Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30’—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . .	1‘50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg i. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto IV.	Ljubljana, dne 14. decembra 1935.	Štev. 11-12
.........
m
1 Vesele božične praznike želi vsem naročnikom in
obrtništvu uprava in uredništvo „Obrtnika"
ii
Minimalne mezde in obrtništvo
Že dalj časa sem se na neštetih zborih obrtništva po vsej državi čuje upravičen glas obrtništva, ki zahteva, da se že enkrat izda prepotrebni zakon o minimalnih mezdah.
Izdajo tega zakona nujno narekujejo vprašanja, kakor so umazana konkurenca, šušmarstvo, fiskalne dajatve itd.
Vsa umazana konkurenca, ki se zdaj izvaja na debelo, gre le na račun delavca in obrtnika. Upoštevati moramo, da obrtnik pri materijalu nikakor ne more iti pod lastno ceno ter bi bila edino le tu mala možnost zmanjševati stroške. Sta pa še dve možnosti: da si obrtnik ali zmanjša svoj lastni zaslužek na najnižji minimum, ki je, če vzamemo današnji položaj, že itak dognan do skrajnosti ter zadošča jedva le za preživljanje, v nekaterih primerih pa še to ne; ali pa da zmanjšuje z dneva v dan svojemu delavstvu prejemke. Vsaj tako si moremo razlagati stvari, ko vidimo, da se resnično obrtnik zadovoljuje z najmanjšim zaslužkom, nasprotno pa so nekateri uvedli sramotno nizke mezde za svoje delavstvo in baš vzrok znižanja mezd do skrajnosti in še preko tega pod minimum so dejstvo, da nekatera podjetja, ki sicer vzdržujejo še ko-likortoliko delavstva in ga vkljub težkim razmeram plačajo, ne morejo konkurirati ali prejeti delo. Primerov za to bi lahko navedli mnogo, ki so posebno evidentni pri gradbenih strokah, katere v sedanjih razmerah zaposlujejo zelo nizko število delavstva ob malem delu, ki pa je vrhu vsega še sezonsko. Številk za to ni potrebno navajati, toda pribijemo samo to, da nekatera podjetja plačajo svoje delavstvo tako, da se ne more ob danem zaslužku preživljati. Podjetja, ki drže plače kolikor toliko za življenski standard uravnovešene, naravno ne morejo spredaj imenovanim konkurirati, ker se jim zdi vprav ttreh tako nizko plačevati delavstvo, da se za zaslužek ne more preživeti, kaj šele nhleči, obuti itd.
V zvezi s prednjim vprašanjem pa je naravno tudi vprašanje šušmarstva, kar se lahko razume, če upoštevamo, da dobra delovna moč nikakor ne more iti delati pod minimalo in se rajši, kakor k mojstru, zateče v izvrševanje obrtniških del nelegalnim potom.
Pri vsem tem pa so prizadete država, banovina in ostale samouprave, ker ne donijo na račun umazane konkurence, še
manj pa na račun šušmarstva, kakršnihkoli dajatev. Trpi pa pri tem le legalni obrtnik, ki je po vrhu vsega še socialen in ne more plačati delavca za sramotno nizko ceno, vsled česar sam propada, pomoči pa ni od nikoder.
Če je namen in se hoče rešiti kmeta popolnega poloma z raznimi zakoni in uredbami, je prav tako ali pa še bolj potrebno, da se rešita obrtnik in delavec. Kajti ta dva sta glavna konzumenta, kmetskih proizvodov. Če pa sta brez sredstev ta dva, potem seveda ne moreta odkupovati ne kmetskih in ostalih proizvodov in je vsa kmetska zaščita bolj na papirju in skrajno iluzorna. Zato je že skrajni čas, da se prione z reševanjem celotnega kompleksa zamotanih vprašanj in en del tega je tudi vprašanje minimalnih delavskih mezd. Če se uvedejo minimalne delavske mezde, se bo s tem zaščitilo i kmeta i obrtnika, kakor tudi delavca ter zaščitilo vse tri, država pa bo na fiskalnih dajatvah in davčni moči samo pridobila.
Za neomejenost obrtniških organizacij
Naše obrtništvo, ki je organizirano v svojih prostovoljnih organizacijah, se dobro zaveda velikega pometo smotrenega organizatornega dela, potom katerega za-dobi naš stan šele pravo vrednost v očeh javnosti.
Kakor pa je na eni strani za vsakega izmed nas obrtnikov namen im pomen močne stanovske organizacije jasen, tako pa marsikdaj ostanemo le pri zunanjem videzu svojih organizacij in se ne poglobimo v one bistvene tvornosti, ki predstavljajo po svoji navidezni brezpomembni podrobnosti, v stvari sami osnovne elemente, na katerih slone temelji teh naših organizacij in vsa njihova sposobnost, sila, pomembnost v javnem življenju in naša bodočnost.
So to iz našega današnjega družabnega ustroja ter tradicijonalne vzgoje izvirajoči osnovni elementi vsake organizirane družbe, ki si te svoje organizacije ustvarja za to, da služijo dosegi ciljev, idejam in programu, ki ju vodita v enakovreden red z drugimi javnimi družabnimi faktorji in da z njihovo pomočjo uveljavlja v tem redu prestiž in zahteve svoje stanovske skupine, ki hoče imeti tudi svoj prostor na s o Inču.
Ideja in delovni program vsake organizacije sta ona živa in nikdar vsihujoča tvorna življenjska sila naših vrst, s katero gremo naprej in navzgor k izpopolnitvi svoje notranje in svoje delavne vrednosti, organizacijski zakoni: disciplina, parla-mentarnost, skratka naša organizacijska pravila pa so oni bistveni, nerazrušni in nespremenljivi element, ki tvori betonsko podlago temeljev naše organizacije, na katerih edinole more in mora stati kot tvorba, ki jo ne more zrušiti brezpomembna sapica, ampak ki mora kljubovati najtežjim viharjem in pretresljajem.
Kakor je za obrtnika njegova močna in delavna organizacija neprecenljive
vrednosti, tako mora obrtniku predstavljati neprecenljivo vrednost vse ono, kar napravlja to njegovo organizacijo trdno in močno. On mora brezkompromisno vztrajati na ncomajnosti in nespremenljivosti svojih temeljnih organizacijskih zakonov, on ne sme in ne more biti v presoji teh bistvenosti, naj se nanašajo na še tak osebni ali pa tudi načelno-oportunitetni razlog, nikdar in nikoli popustljiv, ker le ta brezkompromisna neodpustljivost ustvarja vso veličino, moč in ugled njegove organizacije in dviguje proboj nos t njegove ideje do njene prave višine.
Treba je, tovariši obrtniki, da vsakdo izmed nas točno ve za celoten delokrog svoje organizacije, da pozna njena pravila in poslovni red in da preko teh organizacijskih zakonov nikdar in nikoli ne gre in ne stremi, pa najsi zavzema med nami še tako visoko mesto in najsi ima za organizacijo še toliko zaslug, ker baš te njegove zasluge za organizacijo zahtevajo od njega večje dolžnosti do varovanja nepremakljivih temeljev svoje organizacije. Kavno tako pa obrtniki, kot napram samemu sebi, ne smemo biti v tem oziru popustljivi napram drugim, ki hočejo morda v naši sredi ali pa izven nje prekoračiti osnovne zakone naših organizacijskih načel.
Varovanje teh načel v organizaciji, dosledno, brezkompromisno in nepopustljivo, nas dviguje v moralni in stvarni vrednosti med seboj in pred javnostjo, istočasno pa nas šele v polnem obsegu opravičuje do brezkompromisnosti in nepopustljivosti v svojih zahtevah, s katerih dosego hočemo koristiti svojemu stanu ter zavarovati svojo bodočnost.
Obrtniki, organizacija in naši organizacijski zakoni nad vse in nad vsakogar, ker nobeden posameznik med nami ni višji in vrednejši od organizacije, ki jo tvorimo vsi za enega in eden za vse!
Volitve v gospodarske zbornice
V zadnjem času je imenovanih že več volilnih odborov, ki naj izvedejo volitve v razne gospodarske zbornice. Vse v smislu nove uredbe o volitvi svetnikov za gospodarske zbornice. Dosedaj so razpisane volitve v sledeče zbornice: v Zbornico za TOI v Novem Sadu, 15. marca 1936. Za predsednika glavnega volilnega odbora je določen predsednik trgovinskega odseka g. Velimir Vujič. V trgovinsko-indu-strijisko zbornico v Osjeku, 15. marca; v Obrtniško zbornico v Splitu, 23. februarja; v Obrtniško zbornico v Banja Luki, 23. februarja. V Obrtniško zbornico v Sarajevu SC' bodo vršile volitve v drugi polovici meseca marca, ker je vodstvo zbornice na vprašanje ministrstva tako želelo. V obrtniško zbornico v Sarajevu bo voljeno 27 zborničnih svetnikov in toliko namestnikov. Mesto Sarajevo bo volilo 12, ostalih 15 pa drugi volilni okraji.
Obrtništvo dravske banovine — s teritorija Zbornice za TOI v Ljubljani se je že opetovano izreklo in zahtevalo na več zborih ter z resolucijami, da naj se že tudi v Ljubljani razpišejo volitve v Zbornico za TOI, posebno zastran sestave, dosedaj imenovanega obrtnega odseka, ki ne uživa še zdaleka ne zaupanja večine obrtništva
in vodečih obrtniških organizacij. Danes ponovno to zahtevamo, ko vidimo, da minister za trgovino in industrijo odreja datum za ostale zbornice ter zato odločno zahtevamo1 tudi obrtniki dravske banovine, da se določi datum volitev za področje Zbornice za TOI v najkrajšem roku. Obrtniki smo nezadovoljni s tem stanjem ter zato upravičeno pričakujemo, da se bodo obrtniške želje in zahteve že enkrat upoštevale — volitve v to ustanovo pa naj bodo merilo zavednosti obrtništva, katero naj tudi prosto neprisiljeno izpriča, kakšno vodstvo in sistem svoje vrhovne ustanove si želi.
Apeliramo na merodajne kroge in odločujoče, da to izvedejo1, ker gospodarstvu to moreče stanje — sestava sedanje zbornice — več škoduje kakor koristi vsled dosedanjega vodstva, ki nima razumevanja za najširše težnje im večino pripadnikov te ustanove. Zato pa poleg obrtništva zahtevajo tudi ostale panoge, ki so zastopane v Zbornici za TOI razpis volitev, da pridejo v isto resnično predstavniki najširših plasti gospodarstva, katerim bodo gospodarstveniki svoje zaupanje v predstavljanje strogo zajamčeno svobodno brez pritiskov tudi izročili.
Manifestacijsko zborovanje čevljarskih mojstrov
V nedeljo, dne 8. decembra je priredilo Združenje čevljarjev za sodni okraj Ljubljana, manifestacijsko zborovanje v Delavski zbornici, ki ga je j)osetilo preko 200 čevljarskih mojstrov in številnih delegatov ostalih obrtniških organizacij in čevljarskih organizacij iz vse banovine. Številne zborovalce, kakor delegate je pozdravil predsednik g. Jernej Perdan, imenoma pa še zastopnika banske uprave, poslanca Turka, zastopnike DJO na čelu z predsednikom Pičmanom in druge.
Sledil je obširen in stvaren referat o prizadevanjih ter borbi združenih čevljarskih mojstrov proti tvrdki Bata, ki traja že dalje časa. Vkljub številnim protestom, intervencijam in pritožbam radi nelojalne konkurence, organizacija še ni dosegla zaželjenih uspehov- Nasprotno: Obrtne oblasti so izdajale Bati vedno nova dovoljenja ter je tako danes v državi že okoli 500 podružnic. Tvrdka Bata je pričela otvarjati tudi lastne popravljalnice, proti katerim pa so čevljarji odločno nastopili, vsled česar je tudi ministrski svet po večletni borbi uvidel krivico, ki se čevljarjem godi. Vsa industrijska podjetja so dobila nalog, da morajo tekom treh mesecev likvidirati svoje popravljalnice. V nekaterih banovinah so bile popravljalnice likvidirane, a pri nas se vodijo pod drugimi imeni. Čevljarski mojstri Dravske banovine se boje za pravilno izvajanje obrtnega zakona, vendar doslej še niso uspeli v svojih upravičenih zahtevah. Zato so prisiljeni manifestirati za svoje pravice in apelirati na merodajne oblasti, da se zaščiti domača čevljarska in usnjarska obrt.
Gospod Perdan je svoj referat izpopolnil še z raznimi poročili, dopisi in prejetimi odgovori s strani oblasti. K besedi se je nato prijavil v imenu ljubljanskih čevljarjev g. Eržen, ki je orisal borbe in težnje stanu, čegar obstoj je resno ogrožen ter apeliral na složnost v borbi za pravice. Predsednik je prečital na to pismo poslanca dr. Fuxa.
Sledil je izčrpen govor g. Krajcerja. predsednika Združenja čevljarjev v Mariboru, ki je orisal prizadevanje mariborskih čevljarjev ter se dotaknil tudi davčnega vprašanja, pri čemer se je izjavil za sorazmerno im pravično obdavčenje ter pozval vse čevljarje na enotnost v borbi in nikako popuščanje za svoje pravice. Dotaknil se je tudi dnevnega časopisja, pri čemer je omenil, da dnevno časopisje o obupnem stanju čevljarskih mojstrov malo piše, v zaščito industrije te stroke pa veliko ter se je gotovo tozadevno čutil prizadetega tudi poročevalec nekega dnevnika, ki je bil navzoč, pa je po tej konstataciji g. Krajcerja zapustil zborovanje. G Krajcer je za svoje izvajanje žel buren aplavz.
O delu centralnega odbora, ki šteje 11 odborov in 287 pododborov je poročal g. Ložar. K besedi so se oglasili še razni delegati z dežele ter posla^-nec g. Turk, ki je obljubil svojo pomoč. Ob zaključku je bila sprejeta daljša iresolucija, ki v glavnem vsebuje naslednje:
Čevljarska in usnjarska obrt, trgovina in industrija se nahaata v ranokjsjčCqaxŠHsCncenia dustrija se nahajajo v skrajno obupnem položaju in je na tisoče in tisoče čevljarskih obrtnikov brezposelnih in trpe s svojimi družinami največjo bedo in pomanjkanje. Trgovci opuščajo svoje trgovine, industrije! pa so primorani omejiti svoje obratovanje. Brezposelnost v tej stroki je bila povzročena s tem, da se je Bati dalo dovoljenje za zgraditev tovarne v Borovem pri Vukovaru, ker mu je dovoljeno odpiranje prodajaln, ki jih je danes že okrog 500 in ker se uredba z dne 3. avgusta 1934 o prepovedi industrijskih popravljalnic ne izvaja pravilno. Bata namreč hoče s svojimi slabimi izdelki popolnoma uničiti domačo čevljarsko obrt in industrijo in tako sčasoma svoje izdelke monopolizirati. To bi pa v obrambnem pogledu ne bilo v interesu države, če bi se izdelovanje čevljev monopoliziralo v eni sami tovarni, ki je v rokali tujca in tujega kapitala, pač pa mora biti razdeljeno tudi na manjše tovarne in na obrt. Ponovno poudarjamo, da je domača čevljarska obrt in industrija tako razvita, da lahko krije potrebo obuval tudi med vojno. Slednjič tudi poudarjamo, da ostale države niso šle Bati tako na roko kakor pri nas, in so znale ščititi svoje interese svojih državljanov.
Zato upravičeno zahtevamo, da kral(jevska vlada ukrene vse potrebno v zaščito domače čevljarske in usnjarske obrti, trgovine in industrije. Nujno zahtevamo naslednje:
L Določi naj se davčna komisija, ki bo delovala strogo zakonito in objektivno, da ne bo dajala Batovim podružnicam privilegija, kakor jih uživajo v sedanji davčni praksi.
2.	Naj se izdela zakonski načrt za maksimiranje produkcije v smislu svoječasnega predloga na ministrstvo trgovine in industrije. Za točno izvajanje tega zakona naj se določi nepristranska komisija, oziroma kontrola, v kateri mora biti zastopana domača obrt in industrija.
3.	Da se ugotovi, da je ministrstvo trgovine in industrije z dne 30. 5. 1932 izdalo Bati le dovoljenje za izdelovanje gumijastih izdelkov, ne pa za izdelovanje usnjenih obuval.
4.	Obrtnim oblastvom I. stopnje naj bo dovoljeno zabranjevati za otvarjanje novih prodajaln Bate.
5.	Zahtevamo, da se uredba ministrskega sveta z dne 3. avgusta 1934, pravilno izvaja in da se ne dopušča> izigravanje s prikrivanjem obrti, ki je v smislu § 399. 1, o. z. kaznivo in nedopustno. Kr. banska uprava pa naj izda uredbo, kakor so jo izdale savska, drinska in dunavska banska uprava.
6.	Zahtevamo, da obrtne oblasti I. stopnje vsestransko pravilno izvajajo obrtni zakon glede reklame itd.
Batove podružnice se sklicujejo, da prodajajo le čevlje z malimi napakami. Ako bi torej podjetje v vseh podružnicah, ki jih je okrog 500 v naši državi, dobilo iz tovarne v Borovem po 5000 parov čevljev z malimi napakami, je to dokaz, da se v Batovi tovarni izdelujejo le pokvarjeni in slabi čevlji. Iz tega je razvidno, da hoče Bata s tako reklamo ljudstvo premotiti ter oškodovati svoje konkurente. Zato je tvrdka Bata kazniva tudi v smislu predpisov § L, 2. in 32. zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Združenje čevljarjev je proti tej reklami vlažilo pritožbo, nakar je mestno poglavarstvo v Ljubljani kaznovalo poslovodjo Bate.
Iz vseh navodnih podatkov sledi, da je čevljarska obrt potrebna zaščite. Pomagati je mogoče le na ta način, da se Bati odvzamejo vse pravice in da se odstrani iz države. Le na ta način se rešuje gospodarska kriza, ki jo občutijo tudi že vse ostale stroke.
Lepo uspelo zborovanje je zaključil g. predsednik Perdan z apelom na še tesnejše sodelovanje in energično borbo proti uničevanju čevljarske obrti.
Po proslavi obrtniškega dne
Tudi letošnje leto je jugoslovansko obrtništvo praznovalo svoj stanovski praznik na najsveča-nejši način. 1. december je obrtništvo praznovalo po vsej državi v vseh krajih pod okriljem svojih stanovskih organizacij.
Najsvečanejše so praznovali obrtniški dan obrtniki v Beogradu. V Zagrebu so na dan 1. decembra otvorili obrtniški teden s slavnostnim zborovanjem, prav tako pa so se vršile po vseh krajih države proslave obrtniškega dne, v Savski banovini deloma združeno z obrtniškim tednom in razstavami. Obrtništvo Zagreba je pod okriljem Saveza hrvatskih obrtnikov priredilo niz prireditev v obrtniškem tednu, ter so bile vse prireditve polnoštevilno posečene, na istih je' obrtništvo, kakor tudi ostala javnost v veliki meri prisostvovala. Kot zaključek prireditev je v Zagrebu bila loterija obrtniških izdelkov.
V	dravski banovini je izvedbo proslave 1. decembra prevzelo Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov dravske banovine. Osrednje DJO je v ta namen izdalo posebno poslanico s spremnim dopi-som, ki je vsebovala vsa najaktuelnejša obrtniška vprašanja ter so jo prejele vse edinice DJO in pripravljalni odbori, ki so tudi skoro v vseh slučajih proslavo lepo izvedli.
V	Celju je bila lepa proslava v Narodnem domu ob številni udeležbi članstva in obrtniške mladine. Člani mladinskega odseka so po mestu prodajali spominske značke.
V	Škofji Loki se je članstvo sestalo na širšo sejo, kjer je bila prečitana poslanica, ki so jo vsi navzoči z odobravanjem vzeli na znanje ter se soglasno izjavili za nadaljevanje društvenega dela, kakor je bilo doslej.
V	Trbovljah so se člani v obilnem številu zbrali pri tov. Pustu, kjer je z lepim nagovorom otvoril proslavo tov. Kuhar, nakar je bila prečita, na in soglasno sprejeta resolucija. K posameznim točkam se je tudi razvila manifestacijska debata.
V	Kranju se je proslava vršila zvečer ter je bilo navzočih nad 50 članov ter veliko prijateljev obrtništva. Prečitana je bila poslanica, ki so jo vsi navzoči vzeli z odobravanjem na znanje. Po zborovanju — proslavi se je razvil prijateljski večer, ki je bil spopolnjen z izbranimi točkami.
Obrtništvo Ljubljane in okolice je prav tako kakor v ostalih krajih izvedlo proslavo obrtniškega dne. Podružnica DJO Ljubljana-mesto v društvenih lokalih. Podružnica DJO na Viču v salonu gostilne Kramar, podružnica DJO Ljubljana VII tudi v društvenem lokalu.
Vse proslave so najlepše izpadle in je obrtništvo poslanico z odobravanjem povsod sprejelo. V skromnih merah smo letos jugoslovanski obrtniki praznovali svoj dan, pri čemer smo ponovno potrdili svojo vero v optimizem in moč obrtniškega stanu.

Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
'"tl rimmlillip hncniila na manino in b-narlita n tolrnppm P
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam

Dnevno časopisje in obrtniški pokret.
Že od vsega' početka našega pokreta opazujemo, da dnevno časopisje ni nič kaj prida naklonjeno našemu pokretu pa tudi ne priobčevanjui kakršnihkoli obrtniških vesti in poročil v širšem obsegu, izdatneje in posrečeno.
Mi vemo, da leži vzrok tega predvsem v močnem kapitalu katerega zastopnik je pravzaprav dnevno časopisje ter vsled tega tudi piše v glavnem le v prilog težki industriji, veliki trgovini, bankam itd. Vsi ti drže tudi pokoncu dnevno časopisje z velikimi, drago plačanimi inserati in priložnostnimi subvencijami, kar mali obrtnik — srednji stan ne more. Tako'si najenostavnejše razlagamo postopanje dnevnega časopisja z obrtništvom, ko vidimo, kako malo zanimanja ima za obrtniški stan. Cc ga pa že ima, prikroji vsa poročila in članke, želje in zahteve v pravec, da niso okrnjeni niti najmanj interesi težkega kapitala.
Naše dnevno časopisje prinaša z dneva v dan najrazličnejše vesti in poročila tudi, še tako neznatnih dimenzij in vrednosti, predvsem opazujemo s kako vnemo in to brezplačno ob sodelovanju s posebej zato plačanimi in naročenimi strokovnjaki, priobčujejo poročila športnega značaja medtem ko za obrtniška poročila, pokrete, ki so uspešni in ki bi jih bilo treba podpreti ni prostora ali pa odmerjajo zelo malo, s čemer izgubljajo članki in poročila s skrajšano vsebino veljavo in pomembnost stvari kakoršna sicer je.
Na razne utemeljene pritožbe, prošnje itd. se obrtništva s strani vodstva dnevnega časopisja ne čuje, čeprav je znano, da je obrtnik tisti, ki ima v velikem številu naročeno dnevno časopisje, oglašuje v njem itd. Za vso podporo, ki jo obrtnik nudi s tem dnevnemu časopisju prejema zgoraj navedene klofute in omalovaževanja, čeprav je gotovo 50% višji naročnik dnevnega časopisja kakor pa so n. pr. naročniki iz športnih krogov.
Vse to imamo v mislih, ko posebno v zadnjem času opazujemo dnevno časopisje, ki z neko naslado pograbi takoj za vsako bilko, če je posredi v obrtniških vrstah kak nesporazum ali prepir, ki spada izključno le v najožji krog obrtniških organizacij, medtem ko aktuelnih poročil in prizadevanj obrtništva za svoj obstanek in pravice ne priobčuje. O tem so se zastopniki časopisja tudi lahko na manife-sfacijskem zboru čevljarjev v nedeljo prepričali kako zgovorno in podprto z dokazi je to povedal in ožigosal tov. Krajcer iz Maribora.
Vsi smo lahko opazili, da je „Slovenec" priobčeval pred nekaj dnevi odnosno tedni na dolgo in široko o stvareh obrtniškega značaja, ki ne spadajo v njegov delokrog še manj pa ljudi, ki stoje za „Slovencem". Ko se je zahtevalo priobčitev stvarnih poročil se to ni zgodilo, ker po našem mnenju pač krogi, ki stoje za listom, tega ne puste. Lahko si mislimo zakaj tako — kapital, ki stoji za „Slovencem" je prav tako nerazpoložen proti obrtniškj masi, kakor katerikoli drugi kapital. Pač pa smo zasledili v tem listu z dne 5. decembra 1935. v članku „Temelj narodnega blagostanja" poseben odstavek, ki ga dobesedno priobčujemo, vsled tako zvane načelnosti, ki si jo je šele sedaj topogledno ustvaril glede obrtniškega stanu. „Načelno nočemo govoriti v političnih zadevah v kolikor je vanje zapleten obrtniški stan, niti nočemo govoriti o problemu ločenih ali skupnih zbornic. Mnenja smo, da so obrtniki prav tako polnovredni državljani, kakor pripadniki drugih stanov ter da bodo sami svobodno odločali, ali naj ostanejo v skupni zbornici ali naj osnujejo
novo. Isto velja tudi za razne druge obrtniške organizacije in za spore med njimi. Nas kot javno glasilo pa zadeva predvsem naloga, da opozarjamo na drugo še važnejše vprašanje...“
To naj bi bila torej nekaka načelna baza „Slovenca" za v bodoče, če prav razumemo!? Obrtniki smo bili vajeni doslej pač težkih mer s strani tega lista, posebno kar se tiče samostojne obrtniške zbornice in ugotavljamo, da bi v tem oziru bilo obrtništvo že zdavnaj; na jasnem, če bi se obrtništvu samemu, ker je dovolj zrelo, presojanje v tej zadevi prepustilo. Toda žal, bridke izkušnje, ki smo jih imeli baš s „Slovencem", v nemanjši meri tudi z „Jutrom", predvsem pa za njima stoječim kapitalom, ki je v prvi vrsti povzročil v dnevnem časopisju prav bojno razpoloženje napram polnovrednim državljanom, obrtnikom, za časa glasovanja o sistemu zbornic, so nas obrtnike izučile, da se najdeta tako „Slovenec" kakor „Jutro" oba v bratskem objemu povezana s kapitalom, ko gre zato, da naj ima obrtnik tisto besedo in tisti zaslužek, ki mu po vseh naravnih in pisanih zakonih pripada. Oba dnevnika na čelu s „Slovencem" se naj spomnita, kakšno žveplo so bruhali na polnopravne državljane - obrtnike samo zato, ker so se zavedali in se še zavedajo ter so si svesti svojih pravic, ki obrtniškemu stanu gredo.
Iz podružnice D JO Ljubi jana-mesto.
Vodstvo društva si je po izrednem občnem zboru, ki se je vršil meseca oktobra, začrtalo program dela do občnega zbora. Formirali so se razni odseki, med katerimi omenjamo prosvetno-propagadnega, ki je, zavedajoč se pomena naloge, ki jo ima, pričel z intenzivnim delom. Poleg društvene čitalnice, kjer je članstvu na razpolago knjižnica in razno časopisje in ki posluje vsak čtrtek od 17. ure dalje, je vodstvo odseka sklenilo prirejati tudi razna poučna predavanja za obrtništvo. Tri četrtke, počenši dnem 13. novembra, se je zaporedoma vršilo predavanje v društvenih prostorih o temi „Racionalizacija osebnega dela in uspeha", o kateri je predaval g. Ktbin Bežek, ter se je članstvo predavanj v kolikor toliko lepem številu udeleževalo. Potrebno pa bi bilo, da si baš obrtništvo obzorje s takimi predavanji še poveča. Na programu so predavanja o davčnih zadevah, dalje o zadrugarstvu in druga. 1. december je društvo lepo izvedlo. Tudi ostali odseki: gospodarsko-
Naš namen je samo pokazati na storjena dejstva in ugotoviti, da sta bila oba vodilna dnevnika dravske banovine, čeprav politično najhujša nasprotnika, dosledno' na braniku kapitala v škodo obrtniku. Vprašamo se, kako naj to sedaj dnevno časopisje popravi? !Z izijiavo tako suhoparno načelnega stališča, kot je spredaj, niso žrtve, ki jih je doprineslo obrtništvo za svoje pravice, zadoščene. Škoda pa, da jo je baš dnevno časopisje s tem storilo ne more biti nikdar povrnjena. Kapital ne bo odstopil od svojega, čeprav se zaveda, da je obrtništvo na pohogu, da se ono organizira do popolnosti. Želimo, da se popravijo krivice, ki nam jih je storilo dnevno časopisje in naj poda tudi „Jutro" posebno izjavo, kakor je omenjena, mi obrtniki pa bomo budno pazili, če je dnevnemu časopisju res kaj na tem, da sc drži svojih postavljenih načel. Po tem bomo tudi v bodoče sodili. Ce je gospodom okrog vodilnih dnevnikov resnično kaj za obrtništvo naj to dokažejo s tem, da obrtniškemu stanu odslej v svojih listih posvečajo več pažnje in priobčujejo poročila in članke o obrtniških pokretih kot objektivni opazovalci ne pa kot razdiralci obrtniških vrst in razdvajalci obrtništva.
Poslanstvo časopisja je zvišeno zato pa naj časopisje, posebno naše slovensko, izvoli uvideti, da je treba interne stvari prepustiti obrtništvu samemu, vsi drugi pa roke proč.
finančni je na delu z raznimi aktualnimi obdelavami gospodarskih vprašanj, ki se jih bo izneslo na odločujoča mesta. Prireditveni pa je že kos svoje naloge tudi izvršil s tem, da je priredil kegljanje na dobitve v korist društva. V nedeljo 15. t. m. pa se bo vršilo kegljanje in streljanje s sodelovanjem društva v korist lista „Obrtnik" v gostilni Usenik. Običajna vsakoletna predpustna prireditev — ples društva pa se bo vršil v soboto dne 4. januarja 1936 v prostorih Kazine. Iz teh vrstic se razvidi, da ljubljanska podružnica uspešno vrši naloge, ki so ji zadane, pri čemer pripominjamo, da je tudi napram Osrednjemu društvu izpolnila vse obveznosti ter naj bi bila topogledno za vzgled vsem ostalim edinicam DJO.
Iz Medvod. Podružnica DJO Medvode je sklicala dne 17. novembra članski sestanek, z namenom, informirati članstvo članstvo o položaju društva in razmerah v O-DJO. Navzoči so bili številni člani ter predsednik O-DJO tov. Pičman kakor
^ZANATSKA BANKA
RmiEviHE insiiniE u. - raiEiiiiiEi uiSEiiii
Telefon St. 30-20
podeljuje obrtnikom In obrtnim podjetjem
menična posojila kredite na tekoči račun
posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke
Sprejema vloge na hranilne kjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Interesenti dobe informacije ustno ali pismeno pri ZANATSKI BANKI kraljevine Jugoslavije A. D. podružnici v Ljubljani, Gajeva ul. 6.
Iz obrtniškega pokreta.
tudi nekaj tovarišev iz Kranja. Vabljeni pa sta bili tudi podružnici iz Škofje Loke in Št. Vida, kateri pa se sestanka nista udeležili. Sestanek je vodil predsednik tov. Sešek, ki je pozdravil vse navzoče ter obžaloval, da niso tudi ostale podružnice poslale zastopnikov. Predsedujoči je poudaril, da smatra za zgrešeno vsako vmešavanje v društvo kakršnekoli politike ali priključitev kaki politični skupini, bodisi to vladujoča ali opozicijonatna. Posebno je poudaril, da mora biti obrtnik v svoji stanovski organizaciji le obrtnik, izven nje pa se lahko udejstvuje, kakor hoče. Zavedni obrtnik ne bo nikdar omahoval, kje je mesto zanj, in tudi ne bo prosil milodarov nadrejenih, ampak bo zahteval to, kar mu po zakonu pripada in kar mora doseči, če ne prej pa kesneje. Zato obrtništvo odločno odklanja in obsoja one nestrpneže, ki s polno paro delajo na to, da bi pretvorili čisto stanovsko organizacijo v politično. Poročal je predsednik O-DJO, ki je omenil razne časopisne članke in drugo. Obrtništvo je izrazilo željo in obsodilo vmešavanje dnevnega časopisja v interne stvari društva.
Navzoči so se zanimali posebno za razpis volitev v ZTOI, k čemer je dal pojasnila tov. Pičman. Zborovalci so se ogorčeno izrazili o zavlačevanju razpisa volitev naglašujoč, da ni nikake prave kontrole obrtništva danes nad ZTOI, posebno nad obrtnim odsekom. Zaradi tega nastaja zahteva po volitvah vedno bolj izrazitejša, s čimer hoče obrtništvo pokazati, kdo naj ga zastopa v bodoče na tem mestu. V splošnem se je naglašalo, da bodi obrtnik tudi v svoji vrhovni instituciij neodvisen od kakega vrhovnega partizanstva ter naj zastopa svoje interese povsod sam, ker jih bo vedel in znal najbolje utemeljiti na odločujočih mestih. Med splošno debato se je opazilo, da se zborovalci povsem strinjajo s taktiko predsednika O-DJO tov. Pičmana kakor tudi z delovanjem podružničnega odbora. Po vsestranski debati, ki se je je udeležilo domala vse članstvo in tovariši iz Kranja, se je obrtništvo soglasno izreklo, da mora društvo ostati tudi v bodoče tako, kakor je bilo doslej ter odklanja priključitev katerikoli politični struji, tov. Pičmanu pa so zborovalci izrekli popolno zaupanje ter obsodili vsako rovarjenje v organizaciji, kar bodi tudi dober opomin onim, ki danes rovarijo iz strankarske zaslepljenosti ali sebičnosti. Obrtništvo v dravski banovini je danes že toliko zavedno, da bo obsodilo prej ali slej vse one, ki ga ovirajo pri dosegi svojih ciljev, kateri je: Obrtništvu v dravski banovini samostojno zbornico ter tesno sodelovanje z obrtništvom na jugu. V vsedržavni organzaciji obrtništva in proč s partizanstvom v stanovskih organizacijah.	A.
Za tiskovni sklad lista „Obrtnik*4 se vrši v nedeljo kegljanje in streljanje na dobitke v Ljubljani — gostilna Usenik, Borštnikov trg.
Za kegljanje so pripravljena krasna darila, večinoma izdelki obrtnikov, med katerimi omenimo izdelke tvrdke Karol Hribernik, kovinostiskarstvo, Ljubljana VII, Sv. Jerheja cesta 47, katero tvrdko vsem toplo priporočamo.
Za streljanje pa je podarila tvrdka Spectrum d. d., tvornica ogledal in brušenega stekla (ing.Ko-pista, Dubsky i Krstič) Ljubljana VII, Celovška cesta 81, lepo gravirano ogledalo, ki bo prva nagrada pri streljanju.
Vljudno vabimo na to prireditev v korist lista „Obrtnik*4 vse prijatelje keglja-nia in streljanja, posebno pa še obrtnike s svojci, da naj izvolijo to prireditev po-setiti in povabiti še ostale prijatelje.
Nov banovinski svet
Z odlokom Ministra za notranje zadeve z dne 7. decembra so razrešeni dolžnosti članstva banskega sveta vsi dosedanji člani razun dr. Sajovica iz Kočevja.
Z odlokom istega datuma in številke je g. minister za notranje zadeve imenoval nove člane banovinskega sveta dravske banovine izmed katerih so člani predstavniki najraznovrstnejših stanov in poklicev. Obrtnik ni noben imenovan v banovinski svet.
Koiro vodstvo O UZD
Z odlokom z dne 23. novembra 1935. je minister za telesno vzgojo Mirko Kom-nenovič razrešil dolžnosti dosedanje člane ravnateljstva in nadzornega odbora pri OUZD, kakor tudi njihove namestnike ter je imenovano novo vodstvo:
V	ravnateljstvo iz vrst delodajalcev: Franc Kremžar, novinar in posestnik iz Most pri Ljubljani, t'ranc Jeglič, ravnatelj tvrdke „Zmaj“ v Ljubljani, Matko Curk, stavbenik iz Ljubljane, Jože Gašperšič, ravnatelj Žebljarske zadruge v Kropi, Konrad Gologranc, stavbenik jz Celja, Fran Klanjšek, trgovec iz Maribora. Prav toliko je imenovanih članov iz vrst delojemalcev.
Za namestnike ravnateljstva iz vrst delodajalcev: Vinko Resman, posestnik iz Radovljice, Vinko Požar, pekovski moj-iz Most pri Lj., Pavel Božnar, industrije c iz Polhovega Gradca, Gospodarič Franc, mizarski mojster iz Radeč, Miloš Hohnjec, iz Celja in Koter Štefan, mizarski mojster iz Maribora.
V	nadzorni odbor so imenovani: Ing. Miklavc Franc, ravn. KDE v Ljubljani in Vreve Fran, ravn. „Štore“, Št. Vid nad Ljubljano. Za namestnika Belcijan Boštjan, stavbenik iz Gore pri Komendi in Vinko Weixl, trgovec iz Maribora, vsi iz vrst delodajalcev in prav toliko članov iz vrst delojemalcev.
Obrtniške organizacije so že svoje-časno stavile svoje predloge glede izmenjave vodstva OUZD, posebno pa je bila izražena in sprejeta na številnih zborih zahteva po volitvah v to socijalno institucijo. Volitve bi tudi pokazale resnično voljo in sliko, kakšno naj bi bilo vodstvo te socijalne institucije. Način strogo zajamčenih tajnih volitev bi bil najboljši porok, da bi ta socialen zavod že enkrat dobil tako upravo, kakor si žele delodajalci na eni in delojemalci na drugi strani.
Mi še vedno vztrajamo in zahtevamo čimpreje razpis volitev v to institucijo — samoupravo, ker ne gre, da bi večno trajal sistem imenovanj, ki največkrat niso izraz resnične volje zainteresirancev tega zavoda.
Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodniakarske mojstre se bodo vršili januarja 1936 v Ljubljani. Pismeni izpit se bo začel 3. januarja 1936 in bo trajal 5 dni, ustmeni se bo začel 9. -januarja 1936. Prijave za izpit je vložiti -preko pri-sto-jnih združenj za zidarske, tesarske, kamnoseške oziroma vodniakarske mojstre na Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Vsa potrebna navodila za prijavo prejmejo kandidati pri pristojnih združenjih. Zbornici je treba -prijave dostaviti najkesneje do 19. decembra t. 1. Prav tako je do tega roka dostaviti prijave glede predhodnega izpita o obči izobrazbi in znanju. Ti izpiti pa se bodo vršili 13. januarja 1936.
Rasno
Zbornični proračun za -leto 1936. je banska uprava dravske banovine odobrila. V dohodkih 3,316.000'— Din in izdatkih 3,293.372'— Din s proračunsko rezervo 22.628’— Din. Zbornična -doklada ostane neizpremenjena 8%na doklada na minimalni davek znaša 2%, za leto 1935. l‘2%.
Prostovoljno bolniško društvo trgovcev v Ljubljani se ustanovi. Socijalni odsek združenja trgovcev v Ljubljani je pokrenil akcijo za usta-
novitev spredaj imenovane socijalne ustanove v svojem delokrogu ter je pri trgovstvu našel razumevanje. Zadostno število trgovcev se je odzvalo ter podpisalo tozadevne formularje, da se strinjajo z ustanovi-tvijo. Ker zakonito to še ni izvedeno, so sedaj trgovci, kakor izgleda, pričeli prostovoljno uvajati, kar je vsekakor pravilno in bi bilo prav tudi, da bi se obrtnštvo zganilo.
Pošljite pravočasno novoletne oglase! Poberite iste takoj!
Cenik: Vsaka beseda 50 para. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 15.— z davkom vred. Davek pri več ko 24 besedah 3 Din. Za šifre ali dajanje naslova se plača še posebna pristojbina Din 3.—.
min OGiHsi
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih vposlati v pismu v znamkah, obenem z naročilom ali na čekovni račun, Ljubljana št. 12986, sicer se računa k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 3.—.
Za jesensko sezono se priporoča Jarc Anton, krojaški mojster, Ljubljana, Semeniška ul. 4.
Za izvršitev vseh pleskarskih in soboslikarskih del s« obrnite takoj na Marn Josip, Ljubljana, Tyrševa cesta 8. Telefon 30—68.
Za nujna popravila in preureditve ter nove instalacije električnih naprav vseh vrst se obračajte na tvrdko Ivan Mihelčič, elektrotehnično podjetje, Ljubljana, Borštnikov trg št. 1. Telefon 27—04. Sprejemajo se dela v vseh krajih.
KS
Litopon „Titanik"
orig. 30 °/0-no blago, odporno proti svetlobi
Cinkovo belilo „Briljant"
zlati, srebrni, beli, zeleni, rdeči in sivi pečat
Svinčeni minij „Rubin"
z garant. 30—320/0 superoksida, oziroma 90—92'7o ortoplumbata
Blanc fixe
v prahu in pasti,
ki je najmanj enakovredno najboljšim inozemskim znamkam.
„SLAVNA"
zavaruje
Škode
za požar, vlom, telesne in avtomobilske poškodbe, odgovornost pred zakonom, točo, steklo, prevažanje itd.
kapital
ob doživetju ali smrti, doto, rente itd.
.Generalno zastopstvo za celo kraljevino Jugoslavijo
Ljubljana, Gosposka 12
Telefon St. 217G in 2276
Naslov: „SL AVI J A“, jugoslovanska zavarovalna banka, d. d. v Ljubljani
Tiskali J. Blasnlka nasl.. Univerzitetna tiskarna In lltu«m**l»' d. d. v Llubliani. Odzovoren L. Miku*.