r— Odlikovanje, z redoim železne i krone 3. razreda z vojno dekoracijo in meči je bil odlikovan pred /sovražnikom na ¡gori sv. Gabriela padli1 nadporoan-ik : Fran Svete, učitelj '-na 1. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. —r— Iz ljudskošelske službe. Za su-plentke so nameščene: Julio ana Mlačeva v Kranju, vpokojena učiteljica Justina Puppisova v Trnju, Elizabeta Kovačičeva v Vrhpolju, Marija Zigmanov-a v St. Petru in Božena Če-rmakova v Ljubljani; suplentka Alojzija Jegličev-a ie imenovana za začasno učiteljico v Dražgošah. —r— Kapitalist — izkoriščevalec. Ž i vos rebrn i rudnik v Idriji je milijonsko podjetje, ki donaša državi ogromno čistega dobička posebno sedaj, ko se je dvignila cena živemu srebru do vrtoglave višine. To kapitalistično podjetje tilma v Idriji tudi dve ljudski šoli — eno za dečke, drugo za deklice. Na tej šoli je nastavljeno seveda tudi učiteljstvo, ki pa ima tako škandalozno nizke plače, da mora vzlic milijonskim dobi-čkam rudniifca — stradati! Predstojnik temu rudniku je nemško-nacionalni dvorni svetnik Bil-lek, ki nima druge skrbi, nego kako bi ponemčil obe ljudski šoli. Značilno je, da se morajo ubogi slovenski otroci — in samo taki obiskujejo obe idrijski ljudski šoli — že v prvem razredu ubijati s tujim jezikom, kar je popolnoma proti zakonu. A kaj briga nemško-nacionalnega dvornega svetnika zakon! Ce tako daleč gre njegova predrznost, da izreka svojo razjarjeno voljo proti temni, če učiteljice med sabo slovensko govore! Da bi jim -pa dal zadosti kruha, to mu še na misel ne pride. Ko ga je šlo učiteljstvo prosit hrane m podpore, je smatral to ponižno prošnjo za nekako revolucionarno dejanje, češ, učiteljstvo mora hiti toliko idealno, da lahko tudi lačno izvršuje svoje posle! Seveda — če bi imelo njegove dohodke, -njegove 'tantieme (po par tisoč kron na leto) in njegov grajski vrt, ki mu ga rudniški delavci -obdelajo! P-o določilih nove službene pragmatike za državno učiteljstvo bi moralo priti v to pragmatiko tudi idrijsko učiteljstvo. A temu se upira Bil-ek z vsemi štirimi1, ker je učiteljstvu sovražen in stoji sredi našega ljudstva in naše zemlje tujec po duhu, srcu in jeziku! 0 našem narodu ima sploh najslabše. misli; le onega milostno objemajo njegovi pogledi, ki se nuu klanja Iti h lini v njegovi nemški kazini! Ne mara ga nihče, ker je tako ošaben in mogočen, da odbija vsa-cetga cd sebe. Neverjetno je, kaka oblast je dana enemu samemu človeku na škodo 6000 drugim ljudem! To je le na Kranjskem in med Slovenci mogoče. Le nad Jako potrpežljivim ljudstvom je mogoče paševati, in le tako potrpežljivo ljudstvo je mogoče izkoriščati. Tudi idrijski učiteljski prcletaniat ni nič drugega, nego fckoriščana raja pod peto nemško-nacio-nalnega dvornega svetnika. Koliko je to učiteljstvo že pretrpelo zapostavljanja, zbadamja, izrabljanja — to se ne da v kratkih besedah povedati. Biliek ima celo to razvado, da vsakega sumniči in na-gania z nepatriotom, kdor ne krivi hrbta pred njim in kdor ne taji svojega materinskega jezika. Navedli bi lahko dovolj dokazov — pa te bomo čuli na Dunaju! Učiteljstvo naj vztraja na svojih zahtevah — tudi njemu pride rešitev!" Naj pa govori upravno sodišče! Časih so rekli, da tam ne zraste več trava, kamor stopi kopito hunskega konja. Dokazi sedanjih dni pa uče, da .zamre vsa humaniteta, kamor stopi podplat nemško-nacional-nega dvornega svetnika! — Da si ne bo Biliek po nepotrebnem belil glave in iskal krivca med idrijskim učiteljstvom, mu povemo, da smo dobili te ¡informacije iz neučiteljskih krogov. Vsi vrabci po idrijskih strehah že davno čivkajo o tem, kar pripovedujemo ml danes v začudenje kulturnega sveta! Koroške vesli. k — »Iz koroškega vilajeta« objavlja »Slovenec« z dne 1. t. m., štev. 50, več doneskov, ki pričajo, kako se godi koroškim Slovencem. Nas zanima posebno poglavje o učiteljski kole-gialnosti. Cujmo! Na vlaku so se peljali učitelji in učiteljice; slučajno je zašel med nje tudi zaveden slovenski učitelj, ki so sicer na Koroškem jako redko sejani. Pa takoj ob vstopu in potem neprestano so mu brenčale okrog ušes razne razžaljive in zaničljive opazke, ki jih je spremljal zlasti pri lepem spolu zaničljiv posmeh. Ker pa se jim je vse to zdelo še premalo, so delo-| krog svojega kolegialrjpga in kulturnega početja razširili še s tem, da so začeli klicati tudi ven skozi okno, kakšna zanimivost se vozi v tem kupeju — »vindišarski« učitelj! In malo je manjkalo, da niso začeli pobirati vstopnine, kakor jo je plačati v menažeriji, kdor hoče videti medveda. — Tak je položaj narodnega učitelja na Koroškem. Zaveden slovenski učitelj na Koroškem je mučenik. Deželne šolske oblasti ga pošljejo v kako gorsko vasico ali pa v pregnanstvo v nemške kraje. Tam mora živeti med tujimi ljudstvi, vzamejo mu priliko, da bi deloval med svojim ljudstvom, aa bi poučeval deco lastnega naroda. Pri avanziranju mu delajo težave in mu otežujejo na vso moč, da bi prišel do samostojnega mesta kot šolski vodja. In lastni tovariši ga prebirajo in zaničujejo ter družabno bojkotirajo... Ju dalje! »Wir sind nicht windisch, wir sind deutsch!« Bilo je v nemškutarskem kraju na Koroškem. Šola je popolnoma nemša in je k zidavi prispeval tudi Schulverein pod pogojem, da se ' bo v šoli le nemško poučevalo. V prvem razredu je vptašaj katehet otroka nemškutarskih staršev v slovenskem jeziku. Otrok, ki zna dobro slovensko, že hoče odgovoriti, kar se oglasi njegov sosed in predrzno zakliče: »Wir sind nicht windisch, wir sind deutsch!« V to šolo hodi veliko otrok, ki ob vstopu ne razumejo besedice nemško. A učitelj niti v I. .razredu ne izpregovori niti ene slovenske besede. Tudi z otroki, ki so v začetku popolnoma nevešči nemščine, govori nemško in samo nemško. Izključeno je, da bi se slovenski otroci v šoli naučili brati, kaj šele pisati v svojem materinem jeziku. Vsak dan čutijo, da je to manjvreden jezik, ki ga vsi prezirajo. In v tretjem razredu se že slovenski otroci sami začno sramovati svojega rodnega jezika. Nemškutarski otroci pa imajo že v I. razredu neverjetno razvito narodno zavednost. Nemška -zavest seveda in pa predrznost. Se jim pač vedno in pri vsaki priliki vbija v glavo in vceplja v srce. Tak otrok je imel zapisano že na malih biblijskih zgodbah to-le prvo in poglavitno ver-resnico: Wir Deutsche fürchten Gott und sonst Niemand auf der Welt! — Take so torej razmere .na Koroškem. Potem se pa ljudje še čudijo, ako se Slovenci vnemajo za jugoslovansko deklaracijo! _ k _ Naša pravica. Iz Pliberka nam pišejo: Naše mesteci je obdano od vseh strani z zavedno slovensko okolico. V mestecu samem je le osem pristno nemških ¿ružin. A vzlic vsemu temu velja Pliberk za strogo nemško .mesto. Zato pa ima popolnoma nemško štirirazrednico, čeprav jo obiskuje polovica slovenskih otrok. V šoli je nastanjena Siidmarkina javna ljudska knjižnica, pri zidavi šole pa je pomagal Schulverein. Tako imamo na nemškem otoku Pliberku nemško trdnjavo, ki šteje po vsem Koroškem obilo sestra! Štalerske vesti. —š— Odlikovanje. Ivan Zolnir, nad-učitelj v Ptuju, sedaj enoletni prostovoljec v vojaški službi, je bil odlikovan z j zlatim zaslužnim križcem. Fran Poljak, : učitelj v Mariboru, sedaj poročnik, pa s i signum laudis. —š— Za glavna učitelja na c. kr. ud-\ teljišču v Mariboru, sta irr.encvana su-i plent Matevž Dolenc in vadniškii uči-; telj Ivan Kremi, —š— Iz 2etal nam pišejo: Dne 24. februarja t. 1. je umri v Zet a! ah g. Maks B e r 1 i s g, trgovec, poštar in krajni šolski ogleda. Za prospeh šole je bil .jako vnet. Blag mu spomin! —s—- Umrla je v Laporju pri Slov. Bistrici dne 24. prêt, mes, gospa Franja La h o v a, nadučiteljeva soproga, stara j 55 let. Blagi slovenski ženi blag spomin! ! Preostalim naše sožalie! Iz Zaoreba. doriiks vesti. g Odlikovanje. Poročnik Alojzij Črni--goj, učitelj pri Sv. Križu na Vipavskem, je prejel Najvišje pohvalno priznanje z vojnim okraskom in meči. iz Zagreba. Stoletnica hrvatskega pesnika Pre-radoviča. Letos praznujemo Hrvati stoletnico rojstva svojega znamenitega pesnika Preradoviča. Vsa naša književna in kulturna društva se pripravljajo na d»-^ stojno proslavo tega jubileja. Prijetno nas je zadela vest, da nameravajo tudi bratje Slovenci proslaviti stoletno rojstveno slavje našega narodnega pevca. Pouk o vojaških stvareh. Iz Zagreba nam pišejo: Po naredbi hrvatske deželne vlade predava vsako nedeljo kak častnik sedmošolcem in osmcšclcem srednjih šol o vojaških stvareh. Predavanj se morajo udeleževati vsi dijaki, tudi oni, ki niso vojaki. Prvo v«h; razmere so dr?a , ■■o vado dovedle do sK'ei>.i, d* poizkusi prepire s Poljak' kolikor mog.»ie pokopati. Minister priznava patriotizem poljskih vojakov, izjavlja pa, da se državna vlada ne more sporazumeti z elementi, ki javno aLi prikrito delujejo na to. da se ¡tiski deli dežele odtrgajo oJ Prusije ali pa dosežejo notranjo av > > :»'io Drugače mislečemu otl'i poljskega preb'vtU>va no."e vlada ponuditi roko \ spravo, zakaj p< vd-ui moramo iskati miru. l:'tr je bil prej prt i • . \i. lega ul.dii, Ja se morejo zakoni o Poljak h glede posameznih odredb ie teke ni vojne ¡lcfaviti Vendar morajo ostati odredbe za okrepite/ iierit-š:va v velja 'i. NaK-ijevalni zakon mora ostati v veljavi, pri čemer naj se Poljakom načelno za-jamči, da se bodo smeli v svojem domačem kraju naseliti. Vendar pa v nemške naselbine na Poznanjskem ne sme niti eno poljsko ognjišče. Krščanski nauk bodo v nižjih razredih ljudskih šol poučevali duhovniki v poljskem jeziku, drugače pa morajo ljudske šole brezpogojno ostati nemške iti dvojezične šole se nikakor ne bodo dopustile. Vsi pripadniki pruske države morajo nemško govoriti, v kolikor se da to v ljudski šoli doseči. Vse odredbe za omejitev dosedanje poljske zakonodaje so poizkus, ki more uspeti samo tedaj; ako se čuti poljsko prebivalstvo kot član nedotakljive pruske države. Državna vlada pa upa, d se to mnenje med poljskim prebivalstvom razširja; v nasprotnem slučaju si pridrži nadaljne sklepe. — Blagor pruskim Poljakom! *) Temu se ne bomo upirali, toda odvisno je to od našega tesnega prostora. Kadar ta ne bo nasprotoval, bomo radi ustregli tej želji. Kadar pa ne bo prostora, nam seveda ne bo mogoče priobčevati takih spisov. Uredn. Književnost. Humoresi-e, groteske in satire. I. zve zek. Ruski spisala Vladimir Azov in Teffi. Preložil Rikard Svoboda. Tiskala in zalo/ila Ant. Peskova (prej Drag. Hribarjeva) tiskarna v Ljubljani 1917. Str. 180. Cena: broš. izvodu 3"60 K, vezana 5'20 K. —- Naravnost imenitna knjiga, ki vpliva kakor zdravilo in neusmiljeno biča razmere in one, ki jih provzročajo - to so pač ruske razmere in ruski ljudje. Tega in onega pa ni težko lokalizirati glede na ves položaj pod našo ljubo domačo streho! Vzemimo samo legendo o klevetniku! K Luciferju, ki je pravkar otvoril sejo, kako razdeliti sploh mesta v peklu, se približa s spoštljivim poklonom grešnik. Ravnokar je dospel v pekel. .Klevetnik sem", se novodošlec ; samozavestno priporoči, „čast mi je prositi, : da mi odkažete eno najlepših mest". — „Klevetnik!" reče Lucifer z glasom, polnim zadovoljstva. „Jako rad viditn pred sabo klevetnika. Dobrega klevetnika cenim više, kakor kateregakoli drugega grešnika, da, više kakor morilca. Morilec postane lahko vsak tepec, toda postati klevetnik, za to je treba biti prebrisan, izumljiv človek. Klevetniki so prijetni mojemu srcu, in najlepše prostorčke v peklu prihranjam predvsem klevetnikom. Jako redkokdaj me v poslednji dobi srčno razvessle rešniki, prihajajoči k nam z zemlje. Pobananil in poplitvil se je greh, in malo je grešnikov, ki bi bili po pravici vredni tega naslova. In zlasti so se skisali klevetniki... Propadla je klevetnika umetnost... Veseli me torej, da te vidim, ■lovodošlec! Prazni so, že mnogo let so prazni iiaslanjači, ki sem iih prihranil klevetnikom. Razloži mi hitro, novodošlec, svojo umetnost, in ukažem pripravit naslanjač z imenom dona Ba-^ilija — gotovo najlepši prostorček v peklu!« — — Samo tolovaju Mataju, ki je umoril tudi svojo mater, je peklenski vladar pripravil tako poseb-. i o — vroče mesto! Kakor vidimo, hodi odlič-i iost klevetnikov i denunciantov) roko v roki i z odličnostjo morilcev lastnih mater! Par nobile fratrum! Zato se pa ženejo vsi klevetniki vsega veta tako navdušeno in vztrajno na svoje peklensko delo, ker vedo, kako plačilo jih čak v Luciferjevem kraljestvu. Časih pa koga že na tem r.vetu dohiti zasluženo plačilo. Eno in drugo je vsekakor pošteno pridobljeno! Sama sreča, da Slovenci nismo imeli in še danes nimamo klevetnikov. Škoda bi bilo našh plemenitih ljudi, da ])i se cvrli na peklenskih foteljh! Klevetnikov pa ni niti med našimi sosedi. »Der grosste Schuft i m ganzen Land — das ist und bleibt der De-i.untiant!« Ta markantna označba je naslovljena aa prebivalce Devete dežele! Vzlic temu pa le berite Azova in Teffijevo! E. G a n g I. Duhovnikoin-sobratom. K političnemu položaju. V Ljubljani na god sv. Timoteja 1918. — izdali: Duhovniki-pristaši S. L. S. Tiskala Kat. tiskarna. Na 16 strani obširni brošuri je razloženo še dokaj natančno, zakaj je S. L. S. krenila na čisto narodno podlago in zakaj je strmoglavila dr. Šušteršiča. — 11 strani je posvečenih dokazom, da se S. L. S. nikakor ni udinjala »liberalcem«, temveč se je le akomodirala časovni zahtevi, -ki stremi po narodni osamosvojitvi. »Ako pa se duhovniki oklenemo te tako popularne ideje: narodne svobode in samostojnosti, ako tej ideji celo na čelo stopimo in zastavimo zanjo vse svoje moči, potem je naše stališče v narodu vse drugače. Le vprašajmo »fronto«! (Str. 6.) — »In naša tozadevna kooperacija z liberalci nima z liberalizmom prav nič opraviti.« (Str. 6.) — »In zdaj bi se naenkrat moral pred kakim Jakličeft zagovarjati.« (Str. 2.) Pet strani je posvečenih politiški usmrtitvi dr. Šušterši-ča. Mož je storil tri smrtne grehe, in to ga je ubilo: »Dajmo jih po čepinjah«! — 2. »Pozve-dovanje po veleizdajalcih«. — 3. »V Curihu je hotel na vsak način brzojavno pozdraviti nemškega cesarja«. — Nas je sram in strah, s takim »voditeljem« se prikazati pred slovenskim svetom. (Str. 13.) — »Dr. Šušteršič je danes tako diskretiran, da rešimo čast katoliškega imena samo s tem, če nimamo z njim nič opraviti«. (Str. 14.) — Za napredno učiteljstvo je ta brošura prav lepo zadoščenje in v vsakem oziru prav informativna. X. Zofka Kveder-Demetrovič: Njeno življenje. Izdala »Matica Slovenska«. — Knezova knjižnica, XXI. zvezek. V Ljubljani, 1914. — V tej povesti opisuje pisateljica na 175 straneh trpljenje in bojevanje nesrečne žene in matere Tilde. In poglavitni smoter vse obilice skrbno nanešenih dejanj naj služi dokazu, da se proti takozvani podedo-vanosti — atavizmu ne da ničesar storiti in da je ves trud zaman. Kar je usoda začrtala, to izvrši nemoteno, čeprav se ji človek upira z vsemi svojimi telesnimi in duševnimi volinami — tudi preko trupel koraka usoda do svojega smotra. — Odkritosrčno moramo priznati, da nas pisateljica ni mogla nikakor prepričati vkljub tehnim dokazom o veljavnosti svojih nazorov o podedova-nosti. Saj smo kot pedagogi trdno uverjeni in lahko dokažemo, da ravno podedovanost ni tako hudo zlo, da bi ji človek ne mogel pristriči peruti in da bi ne mogel rešiti iz njenih krempljev nesrečne žrtve. — Prave vzgoje je treba, posluževati se mora pravi pedagog ob taki priliki pač take metode, ki jo je Milčinski tako srečno in lepo opisal v svojih »treh ptičkih«. Tilda kot mati pač ni bila na mestu, da bi tekmovala — po pisateljičinih mislih — z brezobzirno korakaj jočo podedovanostjo, ki hoče doseči svoj smoter in ga tudi doseže, čeravno pokonča kar tri družine. Tilda, »ki ni imela skoro nobene šolske izobrazbe«, je imela pač ono opičjo ljubezen do svojih otrok, ki jo tako pogostoma opažamo pri naših slovenskih materah — žal, da je istina! — posebno pa do Rajka, da je postala skoro gluha in slepa do vseh Rajkovih lumparij; ostalo je le pri besedah in pridigah, namesto da bi se poslu-žila tiste zdrave metode, ki jo je tako lepo priporočil stric Robert: »Naslonil bi si ga čez koleno in mu z leskovko odštel par zdravih!« In slednjič, če je videla, da mora njen oboževani sin zapasti slednjič podedovanosti, zakaj ga je pustila v tako nevarnem mestu, kakor je ravno Trst? Vsaj imamo dovolj poboljševalnic, kjer dobi tak »človek in pol« kakor je Rajko primernejše družbe, kakor jo je imel po tržaških bez-nicah. — Slovenskim materam, ki jim pride ta knjiga v roke, pač svetujem, da naj se ne vdajajo v popolno oblast nazorom pisateljice Kved-rove glede podedovanosti, zakaj s pravo zdravo odgojo se prepreči tudi najhujše zlo; vsaka podedovanost ima svoje meje, preko katerih ne pride, ako ji človek zastavi svoj »ne!« — Ce se pa postavimo na stališče pisateljice »Njenega življenja«, potem pa vrzimo vse vzgojeslovie med staro šaro in čakajmo, kdaj dovrši podedov;inost svojo nalogo! Iv. Šegi. Gruda umira. Napisal René Bazin. Iz francoščine prevel Izidor Cankar. — Izdala in založila Leonova družba. V Ljubljani 1917. Tiskala Katoliška tiskarna. — Srečno roko je imel dr. I. Cankar, ko si je izbral to lepo delo pri nas še tako malo znanega francoskega pisatelja Re-neja Bazina, da ga prevede na naš jezik. Vse dejanje je prav klasično opisano, tako preprosto, a vendar tako pestro in živo. Iz vsega spisa veje tisti otožno mehki, toda življenja polni duh, kakor plava po onih monotonih planjavah širne Vendée, ki je dala vkljub svoji uborni rodovitnosti vendar toliko dobrih državljanov. In človek nehote zasanja v to tako čarobno opisano pokrajino, da jo zazre pred seboj v vseh podrobnostih, da jo nehote vzljubi — kakor vzljubi glavnega junaka tega romana Luminedaua — Škoda, tip Vendéeca. Ko pa odložiš knjigo, čutiš, da so ti kraji in ljudje tako znani, kakor bi sam med njimi bival že leta in leta. — Pravilno bi bilo, da se vendar že enkrat postavimo pri prevodih na stališče, da imena pišimo tako, kakor jih v originalu izgovarjamo. Človeka čudno dir- ne, ko sliši celo naše inteligente prav često izgovarjati tuja imena tako, da zardi sramu. Iv. Šega. Oprostitev m službo na fronti nesposobnih učiteljev. Korespondenčnl urad poroča 6. t. in., da je domobransko ministrstvo svoiečasno odredbo glede splošne oprostitve za službo na fronti ne-sptibobiiih učiteljev na pobudo naučne uprave z najnovejšim razpisom razširilo v tem smislu, da bodo posle] ne-Ie učitelji, ki služIjo kot navadni, za službo na fronti nesposobni vojaki v ozadju, marveč tudi vsi učitelji z državnih, deželnih in občinskih zavodov, ki so za službo na fronti trajno nesposobni in zmožni le za pomožno službo z dostavkom »za stražno službo« (izvid B), do 15. julija 1918 začasno splošno oproščeni. Te oprostitve morejo postati deležni le tisti učitelji, ki morejo z listinami dokazati, da so za učiteljski poklic izprašani in imajo v rokah odlok, ki so bili z nJim nastavljeni v službi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene. Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Listnica upravništva. P. n. naročniki, ki so člani s. u. d., in ki so jih društva doslej izkazala, dobe naknadno že izšle številke. Prosimo malo potrpljenja, ker je dela veliko. Nekateri takih novih naročnikov so poslane jim številke vrnili, češ, da niso lista naročili. S tem so poazali, da ne marajo stanovskega lista ali pa da ne soglašajo z novim poslovnim redom »Zaveze«. Upravništvo noče lista nikomur vsiljevati, glede nasprotja s članstvom s. n. d. in novim posl. redom »Zaveze« pa naj urede v domačih o. u. društvih. Stare dolžnike prosimo opetovano, naj poravnajo svoj dolg, da bde zadeva že enkrat urejena. Ob prejemu draginjske dkiade se da to že urediti; le trdne volje in zavednosti treba. Upravništvo. Naš denarni zavod. Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega konvikta" w LJijfsijana registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Promet do 28. febr. 1918 K 29.398.85. Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od do '/26. ure popoldne. X 132 Št. -p- 1918 Razpis službe. V Vurbergu je na trorazredni mešani ljudski šoli (III. krajevni razred) razpisana nadučiteljska služba. Prosilec mora biti vešč slovenskega in nemškega jezika ter katoliške vere. — Redno opremljene prošnje je vlagati do 31. marca 1918 na krajni šolski svet v Vurhergu. Okrajni šolski svet ptujski v Ptuju, dne 24. februarja 1918. Predsednik. Naiveiia slovenska hranilnica! Ljubljana, Prešernova ulica it. 3. je imela vlog koncem leta 1917.....K 66,800.000 — hipotečnih in občinskih posojil .....„ 27,000.000'— rezervnega zaklada.......... 2,000.000'— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po = = večje in nestalne Woge pa po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 5V4%» obrestim in proti najmanj l0/<> oziroma V/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. II8BIBBMIBBBI1IR1IIIIIRIII9I „lita konvikta. v Ljubljani, r. z. z o. J. Čekovni račvm šte-v. 12.336. Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o. Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K. Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 41 /2°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu, ¿adruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi 1 osreduje pri zavarovanju. Vrača ?e po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsacih 100 K posojila se vrača po načinu: Najpripravnejša in najlepša darila za otroke so MLADINSKI SPISI, ki jih je izdalo in založilo „Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani". Cena vsaki knjigi, ki je lepo vezana in bogato ilustrirana, je s poštnino vred le 1 K 30 vin. „ZVONČEK". List s podobami za slovensko mladino. :-: :-: Letniki od III. do XVII. :-: :-: V navadni vezbi 6 K, elegantno vezan 7 K. —- Vsi ti spisi se naročajo v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani in v vsaki knjigotržnici. mesečnih rokih rokov rok A v 12 in sicer 11 à 9 K — h, 12. 4 K 73 h B „ 18 v 17 9 6 » — s 18. 3 . 56 „ C „ 24 23 9 4 » 50 ¡Ê 24. 4 . - , D „ 38 y 37 9- 3 » — » • 38. — » 66 » E „ 46 % 45 9 2 » 50 9 46. 1 » 81 „ F „ 60 ■ 59 rt 2 , — 60. - , 70 „ G „ 70 9 69 1 » 75 9 70. 1 » 42 , H „ 85 V 84 m 1 v 50 9 85. 1 i 26 , Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošije 30 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne. na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek in vsako soboto od ",5. do '/a 6, ure popoldne. Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč ? Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let. Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine. Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h. Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonittm dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250). Po smiti društvemka plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti. Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje Jubilejska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. ■Vk-