No. 11. - Vol. 42. Subscription rate: Fot U.S. A. and Canada S 2.50 -Foreign S 3.00 - Published once rnonthly - twice in October - by the Slovenc Ftanciscan Fathers, Le-mont, Illinois, in the interests of the Commissariat of the Uoly Gross. - Fntered as second class matter at the post office at l.emont, Illinois, under the act of M are h 3, 1879. Acceptance of mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of October 3, 1917. - Authorized July 14, 1945. Printed by A V F MARIA PRINTGliV, Lemont, Illinois Cena Koledarja en dolar. VSEBINA KOLEDARJA 1955: HIŠNI BLAGOSLOV, pesem, stran 2 - KOLEDARSKI DEL, stran 3 -MISLI ZA VSAK MESEC, stran 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21,23, 25, 27. - + Gregorij Rozman: ZAUPAJTE! stran 28 - P. Bazilij OEM: OB DESETLETNICI, stran 30 - France Kočevar: BIL SEM V GROBU..., stran 31 - Dr. Miha Krek: MARIJA SKOZ ŽIVLJENJE VODITI SREČNO ZNAŠ..., stran 40 - TVOJ DOM BO SREČEN..., stran 44 - P. Miršek: ROŽNI VENEC GA JE REŠIL..., stran 45 -Bogdan Budnik: KAKO JE TIHO in MOJE JUTRO, pesmi, stran 46 -Dr. Joža Basa}: Tl PELJI SKOZ TRPLJENJE ŽIVLJENJA ČOLNIČ NAŠI stran 47 - DANES, stran 55 - OČE BENEŠKIH SLOVENCEV -MONS. IVAN TRINKO, stran 56 - Dr. Franc Jaklič: ZBIRKA PREGOVOROV IN IZREKOV, na straneh 56 in 122 - P. Odilo OFM: GOSPA SVETA, stran 57 - GOSPE SVETI! pesem, stran 76 - P. Fortunat OFM: RAST KAT. CERKVE V USA, statistike na straneh 77, 83 in 107 - P. Fortunat OFM: KATOLIŠKA CERKEV EDINO PRAVA, stran 78 - P.B.A.: SKROMNI SOSEDJE, stran 82 - P. Aleksander OFM: NAJ VIDIM DOMAČIJO, pesem, stran 84 - Rt .Rev. Dr. J. Zaplotnik: JANEZ METOD SOLNCE, MISIJONAR V MINNESOTI, stran 85 - P.B.A.: KRŠČANSKE CERKVE ZBORUJEJO, stran 103 - K.: ČUDEN SVET, stran 107 - SAMO NEKAJ IMEN, stran 108 - M. Jakopič: MRTVIM STRAŽARJEM, pesem pobitim domobrancem, stran 108 - Joseph Gregorich: BARAGA NA OLTAR, stran 109 - M. Jakopič: ZNAMENJE, pesem, stran 114 - Jože Luskar: IZ DEŽELE FARAONOV, stran 115 - P. Odilo OFM: PRIDIGA CERKVENIM KLOPEM, stran 123 - P. HUGO O SVOJI ZORNI MLADOSTI, zbral P. B.A., stran 125 - Bogdan Budnik: NESPEČA NOČ, pesem, stran 125 - J. V.: KRIZANTEME, zbirka posmrtnic, stran 126 - P. Fortunat OFM: KRISTUS V SINAGOGI, stran 131 - Limbarski: DEŽEVNI DAN in POTRPLJENJE, pesmi, stran 131 - Marijan Jakopič: PROŠNJA NAŠEMU BARAGU, pesem, stran 133 - 25-LETNICA BARAGOVE ZVEZE, poroča "Amerikanski Slovenec", stran 134 - Priredil p. Inocenc OFM: PETER, ROŽNI VENCI IN KNJIGE, stran 144 - STISKI O-PAT - ZLATOMASNIK, stran 146 - Dr. Miha Krek: RAZGLED PO SVETU, stran 147 - SREBRNI JUBILEJ, stran 155 - SLOVENSKI DUHOVNIKI V USA/naslovnik živih, naši novomašniki, umrli duhovniki, jubilanti.../, stran 156 . Češčena bodi, o KRALJICA, nebes in zemlje Ti GOSPA, mogočna usmiljena DEVICA, vsa čista in brez madeia! * UREDILI * IN IZDALI * SLOVENSKI * FRANČIŠKANI * NA AMERIŠKIH * BREZJAH * TISKARNA * AVE MARIA * LEMONT, ILL. Aoe Mam Katda/t 1955 42. LETNIK ... v letu, ko punč obhajamo praznik Marije Kraljice vesoljstva. V 43973 I. povsod »fa jlovemeua polna jpomina po iOtL1 V mater til ARL3O profita: da JI Z V SV bomo udana družina. C*'' Js « ><-:» SAAi E JANUAR - Prosinec $5 5v* 3&Č 5>>C E E E Air ,<>> V$t IS: E E E SE E 3£t 2vC Soc A«r I vC 1 . Sobota - OBREZOVANJE Gospodovo 2 . Nedelja - IME JEZUSOVO 3 . Ponedeljek - Sv. Genovefa, d. 4 . Torek - Sv. Tit, škof 5 . Sreda - Sv. Telesfor, papež, muc. 6 . Četrtek - RAZGLAŠENJE Gospodovo 7 . Petek - Sv. Valentin, škof 8 . Sobota - Sv. Severin, opat 9 . Nedelja - 1 . po Razgl. Sv. DRUŽINA 10. Ponedeljek - Sv. Viljem, škof 11 . Torek - Sv. Pavlin Oglejski, škof 12. Sreda - Sv. Alfred, opat 13. Četrtek - Sv. Veronika, devica 14. Petek - Sv. Feliks /Srečko/ 15. Sobota - Sv. Pavel, pušcavnik 16. Nedelja - 2. po Razgl. Sv. Marcel, p. 17. Ponedeljek - Sv. Anton, puščavnik 18. Torek - Stol sv. Petra v Rimu 19. Sreda - Sv. Marij in tovariši, muč. 20. Četrtek - Sv. Fabijan in Sebastijan, m. 21 . Petek - Sv. Neža, dev. in muc . >=4^ 22. Sobota - Sv. Vincencij, muc. 23. Nedelja - 3. po Razgl. ZAROKA D. M. 24. Ponedeljek - Sv. Timotej, škof 25. Torek - Spreobrnjenje sv. Pavla 26. Sreda - Sv. Polikarp, škof, muc. 27. Četrtek - Sv. Janez Zlatoust, škof 28. Petek - Sv. Peter No laško -p-** 29. Sobota - Sv. Frančišek Šaleški, škof 30. Nedelja - 4 . po Razgl. Sv.Martina,d .m . 31 . Ponedeljek - Sv. Janez Bosco ■saAi* ■»Aif SvE 3$£ »A -*V* JANUAR JE MESEC NAJSVETEJŠEGA IMENA JEZUSOVEGA * Mesečni molitveni namen: ZA PRAVO RAZUMEVANJE MED VSEMI NARODI SVETA * Mesečni misijonski namen: ZA PROCVIT KATOLIŠKE CERKVE V MALABAItJU Prvi krajec: 1. januarja Polna luna: 8. januarja Zadnji kr.: 1 J. januarja Mlaj: 24. januarja Prvi krajec: 31. januarja Z Bogom prični leto in ne bo ti žal: saj nekoč požel boš, kar si zdaj sejal... EVANGELIJI: Novo leto: Otroku je bilo dano ime Jezus /Lk 2, 21/ Pri krstu si dobil krščansko ime: bodi ga vreden v svojem življenju! L nedelja po razglaŠenju: Dvanajstletni Jezus v templju /Lk 2, 42-52/ Posvečuj Gospodov dan: naj ti hiša božja ne bo tuja in dolgočasna nikoli! 2. nedelja po razglaŠenju: 0 ženitnini v Kani Galilejski /Jan 2, 1-11/ Vselej zaupaj svoji nebeški Materi Mariji: kar ti naroča, stori! 3. nedelja po razglaŠenju: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca /Mt 8, 1-13/ Ali globoka vera poganskega stotnika ne spravi v osramočenje tudi nas? 4. nedelja po razglaŠenju: Jezus pomiri vihar na morju /ML. 8, 23-27/ V božjih rokah smo, kaj se bojimo, maloverni!? Uk Mesec JANUAR za nas Slovence ni samo mesec NAJSVETEJŠEGA IMENA JEZUSOVEGA, ampak je še posebej že več let posvečen našemu velikemu rojaku in oltarnemu kandidatu r FRIDERIKU BARAGU. Svetniški misijonar je v preteklem stoletju širil Najsvetejše Ime med rdečekožci ameriških pragozdov. Isto ime je dal poleg Marijinega tudi v svoj škofovski grb. Januar je obenem mesec Baragove blažene smrti (19. januarja 1868.)., Zato slovenske ameriške župnije in od lanskega leta tudi vse župnije marguettske škofije, katere prvi škof je bil naš rojak, praznujejo zadnjo nedeljo v mesecu kot BARAGOVO NEDELJO. Slovenci po širni Ameriki v januarju podvojijo svoje molitve za Baragovo beatifikacijo in darujejo svoj dar BARAGOVI ZVEZI, ki se trudi za zadevo slovesne proglasitve blaženim. Zveza letos praznuje že 25-letnico obstoja. Ali si že njen ČLAN? Ali si za to leto že poravnal svojo Članarino? BRAGOV PARK AMERIŠKIH BREZIJ /V Lemontu je sedež slovenske sekcije Baragove zveze/ HA* HA* <*■><*> P V* || FEBRUAR - Svečan >vC 1 . Torek - Sv. Ignacij, mučenec 2 . Sreda - OČIŠČEVANJE Mar ./Svečnica/ 3 . Četrtek - Sv. Blaž, škof mučenec 4 . Petek - Sv. Andrej Corsini, škof >4» 5 . Sobota - Sv. Agata, dev. mučenica 6 . Nedelja - 1 . predpostna - Sv. Dora, d.m. 7 . Ponedeljek - Sv. Romuald, opat 8 . Torek - Sv. Janez od Mata 9 . Sreda - Sv. Apolonija, devica muč. 10. Četrtek - Sv. Sholastika, devica 11 . Petek - LURŠKA MATI BOŽJA ^ 12. Sobota - Sedem sv. ustanoviteljev 13 . Nedelja - 2. predpostna - Sv . Benigen 14. Ponedeljek - Sv. Valentin, mučenec 15. Torek - Sv. Favstin in Jovita, muč. 16. Sreda - Sv. Julijana,devica muč. 17. Četrtek - Beg v Egipt 18. Petek - Sv. Simeon, škof mučenec 19. Sobota - Sv. Konrad, puščavnik 20. Nedelja - 3 . predpostna - Sv. Sadot, m . 21 . Ponedeljek - Sv. Irena, devica 22. PUSTNI TOREK - Sv. Marjeta Kort. 23. PEPELNIČNA SREDA - Sv. Damijan ♦ >«*. 24. Četrtek - Sv. Matija, apostol + 25. Petek - Sv. Valburga, dev. 26. Sobota - Sv. Matilda, devica t 27. Nedelja - 1 . postna - Sv.Gabrijel Ž .M ,B. 28. Ponedeljek - Sv. Roman, opat t HA* HA* > V < |$! m hA <4/ *\r BE & »V V < »v* Si *\r*. ha* <-:>> *\r * f>\r* HA* <$S HA* <-:» H A* <*> HA* HA* HA* HA* HA* HA* HA* HA* HA* HA* <❖> «:-> <*> <-:» <*> <-:» <-:» <-:» < v > Aru FEBRUAR JE MESEC SKRITEGA ŽIVLJENJA JEZUSOVEGA * Mesečni namen molitve: ZA POSVETITEV VSE ZNANOSTI PRAVEMU BOGU * Mesečni misijonski namen: ZA RAST KATOLIŠKE CERKVE V CENTRALNI AFRIKI * Strogi post na PEPELNICO /28. februarja/! Začetek Stiridesetdan skega posta /Glej stran J>\/ * Polna luna: 7. februarja Zadnji krajec: 14. febr. Mlaj: 22. februarja ZAPISKI ZA FEBRUAR EVANGELIJI: L predpostna nedelja: 0 delavcih v vinogradu /Mt 20, 1-16/ Sodeluj z božjo milostjo in skušaj rdzumeti v vsem božje načrte! 2. predpostna nedelja: Prilika o sejavcuin semenu /Lk 8, 4-15/ Odpiraj njivo svoje duše v vsej ponižnosti božji besedi! 3. predpostna nedelja: Jezus ozdravi slepca /Lk 18, 31-43/ Le vera odpira naše dušne oči božjim skrivnostim. 1. postna nedelja: Hudobni duh skuša Jezusa /Mt. 4, 1-11/ Vse življenje srečavamo skušnjave in z božjo pomočjo tudi - zmage! Nekje sem bral tole prezanimivo ugotovitev:“Če bi veliki apostol sveti Pavel živel danes, bi pisal in izdajal knjige in revije ter bi bil lastnik velike tiskarne...” Da, TISK je danes VELESILA, ki je tudi radio in televizija ne moreta izpodriniti. Dnevni časopis prihaja v vsako hišo, mesečniki in revije vseh vrst so dobrodošle povsod. In koliko je med njimi gnoja, plevela, ki narekuje Tvoje misli ter Ti jih zastruplja, s tem pa preusmerja tudi vse Tvoje bodoče mišljenje. Če pomisliš vse to, ali se zavedaš, kakšen lahko postaneš prav po branju slabega čtiva? Uživaj slabo hrano - zbolel boš. Beri slabo Čtivo - zastrupilo Te bo. V MESECU KATOLIŠKEGA TISKA se vprašaj, kaj prihaja v Tvojo hišo. Če je plevel, ven z njim! Kot KATOLIŠKI SLOVENEC odklanjaj prav vsak Časopis, ki “ni proti veri”, pa vendar piše Čudne reči. Ugovor “Meni ne Škoduje!” ne velja. Preveč tvegaš z njim in predragocena je Tvoja duša, da bi jo zaslepil za vedno in s tem pogubil. tiskarna AVE MARIA Na ameriških Brezjah /. . .ki mesec Za mesecem s tiskom Žiri Marijino slavo po domovih slovenskih Izseljencev/ MAREC - Sušeč »Aif »Alf »Alf »Alf »Alf »Alf »Aif »Alf »AH iiA« <-:» <❖> <-:» <-:» <-:» <❖> <❖> < v-> *vr ?>vr ftyr^ fr\r* ?*vr *vr j»vr j»vr saa; »Aif <*> >*VR »Aif /JVR »Acf <❖> f»VR »Aif <*> ■^VR ■»Atf *VR »Aif 3$t -<■•._ v •>•.•<• f»VR »Alf <-v> *VR "»Alf š$š <$> *VR »Ajf <-:>> f»VR »Alf 3$E "»Alf *V* "»Acf /»VR 3»>V <•-:>> J»VR »a^ 4>VR 1 . Torek - Sv. Albin, škof * 2 . Sredo - Sv. Simplicij, papež + 3 . Četrtek - Sv. Kunigunda, ces. * 4 . Petek - Sv. Kazimir, sp. t 5 . Sobota - Sv. Janez od Križa * 6 . Nedelja - 2 . postna - Sv .Perpetua in Fel 7 . Ponedeljek - Sv. Tomaž Akvinski + 8 . Torek - Sv. Janez od Boga + 9 . Sreda - Sv. Frančiška Rimska, dev. t 10. Četrtek - Štirideset svetih mučencev + 11 . Petek - Sv. Konštantin 12. Sobota - Sv. Gregorij Veliki, papež + 13. Nedelja - 3. postna - Sv. Teodora, m. 14. Ponedeljek - Sv. Matilda, kraljica + 15. Torek - Sv. Klemen M. Dvoršak t 16. Sreda - Sv. Hilarij in Taci jan, muč.t 17. Četrtek - Sv. Patrik, škof + 18. Petek - Sv. Ciril Jeruzalemski, š. t *?*#•=, 19. Sobota - Sv. JOŽEF, ženin D. M. 1 20. Nedelja - 4 . postna - Sv. Aleksandra, m 21 . Ponedeljek - Sv. Benedikt, opat + 22. Torek - Sv. Izidor, kmet t 23. Sreda - Sv. Viktorijan,m . + 24. Četrtek - Sv. Gabrijel, nadangel * 25. Petek - MARIJINO OZNANJENJE 26. Sobota - Sv. Emanuel, mučenec t 27. Nedelja - TIHA NEDELJA - Sv.Jan.D. 28. Ponedeljek - Sv. Janez Kapistran + 29. Torek - Sv. Ciril, mučenec t 30. Sreda - Sv. Janez Klimak, opat * 31 . Četrtek - Sv. Modest, škof krški t »Aif <;» f*VR »Alf f>VR »Alf ■»VR »A J9VR »Alf v > v r' *VR »Aif ffVR »Aif v > v e' f»VR »Aif <❖> *VR »Aif f*VR m *VR »Atf <-:» *VR »Aif m 5<>r »Aif v > v r f*VR »Aif <-v> •3VR »Aif <❖> •0VR »Alf »Alf »Aif »Alf »Alf »Alf »Alf »AH »Alf »Aif <-v> <*> <❖> <*> <❖> <*> <*> < v'> f*\rR 0VR 9VR *VR *VR ?TVR PVR 0>VR PVR ^VR MESEC MAREC JE POSVEČEN SVETEMU JOŽEFU * Mesečni molitveni namen: ZA VSE NAMENE SV. OČETA V Mesečni misijonski namen: ZA RAST KATOLIŠKE CERKVE V PAKISTANU * Ves mesec je v Štiridesetčlanskem postu. Postne kvatre: 2., 4. in 5* marca * P n/z krajec: 1. marca Polna luna: 8. marca Zadnji kr.: 16. marca Mlaj: 24. marca Prvi kr.: 30. marca EVANGELIJI: 2. postna nedelja: Jezusovo spremenjenje na gori /Mt 17, 1-9/ Le v samoti in tihoti se nam razodeva Gospod, ne v svetnem hrupu! 3. postna nedelja: Jezus izžene hudiča iz mutca /Lk 11, 14-28/ Le dve poti sta tudi zate: ali si s Kristusom, ali pa proti Njemu! 4. postna nedelja: Jezus nasiti pet tisoč mož /Jan 9, 1-15/ 6, Bog je, ki skrbi za nas! Brez Njegovega blagoslova je naše delo prazno! 5. postna (tiha) nedelja: Judje hočejo Jezusa kamenjati /Jan 8, 46-59/ Tudi danes je pot resnice preganjana in zasramovana, toda edino prava, % MAREC je mesec DUHOVNIŠKIH POKLICEV. Stavi ja nam vprašanje: Ali sem že kaj storil za duhovniški naraščaj? Ne rečem in ne pričakujem, da bi moral kar vsak v lemenat ali samostan, toda prav gotovo je dolžnost vsakega, da za poklice MOLI. Posebno dolžnost imajo starši, da se ne boje žrtvovati svojih sinov Bogu, kadar jih kliče v svojo službo. Posebno dolžnost imajo tudi učitelji, vzgojitelji, da ne zatirajo seme poklica, ampak ga zalivajo z lepimi nauki in mu pomagajo rasti. V večnosti nam bo razodeto, koliko tisočev in tisočev duhovniških poklicev je bilo v kali zatrtih -včasih iz nevednosti, včasih iz neprevidnosti, "včasih iz samoljubja... Velik je Gospodov vinograd. Delavcev ni nikoli preveč, kajti čim več jih dela, tem hitreje in tem boljše je delo storjeno. Ameriški Slovenci imamo svoje SEMENIŠČE - na ameriških Brezjah. A kaj pomaga. Če se med vsemi slovenskimi ameriškimi farami ne najde toliko fantov, da bi napolnili en razred? MOLITVE manjka, molitve za dobre poklice! Kolikokrat si že sklenil roke v ta namen?... ST. MARY's SEMI NARY -AMERIŠKE BREZJE /Vhod v kapelo Marije Pomagaj/ APRIL - Mali traven *\r*L »Aif <-:» •»Aif <-:» *V »Aer <;> vv š$t <*> yw *V«t "»Aif SSŽ 3« *VR »Aif »Aif 5$t <£> »Aif S$t »Aif »Air & Petek - ŽALOSTNA MATI BOŽJA t>«** Sobota - Sv. Frančišek Pavelski * CVETNA NEDELJA - Sv. Rihard, š. Ponedeljek - Sv. Izidor, škof t Torek - Sv. Vincencij Fererski t Sreda - Sv. Celestin, papež t VELIKI ČETRTEK - BI. Herman J. t VELIKI PETEK - Sv. Albert, škof *»*> VELIKA SOBOTA - Sv. Tomaž Tol .t>^ 10. VELIKA NOČ - Vstajenje Gospodovo 11 . VELIKONOČNI PONEDELJEK - Sv.Leon 12. Torek - Sv. Julij, papež 13. Sreda - Sv. Hermenegild, mučenec 14. Četrtek - Sv. Justin, mučenec 15. Petek - Sv. Teodor, mučenec 16. Sobota - Sv. Benedikt J. Labre 17. BELA NEDELJA - Sv. Anicet, papež 18. Ponedeljek - Sv. Apolonij, mučenec 19. Torek - Sv. Leon, papež 20. Sreda - Sv. Konrad Parzamski 21 . četrtek - Sv. Anzelm, c. uč. 22. Petek - Sv. Soter in Gaj, p. 23. Sobota - Sv. Jurij, mučenec 24. Nedelja - 2. po vel. noči - Sv.Fidel,m. 25. Ponedeljek - Sv. Marko,evangelist 26. Torek - Sv. Klet in Marcelin, papeža 27. Sreda - VARSTVO SV. JOŽEFA 28. Četrtek - Sv. Pavel od Križa 29. Petek - Sv. Peter, mučenec 30. Sobota - Sv. Katarina Sienska, dev. »Aif v..'..V 'i, v f' »Aif -0VR »Alf <*> »Aif »Aif <*> »Aif <-:» »Aif <*> »Aif <*> *V -»VR 'NV < »Aif * V* »Aif m »Aif m »Air 's y r' -0VR »Aif m »Aif <*> »Aif »Aif »Aif »Aif »Aif »Aif »Aif »Aif »Alf »Aif <-:» <-:» «:-> <❖> <❖> <*> <*> <*> <*> *yn* fr\r* m* *>a* :aar f*v*< jaa« »vr ^>ar MESEC APRIL JE POSVEČEN KRISTUSU -ODREŠENIKU * Mesečni molitveni namen: ZA DOBRE KRŠČANSKE UČITELJE IN VZGOJITELJE * Mesečni misijonski namen: ZA VSE KRISTJANE. KI ŽIVE MED BUDISTI * Konec štiridesetčlanskega posta na veliko soboto opoldne! ■¥* Polna luna: 7. aprila Zadnji kr.: 15. aprila Maj: 22. aprila Prvi kr.: 29. aprila EVANGELIJI: 6. postna (cvetna) nedelja: Jezusov veličastni pohod v Jeruzalem /Mt. 21, 1-9/ Od navdušenega proslavljanja do strahotnega križanja je le en korak! Velikonočna nedelja: Jezus vstane od mrtvih /Mt 16, 1-7/ Smrt tudi za nas ni konec življenja, ampak šele začetek. 1. povelikonočna (bela) nedelja: Jezus se prikaže apostolom /Jan 20, 19-31/ Kristus, ki je odpustil nevernemu Tomažu, bo odpustil tudi tebi! 2. povelikonočna nedelja: Jezus je naš dobri pastir /Jan 10, 11-16/ Moli za vse tiste, ki še niso v staji dobrega Pastirja Kristusa! SPOMLAD je prišlo, vsa narava se preraja in znova diha v mladem življenju. Vsakdo se čuti kakor prerojen. Tudi Ti? Seveda, na toplem sončku pred hišo postajaš ali posedaš ter globoko dihaš sveži pomladanski zrak. Kakor bi imel novo telo. In vse te razveseljuje: novo zelenje., petje ptička v veji, prva cvetka tvoje gredice... VELIKA NOČ nam k vsemu temu primeša tudi malo globlje misli. Misli o naši DUŠI. Kaj ne bi tudi njej privoščil takole cvetočo pomlad, novo življenje, polno sonča in sreče? Morda se že leta nisi spomnil, da je zima tudi v Tvoji duši doma in nočeš otajati njene ledene skorje. V cerkev morda hodiš, toda spovednice že dolgo nisi videl. Veš kaj, prijatelj, letos pa si reci:“Konec zime!" Predragocena je duša, da bi se zadušila pod ledom. Opravi dobro VELIKONOČNO SPOVED in videl boš, kakšno pomlad boš žele doživljal v svojem srcu. RESNIČNO POMLAD, ki se ne sme nikoli več postarati v zimo. PREKMURSKI KRIŽ NA AMERIŠKIH BREZJAH /Z njim se prične vrsta Štirinajstih postaj križevega pota, ob katerih se vijejo romarske procesije/ »Air > •••< »Air v..-., v. 'N v <" *V »Alf <-:» <-:>> »V«. »A^ <*> »Alf <-:» »Alf <-:» »Aif ;>•'•. V 51V& yw <•:» *>V«t »Alf <*> r>V«- »Alf <-:» »Alf ^Vet »Atr <-:» *>v<* MAJ - Veliki traven 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. Ponedeljek - Sv. Atanazij, škof ^V«t Torek - Najdenje Sv. Križa Sreda - Sv. Florijan, mučenec *v?t Četrtek - Sv. Pij, papež 3S*v Petek - Sv. Judita, d. m. >*» Sobota - Sv. Stanislav, škof muč. Nedelja - 4 .povel. noči - Sv. Nad .Mihael Ponedeljek - Sv. Gregor Nacianški, škof Torek - Sv. Antonin, škof AA Sreda - Sv. Frančišek Hier. četrtek - Sv. Pankracij in tovariši, muč. Petek - Sv. Servacij, mučenec )£{£ Sobota - Sv. Bonifacij, mučenec Nedelja - 5.povel .noči - Sv. Zofija, d. KRIŽEVO - Sv. Janez Nep., mučenec nv«t KRIŽEVO - Sv. Paška I Ba j Ionski KRIŽEVO - Sv. Erik, kralj Četrtek - VNEBOHOD GOSPODOV Petek - Sv. Bernardin Sienski 5vet Sobota - Sv. Andrej Bobola, mučenec Nedelja - 6. po vel. noči - Sv. Emil, m. Ponedeljek - Sv. Janez Rosijski V.Sv Torek - MARIJA POMAGAJ Sreda - Sv. Urban I., papež Četrtek - Sv. Filip Neri Petek - Sv. Beda Častitljivi, c. uč. Sobota - Sv. Avguštin, škof t BI N KOŠTNA N EDE L J A - Sv. Magd ,P.,d. BI N K. PONEDELJEK - Sv. Ivana Orl. d. Torek - MARIJA KRAUICA VESOLJSTVA <*><*><*><*><*><&<&<£ flVR *Vs> m frVS MESEC MAJ JE POSVEČEN NEBEŠKI KRALJICI * Mesečni molitveni namen: ZA PROCVIT IN PRAVO RAZUMEVANJE KRŠČANSKEGA DEVIŠTVA * Misijonski mesečni namen: ZA MISIJONSKE POKLICE NA FILIPINIH * Postni dan na vigilijo binkošti /28. maja/! * Polna luna: 6. maja Zadnji krajec: 15. maja Mlaj: 21. maja Prvi krajec: 28. maja EVANGELIJI: 3. povelikonočna nedelja: Jezus napove svoj vnebohod /Jan 16, 16-22/ Trpljenje zaradi Kristusa prinese neminljivo krono večnega veselja. 4. po velikonočna nedelja: Jezus obljubi prihod Svetega Duha /Jan 16, 5-14/ Za marsikatero težko stvar v življenju pozneje spoznamo, da je bila dobra, 5. po velikonočna nedelja: Jezus govori o moči molitve /Jan 16, 23-30/ Kdor zaupno prosi nebeškega Očeta, ne bo nikoli prosil zaman, 6. povelikonočna nedelja: O pričevanju Svetega Duha /Jan 15, 26-27; 16, 1-4/ Mnogo jih je na svetu, ki napadajo vero, ker je ne poznajo. BinkoMtna nedelja: Jezus govori o Svetem Duhu in ljubezni /Jan 14, 23-31/ Sveta Cerkev pod vodstvom Svetega Duha je edina rešilna ladja za nas! MARIJIH NAROD smo SLOVENCI. Skoraj vsak slovenski griček ima Marijino cerkvico in vsaka cerkev ima Marijin oltar. Naša prva cerkev, tam pri Gospe Sveti na Koroškem, je bila posvečena Materi boiji. In koliko je bilo znamenj ob slovenskih potih, ki so se ozirali po naših poljih ter čuval i našo pšenico in ajdo in pisano trato cvetk. Verni Slovenci so se že od nekdaj radi zbirali po božjih potih ter prepevali pesmi v Marijino čast. NajlepŠe slovenske pesmi so Marijine, o tem nihče ne dvomi. Toda vse to še ni dovolj, da je narod res Marijin. To so le zunanji znaki, ki brez notranjih ne pomenijo veliko. Naši Marijini spomeniki se že dolgo desetletje podirajo v prah pod roko • SLOVENSKEGA KOMUNISTA. Pravega SPOMENIKA v našem srcu pa nihče ne more zrušiti, tudi muče-niška smrt ne. Podari naši slovenski Kraljici MARIJI POMAGAJ svoje SRCE! In obiiči jo na ameriških Brezjah, če le moreš! Z majem bo pričetek romarske dobe 1955: pridruži se tisočem, ki prihajajo pred milostno podobo. Ne bo Ti žal. OLTAR Marije POMAGAJ NA ameriških BREZJAH fltsj /Kopijo brezjanske Marije je izdelal P- Blaž Farčnik OFM. Marijo je kronal leta 1926. nadškof A.B. Jeglič/ ww tvvt* '»a*# ^A.y t»yv<* *yv<* ^J\.e *»y w *»y ^yvcf ' »VIt f»v* *V* PAAi *V*( nyv.6f <;» »VR v>yw <;» *VR s«yvtf <-•» *v«t V V 5$š »A(f *V«t SSŽ <*> ^yv«f 5$ž 3<>< 5v6 3&Ž 3v* si WW Si W *>V 3»V«t $vi >><*><*><*> f»A siyw <*> ^>V ww j»v«t s»yv *V 3»V«t sayvif 1 . Sreda - Sv. Fortunat t 2 . Četrtek - Sv. Erazem, škof, mučenec 3 . Petek - Sv. Klotilda, kraljica *>=#* 4 . Sobota - Sv. Frančišek Car. t 5 . Nedelja - PRESVETA TROJICA 6 . Ponedeljek - Sv. Norbert, škof 7 . Torek - Sv. Robert, opat 8 . Sreda - Sv. Medard, škof 9 . četrtek - PRESVETO REŠNJE TELO 10. Petek - Sv. Marjeta, kraljica y*4fc* 11 . Sobota - Sv. Barnaba, apostol 12. Nedelja -2.pobink. - Sv. Janez Fakund ^ 13. Ponedeljek - Sv. Anton Padovanski, c. uč. 14. Torek - Sv. Bazilij Veliki, škof, c. uč. W* 15. Sreda - Sv. Vid in tovariši, mučenci 16. Četrtek - Sv. Jošt, opat 17. Petek - PRESVETO SRCE JEZUSOVO >*f* 18. Sobota - Sv. Efrem Sirski, c. uč. > , 19. Nedelja - 3 .po bink. - Sv .Gervazij in t. m. 20. Ponedeljek - Sv. Silverij, papež, mučenec 2»A«r 21 . Torek - Sv. Alojzij Gonzaga 22. Sreda - Sv. Ahaci j, mučenec 23. Četrtek - Sv. Agripina, devica, mučenica 24. Petek - KRES - Sv. Janez Krstnik >41* 25. Sobota - Sv. Henrik, škof 26. Nedelja - 4 .po bink.-Sv .Jan. in Pavel, m. 27. Ponedeljek - Sv. Hema Krška 28. Torek - Sv. Irenej, škof mučenec 29. Sreda - SV. PETER IN PAVEL, apostola J?v£ 30. Četrtek - Spomin sv. Pavla 3$* ■»V* 3» j\e *j\.e *y v# ^y v e ^j\e w W <-:» < v-> <-:» <*> <-:» <❖> < *> i»v«; f\r* faA r\r* !*v* >*> VV ŠvŽ y>t ->❖> * v«t VV JUNIJ JE MESEC PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA * Mesečni molitveni namen: ZA DOBRE ZDRAVNIKE IN BOLNIŠKE STREŽNICE * Mesečni misijonski namen: DA BI KITAJSKA MLADINA OSTALA DOBRA rk Binkoštne kvatre: 1., 3« in 4. junija Zadnji dan za velikonočno dolžnost: 5» junij! 'k Polna luna: 5. junija Zadnji kr.: 13. junija Maj: 20. junija Prvi krajec: 27. junija EVANGELIJI: 1. pobinkoštna nedelja: Jezus ima vso oblast /Mt 28, 18-20/ Misel na misijone naj ti bo sveta: z molitvijo spremljaj misijonarje! 2. pobinkoštna nedelja: Prilika o veliki večerji /Lk 14, 16-24/ Skrb za ta svet naj te nikoli ne ovira pri skrbi za zveličanje duše! 3. pobinkoštna nedelja: Prilika o izgubljeni ovci in izgubljenem denarju /Lk 15, 1-10/ Sodba ljudi je tolikokrat popolnoma drugačna kakor sodba Boga. 4. pobinkoštna nedelja: 0 čudežnem ribjem lovu /Lk 5, 1-11/ Tudi Če ni uspehov: kar je storjeno z dobro voljo, je veliko pred Bogom! 'f' JUNIJ je mesec DESETLETNICE. Žalostna obletnica, a obenem NAŠ PONOS in zmagoslavje vernega naroda: spomin TISOČEV SLOVENSKIH MUČENCEV za vero in dom. Zasramovani, pretepeni, sestradani in oropani obleke so padali v kraŠke jame. Vzeli so jim življenje, toda vere v zmago pravice in ljubezni jim niso mogli vzeti. Danes so njih grobovi zravnani z zemljo, a nekatere celo kažejo kot “grobove Žrtev, katere je pobil okupator”. Mi pa vemo, kdo je bil njih krvnik: LASTNI BRAT SLOVENEC, ki je prodal svojo vero ter omadeževal slovensko zastavo z rdečo zvezdo... Naj bi že enkrat spregledali vsi ameriŽki Slovenci, da je komunizem - EN SAM, pa naj bo v Sloveniji ali Rusiji ali Kitajski. Prinaža rop, požig, umor, prinaša suženjstvo in smrt vsakemu, ki ni zanj. MOLČATI na komunistične zločine se pravi SODELOVATI) Narod grenko plačuje tudi za tiste, ki so v vseh teh letih molčali, pa bi morali govoriti. NaŠ čas zahteva CELE ljudi: Kdor ni za Kristusa, je PROTI Njemul Samo dva tabora sta na izbiro - A ODLOČAŠ SAM! park ameriških BREZIJ IMA TUDI REPU KO BLEJSKEGA JEZERA /Nepozaben je pogled nanj pri večernih procesijah/ »Aif »j\e »a* »A* »a^ »At* »Atf y w »A« <-:» <-:» <-:» <❖> <❖><❖> <❖> *v«t FV4» Sobota - OBISKOVANJE Device Marije Nedelja - 5. pobink.- Sv. Leon II., p. Ponedeljek - Sv. Urh, škof Torek - Sv. Anton M. Zaccaria Sreda - Sv. Marija Goretti, devica m. Četrtek - SV. CIRIL IN METOD, slov. ap. Petek - Sv. Elizabeta Portugalska, kr.>4b Sobota - Sv. Nikolaj in tovariši mučenci Nedelja - 6 . po bink.- Sv. Amalija, dev . Četrtek - Sv. Bonaventura, c. učenik »A«f »Atf JU <*> FVR. »Alf 1 . 2 FV<* »Alf 3 . SvŽ 4 . »Aif 5 . <-:» 6 FV«t »Aif 7 . 8 . FV<* »Alf 9 . <*> 10. »Aif 11 . 12. »Aif 13. <*> 14. FV* »Aif 15. <*> 16. FV 18. FV«t »Aif 19. 20. »Aif 21 . <*> 22. FV«t »Aif 23. 24. »Aif 25. <;» FAftt 26. »Aif 27. <*> fvr 28. 29. 30. 31. Sreda - Sv. Margareta, dev. mučenica Sobota - Sv. Abdon in Senen, muč. Nedelja - 9. po bink. - Sv. Ignacij Lojol. »Atf <*> »a^ »Aif <❖> FVR. »Aif FV(t »A^ »Alf <*> <*> ■»Aif FVR »»Alf FV FV«. »Af '»v A FVfc •»Aif "»Alf Petek - Sv. Marta, devica , fV"r »Ai< FV* yvv y>f? <-:» <-:;>> <-:» <-:» <-:» <❖> «>> «>> <*> < *> FV* FV* FV* F ViS FVV F V* FV* FV* FV<š »V« JULIJ JE MESEC PRESVETE KRVI KRISTUSOVE -k Mesečni molitveni namen: ZA DOBRO VERSKO VZGOJO ODRASLIH ¥ Mesečni misijonski namen: ZA TRAJNE USPEHE KATOLIŠKE AKCIJE * Polna luna: 5. julija Zadnji krajec: 12. julija Mlaj: 19. julija Prvi krajec: 26. julija -k Kamelska Mati božja je obljubila, da bo prvo soboto po smrti rešila iz vic tistega, ki je v življenju nosil škapulir njene bratovščine. Ga ti že nosiš? EVANGELIJI: 5. pobinkoštna nedelj a:0 grehu v mislih in besedi /Mt 5, 20-24/ Izgovorjena beseda se ne vme vet; zato pazi ha to, kaj in pred kom govoriš! 6. pobinkoštna nedelja: Jezus nasiti štiri tisoč mož /Mk 8, 1-9/ Glad po spoznanju resnice je večkrat dosti hujši od telesne lakote. 7. pobinkoštna nedelja: O lažnivih prerokih /Mt 7, 15-21/ Nesreča za narod so voditelji, , ki drše oblast s tem, da slepe ljudstvo. 8. pobinkoštna nedelja: O krivičnem oskrbniku /Lk 16, 1-9/ Tudi bogatinu bo lahko umreti, če bo svojo posest izrabljal pod vidikom večnosti. 9. pobinkoštna nedelja: Jezus joka nad Jeruzalemom /Lk 19, 41-47/ Gospod nas obiskuje na razne načine: v srčni mir nam bo, če Ga sprejmemo. PRAZNIK SVETE ANE, Marijine matere, nam vzbuja misli o storil ih ter njih dolžnostih. Biti oče ali mati, ie ne pomeni nič; toda biti DOBER oče in DOBRA mati, to je vatno. Naš čas je znan po tem, da ima malo dobrih staršev. Znani ameriški mladinski pisatelj in vzgojitelj, jezuitski pater Daniel Lord, je nekoč dejal:“Ko bi bil Še enkrat rojen, bi se ne posvetil nič več mladini, pač pa mladim STARŠEM". Da, prva šola so starši in slovenski pregovor, da "jabolko ne pade daleč od drevesa", redkokdaj pogreši. Ali se vedno zavedaš svoje očetovske ali materinske DOLŽNOSTI? Ni ljubezen v tem, da otroku vse dovoliš; tudi ni modrost v tem, da nasprotuješ pred otrokom svojemu zakonskemu drugu. Topli dom družinske sreče in razumevanje mlade duše rodita čudeže, prepir v hiši in hvalisanje svojih mladih let, "ko je bila mladina vse drugačna", pa rodita zaprte značaje, ki bodo jutri morda Še Tebi samemu v breme. Ali kaj MOLIŠ za pravo vzgojo svojih otrok? Brez molitve tudi topla beseda ne bo rodila trajnih uspehov v mladem srcu. LURŠKA VOTLINA V PARKU AMERIŠKIH BREZIJ Au je ob romanjih sv. maša. Dela za prenovitev in povečavo votline so v teku/ WIb: 5*A*< i*Ati !»>V# S*AtS *J\.H 5*At! S*A4 !»A« <-:>> <-:» <-:.» <-:» <-:» <-:» <-*> <-:» <-:» * VR. ?»VS m ;»V^ *VKi *VR ^Vr, ^Atf S AVGUST - Veliki srpan >vV ^VR v-A^ 1 . Ponedeljek - Vezi sv. Petra apostola 3y^v 2 • Torek - PORCIJUNKULA - Sv. Alfonz L.?, m }}A£ 3 . Sreda - Najdenje sv. Štefana 5vr 4 . Četrtek - Sv. Dominik 5vr 3^'Sv ^ . Petek - Marija Snežna JJy^v ^Vr 6 . Sobota - Spremenjenje Gospodovo ^vr }}A«f ^ • Nedelja - 10. po bink.- Sv. Kajetan 3Jy^v ^vr 8 . Ponedeljek - Sv. Čiri jak in tov. muc. vy.Sv ^ . Torek - Sv. Janez Vianej 3y£v }?Vr 10. Sreda - Sv. Lovrenci j, mučenec 5vr >yy< 11. Četrtek - Sv. Tiburcij in Suzana, muč. 12. Petek - Sv. Klara, devica Jvf 3»A£ 13* Sobota - Sv. Janez Berhmans >yb< ^Vr 14. Nedelja - 11. po bink.- Sv. Evzebij, škof 15. Ponedeljek - VNEBOVZETJE DEV. MAR. 5vC 16. Torek - Sv. Joahim, oče D.M.- Sv. Rok 3yy< 17. Sreda - Sv. Hijacint 18. Četrtek - Sv. Helena, cesarica >yy< 19. Petek - Sv. Ludvik, škof 5*-^ ^vr 20. Sobota - Sv. Bernard, opat in c. uč. }}A£ 21 . Nedelja - 12. po bink.- Sv. Ivana šant. }?vC 22. Ponedeljek - BREZM. SRCE MARIJINO }jA£ 23. Torek - Sv. Filip Benicij $Vr 24. Sreda - Sv. Jernej, apostol 3yy^ 25. Četrtek - Sv. Ludovik, kralj 26. Petek - Sv. Zefirin, papež 3&C 27. Sobota - SEDEM VESELJ MARIJINIH 28. Nedelja - 13. po bink,- Sv. Avguštin, š. 29. Ponedeljek - Obglavljenje Janeza Krst. 30. Torek - Sv. Roza Limonska, devica 31 . Sreda - Sv. Rajmund Nonat S*A*< 5*A« S»Atf i»A^ *A4 *At! WW >AV >A<. VV .f. V > V v v vV> w> vV>vv> vV\VV žfVR ^>/"R y>jt <;>> WW <;>> <•:» >»v«t ^>V .flVR <-:» <*> AVGUST JE MESEC MARIJINEGA ČASTITLJIVEGA VNEBOVZETJA * Mesečni molitveni namen: ZA MEDNARODNI SPORAZUM V LUČI KRŠČANSTVA ¥ Mesečni misijonski namen: ZA VZORNE DRUŽINSKE RAZMERE V AZIJI * Strogi post na vigilijo praznika vnebovzetja /14. avgusta/! X- Polna luna: 3. avgusta Zadnji kr.: 11. avgusta Mlaj: 17. avgusta Prvi krajec: 25. avgusta EVANGELIJI: 10. pobinkoštna nedelja: Prilika o farizeju in cestninarju /Lk 18, 9-14/ Ponižnega in skesanega srca Gospod ne zameiuje, nas uči božja beseda. 11. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi gluhonemega /Mk 7, 31-37/ Božje usmiljenje je neizmerno: ne bodimo gluhi za božje navdihe! 12. pobinkoštna nedelja: Prilika o usmiljenem Samarijanu /Lk 10, 23-37/ Vera brez dobrih del je mrtva, zato skrbi za dela usmiljenja. Prilike je dovolj. 13. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi deset gobavcev /Lk 17, 11-19/ Poznamo prošnje molitve, toda tako malo prihaja iz naših src zahvalnih molitev. VELIKI ŠMAREN me vedno spomni vesele sestre Školastike, ki je skrbela, da oltar Marijinega vnebovzetja ni bil nikoli brez Šopka. Bila je kakor angel, ki ne živi na tem svetu; v mislih pri Bogu in Mariji, le z rokami pri delu. S svetom je prišla skupaj le, kadar je lačna sirota potrkala na samostansko porto. In takrat je sestra Školastika žrtvovala svoj košček kruha. Srečo je našla v žrtvi. Pa saj je bilo vse njeno življenje Žrtev, zato pa tudi - srečno. Koliko zasmeha ima svet za dekleta, ki se odločijo stopiti v samostan. In zakaj? Ker se svet ^RTVE BOJI. Tudi mnogi katoličani zato ne znajo ceniti poklica redovnice s prave strani. “Kako jo je škoda!” vzdihujejo vselej, kadar se spet katera poslavlja od doma. Za nič drugega bi je ne bilo škoda, za Boga pa, seveda... Prijatelj, ti misli drugače! Pravo razumevanje vprašanja “Čemu smo na svetu?" bo tudi redovniški poklic presojalo drugače. KDOR ŽIVI ZA VEČNOST, NE GLEDA NA ŽRTVE! FATIMSKA SKUPINA SREDI dolinice Rožnega VENCA sedmerih VESELJ Marijinih na ameriških Brezjah SEPTEMBER - Kimavec »At? »Al# »At# »At# '»At# »At# »At# »At# »At# »At# <;» <-:» <-:» <*> <■*-><*> <‘:» <*> <-*> »v«t #»vit »v*; »v* »v* »v* »vs »v* »ve; »vs »a^ »vit »Ai? <*> »Al? »V«t •»/'V <*> m ■»Aif <-:» «VR 5$Ž »A* »V«. »Vit »Alf »v* »a^ SS6 3S5 »Vit ■»Alf 5$ž VVif <*> »V »Vfc 3£Ž 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 10. 11 . 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21 . 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. "»Akt »v »V »V«t »Air <-:» »Vit »Air »V«t »Air »Vit »Air <*> »V«t »Air »Vit četrtek - Sv. Egidij, opat Petek - Sv. Štefan, kralj Sobota - Sv. Evfemija In tov. muc. Nedelja - 14 . po bink. - Sv. Rozalija, d . Ponedeljek - Sv. Lovrenc Justinijan, škof Torek - Sv. Peregrin Sreda - Sv. Marko in tov. mučenci Četrtek - ROJSTVO DEVICE MARIJE Petek - Sv. Peter Klaver Sobota - Sv. Nikolaj Tolentinski, muč. Nedelja - 15. po bink.- Sv. Protus, muč. Ponedeljek - IME MARIJINO Torek - Sv. Frančišek Kald. Sreda - Povišanje Svetega Križa Četrtek - SEDEM ŽALOSTI DEV. MARIJE Petek - Sv. Kornelij in Ciprijan, muč. Sobota - Rane sv. Frančiška Asiškega Nedelja - 16. po bink.- Sv. Jožef Kupert. Ponedeljek - Sv. Januarij in tov. mučenci Torek - Sv. Evstahij in tovariši mučenci Sreda - Sv. Matija, apostol in evangelist t Četrtek - Sv. Mavrici j in tovariši mučenci Petek - Sv. Tekla, mučenica Sobota - Marija Rešiteljica jetnikov t Nedelja - 17. po bink.- Sv. Kamil in t.m. »v«t Ponedeljek - Sv. Izak Jogues in tov. am. m Torek - Sv. Kozma in Damijan, mučenca »Vit Sreda - Sv. Vaclav, kralj mučenec Četrtek - Sv. Mihael Nadangel »v£ Petek - Sv. Hijeronim, c. učenik »VR »A* W »A*# »At# »At# »At# »/U# »At# »At# »At# <-:» <*> <-*-> <-:»<*> <*> <*> <❖><*> »V* »V* »V* »V* »V» »V* »V* »V»i »V* »Vit »Vvy »Vit »Aif <❖> »Vit »Aif »v* »Aif <>-> MESEC SEPTEMBER JE POSVEČEN KRALJICI MUČENCEV * Mesečni molitveni namen: ZA KRŠČANSKO ŽENSTVO Mesečni misijonski namen: ZA DOBRO VERSKO VZGOJO V MISIJONIH Jesenske kvatre: 21., 23« in 24. septembri * Polna luna: 2. septembri Zadnji kr.: ^. septembra Mlaj: 16. septembra Prvi kr.: 24. septembra Priporočaj Kraljici mučencev naše žive mučence - rojake v domovini! EVANGELIJI: 14. pobinkoStna nedelja: 0 božji previdnosti /Mt 6, 24-33/ Kakor droben prašek smo na božji dlani. In vendar On skrbi za nas kot Oče. 15. pobinkoštna nedelja: Jezus obudi mladeniča iz Naima /Lk 7, 11-16/ Ista zgodba se ponavlja v spovednici: vstopiš mrtev na duši, odhajaš - živ. 16. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi vodeničnega človeka /Lk 14, 1-11/ Vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan! 17. pobinkoštna nedelja: 0 naj večji zapovedi /Mt 22, 34-46/ Ljubezen pokrije množico grehov, nas uči sveto pismo. VjV Leto se nagiba. Pomladansko cvetje je odpadlo, pokazali so se sadovi, ki zdaj že dozorevajo. Čudovita je moČ narave in marsikaj nam ve povedati. Tudi NAŠE ŽIVLJENJE gre to pot. Cvet mladosti je odpadel - KJE SO SADOVI? Kaj bomo imeli pokazati Bogu iz svojega življenja? Zanašamo se, da je Še čas, a dan tone za dnem, z vsako uro smo starejši. Čudni smo včasih: velikih dejanj nismo zmožni, majhna pa se nam zde vse preneznatna, da bi jih upoštevali. VERA nas uči drugače. Sto različnih poklicev je in v vsakem si lahko nabereš vredne sadove za svojo večnost, v vsakem se lahko posvetiš. Prav niČ ni važno, KAJ delaš - važno je, KAKO opravljaš svoje delo. Imamo svetnike, ki so svoje sadove nabrali v kraljevski palači, in imamo svetnike, ki so se posvetili ob beraški palici. So možje, ki so postali svetniki v poglabljanju v bogoslovno znanost,in so preproste osebe, ki jih je delo rok dvignilo k Bogu... Tisoč je poti, toda prav vsako lahko naravnamo k Bogu, jo tlakujemo - Z DOBRIM NAMENOM. KRALJESTVO lemontskih čebelic /Ameriške Brezje so znane tudi po v$ako letnem tradicionalnem Medenem Pikniku, ki Se vrši na Prvo nedeljo 'r mesecu Septembru/ <£> <*> <*> <*> <<>> <*> <<>> <$> <❖> <❖> OKTOBER - Vinotok <-v-> vAtf <-:» ■^VR 1 . Sobota - Sv. Remigij, škof 2 . Nedelja - 18. po bink.- Angeli varuhi 3 . Ponedeljek - Sv. Terezija Deteta Jezusa 4 . Torek - Sv. Frančišek Asiški 5 . Sreda - Sv. Placid in tovariši mučenci 6 . Četrtek - Sv. Bruno kartuzijan 7 . Petek - MARIJA KRALJICA R. VENCA ^ 3A* 8 . Sobota - Sv. Brigita, vdova 9 . Nedelja - 19. po bink.- Sv. Dionizij in t. m 10. Ponedeljek - Sv. Frančišek Borgia 11. Torek - MATERINSTVO DEVICE MARIJE 12. Sreda - Sv. Maksimiljan, celjski škof in m 13. Četrtek - NAŠA GOSPA F ATI MS KA 14. Petek - Sv. Kalist I., papež muč. >*» 15. Sobota - Sv. Terezija Velika, devica 16. Nedelja - 20. po bink.- Sv. Hedviga, kr. 17. Ponedeljek - Sv. Marjeta A., devica 18. Torek - Sv. Luka, evangelist 19. Sreda - Sv. Peter Alkantarski 20. Četrtek - Sv. Janez Kanci j 21 . Petek - Sv. Uršula in tov. mučenice 22. Sobota - Sv. Kordu la, devica mučenica 23. Nedelja - 21 . po bink.- Sv. Klotilda, d.m. 24. Ponedeljek - Sv. Rafael Nadangel 25. Torek - Sv. Krizant in Darija, mučenca 26. Sreda - Sv. Evarist, papež mučenec 27. Četrtek - Sv. Frumencij, škof 28. Petek - Sv. Simon in Juda, apostola 29. Sobota - Sv. Narcis, škof 30. Nedelja - 22. po bink.- KRISTUS KRALJ 31 . Ponedeljek - Sv. Volbenk, škof * -»At? «>> nAtr v f »VR -»Atr <*> »VR *JVR <-:» •*v r >aAčf r ^VR <*> *\r R ^Atr #\r r ^»Aif <*> *VR ■^Ak- J?VR tsAtf V»Atf ^Atf 's.JKtt *>Atf «A<*><•*•> «>> <":» 0VR frVR f?VR 9VR *VR PVR !*VR 9VR 0VR >»VR OKTOBER JE MESEC PRESVETEGA ROŽNEGA VENCA * Mesečni molitveni namen: ZA VZTRAJNOST "MOLČEČE CERKVE* * Mesečni misijonski namen: ZA PODPORO MISIJONOV, ZLASTI AFRIŠKIH * Polna luna: 1. oktobra Zadnji kr.: 8. oktobra Mlaj: 15. oktobra Prvi kr.: 23. oktobra Polna luna: 31. oktobra * Družina, ki skupaj moli, skupaj tudi ostane! Zlasti jo druži vsakdanja skupna molitev svetega rožnega venca. Začni jo ta oktober, če je že nisi! EVANGELIJI: 18. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi mrtvoudnega /Mt 9, 1-8/ Kolikokrat se pohujšujemo nad bližnjim, ki ima najboljše namene. 19. pobinkoštna nedelja: Prilika o ženitnim /Mt 22, 1-14/ Kdor zameta klic milosti, mu ni pomoči: pogubil se bo po svoji krivdi. 20. pobinkoštna nedelja: Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika /Jan 4, 46-53/ \ era zahteva ponii.no srce, zato je njena največja ovira napuh. 21. pobinkoštna nedelja: Prilika o neusmiljenem hlapcu /Mt 18, 23-35/ Ali nimamo tudi mi tolikokrat zase drugo mero kakor za druge? 22. pobinkoštna nedelja: O rimskem denarju /Mt 22, 15-21/ Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je boijega! OKTOBER - mesec ROŽNEGA VENCA in mesec svetih MISIJONOV. Kakor da bi hotela Cerkev z rožnim vencem povezati ves svet ter ga pritrditi na božje Srce Kristusa Kralja. Moliš rožni venec? Oa! Prav je tako! - Čutiš s katoliškimi misijoni, moliš zanje, tudi kaj žrtvuješ? Ne! Čuden kristjan! MISIJONI so delo svete Cerkve, ki 'spada prav k njenemu bistvu. Če bi Cerkev prenehala z misijoni, bi tudi prenehala biti Kristusova Cerkev, kajti Kristusova Cerkev se imenuje KATOLIŠKA, to je: VESOLJNA. Vedno se mora truditi oznanjevati evangelij ljubezni, širiti kraljestvo božje na *®mlji. “Pojdite in učite vse narode in krščujte jih...” Koliko si že Ti storil za misijone? Kaj se "*"■ ne smilijo bratje in sestre, ki ne vedo nič o božjem Sinu, svojem Odrešeniku? Kaj ne čutiš, da tolikokrat ni uspehov misijonarjev prav zato, ker manjka MOLITVE KATOLIŠKEGA ZALEDJA? Od-■oti se in postani APOSTOL MOLITVE ZA MISIJONE! SVETI FRANČIŠEK PRED CER KVICO ameriških BREZIJ /•. .ki prvi sPrejema lemontske romarje ter jim oznanja rn i r po Mariji/ EEEEEEEEEE »A(f || NOVEMBER - Listopad X 1 . Torek - VSI SVETI <❖> 2 . Sreda - VERNE DUŠE CaI* 3 . Četrtek - Sv. Viktorin, ptujski škof in m. <-:» 4 . Petek - Sv. Karel Boromejski, škof 5 . Sobota - Sv. Emerik <-:» 6 . Nedelja - 23. po bink.- Sv. Leonard, opat X 7 . Ponedeljek - Sv. Engoz škof <*:» 8 . Torek - Sv. Klavdij in tovariši mučenci X 9 . Sreda - Sv. Teodor, mučenec <*> 10. Četrtek - Sv. Andrej Avelinski Tl . Petek - Sv. Marti n, škof <*> 12. Sobota - Sv. Martin, papež mučenec 13. Nedelja -24. po bink.- Sv. Stan. Kostka <;>> 14. Ponedeljek - Sv. Jozafat, škof mučenec 15. Torek - Sv. Albert Veliki, c. učenik 16. Sreda - Sv. Gertruda, devica 17. Četrtek - Sv. Gregorij Čudodelnik, škof 18. Petek - Posvečenje baz. sv. Petra in P. 19. Sobota - Sv. Elizabeta, kraljica 20. Nedelja - 25. po bink,- Sv. Feliks Val. X 21. Ponedeljek - DAROVANJE DEV^MAR. 22. Torek - Sv. Cecilija, devica mučenica ^>Aff 23. Sreda - Sv. Klemen, papež mučenec 24. četrtek - Sv. Janez od Križa ^At? 25. Petek - Sv. Katarina Aleks., d. m . 26. Sobota - Sv. Silvester, opat 27. Nedelja - 1 . adventna - Sv. Virgilij, škof 28. Ponedeljek - Sv. Gregorij, papež 29. Torek - Sv. Saturnin, mučenec 30. Sreda - Sv. Andrej, apostol $>Ai( <*> *»Ar ■SIVK l»Av <❖> <-:» y>vet »V«e- <*> WVer <-:» »A(f <•:» y»V«. 3S nv«: ^Atr <-■» .»VR iiA^ ^ A ^ ))Atr <*> y>V«t EEESEEEEEE NOVEMBER JE POSVEČEN VERNIM DUŠAM V VICAH -k Mesečni molitveni namen: ZA RESNIČNO KESANJE NAD GREHI * Mesečni misijonski namen: ZA MISIJONE MED INDIJANCI IN ČRNCI V JUŽNI AMERIKI * Zadnji kr,: 6. novembra Mlaj: 14' novembra Prvi kr.: 22. novembra Polna luna: 29. novembra * Od prvega novembra o-poldne do polnoči dneva vernih duš lahko zaduše rajnih prejmeš popolni odpustek, kolikorkrat o-biŠČeš cerkev. EVANGELIJI: 23. pobinkoštna nedelja: Jezus obudi Jairovo hčer /Mt 9, 18-26/ Mnogo stvari ne umemo, toda prezira jih zato samo napuhnjen človek. 24. pobinkoštna nedelja: Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu /Mt 13, 31-35/ Iz majhnega raste veliko. Mnogo stvari podcenjujemo zaradi majhnosti. 25. pobinkoštna nedelja: 0 poslednji sodbi /Mt 24, 15-35/ Božji sodbi ne bo nihče ušel: takrat bo znano vsem, kar zdaj prikrivaš. 1. adventna nedelja: 0 poslednji sodbi /Lk 21, 25-33/ Samo eno boš prinesel s seboj na drugi svet: dobra dela in svoje grehe. NOVEMBER mi vedno pričara sliko zasneženega vaškega pokopališča. Grob pri grobu, križ pri križu, napisi umrlih... Okrašeni grobovi pričajo, da nekdo skrbi zanje: morda svojci, morda zvest prijatelj. In verjel bi, da zvesta duša na grobu tudi pomoli za pokoj rajnika, ne samo skrbi za lepo gomilo. Toda toliko je grobov, za katere se nihče ne zmeni. In koliko je grobov, tudi po slovenski zemlji, za katere nihče ne ve. Tisoči pozabljenih duš v vicah, katerih se nihče posebej ne spominja, razen svete Cerkve v svojih splošnih molitvah za vse duše v vicah. Kaj, predragi, ko bi v svoje molitve za rajne sorodnike, prijatelje in dobrotnike vključil tudi kako zdravamarijo za najbolj POZABI___JENO dušo v ognju vic? Kako Ti bo hvaležna, ko bo po Tvoji ljubezni hitreje zagledala Bo- ga* Povrnila Ti bo na tisoč načinov. Kar darujemo dušam v vicah, bo bogato obrestovano. 0 tem bodimo prepričani in radi molimo za pokoj rajnih. Redovno po kopali ŠČE ameriških brezij /'Tu čakajo Vstajenja varuhi ^niontske Marije Romagaj/ 'oAtf V‘<' »AAR »yw <*> »aar »Arf »VVif <*> »AAR yw Z* ..'/.V. 'S v z' »AAR »Atf »AAR »Aif «VR »Aif »Vit »Aif <*> »AAR »Aif > _•>• < »AAR »Atf <-:» »AAR »>v 5$t »Aif <*> »AAR »Aif <*> »Vit »Aif <•:» »AAR »Aif <-v-> »AAR DECEMBER - Gruden 1 . Četrtek - Sv. Edmund in tov. mučenci 2 . Petek - Sv. Pavlina, mučenica 3 . Sobota - Sv. Frančišek Ksaverski 4 . Nedelja - 2. adventna - Sv . Barbara, d . ,m. 5 . Ponedeljek - Sv. Krišpin, mučenec 6 . Torek - Sv. Miklavž, škof 7 . Sreda - Sv. Ambrož, škof, c. učenik 8 . Četrtek - BREZMADEŽNO SPOČETJE 9 . Petek - Sv. Pater Fourier, škof »-£■■» 10. Sobota - Lavretanska Mati božja 11 . Nedelja - 3 . adventna - Sv . Damaz, p. 12. Pon.- M.B.GUADALUPSKA,zav . Amerike 13. Torek - Sv. Lucija, devica mučenica 14. Sreda - Sv. Spiridion, opat t 15. Četrtek - Sv. Kristina,dekla 16. Petek - Sv. Evzebij, škof 17. Sobota - Sv. Lazar, škof t 18 . Nedelja - 4 . adventna - Sv . Graci jan, Š. 19. Ponedeljek - Sv. Urban, papež 20. Torek - Sv. Evgenij in Makarij, mučenca 21 . Sreda - Sv. Tomaž, apostol 22. Četrtek - Sv. Frančiška Cabrini, devica 23. Petek - Sv. Viktorija, devica mučenica »Atf <*> »AAR »Aif <<» »Vit »Aif 24. Sobota - Bož. via Sv .Adam in Eva t 25. Nedelja - BOŽIC - ROJSTVO GOSP. 26. Ponedeljek - Sv. Stefan, prvi mučenec 27. Torek - Sv. Janez Evangelist, apostol 28. Sreda - Nedolžni otročiči 29. Četrtek - Sv. Tomaž, škof mučenec 30. Petek - Sv. Evgenij, škof 31 . Sobota - STARO LETO - Sv. Silvester, p. »Atf »aar »Aif »AAR »A'f «:■-> »aar »Alf »aar »Aif »VR »Aif »AAR »Aif ».'-.v »VR »Atf »AAR »Aif »AAR m »AAR »Aif > v < »AAR »AAR »yw »AAR »Atf »AAR »yv <-:» <-:» <-:» «>> <-:»<❖> < v*> 2AAR »AAR »AAR »AAR »AAR »AAR »AAR »AAR »AAR »AAR DECEMBER JE MESEC PRIHODA GOSPODOVEGA * Mesečni molitveni namen: DA BI VES SVET POSTAL BOLJŠI Mesečni misijonski namen: DA BI JAPONSKI ŠTUDENTI SPOZNALI RESNICO •¥* Adventne kvatre: 14., 16. in 17. dec. Strogi post na vigilijo božiča /24. decembra/! 'k Zadnji kr.: 6. dec. Mlaj: 14. decembra Prvi kr.: 22. decembra Polna luna: 29. dec. EVANGELIJI: 2. adventna nedelja: Janez Krstnik pošlje svoja učenca k Jezusu /Mt 11, 2-10/ Kakor so resnitnost Kristusa izpričevali čudeži, tako pričajo o pravi veri dejanja. 3. adventna nedelja: Janez Krstnik priča o Jezusu /Jan 1, 19-28/ Ne bojmo se govoriti resnico ob vsaki priliki. Lepemu značaju je resnica nad vse. 4. adventna nedelja: Janez Krstnik oznanja pokoro /Lk 3, 1-6/ Pripravimo svoja srca z resničnim kesanjem, božje zveličanje se približuje! Nedelja v božični osmini: Simeon in Ana oznanjujeta Gospoda /Lk 2, 33-40/ Kristus je znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. Kristjan mora poznati žrtve. f£ BOŽIČNI ČAS nas vedno povede daleč nazaj v brezskrbno mladost, ko smo postavljali jaslice, svetili k polnočnici, peli koledniSke in božične pesmi... Tisoč spominov, tisoč pozdravov minulim božičnim dnem! Toda čemu živimo v preteklosti, ki se v istih slikah nič več ne povrne v resničnost?! Čemu bi raje DUH BOŽIČA, ki smo ga imeli takrat, ne ponesli s seboj v letošnji božič, namesto da se sami vračamo desetletja nazaj?! Tisočem naših sosedov je božič praznik brez notranje vsebine. Nam naj n« bo! Naši družini ne! Božič mora ostati dan DUHOVNE radosti, spomin ROJSTVA našega Odrešenika, božjega Sina! Vrnimo božič Kristusu, vrnimo božič naši duši! Sto materialnih stvari je spodrinilo duhovno stran - tudi po naši krivdi. Postanimo zdaj apostoli, ki z besedo in zgledom t vračajo hožiču verski značaj. Prijateljska beseda sosedu, sodelavcu, znancu... - Bog sam Te bo blagoslovil zanjo iz jaslic! BARAGOV ROMARSKI doma NA ameriških BREZJAH /. . .ki je vso romarsko sezono poln obiskovalcev slovenske Kraljice/ Zaupajte! I ARI JI NO LETO ni razočaralo pričakovanja, ki ga je papež Rij XII. izrazil ob razglasitvi. Iz vseh delov sveta so prihajala poročila, kako so obhajali Marijino leto. Vsak narod je po svoji zmožnosti in po svojem značaju izredno vneto častil in poveličeval Brezmadežno ter njeni priprošnji priporočal sebe in ves človeški rod. Ogromne množice So se udeleževale skupnih romanj. V vseh Marijinih romarskih svetiščih so se godili številni tihi čudeži milosti. Le Bog ve za število duš, ki so se po dolgih letih ob Marijini roki povrnile k Jezusu, svojemu Odrešeniku. Resnično, leto velikih Marijinih zmag je bilo to leto. Sovražnik božji je to zmago čutil: duše, ki jih je že trdno držal v krempljih, mu je Brezmadežna zopet iztrgala in jih privedla k Jezusu. V svojem srdu je satan nagajal, kolikor je le mogel. Skušal je armado svojih pomočnikov - brezbožnikov znova zdramiti in v njih zanetiti novi ogenj sovraštva. Dne 24. julija 1954 je moskovska "Pravda", glavni list komunistične stranke v Rusiji, objavila dolg članek z naslovom: "Znanstveno brezbožna propaganda se mora razviti na široko." Iz tega članka se razvidi, da so se mnogi brezbožni propagandisti že naveličali trobiti v brezbožno trobento, ker so imeli mnogo manj uspehov, kot pa so jih pričakovali. List nekoliko ozmerja vse, ki so zanemarjali to "dolžnost" , od ministrstva za prosveto vse do krajevnih odborov. Skuša jim dati novih močnejših "in-..............bi • - - - jekcij",da bi brezbožni propagandni stroj zopet pognali s pospešeno brzino. Daje podrobna navodila za obnovljeno delovanje. To je satanov odgovor za Marijino leto. Na prvi pogled se spozna, da je ta odgovor prav resen in le priznanje, da proti božji moči niso uspeli in tudi nikdar ne bodo, vsaj toliko ne, kolikor imajo v načrtu. Sedanji sveti oče je že takoj od svoje izvolitve imel proti sebi peklenske sile. Komaj je zasedel prestol svetega Petrd, je grozila nova svetovna vojna. Prvo pa- peževo delo je bilo, da bi preprečil njen izbruh. A od satana podpihovane strasti so bile hujše. Že nekaj let pred vojno in med njo se je satan znosil nad zvestimi kristja- ni: v stotisočih so bili poslani v kazenska taborišča, kjer so od gladu in vsega hudega umirali ali pa bili pobiti. Vojna se je končala, a miru ni bilo. Sveti oče je vsa leta po vojni na božični večer imel velike govore, v katerih je državnike in vladarje, narodne zastopnike in zakonodajalce opozarjal na nevarnosti, na trhlost temeljev, na katerih so nameravali postaviti "nov, boljši svet". Razlagal in pojasnjeval je zdrava, pravična načela in trdna za boljšo ureditev sveta. - Pa zdi se, da je bil ves njegov trud brez vidnega uspeha. Da je to papeža potrlo, razumemo. Saj ni govoril in rotil za svojo korist in ne v svojo slavo, ampak v sočutju do vseh trpečih ljudstev: pomagal bi rad ljudem, ki so se mu smilili. Pa ni obupaval in se ni naveličal;vztrajal je po božjem ukazu preroku:11 Kliči in ne odnehaj 111 To duhovno borbo za bol j?i in pravične}?! svet vodi papež v zvezi z Marijo brezmadežno Materjo. Njo otroiko vdano časti, njej priporoča zadeve Cerkve in vsega človeitva, v njo popolnoma zaupa. S svojim zgledom in svojim delovanjem je Pij XII. dvignil in podžgal Marijino če?čenje tako splo?no, kakor ga ?e ni bilo v nobeni prej?nji dobi cerkvene zgodovine. Vsako leto je za majnik pozval katoličane, posebej ?e nedolžne otroke, k ?e bolj vnetemu če?čenju majni?ke Kraljice. Vsako leto je določil tudi poseben namen, za katerega naj Marijo prosijo vsi, ki obhajajo ?marnice. Marijine družbe je za inten -zivno apostolsko delo ponovno izpodbujal v nagovorih in pismih, ki so polni svetega ognja in ljubezni do Brezmadežne. Ves svet in ?e posebej narode Rusije je posvetil Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Njemu so sledili milijoni vernikov, v skupinah in posamič, tako da se more reči: skoraj vsi katoličani, ki resno vr?ijo verske dolžnosti, so Mariji posvečeni. Vpeljal je praznik brezmadežnega Srca Marijinega. Z razglasitvijo verske resnice o Marijinem telesnem vnebovzetju je vpletel v njeno krono blesteč biser in znova razvnel srca vernikov v goreči ljubezni do nje. In končno je razglasil Marijino leto, leto ljubezni in Če?čenja, kot ga ?e nikdar prej ni bilo. In za njegov sklep ie oklical Marijo za Kraljico vesoljstva in nov praznik Marije Kraljice postavi I v ve-den spomin na Marijino leto. Sveti oče pri vseh bridkostih, skrbeh in križih, ki so zrahljali njegovo zdravje, brezpogojno in trdno zaupa Mariji. Močnejia je kot vse brezbožne sile, člo-ve?ke in peklenske. Po njegovem zgledu velja vsem častilcem Marijinim: Nič se ne bojteI Držite se Brezmadežne 1 ZAUPAJTEI Leto 1955 bodi leto velikega zaupanja Mariji in po njej vsemogočnemu Bogu I Komunizma ne bo premagal, kdor ne prihaja nadenj z boljšo in močnejšo idejo, če je na eni strani Antikristova fronta z vsem satanskim sovraštvom zoper vse, kar je božjega, mora biti na drugi strani krščanska fronta doslednega krščanskega življenja. Končno gre za odločitev med tema dvema idejama. Proti revoluciji brezboštva mora vstati katoliška revolucija globoke, žive, delujoče vere! Dr. Gregorij Rožman Oh desetletnici -DeSET LET je tega, pa se mi zdi, da je bilo včeraj. Dolge kolone voz in med njimi procesija pešcev, ki so se trudnih korakov pomikali po cesti. Možje in žene, matere z otroki v naročju,slovenski fantje in komaj dozoreli cvet slovenskih deklet... Ljubeljski predor nas je požiral. Za nami plameni in dim, strašna pesem strojnic in bomb - pred nami tujina, negotova bodočnost, u-soda ljudstva brez doma. Vetrinj! Naš prvi dom za mejo, četudi še na slovenskih tleh, zibeli slovenstva - Koroški. Vozovi in šotorske plahte, želje po kruhu. Toda dihali smo svobodo in po dolgih letih mimo spali. Dokler... Da, dokler nismo postali cena ‘mirovnih’’ konferenc, drago plačana s slovensko krvjo. Tudi tisti dnevi se mi zde sveži kot včerajšnji dan, ker je tudi rana po desetih letih še vedno boleča. Kamion za katnionom, naložen s slovenskimi fanti in možmi, je romal na pot. Lagali so nam, da vozijo v Italijo. Pa so vozili - v smrt, v roke rdečim rabljem, ki jim nedolžne krvi še ni bilo dovolj. Na tisoče življenj je utonilo v naših gozdovih - prodani kot sužnji svetovnega ‘miru". Vetrinj z nami vred, živimi in mrtvimi, je postal nema priča igre velesil: barantajo za življenja malih narodov, kot bi premikal figure na šahovnici... Cme rute, jok in roke, sklenjene v molitev -to je bil potlej naš Vetrinj. Razkropili smo se po lesenih barakah taborišč in nato po širokem sve- tu. Ostanek vetrinjske družine. Toda zdi se mi, da Vetrinja ni konec in ga ne bo nikoli. Vetrinj je en sam - črn kot noč in zavit v žalno kopreno, obenem pa svetal kot zarja velikonočnega jutra. Dal nam je tisoče Makabejskih bratov-mučencev za vero in dom, iz nas pa je napravil v nekaj u-rah zrele ljudi. Kaj ne bomo peli za to Bogu zahvalno pesem? Lahko bi jo, tako glasno, da bo odjeknilo do nebes; tako močno, da bo njen glas zbudil tudi vse tisoče zmaličenih teles, ki spe po neznanih slovenskih grobovih. Vem: ni jim žal, da so prestali mučeništvo. Zahvaljen, Gospod, za vetrinjske dni!Ti veš, zakaj si nam jih poslal. V vstajenje!... P. Bazilij OEM DVE SLIKI IZ MAJA 1945: Zgoraj: Voz za vozom se je pomikal čez Tržič proti Ljubelju. Žalostna procesija iz komunističnega "raja svobode"... Levo: Vetrinjsko polje, prvo taborišče slovenskih beguncev. Od tod so bili naši najboljši možje in fantje vrnjeni v roke rdečih rabljev. Tu objavljamo izvirni opis strašnih dni pred desetimi leti, ko so padali pod morilsko roko slovenskih komunistov tisoči naših mučencev. Napisal je te vrstice slovenski fant, eden izmed redkih živih prič, ki je ušel iz kočevskega morišča in je danes med nami v ZDA. Bog je hotel njegovo rešitev, da zvemo tako iz ust očividca vso resnico komunističnega sovraštva: nam vsem v opomin, naj nikdar ne pozabimo onih, ki so dali življenje, da bo narod enkrat vstal iz suženjstva rdeče zvezde. Morda bo vsaj ta strahotna zgodba zdravilno razodetje onim, ki še nočejo verjeti,kaj je komunizem. - Urednik ^o. apisnik, ki sem ga napravil podpisani France Kočevar o vrnitvi slovenske protikomunistične vojske izVetrinja ■n o masovnem umoru v Kočevju. To poročilo sem podal pod drugim imenom, ker i-mam utemeljen strah, da bi se komunisti v domovini maščevali nad bližnjimi sorodniki, če bi vedeli za moje pravo ime. Pripravljen pa sem pred vsakim sodiščem ali oblastjo ponoviti to pričevanje, če se mi zagotovi, da moje ime ne pride v javnost, dokler bodo komunisti na oblasti v Jugoslaviji. Kot 17—1 etni fant sem bil po zlomu Italije v septembru 1943 od komunistov najino mobiliziran. Vsled neznosnih razmer Pri partizanih sem dne 1 . novembra 1943 ožel domov. Tu sem se skrival dva meseca, Sčtf &e*tt (a ptotfu... a so me ponovno nasilno mobilizirali. Med Partizani sem osebno doživel nekaj slučajev, ko so komunisti pobijali ljudi. Ker sem bil mlad, so me poslali na tečaj za šolanje Skojevcev (S.K.O. J .-Sa-komunistične omladineJugoslavije), dasi sem se branil. To je bilo na Dolenjskem. Bilo nas je 150 udeležencev tečaja ■n med temi le pet, ki nismo bili komunisti. Predavala sta nam neki moški in neka žen-ska, ki je študirala v Rusiji in se udeležila tudi španske revolucije. Moški učitelj pa je bil politični komisar Rabske brigade, ki le bila kasneje razpuščena. Na tem tečaju smo obdelali nasta-^ek komunizma, zgodovino ruske revolucije/ domačo revolucijo in razpravljali o na- črtih ureditve domovine po zmagi komunizma. Oba predavatelja sta nam vedno poudarjala, da je Cerkev naš največji sovražnik in da se mora uničiti vsaka vera. Način uničenja krščanske vere pa bo - tako sta pravila - v Jugoslaviji drugačen kot v Rusiji. "Naš narod je preveč veren in vdan Cerkvi, zato ne bo mogoče takoj vere prepovedati in ne cerkva porušiti. Tudi duhovnikov ne bo mogoče vseh v novi - komunistični -državi takoj pobiti ali zapreti le zaradi tega, ker so duhovniki, saj so celo med nami partizani ljudje, ki sicer podpirajo našo revolucijo, a so še tako versko zaslepljeni,da bi jihodbijalo, če bi mi komunisti naravnost preganjali katoliško vero in duhovnike. Teh, ki so verni med nami, ne bo mogoče prepričati o potrebi uničenja katoliške vere in duhovništva. Zaradi tega bo pač v novi, komunistični Jugoslaviji takole: Starejšim bomo pustili, da verujejo in hodijo v cerkev, če bodo hoteli, toda takim bomo vedno metali polena pod noge. Mladino pa bomo vzgajali v našem zdravem komunističnem duhu brez vere in proti vsaki veri. Tako bomo krščansko vero uničili sicer polagoma, toda gotovo, brez vsakih zgražanj in težav." O bodoči usodi vseh protikomunističnih borcev pa sta povedala, da ima komunistična partija tudi svoje načrte. Vse bo s prisilnim delom tako izčrpala, da ne bo nobeden več sposoben za kako delo, tudi če bi še kdo ostal živ. Sredi poletja 1944 se mi je zopet posrečilo, da sem pobegnil iz komunistične tolpe. Ker nisem bil doma več varen življenja, sem vstopil k slovenskim protikomunističnim borcem-domobrancem in s temi sem v pričetku maja 1945 zbežal na Koroško, v Avstrijo. V taborišču Vetrinj pri Celovcu sem bi Iz drugimi slovenskimi protikomunističnimi borci, oziroma s Slovensko narodno vojsko, kot smo se sedaj javno imenovali, od 24. maja do 27. maja 1945. Dne 27. maja so nas Angleži odpeljali v tovornih avtomobilih v Podrožlco, kjer so nas naložili na vlak, po 60 mož v en živinski vagon. Vsi smo bili zaradi zatrjevanja Angležev prepričani, da nas vozijo v Italijo. V treh vagonih pred nami je naenkrat nastala neka zmešnjava .Tam so se vozili srbski Četniki, ki so pričeli skakati iz voza; Angleži so streljali na begunce in so, kot smo čuli, tri ubili. Povod temu dogodku je bil to, da je neki Anglež povedal enemu izmed četnikov, da nas peljejo v Jugoslavijo, v Ljubljano. Po tem dogodku so Angleži vrata pri vozovih zaprli, da ni mogel nihče ven. Ko so popoldne nekako ob drugi uri pripeljali iz Vetrinja še eno skupino in vse naložili, se je vlak odpeljal v smeri proti Jesenicam. Pred tunelom skozi Karavanke smo zagledali ob železniški progi polno oboroženih Titovih partizanov. Zdaj smo jasno videli, da smo izdani in iz- ročeni Titovcem. Onstran tunela so vdrli Titovi vojaki v vlak: Pričeli so nas na vse grde načine zmerjati, pretepati in ropati. Okrog sedmih zvečer smo se pripeljali v Kranj. Ko smo morali stopati iz vlaka, so nas zopet na vse mogoče načine zmerjali, brcali in nas pretepali s puškinimi kopiti. To so delali naši stražarji, ki so bili večinoma komaj do sedemnajst let stari komunisti, eden med njimi je bil pa še cel otrok, komaj dvanajst let star. To je trajalo ves čas, ko so nas vodili skozi mesto. Pripeljali so nas v neko taborišče izven mesta, ki so ga prej Nemci uporabljali za delavce in internirance.Oficirje in podoficirje so tu takoj ločili od nas drugih. Ostali smo zunaj barak na prostem. Nihče se ni smel ganiti iz določenega prostora, tudi na stranišče ne. Ponoči so prihajali komunistični partizani med nas, izbirali žrtve in jih močno tepli. Dne 28. maja . Ta dan so nas komunisti ropali, škornje so vsem pobrali. Kdor je imel dobre čevlje, mu jih je sezul kak komunist in mu dal svoje raztrgane. Pretepanje se je nadaljevalo. Opoldan smo dobili za menažo nekako kislo zelje, ki je plavalo po čorbi. Bilo je neužitno in nismo mogli jesti, dasi smo bi li lačni. Pretepanje se je nadaljevalo tudi ponoči med 28. in 29. majem. Nekako o-polnoči je prišel stražar in odvedel dva moja soseda. Ko jih je gnal, je zavpil nad njima: "Trčečim korakom 1 "Ko sta tekla kakih dvajset metrov, je stražar zavpil: "Stoji" Ko je prišel do obeh, je vsakega močno udaril s puško. To mučenje se je nekajkrat ponovilo. Nato sta morala snažiti čevlje komunističnim oficirjem. Med tem časom pa je prišel komunistični stražnik in pobral iz njunih nahrbtnikov vse, kar mu je ugajalo. Dne 29. maja:še vedno na istem mestu. Okrog dveh popoldne smo dobili prvič in zadnjič ta dan jesti staro kislo zelje, vsak nekako četrt litra te redke čorbe. Bela cesta, ki se tako ljubko vije med gorami mimo Sv. Ane nad Tržičem proti Ljubelju... Isti dan so lotili od nas mladoletnike, rojene v letih 1927 in 1928. Ti so 0$taIi tam tudi potem, ko so nas druge od-y®dli iz Kranja. Zvečer so nas preselili v korake, v vsako sobo po dvajset mož. Ves Cas so nas mučili na različne načine. . Dne 30. maja. Vsled nezadostne ^ane sem bil že tako oslabljen, da sem se ^Potekal in se mi je delalo Srno pred očmi. To dan so pripeljali v naše taborišče nov oddelek slovenske protikomunistične voj- Dne 31 . maja so nas preselili v ofuge sobe, po petdeset moi v eno. Mu-oenje se je nadaljevalo. Dne 1. junija se je vršil nekak popis. Mlad partizan, po činu poročnik, me I® vprašal le, koliko časa sem bil pri domobrancih, koliko časa pri partizanih, ^okaj sem od teh svoj čas ušel. Rekel sem, oa sem ušel od partizanov, ker je bila bri- gada razbita. Ta dan so nam pobrali vse noie, rezilno orodje, škarje in denar. Vsak komunist nam je smel krasti po mili volji. Dne 2. junija: položaj isti. Dvakrat na dan slabo zelje. Pretepanje ter zmerjanje. Dne 3. junija. Odbrali so nas kake štiri sto mož in odvedli skozi mesto Kranj na kolodvor, kjer so nas natrpali po petdeset mož v en voz. Ponoči smo se pripeljali v Št. Vid nad Ljubljano. Koso nas spravili iz vozov in postrojili, so nas pričeli vsevprek strahovito pretepati s puškinimi kopit?. Na poti so v Škofji Loki priključili našemu vlaku transport ujetnikov, da nas je bilo skupaj kakih devet sto. Vse so nas natrpali v dva prostora v nekdanjih škofijskih zavodih. Jaz sem prišel v nekdanjo zavodsko kapelo. Dne 4. junija. Tu so ravnali Titovci z nami grše kot s psi. Od vseh strani dežele so prihajali sem komunisti, si izbirali ... je bila v majskih dneh 1945 polna voz in ljudi. Pustiti dom ni lahko. A vsak je vedel zakaj. svoje žrtve in jih silno mučili. Dne 5. junija se je vršilo nekako ponovno popisovanje. Izpraševali so: Kdaj je kdo šel k domobrancem, kdaj k partizanom, če je bil prej pri Legiji-Vaški straži-, koliko bratov ima kdo pri domobrancih. od kod si, kdaj si rojen... Popisoval je Sobar iz Nemške vasi in neki partizan iz Dolenje vasi, katerega imena ne vem. Dne 7. junija so nas zbudili takoj po polnoči. Po štiri ali po pet so nas iz kapele spuščali na hodnik, kjer je bilo kakih dvajset do trideset komunistov. Pregledovali so nam še preostalo opremo, pri tem pa vsakega kruto pretepali s palicami, jermeni in puškinimi kopiti. V sobo poleg nas je udrlo pet mladih komunističnih pobalinov s puškami. Z njimi so mlatili vsevprek po glavah zaprtih. Nekega ujetnika, Slovenca, je eden izmed teh mučiteljev udaril po hrbtu s tako silo, da se je nesrečnik zgrudil na tla in ni mogel več vstati. Ležečega na tleh so suvali še naprej, da je bil komaj še napol živ, ko so ga odnesli. Vse to mučenje je trajalo kar naprej do desete ure dopoldne. Okrog devetih sem prišel tudi jaz na vrsto k pregledovanju, česar mi komunisti že niso prej izropali, sem stresel pred komunista, ki je vse brcnil proč in me pričel neismiljeno biti. Z jermenom sem dobil po glavi kakih dvajset udarcev in nekaj brc, nato me je divjak nagnal v vrsto k drugim trpinom. Zopet so nas nagnali nazaj v bivšo kapelo. Pri oddaji naše lastnine sem utajil svojo uro, ki sem jo skril v čevelj. Zanjo sem potem dobil skrivaj od nekega partizana dve polovici krušnega hlebčka, nekako 60 dkg. Polovico sem oddal tovarišem, drugo polovico sem zaužil sam in se zelo pokrepčal. Ob tretji uri popoldne je prišlo povelje, naj se pripravimo na pot. Sešteli so nas in v četverostopih odgnali na kolodvor v št. Vidu. Tam so nas natrpali po petdeset mož v en voz. Ob kaki četrti uri popoldne smo se odpeljali proti Ljubljani, kjer smo se ustavili na glavnem kolodvoru. Tu se je zbrala precejšna množica ljudi, ki nas je zmerjala z "belimi svinjami" in podobno. Po četrturnem čakanju nas je vlak odvedel proti dolenjski strani. Ker je bil most čez Grubarjev kanal podrt, smo morali vsi izstopiti na levem bregu in iti peš na desni breg, kjer so nas zopet naložili na vlak. Ob tej priliki so odpirali le po en voz. Komunist je zavpil, da moramo biti v dveh sekundah vsi zunaj. Vsak izmed nas je dobil udarec s puškinim kopitom, ko je stopil iz voza. Nato smo morali teči kakih štiri sto metrov, do vlaka na drugi strani kanala. Zadaj so pri tem tolkli komunisti po nas, in udrihali so oni, ki so stali ob strani poti. Pri vlaku, v katerega smo morali vsto-iti, sta stala zopet dva komunista in nas ila, ko smo se s težavo kobacali v voz. Iz Škofovih zavodov v Št. Vidu nad Ljubljano so napravili komunisti mučilnico slovenskih fantov ... Ko so nas vse tako spravili v vlak, je potegnil dalje do Dolenjskega kolodvora . Tam je čakal kake tri četrt ure, nato pa nas je odpeljal proti Kočevju. Med potjo so nekateri dobili kje kak košček papirja, napisali nanj naslove svojih domačih in sporočali, da nas vozijo v Kočevje . Te listke so metali ven. Kot sem kasneje ugotovil, so jih dobri ljudje pobirali in jih izročali naslovljencem kot zadnji pozdrav staršem, bratom, ženi, otrokom . .. V živinskih vozovih smo bili tako natrpani, da je bilo komaj še mogoče dihati . Vozovi so bili popolnoma zaprti. V tem stanju so nas pustili v Kočevju celo noč lačne, žejne, pretepene, izmučene v tesnobi in soparici. Dne 8. junija zgodaj zjutraj so odprli vozove in nas gnali v neko poslopje, ki je izgledalo kot kasarna. Tam so nam dali na dvorišču nekako menažo, ki pa ni bila namenjena v naše okrepčilo, marveč v mučenje: bila je smrdeča čorba, v kateri je plavalo nekaj pokvarjenega zelja in kako fižolovo zrno,vmes pa - smrekove igle. Iz zoprne tekočine sem izbral nekaj fižolovih Zrn z roko (žlice nisem imel), vse drugo sem stresel na kup, kakor so delali drugi tovariši . Komunisti pa so nas zasmehovali: "Le stresajte preč, mi bomo pobrali vse in enkrat skuhali 111 Iz tega poslopja so nas vodili skozi rnesto. Vse ulice so bile prazne. Ustavili smo se v Marijanišču, kjer so nam pobrali Vse, kar je komu še ostalo od dosedanjih plenitev: prstane, šivanke, škarje, vse železne predmete in celo gumbe. Najprej so nas nagnali v prvo nad-stropje,od tam pa v pritličje marijaniškega Poslopja. Tu so nas nagnali v manjšo sobo, Mer so nam vezali roke z železno žico. Jaz sem prišel na vrsto nekako ob osmi uri zjutraj. V sobi sem se moral obrniti v zid, Zavihati rokave na rokah in pomoliti obe r°ki na hrbet navzkriž, kjer mi jih je trdo Povezal komunistični rabelj. Nato so nas po dva in dva skupaj 2°Pet trdo povezali z žico. Mene so povezali skupaj s prijateljem P.J. in sicer tako, da je bila moja levica zvezana z njegovo desnico. Ko so opravili delo, so nas nagnali v drugo sobo, kjer smo čakali na prihod avtomobilov, ki so odvažali na morišče. Z žico tesno povezane roke so postale vsem črne, omrtvele in otekle. Žica je rezala globoko v meso, kar je povzročalo silne bolečine, ki so se povečale pri vsakem najmanjšem gibu enega izmed skupaj povezanih. Mnogim je postalo slabo; prosili so vode, toda namesto vode je prišel zverinski komunist z gorjačo in je medlečega neusmiljeno pretepal. Tudi mojemu prijatelju P.J., ki je bil zvezan z menoj, je postalo slabo. Da ni zdrknil na tla in še bolj povečal mojih bolečin, sem ga naslonil na zid. Ko so se vrnili od morišča tovorni avtomobili tudi po našo skupino, sem moral na sebe povezanega in omedlelega tovariša kar vleči za seboj. Tu mu je povečalo bolečine, da se je zdramil iz omedlevice . Avtomobile so pripeljali na dvorišče in jih potisnili do vrat, skozi katera smo prihajali ven Pri vratih so ob zadnjem koncu tovornega avta postavili zaboj, po katerem smo se vzpeli na voz.Vsak gib med seboj povezanih žrtev je zaskelel. Na avtomobilu smo se morali obrniti nazaj in poklekniti. Vsi smo morali skloniti svoje glave in gledati v tla, da ne bi videli kod in kam nas vozijo. Petdeset zvezanih mož in fantov so tako zgnetli na odprti kamion, nato je na vsak vogal zlezel še po en komunist z veliko gorjačo v roki. Če je kdo le malo dvignil svojo glavo, že je stražar zamahnil in ga neusmiljeno bil. Če pa stražarji niso videli nikogar, ki bi si upal dvigniti glavo, 'so pričeli udrihati kar povprek po vseh glavah, kadar se je komu zazdelo. Med potjo so nas še sramotili: "No, zdaj greste pa ju-rišat I ..." Ko je avtomobil pridrvel nekako do polovice poti, je šofer nekajkrat zaobrnil vozilo, da bi si mi ne mogli zapomniti smeri, v katero nas vozijo. Stražarji so nas pri tem izpraševali, če vemo kje smo. Mi smo molčali, zatopljeni vsak v svoje misli... Zdaj ni bilo v ec dvoma, da nas res vozijo v smrt. Tiho je bilo med nami, klečali smo in sklanjali svoje glave, ter se pripravljali na smrt. Bil je jasen, lep poletni dan, mi pa smo se vozili zadnjikrat skozi Sirni gozd. Sami mladi fantje in možje,od osemnajstega do tridesetega leta. .. Kljub pažnji stražarjev in med pripravo na smrt sem včasi naglo pogledal postrani iz drvečega kamiona na okolico, da bi videl, kod in kam gremo. Vozili smo se iz Kočevja na Šolsko vas, Željne, nato pa na desno proti Kočevskem Rogu, kakih 16 do 17 km daleč, ne daleč od ceste, ki vodi v Belo Krajino. Že smo čuli tudi posamezne strele ali pa cele rafale strojnih pušk, s katerimi so streljali naše tovariše, katere so odpeljali pred nami. Kmalu smo pa zaslišali tudi smrtne krike nesrečnih žrtev in bili smo na žalostnem kraju. Avto se je ustavil. Odprli so zadnji del voza. Vsak izmed nas je moral vreči noge naprej, da je prešel iz klečečega stanja v sedeži položaj . Z nekakim železnim kavljem so nas povezane potegnili na tla, pri čemer smo čutili grozne bolečine. Ko sva s tovarišem P.J. stopila na noge, me je pomenljivo pogledal in rekel: "Na svidenje nad zvezdami 1" Med suvanjem, pretepanjem in pre-klinjevanjem so nas nato gnali kake deset metrov naprej. Tu so nas večinoma razvezali, da so nas mogli sleči. Naše noge in roke so bile vse otrple. Najhujše je bilo, ko so nam sezuvali čevlje. Pri tem je komunist brez pažnje zasadil oster nož, da bi prerezal vezi pri čevljih. Neusmiljeno je mesaril po nogah. Tu smo stali sedaj: nekateri popolnoma nagi, drugim pa so pustili vsaj perilo in kako strgano vojaško bluzo. Meni so k sreči pustili srajco in spodnje hlače. Naše glave so bile vse krvavo potolčene, vsi naši hrbti črni od udarcev, noge krvave od ran, roke razrezane od žice... Od kraja slačenja do jame in morišča je bilo morda še kake sto metrov daleč. Tja je vodila do roba jame pot, ki je bila vsa potresena z ostrim kamenjem, ki je neusmiljeno rezalo v bose noge. Vsa pot je bila krvava. Ob krvavi stezi pa je stal na vsakih pet metrov razdalje komunistični rabelj z gorjačo v rokah. Na njih so imeli nekateri nasajene ostre krive nože, kako drugo rezilo ali železno ost. Teči smo morali proti jami in morišču skozi ta peklenski špalir. Vsak stražar je slehernega izmed nas ustavil in pretepal, dokler nesrečnež ni u-šel; toda iz rok enega je pritekel do drugega rablja, kjer se je to strašno mučenje ponovilo. Kot posledice so ležali na tej krvavi poti krvavi snopiči las, odsekani kosi kože, odsekana ušesa, človeški udje in celi kosi človeškega mesa... Gledali smo one, ki so morali pred nami v smrt. Vsak je že ves zbegan pritekel do roba jame. Tu je nad njim zavpil komunistični ubijalec: "Stoj!" Nato je navadno vprašal svojo žrtev, kje je doma ali kaj podobnega, da je pri odgovoru videl, če ima nesrečna žrtev kaj zlatih zob v ustih. Take so potem pobijali na robu zunaj jame, jim ruvali iz ust zlate zobe, nato pa jih metali v jamo. Večinoma jemoral vsak, ko je pritekel do roba jame, napraviti počep. Morilec je potem vsakega ustrelil z enim strelom, ali pa je spustil v njega cel rafal iz brzostrelke. Nesrečna žrtev se je zvrnila v jamo. Ob kaki deveti uri dopoldan sem prišel tudi jaz na vrsto, da pretečem smrtni tek po krvavi poti med divjaškim špalirjem. Bos sem tekel po ostrem in krvavem kamenju proti jami. Od leve in desne sem prejemal; silne udarce od zbora komunistov, Ki je stal ob straneh. Ves zbegan sem pritekel do roba jame . Tamstoječi komunist je zavpil nad menoj: "Stoj 1" Toda jaz se nisem ustavil, marveč se pognal kar naravnost v temno žrelo. Ognjen blisk je švignil mimo moje glave v jamsko temo, oster strel je odjeknil za menoj/ v nogi me je zaskelelo; jaz pa sem padal in priletel na ogromen in grozen Kup mrličev in ranjencev... Za trenutek sem obležal . Ko sem se zganil, mi je iz teme ob steni nekdo zaklical: "Hitro se umakni, da ne padedruai na-te 111 >t še predno je padla druga žrtev v I jamo, sem se zvalil k steni in tam opazil, i da sem ranjen le v nogo. Ob temni steni i sem zagledal Je drugega živega tovori Ja, 3 ki je v poltemi nosil skupaj kamenje. šepnil - mi je: "Pridi, tovariJ, bova naredila Iuk — i njol Zvečer bova skuJala priti ven." s Res sva nosila skupaj kamenje, da bi si zgradila nekako ograjo. Jama, kjer sem se nahajal, je bila - ogromna kraSka jama s kapniki: globoka - nekako trideset metrov in ravno toliko Ji-i roka. Njene stene so bile ponekod na- - vpične, drugod pa so se proti vrhu zoževale in je tam stena spodaj nudila nekako d ZakloniJče. Tu sem bil varen pred očmi ko-I munistov, pred padajočimi telesi slovenskih protikomunističnih borcev in pred kamni, ki 3 so jih metali od zgoraj v jamo. Vrh jame in njen rob je bil že prej s miniran: zruJili so skale na kup onih tova-. riJev, ki so jih pobili pred naJo skupino. , Komunisti so že kake pet dni prej pobijali i svoje žrtve. čez nekaj časa sem si prebral svoj - Položaj. Zlezel sem na skalo ob steni jame, kakih pet metrov viJje. Tu je bila v - steni nekaka polica, na kateri je bilo tol i — z prostora, da sem lahko stal ali sedel. 3 Slekel sem svojo krvavo srajco, ce- lo telo pa si namazal z blatom, da bi me i komunisti ne mogli ločiti od stene. Tako i sem sedaj stal na skalnati polici v steni ves . nag in v temi. Pred seboj sem zrl strahoten j Prizor: I Zgoraj ob robu jame in na krvavi I Poti so se čuli smrtni kriki mučenih žrtev, slovenskih najboljJih mož in fantov, pomešani s peklenskim vpitjem in kletvinami komunistov . Bliski strelov so Jvigali v jamo in strahotno odmevali po Jirnem breznu. Eden z° drugim so padala telesa mojih tovori Jev ^ globoko in temno jamo. Nekateri so bili *e mrtvi ali nezavestni, ko so prileteli na kup mrličev in ranjencev . Ti so bili Je najbolj srečni, ker jim je bilo prikrajJano na-^aljne trpljenje 1 Večinoma pa so padli v lamo Je živi in več ali manj ranjeni. Nate ranjence in mrtve so padali vedno drugi in tQ grozni kup teles se je vidno večal pred Mojimi očmi... Blizu mene je ležal na kupu težko ranjen domobranec, ki je imel Je na hrbtu zvezane roke. Težko je hropel in molil„ Pričel je tožiti: "Ko bi imel vsaj proste roke, da bi mogel na prste moliti rožni venec ..." Nisem mu mogel priti na pomoč, ker bi me bili sicer zgoraj opazili in ustrelili ter bi name padala trupla in kamenje. Polagoma so padajoča trupla zasula tudi tega reveža. Nekateri so med mučenjem in padanjem v brezno znoreli in dajali od sebe nerazumljive krike. Večina onih, ki so bili Je živi in pri zavesti, pa je molila rožni venec in druge molitve. Iz kupa mrličev in ranjencev so se čuli vzkliki: "Jezus, Marija, Jožefi O Bogi Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo..." Od vrha je zopet priletelo telo v mojo bližino in obležalo na kupu trupel. Mlad slovenski domobranec je bil Je živ in pri zavesti. Dvignil je svojo glavo in pogledal kviJku, od koder je prihajala kletvina in krohot komunistov. "Ne boste zmagali..." je zaklical. Zdi hi, smrtni kriki, vpitje zblaznelih, klici: Jezus, Marija, Jožef, proJnje za ubijalce, molitve, grgranje umirajočih, padanje teles v jamo, odmevi strelov in bliski v temo", eksplozije granat, ki so jih metali komunisti na kup teles, in padanje skal — vse to je strahotno odmevalo v temnem breznu------ Tisti dan so zmetali samo v to jamo kakih tisoč ljudi, pred nami pa že vsaj kakih pet tisoč. Tako je nastala v jami strahotna gomila najmanj Jestih tisočev trupel ... Ves dan so padala telesa. Tu in tam je nastal kratek presledek, v katerem so komunisti zgoraj metali v jamo skale, granate in pa streljali na kup teles z brzostrelkami... , Ko sem zlezel na skalno polico in se nekoliko umiril, sem začutil žgočo žejo. Prestani strah, izguba krvi, napetost živcev, silno mučenje... vse to mi je osuJilo grlo, da se je jezik skoro lepil na nebo v ustih.Pričel sem lizati vodne kaplje na steni, da sem si vsaj malo odpomogel. Nato me je začelo zebsti. Ta kra- Takole je izgledal prve majske dni 1945 ljubeljski predor. Tisočem je odprl pot v svobodo, toda tisoči naših najboljših fantov je niso uživali dolgo. Bili so sramotno izdani, vrnjeni, mučeni in pobiti... 5ka jama je bila mrzla kot ledenica. Prej sem bil od muk in strahu prepoten, zato sem ledeni mraz v jami še huje občutil. Dan se je nagibal h koncu. Pričel se je delati mrak .Strel jan je in padanje trupel v jamo je prenehalo: ves naš transport je bil zdaj Že zbran v jami - gomila mrličev in ranjencev. Komunisti so zmetali v brezno še nekaj skal, nato pa je nastala zgoraj tišina, ki jo je pretrgal od časa do časa krohot in petje morilcev. Včasih se je cula tudi hoja okrog žrela: tako smo vedeli, da se tam nahaja straža. Zlezel sem s police, slekel mrtvemu tovarišu krvave spodnje hlače, drugemu srajco in strgano krvavo vojaško bluzo Vse to sem oblekel, da bi se vsaj malo zavaroval pred strupenim mrazom. Zdaj sem bil v dvojnih spodnjih hlačah, dvojni srajci in v bluzi. Obsteni se nas je zbralo nekaj preživelih fantov. Nekateri so bili manj, drugi huje ranjeni, nekateri so bili pa že več dni v jami od prejšnjih transportov in že vsi izčrpani. Tudi jaz sem bil zelo izčrpan, saj sem ves čas od 28. maja do tistega cine - to je 8 . junija - silno stradal. Po tolikem mučenju in nočeh brez spanja je bilo čudno, da smo sploh imeli še kaj moči v sebi. Zavedal sem se, da dolgo ne bi zdržal, da moram, če je le mogoče, čimprej pobegni- ti iz jame, dokler popolnoma ne opešam. Okrog desete ure zvečer je utihnilo krohotanje komunističnih stražarjev .Mala družba še živečih se je stiskala skupaj in se tiho pogovarjala, kako bi mogli uiti. Ob steni jame je slonela do mrličev kakih deset metrov dolga smreka, oziroma samo deblo, debelo kot žrd. Ugibali smo, če so jo komunisti namenoma postavili, da bi se na njej odbijala padajoča telesa. Drugi pa so bili mnenja, da je to deblo padlo v jamo, ko so komunisti zgoraj minirali rob jame in zasipali pred nami pobite. Ta žrd je bila edina rešilna bilka, edina možnost priti ven. Toda od vrha debla do vrha jame je bilo še kakih sedem metrov skalnate stene, ki jo je bilo treba preplezati . Prvi je poskušal svojo srečo neki Belokranjec. Nekaj časa je plezal, pa je bil preslab in ni mogel več. Vrnil se je in Žalostno rekel: "Nebo šlo. Ravno tukaj bomo morali umreti." Nato sem se opogumil jaz. Prosil sem tovariše, naj mi malo pomagajo, pa so mi odgovorili: "Se ne splačal Ne boš prišel do vrha 111 Jaz pa sem se zagnal po deblu in sem kmalu priplezal do mesta, kjer se je naslanjal na steno. Nato sem začel polagoma plezati po skalni steni. Bila je temo in sem tipaje iskal oprijemov. šlo jel Počasi sem se dvigal kvišku do roba jame. Previdno sem se dvignil čez rob in se ozrl v temi naokrog. Nikogar ni nilo videti. Le drugi strani jame je bilo slišati govorjenje: tam je gorel ogenj, okrog katerega so bili zbrani naši ubijalci. Potegnil sem se preko roba in pričel polagoma hoditi, pri tem pa stopil na suho vejo, da je počila. Kar sapo mi je zaprlo, da še dihati nisem upal. Kot prikovan sem obstal. Stražarji so $e obrnili od ognja in eden je nekaj glasno zavpil. Gledal je naravnost proti meni, pa me ni opazil; ker je prej zrl v ogenj, sedaj v temi njegove oči niso mogle dobro videti. To je bila moja rešitev. Cez nekaj časa $o se namreč stražarji zopet obrnili proti °gnju; verjetno so mislili, da je kaka žival povzročila pok veje. Nato sem se jaz prav počasi in tipaje z nogami pomikal Proč od jame ter hitel na vso moč proč od strašnega kraja. Vso noč sem bežal po divjih kočevskih gozdovih. Dobro, da sem prej iz aytomobila gledal, v katero smer nas vodijo. V jami sem pa zvečer še opazoval, ham sonce zahaja. Tako sem se sedaj zu-n°j jame mogel vsaj za silo orientirati. Brez prestanka sem hodil po gozdu, 'e enkrat sem kake pol ure počival. Toda moje moči so pričele pešati. Žeja in lakota sta se vedno huje oglašali. Najhujše pa je , b|lo z mojimi nogami.Ena noga je bila pre-i ^treljena, podplati na obeh nogah pa so bi-1 vsled teka po poti proti jami in blodenj gozdu vsi v ranah, čutil sem silne bolele in nisem mogel več naprej. Groza me le obšla in mislil sem že, da bom moral tam i ^reti. Pa mi je prišla srečna misel. Slekel i s®m eno srajco in jo razparal, ter sem si z ni° ovil obe ranjeni bosi nogi. Tako sem m°gel zopet nadaljevati svojo pot. I Ves drugi dan sem blodil po gozdu, i ^gibal sem se vasi, kjer so bili Titovi parjeni . Srečal pa sem v gozdu kmeta, ki mi je dal kruha in vode. Nato sem prišel v neko hišo, kjer so se me usmilili, me pokrepčali in mi dali hlače, da sem se vsaj oblekel. Na poti dalje sem pričel blesti. Zdelo se mi je, da povsod vidim komuniste stati s puško v rokah. Bežal sem sem in tja, dokler se nisem prepričal, da je vse to le bolna domišljija. Bil sem popolnoma izčrpan in sem padel v nezavest, iz katere sem se zbudil šele drugi dan dne 10. junija na pobočju griča ob robu nekega gozda. Ležal sem vznak z glavo nizdol v mali kotlini. Ura je morala biti okrog dveh popoldne. Nič nisem vedel, kdaj sem padel v nezavest in koliko časa sem tam ležal. Isti dan ponoči sem potrkal na okno hiše, ki mi je bila znana. Tam so me sprejeli in skrili. Na glavi sem imel dve zevajoči rani . Večja je bila že ognojena in silno boleča. Leva roka je imela v zapestju globoko zarezano rano, ki jo je naredila žica, s katero sem bil zvezan. Gležnji na prstih so bili vsi močno obtolčeni, palec desne roke ves zmečkan. Moj hrbet je bil še teden potem ves črn od udarcev palic, s katerimi so nas tepli na poti na morišče. Levo stegno je bilo prestreljeno in rana se mi je že pričela gnojiti. Palec leve noge je bil strt, na stopalu je zijala velika rana, obe nogi sta bili močno potolčeni. Bil sem ves prehlajen, bolela so me prša, želodec mi je odpovedal... Vse to so ugotovili usmiljeni Samaritani, ki so me sprejeli pod svojo streho, me umili in obvezali ter hranili, doklerni-sem popolnoma okreval. Nato pa sem odšel zopet na nevarno pot preko meje, ki sem jo srečno prekoračil. Končno sem prišel na svobodo v Združene države ameriške. Naj za konec izjavim, da nisem bil od nobene oblasti ne formalno zaslišan, niti obtožen in tudi ne obsojen, kakor tudi ne ostali moji pomorjeni tovariši. L/ne 4. julija 1776 je kongres v Philadelphiji soglasno sprejel “Izjavo neodvisnosti”. Očetje - ustanovitelji Amerike kot neodvisne države so pred 178 leti izjavili: “Smatramo za po sebi umevno resnico, da je Stvarnik dal vsem ljudem neodtujljive pravice do življenja, svobode in stremljenja po sreči in blagostanju. Izvajajoč te pravice si ljudstva volijo vlade. . . " Koso že v prvih tednih državnega življenja nastopile težave in je u-stavna konvencija zašla v nasprotovanja, ki so se zdela nepremagljiva, je Benjamin Franklin pozval vse narodne zastopnike, naj nekaj trenutkov z njim molijo. Po tihi pobožnosti je med njimi zavladala sloga in edinost in uspešno so sestavili listino, ki je od tedaj vse do danes, torej že 178 let, temeljno vodilo in osnovni zakon življenja ameriške skupnosti. In A-merika je danes največja sila, kar jih je kdaj Bog dopustil ob svojem vznožju. “Iz vere v Boga in ker so zaupali vase kot Njegovi otroci, so naši Marija skoz življenje voditi srečno znaš... Govor dr. Miha Kreka ob priliki Marijanskega kongresa /4. julija 1954/ na ameriških Brezjah. Dnevi kongresa naj nam ostanejo vedno v spominu. Obrode naj svoj sad v srcih vseh slovenskih izseljencev, napolnjujejo naj nas z upanjem na lepšo bodočnost našega Marijinega naroda! praočetje zasnovali in gradili to republiko", je izjavil predsednik Eisen-hower in dodal znamenito misel A- ' brahama Lincolna, da si je ta dežela “samo pod Bogom in Njegovim vod- j stvom mogla iz voj e vati rojstvo osvo-bojenja in neodvisnosti”. “V milijonih danes Amerikanci molimo in hvalnice pojemo. Skupna vera v Boga je najtrdnejša skupna vez med nami; v Boga zaupamo! "To so zopet besede predsednika Eisen -howerja. In o samem sebi in o svoji odgovorni službi je dejal: “Postal sem vrhovni zastopnik naroda, čigar vlada ni nič drugega kot na politično polje pr ene š eno globoko versko prepričanje. Mi smo krščanski narod, ki se zaveda, da je versko prepričanje temelj vse svobode. ” Kjerkoli odpremo zbirko predsednikovih govorov, povsod poudarja in razlaga to misel. Takole je rekel, ko je govoril o sedanjih razmerah: “Svobodne vlade ne moremo u-temeljiti in obrazložiti z ničemer drugim kot le z osnovnimi verskimi resnicami. V sedanjem času je naša dolžnost, da dokažemo, da ima samo globoko pobožen narod dovolj sil in moči, da premaga tiranijo in osvobodi sebe in druge. V sedanjosti mora- mo mi dokazati, da je naša vera, ki jo neprestano obnavljamo, silna in Nepremagljiva, tako da se prav nič Ne strašimo groženj sedanjih tiranov. Kaj pa naj bo naša bitka s komunizmom, če ne boj med bojevniki proti Kogu in tistimi, ki verujejo v Vsemogočnega. Kjerkoli vstopi Bog, mora komunizem odstopiti. ” Predragi ameriški Slovenci! Ali Nismo najboljši ameriški državljani, te besede svojega predsednika po -skišamo, v srcih ohranimo in jih v vsem življenju izpolnjujemo? Ali bi mogli še kje lepše slaviti praznik ameriške neodvisnosti kot tu ob a-meriškem prestolu nebeške Kralji-Ce Slovencev, pred milostno podobo Darije Pomagaj, kamor smo jo pri -prosit, da nas zopet trdneje skle-Ne s svojim Sinom Jezusom? Sovražniki ameriške ustave, a-meriškega reda, te vlade in tega Predsednika tulijo kot lačni volkovi: Vera je strup za ljudstvo ! " Duhovni °2e sedanje komunistične tiranije, Karl Marx, je svojo knjigo končal z “esedami: “Jaz sovražim vse bogo-Ve! ” Isti pa je sam nehote pričal Proti svojemu nauku, ko je trdil: kfišljenje, da ima vsak človek svojo Vrednost, je osnovano na krščanskih ®aNjarijah, da ima vsak človek svojo NŠo. ” Ker ni Boga, ne duše, v komunističnem nazi ran ju ni nobene odgovornosti, nobenega moralnega za -°Na, nikake očetovsko-sinovske vda-^.°sti med Stvarnikom in ljudmi in ne JUbezni in spoštovanja med ljudmi. Namesto tega je revolucija. Re-v°lucija, ki jo izvaja človek kot del sNovi, ki živi in se prenavlja v ved-^em nasprotovanju. Zato je to revo-Ucija sovraštva; revolucija, ki mo-r& Pokončati vse, kar nasprotuje in °vira diktaturo proletariata; revolu-^a> ki mora v krvi, ognju in ruše-^xNah vse pokopati. Zakaj ? Zato, da °No zadnji revolucionarji neomejeni S°Sp0dovalci nad vso snovjo, vsemi mi; da bodo vsi njih’ sužnji. Kaj pa bo z revolucionarji ? Umrli bodo, pa četudi s pestmi, ki so se jim stisnile v sovraštvu proti Bogu. Miselnost komunizma je miselnost smrti, miselnost krščanstva je miselnost življenja. Izvajanj e komunizma pomeni na -silje in strahovanje, zatiranje in za -sužnjenje, izvajanje krščanstva po -meni ljubezen in mir, pravičen red in svobodno zasledovanje sreče in blagostanja. Cilj komunizma je grob, cilj krščanstva je večno zveličanje. In vendar je v tem dvajsetem stoletju fronta borbenega komunističnega protiboštva, moč nasilne revolucije, dobila tak razmah, da si je zasužnjila 800 milijonov ljudi. In še napreduje. In še ima svojo privlačnost po vseh svobodnih celinah, sko-r o med vsemi svobodnimi narodi. Nič še ne vemo, kje in kdaj se bo ta ogromna satanska sila razbila. Srca nam krvave, ker vemo, da je v tej grozni telesni in duševni suž-nosti naš narod, domovina,iz katere smo izšli, odkoder je naša kri. Od tam grmi Tito: “Jaz sem komunist!” Nobenega sredstva ni, ki bi ga odvrnilo s potov marksizma, komunizma. In na teh potih je ubijanje vere najvažnejši rabeljski opravek. Dobe -sedno je rekel profesorjem in učiteljem: “Mi se ne moremo sprijazniti in pomiriti z mislijo, da bi dopustili, da bi bilo ljudstvo še vedno obsedeno z vražami; kajti za nas vse to ni nič drugega kot vraže. " Uradni zastopniki Titove strahovlade ne o puste nobene priložnosti, da ne bi grozili preganjanim kristjanom in ščuvali svojih oboroženih valptov nanjfe. Vsa sila državne oblasti je padla po Cerkvi in jo davi že deset let. Občudujemo naše junaško ljudstvo, ki v mučeniškem trpljenju zvesto vztraja v veri v svojega Boga in v zvestobi svoji Cerkvi. Tako silna je njihova vera, da je kljub množi- cam mrtvih, ki so jih pobili, kljub temu, da je v prvih letih Titovega tiranstva šestmilijonovdržavljanov Jugoslavije moralo skozi Titove ječe in kazenska taborišča-, letos spomladi moral šef njegove politične policije izjaviti, da je “razočaran nad neuspehom akcije proti katoliški Cerkvi”. A borbeno brezbožna šola in vzgoja totalitarne komunistične države ima vendar svoje divje sadove pri otrocih in doraščajočih. Takale navodila daje učiteljem Titov minister za prosveto, Miloš Žanko: “V šoli morajo otrokom razbijati vsako praznoverje, morajo znanstveno dokazati, da ni Boga, da je znanost dokazala lažnivost vere. Morajo zasmehovati cerkvene obrede in običaje, pa tudi starše, ki še spoštujejo take običaje. V izvenšolskem delu morajo imeti predavanja v istem smislu. Celo življenje učiteljev, zasebno in javno, mora biti v popolnem soglasju s stališčem, ki ga zavzema komunistična partija napram verstvu. Dolžnost učiteljev je, da se bore v šoli in izven nje za to, da bo marksizem-leninizem vladal v vsem živ -ljenju, tako na vasi, kakor v mestih. Učitelj, ki ne dela tako, ne spada v šolo. ” Mlademu rodu v Sloveniji vsa mreža državne oblasti preprečuje, da ne v šoli ne izven nje, ne bi zvedel ničesar o Bogu in veri. Neprestano in smotreno pa ga uče in mi dokazujejo, da je vsako verovanj* prazna marnja, vsako spoštovanj* Stvarnika nazadnjaštvo in človek j* vreden le kot stroj socialistične družbe. Komunistična stranka kot jer-menje povezuje te robote, da bi s* vrteli kot stroji v tovarni in proizvajali po gospodarskem načrtu komunistične vlade, ki obsega vsako gospodarstvo, vsako delavnico, vse sta-nove in poklice, vse družine in vs* državljane. Namesto Boga je tiran, name st* bratstva in ljubezni v Kristusu je su ženjski strah pred policajem. Mladina ni samo oropana vsak1 duhovne in moralne vzgoje, ampak j1 naščuvana proti celotnemu krščan skemu redu. Take ljudi hoče komuni zem, ki vrednosti človeka, enako pravnosti in svobodne volje ne pri zna. Take razmere nasilno prevzga jajo naš katoliški narod v janičarje ki jih hočejo vreči kot hrano topovoH v svojih bodočih bojih in osvajalni pohodih pod zastavami srpa in kladi Zakaj se ni vršil Marijanski kongres tudi na gorenjskih Brezjah, če vlada v domovini "verska svoboda"? 33 e, 2' lt j' j' j« 6- r- 5< 1' lj D' 3« t X k' j' n ij 0 L 1 e t il i Va proti znamenju Križa. Vse to žalostno in grozno nas je ^ot Slovence prignalo sem k Mariji. Kot zastopstvo slovenskega naroda jo vsak izmed nas in vsa ta množica Prosi, da nam Ona, Srednica vseh milosti, reši duše slovenskih otrok zase in svojega Sina. Prav kakor pravi molitev za Ma-rijino leto: “Viharji se zgrinjajo nad nas z vseh strani. ” V svojem silnem napredku pri odkrivanju učinkovitosti vedno novih sil, ki jih je Stvarnik položil v naravo, je človeštvo dvajsetega stoletja deloma pozabilo na Boga, doloma Ga izločilo iz svojih del, deloma pa Ga onemoglo sovraži in strastno zatira vero vanj. Znanstveniki , ki so odkrili strahovite tajne sile najmanjših delov stvarstva, a so imeli frca prazna, ker v njih ni bilo prve In naj več j e zapovedi ljubezni do Boga In bližnjega, so uporabili svoja znanstvena odkritja o atomu za uniče-vanje. Votli odmevi razstrelitve a-tornskih bomb oznanjajo grozečo smrt ^sej zemlji. Tako huda j e zabloda, da clovek-božja stvar, božje darove in Ustnosti narave v svoji brezvestnosti Pripravlja za splošno uničevanje. Ta ^predni" in “moderni" človek si je y svoji protibožnosti izmislil, da je m$el iz zveri; ne zato,ker bi bil o em prepričan, ampak zato, da bi Itlogel delati kot zver. Ves ta razvoj je nagnal, da smo P^ed odločitvijo usode vsega življe- Ali bo šlo človeštvo z Bogom in Njegovo postavo v novo življenje, ali Pa proti Bogu v svoje lastno uničenje. In izbira ni le pred nami kot posamezniki, izbirati morajo narodi in rŽave. Izbirati mora vsa človeška družba. Ali bodo priznali Boga, človeka P° božji podobi, spoštovali nepremakljive pravi c e človekove osebnosti, . pa zavrgli Boga in Njegovo Pra-lco ter se zasužnjili tiranu innje-8°vemu nasilju. “Kot še nikdar, sta danes de- mokracija in vera v Boga ozko eno in isto, kot še nikdar sta brezboštvo in tiranija sedaj popolna dvojčka", pravi škof Sheen in nadaljuje: “Ohranitev civilizacije in kulture je sedaj eno in isto z ohranitvijo vere. Če bodo protibožje sile v svetu zmagale, bo vse uničeno in človek bo moral zopet grebsti od začetka. " Zdi se mi sedanji čas kot nekak nov advent. Ali ne velja za današnje razmere v svetu slovenska adventna pesem: “Milo so ljudje zdihvali,v grehih in temi ječali" ? Tema je padla na ta rod, sama smrt grozi vsenaokrog, kjerkoli je človek sam upihnil luč božjega vodstva in varstva. Tema, prav kakor je bila ona, ko je Božji Sin na križu umrl. Pa kakor je pred tisto strašno uro v neskončni svoji ljubezni do vseh človeških otrok križani Bog dal svojo lastno Mater za mater vsem ljudem, tako jo na posebno izrazite načine pošilja v sedanjo dobo kot posebno rešiteljico sedanje krize. Mati božja je stopila pred oči Bernardke v Lurdu skoro istočasno, ko je Marx vrgel v svet peklensko krilatico: “Vera je opium za ljudstvo* " Ko je Darwin zavrgel vsako vero v dušo in božjo podobo ter dokazoval, da je človek le malo bolj razvita žival, je katoliška Cerkev razglašala sveto skrivnost Marijinega zagotovila: “Brezmadežno spočetje s em !" Čim bolj se v novem ča.su “napredni” človek trudi, da “znanstveno" dokaže, da ni Boga, nič božjega, nič nadnaravnega,-tem krepkeje mu padajo neprestani lurški čudeži po zmedeni glavi. In sredi prve svetovne vojne, dne 13. oktobra 1917, je lepa Fatim-ska Gospa nastopila kot Kraljica ne -bes in zemlje, ko se je v dokaz Njeni napovedi zgodil sončni čudež: 70. 000 ljudi mu je bilo priča. Svojo-ognjeno žarečo luč je spremenilo sonce v milo srebrno, da so jo človeške bči lepo prenesle. Sunkoma se je sončna krogla premikala in tresla, potem pa se vrtela proti zemlji, kot bi jo z ognjenimi žarki zdaj zdaj hotela o-plaziti. Pred otrplimi gledalci se je sonce mirno vrnilo v svoj redni tek in dobilo navadno obliko. 70. 000 ljudi je odkritih glav sredi jasnega dneva gledalo v nebo in klicalo hozano Kraljici, zaradi katere je Bog Stvarnik sonce spremenil in vrgel za nekaj trenutkov s tečaja, da je potrdil Njeno stvarnost in njene besede. Sonce je vir vse atomske energije. Po Stvarnikovi volji kemični proces atomskih sil v soncu daje toploto življenja naši zemlji. Moderni, napredni človek pa je vzel to luč življenja iz stvarstva, da bi iz nje naredil ogenj smrti za splošno uničevanje. Ali ni ta sončni čudež posebno močno znamenje, da Stvarnik hoče rešiti sedanji svet po Mariji? Ali je še treba dodajati, da se je vse izpolnilo, kar je Fatimska Gospa napovedala: “Bog bo kaznoval svet za njegova zločinstva z vojskami, lakoto in s preganjanjem Cerkve in svetega očeta. Končno pa bo zmagalo moje brezmadežno Srce. Sveti oče bo posvetil Rusijo meni, spreobrnila se bo in do- ba miru bo nastopila na svetu. In kaj bo potrebno, da se bo ti zgodilo? Ista presveta Devica, ki j< v Nazaretu rekla angelu: “Zgodi s< mi po tvoji besedi”, in je Mati Jezusova postala; ista Marija, ki je v Kani rekla služabnikom: “Kar vam reč< Jezus, to storite”, in je na njen« prošnjo vodo v vino spremenil; isti Marija je v Lurdu ponavljala: “Pokora, pokora, pokora”, v Fatimi pa napovedala kot predpogoj s rečne rešitv« sedanjih težav: “Pobojšanje, molite' in žrtve. ” Prinesli smo svoja srca pred milostno podobo Marije Pomagaj ii> pred oltar njenega Sina, našega Odrešenika. Prosimo jo, naj posreduje, da bodo napolnjena vina kipeče ljubezni do Boga in do bližnjega. Hočemo moliti in žrtvovati, da Bogu zadostimo za osebne napake in da bo od Slovencev Bog prejemal nezmanjšan« češčenje, čeprav mu ga brezbožniki v Sloveniji kratijo in odrekajo. Želimo delati in živeti kot žarišča božjega češčenja, da bi doprinesli svoj delež k osvobojenju Slovenije in vsel> narodov in da bi tudi z našo pomoč j« Amerika bila vedno to, kar je o njej rekel naš predsednik dne 8. aprila tega leta: “To je dežela svobode, dežela, ki živi v spoštovanju usmiljenja vsemogočnega Boga do nas. ” TVOJ DOM BO SREČEN... ...če mož pridno dela, je požrtvovalen, zmeren, nesebičen in je dober oče družine. ...če je žena marljiva, zvesta,nesebična in dobra družica možu in mati družini. ...če otroci spoštujejo, ljubijo in ubogajo starše. ...če vsi pogosto hodijo k zakramentom: k sveti spovedi in sv. obhajilu. ...Če med seboj sodelujejo in pomagajo drug drugemu doseči zaželjeni poklic. ...če se zakonca vedno zavedata, da je zakon zakrament, božja ustanova. ...Če vse člane družine sleherni dan preveva dejanska krščanska ljubezen. Rožni venec ga je rešil. P. Mlr^ek Ameriški Slovenec mi je pripovedoval tole: Prišli smo v Ameriko, ko sem imel ko-maj dvanajst let. Vsi moji štirje bratje in sestre so bili mlajši od mene. Oče je bil Prvi za morjem: ko pa je dovolj prihranil, je dobil iz starega kraja še mamo in nas. živeli smo v naselbini, ki je domala vsa odpadla od vere. Vendar oče ni sledil ostalim; ostal je globoko veren, spolnjeval je kljub norčevanju prijateljev svoje verske dolžnosti. Pridno je delal, varčeval je in ne popival. Ko je prišla družina za njim, n°s je takoj peljal v cerkev, četudi nismo razumeli jezika, kakor ga tudi sam ni predeč. Sleherni večer po večerji pa smo vsi ikupaj pokleknili in zmolili rožni venec. Sele po molitvi smo smeli otroci ven med na$e nove prijatelje. Velikokrat so se nam otroci brezverskih staršev posmehovali, ko s° oprezovali okrog hiše, kako smo molili rožni venec. Mene je to bolelo in sem to-I materi. "Kaj druge briga, kaj mi delamo," J' je odgovorila. "Tudi mi se ne brigamo za tiruge, naj delajo po svoje; sami bodo od-9°Varjali. Dajmo jim dober zgled, Če so SQmi tako žalostno pozabili na verol" "Pa me draži, ko se fantje norčujejo lz roene.11 v "Nič ne maraj I Lahko bi se ti nor-Ceva| ;z njihove nevere. Če se jim zdi sramotno, da molimo, naj bi se raje sramovali Se°e, ki ne časte Boga," mi je dejala. Vendar me je večerna molitev rožne-9° venca kar jezila. Bil sem pač v neumnih etih in v taki okolici. Toda staršem se ni- Sem upal postaviti po robu.------- Bil sem nekako v šestnajstem letu, ko m° $e tovariši zmenili, da se bomo zvečer .Peljali v sosednje mesto na zabavo, ki jo je Priredilo socialistično društvo. Materi že »Qm° to dejstvo ni bilo po volji, toda kon-Cn° je le privolila. Dodala pa je:"Toda ne pred rožnim vencem 1" "Za takoj po večerji smo se zmenili. Ne bodo me čakali," sem bil slabe volje. "Povej jim, da prideš malo pozneje. Dovolj časa boste imeli," je bila odločna. Ugovarjati se nisem upal, toda sklenil sem svoje. Ko smo povečerjali, sem vzel klobuk in se hotel na tihem izmuzniti iz hiše. "Rekla sem ti, da ne pred rožnim vencem I" je trdo dejala mati in zaprla vrata. Vse prigovarjanje ni nič pomagalo, oče pa je že snel s stene rožni venec in pokleknil k molitvi. Kaj sem hotel? Z ostalimi sem moral na kolena, dasi je vse kipelo v meni. Prav nič nisem molil. Bil sem v mislih pri tovariših in upal, da me bodo le počakali. Po rožnem vencu sem hitro pograbil klobuk in odhitel na mesto, kjer naj bi se zbrali in odpeljali v avtom. Toda čakal sem zaman: odšli so brez mene, najbrž iz kljubovanja, ker so vedeli, da me je zadržal družinski rožni venec. Solze jeze so me oblile: nase, na prijatelje, na starše in pa na rožni venec... na vse sem se jezil. Nekaj časa sem hodil razburjen po ulicah. Nato sem zavil na sladoled in našel nekaj prijateljev, da sem se vsaj malo unesel. Precej pozno sem prišel domov. Mati je bila še v kuhinji in brala časopis. S svojim poznim prihodom sem jo hotel nalašč zjeziti. Toda ona je brala dalje in ni rekla niti besedice. Odšel sem spat, pa dolgo nisem zatisnil očesa: jutri se bodo tovariši zopet norčevali iz mene zaradi molitve in mi pripovedovali, kako dobro so se imeli na domači zabavi------- Drugo jutro sem izredno dolgo spal. Nalašč nisem šel iz postelje, da bi me mati z jezo budila. Toda ni je bilo in moral sem vstati. Ko pa sem prišel v kuhinjo in sedel k zajtrku, mi je z ljubeznivim nasmehom pokazala na jutranji časopis:"Tole prečitaj, jaz pa ti medtem pripravim zajtrki" Bral sem velike črke naslova na prvi strani, ki jih nebom nikoli več pozabil: Strašna avtomobilska nesreča 1 Vsi mrtvi... Pretreslo me je. Bral sem in mrzli pot mi je oblil hrbet: avto je bil iz našega kra- ja in smrtne žrtve - moji tovariši, s katerimi bi se moral prejšnji večer odpeljati na zabavo tudi jaz... Brez besede sem strmel v članek, mati pa mi je prinesla zajtrk in me nežno prijela za ramo:"No, kaj pa zdaj misliš o včerajšnjem rožnem vencu, sinko?" Prebral sem poročilo o nesreči enkrat, dvakrat... Solze hvaležnosti so se mi zasvetile v očeh. Družinski rožni venec me je reši I smrti. Od tistega dne sem družinsko molitev iz srca ljubil. In ljubim jo še danes, saj tudi moja družina vsak večer skupno moli. Kako je tiho ... Moje jutro Kako je tiho, svetlo Jutranje sonce v iz biči srca, je pokleknilo ko v njej nič vet ni gori na rame samopašnih stvari in izstrelilo tega sveta! zlate puščice Od mene gredo vam e: v moje boke in lice. vse skušnjave -kot izgnanke Ves poln sem blestečih ran povešajo svoje zanke -kot poveličani sveti Boštjan... in glave. Iz njih brizga radost Zdaj sem resnično prost! v brezmejno prostost Za belim prtom v kotu sedi nebeški Gost na vse kraje in konce. Mojo glavo obkroša in Suljem in potu šareč lesket, mojih dni srce in lice mi boia smehljaje topel drget. daje sijaje Čedalje bolj zlat razcvet svojih odprtih, me vsega zagrinja škrlatno predrtih, in v sij in sladkost tesarskih dlani... moje jutro spreminja... Bogdan Budnik Bogdan Budnik INi naš namen, da bomo govorili f edaj o lepi dobi katoliškega prebu-Jenja med Slovenci, da bi vzbujali spo-^ine in hvalili stare, dobre čase. p°gled nazaj v nedavno preteklost napravimo zato, da bi jasneje spozna-l» kako nas je božja previdnost prijavljala za velike čase in naloge: za Veliko trpljenje. Priprava Štirikrat na dan s e je oglašal zvon 2 lin farnih in podružničnih cerkva: Za dani in ob sedmih, za poldan in ob ^raku. Vselej je zvon pozival krčanske družine, da se združijo v ratki molitvi v čast Mariji: “Angel v °spodov je oznanil Mariji in spo -Cela je od Sv. Duha.” Ali bi bilo mogoče najti bolj pripravno molitev, ki nam na dramati-način predoči skrivnost božjega . človečenja po vdani privolitvi Mari-da je Beseda meso postala in ed nami prebivala, da je bilo po da-ltvi učlovečene Besede zadoščeno eskončno pravičnemu Bogu za greh Ti pelji skoz trpljenje življenja čolnič naš! Govor dr. Jože Basaja na Marijanskem kongresu 1954 na ameriških Brezjah prvih staršev in za vse naše grehe ? Zadolženje, ki ga more izbrisati le zadoščenje, je osnova te velike drame, ki si jo v angelovem češčenju na najbolj nazoren način kličemo v spomin. Zvečer po naporih dneva se je zbirala družina k rožnemu vencu. Ponavljala je skrivnosti Kristusovega odrešilnega poslanstva, v katero je vpleteno sodelovanje samega padlega človeštva po Ženi, ki je bila že takoj po padcu in izgonu iz raja po božjem sklepu določena, da bo kači glavo strla; tisti kači, v katero se je maskiral satan, ko je z lažjo podžigal napuh prvih staršev k odpadu. Marijin 'mesec smo praznovali s šmarnicami; v pobožnost se je zlivala velika ljubezen slovenskega ljudstva do nebeške Kraljice. Oktober je bil zopet posvečen pobožnosti sv. rožnega venca in s tem Kraljici sv. rožnega venca. Zahvaljevat se za prejete dobrote in prosit Marijo pomoči, to je bil namen, s katerim so romale slovenske družine,posamezno ali v skupinah, leto za letom k Mariji Pomagaj na Brezje ali na Sveto goro, na Višarje ali v Velesovo, k Gospe Sveti in še k desetim drugim Marijinim cerkvam. Kako od srca so prepevali slovenski romarji Marijine pesmi, posebno bogastvo našega naroda, da so jih drugi narodi z občudovanjem poslušali! Slovenska mladina se je organizirala v Marijinih kongregacijah in sev njih vzajemno bodrila in krepila za ideale čistih, močnih in pogumnih Marijinih otrok. Po vseh farah Slo -venije, posebno pa v beli Ljubljani, je proslavljala svoj kongregacijski praznik: Brezmadežno spočetje Marijino. Ali ni bila to res zlata doba katoliškega prebujenja med Slovenci in posebej med slovensko mladino? Do -ba katoliških shodov, Marijanskega kongresa, evharističnega kongresa, kongresa Kristusa Kralja, doba vzgoje in šole v Katoliški akciji, kjer naj se mladina pripravlja za najtežje preizkušnje v bodočnosti, za dobo nastopa a n t i k r i s t a in njegove armade: brezbožnega komunizma! Če naša mladina ne bi bila tako pripravljena, ne bi bila mogla iti. s tako odločnostjo v borbo za katoliško fronto In ne bi bila mogla s tako predanostjo Bogu iti tudi v mučeništvo. “Modrijani” s o govorili, da se je slovenska mladina tedaj zaletela, da je prehitevala dogodke. Sedaj dogodki potrjujejo, da je slovenska mladina imela prav. Slabo so pa služili katoliški stvari oni katoličani pri večjih narodih, ki so šli kot priprega v komunistično kontrolirani odpor in so tako služili stvari komunizma, kar ima še danes nepopravljive posledice. Z Materjo na Kalvarijo Prišla je doba okupacije in dala brezbožnemu komunizmu priliko, da si pod krinko “narodnega osvoboditelja" vzame vodstvo osvobodilnega boja, okleveta pa z narodnimi izdajalci vse, ki se niso hoteli ukloniti terorju za cilje komunistične revolucije. V tistih črnih dneh je prišla MarijaPo-magaj z Brezij v Ljubljano, da smo se zgrinjali okoli milostne podobe in prosili pomoči. Prosili smo jo moči za ure najtežjih preizkušenj, saj smo slutili, da prihajajo, da so že pred vrati. Ropi, p okolji in požigi na deželi so nagnali ljudi v Ljubljano, a tudi v Ljubljani so se začeli pri be- p lem dnevu umori nasprotnikov komu- n nizma. V tistih dneh smo romali v p spokorni procesiji k Mariji Pomočni- n ci kristjanov na Rakovnik; naš pre-vzvišeni škof sam je nosil križ in vodil procesijo, po njegovem zgledu pa župniki pred svojimi farami. Vroče prošnje so donele tedaj k Mariji za pomoč: Marija, pomagaj nam v vojskini čas, na tebe ozira se vsak izmed nas 1 Marija, vse ljudstvo ječi, Marija, pomagaj nam ti 1... Komunizem je s pomočjo sovjet- < s kih armad in zavezniškega orožja ] vrgel ves narod v suženjske okove z ] izjemo onih, ki so bežali v tujino. ] Nihče tedaj ni mogel misliti, da bo ■ za dolga leta legla noč na domovino in da bo komunistično nasilje zajelo vsa področja življenja in vse starostne dobe, seglo prav do otroških src in postavilo svoj diktat pred oltar in na prižnico. Kar nas je bežalo v tujino, smo se z vsem zaupanjem obračali do svoje Gospe, Zavetnice in Matere, ki je tudi sama bila begunka, in prosili: Mati Marija na tuje je šla z Jezusom, Odrešenikom sveta, z njo sveti Jožef v temno noč... Mati Marija, prid' nam v pomoči Vsi Marijini častilci doma pa so nastopili dolgo dobo preganjanja vere, preganjanja duhovnikov, nasilnega trganja mladine od verskega nauka in verskega življenja, zakaj oboje: nauk in življenje po nauku Cerkve sta o-žigosana kot “srednjeveški misticizem”. Če sedaj gledamo na ta dogajanja nazaj, ali nam ne postane jasno, kako nas je božja previdnost, majhne in boječe, postopoma pripravljala in vodila na pot, ki smo ga kot narod Prvič v vsej teži izkušali: križev pot uaroda na Kalvarijo. Tako globoko je Pesnik zajel to trpljenje naroda in njegovih najboljših sinov: Čez zemljo slovensko klenkovček poje - edini zvon, Angel smrti je povlekel nanj in ne vemo, kdaj neha . O na Ja mrtvaška parada: koraka za bataljonom bataljon ... jn pred vsemi gre na križ razpeti Bog ■n za Njim Je vsak nosi svoj lastni križ, nanj razpet že na stran nagiba glavo Za zadnjo pijačo, grenko in krvavo. .. Tedaj je šla od ušes do ušes prašna vest po domovini, za-Kaj v nekaterih krajih vse noči reg-Jajo strojnice. Samo šepetalo se je, er govoriti na glas se ni smelo, kaj Je zgodilo s fanti in možmi, ki so upali upreti komunizmu in reči: “Ni °v°ljeno ubijati, ropati in požigati zaradi svobode!” Bridka žalost je ®^snila srca mater in žena, sinov in ^e*a, sestra in bratov. Tedaj so po-* ekale strte matere in žene pred alostno Materjo: Saj ona, Kraljica mučencev, pozna ljubezen in muke vseh mater sveta. Saj v duJo ji meč je trpljenja zadrt -Podolžnega Sina ji gnali so v smrt. In ista slika je zajela Vetrinj, Ier je jok napolnil šotore in so se ene in dekleta odele v črno: Pred žalostno Materjo mati kleči, lam v daljnem Vetrinju za sinom ječi. Odkar so jetnika ga vlekli domov, jo mučijo slutnje in slike grobov. ■ Tedaj smo razumeli po svoji KuŠnji, kaj je trpela Marija sedem aI°sti, in iz srca molili: '“Kraljica s Vencev, prosi za nas!" Dojeli + mo°, kako nas je Marija vodila po po- Pokristjanjenje množic Jasnejše je postalo spoznanje, da vse to veliko trpljenje izvira iz pokvarjenosti, iz odpada od Boga. Rodilo se nam je pa tudi drugo spoznanje, kako je Kristusovo trpljenje vplivalo na apostole, kako je po poti na Kalvarijo Marija postala Kraljica a-postolov. Tega spoznanja ne smemo pustiti v stran, ker nam le preglasno govori, da ne bo bolje, dokler se množice ne vrnejo k Bogu. Sele Žalostna Mati božja je postala Kraljica apostolov. V Marijinem letu smo. Marija pričakuje od nas ne le samoposve-čenja, pričakuje tudi apostolata, da vračamo Sinu tiste množice, ki so se obrnile od Njega. Kaj nam naroča sv. oče? Zdi se, ti c* J * * ^novega zgleda: na Kalvarijo, brez atere ni Vstajenja. K sliki: Ihteči škof dr. Gregorij Rožman med pridigo, ki jo je imel dne 1. julija 1945 jokajoči množici taborišča Peggez /Tirale, Avstrija/. Njegov prvi govor po Žalostnih vesteh, kam so odpeljali Angleži slovenske fante in kaj se je z njimi zgodilo. da Marija vsakemu od nas ponavlja one besede, ki jih je govorila na ženitnim v Kani, kakor bi s prstom pokazala na Jezusa: ‘Karkoli vam poreče, storite!” Prav isto, vse isto,kar je govoril hodeč po Galileji in Judeji pa vse do smrti na križu: ‘Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil. * (Luka 9, 32-24). Dopolnit je prišel staro zavezo z veselim oznanilom ljubezni: ljubezen do bližnjega, ljubezen med narodi, ljubezen med stanovi, celo ljubezen do tistih, ki nas sovražijo in preganjajo. Težko je to zadnje naročilo. Težak je ta nauk, upira se nam Kristusov zgled. On je Bog, a mi slabi ljudje. Po svoji slabotni naravi in svojem samoljubju bi se radi odtegnili zapovedi ljubezni in raje živeli po stari zavezi: “Zob za zob!" Toda Marija nam nedvomno naroča: “Vse, karkoli vam poreče, storite. " Bodimo'ji poslušni otroci in ubogajmo naročilo Matere, ki nam želi življenja in nas hoče rešiti smrti, večne smrti. Na lastne oči moremo videti, kako narašča število onih, ki so odpadli od Boga, zapustili Edinega,“ki je pot, resnica in življenje”. Nič ne pomaga samo tožiti, kako si komunizem o-svaja množice. Osvaja jih zato, ker so tla pognojena z naukom materializma, uživanja; poželjenje mesa, poželenje oči, napuh življenja je zaslepil ljudstva. Postala so plen krivih naukov. Prišel je sejalec, ko smo mi spali, in sejal ljuljko. In še danes tolažimo svojo zbujajočo se vest, češ saj nismo poklicani, saj nimamo za to sposobnosti, saj nimamo časa, itd. Zato zavestno preslišimo Marijin u-kaz: “Karkoli vam poreče, storite. " In kaj nam je On rekel? “Žetev je velika, delavcev pa malo; prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev. ” Če nam je težko slediti Kristuso-vemo zgledu, oglejmo se na goreč - n nostin požrtvovalnost komunistov, pa n še vseh različnih sekt, ki danes raz- \ bijajo enotnost krščanstva in slabijo <3 Kristusovo Cerkev. Oglejmo si, kako t se poslužujejo vseh sredstev za širje- £ nje svoje moči in kako znajo za svoje r nauke nasilja in laži s fanatizmom r celo trpeti in umirati. 2 Ali ni tudi nam Jezus naročil: \ “Pojdite po svetu in učite vse naro-de!” Apostolom je to naročil, po a- 1 postolih škofom in duhovnikom, po njih pa nam lajikom, ker duhovnik ob < tem splošnem razkristjanjenju nujno , potrebuje pomoči laikov, laičnega a- j postolata molitve, zgleda, dela. Mo- ] litev in vzgled vsak zmore, za delo se je treba usposobiti pod vodstvom organizacije. Mladina je poklicana v prvi vrsti, ker apostolat dela zahteva idealizma, vztrajnosti, požrtvovalnosti. Poslušajmo besede sv. očeta, kako nas spodbuja k delu: “Če so torej zašli v zmoto, jih je treba vrniti na pravo pot; če so temine zavile duhove v zmoto, jih je treba čimprej pregnati z lučjo Resnice; če se je smrt, ona resnična smrt, polastila duš, jih je treba z vse skrbnostjo in naglico na novo približati življenju. "(“Fulgens Corona Gloriae” Pija XII. ) Potem nam sv. oče oriše naš čas:“Razkri-stjanjenje množic namreč rodi pohlep po zemskih dobrinah, rodi zavist in maščevanje, rodi nasilje v urejanju družbenih razmer, vodi k sovraštvu, neslogi in sporom, končno k nere -dom, ki izpodkopavajo po malem same temelje države. ” Vidite, kako velike in težke naloge so nam postavljene. Take narave so te naloge, da jih moremo dosegati le v skupnosti, le organizirani v urejeno bojno četo, kakor nam je po o-krožnicah papežev opisano delo apo -stolata. Za mladino gre borba Druga stvar, posebno važna za nas, je pa Jezusovo povelje: “Pustite male k meni!" Za mladino gre borba. Vsa gibanja doslej so si prizadevala, da si osvojijo mladino in s tem zagotovijo bodočnost v naslednjih rodovih. Ce hočemo res kaj uspešnega in trajnega storiti za krščansko bodočnost, moramo zagotoviti mladino Jezusu, zbirati jo v Marijine kongregacije, Vzgajati in izobraževati jo za sodobna velika vprašanja: svetovno-nazorna, kulturna, socialna. Mladini moramo pokazati pot i-dealizma in kreposti, drugače se mora zadušiti v vzdušju materializma m pokvarjenosti. Dajmo ji opore proti majavosti, ki je posledica relativizma, skepticizma, progresizma. Vrnimo mladini vero v krepost, vrnimo ji prepričanje, da krepost ni Prazna beseda, ampak da ima polno Vsebineinda je podlaga resnične srede že tu. Le iz krepostne mladine nammorejo zrasti zanesljivi politični voditelji, kulturni delavci, znanstve-niki, itd. Mladina mora poznati probleme družbenih stanov. Po študiju se mo-ra priboriti do spoznanja, da je pot resnične socialne ureditve lepot pralce, ljubezni, resnice, svobode in dostojanstva človeka. Z druge strani mora pa iz žalostnega položaja po Svetu, iz propadanja vseh osnovnih Pridobitev in pravic človeka, spoznati *°: razredno sovraštvo in razredne °rbe nujno vodijo h krivici, nasilju, ^tiranju, k propasti svobode in do-s*°janstva človeka. Na nauku razrednega sovraštva Se je strašno izpolnila obsodba e-Vangelista Janeza: “Vsak, kdor bra-a sovraži, je ubijalec, in veste, da £°ben ubijalec nima v sebi večnega žlvljenja. " (1 Jan. 3, 15) Nauk sovraštva so širili, odkar ®° bili začeli kot socialisti, in pol sto-etia nauka sovraštva je rodilo toliko SLIKE iz kongresa v Lemontu: Mons. John Oman, preds. kongresa j k m lts_ K on gr. sv. maša Rev. V. Voduška Škof dr. G. Rožman med kongr. pridigo Del množice na kongresu Del množice na kongresu Mr. Anton Grdina tretji govornik pokoljev, morij, da še ni bilo prelite toliko krvi v nobeni vojni med narodi. Enoje treba še posebej poudariti: nevarnost kolektivnega egoizma, pa naj gre pri tem za verske, kulturnei politične ali narodne organizacije. Kolektivni egoizem je ravno tako kratkoviden, nestrpen in krivičen proti drugim organizacijam, kakor individualni egoizem proti bližnjemu. Tudi v borbah skupin, narodov,S mora odločati pravica, ne pa sila. Le na osnovah pravice je mogoč trajen mir, znotraj in zunaj meja države. Ali naj bomo v zmoti glede pomena mladinske organizacije? V u-vodu smo povedali, kakšen pomen je imela za katoliški preporod med Slovenci, da smo mogli tako odločno nastopiti proti komunističnemu terorju.p Komunisti so mogoče bolje poznali moč in nevarnost katoliške mladinske,! organizacije. Da to nevarnost za vse-ji lej zatro, so do zadnjega likvidirali! vse člane katoliške organizacije brez ozira na mladostna, leta, kar jih jim je padlo v roke. V mirni dobi so pa prepovedalisvojim dijakom — ko munistom spuščati se v debato s člani katoliške organizacije. Skoro bi dejal, da bi mogli Slo-j venci ameriškim katoličanom dati! nekaj, kar je bilo v našem malem! narodu veliko: mladinsko katoliško! organizacijo. To naj bi bil naš pri-l spevek velikemu narodu. Pustimo v! stran jalove spore, vrzimo vse silej na oni sektor, ki je odločilen za bo-| dočnost, za borbo proti brezbožnemu!, komunizmu in za uvajanje zdravih so-L cialnih in političnih odnosov po po-F razu komunizma! - Če se hoče člo-* veštvo rešiti, mora poraziti komu-P nizem na duhovnem polju. Ideje vo-| dijo in če bo krščanska ideja imela^ dovolj gorečih, izobraženih in * vztrajnih apostolov, mora laž komu - ; nizma razpasti v prah pred močjo . Resnice in Ljubezni. Če je poražen na' G.Jože Bernik, četrti govornik Pevski zbor Korotan na koncertu Del ljudi pri krstni predstavi fllmh o amer. Brezjah duhovnem polju, je komunizem opravil. Saj sedaj mu je tudi že minula glorijola zaželjene novotarije. Koder se je komunizem pokazal na praksi, je sam proti sebi najmočnejša propaganda. Njegova zlaganost in maščevalna nasilnost postaneta bridka stvarnost. Na eno moramo veliko misliti in veliko moliti. Skoda, ki jo komunizem napravi na slovenski mladini, za generacije ne bo popravljiva. Tu so namreč komunisti surovo dosledni in so izločili vsak vpliv Cerkve in duhovnika na mladino, še več, celo vpliv učitelja in profesorja, če bi bil ta sumljiv “misticizma” ( Vsi, ki branijo komunizem, naj nam ne zamerijo te ugotovitve, ampak skušajo res dokazati, da smo slabo poučeni in oni bolje vedo!) V partiji, armadi, med profesorji in učitelji ne sme biti nikogar, ki bi bil v kateremkoli oziru omadeževan z “misticizmom" ali da trpi “misticizem” v družini ali svojem stanovanju. Profesor, v čigar stanovanju je bil križ, je bil odpuščen iz službe. Tako računajo v kratkem na vseh šolah uspeti z stoodstotnim brezboštvom. Na univerzah so pa vzeli pod kontrolo ves dotok dijaštva. Računajo, da bodo univerze v dveh do treh letih očiščene. Poslanstvo mlad. organizacij Kaj bi bilo tu napraviti ? 1. Eno moremo napraviti takoj: moliti za slovensko mladino, da ne bi postala plen komunističnih načrtov, da bi božja moč in previdnost obvarovala slovensko mladino te nesreče. Molitev mora biti vztrajna; tu ne smemo odnehati, ker gre za duše nedolžne mladine, ki jo trgajo sta rišem in Cerkvi izpod njihovega vpliva. Oblegajmo nebo z molitvami za rešitev slovenske mladine! 2. Kar dela komunizem za svojo bodočnost pri mladini, to delajmo mi sami za katoliško mladino. Tu se ne smemo ustrašiti ne dela in ne materialnih žrtev. “Pustite male k meni, ” nam veleva sam Jezus. Ne »smemo dopustiti, da bi naša mladina bila brez podpore katoliške organizacije, še prav posebno, če obiskuje publične (državne) šole. Kjer pa je le mogoče, smo po vesti dolžni dajati naši mla -dini katoliško šolo. Izgovor na materialne žrtve tu ne drži! Marsikaj si lahko odrečemo, tega si ne smemo odreči; to je zadeva vesti. “Povsod Boga naši mladini, naj sveta vera jo blaži!" 3. Vemo, da je takozvani progresivni ameriški javnosti jugoslovanski komunizen interesanten, češ da ni nevaren Ameriki. V tej javnosti ni mesta ne za naše informacije innejza naš vpliv. Zato pa moramo katoliško ameriško javnost opozarjati, informirati, vsak v svojem krogu: duhovnik v duhovniškem, laik v svojem laiSkem, delavec s svojem delavskem krogu. V tem oziru imamo vsi poslanstvo: opozarjati ameriško javnost, kaj dela komunizem z mladino, med tem ko ga Amerika podpira. 4. Glede mladinskih organizacij držimo na slovenski tradiciji, ki je izvrševala geslo velikega slovenskega škofa dr. Antona Jegliča; “Po Mariji k Jezusu ! ” Zato verske organizacij* vzporedno s svetnimi! Ko je mlade* odrasel družini, tako da mu družina v vzgojenm oziru ne more več dosti nuditi, ga mora sprejeti v svoje o-krilje katoliška mladinska organiza-cija. Na tem psihološkem dognanju je bila osnovana naša katoliška ak -cija, naše Marijanske kongregacije, naše orlovstvo: ustvariti mladi - ni dobro druščino, ki jih bodri in na' vaja k dobremu, lepemu plemenite' mu! Koliko nalog čaka dandanes kay toliško mladinsko organizacijo! Kd* bo posredoval mladini papeške okrožnice, če ne katoliška organizacija? Kdo bo izobraževal mladino v socialnem nauku Cerkve, če ne katoliška organizacija? Kdo bo mogel mladin* obvarovati pred navali komunistični! agentov, ki prežijo ravno na najsposobnejše, da bi jih vlovili v svoje komunistične mreže, če ne katoliška organizacija? Kdo bo vcepil mladih vse resnice o pogubnosti in zlaganosti komunizma na podlagi okrožnic* Divini Redemptoris, če ne katoliška mladinska organizacija? Ali naj besede papežev, škofov, katoliških voditeljev izginejo brez sledu kakot de? v pesku? Ce kje, morajo ta semena Dve sliki iz srebrnega škofovskega jubileja dr. Gregorija Rožmana dne 5.julija 1954 v Lemontu yzkliti v idealnih srcih maldine! Mladina, vzgojena in šolana v katolikih organizacijah, bo v stanu, da izvede v družinah, v društvih, v ^ružbi tiste reforme, ki jih srčno ir^lijo papeži in škofje: da bi se mno-2lCe zopet vrnile k Bogu, postale za-res krščanke, da bi se pogasila sovraštva med stanovi, med skupinami Vseh vrst. Dne 24. junija smo pra-2Hovali god sv. Janeza Krstnika. V Pomehkuženem veku, v veku mate-rlalizma,bi ta svetnik moral postati gornik mladine. Pripravljal je pot Gospodu, oznanjal pokoro in neizprosno bičal napake, naj šibo spodaj ^li na vrhovih. Tudi Herodu zakliče: Ni ti dovoljeno imeti ženo svojega rata!" Strog proti, samemu sebi ima ®ilen vpliv. Množice gredo za njim ° pa pride čas, da pričevanje Jezu-su: “Glejte Jagnje božje, ki odjemlje 8rehe sveta. . . In jaz sem to videl in sem priča, da je ta Sin božji. " Za resnico je dal življenje! Ali ni bilo nekaj podobnega tudi že na slovenskih tleh ? “Palme mu -čeništva so zrastle na naših tleh. Na -ša domača zemlja je orošena z mu-čeniško krvjo naših bratov in sestra, ki ste jih poznali, z njimi delali, z njimi v cerkev hodili, z njimi živeli. Morali so dati svoje življenje, ker so odklanjali, česar po svoji vesti in.po svojem verskem prepričanju niso mogli in niso smeli storiti. Zvesti so bili in stanovitni v veri, zato so morali pasti. . . ” To je govoril jubilant prevzvišeni škof Gregorij Rožman o naših mučencih, ki so izšli iz naših katoliških organizacij. Zato obnovimo te organizacije. Oddolžimo se s tem njih spominu, izvršimo njih oporoko, v kateri so nam mogli zaklicati: Storili smo svojo dolžnost, storite jo še vi! 3>ane£... ... je najvažnejši dan v zgodovini sveta, edini dan svoje vrste, ki se ne bo nikdar več povrnil. Skrbi, razočaranje, strah, nevoščljivost, bridkost, žalost, jeza, sebičnost... in kar je temu podobno, naj nimajo prostora v današnjem dnevni Ta dan ne pride nikdar več, zato naj bo njegov sprejem kraljevski in delo njegovih štiriindvajsetih ur naj bo opravljeno z resnim premislekom, pod vtisom globoke odgovornosti in visokega pomena! Tvoj današnji smeh bo vreden jutri milijone. Tvoje današnje prizadevanje, tvoja dela, tvoja postrežljivost, tvoje besede, tvoje pisane misli, vse to bo vredno več kot vsi tvoji nameravani načrti, ki jih imaš za dvajset let naprej. Ali boš čez deset let slavna, svetovnoznana oseba, zavisi od tega, kaj in kako delaš danes. Slučaja usode ni: velika stvar prihodnosti je mala stvar današnjega dne. Zato: Kar moreš storiti danes, ne odlašaj na jutri! Oče Beneških Slovencev umrl Lani smo objavili v Koledarju sliko voditelja Beneških Slovencev, Mons. Ivan njem je trpeči Slovenec videl vzor moža značajnosti in dobrote, ki je ostal trden in ne' omajen sin slovenskega naroda tudi v najtežjih dneh tiranije in krivic. Oče Beneških Slovencev, mirno počivaj med svojim ljudstvom, za katerega si $6 žrtvoval vse svoje bogato življenjeI Hh ^ 4« * Prijatelje je treba soditi po dejanjih, ne po besedah. - Livij * Usmiljenje je najlepša oblika ljubezni. - Lamartine * Vsako ugodje se mora kupiti za ceno trpljenja. - Poster * Vsakdo vzljubi tistega, ki njega resnično ljubi. - Emerson * Če dobro storimo prisiljeni,postane zlo. - Panarti * Zdravemu je zelo lahko dajati nasvete bolnim. - Terencij * Usoda podpira drzne in odklanja boječe. - Vergil * Jeza in vino razodeneta dno duše. - Pregovor * Kdor ne daje obljub, mu jih ni treba izpolniti. - Zrey * Vsaka krutost izvira iz slabosti. - Seneka * V sanjah in ljubezni se zdi vse mogoče. - Arany * Niso vsi tatovi, če psi nanje lajajo. - Pregovor * Darežljivost človeku odpira pot. - Pregovor * Obrtnik se spozna iz svojih izdelkov. Pregovor Zbral dr. Franc Jaklič GOSPA Sfflfl K P. ODILO O.F.M. ■ loroško deželo rodi imenujemo z i -k e I k o slovenstva in sicer ravno tam je te-te zibelke, kjer zdaj stoji mogočna cerkev pri Gospe Sveti. Jaz bi takoj pri — P°mnil, da je Koroška trikrat naša z i -“ e I k a : zibelka slovenstva, zibelka ka-toljške vere med Slovenci in zibelka Manjinega Peščen ja med nami. ZIBELKA SLOVENSTVA Zgodovinsko je dokazano, da so Slo->fer>ci prišli na Gosposvetsko polje leta 580, ■stočasno tudi v okolico Celja. Gosposvet-I ° polje je izhodišče ali jedro nadaljne f ovenske kolonizacije na Koroškem. Tuje 1stara rimska naselbina z glavnim me-s*om Virunum, ki je stalo čisto blizu sedajle Gospe Svete. Virunum je bil tudi se-škofije v rimskem času. Razumljivo je udi, da je tako važno mesto imelo dobre Prometne zveze in prometna sredstva in je naseljevanje toliko lažje. Glavna v_°i"na pot za Slovence na Koroško je mi-S 'njsko - podjunska in je torej Podjuna pr-VQ Pokrajino Koroške, ki so jo Slovenci na-'l>. Iz okoliša Gosposvetskega polja gre-c smeri slovenske naselitve na vse strani. dločilnega pomena za Slovence na Koškem je bil tudi pojav frankovskega tr-*5vca Sama, ki je leta 623 stopil na Ce-0 dela severnih Slovanov . Ta mož je Slojne osvobodil obrskega jarma, uredil moč-n° državno tvorbo in je njene meje kmalu [P^iril tudi preko Slovencev v osrčju ^hodnih Alp. Nedvomno obstoji od Samo-r6 dobe dalje slovenska kneževina na Ko-°^em, ali kot so rekli spočetka: v Karan- naša zibelka taniji. Valuk je bil prvi znani knez koroških Slovencev. Bil je zaveznik Samov, ki so ga ravno takrat (leta 627) Slovani povzdignili za svojega kralja. Dobrih sto let je obstojala ta neodvisna slovenska kneževina v Karantaniji. Samova državna zveza ji je omogočila postanek, nadaljni obstanek pa ne na zadnjem mestu v gorah dobro zavarovani položaj. Po Samovi smrti so Obri Karantanijo puščali na miru. Ko je živel koroški knez Borut (v sredi osmega stoletja), je bila kneževina zopet v nevarnosti od strani Ob rov in karantanski Slovenci so zaprosili pomoči od Bavarcev.Ta korak ne pomeni nič drugega kot izgubo komaj pridobljene samostojnosti in priključitev evropskemu zapadu. Svoje kneze, vojvode, so Slovenci sicer obdržali "po milosti Bavarcev in pozneje po milosti Frankov" . Slovenci so imeli pod temi državami neke vrste pogodbeno določen odnos. Za kneze so morali prositi, nakar so jim Slovenci sami podelili knežjo oblast. Za Gorazda je rečeno, da so ga Slovenci "napravili za kneza" za Hotimira pa, da "mu je narod dal kneževstvo". V to dobo, tako vse kaže, sega obred izvolitve in umestitve koroških deželnih knezov, ki je znan pod i-menom "ustoličenje koroških vojvod". Pri tem ustoličenju igra Gospa Sveta veliko vlogo. USTOLIČENJE KOROŠKIH VOJ -VOD. - Pol ure od Gospe Svete je vas Krn -ski grad ob vznožju gore sv. Urha. Od starega gradu ni več sledu. V ozadju je strmi, nepristopni hrib, proti Gospe Sveti pa močvirnata Glinška ravan . Na tem kraju je stal Krnski grad, utrjeno glavno mesto Koroške, sedež koroških vojvod. Vetrinjski opat Ivan nam zanimivo opisuje umeščanje vojvod: "Ob vznožju Koroške gore (gore sv. Urha ) blizu cerkve sv. Petra (na Krnskem gradu) je na polju kamen. Na tega se vsede preprost kmet, v čigar rodbini se ta pravica podeduje. Z eno roko drži lisastega junca, z drugo roko pa lisasto kobilo. Mirno sedi tam v kmetski obleki, s kmetskim klobukom in s kmetskimi čevlji. Zdaj pride knez, ki ima v roki deželni prapor; v knežjem i spremstvu so plemiči in vitezi, ki mu slečejo dragoceno obleko. Nato kneza odvede mož, ki je službo podedoval, malo stran in mu ogrne plašč, mu da klobuk in srajco iz sive volne ter čevlje z jermeni/ kot jih nosijo kmetje. V roko mu da še pa' Mco in v tej opravi pride knez zopet v druŽ' bo plemičev in vitezov. Na knežjem kamnu sedeči kmet takrat spregovori v slovenskem jeziku: " Kdo je tisti, ki prihaja?" Okoli stoječe ljudstvo odgovori: " De' želni knez je!" Potem vpraša kmet; "Ali je pra' vičen sodnik, ki išče blagor de' žele in prostega rodu, tako d o je vreden vojvodstva? Ali i mo sveto vero in jo bo tudi branil? Nato odgovorijo vsi: "Je in bo." Kmet pa nadaljuje: "Po kateri pravici, vprašam, me hoče p r e ' gnati z mojega kamna?" Vsi odgovore: "Za šestdeset de' narjev, za pisane živali in z o obleko, v katero je oblečen' Tudi dom ti bo oprostil davka." Nato kmet udari kneza rahlo na lice in mu naroči, naj bo pravičen sodnik. Zdaj vstane s sedeža in prepusti prostor knezu ir mu izroči tudi obe živali. Vojvoda se posta' vi na kamen in v roki držeč svetli meč, se obrača na vse strani z dvignjenim orožjem v znamenje, da hoče biti vsem pravičer sodnik. Nato izpije vojvoda požirek vode iz kmečkega klobuka, da bi narod videl 1 ■ Mf ■■ -M, ■... -55 Knežji kamen pri Krnskem gradu. Zdaj je kamen shranjen v veži Deželnega muzeja v Celovcu. K, z< sl in i< tc si c S/ I, a c fc I l F 5 5 I < ( I S ['jegov zgled in ne želel vina, v katerem le pijančevanje,in da bi bil zadovoljen s Pridelki domače zemlje. Slovensko govori knez zato: da je knez zavezan, zagovarjati se pred vladarjem v slovenskem in ne v drugem jeziku, kadar jma kdo zoper njega kakšno pritožbo. Ko le slovesnost končana, prižge nekdo, ki ima pravico, velik kres knezu v čast. S Krnskega gradu gre knez v gosposvetsko cerkev. Tukaj daruje škof ali kak cerkveni prelat slovesno sv. mašo, h kateri *e zberejo vsi dostojanstveniki dežele. Pre-*a*,/ ki je opravil mašo, nato po posebnem °bredniku blagoslovi kneza, ki je še vedno °^lečen v kmetsko opravo. Po končanem blagoslovu se knez preobleče v knežjo ob-*eko, kmetsko obleko pa po naročilu cerkvenih ključarjev odda siromakom. Nato se Podajo vsi k slavnostnemu obedu. Ko je obed končan, gredo vsi na Gosposvetsko polje, kjer je knezu pripravljen s°dnijski prestol, da sodi po pravici vse pri — *,°^be. S tega stola odda tudi deželske fevde in svoboščine." Vetrinjski opat Ivan te zanimive obrede tudi razloži. Takole pravi: Ti obredi pri vojvodskem umeščanju i-">ajo trojen pomen. Knez pride v kmetski. °bleki in vprašujejo ga po krščanski veri *er po krstni milosti; a on potegne svoj meč v odgovor. Prvo kaže vojvodske dolžnosti: Koroški Vojvoda je državni nastavnik in potrebuje !\a svojih potih po prepadih, gorah in do-lnah take obleke in palice. Lisasta živina Pomeni prebivalce, ki s temi živalmi obsujejo rodovitna, a za obdelovanje te-z°vna tla. Drugič ti obredi znočijo skrivnost sv. ^ere in kako je prišla v narod. Leta 790, ko je bil cesar Karol Veliki, Ingo pa voj-^oda koroSki, Virgilij in Arno pa škofa v Szburgu, je povabil Ingo na obed vse svojo podanike, plemiče in tudi sužnje. Plemičem je dal kruha daleč proč od svojega °bl'čja kakor psom in vina jim je ukazal Ponesti v glinastih vrčih. Kmete pa je po-^dil k svoji mizi in jim je dal jesti iz dragocene srebrne in zlate posode. Ko je bil vprašan, zakaj tako dela, je odgovoril: Knežji prestol, ki ie stoji blizu Gospe Svete. Kmetje so zvesti in čisti, posvečeni po krstu in v veri utrjeni, plemiči pa so nečisti in omadeževani z nezvestobo. Ko so plemiči videli, kako so zapostavljeni, so vsi prihiteli in prosili za milost sv. krsta. Zato je vojvodsko umeščanje prihranjeno in izročeno preprostim kmetom in ne nevernim plemičem. Tretjič kažejo obredi ustoličenja knežji sodni jski (ooklic in sodni jsko oblast. Vojvoda naj bi bil ljudem branitelj in zagovornik, kakor je bilo rečeno Makabejcu: "Vzemi sveti meč kot božji dar, da boš z njim podiral nasprotnike mojega naroda 111 Nastopanje vojvoda v kmetski obleki in odkupnina, ki jo je moral odšteti, imata tudi svoj pomen. Slovenec je bil kmet in se svoje kmetske obleke ni sramoval. Zato pa je tudi zahteval od svojih vojvod, da to obleko in kmetske navade spoštujejo. Kmet ni bil suženj, marveč je bil prost gospodar na svoji zemlji. Vojvodsko oblast so kmetje priznali le, če jim je vojvoda prisegel, da jim bo pravičen vladar. Pri ureditvi tega pravičnega razmerja pa je katoliška Cerkev, kakor vedno v kulturnih vprašanjih, stala na strani pravice in je s cerkvenimi obredi zaljšala in posvečevala pravno pogajanje med vojvodo in ljudstvom. Skozi dolga stoletja so slovenski koroški vojvode dobivali blagoslov za svojo službo v Marijini cerkvi pri Gospe Sveti. ZIBELKA KATOLIŠKE VERE Že okrog leta 650 zasledimo prvo poročilo o razSirjanju krščanske vere med Slovenci in sicer v misijonski akciji sv. Aman-da. A ta akcija se ni posrečila, ker čas še ni bil zrel. šele sto let pozneje je dobilo krščanstvo med Slovenci trdnejša tla. S knezom Borutom se je začela katoliška vera med Slovenci hitro širiti. Borut sam sicer še ni bil kristjan, pač pa je dal svojega sina Gorazda in svojega nečaka Hotimira krščansko vzgojiti. Kot pove najnovejši življenjepis sv. Modesta, sta Gorazd in Hotimir dobila svojo vzgojo v benediktinskem samostanu sv. Petra v Salzburgu in je bil njun vzgojitelj prav sv. Modest sam. Po vsej verjetnosti ju je on tudi krstil, ako ni tega slovesno opravil sam škof Virgilij. Prejšnji nekateri viri so trdili, da je Gorazda in Hotimira vzgojil in pripravil za krst redovnik Lupo, pa je to menda pomota. Lupo je bil Hotimiru samo krstni boter, boter pa ne krščuje . Prvo krščanstvo med koroškimi Slovenci je organizirala salzburška škofija. Že takoj ob prvi politični priključitvi karantanske Slovenije k Bavarski si je salzburška škofija znala pri papežu Cahariji (vladal od 741 do 753) zagotoviti cerkveno pripadnost Karantanije. Sicer pa je bilo drugače v tistih časih sploh nemogoče: vsa druga krščanska središča so bila predaleč. Nemške dežele, ki so bile Koroški sosede, so takrat imele že vse ozemlje razdeljeno na škofije. Storil je to že škof sv. Bonifacij. S knezom Hoti mirom se je začelo krščanstvo na Koroškem in pa s prvim škofom Modestom, kar bo vse povedano pod poglavjem "Sveti Modest". Pri Gospe Sveti je imel prvi škof svoj sedež in Marijina cerkev je bila njegova prva slovenska stolnica. Seveda se Modestova oblast ni raztezala samo na ozko Gosposvetsko polje, temveč daleč naokoli . Zgodovinsko je dokazano, da je Modest posvetil cerkev tudi na Lurnskem polju, blizu današnjega Spit-tala ob Dravi, kjer so bili takrat prebivalci Slovenci. Ravno tako je posvetil za Slovence novo cerkev pri Ingeringu na Zgor- njem štajerskem. Znano je, da danes pose' S dujemo Slovenci samo eno tretjino ozemlja/ v kar smo ga posedovali v stoletjih pred le' tom 1000. s Z Modestom so prišli mnogi misijonarji s in duhovniki. Ali so znali slovensko? PraV S gotovo so. Po večini so bili ti prvi misijo' ( narji Irci, ne Nemci. In tem Ircem je bilo 5 prav vseeno, katerega jezika so se učili: ali r nemškega ali slovenskega. Gotovo so se u' v čili jezika, ki ga je razumelo ljudstvo, med t katerim so misijonar! li. Imamo pa tudi zgo' r dovinske vire, ki nam povedo, da so se kle' riki in mladi duhovniki v samostanih učili s slovenskega jezika, tako na primer v ojxi' < ti ji sv . Petra pri Salzburgu. Leta 761 so po' stavili temelj za samostan v Innichenu - no tedanji meji slovenskega ozemlja, blizu iz' i vira Dpave. Ta samostan je bil ustanovi jen I z izrecnim namenom, "da bi neverni rod ’ Slovencev pripeljal na pot Kristusove resni' ce. Drugi samostan z istim namenom je bil ustanovljen leta 777 ob reki Kremsi na da' našnjem Gornjeavstrijskem, kamor so takrat še segale slovenske naselbine. Vsi novodoŠli misijonarji so imeli blage metode irske Cerkve, ki krščanstvo ni širila z mečem in nasiljem kot frankovska in nemška. Z be' sedo božjo in z milostjo je dosegel Irec svo' je velike misijonske uspehe . Pisma, ki sta jih izmenjala anglosaški u£e"i°!< Alkuin in Virgilov naslednik n o škofijski stolici v Salzburgu, škof Arno, narti nudijo kaj nazoren pogled v smernice, po katerih so se ravnali Virgil,Modest, njega' vi nasledniki in karantanski misijonarji• Bodi oznanjevalec resnice", piše Alkuin leta 796 Arnu, "ne pa iztirjevalec desetin, zakaj novo dušo je treba rediti z mlekom apostolske pobožnosti, dokler ne doraste, se ne utrdi in postane krepka za sprejem na' vodne hrane. Desetine so, kot pravijo, iz' jxevrgle vero Saksov." Tukaj je torej veliki vzrok, zakaj so stari Slovenci na Koroškem tako hitro in ra' di sprejemali krščansko vero. Res nam zgo' devinski viri poročajo o treh vstajah pro' ti - krščanske stranke in to je tudi vse. P0 še te vstaje so bile največ političnega po' 51en°i a*i so imele vsaj politično ozadje« Skoda, da niso bili nemški misijonarji do Slovencev tako dobri in pravični, kot prvi - irski. Leta 784 je umrl škof Virgilij in naslednik mu je bil odločni Arno. Ta je prišel sam na Koroško, gotovo najprej k Gospe Sveti. Sprevidel je nujno potrebo, da ima Gospa Sveta posebnega pomožnega škofa in Zato je sem poslal škofa Teodorika, kateremu sta nasledila še škof Oton in škof Os-wald, sto let pozneje se omenja še škof Go-tabert. Za njim pa pri Gospe Sveti najbrž ni bilo več stalnih škofov, saj je bila leta i072. na posestvih sv. Kerne ustanovljena ^imostojna škofija v Krki. Od tistega časa dalje je imela Gospa Sveta svoje prošte. SVETI MODEST. - Življenje nekaterih ljudi je podobno poletnemu vetru, ki pi-^ preko žitnega polja. Njegov neopažen vpliv daje bilkam rodovitnost in našim mi-tečen kruh. Taki ljudje se ne posvetijo kotblisk, ki ga vedno spremlja glasen grom, toda njih življenje brez šuma in ropota pu-$ti za seboj globoke in trajne sadove. Tako nekako je bilo z življenjem in delovanjem sv. Modesta, prvega škofa pri Gospe Sveti. Kakor vstaja jutranja zarja ■sto tiho iz temne noči, tako se začne živ-ienje našega svetnika. Pred več kot 1200 fti je potrkal mladenič na vrata benedik-tinskega samostana. Niti ne vemo gotovo, K|e ravno je to bilo. Takoj ob vstopu je na-Pravil na opata izreden vtis. Kar ni mogel ?dtrgati očesa od njega. Ker je bil fant ta-,° preprost, ljubezniv in skromen, sta opat ln učitelj novincev sklenila: "Modestus" *ji bo njegovo ime, kar pomeni: skromen. skromnost je poseben znak tega mlade-9° redovnega novinca. In v skromnosti je P°sebna moč, ki istočasno privlači, pa tudi rani, da bi se skromnemu človeku kdo pre-ne približal. Je kakor lepa obleka, ki rQsi in zakriva. Tako je bilo z Modestom l Samostanu: vsi so ga imeli radi, vsi so mu 'li naklonjeni. Nihče ni niti izvedel njenega pravega rodbinskega imena, ne sta-.l$ca njegovih staršev. Po vsem obnašanju 'n.Po vzgoji fantovi je bilo sklepati, da je P^el iz zelo dobre, srčno plemenite dru-^lr)e. Komaj ga je kdo opazil, kadar je bil Sredi svojih redovnih sobratov, toda vedno je nekaj manjkalo, kadar ga ni bilo med njimi. Kar je povedal, je bilo jasno in premišljeno in se ni dalo dosti spreminjati. Mladi redovnik ni nikdar silil v ospredje, nikdar ni hotel imeti prve besede; le zbiral je, da bo enkrat lahko dajal od obilnosti svoje izkušnje in od svojega notranjega bogastva. Sobratje so govorili o Modestu: Vse lastnosti ima za dobrega, pametnega opata 1 Zopet drugi so menili: Poklican je za misijonarja. Njegova močna osebnost bo takoj vsakega nasprotnika razorožila. Ko je Modest ravno dozorel v celega moža, takrat se je nekaj zgodilo. Mladi irski opat Virgilij je prišel v samostan z nekaterimi svojimi misijonarji. Bil je izredno izobražen in pobožen. Frankovski vladar Pipin ga je povabil na svoj dvor, da bi mu predaval o višjem računstvu, o zemljepisju in o zvezdoznanstvu, predvsem pa, da bi mu razlagal sv. pismo. Modest je bil med najbolj vnetimi poslušalci opata Virgili-ja. Z navdušenjem mu je učenec sledil v višine in globine znanosti in bogoslovja. Kar gorelo je iz sicer mirnega učitelja in opata, ko je začel razlagati o svojih misijonskih načrtih: V Salzburg moramo, da nadaljujemo započeto delo umrlega svetnika Ruperta. Ne daleč od Salzburga so se pred kratkim naselili poganski rodovi tam v Vzhodnih Alpah. Te je treba pridobiti za Kristusa in za Njegovo kraljestvo. Ti rodovi živijo 'Ad Carantanam1. - Svetnik je takrat prvikrat izgovoril besedo "KOROŠKA" in ob njej se je zganil mladi Modest . Virgilij je razlagal dalje: Perkrasno rimsko mesto, ki se je imenovalo Virunum, leži v prahu. V boju je bilo uničeno. Tudi škofijska cerkev je v razvalinah. Kjer so se nekoč z vso natančnostjo in slovesnostjo obhajali sveti obredi, tam se vrši zopet o-studno malikovanje. Ti novi ljudje, ki so se naselili v Karantaniji, čakajo na nas, da jim prinesemo veselega oznanila evangelija Gospodovega. Kakor se je zgodilo Virunu-mu, ista usoda je zadela Teurnijo. Delo sv. škofa Pavlina in njegovih naslednikov je uničeno, cerkev porušena, čreda je razkropljena. (Teurnijo je bilo rimsko mesto blizu Spittala na Koroškem.) in navdušeni Virjgili} je končal svoj govor: "Vse naše moči Koroški in Koroško Kristusul" Potem je opat pogledal po svojih poslušalcih in opazoval, kako so njegove besede vplivale na mlade redovnike. Najbolj med vsemi so žarele oči mlademu Modestu. Virgilij je bil po smrti sv. Ruperta i-menovan za škofa v Salzburgu. Preden je odšel na svoje novo mesto, je poiskal svojega vnetega poslušalca Modesta. Z največjim veseljem je Modest povedal, kako rad gre z njim v misijone. Branili so se so-bratje, ker so od Modesta pričakovali novega razcvita svoje opatije, toda Bogu je treba darovati najboljše. Kar se Bogu žrtvuje, to prinese vedno bogat blagoslov. Tako ješel Modestz Virgilijem v Salzburg. V novi domovini je najprej in največ pomagal pri ustanavljanju novih redovnih naselbin. Več redovnikov benediktincev je takrat prišlo iz materine opatije Monte Cassino pod vodstvom opata Opor-tuna. Modest je povsod navdušeno prijel za vsako delo, pomagal je, kjer je le mogel, vedno se je pa o pravem času umaknil, če so ga hoteli povzdigniti za opata. Bog i® imel z njim posebne namene. Pa ona Virgi lijeva beseda mu je vedno zvenela po ušesih: "Vse naše moči Koroški, Koroško pa Kristusu!" Vedno bolj ga je vleklo preko Visokih Tur. Pazljivo je zasledoval vse dogodke in vedno je iskal prilike, da bi svoje želje izpolnil. Virgilij ga je v njegovih načrtih podpiral in vedno je bil vesel, kadar se je Modest vrnil s svojih misijonskih potov, da se je lahko z njim pogovarjal . In zdaj je prišlo zopet nekaj takega, kar lahko imenujemo božjo previdnost, ki vedno najboljše vodi človeška dejanja in u-sodo narodov. Slovenci preko gora so prišli v hude stiske od strani Obrov. Vojvoda Borut je prosil bavarskega kneza Odi la za pomoč. Pomoč je dobil leta 749 in tako je Borut dobil zvezo s Salzburgom. Bavarci so bili takrat seveda že pokristjanjeni. Ali svojevoljno, ali zaradi Bavarcev: Borut je poslal svojega sina Gorazda in svojega nečaka Hotimira v Salzburg, da bi bila pod nadzorstvom škofa Virgi lija poučena v kr- ščanski veri. Za vzgojitelja tema dvema "slovenskima fantoma" Virgilij ni mogel 5 dobiti boljšega človeka, kot je bil Modest. I Modest se je ves predal učiteljski in 5 vzgojiteljski službi in njegova skromnost je oba fanta takoj pridobila. Med njimi je bilo več kot samo spoštovanje učenca do učitelja, zrastlo je med njimi iskreno prijateljstvo. Včasih se je videlo, kot bi bila vloga med učiteljem in učencema zamenjana. Učitelj je to naredil namenoma in nikoli ' ni bil Modestna izgubi. Tako je včasih Mo- 5 dest cele ure poslušal zvočni mehki glas slo- 5 venskega jezika, navadil se je mnogih pesmi, ki sta jih fanta tako rada prepevala. ^ Kakšno čudovito moč so imele te melodije [ na redovnika! Kakor bi šumeli temni go- I zdovi, kakor bi se premetavali valčki na ( reki, kakor bi se pastirji klicali iz hriba na ' hrib. Tuji sicer, pa tako zanimivi so bili narodni običaji, ki sta jih kneZja sinova 5 pripovedovala. Modest je poslušal, pa tudi 5 poskušal polglasno prepevati za fantoma. ( Kadar je videl in slutil, da se fantov loteva 1 domotožje, ju je tolažil že v njunem ma- ! terinem jeziku. Tako so se vsi trije pripravljali za veliko bodočnost. Modest je bil Za \ kar dobro poučen o svoji prihodnji misijonski ! deželi, celo jezika dežele se je dobro pri- 1 vadil med fantoma; mlada kneževiča pa sta 1 dnevno napredovala v pravi veri in v lju- 1 bežni do Boga. Krščanstvo sta vzljubila ta- 1 ko, da sta koma| čakala, da ga bosta lahko posredovala tudi svojim dragim rojakom. Ta- 1 ko je bilo vse potrebno pripravljeno za mi - > sijone na Koroškem. Božja previdnost je ' vse prav uredila. S Krnskega gradu je takrat prišlo po- ; ročilo: Knez Borut leži na smrtni postelji in čuti, da se mu bliža zadnja ura. Srčno 1 si želi videti svojega sina. Tudi Gorazd in < Hotimir sta hotela svojega očeta in stricd = videti še živega. Želja je bila silna in mu- 1 di 1° s® je. Morala sta se ločiti od ljubi je- ' nega Modesta. Srčno sta ga prosila, naj ju 1 spremlja na Koroško, toda prošnje jima ni i mogel uslišati. Virgilij je oba kneževičo 1 potolažil, ko jima je obljubil, da pride ' Modest na Koroško pozneje. Dal pa jima ■ je za spremljevalca ljubeznivega duhovnika Majorana, ki je šel z njima v domovi- Koledar 1955 no. Ko sta Gorazd in Hotimir prišla na Krn-ski grad, je bil Borut v zadnjih zdihljajih. Kot fantička sta nekoč oba odšla, zdaj sta Se vrnila kot dorastla moža, dobra, čista, Poštena. Umirajoči Borut se ju je razveseli. Povedal jima je še svojo poslednjo vo-join potem je izdihnil svojo dušo med mo-htvijo duhovnika Majorana. Borut je bil torej krščen. Žalostna Krnskem gradu se je pa še povečala, ker je kmalu nato zbolel Borutov s>n Gorazd. Umrl je, še preden je bil u-^tolifcen za vojvodo. Hotimir je bil neuto-tožljiv zaradi obeh nepričakovanih smrti. “osebno mu je bilo hudo za Gorazdom, ki je bil več kot knez in sorodnik. Bil mu ieprijatelj, ki je z njim preživel najlepše dn,; prvo veselje krščanstva pri očetovskem uoitelju Modestu. Naravno je bil zdaj Hotimir izbran za s'ovenskega kneza. Kako se je starodavni vojvodski klobuk po- l.a* mlademu knezu! Ko mu je 'judstvo vzklikalo in ga s posebno ljubeznijo pozdravi jato/ takrat je mladi vitez sanja-l°Če gleda! v daljavo. V tej Ur' je njegova duša glasno kli— ftola po očetu Modestu. Nihče 1 mu zdaj ne mogel toliko požgati in mu tako modro sve-jOVati, kakor on. In njegovo Jpdstvoga potrebuje. Kot knez 1 rad dal svojemu narodu naj-vecje darilo: Kristusa in Njego-Vo milost. In trden je bil vojvodov 1 *eP: Modest mora k njemu. tak°j tisto noč je bilo posvečanje in naslednje jutro, pre-.6n je sonce vzšlo, so urni po-^Qnci ie hiteli proti Salzburgu. ^todestu je dal knez sporočiti: n s®k dan, ki bo moral čakati tQl?i dalje, kakor je nujno po-.tobno, bo za njega bridka ža-Res je bi la to velika no-lc° za Modesta. Gorazd je rtov, Hotimirje koroški knez. Gospa Sveta z zahodne strani. Zdaj je res ura,da bo Koroška Kristusova 1 Ko so vso zadevo sporočili škofu Vir-giliju, se je zgodilo nekaj, na kar Modest v svoji skromnosti ni nikdar mislil. Virgi-lij je vstal in spregovoril: "V tem sporočilu vidim prst božji in voljo božjo. Ti, moj ljubi sin Modest, boš šel na Koroško v mojem imenu in boš mene zastopal kot korni škof. Dal ti bom duhovnike za spremstvo, da boste v koroški deželi začeli zidati kraljestvo božje. Porušene škofijske cerkve zopet pozidaj in besedo božjo oznanjuj v jeziku ljudstva, ki tamkaj zdaj prebiva, saj ta jezik slovenski že dobro obvladaš. Pojdi ljubi Modest, volja božja je taka!" Globoko je sklonil Modest svojo glavo in rekel: "Moj oče opat in škof, če je božja vol ja,vzamem nase breme in poslanstvo in moje srce se veseli. Tvoj blagoslov in Kristusova milost me bosta spremljala." Hotimirovi odposlanci so hiteli na Ko- roško, da na Krnskem gradu sporoče veselo vest; Modest pride in sicer kot škof! Na Krnskem gradu so se vršile velike priprave. Ob Vrbskem jezeru, tam nekje pri Krivi vrbi, je novega škofa pozdravilo Hotimirjevo odposlanstvo, ko je prihajal v spremstvu svojih duhovnikov, med katerimi je bil tudi glasbenik Reginbert in stav-benikKozhar, oba seveda duhovnika. Daleč je prišel Modestu nasproti tudi sam knez Hotimir v svojem spremstvu. Bil je vesel kot otrok, ko je zagledal in pozdravil Modesta, prvega slovenskega škofa. Na Krnski grad ga je peljal in ga pogostil. Pokazal mu je razvaline starega rimskega Vi run uma in rekel:Glej, Modest, tamle na onem griču,malo proč od razvalin, bo stala tvoja škofovska cerkev. Dosti kamenja in razvalin sem že dal navoziti na hrib in jutri takoj začnemo zidati cerkev. Vse je le pripravljeno." "Prav", je odgovoril Modest, "tudi jaz sem na to mislil in stavbenika imam s seboj, duhovnik Kozhar je. Skupaj bomo držali in delali, ljubi knez, in ljudstvo osrečili z bogatim blagoslovom krščanstva." Ljudstvo, slovensko ljudstvo, ki se je zbralo k sprejemu, je takrat prvikrat v svoji zgodovini prejelo blagoslov od škofa. Takrat je Modest vzel v roke križ in je ljudstvo ter deželo blagoslovil. Ko je še ljudstvo v domačem jeziku nagovoril, je prevzelo vse veselje brez meja. Ravno je zahajalo sonce. In škof je še enkrat povzdignil glas in s prstom pokazal proti nasprotnemu griču rekoč; "Tamle gori na griču, ki ga še večerno sonce obseva, tam bodo po volji vašega kneza pozidali cerkev. Posvetil jo bom v čast naši nebeški Gospe, Materi Mariji . Prvo svetišče v tej opustošeni zemlji naj bo Marijina cerkev, milostni prestol materine ljubezni, dobrote in usmiljenja. Kraljici nebeški naj bo posvečena ta dežela in to ljudstvo. Ona bo naša deželna Mati in Varuhinja." In iz vseh grl se je takrat dvignil mogočen glas: "Zdrava, sveta GOSPA, Gospa sveta, pozdravljena, pozdravljena, Mati Marija 1" Besede prvega škofa Modesta so bile kot prerokba. In prerokba se je tudi kmalu izvršila. V nekaj mesecih je cerkev že stan la. Vsi so prijeli za delo. 5kof Modest jei|j| cerkev posvetil in potem ostal kot škof med ^ našim ljudstvom. Poučeval je vernike, pri' | % redil je, kot pravijo, več knjig za I j udi • p Posebej je gledal, da so se natančno vr< ** -šili sveti obredi povsod, zlasti pa v škofij' 1 h ski cerkvi pri Gospe Sveti. Ko bi lahko ^ govorili deloma še danes stoječi zidovi tart1 pri Gospe Sveti, bi nam pretresljivo pri po' vedovali o skrbeh in naporih, o molitvah in žrtvah prvega škofa pri naši najstarejŠl Marijini cerkvi. Modest je vsako leto, vča' sih še več kot enkrat, poročal svojemu o' cetu in škofu Virgiliju o svojih uspehih id težavah in o stanju krščanstva med Sloven' ci. Oba sveta moža sta bila vesela in BogU hvaležna, da se je Koroška približala Kri' stusu. Zaradi nečloveških naporov je škof Mo' dest kmalu opešal. Na težavnih potih se jč v posebno ostri zimi prehladil in smrtno o' bolel. Pred smrtjo je še enkrat blagoslovil svoje sobrate in vso ljubljeno Koroško. Pra' vi jo, da je posebna bleščeča svetloba raz' svetlila sobo, kjer je svetnik umrl in ko duhovniki zbrani okrog smrtne postelje kle' čali, molili in se solzili, pravijo, da se j« prikazala Mati božja, ki je Modestovo du' So odnesla v nebesa. Ljudje so bili žalostni/ ko so videli pred seboj mrtvo truplo svojega škofa, ki je nepremično ležal v prvi sloven' ski katedrali pri Gospe Sveti. A kmalu sd se potolažili, rekoč: "Naš sveti škof je V nebesih pri naši Gospe Mariji in tam bo zd nas prosil. Knez Hotimir je ono noč pred pogre' bom držal stražo pri mrtvem svetem škofU' Prej pa je dal znositi iz razvalin Vi run ud1 kamenite plošče iz starega grobišča in j® tako priredil dostojno počivališče mrtve' mu škofu Modestu prav v Marijini cerkvi pri Gospe Sveti. Zgodovinarji niso edini, kdaj ravno \e umrl škof Modest. Knez Borut je umrl letd 750. Modestovo smrt bi lahko postavili med leta 753. in 760. Življenjepis pa pravi,ko! smo slišali, da se je Modest zaradi velikih naporov kmalu izčrpal. Viri povedo, da j« knez Hotimir zopet prosil škofa Virgilijd leta 767, naj pride na Koroško. Torej b1 M: la bi ve Stari grob svetega Modesta. I °fiest umrl šele leta 765. Eno vemo, da L.| _° tale leta enkrat obhajamo važen ju-1 ej: 1200-letnico smrti sv. Modesta, pr-e9Q škofa pri Gospe Sveti. In Se eno vemo: Sv. Modest je naSemu par°du prinesel češčenje Matere božje. rv° cerkev med nami je posvetil v čast na-.? nebeSke Gospe in sicer v skrivnosti Mari-V^ga vnebovzetja , kot dokazujejo zgo-yinski viri .Da,Gospo Sveta ie tudi zibelka Marijinega češCenja i O prvi cerkveni stavbi Marijine cer-, e pri Gospe Sveti imamo zelo pičle zgo-^ vinske vire. Pa bila je že ta dostojna hi-a Nebeške Matere. PoznejSe izkopanine (_jQrn dajo sklepati, da je bila Štirioglata n^0r?ns^a stavba, z glavnim oltarjemobr- --uiiaKa sravoa, z glavnim oirar|emoor-lenim proti vzhodu. Zidana je bila iz le-skrbno obdelanih Stirivoglatih kamnov. .. °d in notranje stene so krasili marmorna-dvjtebri • V sredini duhovniškega kora se je 'gal preprost, pa umetniSko narejen mi-oltar iz marmorja. Ob zaokrož ju vzhodni Cerkvene stene je polkrožna duhovniSka r °P# na sredi pa Škofovski umetniSko iz-°n se^e** Tla so bila narejena iz mno-0 orvnega mozaika. Slike mozaika so predstavljale razne ver‘ske skrivnosti in prizore. Na stenah so bile svetle slike iz življenja Kristusovega in njegove ljubeznive Matere Marije. Ta stavba je bila pri Gospe Sveti do petnajstega stoletja - torej: nad 600 let. KakSna zgodovinal PODOBA MARI JI NA V GLAVNEM OLTARJU. - Prvo vpraSanje mora biti: Kaj pa milostna Marijina podoba pri Gospe Sveti? Odkod je in kakšna je? Nobeden ne ve, kdo jo je naredil, pa tako lepa je, da človek ostrmi pred njo in jo gleda in zopet gleda, pa se nikoli ne naveliča. O tej podobi je zapisana samo ljudska legenda, ki se glasi takole: Ko je bila prva cerkev pri Gospe Sveti dozidana in so se vršile že priprave za posvetitev, sta nekega dne pred cerkvijo obstala dva tuja trgovca z vozom. Pripeljala sta se od Beljaka, kamor sta prišla iz Brež. Sicer sta pa bila doma na Ce -škeminju je sem poslal sam sv. Vojteh. Na vozu sta imela prelep, dragocen kip Matere božje. Vojteh jima je naročil, naj ga peljeta v Loreto v Italijo. Toda ko sta trgovca v Beljaku počivala in prenočevala, sta imela sanje, v katerih jima je bilo povedano, naj podobe ne vozita v Italijo. Peljeta naj jo k Gospe Sveti. Pa za ta kraj niti nista vedela in tudi, ko sta povpraševala, jima ni-sovedeli Beljačani o tem nič povedati. Hotela sta torej dalje. Toda konji se niso hoteli premakniti z mesta, ker so bili obrnjeni proti Italiji. Trgovca sta postala pozorna na svoje sanje. Obrnila sta konje in voz in konji sošli sami v smeri proti Gospe Sve -ti in obstali pred novo cerkvijo. Na umetniško izrezljanem tronu sedi Mati božja in božje Dete drži v naročju. Jezuščkova roka se ljubeznivo dotika Marijinega Srca; zdi se, kot bi pritiskala na njega. In Mati božja je pri tem vsa iz sebe, vsa zamaknjena. Drži svojega Sina za roko, kot bi mu hotela reči: "Otrok, saj vem> ti ljudje potrebujejo ljubezni mojega Materinega Srca in tudi vredni so, da se jim izkažem Mater. Bodi brez skrbi, moj Jezus, saj ne grem dalje: Tu med dobrim ljudstvom bom ostala. Z njim bom delila veselje in smeh, težave in žalost." Konji se zopet niso dali nikamor premakniti. Poklicali so škofa Modesta. Pre- gledal je položaj in sam je prišel k vozu ter Marijin kip z Jezuščkom ljubeznivo dvignil z voza. Takoj, ko so konji čutili, da na vozu ni več dragocenega kipa, so sami od sebe potegnili in s trgovcema odšli . S tem je bila Marijina želja dovolj jasno potrjena: "Med slovenskim ljudstvom hočem ostati!" S hvaležnim veseljem je ljudstvo spremljalo škofa v novo cerkev,kjer je Marijina podoba dobila časten prostor na glavnem oltarju, kakor ga ima še danes. Nobena zgodovina ne bo mogla povedati, koliko tolažbe in koliko blagoslova in koliko milosti je Marija pri Gospe Sveti skozi dolga stoletja v svoji materinski ljubezni naklonila našemu ljudstvu. Tako pravi legenda, ki ne pozna letnic in včasih kaj tudi zmeša. Ali jedro je prekrasno. Kako ljudstvo dobro pogodi, kako si vse preprosto razlaga! Zgodovinarji pravijo, da je kip veliko poznejšega izvora. Resnica je tudi, da je sv. Vojteh dvesto let pozneje živel kot sv. Modest. Toda Ave Mari® skoraj vse stare Marijine podobe v božje' potnih cerkvah imajo legandarno ozadje Ljudstvo je preveč gledalo in mislilo na *e milostne podobe in si je razlagalo po svoje Nič hudega, saj nam takih stvari ni trebo verovati, če pa kaj dobrega izluščimo ij takih legend, pa nam ni v škodo, temve< v korist. Ker se omenja v legendi kraj Breže( je ljudstvo morda zamenjalo imena sv. Vor teha, ki je bil Čeh in sv. Hijacinta, ki je bil Poljak. Zgodovinska resnica je, da \e sv. Hijacint živel nekaj časa kot domini' kanski redovnik v Brežah, kjer je še zdaj dominikanski samostan. Iz Brež je šel Hi' jacint v Kijev, od koder je moral bežati pred nevarnimi Tartari. In preden je odšel iz Kijeva, je prosil Boga in Marijo za moii da bi lahko vzel s seboj prekrasno ka' meni to podobo Marijino. Pravijo, da jo j6 odnesel. Breže so bile takrat slovenske in se je to hitro razširilo. Morda je res ond podoba prišla v Breže, od tam pa h Gosp6 Sveti. V letnicah bi se to bolj strinjalo/ ker pravijo, da je bil sv. Hijacint veli* osebni prijatelj ustanovitelja reda sv. D o' minika, ki je živel v trinajstem stoletju-Z onega časa bi lahko bila sedanja mi' stna podoba pri Gospe Sveti. Morda je po' doba prvotna, morda popravljena, kdo vet Vemo, da je milostna in izredno lepa. In to je za nas dovolj. Nikoli ne bom pozabil na oni dan, k° sem bil prvikrat pri Gospe Sveti. Bilo \e leta 1945. Pri milostnem oltarju sem opra' vil sv. mašo. Izza kipa je jutranje sonce razlivalo svoje zlato v Marijin tron. Spre' daj pred podobo in okoli nje so bileprižga' ne električne luči. Ves oltar je odseval s a' me lepote. Težka je bila takrat pot k Mate' ri: prišel sem kot begunec, izgnanec . In sem videl, da je Jezušček držal Marijo za Sr' ce. "Saj vidim, saj vem, vse razumem, o" trok moj!" je govorila Marija svojemu Si' nu. Kako se človek oddahne! Po sv. maši sem dolgo zrl v Marijino podobo. Nisem se je mogel nagledati. Ko sem prišel nazaj V Celovec, sam povedal svojo misel prelatu Podgorcu, rekoč: 11 Kako je vendar Marijo pri Gospe Sveti lepa!" In takrat je staremu prelatu kar zažarel obraz. Spomnil se je/ kolikokrat je vodil koroške Slovence pred Marijo h Gospe Sveti in kolikokrat jim je tQm navdušeno pridigal s svojim kot bron 2venečim glasom 1 In gospod je malo po-|egni I - kot bi zapel - in je rekel: "Da, 'epa! Kaj ne veste, da je Marija pri Go-sPe Sveti Korošica? In Korošice so lepe111 Milostna podoba pri Gospe Sveti je po s°dbi umetnikov izborno posneto sloven-sko dekle iz okolice Celovca. Slovensko Korošica ima široka lica in se vedno dr-na smeh l In ravno taka je Marija pri ^ospe Sveti. Saj bo menda res tako. Marija na Ptuj — ski gori se nam zdi kot dobra, poštena, či-s*'a Haložanka ob vinski brajdi. Ali se nam zdi Marija Svetogorska kot ljubezniva poricanka pod dišečo breskvo? Ali ni naša Marija Pomagaj kot poštena Gorejka na dišečem ajdovem polju? Zdi se, da bi ljud -sty°, ki hodi k Mariji, v teku stoletij Manjini podobi posredovalo svoje lastne pote-*e • Zato hodi vsak k svoji lastni Mariji. Ta-,° nekako kot naš svetniški škof Baraga, ki !e •'oliko let delal in pisal za uboge Indi-jance: če gledamo njegovo sliko zadnjih pred smrtjo, nehote vzkliknemo: Glejte n°l Baraga je med Indijanci postal sam po-P°ln IndijanecI Umetnik bo seveda rekel Marijini polžki pri Gospe Sveti: To je polikromirana Kom eni ta vlitina iz tega in tega stoletja. Nai reče tako! Marija pri Gospe Sveti je ?oša, £isto naša I In pred njeno podbo se pove k čuti res kot doma, doma pri Mate- Nemci pripisujejo kip seveda svojemu nemškemu umetniku Grosslobningu. Toda Novejši zgodovinarji, predvsem slovanski, 6mu odločno oporekajo, češ da so v viso-em in poznem srednjem veku umetnostni okovi prihajali v naše dežele z zapada: iz r°nci je in iz Italije. Močan vpliv v u-petnostnem oziru na naše dežele pa je ime-Q tudi Češka, kar nemški umetnostni zgo-°vinarji tako radi prezrejo. Morda pa je V '6gendi vsaj toliko resnice, da je milo-n<3 podoba češkega, torej slovanskega iz-V°ro. Naša zgodovinarja Cevc in Kos sta rr’nenja, da bodo bodoče preiskave skoraj 9°tovo potrdile, da je umetnina Gosposvet- ske Marije češko delo. Znani slovenski duhovnik Janez Volčič, ki je leta 1889. izdal popis raznih Marijinih božjepotnih cerkva na slovenski zemlji, takole zanimivo in prisrčno popisuje Marijino milostno podobo pri Gospe Sveti: "Marija sedi na bogato pozlačenem sedežu. Jezušček se z levo roko dotika Marijinega Srca, v desni roki pa drži jabolko. Okrog ledja ima Jezušček ovito obleko. Mati Marija pa ima dolgo obleko z modro podlago, obrobljeno z zlatom. Pod nogami se vidi mesec v oblakih, na vsaki strani pa je en angel . Na glavi nosi Marija belo - modri pajčolan in ima krono na glavi. "Najbolj čudovit je Marijin obraz, ki je lepo oglajen, spodobno rdečkast, kakor bi bil živ. Kdor hoče videti ne posvetno in nečimerno, temveč spodbudno lepoto, naj gre h Gospe Sveti. Tu bo videl zares lepo pobožno obličje preblažene Device Marije. Vsem se kaže ljubezniva in neizrečeno prijetna, da bi jo človek kar naprej gledal. Pogled njenih prelepih oči, miloba njenih lic, ljubeznivost njenih ustnic, bliščoba njenega čela, njena nagnjena glava, častitljivost • njenega telesa in spodobnost njene obleke je zares prečastna podoba premile, prečiste, preblažene Device in Matere Marije ." "Ker Marijina podoba vsakega vernega romarja nekako prevzame in njegovo ljubezen pomnoži, zato jo imenujejo 'živo Mater božjo'. Nekaterim se zdi, da se ta čudovita podoba v svojem obrazu spreminja: včasin je obraz vesel, včasih pa silno žalosten. Ni ga bolj žalostnega obraza na svetu, kakor je obraz Marije pri Gospe Sveti vsak veliki petek,pa ni bolj veselega obličja, kot obličje Marije pri Gospe Sveti na velikonočno jutro. Nekateri tudi trdijo: če je bil obraz gosposvetske Marije dolgo časa žalosten, je bilo to znamenje, da bo Koroško deželo zadela velika nesreča. Ni torej čudno, da se je pred to milostno podobo spreobrnilo toliko število trdovratnih grešnikovI" J.Volčič še dostavlja: "Skoda, da je prelepa Marijina podoba tako visoko na oltarju, sicer bi se videla še bolj v podrobnostih." SEDANJA CERKEV ZUNANJOST CERKVE. - Veličastne cerkev stoji sredi nekdanjega pokopališča na robu srednje visoke planote, ki je na zahodu in severu strmo odsekana, medtem ko na vzhodu in jugu razna poslopja s cerkvijo vred zagradijo velik trg. Prostor je včasih služil za obrambo, kar se še zdaj dobro vidi in pozna. Tu ševidimo strelne line na zidovju, obrambni zid in tudi jarek se še deloma vidi. Od južne strani vodita dva odprta vhoda na pokopališče, od vzhodne strani pa pelje pot skozi vrata, ker je vzhodni vogel zazidan od stavbe, ki je posebno stara in znamenita. Najbrž je ves oni kamen vzet iz starega rimskega Virunuma. Na koncu stavbe je močan okrogel obrambni stolp. K vzhodnim vratom se pride iz zgornjega trga, na katerem stoji Marijin steber. Steber je prvotno stal v Celovcu na nekem zidanem mostu. Od tega stebra je lep pogled na kore, kakor tudi na streho iz kamenitih plohic; na severu pa se od tu prekrasno vidi stari grad Plešivec. Veličastna cerkvena vrata se končavajo v koničast lok. Zgoraj je že precej zabrisan ščit zadnjega duhovnega kneza iz Salzburga, nadškofa grofa loree. Zvon je težak 130 starih sto-v *..'n P°i® v tonu F. Povprečno so najin |’'.fVonovi v sl°venski deželi v tonu C, lih I® za P°* *ona a*' za ce*' *on v'^~ • gosposvetski pa je za cele štiri tone nižji. Zvoniti ga en človek ne more. Kadar z njim zvonijo, je treba, da predstojniŠtvo cerkve najame posebne zvonarje, seveda za primerno odškodnino. Ko pa zvon zapoje, takrat popotnik na cesti obstoji in s strmenjem posluša. Kmet takrat za plugom zadrži konje in moli: Zdrava Marija pri Gospe Sveti 1 Nad vse pomenljiva je slovenska pesem o zvonovin pri Gospe Sveti: Pesem... Oj izliv miline! Kakor pesem božjih zborov plava preko koč in dvorov, polni naSe tri doline: Rož, Podjuno, daljno Žilo. To zvonov je pesem vneta: poje, moli Gospa Sveta. Oh, da ne bi odzvonilo! Poj, le poj, zvon Gospe Svete, zlij se v radost nam in b&li, z nami plakaj^ nami moli, vzdrami speče nam domove in razbij nam zle okove, s trdih tal naj vigred vzcvete. NOTRANJOST CERKVE. - Gosposvetska cerkev predstavlja tri ladijsko stebriščno baziliko s severno lopo. Pred prezbiterijem je ozka povprečna ladja, ki ne presega širine stranskih ladij. Od zadaj so trije kori, od katerih je srednji malo daljši ali podaljšan . Na južni strani je stranski ladji dozidana zakristija. Tu sta dozidani tudi dve barokizirani kapeli. štiridelna srednja, ali glavna ladja ima prekrasen mrežast strop. Severna stranska ladja ima zvezdnat strop, južna pa mrežastega kot srednja ladja . Ravno tako je pod pevskim korom zvezdnat strop. Veličastna glavna cerkvena vrata so obita z železnimi, poznogotskimi okraski v kupastih poljih z ni-renberškim grbom in levom. Desno pri vhodu je gotski kropilnik, njemu nastroti pa rimski kamen kot nabiralnik za darove. Veža ali lopa ima nepravilno podlago, ker je severni stolp pozidan do temeljev, južni pa stoji na mogočnem podstavku. Pod južnim zvonikom so znaki stopinj, ki jim pravi ljudstvo "vražje stopinje". Te stopinje so podlaga mnogih legend. Po stenah pod zvo- niki in v veži so pritrjeni stari, večina reliefni nagrobni spomeniki. Ob severni steni je okroglo korito iz rimskega vodnjaka, ki služi za krstni kamen, zraven je rimski sarkofag - rakev, ki služi za blagoslovljeno vodo. Na pevskem koru je letnica 1736. Velika umetnost je orgelska omara, ki o njej sodijo, da je najlepše delo te vrste v deželi. N Iz kora je najlepši pogled v notranjost cerkve. Leta 1460. dogotovljena glavna ladja s svojim mrežastim obokom je najzna- < menitejši spomenik poznogotske slikarije- | Trije deli stropa predstavljajo, kažejo v h sliki Kristusov rodovnik po evangeliju sv-P Mateja. Slika je tudi iz leta 1460. in je razdeljena na 42 skupin. V prvem epolju L na severni strani je napravil slikar-umetnik I svojo'lastno fotografijo. Podobe rastejo izI cvetnih čaš, med posameznimi figurami pa1 so razne rastline in ovijalke. Pisalni traki nosijo imena raznih prednikov Kristusovih. V severnem delu:od Adama do Abrahama in do Jeseja in Davida. V drugem delu so: od Salomona do Jehonija. V tretjem delu stropa: Salatiel do Jakoba in Jožefa. Slika je zaključena z Marijo, ki ima Jezusa v naročju. Sklepni kamni nosijo razne ščite in grbe. Pomenljiva slika je bila pred dolgimi leti prebeljena, v letih 1927-1928. pa je bila strokovnjaško odkrita in restavrirana. Severna stena nad lokom, ki loči glavno ladjo s prečno, kaže nekako združenje med slikarstvom in kiparstvom, ali nekak prehod iz enega v drugo. V okrog lasti odprtini stoji Kristus kot sodnik sveta in sicer na mavrici, spodaj je zemeljska obla; rezbarija iz leta 1500. Na obeh straneh so leta 1898. naredili na stari podlagi sliko poslednje sodbe. Poleg Kristusa - Sodnika sta Mati božja in sv. Janez Krstnik. Na levo so zavržene!, ki jih požira peklo, na desno pa izvoljenci, ki jih vodijo angeli v zveličanje. Slika napravlja globok vtis-Severna stranska ladja je ločena od ta-kozvane Saksovske kapele po paličasti železni ograji na kameni tem podstavku. Kapelo je dala napraviti Barbara Saks iz La-budske doline leta 1451 . Zanimivi, u- NotranjSčina gosposvetske cerkve. ^etnostno-zgodovinskispomenik predstavlja £Qmenito oltarno mizo, zadaj pa stoji k'riž . Kapela ni postavljena vzporedno z °stalo stavbo cerkve, temveč je malo po ^"ani. Že od nekdaj ljudje pripovedujejo, rp se oltar vedno počasi pomika bliže k ve-'kemu, glavnemu oltarju. Kadar se bo po-^Qknil čisto do velikega, takrat bo sodni Pred tem oltarjem, katerega miza sto-I' na šestih stebrih, je grob prvega gospo-Svetskega škofa sv. Modesta in zato pravijo jJ/nu oltarju navadno: oltar sv. Modesta. T1Za bo najbrž iz osmega ali najpozneje iz ®vetega stoletja. Nekateri zgodovinarji I e/ da je ta oltarna miza ostanek velikega . torja prvotne Modestove cerkve; pravijo Ucn# da jev prvotni cerkvi stal glavni oltar jrQv tam, kjer je zdaj grob sv. Modesta. ^6edini primer takega oltarja v deželah se-ej"no od Al p.-Ostanki svetega škofa so v e'ikem rimskem sarkofagu. Sv. Modest je j\ec‘ tem oltarjem deležen velikega češče-o čemer pričajo mnoge svetilke, ki so i javljene okrog oltarja. Na pokrovu sar-d LQ9a ali kamenite rakve je izklesana po-°°a sv. Modesta. j Prečna ladja in kor - mišljen je kor za I unovnike, kanonike - sta bila dovršena 06*a 1460. Ta prečna ladja je razmeroma I,. kor pa je edini spomin na nekdanje škofe pri Gospe Sveti. Obok ladje je s,|kan s freskami. Ob severni steni je ol- Pevski kor z orglami. tar sv. Štefana iz leta 1711 . Predstavlja, kako sv. Štefana kamenjajo. V severnem stranskem koru je znameniti oltar, prestavljen iz nekdanje podružne cerkve v Arni vasi. Prekrasno delo rezbarske plastike iz beljaške delavnice . Zgoraj je kronanje Marijino, spodaj je sv. mati Ana s štirimi svetnicami, malospredaj je žalostna Mati božja z mrtvim Jezusom v naročju. Na levem krilu zgoraj je Marijino oznanjenje, spodaj sv. Uršula s svojimi tovarišicami. Na desnem krilu oltarja zgoraj: trije modri molijo Dete Jezusa; spodaj pa je štirinajst pomočnikov v sili. Na vsaki strani oltarja malo proč sta dva oltarna stražnika: Sv. Jurij in sv. Florijan, oba v viteških oblekah, v oklepih. V severni steni se vidi tako imenovana zakramentalna vdolbina, kjer so v v starih časih spravljali Najsvetejše. Na južni steni pa je že prej omenjena freska nadangela Mihaela s tehtnico iz leta 1300. Ta slika je bila pred kratkim prestavljena iz nekdanje kostnice. Glavni kor ali prezbiterij je zvišan za štiri stopnice. Ves prostor obvlada mogočni in veličastni veliki oltar, ki je bil postavljen leta 1714. Gotskemu slogu, v katerem je prezbiterij pozidan, se veliki oltar prekrasno prilega, škoda, da so pozneje dostavljali oltarju nekatere novogot-ske dostavke . Novogotski okvir ima predvsem milostna podoba v glavnem oltarju. Zgoraj nad Marijino podobo je skupina Sv. Trojice. Dalje so na oltarju kipi sv. Petra in sv. Pavla, potem sv. Gregorija in sv. Ruperta, salzburškega škofa. Sv. Rupert ima v roki posodo soli kot znak, da so prišli iz Salzburga oznanjevalci vere. Kralj Ludvik je namreč leta 860. Gospo Sveto podaril nadškofiji v Salzburgu. Zgoraj na oltarju sta kipa sv. Katarine in sv. Barbare. Obok v prezbiteriju je bil leta 1710. okrašen s takozvanimi štukaturami. Slike, stare freske, kar jih je bilo mogoče odkriti in obnoviti, kažejo sledeče prizore: modra Salomonova sodba, Betlehem v obliki srednjeveškega gradu, umor nedolžnih betlehemskih otrok, beg v Egipt, potovanje ali Kristusov rodovnik na stropu srednje ladje. prihod sv. treh kraljev. Kralji v viteških opravah razodevajo duh časa. Prvotne freske |e dala narediti leta 1435. družina New-schwert iz Tole pri Gospe Sveti. Na južni steni prezbiterija so baročne rezbarske podobe sv. Jurija kot rimskega vojaka v boju z zmajem, zraven pa sta še prvaka aposto-ov: sveta Peter in Pavel. Komi stoli sove-hka rezbarska umetnost iz leta 1750. Na južni strani prezbiterija je izvrstna gotsko izrezljana podoba Matere božje z Detetom v naročju. Poleg je relief: Kristusa ujamejo na vrtu. Tu je tudi oltar sv. Jurija, ki je včasih stal v stari kostnici na Pesku. Na steni južne stranske ladje je lep portal za zakristijo. Nadvratmi je živobarvna freska, kako hodi Kristus po valovih jezera. Baročni oltar sv. Jožefa je iz leta 1680* Tu je tudi zaroka Marijina. Srebrni tabernakelj je lepo delo in ravno take so vaze za cvetlice. Antipendij pri oltarju je 0_ metna lesena rezbarija. Levo od oltarja je vhod v zakladnico. Na ladijskem stebru je nagrobni spomenik dekana Janeza Rožekar-ja iz leta 1586. Na spomeniku je videti klečečega duhovnika, slika na kamnu pa kaže slovo Kristusovo od Matere Marije. Na istem stebru malo više je prekrasen kip sv. Janeza Nepomuka, ki je ves obdan z vencem žarkov,na katere so pritrjene premnoge ljubke angelske glavice. Nad podobo je baldahin, tako da cela skupina naredi lep protiutež krasne prižnice na nasprotnem stebru. Na prvi pogled bi človek mislil, da imajo pri Gospe Sveti dve prižnici. Prižnica in skupina sv. Janeza Nepomuka sta iz leta 1714. Na zunanjem obodu prižnice so kipi štirih cerkvenih očetov, potem reliefi izgubljenega sina, ogrožena Cerkev in Marija Magdalena -spokornica. Na strehi prižnice je skupina Jezusovega spremenje-nja. V gosposvetski cerkvi je še polno drugih umetnin, da jih skoraj ni mogoče več našteti. Naj bo povedano še to, da je vsa cerkev pokrita s kamenitimi ploščami. Leta 1671. so naročili za streho Marijine cerkve pri Gospe Sveti 129,110 kamenitih plošč. ZLOČIN V CERKVI V šestnajstem stoletju je prišel na Koroško protestantski vihar in umazani valovi novega gibanja so pljuskali tudi ob zidovje Gospe Svete. Leta 1598. se je zgodil pri Gospe Sveti strahovit zločin. Na praznik Marijinega vnebovzetja je prišlo, kot se to godi še danes, zelo mnogo romarjev. A med katoličane se je vrinilo precej brezverne in krivoverne gospode. Pričela se je božjo služba. Takoj so začeli luterani žvižgat1 in kričati v cerkvi, planili so na ženske in dekleta ter z njih trgali obleko. Končno s o katoličani zbežali iz cerkve. Luterani po so žačeli v cerkvi peti najostudnejše pesmi/ oblivati vernike z vodo, mazali svete podobe in skrunili cerkev z blatom. Tudi duhovnika so napadli in mu izbili zobe. Ve* nečpven zločin so vodili trije nemški plemiči, katere |e zaradi hudodelstva vojvodo Ferdinand Katoliški poklical na odgovor^ Gradec. Zločinci niso ubogali, ker jih branila celovška luteranska gospoda, Če* da je to omejevanje verske svobode. Ferdinand pa te svobode ni tako razumel in razlagal . Izgnal je iz svoje dežele vse luteranske učitelje in plemiče. V svoji dobrot1 jjm je dal Jfe plačo za tri mesece naprej if jim je poravnal celo potne stroške. Poten] je ukaza\f da se morajo ljudje, ki so se dol' zapeljati od protestantov, vrniti h katolik' \ \ i i i 5 r F c c i Al n n $ F h C c v h C b i. d U ir ol k Vi d, Si ki ie Pi veri ali pa se izseliti iz dežele. Prvo naročilo se je strogo izvedlo, drugo ne. Nekoliko protestantov }e res odšlo, ostali pa so se vdali in začeli s krščanskim naukom . ROMARSKE POBOŽNOSTI Že od početka Gospa Sveta ni bila °°ija pot samo za Korošce in koroške Slovence, temveč slovenski romarji so skozi vsa stoletja prihajali k Mariji: iz Kranjske, Štajerske, Primorske, Goriške. Pa tudi Ti-r°lci so hodili h Gospe Sveti, potem iz Salzburškega, iz Gornje- in Nižjeavstrij-skega . Tako je včasih prišlo v enem letu nad sto procesij v slavno svetišče. Koliko Pa je bilo potem še romarjev, ki so priha-iali posamezno ali pa v manjših skupinah 1 Leto 1480. je bilo za vse slovenske dežele res strahovito. Divji Turek je ropal !n požigal po naši zemlji in je samo v tem |etu pomoril ali s seboj odpeljal v sužnost 500 slovenskih duhovnikov. Koliko pa ie pomoril in odpeljal v sužnost slovenskih vernikov I Poleg tega je tisto leto prihrumel 5e neusmiljeni Madžar s svojo razkačeno vojsko. Neki Mavbič jih je vodil. Mad-*ari so požgali mesto Št. Vid ob Glini. V P®tek pred praznikom povišanja sv.Križa, ^rej 13. septembra 1480, so pridrli pred b°spo Sveto, da bi kraj zavzeli in izropali cerkveno zakladnico. Verniki so hiteli v cerkev pod Materino gorstvo in so prisrčno klicali nebeško Krajno na pomoč. Sovražnik je hudo pritiskal v°je puščice in kamenite krogle je že me-v svetišče in vse se je treslo od strahu, uhovniki so ljudstvo tolažili, zlasti porini kanonik Rothaupt. Molil je z ljudmi m jih je bodril na boj. In ne le moški, tu-1 ženske so metale kamenje na sovražnika .6r zlivale preko obzidja krop, vrelo olje 'j'živo apno. Kruti sovražnik si ni upal do I 2idja. Kar naenkrat seje sovražniku vne-Zalogo orožja in razstrelba je pomorila ,e iko lastnih vojakov. In kmalu so zagle-^ 1 verni Slovenci izza obzidja pri Gospe l^Ve*'i, da se od daleč vali proti njim veli-.Q9ska vojska: deželni glavar Weisbriach Prihajal na pomoč. Takrat je sovražnik r®strašen zbežal, ko je že tri dni in tri noči zaman oblegal Gospo Sveto. Leta 1683.so meščani Celovca organizirali ogromno procesijo h Gospe Sveti. Priredili so jo deželni stanovi. Vsa velika gospoda in neizmerno veliko množica vernega ljudstva se je udeležila procesije. Krvoločni nečloveški Turek je takrat oblegal dunajsko mesto in če pade Dunaj, je izgubljena cela država. Ljudstvo se je zateklo zopet k svoji nebeški Materi. In ne zastonj. Marija je pomagala, kar kaže kameniti Marijin steber, ki je spočetka v spomin na rešitev po Mariji stal na mostu v Celovcu, pozneje so ga pa premestili h Gospe Sveti. Steber ima latinski napis, katerega velike črke nam povedo letnico 1683.: "DIVae Vlrglnl soLLensI gratlssIMI Carlnthlae statVs posVerVnt.11 Po naše: "Božji Devici Gosposvetski postavili hvaležni koroški stanovi." ZADOBLJENE MILOSTI Mnoge zaobljubljene podobe in zgodovinski zapiski romarske cerkve pri Gospe Sveti nam pc redo, kako je Marija skozi vsa stoletja delila svoje milosti in dobrote vernemu ljudstvu. Tele dogodke najdemo zapisane med drugimi: Ob priliki požara leta 1669. je bila cerkev skoraj popolnoma uničena . Takrat sose, kot že omenjeno, stopili tudi zvonovi. Vnel se je že oltar sv. Jožefa, ki je čisto blizu velikega oltarja, kjer je bila milostna Marijina podoba. Ko je videl dekan nevarnost, je poklical štiri može, ki so se z veliko težavo prerinili do velikega oltarja, da bi rešili čudežno podobo. Toda na noben način niso mogli Marijinega kipa premakniti. Marija je hotela ostati in narediti čudež. V sredi ognja je ostala nepoškodovana. Tudi velikega oltarja se o-genj ni dotaknil. Leta 1687. je bil v Celovcu vlit 118 centov težak veliki zvon za Gospo Sveto Bil je tako velik in težak, da ga je dvajset parov konj in sto ljudi na saneh tri ure vleklo iz Celovca do Gospe Svete. Tisti dan, ko je bil zvon popolnoma dogotovljen, je vse ljudstvo videlo nenavadno mavrico, ki je zvezala oba kraja: Celovec in Gospo •s* r/< štukaturni okraski na stropu stranske kapele (juina stran cerkve). Sveto. Tako je zapisano v kroniki. Bilo je to 5. februarja, ko se v naSih krajih mavrice navadno ne vidi. Pretresljiva stvar se je zgodila 13. a-prila 1644. v Ljubljani s Štiriletnim fantom. Slaščičar in lectar Janez Fišer je imel tri sinove. Jurček je bil star sedem let, Franci pet let, najmlajši Ludvik pa Štiri leta. Fišerjev sosed je bil mesar in tako so otroci večkrat opazovali, kako pri sosedu kol jejo teleta. Otroci pa radi vse posnemajo, kadar se igrajo. Med vojno smo videli v Ev-vropi, kakoso se fantički igrali vojake - o-troci gredo vedno s časom - vnela se je bitka s sabljami in žlicami: na eni strani so bili nemSki vojaki, na drugi pa amerikanski. Potem so se otroci igrali partizane in domobrance . Saj to je znano. To so otroci. In tako so hoteli iti s časom tudi FiSerjevi trije. Jurček in Franci sta sklenila, da bosta Ludvika dala iz kože, kot sta videla, daje mesar delal s teleti. Mali Ludvik je bil kar vesel in zadovoljen . Mirno se je dal zvezati ti. Obesila sta Ludvika za stol, vzela sta oster nož in sta siromaku preparala trebuh-Ko je začelo boleti in je začela teči kri/ je pričel Ludvik silno kričati. Prestrašeni starši prvi hip niso vedeli kaj početi, kako bi pomagali ubogemu otroku. Dobra, po' božna mati se je takoj zatekla k Mariji in zaobljubila otroka Gospe Sveti. In glejte čudo: Dete je s čisto majhno pomočjo kmalu ozdravilo. Tega Ludvika pravi sin je živel pozneje v Kranju'in je leta 1733 prišel na božjo pot k Gospe Sveti ter po naročilu svojega umirajočega očeta prinesel s seboj zaobljubljeno tablico, na kateri je bil naslikan ta strašni prizor. Tablico še zdaj hranijo pri Gospe Sveti. Grof Janez Jožef Lamberg je bil vojaški poveljnik v Budimpešti, ko je mesto leta 1684. oblegal neverni Turek. Sovražna krogla je Lamberga smrtno ranila . S trdnim zaupanjem se je obrnil k Mariji pri Gospe Sveti in kmalu je ozdravil. Zmlinčenosvinčeno kroglo je dal vdelati v srebrni oklep ter jo je poslal z lepim darom za cerkev h Gospe Sveti, kjer lahko oboje še zdaj vsakdo vidi. Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 1663, je prinesel neki kmet iz okolice k Gospe Sveti kos smrekovega kola-Pripovedoval je, da je padel s češnje na ošpi-čen kol na vrtni ograji. Kol se mu je zadrl v ramo tako hudo, da jena drugi strani skozi pogledal in se mu je pri težkem padcu Še ulomil. V tej nesreči ni mogel na kaj drugega misliti, kakor na skorajšnjo smrt. Pa je pogledal proti cerkvi Gospe Svete in je milo prosil: "Marija pri Gospe Sveti, zdrav-je bolnikov, mnogim si že pomagala, pomagaj tudi meni!" In mož se je zaobljubil na božjo pot k Mariji. Vse svoje moči je zbral in je v tem žalostnem stanju prišel na svoj dom. Kol mu je še vedno tičal v rami • Lahko si vsak predstavlja, kako so se domači prestrašili. Nihče mu ni upal kola izdreti. Saj bo umrl od bolečin, so mislili. Poslali so po zdravnika v Št.Vid ob Glini, ki mu je po več urah odžagal kolec pri vratu in ga potem pod ramo izvlekel.Vsi so ča" -kali: zdaj zdaj bo siromak izdihnil. Mož je kar naprej molil in klical: "Marija pri Gospe Sveti v tebe zaupam, pomagaj mi!"Po dobrem mesecu je popolnoma ozdravel. V pričevanje je pripeljal s seboj k Gospe ^VeM svojega zdravnika in prinesel je tudi ri Strdilo od domačega župnika . fi Leta 1646. je ozdravil na priprošnjo J |°sposvetske Marije Kristjan Seidel iz Ce-,, °vca, ki so mu zdravniki hoteli odrezati jrobe nogi. j Leta 1654. je čudežno in hipno ozdra-V|la Susana Steinloffling iz Slovenske Bi- i strice. i , Koliko je pa bilo izvršenih čudežnih |U*riih ozdravljenj pri Gospe Sveti, bi bi- 0 nemogoče našteti. Saj ve gosposvetska ^morska kronika povedati, da je prišlo vsa- leto k Mariji trideset tisoč romarjev in Ion QneS Pr'hajajo v obilnem številu. 2e i. , let tako 1 Kakšno leto je bilo oprav-lenih v svetišču tri tisoč sv. maš. Papež Ij|ernen XII. je 12. novembra 1734. pode-v P°P°lni odpustek enkrat v letu pod na- 1 rn,m' pogoji vsem romarjem, ki pridejo ospe Sveti. Dan prihoda si lahko sam izbere. Ves slovenski narod je imel skozi stoletja veliko zaupanje do Marije pri Gospe Sveti in je tudi pridno romal k njej. Iz Gorenjske so imeli dolga stoletja dobro organizirano zaobljubljeno procesijo h Gospe Sveti. Hodili so seveda peš preko Ljubela in so prvi večer prespali romarji v Celovcu, kjer so opravili naslednje jutro pobožnost božje glave v mestni cerkvi sv. Tilna. Pozno sv. mašo isti dan so imeli pri Gospe Sveti, kjer so se dalje časa pomudili. Proti večeru so nadaljevali pot proti svetišču Marije Pomočnice na Gori v fari Kotarče. Tam so zopet prenočili, opravili pobožnost, drugo jutro pa nadaljevali pot proti Krki na grob sv. Eme. Ta procesija se je vršila še kratko pred drugo svetovno vojno. Prav iz srca vsakega Slovenca pride moderna pesem, ki jo je za novo leto 1954. spesnil neki Gorazd Gosposvetski. Glasi se: Stara slika gosposvetske božje poti. Gospe Sveti Gospa Sveta, naša tiha Vladarica, vseh slovenskih src lastnica že iz sivih dni davnine: Ti naš narod si s planjav izza Karpatov, iz plemenske zveze bratov, k našim rekam pripeljala; Ti si polje teh dolin, teh gora grmade, teh snežnikov bele sklade našim dedom darovala; Ti si tu ustavila jih, da kot Čudo so vzljubili grudo svoje nove domovine; Ti si jih privedla v sij resnice svete, v rešnji božji hlev, otete mrzlih senc sivine; 1 i si jim kreposti - rajskih gred cvetlice - z roko skrbne Vrtnarice v vek iz veka zalivala; Tiposajala na prestol v knežji časti, v moči vojvodske oblasti, si jim kmečke korenine; Ti obstanku polsvodobne jim države v senci žezla tuje slave si svoj krotki sij dajala; Ti tlačanstva jarem lajšala si milo, ko nadel ga z mrko silo jim je plemič - sin tujine; Ti ob narodu si stala v bolečini, ko je sosed po lastnini grabil čez gore, doline; Ti si ga v vrtincih časov, ko sleparji čezenj drli so z viharji, s svojim plaščem reševala; Ti v plenilnih dneh polmesca si ga vnela, da je v boj drvel od dela zoper meč in razvaline; Ti si ga čez brezna krivih ver vodila, ki jih zmota je prekrila s cvetjem in v njih nanj prežala; Ti vodnikom v zameglenih dneh iskanja kod, si plimenom spoznanja pravo pot osvetljevala; 1 i v vseh bojih in porazili s svojim zgledom tihe vdanosti si dedom v večno slavo pot kazala; I i si z nami krvavela v dneh prevrata, ko je brat mesaril brata in je tujca pest nas klala; 1 i nam boš odprla uuri v mir in zdravje, v bratstva novo zmagoslavje izza solz in bolečine... Gospa Sveta: Ti si z zvezdo vere zvesto nam kazala pravo cesto skozi vse megle, viharje; 1 i si z naini rušila vseh zmot napade. Ti nas vodi - močne, mlade -v veliki vek kot zidarje; Ti žar naših src razvnemaj v plamenice, dvigaj naših duš zenice k svetim sijem rajske zarje... L porabljeni viti. Milko Kos: Zgodovina slovenskega naroda; jugoslovanska knjigarne Ljubljana 1933 - Janez Volčič: Slovenska Marijina božja pota; Mohorjeva družba v C< lovcu leta 889 - Duhovno življenje: Maj 1954. - Vera in dom: januar 1954. - Gosp l ^ala Mohorjeva družba v Celju 1929. - Dr. Gunther .1. Neckheim: Die Dom um Vallfahrtsktrche Mana Saal. Verlag Ferdinand Kleinmeyer. Klagenfurt 1953,Rupert Milile. Modestus der Apostol von Karnten-Carinthia. Klagenfurt 1949. - Zelo dragocena poja snila mi ,e dal visokočast.ti g. prelat Msgr. Valentin Podgorc iz Celovca, kateremu na bo tu izrečena zahvala. - Sliko milostne podobe pri Gospe Sveti je odstopil zaKoleda prevzviSeni g. Škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. DODATEK k zgodovini Gospe Svete “Nedelja", cerkveni list krške Škofije, ki ga izdaja Dušnopastirski slovenski urad, je prinesla lani (Celovec 23. avgusta 1953, št. 34, stran 2. , letnik XXIV. ) naslednje zanimi-vo poročilo pod naslovom RELIKVIJE SV. MODESTA: “V Gospe Sveti so pred kratkim odprli grob sv. Modesta. Ko so odstranili zid, ki je bil Opravljen iz opeke, so našli lese-^°. na pol strohnelo krsto. Na krsti ■j® bil napis:‘1885 odprl dekan Šaši. ’ Ersta je imela dva oddelka. Večji oddelek je bil napolnjen s človeškimi Kostmi. Nihče ne ve, čigave so. V manjšem oddelku krste pa so Aašli relikvije sv. Modesta in maj-en kelih, narejen iz ila. V času, ko so pokopavali sv. Modesta, so namreč imeli navado, da so v takih malih posodicah položili zraven mrliča nekaj dišav ali dišečega olja. Tako so storili tudi pri sv. Modestu. Sv. Modest je bil prvi koroški škof, ki je bil poslan na Koroško iz Solno-grada (Salzburga). Od tam so prišli tudi prvi misijonarji, ki so naše prednike poučevali v veri. Relikvije sv. Modesta so sedaj povili v belo platno in jih položili v novo krsto, nov sarkofag (tako pravimo tej krsti). To krsto ali ta sarkofag je daroval cerkvi vGospe Sveti dunajski muzej. Tako bodo sedaj relikvije sv. Modesta dostojno pokopane v najstarejši romarski cerkvi naše škofije. Novi grob sv. Modesta bo celovški škof slovesno blagoslovil. Kdaj bo to, še ni znano. Najbrž letos jeseni. ” RAST katoli&ke Cerkve v Združenih državah ameriških Leta 1844 je bilo v Združenih državah približno 1,000.000 katoličanov. V naslednjih desetletjih pa je njih Število naraščalo takole: Leta 1854. Leta 1860. Leta 1870. Leta 1880. Leta 1890. Leta 1900. Leta 1910. Leta 1926. Leta 1936. Leta 1948. Leta 1950. Leta 1952. Leta 1954. približno 2,000.000 katoličanov približno 3,000.000 katoličanov približno 4,500.000 katoličanov približno 6,200.000 katoličanov približno 8,900.000 katoličanov približno 12,000.000 katoličanov približno 16,000.000 katoličanov 18,605.003 katoličanov 19,914.937 katoličanov 26,075.697 katoličanov 27,766.141 katoličanov 29,407.520 katoličanov 31,648.424 katoličanov P. Fortunat OFM: Katoliška Cerkev edino prava XVatoliška Cerkev je edina prava Kristusova Cerkev. V koledarju nam primanjkuje prostora, da bi navedli vse dokaze, ki nam potrjujejo to resnico. Verujemo, da je vera velika milost in moramo z njo sodelovati. To sodelovanje pa vključuje tudi dolžnost: braniti vero, kadar je potrebno . Kjer živimo katoličani med drugoverci, je ta dolžnost še večja. Vedeti moramo v prvi vrsti, zakaj je katoliška Cerkev prava Kristusova Cerkev, in zakaj so protestanti v zmoti, čeprav verujejo v Kristusa. Oglejmo si dvoje dejstev, ki nam dokazujejo, da je edino katoliška Cerkev prava Kristusova Cerkev. I. ZGODOVINA NAM DOKAZUJE Jezus Kristus je ustanovil Cerkev, po kateri nadaljuje in razdeljuje sadove svojega odrešenja vsem narodom. O tem nam poročajo e-vangeliji. Za vrhovnega vladarja tej eni Cerkvi je postavil Kristus Petra, kar je tudi razvidno iz evangelija. Peter je bil torej prvi Kristusov namestnik ali papež. Katoliška Cerkev ni bila nikoli brez papeža.Od Petra do Pija XII. našteva zgodovina 261 papežev. Kdaj pa so nastale protestantovske cerkve? Do 16. stoletja protestantizma ni bilo. V zgodovinskih knjigah dobimo naslednje podatke: Leta 1524. je ustanovil Martin Luther prvo protestantovsko cerkev, ki se po njem imenuje luteranska cerkev. Ustanovljena je bila v Nemčiji. Luther je popolnoma prelomil z Rimom. Ni pa zašel samo v razkol, temveč je zavrgel tudi bistvene razodete resnice, ki jih je verovala Cerkev od apostolskih časov in jih veruje še danes. Protestantizem se je drobil in se še drobi v številne sekte: Leta 1534. je ustanovil angleški kralj Henrik VIII. episkopalno cerkev. Leta 1560. je ustanovil John Knox prezbiteriansko cerkev na Škotskem. Leta 1600. je ustanovil John Smith baptistovsko cerkev v Amsterdamu na Nizozemskem. Leta 1600. je ustanovil Robert Brown kongregacijsko cerk®^ (Congregational Church) v Angliji. Leta 1 739. sta ustanovila John in Charles Wesley metodistično 6-piskopalno cerkev v Angliji. Leta 1800. sta ustanovila Philip Otterbein in Martin Boehm cerkev združenih bratov (United Brethren) v Maryland, U.S.A. Leta 1827. ustanovita Thomas in Alexander Campbell cerkev Kri- stusovih učencev (Disciples of Christ) v Kentucky, U.S.A. Leta 1830. je ustanovil Joseph Smith mormonsko cerkev v New Yorku, U.S.A. Leta 1865. je ustanovil William Booth “Salvation Army” v Londonu. Leta 1879. ustanovi Mary Baker Eddy cerkev krščanske znanosti (Christian Science) v Bostonu. Leta 1917. ustanovi Aimee-Semple McPherson “Four - Square” Gospel Church v Los Angelesu, U.S.A. To so nekatere večje protestantovske cerkve v tej deželi. Te posamezne protestantovske cerkve pa so razdrobljene v manjše sekte. Vseh ni mogoče našteti. Naj omenim samo, da so luteranci razdeljeni v najmanj dvaindvajset sekt, prezbiterianci v petnajst sekt, baptisti v petnajst sekt in metodisti v sedemnajst sekt. II. RAZLIKA V NAUKU Nauk, ki ga veruje in oznanja katoliška Cerkev, nam potrjuje, da je ona prava Kristusova Cerkev. Navedel bom samo. glavne razlike v nauku med katoliško Cerkvijo in med protestantovskimi cerkvami. Pri tem se bom pri vsakem nauku držal naslednjega reda: najprej bom navedel nauk apostolske Cerkve, to je katoliške Cerkve začasa apostolov, nato nauk današnje katoliške Cerkve in nazadnje nauk protestantov. PRESVETA EVHARISTIJA 1. Nauk apostolske Cerkve: Jezus Kristus in apostoli so ntili, da je presveta Evharistija Telo in Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa. “Vzemite, jejte, to je moje telo. .. Pijte iz njega vsi. To je namreč kri nove zaveze, ki se za mnoge preliva v odpuščanje grehov” (Mt 26, 26-28). “Kelih posvečenja, ki ga posvečujemo, ali ni udeležba pri krvi *mistusovi ? Kruh, ki ga lomimo, ali ni udeležba pri telesu Kristuso-yem?” (I Kor 10, 16). 2. Nauk katoliške Cerkve : Katoliška Cerkev jasno in z vso gotovostjo uči in veruje, da je presveta Evharistija Jezusovo Telo in *mipod podobama kruha in vina. 3. Nauk protestantskih cerkva : Protestantske cerkve Onikajo resnično pričujočnost Jezusovo v presveti Evharistiji. Naš nauk lrhenujejo malikovalski. Edino episkopalna cerkev je ohranila vero v predeto Evharistijo, a nima veljavno posvečenih duhovnikov (torej ne morejo ^svetiti kruha in vina). OBLAST ODPUŠČATI GREHE 1. Nauk apostolske Cerkve: Kristus je izročil aposto-[°m oblast odpuščati grehe. “Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; ^terim jih zadržite, so jim zadržani” (Jan 20,23). “Bog je hotel svet s Seboj spraviti v Kristusu s tem, da jim njih grehov ni prisojal in da je Ustanovil med nami nauk sprave” (II Kor 5, 19). 2. Nauk katoliške Cerkve: Kot dediči moči in oblasti a-P°stolov izvajajo škofje in od njih pooblaščeni duhovniki katoliške Cerkve sprave, ko odpuščajo pri zakramentu svete pokore v imenu Jezusa Kristusa grehe skesanim grešnikom. 3. Nauk protestantskih cerkva: Protestanti zametajo zakrament svete pokore in trdijo, da Bog ni nikogar pooblastil, da bi v njegovem imenu odpuščal grehe. Nekateri episkopalni ministri (duhovniki) so ohranili spoved, nekateri pa jo odločno odklanjajo. ZAKON JE NERAZVEZLJIVA VEZ 1. Nauk apostolske C e r k v e : Kristus je učil, da je zakon ne ra zve z lj iv: “Zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči" (Mt 19, 6).“Kdorkoli se od svoje žene loči in oženi z drugo, prešuštvuje proti prvi; in ako se žena, ki se je ločila od svojega moža, omoži z drugim, prešuštvuje" (Mr 10,11-12). 2. Nauk katoliške Cerkve: V skladu s Kristusovo zapovedjo uči katoliška Cerkev, da je zakon nerazvezljiva vez in prepoveduje razporoko. 3. Nauk protestantskih cerkva: Protestantske cerkve so se oddaljile od Kristusovega nauka in poročajo osebe, ki so se ločile iz malenkostnih razlogov. POSLEDNJE MAZILJENJE 1. Nauk apostolske Cerkve: Pismo sv. Jakoba razodeva vero apostolske Cerkve o zakramentu poslednjega maziljenja: “Je kdo med vami bolan? naj pokliče duhovnike cerkve in naj ga v imenu Gospodovem z oljem mazilijo in nad njim molijo”(Jak 5, 14). 2. Nauk katoliške Cerkve: V skladu z naročilom sv. Ja -koba deli katoliška Cerkev bolnikom zakrament poslednjega maziljenja. Duhovnik moli nad bolnikom in ga mazili s svetim oljem. 3. Nauk protestantskih cerkva: Nobena protestantska cerkev nima poslednjega maziljenja bolnika, vkljub jasnemu ukazu sv. Jakoba. 1 . Nauk apostolske Cerkve; Apostol Peter in Janez sta birmovala novokrščence v Samariji. “Ta dva sta šla in zanje molila da bi prejeli Svetega Duha; zakaj ni bil še prišel na nobenega izmed njih' Le krščeni so bili v imenu Gospoda Jezusa. Tedaj sta polagala nanje roke in prejemali so Svetega Duha” (Apd 8, 16-17). , 2 * .^uk., kat°llš ke. Cerky® : Kot nasledniki apostolov de- lijo škofje ali od njih pooblaščeni duhovniki zakrament svete birme Vsak škof v svoji škofiji moli nad krščenimi osebami in polaga nanje roke ko deli zakrament svete birme, po kateri krščeni prejemajo milost Sv. Du- , ..3* Njailk protestantskih cerkva: Episkopalna cerkev e-dma deli sveto birmo, a je ne priznava za zakrament. Nobena druga protestantska cerkev v tej deželi nima birme. M K 1 M , -L V -LU1N o 1 V w O V „ Jr Hi 1 AVJ - ..-»V.?*- ra rai. sss^sss^ Karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in karkoli boš raz-Vezal na zemlji, bo razvezano v nebesih" (Mt 16, 18-19). 2. Nauk katoliške Cerkve: V skladu z naukom našega Odrešenika priznava katoliška Cerkev prvenstvo časti in oblasti Petru in njegovim naslednikom. 3. Nauk protestantskih cerkva: Protestantske cerkve ?anikajo Petrovo prvenstvo nad drugimi apostoli, čeprav je jasno razvidno lz svetega pisma in življenja Cerkve za časa apostolov, da je Peter vla-^al v imenu Kristusovem. Prav tako ne priznavajo oblasti Petrovih narednikov. NEZMOTLJIVA UČITELJSKA OBLAST 1. Nauk apostolske Cerkve: Kristus je podelil Petru in drugim apostolom moč nezmotljivo učiti Njegov nauk. Apostoli so izvajali o moč, zavedajoč se svoje nezmotljivosti. “Zato tudi mi neprenehoma ^°ga hvalimo, da božjega nauka, ki .ste ga od nas prevzeli, niste sprejeli Kot človeško besedo, marveč, kar resnično je, kot božjo besedo" (Tes 2, )• “Odločil je namreč Sveti Duh in mi z njim, da vam ne nalagamo no-Vega bremena več kot te-le potrebne reči" (Apd 15, 18). Toda tudi, če bi Vam mi, ali če bi angel z nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo §a vam mi oznanili, bodi zavržen” (Gal 1, 8). 2. Nauk katoliške Cerkve: Katoliška Cerkev ohranja in ^daljuje vero apostolske Cerkve in po svojem poglavarju papežu uči ter Proglaša Kristusov nauk z nezmotljivo avtoriteto. Združeni z namestni- °m Kristusovim in naslednikom sv. Petra - papežem - učijo škofje nezmotljivo Kristusov nauk. Škofje skrbno čuvajo nad svojimi duhovniki, ki t° jih pooblastili za oznanjevanje Kristusovega nauka. Verniki sprejemajo a nauk z zaupanjem v nezmotnost Cerkve, kateri je Kristus obljubil, da 0 z njo “vse dni" in jo po svojem Svetem Duhu varoval vsake zmote in lačnega nauka. ^enkev ne ^ ^ estantski ministri Nauk protestantskih cerkva: Nobena protestantska uči z nezmotljivo avtoriteto in se tudi nanjo ne sklicuje. Pro- r —..........^vri ne uče Kristusovega nauka z avtoriteto, temveč samo zlagajo nauk in ga utemeljujejo z lastnim razumevanjem svetega pisma. Jihovi poslušalci se sklicujejo na isto pravico in so svobodni, da po svo-razlagajo sveto pismo. Zato pa vlada v nauku med njimi velika zmeS-Java in neenotnost. X- r Katoliška Cerkev edina zvesto ohranja vse, kar ji je Kristus iz- °čil in naročil. Nad njo čuva Sveti Duh. Samo ena je prava pot za vse, ki se imenujejo kristjane, a nimajo pastirja - pot v Rim. - Angl. konvertit kani. Neuman sosedje ‘No, kako pa že kaj, sosed? ” je vprašal Torontčan Newyorčana, ko je prišel tja gor na obisk. * Kar dobro sosed, za silo gre”, je odgovoril New-yorčan. “ Viš, to je nekai vredno na tej strani morja, da smo si sosedje tako zlahka pri roki. V starem kraju sem mislil, da je iz Nevv Yorka v Toronto vsaj tako daleč kot od Ljubljane do Šiške. Tu pa o daljavah sploh govora ni. ” “Imaš prav, to je velika dobrota. Kar takole na lepem se najdemo. Komaj se zaveš, da si kam šel, pa sva soseda skupaj. Glavno pa je, da se na tej strani morja tako lahko denar dela. ” ‘Ha! To, to! Z jezika si mi vzel besedo. Pomisli! Lani sem kupil tisti turn tam v Nevv Yorku, ki mu pravijo 'Empire State Building’. Precej ga je videti, pa tudi denar delaš z njim. Vendar sem se že naveličal nabirati tiste groše od najemnine. Imam stvar naprodaj. Sem se namenil kupiti železnico, ki ji pravijo 'Nevv York Central*. Slišim, da bi človek z njo bolje zaslužil. * ‘To rad verjamem”, je ma- lomarno prikimal Torontčan. “Tudi jaz gledam za kakšnim boljšim zaslužkom. Prejšnji teden sem prodal ves svet od Toronta do Oshavve. Je čedna daljava in proti severu seže preko šestdeset milj. Prav čeden svet, to ti rečem. Pa sem ga dal Kanadi za majhen denar, ker pravijo, da bodo Toronto potegnili vse do Oshavve. Lani sem postal državljan, pa sem si rekel: Naj imajo teh par jo-hov domala zastonj. Človek se mora novi domovini izkazati hvaležen. * ‘To ti je res pravilno čustvovanje! No in zdaj gledaš, da bi kaj drugega kupil?” “0, seveda. Malo mi hodi po glavi, da bi tudi pri vas v Ameriki kaj primernega našeL Sem slišal, da človek več velja, če ima tudi doli kaj zapisanega na svoje ime.” "Pametna misel! Bom verjetno tudi jaz zagrabil še tisti kos Železnice, ki vozi iz Buffala proti Torontu. Ampak najprej moram prodati 'Empire State Building'. Veš kaj bi ti svetoval? Ko že misliš kaj kupovati v Ameriki, se pa kar tega poslopja oprimi...” ‘To pa ni slaba misel, bi rekel. Koliko bi pa hotel imeti zanj?” Nevvyorčan je potegnil beležnico in nekaj računal. Kmalu je odložil svinčnik. “Ker si ravno ti, moj dragi sosed, se ne bom vlekel za vsak malenkosten milijonček. Bova bolj počez naredila. Tu poglej, kako sem izračunal. Velikega dobička ne bo, to ti po pravici povem, a čisto pod ceno ga tudi ne morem dati .En milijon boš vrgel za vsako nadstropje. Tu vidiš zapisano, koliko jih je, Če se nisem vračunal. ” Torontčan se je zagle* dal v beležnico. Čez nekaj časa je zmignil z rameni-“To je v redu. Zdi se mi sicer, da so drugi druga* če pripovedovali, kolik0 nadstropij ima tista bajta-A *za par soldov se ne bom potegoval; sosed je sosed-To pa vidim, da zares tudi tebi ni za denar. Veš, še ta hip bi ti porinil tisto vsoti* co, pa nimam drobiža pri se* bi. So imeli nekakov piknik za slovensko cerkev včeraj popoldne. Sem zmetal do zadnjega vse, kar je bil° drobnega v žepih, zdaj Pa ne poznam človeka v Toron* tu, ki bi mi mogel kaj debe* lega zdrobiti. Se bo treba obrniti na finančnega mini' stra v Ottavvi. Pa saj boš kmalu spet kaj naokoli P1*' šel?" ‘0, tisto že! Veš, saj tako brez denarja tudi jaz ni' sem, čeprav me prodaja °' nega turna tišči. Smola je to, da je imela pred moj h” odhodom tista Liga na D6-vetnajsti v Nevv Yorku neka* kovo kampanjo, ali kako rečejo tistemu špasu. Pa sefi1 izpraznil en žep. V drugib mi pa res ni ostalo, da bi ti zmenjal milijarde.” “Me veseli, da si tudi ti tako radodaren. Nič ne de, se bova že še pomenila-"Sosed, eno ti poveifi-nič rad ne čakam. Imam tudi v Clevelandu in Chicagi 1(1 kaj vem kje še vse precej petične sosede. Bom Še no' coj z nekaterimi kakšno te* kel po telefonu, jutri pa sto pim do njih. Na misel mi ho' di, da v Ameriki ne bodo pustili, da bi človek prodaja Kol (a str so- S* da st< sk t>a Zt v bc bi št S, m P' z Ž z p Padcem.” “S tem se popolnoma dinjam. Ni vrag, da bi se ®°sedje ne sporazumeli! j J tudi meni hodi na misel, ui vredno nadlegovati ti-S^e8a ministra tam v ottavv-S 61,1 gnezdu. Stopim rajši letališče in kupim par Cnih linij, najprej pa dve: v Cleveland in Chicago. Če k 0 za to malenkost moji ^ankovci preveliki, pa kupim e Unijo do San Francisca. Se bom 'uetuli že kako znebil teh Pu,» Jev, ki jih nosim v že- ž Izvrstno si zamislil 2* evo' Se bom jutri menda P° tvojih samofrčih vo-p v Chicago. Takole ob bi Že rad odrinil, da ne bo kakšne zamude.” “Velja, sosed, stokrat velja! Sem ravno sklenil sam pri sebi, da tudi jaz skočim v Chicago. Bom imel vsaj druščino kot se spodobi. Za jutri popoldne bi pa predlagal, da skočiva še malo v San Francisco pogledat. Me že dolgo vabijo. Zakaj bi si pa ne privoščila nekaj počitnic? Takole en dober mesec oddiha bi se nama resnično prileglo.” "Imenitno, sijajno! Torej na svidenje, sosed, na letališču zjutraj ob petih.” “Na svidenje, sosed iz slavnega Nevv Yorka! ” Podala sta si roke in se obrnila po svojih opravkih. Čez hip sta se popraskala vsak po svoji glavi in si spet stopila nasproti. “ Ti, nekaj sem še ho- tel reči, pa brez zamere. Če bi se ravno zgodilo, da ne pridem pravočasno, saj ne boš hud. ” "0, zakaj bi bil hud! Saj sem tudi jaz na to mi- slil in te hotel prositi: če bi se mi ravno zaspalo, pa nikar ne zameri.” 'Zamera je meni čisto neznana reč. Samo da se dobro naspiš.” “Oh, dobra duša si, sosed! Naj ti Bog da prav lahko noč!” "Tudi tebi, sosed! Lahko noč torej!” nekaj zadnjih številk IZ ŽIVLJENJA CERKVE v U.S.A. kardinali 4 nadjkofov 29 7°Lfov 166 Dovnikov 45.451 od teh je svetnih 28.611 redavnih duhovnikov 16.840 J'l 15.914 red n'h bratov 8.691 Jkof-7!1, sester 154 .055 'iskih seminarjev 76 ser*v °‘804 šemi n ar isti rednvC^iStov V drugih seminarjih 6 kol*-, seminaristov 18.400 e9'|ev in univerz-250 Škof-2,1®-920 študenti 'lskih in farnih srednjih šol 1 .i Cif5-099 ?°iend n'h osnovnih šol 8,493 SirOti?rv"2*318 9°ienC' $nic >n otroških zavetišč 332 gojencev sirotišnic 36.528 ostalih otrok v vzgojevališčih 21 .479 raznih zaščitnih ustanov 177 z 20.418 gojenci posebnih razredov za pouk verouka 35.729 število otrok s kat. poukom 5,900.569 učiteljev v katoliških šolah 123.015 od teh duhovnikov 7.886 redovnih bratov 3.848 redovnih sester 89.391 splošnih katoliških bolnišnic 790 s 123.935 posteljami število bolnikov preteklega leta 8,147.848 sanatorijev 132 z 10.367 posteljami število bolnikov pret. leta 128.413 šol za bolniške strežnice 358 z 32.749 gojenkami domov za ostarele 290 s 25.224 gosti A ve Mal Roimarin ima svoj duh, naj bo zelen al’ pa suh... Maj vidim domačijo. Naj vidim, če škrjančki vam še gostolijo vrhu poljan in njiv, nad to belino hiš. Ce prepeličke še pedikajo tam v senčni hosti, prebujm iešmki še vedno dober sad rode če zajčki so še vaši redni in poredni gosti, ciklame in šentjanževke še vedno tak dehte. Kako to duši trudni dobro de: nebeški vonj rezede, gartrože in rožmarina. Kdor bil je tam za morjem, to prav dobro ve. P. Aleksander OFM Koledar 1955 Rt. Rev. Dr. J. ZAPLOTNIK: Janez MLCC ■^J.inilo }e komaj sto let, kar se je ka-|°li$ka Cerkev v Minnesoti uredila in dobi-a svojega prvega škofa. Vendar je v tej Razmeroma kratki dobi čudovito napredova-a* Iz preproste misijonske pokrajine se je j?Zv‘*a v pet lepo urejenih škofij. Kato-isko prebivalstvo, ki je izprva štelo samo Qkih tri tisoč duš, se jev enem stoletju ta- 0 Pomnožilo, da jih ima zdaj že blizu se-dem sto tisoč. Glavni vzrok temu izrednemu pri— ^°stku je bilo priseljevanje iz Evrope. To ?J® v večjem obsegu začelo že po ame- 1 ki državljanski vojni, ki se je leta 1865 oncala. Vrhunec je doseglo zadnja tri de-etletja pred prvo svetovno vojno, torej v w ^o je Solnce misijonaril v Minnesoti. L. tridesetih letih se je ondotno pre- 'Valstvo pomnožilo kar za celih 165 od-stotkov. Razumljivo je, da Cerkev na tolik aVp novih priseljencev ni bila pripravije-?• Pogrešala je hudo duhovnikov in gmot-• ' Pripomočkov. Zato so ji bili naši misi-j0l?arii/ ki so prihajali iz domovine, zelo o rodošli. Glede materialnih naprav se ji 1^ godilo kakor doraščajočemu fantiču, ki qU J6 vsa obleka prekratka in pretesna, erkve, šole, samostani in druga poslopja, o era so izprva zadostovala, so postajala rerriajhna 'n 50 se morala povečati ali z nac*ome^čati. Topa ni šlo kar tako a, k°/ ker so bili ljudje še siromašni, saj ogataši navadno ne izseljujejo. Toda °magali so, kolikor so pri svojem uboštvu v°9 -.Imeli so večidel tudi dobre duhovne Za lte .' 50 znQii najti izhod iz vsake ogate in ta|<0 pripomogli, da se je Cerkev ogoma dvignila do tiste materialne bla-nle/ ki jo danes uživa. Vzporedno z P0.vzdi9° so pa seveda skrbeli tudi uhovni napredek, brez katerega bi go- misijonar v Minnesoti la materialna blaginja ne bila piškavega oreha vredna. Eden izmed naših misijonarjev, ki so v tisti dobi pomagali graditi katoliško Cerkev v Minnesoti, je bil č. g. Solnce. Prišel je še mlad v deželo, posvetil vse svoje moči njenemu duhovnemu in časnemu izboljševanju ter si pridobil ime, ki ga on-dotna zgodovina ne bo takoj pozabila. Prav utegne torej biti, če kratko očrtamo njegovo življenje in delovanje ter tudi njegove rojake seznanimo s tem slovenskim misijonarjem . MLADOST IN ŠOLANJE Janez Metod Solnce se je rodil 7. rožnika 1861 v Smledniku na Gorenjskem, kjer je bil tudi krščen v novi cerkvi sv. Urha. Starši so se ukvarjali s poljedelstvom. O-četu je bilo ime Jakob, materi pa Elizabeta. Bila sta pobožna kristjana, ki sta zgodaj vdahnila sinčku veselje za duhovski stan. Šolal se je doma in v Ljubljani, kjer je I. 1880 dovršil peti gimnazijski razred. Ker se je dobro učil in lepo vedel, ga je veroučitelj na gimnaziji, kanonik Janez Gogala, toplo priporočil misijonarju Jakobu Trobcu, ki je tedaj prišel iz Minnesote v domovino na oddih, da ga je vzel s seboj v Ameriko. Imel je devetnajst let. Odrinila sta iz Ljubljane zadnji dan avgusta v družbi Trobčeve sestre Marije. Peljali so se skozi Dunaj, Prago in Lipsko v Bremen, kjer so se vkrcali na Nemški parnik.Mosež. Popotnikov je bilo 1200raznih narodnosti, a največ Nemcev. Vreme so imeli vseskozi ugodno, le dvakrat jim je za kratek cas zatulil hud veter. Po dvanajst dni trajajoči morski vožnji so v soboto, 18. kimavca, stopili v Nev/ Vorku na suho . Od tam so se še tri dni vozili po železnici v Milwaukee, kjer se je Solnce vpisal v semenišče sv. Frančiška Šaleškega. Takoj po vstopu je moral napraviti izkušnje posebno v latinščini. Odrezal se je tako dobro, da so ga spoznali sposobnega za razred modroslovja. Sošolec mu je bil Anton Ogulin, katerega je dva tedna prej č. Janez Stariha čez morje pripeljal. Tam je potem Študiral eno leto modroslovje in tri leta bogoslovje, in sicer za šentpavelsko škofijo v Minnesoti, katera je zanj plačevala, le za obleko je moral sam skrbeti. Daši se je bilo treba mnogo učiti, je bil vendar prav zadovoljen, kakor se je sam pohvalil. Semenišče sv. Frančiška je tedaj štelo blizu dve sto dijakov, večidel Ircev, Angležev in Nemcev. Slovanov je imelo sprva samo deset (pet Poljakov, tri Slovence in dva Čeha), a so se sčasoma pomnožili . V jeseni 1882 se je vpisalo osem Čehov in štirje Slovenci (Solnce, Ogulin, Jakob Stariha in F. Madar), kar je ugajalo posebno Solncu, ki je bil vedno ne le zaveden Slovenec, ampak tudi navdušen Slovan. To je često pokazal. Ko so se n. pr. 1881 evropski Slovani pripravljali, da skupaj romajo v Rim na grob sv.Čirila, je Solnce v tem videl znemenje bližajoče se slovanske vzajemnosti in vesel vzkliknil: "Bog jo pospeši ter uresniči želje vsakega rodoljubnega Slovanal11 Ko je torej videl toliko čeških in slovenskih dijakov v semenišču, mu srce ni dalo miru, dokler jih ni pregovoril, da so se združili in še tisto jesen ustanovili "Slovanski spol ek11. Namen tega literarnega društva je bil, da bi se člani urili v slovanskih jezikih, spoznavali slovanska slovstva, se pripravljali za prihodnji stan slovanskih misijonarjev in po svojih močeh podpirali slovanske naseljence v Ameriki. Na sejah so govorili slovenski in češki in v kateremkoli slovanskem jeziku je kdo hotel govoriti . Za starosto so si izbrali Čeha,ker teh je bilo največ. Imeli so predavanja in deklamacije . Tega društva se je Solnce še pozneje rad spominjal in bil vselej vesel, ko je slišal, da še dobro uspeva. Medtem je čas naglo potekal in spomladi, 29. sušca 1884 je Solnce z Ogulinom prejel subdia- konat, drugi dan pa diakonat. Dne 24. rožnika pa mu je nadškof Mihael Heiss podelil mašniško posvečenje. (Ogulin je bil za to še premlad.) Novo mašo je pel prav slovesno 6. julija pri č. dekanu Jakobu Trobcu v Wabashi, kamor je hodil vsako leto na počitnice. Pri tej priložnosti mu je cerkveni pevski zbor čvrsto zapel po slovensko "Novi mašnik, bod' pozdravljen", čeprav so bile razen treh Slovenk vse pevke Irke in Nemke. Nepričakovana himna je Solnca tako ganila, da je šepnil: "O kako milo doni na uho glas domače pesmi v daljni tujini 111 Slavja se je udeležilo precej duhovnikov, izmed katerih so bili Slovenci razen dekana še dr. Bernard Ločnikar, Janez Tori, Peter Jeram, diakon Ogulin in češki bogoslovec A. Voneš, ki je pa dobro slovenski govoril; naučil se je od sošolca Solnca, ta pa od njega češki. Pridigal je dekan Trobec po angleško in župnik Jeram po nemško. Slovesnost je kasneje dekan opisal v Zgodnji danici. Škof Jakob Trobec, ki je pripeljal študenta Solnca v Ameriko in mu tudi pridigal pri novi maši. PRVA LETA V MISIJONIH Po novi maši je šetpavelski škof To' ma^ Grace poslal Solnca v Lake City, I®" po mestece ob reki Mississippi,kakih deset milj severozapadno od Wabashe. Nadom®-" ščal je župnika Edwarda Stacka, ki je po de' želi zbiral darove za svojo cerkev Mater® božje, da bi jo izkopal iz dolgov. Fara j6 bila irska, a je imela tudi kakih dvanajst nemških družin in eno poljsko. Solnce \e tam ostal do župnikove vrnitve konec ki^ mavca. Potem ga je novi šentpavelski ?ko •Janez Ireland prestavil v Nev/ Ulm, mestece ob reki Minnesoti, za kaplana župniku Aleksandru Bergholdu, katerega je bil naš misijonar Franc Pirc pripeljal s štajerskega v Ameriko. Tam je Solnce služil od zace -vinotoka 1884 do konca aprila 1885. Nekaj mesecev je tudi upravljal faro, da si I® župnik mogel privoščiti malo počitnic. Nato je postal župnik fare sv. Petra v Hokah v houstonskem okrožju v južno-Vzhodnem kotu Minnesote. Fara je bila ^cjhna in mlada, saj si je šele šest let pre-I® Postavila cerkev. Ondi je Solnce delal ^ konca aprila do začetka kimavca. Imel j® tam tudi župnijsko šolo s 56 otroki in a-kQdemijo s 46 učenkami. V obeh so poučene sestre Notre Dame. Razen tega je u-PrQvlja| tudi kakih dvanajst milj oddaljeni ^'sijon Matere božje v Houstonu. , Dne 2. kimavca 1885 je prišel za *uPnika v Owatonno, ki je sedež okrožja pteele in stoji 65 milj južno od St. Paula„ /v' ljudje so se tam naselili takoj po dr-Qvljanski vojni, a so že čez deset let na-®'je povzdignili v mesto. Okoličani so se |Varjali s poljedelstvom, živinorejo in ®karstvom, v mestu pa je cvetela obrt in /9°vina. Ondotni katoličani so si I. 1867 Postavili cerkev sv. Srca Jezusovega, kma-n.ato pa župnišče .Izza I. 1875 so imeli °iega Župnika češke narodnosti. Bila je |Qn) Poleg cerkve tudi katoliška šola, v ka-per' So frančiškanske sestre učile sto otrok. I ^ Vodstvom g. So Inča se je pa število šo-^rlev v štirih letih zvišalo na 140. Iz O-^aJonne je oskrboval deset milj oddaljeno C|ael češko podružnico sv. Trojice v Sodo hetuv 'stemokrožju in dvanajst milj od-len' misijori sv. Frančiška Šaleškega v si areryiontu v okrožju Dodge. Imel je vseh n nad tri sto katoliških družin raznih skik n°St'J čeških je bilo kakih 150, pol j-j;' .^0, irskih 70 in nemških 50. Pridigal le tedno po češko, angleško in nemško „ q j Župnija je bila sicer precej velika, |ot.e, ^odolžena. Zato se je Solnce takoj j6' . e*a/ da bi jo razbremenil. Pripravil lari 6m.^a'r)/ ki je prinesel čez tisoč do-d6r!6V ^'$tega dobička, in tudi sicer zbiral je iQr me ki so prišle večinoma iz Češkega in ^grškega. Prav to pa je sproži lo več pere -S ? r^nj, ki so nujno zahtevala rešitev. 0 ° ie bilo takole: fQr . je Solnce prišel tja za župnika, je l90llrne!a nc,d 750 učencev. Spomladi I . rQz P° Uh je bilo že čez 1050. Rabili so ob ?lavne9a dolskega poslopja, ki je bi-nQre-Zlc^a^0 z opeko, še tri druga poslopja, narJPn.Q 'z desk. Toda vsa so bila že pre-m0 . nler,a, tako da 117 otročičev ni več st|Qy^Ph najti prostora. Morali so jih ž|j D' I kar na šolski hodnik, kjer so le-deje^e ° klopi, da so prišli do svojih se- aslitim sestram Notre Dame, ki so v šolah učile, se ni dosti bolje godilo. Tudi njihovo število se je v štirih letih dvignilo z enajst na enaindvajset. Niso imele skupnega bivališča, ampak so živele na več krajih: v kleti ter podstrešju glavne šole in menda še v dveh drugih hišah. O kaki udobnosti seveda ni bilo ne duha ne sluha. To je kajpada vedel tudi župnik . Zato mu je bilo kar prav, ko je nadškof sam prišel sestre obiskat, si ogledal njihovo bivališče ter potem napisal pismo, v katerem je ukazal župniku in faranom, naj sestram postavijo primeren samostan, sicer jim u-tegne šolo zapreti. To je pomagalo in kmalu rodilo zaželjene sadove. Po korenitem posvetovanju s cerkvenim odborom je župnik napravil obsežne načrte, da vsestransko poskrbi za učence, u-čiteljice in kaplana, ki sta se morala stiskati v starem župnišču. Ko je leta 1901 prišla pomlad, se je župnik lotil dela, da načrte čim prej uresniči . Naj prvo je prodal in odstranil vsa lesena poslopja. Potem je dokupil nekaj parcel zemlje za 5,645 dolarjev in neko pripravno, v bližini stoječo hišo za 4,000 dolarjev. Nato je dal prizidati veliko krilo glavni šoli in pozneje v njej preurediti sestrsko stanovanje v šolske namene. Ko je bilo delo končano, je šola Imela dovolj prostora za vse otroke (celo leta 1903, ko so dosegli največje število, namreč 1270). Predelati je dal tudi kupljeno hišo v župnišče, prostornejše od starega. To je bilo potrebno, ker ie že skoraj tri leta imel po dva kaplana,dasta mu pomagala pri rastočem delu v župniji. Hkrati je začel zidati tudi velik in udoben samostan za šolske sestre ter pri tem uporabil dotedanje župnišče za njegovo krilo. Generalni vikar Stariha je 22. kimavca blagoslovil vogelni kamen, pridigal pa je župnik Jager. Dovršili so ga sledeče leto in je s pohištvom vred stal blizu 25000 dolarjev. Tako so se sestre mogle iz starega in mračnega stanovanja preseliti v nov svetli samostan, Cerkev sv. Neže v temeljih za novo cerkev. ki je bil v čast fari in župniku. S tem je bil gradbeni program za zdaj izčrpan. Da bi mogel vsa ta nova poslopja in njihovo opravo vsaj deloma plačati, je že konec avgusta pripravil velik župnijski sejem, ki je prinesel lep dobiček. Vendar pa ta in druge prireditve niso mogle pokriti vseh stroškov. Zato se je fara morala zadolžiti. Vsušcu 1899 se je Solnce udeležil v Marguettu pogreba prijatelja škofa Vertina. V listopadu 1901 pa je bil v Rich-fieldu pri pokopu prijatelja, župnika Janeza Torija, ki je pri njegovi novi maši služil za diakona. Prav to leto je dnevnik The St. Paul D aily N e w s razpisal tekmo za najbolj priljubljenega župnika v mestu. U-deležilo se jo je 38 protestantskih pastorjev in štirje katoliški župniki. Končala se je k vinotoka. Zmagal je župnik Solnce, do cesar so mu pripomogla močna farna društva . Za nagrado je dobil prosti vozni listek prvega razreda iz Nev/ Vorka v Palestino in nazaj ter plačilo vseh drugih potnih stroškov. Na potovanje bi se bil že sledeče leto odpravil, pa ga je zidanje samostana zadrževalo. Odšel je šele leta 1903 in se s sestro Apolonijo, ki mu je gospodinjila, 1. sušca v Nev/ Vokru vkrcal na parnik. Obiskal je Neapelj in Rim, šel v Egipt in Sveto deželo, od tam pa na Kranjsko . Ondi je nabral enajst slovenskih dijakov in se poleti vrnil z njimi v Ameriko. Dva izmed njih sta bila bogoslovca, namreč Anton So-jarin Luka Klopčič, ostali pa so bili gimnazijci, med njimi Franc Missia (stričnik prvega slovenskega kardinala Jakoba Missia), Peter Remškar, Janez Novak, Peter šprajcar in Franc Javh-Kern . Ljubljano so zapustili 20. julija. Pot jih je peljala skozi Dunaj, Prago, Draždane in Kolonijo v Hamburg, kjer so se 1. avgusta vkrcali na parnik Penn-sylvania in čez dvanajst dni stopili v Nev/ Yorku na suho. Tri dni potem so dospeli v St. Paul, kjer so se vpisali v ondotno semenišče. Sest izmed njih je postalo mašnikov, pet pa si je izbralo druge poklice. Dobro leto potem, proti koncu poletnih počitnic, je neko noč divjala silna nevihta nad mestom St .Paulom.Bliskalose je in treskalo, kar se je dalo. Strela je udari' la tudi v šolo sv. Neže in precej poškodo' vala streho, a na srečo ni zadela nobene izmed dvanajstih sester, čeprav so ravno pod njo spale .Zdramil jih ješeledež, ki jim je lil na pastel je. Zares čudno se je zdel O/ da se jim ni nič pripetilo; župnik je menil/ da zato ne, ker so zvečer pobožno molile/ naj nas Gospod reši treska imhudega vre' mena. Z zavarovalnino, katero je dobil/ je dal škodo naglo popraviti, tako da se je prihodnji mesec šola lahko ob določe' nem času odprla. Med Solnčevim župnikovanjem sto pri sv. Neži imela dva Slovenca novi ma?i/ in sicer Franc Rant 10. rožnika 1900, 1n Jožef Varh 12. rožnika 1905. Kmalu potem so jolietski Slovenci dozidali novo cerkev, ki je tedaj veljalo za najlepšo slovensko cerkev v Ameriki' Blagoslovil jo je 15. vinotoka chicaški nad' škof Quigley, maševal pa škof Trobec. Žup' nik Šušteršič je povabil Solnca, ki je neko^ pomagal župnijo ustanoviti, da je pridigal' Razpravljal je obširno o svetosti hiše božje/ vrat nebeških. Za uvod je omenil, kako je moral še pred šestnajstimi in petnaj' stimi leti tukaj Slovencem pridigati v tuji cerkvi in deliti sv. zakramente. Zdaj P° imajo svojega župnika in ta veličatni, o/ metniško dovršeni hram božji. Zato jim \e iz srca četi tal. Opozoril jih je tudi na ka' pelico v cerkvi, kjer bo kmalu stala slik6 Marije Pomagaj,posneta po čudodelni p°' dobi Matere božje na Brezjah, in jim vnet6 priporočal, naj se v težavah k njej zate" kajo.* Pridigo je odlikovala poleg l®Pe slovenščine tudi prepričljiva zgovornost kakor so poslušalci vedeli povedati. Solnce pa je veljal za uglednega m° ža tudi v svoji Škofiji, v kateri je imel ve važnih služb, kakor smo že omenili. Pol®9 tega ga je nadškof leta 1902 imenoval ie za škofijskega pravdnika (procurator fiscCJ lis) o Ta služba, katero je potem opravlj6 * To Marijino sliko so čez nekaj mesecev Jolietčani res dobili. Naredil jo je dunajski sliliar Jožef Kastner, plačala pa mati župni* ka Šušteršiča. Bržkone je to prva podoba in kapela brezijske Matere božje v Ameriki. 18 e konca življenja, ga je obvezovala pa-z||it da se postava in pravica nista kršili, p 1 zahtevati, da so se zločinci kaznovali. . e9 tega je bil eden izmed ustanoviteljev 'n odbornikov katoliškega zgodovinskega [uštva, ki ga je leta 1905 nadškof organi-^ol. Izbran je bil tudi za člana raznih odborov, ki so izza leta 1907 pomagali zi-Qn novo stolnico v St. Paulu in prokate-ralo v Minneapolisu. Skrbel pa je za organizacije tudi v ^•župniji, kjer je ustanovil nekaj no-. d društev. Takoj po svojem prihodu tja ^fdel katoliški red borštnarjev za moške, i , b| $e bolje spoznavali in si med seboj a or tudi cerkvi pomagali. Sledeče le-j J® ustanovil društvo katoliških borštnaric s|^eeta 1906društvo Marije Pomagaj za žen-'da bi se podpirale v bolezni in smrti, l f ® P° veri in pospeševale tudi cerkvene Ij/^ti • Dalje je leta 1900 organiziral za o -lo.sP°'a društvo večne molitve, da je dober °.re ^ast'lo sv. Rešnje Telo, in ta-obr,QL. e,iSko društvo, da je skrbelo za mašno fer.e °/ cerkveno perilo ter krašenje ol-v;i*®v 'n svetišča. Leta 1908 pa je ustano-ante^f620 9°iencev sv. Neže, da je gradu-budi|°rne ^°*emed seboj povezala in v njih družb*3 Zan'manie za cerkev in vero; ter jih j ° ,*v • Janeza Krstnika za fante, da v ' zb|rala, ohranjevala veri in vzgajala društv6 'oane. Ta in že prej vpeljana S°|ncea.So tudi župnijo znatno podpirala. IjaniniJ6 Pr'dno pomagal tudi pri ustanovitev v cestnezveze nemških katoliških dru-V V St. Paulu. ZIDANJE NOVE CERKVE SQrnost ° ie.župnija sv. Neže dovršila novi čas si ;n'bi ^®st let ničesar več zidala. Ta kveni dol prizadeval zmanjšati cer- $troške i ®’lPlačeval je sproti ne le tekoče 9omo krA-?breSiV na posojilo, temveč pola-Pikniki : ' ,tudi dolg sam s sejmi, bazarji, Tod rxU9lm.i Prireditvami. ^Ve. TiJnT . Pn'ia ie ni imela prave cer-P°stqja|_ ° le ie v pritličju, ki je pa tudi narostlo ž Pretesno, kajti število družin je členil ba tjsoč. Zato ježupnik s farani s oviti ne le novo, ampak tudi večjo cerkev, kakor pa je bilo to pred leti v načrtu. Želel je sezidati krasno cerkev, ki bo Bogu v čast in župniji v pomoč. Da bi si pridobil porabnih idej, je šel leta 1908 zopet v Evropo ogledovat in proučevat razne hiše božje, posebno v Sloveniji, Avstriji in na Bavarskem . Vrnil se je z jasno sliko v srcu, kakšna naj bo nova cerkev sv. Neže. Svoje misli in želje je razodel arhitektu Juriju Riesu, svojemu župljanu, ki je pozi-zimi izdelal načrte. Poleti so začeli zidati cerkev. Povečali so stari temelj in dogotovili pritličje, nato so praznovali dvojno slavnost. Bilo je 17. vinotoka. Dopoldne je župnik obhajal srebrni jubilej mašni štva in pel slovesno mašo, katere se je udeležil nadškof Ireland, škof Trobec in okrog sedemdeset duhovnikov; pridigal je škof Trobec . Popoldne pa je isti škof blagoslovil in položil vogelni kamen za novo cerkev, pridigal pa je nadškof . Po cerkveni slovesnosti so imeli še svetno praznovanje. Obeh se je udeležil tudi mestni župan Daniel Lav/1er, ki je vzneseno govoril o Solnčevem delu za cerkev in mesto. Pri tej priložnosti so farani poklonili župniku dva tisoč dolarjev v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za faro sv. Neže . Naslednji dve leti je zgradba polagoma rastla v veličastno poslopje. Ljudje so splošno pričakovali, da bodo božič leta 1911 že v novi cerkvi obhajali. Toda medtem so neprestane skrbi župniku tako zrahljale zdravje, da so mu zdravniki resno prigovarjali, naj si privošči vsaj leto počitka, da se okrepi. Odpravil se je torej zopet v Evropo in poleti 1911 poslal prijateljem pozdrave celo iz Črne gore. Res se mu je zdravje nekoliko popravilo. Brž ko se je malo bolje počutil, je hitel nazaj v svojo župnijo, katere blagor mu je bil tako zelo pri srcu. Toda spotoma se je hudo prehladil, kar ga je vrglo za veliko mesecev na bolniško posteljo. Ko so žup-Ijani sv. Neže to zvedeli, so mnogo molili zanj, posebno šolski otroci, ki so ga i-meli zelo radi. šele na pomlad se mu je zdravje toliko zboljšalo, da se je mogel vrniti domov. Zdaj so se hitro zopet lotili de- la, ki je zadnji Sas zastalo in cerkev kmalu dogotovili. Preden pa se je to zgodilo, je župnika in faro pretresla huda nesreča, ki je iznenada zadela enega izmed faranov. Na spominski dan je namreč utonil v reki Minnesoti nadobudni bogoslovec Anton Logar, Slovenec. Da bi preizkusil čoln, ki ga je kupil, je pustil mlajšega brata na bregu, sam pa veslal v deročo vodo; zašel jev vrtinec, ki je prevrnil čoln in požrl veslača, preden je brat mogel poklicati pomoč. Anton se je rodil leta 1888 v Železnikih na Gorenjskem in kot otrok prišel s starši v St. Paul, kjer je hodil v šolo sv. Neže, kolegij sv. Tomaža in semenišče sv. Pavla. Končal je ravno drugo leto bogoslovja in bi bil čez dve leti mašnik. Bil jene le zelo priljubljen med dijaki in župljani, ampak tudi izredno nadarjen. Profesorji in semeniščniki somu Veličastna nova cerkev sv. Neže - delo Fathra Solnca priredili lep pogreb iz cer' kve sv. Neže; udeležilo $e ga je poleg mnogih faranov tudi šestnajst duhovnikov Pri slovesni maši zadušnim,': katero je daroval semeni?^ vodja, so sošolci stregli ‘,f peli pod vodstvom profesor' ja Missia, pridigal pa i6 pretresljivo in v srce seg°' joče župnik Solnce ter opj' sal rajnkega kot mladenič lepega značaja in vzorne^ življenja. Pokopali so 91 na pokopališču Calvar/ .0’ grobu so žalovali tudi ovdo' vela mati, dva brata in &[' ri sestre, izmed katerih lč ena postala redovnica 5r' Evgenija pri notredamsk1'1 sestrah. Za žalostjo pa vedi]6 pride veselje. V kratkem \e napočil naj lepši dan, ki 96 je župnija sv. Neže kd®l doživela; namreč nedelj dne 9. rožnika 1912, ko ij nadškof novo cerkev vesno blagoslovil. Farani so poskrbeli/ ^ je bila vsa v cvetju, vencih, zelenju in t°' stavah; celo mlaje, ki so menda sloveni posebnost, so postavili po navodilih č. Pe^ Remškarja, ki je bil tedaj ondi kaplan. Sv^ čanih obredov se je udeležilo 32 duhovi11 kov in velikanska množica ljudstva, peli P so semeniščniki s prof. Missio. Pontifikcd^ mašo je imel škof Trobec,odpevaI pa je p®^ ski zbor domače cerkve m piipema nouenv ■ sreča. Za to se je bilo zahvaliti največ 5 z Jožefu, cigar varstvu je župnik prav od P°/ četka izročil zidanje cerkve in potem y bel, da se je vsako prvo sredo v mesecu ^ ševalo njemu v čast. | Slavnostno pridigo med mašo je nadškof v angleščini. Pohvalil je župli°n ^ da se smejo ponašati s cerkvijo, ki je P°leg stolnice najveličastnejša cerkvena 2gradba na ameriškem severozapadu. Na-to [e govoril o glavnem vzroku, zakaj so ^zidali ta hram božji, namreč ker verujejo v Boga in posmrtno življenje. Po maši pa !e Trobec pridigal po nemško . Presrčno le čestital faranom in župniku,ker se je po-/h/ovalno posvetil veliki nalogi, izvedensko 'Vdelal načrte, se pogumno lotil zidanja in krajno dovršil stavbo ter tako omogočil ar>ašnji praznik. Nato je škof pretresljivo j3?v°ri| o pomenu katoliške hiše božje kot ^lvališču evharističnega Boga. Končno je a cerkev zapela zahvalno pesem. Popol->ne ie ?kof Trobec vodil pontifikalne večernice . ^ Cerkev je veličastno poslopje, sezi-an° 'z rezanega kamenja v baročnem slo-|^U v Podobi križa. Pokrito je z rdečo ope-• Pročelje ima troje velikih bronastih 2oq*; Cerkev ima 1100 sedežev. Dolga 1 čevljev, Široka 73 (v križu sto), viso-0 *n®trai ^0, zunaj do slemena 80 čev- Vitki Strop podpirata dve vrsti stebrov, 1 zvonik s križem se dviga 219 čevljev s°ko v nebo in se že od daleč vidi. Cer-ima pet oltarjev in ob pročelju dve ka-I lc'i eno uporabljajo za krstilnico, druga Dr,IU°SVe^ena brez'isk' Mariji Pomagaj. Ob M.v rožnem svetišču sta dve zakristiji, v pri — i 1 cju pa dve prostorni dvorani. Vse je do-orazsvetljeno z električnimi lučmi in po-lrni greto s centralno kurjavo. Poslopje je tal° blizu 250.000 dolarjev, h .Nas Slovence posebno zanima kapelj a Marije Pomagaj. Ima svojo zgodovino, : Sega v čas nove maše g. Solnca. Tedaj cjQin5lrT)re*' gospod sklenil, če bo kdaj žico ., ° cerkev, bo v njej postavil kapeli-v ,mi|osHjive Marije Pomagaj. Brž ko se je li opni j; zvedelo,da mislijo zidati to kapela^.' J6 neka vneta častilka Matere . Ie in prinesla denar za nabavo svete po-in v6, Naročilo je župnik poslal v Evropo Qi.^ez kokega pol leta je dospela krasna J a. °s>>ka, ki jo je napravil dunajski sIi — Čurl ? ,.Kastner. Bila je točno posneta po kan ,.e . podobi na Brezjah. Ljuoki oltar v se-fvi 'P' Pa ie daroval Henrik Lauer, ki je 1 al zgornji del cerkve s kapelico in si— cer v zahvalo za čudežno rešitev svojega sina; med zidanjem je padel z visokega odra, a se na srečo naglo oprijel veje košatega bresta, ki je stal v bližini, in se tako rešil brez poškodbe.- V kapelico romajo vsak dan ljudje, ki iščejo tolažbe pri Materi milosti. Sledečo nedeljo je bila v novi cerkvi prvič sv. birma. Podelil jo je šentpavelski pomožni škof Janez Lav/1 er 603 otrokom, največjemu številu izza zza ustanovitve župnije. Ko je bila cerkev dozidana,je bilo treba preskrbeti primerno opravo. Glavni oltar je darovalo žensko oltarno društvo, stranske oltarje so napravila dekliška in deška društva, obhajilno mizo so poklonili prvoobhajanci, društvo sv. Antona je darovalo tisočydolarjev za zvonove, katoliški borštnarji so žrtvovali enako vsoto za uro v zvoniku, itd. V jeseni se je župnija pripravljala, da praznuje srebrno obletnico svojega obstoja, ko je škof iznenada naznanil, da je sklenil g. Solnca prestaviti drugam in sicer na bližnjo župnijo Marijinega vnebovzetja. To najstarejšo nemško faro v mestu so dotlej upravljali jočetje benediktinci. Toda zadnje čase so izgubili precej žup-I janov in pričakovali so, da jih bodo še več, ker Američan nerad stanuje v sredi mesta . Zato so se želeli preseliti v drug del mesta, kjer so mislili, da bodo bolj uspešno delali. Na drugi strani pa zdravje g. Solnca ni bilo več tako trdno kakor nekdaj in pričakovati je bilo, da mu nova pastirska služba ne bo tako črpala moči, kakor mu jih je prejšnja pri Sv. Neži, zlasti med zidanjem. Ta novica je vse župljane hudo zadela. S težkim srcem in s solzami v očeh so pazljivo poslušali, ko jih je v nedeljo dne 3. listopada g. Solnce s prižnice po-slednjikrat nagovoril. Razložil jim je finančno stanje, po katerem je fara v zadnjih treh letih plačala nad 60,000 dolarjev dolga, ki si ga je nakopala posebno z zidavo nove cerkve. Dolga je še 162.000, a se bo mogel v nekaj letih poravnati. V sredo zvečer so mu župljani priredili odhodnico, pri kateri so napolnili cerkveno dvorano do zadnjega kotička.Peli so pevci in šolski otroci, nato so sledili razni govori. Končno se je So Inče srčno zahvalil faranom za zvesto sodelovanje in pripomnil, naj tudi novega župnika ljubijo in mu zaupajo, kakor so njemu. Pojasnil je vzroke svoje premestitve,ki jih ni iskati v neznosnih dolgovih, temveč v njegovem šibkem zdravju. Solznih oči so se ločili. Drugo jutro po zahvalni maši se je poslovil še od šolskih otrok in nato je zapustil župnijo sv. Neže, kjer je več kot petnajst let uspešno delal. Nasledoval ga je njegov sošolec, č . g . Anton Ogulin . Naj tu še pristavimo, da je Solnce imel navadno po dva kaplana pri sv. Neži in da so bili nekateri izmed njih Slovenci, in sicer Franc Rant, Alojzij Mlinar, Janez Gruden, (ki je zdaj župnik prav tam), Peter Remškar in Franc Mažir. ŽUPNI* MARIJINEGA VNEBOVZETJA Ko je Solnce prišel za župnika v ffl' ro Marijinega vnebovzetja v St. Paulu, \e bila še vedno velika, saj je imela še tisto leto 79 krstov, 43 porok in 40 pogrebov, v šoli pa je enajst sester Notre Dame pouČe' valo 325 otrok. Pomagala sta mu tudi tu dva kaplana. Vendar se pa župnik ni vdal počitku/ kakor bi bilo pričakovati, marveč se je ta" koj zopet poprijel dela, da bi temeljito po' pravil in prenovil zastarelo župnišče. Do' je pod njim izkopati vso klet, jo tlakovat' in ometati s cementom. Postavil je tudi no' vo peč za centralno kurjavo. Sezidal je no' ve stopnice in v nekaterih sobah položi' nov pod. Dal je vse sobe prepleskati in olepšati,ko' kor je v Ameriki navado-Namesto stare verande 110 južni strani je napravil no^ vhod in na vzhodni stran1 prizidal novo verando ter vse poslopje ometal z mal' to. Ti popravki in izbolj^1 so stali okrog 9000 dolaf' jev. Da bi dal vernika^ priložnost obnoviti duhovn0 življenje, je spomladi le" ta 1913 poskrbel za dvote' denski misijon, prvi teden za može in fante, drugi zo žene in dekleta. Vodili ga očetje redemptoristi 'n se je dobro obnesel. ,, Župnik pa ni bil n'c kaj trdnega zdravja, teni' več je že dolgo časa bole' hal. Zato so mu zdravnik1 tisto jesen zopet ukazali/ naj si vzame dopust in gre na počitnice, da se okrep1' Napotil se je torej zopet in zadnjič v Evropo tet prebil nekaj tednov na Ce' Notranjščina cerkve sv. Neie-prezbiterij z velikim oltarjem v Karlovih varih ali toplicah, ki so mu n®koliko pomagale. Nato je Jel skozi Bansko v ljubo Slovenijo, katero je zdaj po-s led n j i c videl in se od nje za vedno poslo-• Posetil je Je Rim, kjer je bil sprejet pri Sv- očetu Piju X., in se v začetku svečana Vrni| v Ameriko. , Sledečo jesen se je lotil načrtov, izboljJal in okrasil tudi cerkev, ki je e*'ka, mogočna zgradba iz rezanega ka-uenia. K temu ga je pripravil narodni shod, .1 9Q je nemJko Centralno druJtvo sklenilo 'meti prihodnje poletje v mestu. Pozimi je *Jpnik izdelal načrte, spomladi leta 1915 ^ je poprijel dela, da jih je uresničil. '/?iprej je popravil dvorano v cerkvenem j '"'čju;sezidal je nove vhode iz kamenja, Q Se skladajo s cerkvenim zidovjem in ji QPravi| nove stopnice in nov tlak iz ce-er>ta ter jo tako prenovil, da se pozimi tud'6* *a^ko v njei maJuje. Nato se je lotil i 1 cerkve. Podrl je stare stopnice pred yavnim vhodom ter sezidal nove in JirJe. . Syeti5cu je stari pod in stopnice odstranil : nc|domestil z novimi. Plinsko razsvetljavo trparT1en^ z električno, oskrbel nove elek-1^'cne svetilke in postavil novo centralno r|avo. Vrh tega je dal cerkev tudi znotraj Ve°.Prenoyiti, preslikati in okrasiti, da se je hit '?as^no poslopje pokazalo v vsej svoji ar-v$ee toJ^ski popolnosti in lepoti. Končno je cerkveno posestvo tudi lepo ogradil. ] je ta dela dovrJil, je v nedeljo, Va|QV^U?*a' cerkev slovesno odprl „ Daro-se ;Q Se ie sv. maJa z leviti v zahvalo, da cj; 6-\Se dodelalo brez nesreče . Pri — Trobc C*f ‘ -*anez SeliJkar, nečak Jkofa bidn00' ,^*ecleči teden pa se je tam začel ?tvQ eVn' shod nemJkega Centralnega dru- v e- n0 ° shodu je Solnce dal postaviti » °lt dolbin desne stranske ladje lep mQq ? krasno sliko brezijske Marije Po-Tud; j' -torei clru90 v mestu St. Paulu. Vern:i Bilo je nedeljo dopoldne. V gostilni poleg cerkve so sedeli štirje možje, pili in kvartali. V sobo je prišelberač, pristopil k mizi in poprosil vbogajme. Eden od igralcev se je razjezil in ga nahrulil z besedami: “Ali te ni sram beračiti v gostilni prav zdaj med sveto mašo?” Berač je odgovoril: “Oprostite, gospodje, da sem vas pri vaši pobožnosti motil!” <# V farno pisarno pride mož. Na prvi pogled si lahko opazil, da ni ravno reven. “Dovolite, Father, da vas opozorim na revno družino v vaši fari. Oče je že dolgo bolan, zato so v velikem pomanjkanju in večkrat lačni kot siti. Lastnik hiše pa jim je za' grozil, da jih bo vrgel iz stanovanja, če ne plačajo stanarine. . . “Tako? Reveži! In brezsrčni gospodar!... Koliko pa so mu dol' žni ? ” je bil župnik ves mehak. “Že trideset dolarjev. ” Father je pomišljal, nato pa odločno rekel: “Blagajna za podpor0 farnih revežev je sicer prazna, toda tej ubogi družinici moram P°' magati! ” In izročil je možu tridese dolarjev. “Kdo pa ste prav za prav, da 5 toliko prizadevate za revno druži no, " se je spomnil župnik. “Mr. Smith sem, lastnik hiše, v kateri reveži stanujejo, " se je odrezal mož in izginil skozi vrata. Krščanske cerkve zborujejo Na chicaSkem Soldier's Fieldu se je zbralo 15. avgusta 125.000 protestantov v želji po zedinjenju... DEBATA V VLAKU ^. "lak je obstal na vmesni postaji. .^JUdje so izstopali, novi so prihajali Zasedali izpraznjene prostore. . Sedež pred menoj. Težak mož se u, sPUstil nanj. Popravil se je neko-se}?' Se razgledal po vozu in poleg sp*e na sedežu zapazil številko me-jJCrnka THE LAMP. Nekdo ga je bil dr?r<*a nala^6 pustil, da se še kdo v Pokratkožasi z njim. Vzel ga je °ke in se poglobil v branje. ne_ . ure je bral. Potem je postal £i +lren* Nagovoril je soseda na dru-S„rani prehoda v vozu. . berem o nekaki molitveni o-kVani Za zedinjenje krščanskih cer-va * Ne razumem zakaj gre. Ali je #stvar znana?" lij0 kolikor toliko. Mislim, da moko^ ta namen med nekakim prazniti^ Sv» Petra in sv. Pavla, oziroma jitti °Ve^a spreobrnjenja. Nič prav se lo^ ne Z(K' da je toliko krščanskih Šli • 5vetu, pa bi radi skupaj pri- hiio se zedinili. Ni tako napačna 4 o 0 1 >| ^°Žak je malo pomislil in spet pregledal mesečnik The Lamp. Naenkrat je vprašal: “Ali ste vi katoličan? Zdi se mi, da je tale list katoliška reč. ” Oni se je nekam v zadregi nasmehnil: “Sem in nisem. Saj veste, kako je s človekom, ki se bavi z ‘busines-som’. Sčasoma postaneš nezainteresiran. ” Zdaj se je nasmehnil težki možak. “Prav taka je z menoj. Bil sem baptist, zdaj pa sam ne vem, kaj sem. Kos kristjana je menda še v meni. ” Spet sta molčala. Cez nekaj minut je težki mož pripomnil: “Takole vam povem. Krščanstvo ni ravno prazna reč. Neumno pa je, da je toliko različnih sekt in naukov. Tu berem, kako naj vso to reč popravi molitev. Zoper molitev ne bom nič rekel. Ampak po moje bi bilo vse bolj praktično, če bi razni kristjani stopili skupaj, pa se prijateljsko pomenili. Seveda bi moral vsak nekaj popustiti. Morebiti nekaj odstopiti in nekaj sprejeti, pa bi kmalu imeli eno krščansko cerkev.” “Vaša misel ni napačna. Ampak meni se zdi, da so se že vse preveč razcepili. Bo težko kaj. Nazadnje pa to ni moja stvar. Jaz se kar sam pomenim z Bogom, kolikor ga sploh potrebujem. Drugi pa kakor kdo ve in zna. Svet se vrti naprej, pa naj bo ena krščanska cerkev ali pa j jih bo pet sto. ” Možaka sta se smejala in bila videti s tako modrostjo kar zadovoljna. "ŽIVLJENJE IN DELO" Ljudje, ki so si kljub razbitosti “krščanskih cerkva” ohranili vsaj spoznanje več vere kot ta dva možaka, pa le niso s sedanjim položajem krščanstva tako zadovoljni. To neprestano cepljenje se jim zdi že preneumno. Če je krščanstvo od Kristusa, zakaj naj bi bilo pet sto “krščanstev”, ko je Kristus en sam in resnica ena sama. To spoznanje se je pojavilo med krščanskimi ločinami precej pozno. Do začetka tega stoletja si stvari niso preveč jemali k srcu. Potem se je začelo razpravljanje, če bi ne bilo pametno, da se začno spet zbliževati, namesto da bi se še dalje cepili. Toda kako naj se zbližajo? Nekateri so rekli, da je vsako zbližanje nemogoče, če se ne bodo zedinili v nauku samem. To se pravi, če ne bodo najprej sprejeli enake vere. Drugi so dejali, da to ni poglavitna reč. Naj ostanejo še naprej razdeljeni glede verskih resnic, glavno je, da so si med seboj prijatelji, da vsi živijo kot kristjani in vsi delajo kot kristjani... Lepo število zastopnikov raznih ameriških sekt se je zbralo na zborovanju v Clevelandu leta 1919. Nič niso govorili o tem, kaj naj kdo veruje. Samo “v življenju in delu” naj bodo skupaj. Takratni ameriški predsednik, dobro znani Woodrow Wilson, je zborovanje navdušeno pozdravil. Pohvalil je dejstvo, da se zborovanje ne meša v verske zadeve. Vera v Bo' ga naj bo vsem skupna, drugo naj pa bo, kakor pač more. In so “zedinili” v Clevelandu tisto leto 17 milijonov ameriških luteranov, metodistov, baptistov, prezbiterijancev in še ce' 10 vrsto drugih sekt... “Zedinili” - saj veste kako. “ŽiV' ljenje in delo” naj bi jih družilo. so šli narazen, pa niso vedeli, kak0 naj jih “življenje in delo” druži. O clevelandskem zborovanju s° slišali tudi raznovrstni kristjani ne' katoliških cerkva v Evropi in druge0 po svetu. Nekateri so prikimali, drti' gi so dejali: Iz tega ne bo nič. Zedi' niti se moramo pod geslom “Vera cerkev". Če ne bomo imeli vsi enak0 vere in vsi ene cerkve, kako boin0 kdaj iz srca skupaj potegnili? In tako so se začeli ponovno s ha' jati. Pod gornjim geslom so imeli ve' lika zborovanja v Evropi. Poskušal1 so, pa nič kaj prida dosegli. Zdi se< da so vsako zborovanje zaključili/ upanju, da bodo kaj boljšega ukreni' 11 prihodnjič. .. Za letošnje leto so sklicali veli' ko zborovanje v chicaškem predmest' ju, ki se mu pravi Evans ton, Illinois* To naj bi bil baje eden največjih s ve' tovnih dogodkov tega leta. AmeriŠk1 tisk vseh barv je zborovanju posveti veliko pozornost. Vsaj dokler s° kristjani vseh mogočih barv in lo^1, ondi zborovali. Ko so se spet razŠl1' je videti, da je že vse prilično P° zabljeno. CHICAŠKI KARDINAL STRlT^ Na zborovanje v Evans ton so bilj povabljeni zastopniki vseh krščanski cerkva. Nekje med tri sto in štiri st naj bi bilo njihovo število. Seveda s imeli v mislih tudi katoliško Cerke * Saj naj bi bilo po mnenju sklicatelj6 to zborovanje nekaj takega kot kakše^ OBČNI CERKVENI ZBOR. S tujo be' sedo se to pove: Ekumenični krŠČaa ski koncil. Že vnaprej je bilo videti, da zborovalcem v Evans tonu ne bo šlo zgolj ?a uje dinj en j e pod geslom “Življenje delo”, ampak bodo skušali načeti °0ljŠo reč: “Vera in Cerkev”. To se Pravi, pomenili se bodo - tako nekako te bilo rečeno - kje je prav za prav Krščanska resnica. Katera od sedaj °bstoječih krščanskih cerkva je Kristusove resnice največ ohranila in ka-. a jo je največ izgubila? Na podlagi, dobljenih rezultatov takega razmišljanja bodo skušali napraviti zaključke in določili, katere resnice vsak kristjan sprejeti in vero- Za praznik sv. Petra in Pavla se J? oglasil chicaški kardinal Stritch. lopo sestavljenem pastirskem pi-®^u je razložil svojim vernikom in somu svetu, da katoliška Cerkev ne biti udeležena na kakšnem zbo-ovaniu, kjer bodo krščansko resnico ■ e*e ISKALI. Katoličani vemo,kje d x-Sa Kristusova resnica in se je ^ittio - brez kakšnega zborovanja Evans tonu ali kjer koli na svetu. Sklicatelji zborovanja v Evansto-so vzeli izjavo na znanje in so zborovali brez katoličanov. Vedeli so si-n.r» da na ta način njihovo zborova-gg ne bo nikak OBČNI CERKVENI tn OR, zakaj brez katoliške Cerkve Papeževega pristanka je tak zbor biogoč. Vendar so poskusili in zbo-lQVali kakih deset dni. Rečeno je bi-^ ' da so se zborovanja udeležile vse banske cerkve, razen katoličanov. UGOTOVITVE V EVANSTONU s yeliko lepih besed je padlo in ča-la ^na poročila so jih še olepševa-^ * Ko pa je zborovanje minilo, so se a ostalo je vse pri starem. v K° naj bi bilo drugače, ko pa niso na kakšnih načelih naj začno zgovore o “zedinjenju” ? Ali. je samo dejstvo, da krščan-Vseh teh množic temelji v Križe zadosti za kakšno versko stv0 StUSU skupnost? Ni mogoče! Zakaj kakor hitro človek postavi vprašanje, kot ga je Kristus sam postavil nekoč svojim poslušalcem: KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU? - gredo mnenja tako daleč narazen, da vse skupaj nič ni. Mnogim je Kristus samo še beseda, prazen zvok, sedem črk! Vendar nikakor ne mislimo reči in zapisati, da je bilo zborovanje v Evanstonu brez vsakega pomena. Nasprotno ! Radi se pridružujemo mnenju onih, ki so pisali, da je bil to e-den največjih dogodkov v letu 1954. Uspeh je bil končno res zelo majhen, če je uspeh zmerom le tisto, kar se da naravnost otipati. Toda pomislimo, koliko drugih “svetovnovažnih” zborovanj, konferenc, posvetov in podobnih sestankov se vrši po svetu dandanes, pa na koncu redko pride na dan kaj “otipljivega”. Ali naj omenim samo zborovanja U. N. - Združenih narodov...? Po vsem tem res ne smemo od kakega zborovanja ločenih kristjanov v Evanstonu ali kjer koli preveč pričakovati. Zadovoljni moramo biti z majhnim. In tudi smo. Sicer pa morda ni tako majhno, kar beremo, da so v Evanstonu ugotovili. Na primer: “Kako naj pokristjanimo svet, ko smo sami med seboj tako silno razcepljeni?. .. Naše pričevanje o Kristusovi Cerkvi je slabotno. ker sami nimamo kaj prida vere... Ce bi imeli resnično Kristusovo vero, bi ne bili tako razbiti... Kristusova Cerkev mora gledati na to razcepljenost s sveto nepotrpežljivostjo in se strastno truditi za edinost... ” Take in enake ugotovitve so padale. Spoznanje žalostnega stanja v njihovih vrstah že ni več majhna reč. Je nekaj VELIKEGA! Nikakor pa še ni kaj velikega, ko so po vseh globokih razmišljanjih prišli do naslednjega zaključka: “Vsi ostanemo eno v Kristusu, čeprav so naše cerkve vsaka zase... Kljub temu bomo držali skupaj in pod vodstvom Svetega Duha ohranili željo po zedinjenju... " Nobenega dvoma ni, da so v srcu slišali “vodstvo Svetega Duha”, ki jim je prešepetavalo: V Rim se obrnite ! Zastonj iščete edinosti, dokler jo iščete brez njega, ki ga je Kristus postavil za vidno glavo svoji Cerkvi! Ni dvoma, da so slišali tako prigovarjanje Svetega Duha. Na žalost še niso prišli tako daleč, da bi dali duška temu notranjemu klicu tudi na zunaj. Vsekakor pa je zborovanje v Evanstonu izvabilo iz zborovalcev več iskrenih izjav kot katero koli podobno zborovanje v preteklosti. "VSAK NEKAJ POPUSTITI?" Težki možakar v vlaku ni imel vere v “molitveno osmino”. Predlagal je, naj ločeni kristjani stopijo skupaj in “vsak nekaj popuste”... Takrat še ni vedel, da se tako “skupaj stopanje" že pripravlja v Evanstonu. Ce je med zborovanjem bral v tisku, kako je “popuščanje" uspevalo in končno uspelo - kaj si je neki mislil o svojem prodlogu? Morda se je v mislih pridruži* mnenju svojega “katoliškega” sose' da, ki mu je vseeno, če obstoji ena krščanska cerkev ali pa pet sto... Če mu pa gre količkaj bolj Z3 res, se je morda začel spraševati; Kaj pa če “molitvena osmina” le ni tako prazna reč ? Ko so pa oni v #' vanstonu sami poudarili potrebo, da se prepuste “vodstvu Svetega Duha”? O da bi se res prepustili tein11 vodstvu! Katoličani vemo, da je tre' ba v ta namen veliko molitve. Ne sa' mo v dnevih “molitvene osmine”/ ampak vsak dan, ob vsaki priliki. Ne, nič ne gre za to, da bi “vsak nekaj popustili”. Za to gre, da bi vsj popustili pri vsem, kar jih loči o3 Rima, od papeža, od Kristusove Cer' kve, ki je ni brez - NEZMOTLJIV#' GA UČITELJSTVA. In to je izražen« v besedah: “Tebi bom dal ključe nebeške#3 kraljestva... ” Ce bo dovolj molitve, je upati, d3 bodo ločeni kristjani prišli do * boljših spoznanj - prihodnjič. daj ! Takole pa so pokazali svojo edinost katoličani, zbrani dne 8. septembra na istem prostoru kot malo prej protestanti (Soldier’s Pield, Chicago). Marijine svetoletne manifestacije se je udeležilo 260.000 vernikov. Tudi chicaški Slovenci so bili častno zastopani z narodnimi nošami in lemontsko zastavo Marije Pomagaj. ČUDEN SVET Živel je farmar, ki je potreboval dve novi srajci. Ujel je dve kokoši, jih nesel v mesto in prodal. Za izkupiček si je kupil zaželjeni srajci. Tako je imel farmar dve srajci in meščan dve kokoši. Pa je prišel k farmarju tujec. Zanimal se je za njegovo gospodarstvo in ga prepričal, da je svoji dve kokoši dal vse prepoceni. Svetoval mu je, naj redi manj kokoši. Ker jih bo manj, jih bo lažje in dražje prodajal. Farmarju je bilo to všeč in ga je res ubogal. Od farmarja je šel tujec v mesto k delavcu, ki je delal v tovarni za izdelovanje tkanin. Govoril mu je, da je premalo plačan za svoje delo in naj zahteva povišanje. Delavcu je bilo to všeč:res je zahteval povišanje plače in jo tudi dobi I.-- Pa je farmar zopet potreboval dve srajci. Sedaj je ujel samo eno kokoš, jo nesel v mesto in prodal. Dobil je zanjo res toliko, kakor preje za dve. Sel je v trgovino, da kupi srajci. Toda trgovec mu je povedal, da so tovarniški delavci bolje plačani in so zdaj srajce dražje. Za denar, ki ga je dobil za kokoš, je dobil samo eno srajco. Farmarjeva dražja kokoš je naredila tudi srajco dražjo. Tako je imel sedaj farmar samo eno srajco, meščan pa samo eno kokoš. Pa sta se oba čudila, kako je prišlo do tega. Spomnila sta se tujca in se začudeno spraševala, čemu vendar jima je tako neumno svetoval. Dejal jima je, da se s tem izboljšujejo gospodarske razmere vseh - in nasedla sta lepim besedam ... K Cerkev v Z. D. v številkah Vsega prebivalstva Katoličanov Smrti Porok Konvertitov Krstov 1948 134,338.026 26,075.697 262.991 394.593 115.214 907.294 1949 136,174.034 26,718.343 271.905 373.191 117.130 937.208 1950 137,133.983 27,766.141 271.058 338.512 119.173 943.443 1951 148,734.711 28,634.878 267,521 328.317 121.950 973.544 1952 150,027.076 29,407.520 276.197 303.444 116.839 1,018.303 1953 150,712.424 30,425.015 281.456 319,846 117.803 1,077.184 1954 151,354.404 31,648.424 288.300 303.187 116.696 1,094.872 Sama tteJzaj im&H... Kdo je za preseljevanja narodov rešil človeško kulturo? Duhovniki, ki so pokristjanili divje narode. Kdo je prepisoval stare knjige in jih tako obvaroval propada? Duhovniki in redovniki. Kdo je izpopolnil petje? - škof sv. Ambrozij in papež sv. Gregor. Kdo je izenačil note? - Frančiškan Gvido iz Arezza. Kdo je iznašel smodnik? - Frančiškan Bertold Schwarz. Kdo je naredil prva očala? - Dominikanec Aleksander iz Spine. Kdo je prvi uporabljal kemijo v zdravilstvu? - Benediktinec Blaž Talentini. Kdo je prvi izumil lečo in daljnogled? - Frančiškan Roger Bakon. Kdo je prvi izumil toplomer z živim srebrom? - Duhovnik Borlan. Kdo je po Aristotelu prvi znastveno obdelal prirodopis? - Dominikanec sv. Albert-Kdo je izumil plinsko luč? - Jezuit Dumm I. 1815 v Dresdenu. Mrtvim Nocoj Sari nebo čudno krvavordeče, kot na veliki petek gorele mrtvaške bi sveče. Nocoj sem z vami, junaki, v mraku kočevskih gozdov, v temini votlih jam, proseč za blagoslov -zemlji in vam. Tih le čim na travi, pritiskam uho na zemljo, poslušam vaše sanje in mi je tečko, ko me teči spoznanje nemoči. stražarjem Iz zemlje zveni mi vaš spev: o domu in dobrih ljudeh, o naših temnih ve šah, o shrambah,polnih čita, o hiši na novo pobeljeni, o kamri, kjer mlada dva spita, o stari,dobri peči, o devi, ki tiho prede, o njej, ki kot svoje dni zaliva dekliške grede... V vaši so pesmi objeti: ljudje, polje, čivina, bela cerkev na griču v srebrni mesečini, nad njo beli oblački -kot davni, lepi spomini. Vi pa strašite jase, prst, ki ste jo ljubili, ki vanjo ste omahnili na ustih z imenom Boga. Strašite, bedite, stračarji, - bakle na gori smrti -, da Črni mrtvaški prti ne bodo nam zagrnili sonca, ki se igra v kupoli neba, porajajoč naš dan! StraČite, bedite, stračarji! Pobitim domobrancem - M. Jakopič Joseph GREGORICH S a%aqa na o 'J //..Vlasti v začetku je delo za Barago potekalo Zelo počasi. In tudi danes nas marsikdo, ki že dolgo vneto moli za Baragovo proglasitev blaženim, često sprašuje, kdaj smemo pričakovati, da bo ta dan prišel. A to, mislim, ni tako resno mišljeno in zastavljeno vprašanje, ampak bolj izraz nestrpnega pričakovanja. Saj vsak katoličan ve, ali bi vsaj moral vedeti, da končna odločitev Zavisi le od Boga. Seveda pa moramo mi zaupno moliti za Baragovo uvrstitev med blažene. To poleg dela za potek procesa Bog od nas zahteva, če res hočemo videti Baraga na oltarju. To zaupanje temelji na globokem prepričanju, da je Baraga umrl v sluhu svetosti . Trditev, da je naš oltarni kandidat umrl v sluhu svetosti, ni nič novega. Najdemo jo tudi v važnem dokumentu, ki smo ga našli v arhivu kongregacije Propagande v Rimu, pisanem nekako deset let po Baragovi smrti. Poleg tega je tudi sedanji apostolski delegat v Združenih državah, nadškof Giovanni Cicognani, v svoji knjigi "Svetost v Ameriki" izrecno poudaril, da je tudi Baraga eden izmed svetih junakov Novega sveta. V tej odlični knjigi apostolski delegat naglaša, da je Baraga - po rodu Slovenec - vreden Prav posebnega zanimanja za proglasitev blaženim. Med drugim pravi: "Svetniki kot veliki junaki in geniji pripadajo bolj vsemu človeštvu, kakor posameznim narodom. Vendar je povsem naravno, da odsevajo žarki njegove slave svetleje v tisto deželo, iz katere so izšli..." Resnično smemo upati in moliti, da bodo nekega dne svetli Sarki slave Baraga - božjega svetnika, razpršili oblake sovraštva in zatiranja, ki zdaj tako črno pokrivajo njegovo rodno domovino - Slovenijo. Predno bomo razpravljali o delu, ki je bilo že storjeno za Baragovo zadevo, premislimo najprej velikost naloge, ki nas še čaka. Postopek za proglasitev Baraga med blažene nujno zavisi od zgodovinskih dejstev, posebno še, ker ni več živih prič. Ker je Baraga živel nad sedemdeset let, polnih heraklejskih naporov, bo nujno Potrebna ogromna množica zgodovinskih podatkov, ki se Zahtevajo za navedbo raznih podrobnosti iz Baragovega Sivi jen ja. Na stotine pisem smo našli od Baraga samega. Vse bo treba uradno objaviti. 5e veliko več stotin je pisem, ki so bila pisana njemu 'ali o njem. Treba bo pregledati in morda celo prevesti knjige, ki jih je naš kan- • Edinstveni Baragov kip, ki ga je izdelal clevelandski kipar France Gorše, je poklonila lansko leto svetemu očetu SŽZ. Papež, ki darov noče brez koristi hraniti zase, je poslal kip vrhovni predstojnici slovenskih šolskih sester v Rimu z ljubeznivim sporočilom, naj kip hranijo in veliko molijo za Baragovo beatifikacijo. • Nov Baragov življenjepis je izšel v francoskem jeziku. Izdalo ga je kanadsko Zgodovinsko društvo v Sudbary, Ont., v svoji publikaciji “Do-cuments Historique”, št. 27, (1954). Napisala sta ga jezuitska patra Lo-renzo Cadieux in Ernest Comte ter nosi naslov: “UnHeros duLacSuper-ieur Ta francoski življenjepis je dobil v roke tudi znani armenski kardinal Gregor Peter XV. Agagianian, o katerem sodijo, da bo prihodnji papež. Mons. Zryd,predsednik Baragove zveze, je prejel od njega kartico s toplimi pozdravi in sporočilom, da je Baragov življenjepis z velikim zanimanjem preči-tal. “Naj junak nekoč sveti iz naših oltarjev in ostane tako svojemu dragemu ljudstvu navdih za dobro, ki nikdar ne neha, je dodal kardinal. • Po novih virih, ki jih je Baragova zveza lani prejela iz Slovenije, je razvidno to, da je imel Baraga kot graščak tudi dedno državno službo Graščina Mal a vas, rojstni kraj Škofa Baraga didat napisal, in teh je okrog 36. Samo to bo zahtevalo nad deset tisoč strani in verjetno je, da taki procesi v Rimu niso ravno pogosti. K vsem tem dokumentom je treba dodati Številne življenjepise, pisane v raznih jezikih, in razne sestavke, ki se nanašajo nanj ter so bili objavljeni v stotinah raznih knjig in publikacij. Vse to je gigantsko delo. Poleg tega moramo te dokumente in knjige, ki jih je pisal sam ali drugi o njem, ter Številne članke o njem po mnogi h listih,iskati v raznih arhivih Združenih držav in Slovenije ter domala vsake pokrajine v Evropi. Baragov vpliv je bil namreč tako velik, da so o njem pisali tako po Ameriki kakor po Evropi. Zato mora biti vsem jasno, da je zbiranje tega materiala, njega pripravljanje in uradno objavljanje, res ogromno delo. Če bi bil Baraga član kake redovne družbe, bi bilo delo lažje, ker bi pač družba sama naSla delavce za to stvar. Toda on je bil svetni, Škofijski duhovnik. Tudi če bi bil pripadnik kakega večjega naroda, bi mogli pričakovati več in boljSih sodelavcev. A bil je član malega slovenskega naroda, katerega Številke so malenkostne v primeri s Številom prebivalstva drugih narodov, ki poleg tega razpolagajo z večjimi sredstvi, ki so nujno zvezani s takimi raziskovanji. In poleg vsega: vsak proces se mora v svojih prvih stopnjah začeti v Škofiji, kjer je oltarni kandidat umrl; marguettskaŠkofija pa je bila ves čas in je Sesedaj ena izmed najmanjSih v Ameriki... Sprva se je zdelo, da bo pod takimi pogoji domala nemogoče izvrSiti tako veliko in težko nalogo. Vendar so vsi, ki so imeli priliko opazovati razvoj Baragove zadeve, v kolikor se je že vrSil in v kolikor se vrSi danes pod posebnim vodstvom božje previdnosti, polni upanja/ Čeprav se zdi neverjetno, je vendarle res: nekoč nepremagljive ovire /na zgodovinskem polju/ so danes domala odstranjene; kar se nam je nekoč zdelo nemogoče doseči/ nam je danes dosegljivo. Po novih najdbah v raznih ar' hivih jasno vidimo svoj cilj in ga skuSamo tudi doseči! razodeti v vsej polnosti Baragovo sveto življenje v na?0 lastno vzpodbudo in v predložitev za njegov beatifika' cijski proces. Zdaj res moremo nadaljevati z delom ^ trdnem upanju na končni uspeh. Ze 85 let je poteklo od Baragove smrti: razdobje z/ katerem so navadni ljudje pozabljeni. Toda Baraga \e prevelik, da bi bil pozabljen. Dejansko s pomikanjem ^ preteklost njegovo ime sveti vedno močneje na straneh zgodovine. Ko zdaj gledamo nazaj, moremo jasno razvi' deti, da je bil potek vseh teh let nujno potrebe/j ker nam je dal jasnejšo sliko o njegovem svetem življ® nju. Sele zdaj v časovni razdalji moremo gledati Bara govo popolno podobo kot moža božjega in kot veliko zg° dovinsko osebnost. Prej smo mu bili preblizu, da bi vi de 1 njegovo celotno podobo. Vendar so Friderika Baraga imeli vedno za svetnika, tudi ljudje, ki so ga poznali v življenju. Pred kratkim sem dobil v roke članek, objavljen v časopisu eno ali dve leti po Baragovem Škofovskem posvečenju. Vzbudil je mojo Pozornost. Navaja namreč izjave protestanta, ki trdi, da v celem Gornjem Michiganu ni bilo človeka, ki bi ne bil sPoštoval Baraga kot res svetega misijonarja. Res se mi zdi: ko bi hoteli imeti dokaz za njegovo svetost, bi mogli 'Kijti njih zadostno število že samo iz izjav in pričevanja Protestantov. A vero v Baragovo svetost so najlepše pokazali katoličani takoj po njegovi smrti. Ko je Baragov naslednik škof Ignacij Mrak prišel v Marquette, da prevzame njegove škofovske dolžnosti, je našel skupino ljudi, ki ga je čakala pred vrati njegove sobe. Prosili so ga za kak kos Baragovih nogavic. Te nenavadne prošnje so izvirale iz dejstva, da je neka žena, k' je imela bolečine v kolenih, ozdravela s tem, da je n°sila eno Baragovih nogavic, še ko je bil Baraga živ, 9° je prosi la za nogavico v upanju, da bo ozdravela. No-p'ca o njenem slučaju se je hitro razširila med ljudstvom. Q ni bilo dovolj nogavic pokojnega škofa, da bi mogli streči vsem prosilcem. Zato je škof Mrak odločil, naj za rQzdeljevanje režejo kose Baragove obleke. Ko tudi to ni *Qdostovalo, je prišel na vrsto še nek star Baragov plašč, a so tako mogli zadovoljiti ljudi, ki so zaupali na pri — Prošnjo škofa Baraga. Pozneje je Mrak pisal svojemunad-k°fu Janezu Krstniku Purcellu, da ni vedel, da I j ud— v° tako zelo spoštuje škofa Baraga. , Zato ni nič čudno, da je že takoj po Baragovi smrti u?al napraviti prvi korak za njegovo proglasitev blaže-'m Reverend Edward Jacker, Baragov administrator, sve-k VqI®c in spovednik, še pred Baragovim pogrebom jeJac-ernapisal odličen oris škofa Baraga, ki so ga odslej več-inQt omeniali • Pozneje je začel obširnejši življenjepis q. 9° izdajal v nemškem tedniku "Wahrheitsfreund" v ncinnatiju. A Jackerjevo sicer hvalevredno delo ima l^° napako. Zbudilo je videz, da je bil Baraga avstrijski ^emec. Ko je pisatelja nekdo opozoril, da je bil Baraga >Ci,rodu Slovenec, je življenjepis kar na kratko zaključi *. k° se je prvi poskus: pospešiti Baragov proces pro-jejSltye blaženim, razbil ob skali nacionalizma. Vendar 0l° . erv z9°rai omenjenem spisu in v poznejših člankih °Ki ,mno9° uvaževanja vredne snovi o škofu Baragu. |jV|. 'ojvainejši doprinos tistega časa je bil za Baragovo k; lenje njegov življenjepis izpod peresa dr. Vončine, b0r. I® eno^ leto po škofovi smrti (leta 1869) izdala Mo-Jevo.družba. Doktor Vončina se močno opira na Bara-PjSma/ ki so bila v teku let priobčena v Poročilih jenske ^ru*be. Uporablja pa tudi mnogo pričevanj 9o L50 Baraga osebno poznali. Tako je očuval mno- P° robnosti iz Baragove mladosti. Graščina Trebnje, kateri se je Baraga odpovedal na ljubo duš. trebanjskega poštarja. Dokler je posedoval trebanjsko graščino, je to svojo službo oddajal v najem drugim. Ko bo Baraga enkrat na oltarju, bo torej prav lahko veljal za zavetnika p oštarjev. Baragova zveza je bila že deležna njegove pomoči pri razpošiljanju pošte. V januarju 1954. je moral tajnik iz Le-monta razposlati Baraga -Bulletine in kuverte za darove BZ vsem faram marquettske škofije, ki naj bi jih vse dobile do Baragove nedelje. Ker smo dobili prepozno naslove župnij, so bile v četrtek zvečer pošiljke še v Lemontu, a snežno vreme tako, da je bilo neverjetno misliti na redno dostavitev. Lemontska pošta je na naše vprašanje odgovo- Veliki oltar šmartinske cerkve, kjer je F. Baraga kaplanoval. rila: “ Nemogoč e ! ” Naj bi oddali v Chicagu? Po telefonu smo vprašali še tja, če bi kraji Gornjega Michigana v soboto dobili naše pošiljke. Odgovor se je glasil:“Are Srednja cerkev pri Treh farah. Tu je Baraga večkrat pridigal. m Vendar pa moramo reči, da četudi je delo somisijo-nar ja Jackerja in dr. Vončine povečalo poznanje in spoštovanje škofa Baraga, je bil učinek vendarle kratkotrajen . To pa zato, ker vse zadeve ni nadaljevala stalna organizacija, ki bi se posvetila izključno delu za pospešitev Baragove proglasitve blaženim. A reči smemo, da veliki misijonar ni bil nikdar pozabljen. Njegov spornih se je vtisnil globoko v srca ljudi. Okrog leta 1872 mu je bil postavljen trajen spomenik s tem, da so ob razdelitvi pokrajine Houghton ustanovili novo deželno enoto z imenom Baraga Co unty. Prva poživitev Baragove zadeve pa se je izvršila nekako trideset let po njegovi smrti oz. ob stoletnici njegovega rojstva. V letu 1896 je izšel prvi celotni Baragov življenjepis v angleškem jeziku, izpod peresa Richarda R. El liotta, člana odlične katoliške detroitske družine. Delo je izhajalo v "American Catholic Ouarterl/ Review11, takrat najodličnejšem katoliškem listu v Ameriki . Mnogo snovi za ta življenjepis je črpal pisatelj iz Živih virov, zlasti pri Edwardu Jackerju. Poleg tega je avtor škofa Baraga osebno poznal in zelo verjetno je imel dosti podatkov od njega samega. Njegovo spretno pero \e za vselej zabeležilo mnogo, kar bi bilo sicer zgodovinarjem izgubljeno. Leto pozneje (1897.) pa je izdala Mohorjeva družb0 drugo izdajo dr. Vončinovega dela o Baragu. Žal živIie" njepis ni bil prav nič izpopolnjen, ampak le jezikovh0 popravljen. Isto leto je bil blagoslovljen doprsni Barag°v kip v dobrniški cerkvi, v kateri je bil naš oltarni kandid°f krščen. Slovenski duhovniki v Ameriki so za ta Barag°v spomenik velikodušno prispevali in tako prvič združen0 delali za Baragovo stvar. Pozneje so ti slovenski duhovniki in bogoslovci organizirali razna Baragova društva, 0 prvi namen teh društev ni bilo pospeševanje zadeve Bar° gove beatifikacije, pač pa predvsem pospeševanje nji lastnih duhovnih interesov. Približno istočasno z blagoslovitvijo Baragove sohe ^ dobrniški cerkvi je začel Jože Benkovič priobčevati ^ Slovencu" članke o Baragu. On je bil zadnji izmed p', sateljev, ki je Še imel zvezo z Baragovimi osebnim1 znanci v Sloveniji. Ti članki so doprinesli k novemu ragovemu angleškemu življenjepisu, ki je kot prvi v obliki knjige. Spisal ga je frančiškanski misijonar P' Krizostom Verwyst, ki je deloval v La Pointe, eni izmf1 Baragovih misijonskih postaj. Bil je darovit zgodovinar |f1 je že prej mnogo pisal o začetkih misijonskega dela tov jezuitov ob Gornjem jezeru. Delo o Baragu je bi izdano leta 1900. V literarnem pogledu sicer ni popaln0/ je pa ohranilo mnogo snovi iz Baragovega življenja• . Odličen pospešiteIj Baragove zadeve je bil v tej 00 ^ Friderik Eis, četrti škof marquettske škofije, nekdanji $e 'toniščnik svetniškega Baraga. Dne 1. novembra 1903, |°rej ob petdesetletnici Baragovega škofovskega posve-Cenja, je Eis blagoslovil temeljni kamen novemu šolskemu poslopju, ki ga je v ponos vse škofije krstil za Bozgovo šolo . Stavba stoji še danes, torej že nad pet-,e$et let oznanja Baragovo ime. Ob tej priliki je v svo-j6m govoru škof Eis vzpodbujal vernike, naj molijo za ^ragovo beatifikacijo. V tej prošnji so ga podprli tudi ^togovi duhovniki po vsej marguettski škofiji. Krstu Bozgove šole je sledil še sklep marguettskega mestnega sve-,a/ ki je po želji ljudstva spremenil cesto med novo šolo stolnico v Baraga Aven ue . K temu je največ pri-tomogel odlični meščan Mr. Peter White, ki je večkrat lQvno izjavljal, da mu je nekoč Baraga rešil življenje. r Škof Eis je tudi pripomogel k tretjemu angleškemu Bogovemu življenjepisu v tem desetletju. Opogumil je 9odovinarja Rev. Antona Režka, po rodu Slovenca, da K S.. frančiškanu p. Verwystu in napisal nov Baragov t jf [enjepis skupno z zgodovino marguettske škofije. Re-je izdal svoje delo 1906-7. V njem je odkril marsikaj Xe9a o Baragu in poleg tega je bilo delo odlično tudi torltefQrne s,Tan'* Avtor si je z njim zaslužil častni dok-v 1^.,^-L.D.), ki mu ga je podelila Marguette Universit/ •lwaukeeju. ^ki RVendar moramo poudariti: četudi so vsi ti trije angle-d rogovi življenjepisi izšli v enem desetletju in so še vi* Priporočeni v Ellisovi "Izbrani bibliografiji zgodo-sq « kato*.'^ Pobožni možje so govorili: Sodb' ma^tu^ ' Pisano je bilo v božji i oi, da, tako mu je bilo sojeno in greh 8ovoriti o slučaju.' da « dogodek me je spravil na noge, več 5,m sc tudi jaz podal k piramidam. Ze Še JLeseceV.sem ^ioel v Kairu, a piramid osinLS.cm obiskal. Bil sem grozno len in c| e°d neznosne vročine, liko u,,,!1/!' jahabibi, hej, prijatelj, kodo G'?’S imet* 20 kamelo, da jo pojezdim v ‘5' sem vprašal in z nogo podregal ^ zleknjenega dragomana. tnalo , dolarja boš dal, abuna, in vorii Arabecrab,> Z“ naPitnin0»* )e °dgo- mu ma9nun? Ti si neumen,* sem u odvrnil in Sel. Daj dolar,* je kričal za menoj in vlekel za seboj visoko kamelo. "Jela, mus auz! Pojdi svojo pot, nočem,” sem se delal, kakor da nočem i-meti posla z njim. “Ja bej, o beg, daj mi ašerin irš, dvajset pijastrov,” je popustil in me obenem povzdignil v begski stan. “Naj bo”, sem dejal, “ker si me tako visoko počastil...* Arabec je vpil nad grgrajočo kamelo, ki je pokleknila, jaz pa sem se za-vithel na njo in se oprijel njene velike grbe. Potem sem poskakoval po njej, da je bilo veselje. Prepričan sem, da se je Martin Krpan desetkrat bolje počutil na svoji suhi kobili, ki jo je jezdil na Dunaj, ko pa jaz na enogrbi kameli v Egiptu. Pot me je vodila mimo kanala El Zomor, kjer so za bodečo žico preklinjali internirani Italijani. Angleški oficirji so mi takoj pojasnili, da ti ograjeni puščami-ki niso tako nedolžni. S svetilkami so po strehah dajali znamenja italijanskim letalom, zato so jih polovili. Nemška vojska je takrat s poslednjimi napori prodirala od Alamajna proti Aleksandriji, še trideset kilometrov so imeli do Aleksandrije in Egipt, žitnica bližnjega Vzhoda, bi bil v nemških rokah. Tega so se ustrašili tudi Italijani, ki so na vsak način hoteli osvojiti Egipt zase. Zato je Mussolini umo zapovedal italijanskim padalcem, naj se s pustijo v puščavo pri piramidah in zasedejo Mogočna sfinga s piramido v ozadju. Tu nehote zaživiš za trenutek tisočletja nazaj... Kairo, Nekega večera so res prihrumela italijanska letala v dveh skupinah in pometala iz svojih trebuhov mlade padalce. Zadela jih je grozna usoda. Le pet se jih ni ubilo. Ko so namreč v Rimu zlagali pa- dala, je sabotaža opravila svoje delo: porezali so vrvi. Ta Mussolinijeva ekspedicija napolnjuje danes Žalostno stran i-talijanske vojne zgodovine. Še preden sem se zavedel, je stala pred menoj velika Keopsova piramida. Že v drugem razredu osnovne šole sem zvedel, da je piramido zgradil pred 5.000 leti mogočni faraon Kufu, ki ga je Herodot prekrstil v Keopsa. Ne maram veliko za številke, zato ne bom pripovedoval, kako dolga je sfinga in kako široka je ena ali druga piramida. Kdor hoče vsaj malo čutiti silo in duh starega egiptovskega kraljestva, mora plezati na piramido in sesti sfingi na šapo. V samo eni piramidi je toliko rezanega in oklesanega kamna, da bi z njim lahko zgradili krog in krog Francije pol metra visok in širok zid. Ko sem pojezdil okoli priamid, s^1 videl mrtve priče nekdanje Človeške kr»' tosti, ki je še posebej osramotila veštvo tudi v zadnji vojni. Ravno so o&' kopavali ogromne množične grobove, v kV' tere so metali onemogle, bolne in mrtve lavce. Sto tisoč sužnjev je gradilo piraji' do 30 let. Ko je bilo delo končano, so P°' morili vse delavce z vsemi inženirji vtt*> da ne bi izdali skrivnostnih vhodov. žični grobovi so tako veliki, da bi v nji'1 lahko zgradili velike hiše. Še danes s° polni lobanj. Pred vhodom v piramido se jv & vedno zbiralo toliko radovednežev zorvv1 Krasen večer pri Gizah. nesreče prejšnjega dne, da sem odložil raziskovanje in plezanje po piramidi za Poznejši čas. Obrnil sem kamelo in poje-zdil proti zahodu skozi Mesto mrtvih. Tu so pokopani faraonovi ministri, duhovniki, inženirji, kraljeviči in bogataši. Napisi po tombah še danes niso obledeli, kar je sferi-U|iost egiptovskih živih, trajnih barv. Večerno sonce je začelo poljub-hoti griče v Libijski puščavi in krvaveti P° vročem pesku. Spomnilo me je na po-*8ani dom tam daleč v zeleni Štajerski, na jokajočo mater za pečjo, na malega Ludvika, brata'tal ca v množičnem grobu Prt Gradcu... Joj, prej oj blodečemu tujcu v Libijski puščavi! Kdo more izmeriti bo-‘ečino, ki jo božji Človek more nositi po Svetu, kamor koli gre?... Moja icUa Kdor hoče poznati Egipt, mora zna-1 arabski, ki je tam občevalni jezik. Sta-^ e8iptski jezik, v katerega so se vmešali j^ogi stari grški izrazi, govorijo le Še *°Ptski menihi pri Svetem Antonu in pri petem Pavlu v Arabski puščavi in Še to e Pri obedu. Razen tega vem za neko šte-lmo družino v Kairu, ki še govori staro' ^ptovski jezik. - Moja prva skrb v Egiptu je bila, ra sem se vrinil v ljudsko šolo. V tretjem azredu sem sedel z zadnji klopi in šest mesecev pisal vse domače naloge. K še-hu Mohamedu sem zahajal tudi popoldne na pouk in ga zalagal s cigareti. V šoli smo imeli na glavi rdeče kape ‘tarbuše’, kakor je predpisano v šolski postavi. U-čence zelo pretepajo z robato palmovo palico. Tepejo povsod razen po desni roki, da morejo učenci z njo pisati. Ko sem se privadil arabščini, sem sprejel službo glavnega tajnika katoliških koptskih Šol v Egiptu. Imeli smo takrat 1,100 šol in zdravstvenih postojank. To mesto, za katero me je priporočil papežev delegat nadškof Arthur Hughes, mi je donaŠalo toliko dohodkov, da sem mogel nemoteno študirati po muzejih, arheoloških institutih in v samih templjih. Katoliških Koptov je sedaj v Egiptu nad 60,000 in po vojni so dobili svojega patriarha, Marko-sa II. Stari monofizitski Kopti Štejejo tri milijone svojih vernikov, muslimanov pa je tu petnajst milijonov. Blizu Kaira je vas, kjer se prebivalci bavijo z duhovi, z utrjevanjem svoje lastne volje in urjenjem moči svojega duha. To so fakirji. Dajo se živi pokopati za več dni, za več mesecev in let, potem pa zopet oživijo, Preden zaspijo, pogoltnejo jezik. Prijatelji jim zamašijo nos in u-šesa, da kak mrčes ne zleze v notranjost izmed, n°&i6nih so°l0v> kjer ° ^Tičali »Stelji />ud... novega c? Poletju!/ telesa, potem jih zapro v cementne ali ko-vinaste grobove in od časa do časa pogledajo k njim, če se jim ni kaj pripetilo. Posebno važno pa je, da zaboj odprejo na določen dan vstajenja. Takrat, ko sem bil tam jaz, so za tri leta pokopali nekega 18 letnega fakirja. Prvo in drugo leto, ko so pogledali k njemu, je bilo vse dobro, le na teži je nekoliko izgubil. Tretje leto pa se je nudil prijateljem strašen prizor: bil je mrtev in razjeden. Neka mala kača, mm m KMipK jj Na desni: Egiptski Slovenci, zbrani na romanju k Marijinemu drevesu v Helio-polisu. Spodaj: Trije neumorni delavci med Slovenci v Egiptu: Komi škof p. Jozafat Ambrožič O F M /s palico/, p. Valentin Vehovec OFM in p. Stanko PerovičOFM. A \ . r ki ima tako oster nos, da more z njim prevrtati tudi cement, je prevrtala steno. Zle' zla je mlademu fakirju skozi nos v glavo in ga uničila. Značilno je, da se fakir ne more prebuditi. Tudi v takem primeru ne, ko je življenjsko napaden; zbudi se le v času, ki si ga je določil, preden je padel v mrtvo stanje. Slavestci a OČe Jozafat vedno toži: “Eh, vedno manj nas je! Še 500 nas ni več in najbolje je, če se preselim k Svetemu Janezu Krst' niku v puščavo." Res je tako: Slovenci be' žijo iz Egipta v Avstralijo ali v Trst, od' kar je angleški konzul, nekronani kralj E' gipta, izročil oblast domačinom. Neke nedelje smo se odločili, da poromamo k Marijinemu drevesu v lleliop0' lis. Tja zahajajo Slovenci vsako leto Marijino oznanjenje na božjo pot. Pod ti' stim košatim drevesom je počivala sveta Družina, ko je bežala v Egipt, Tega to' manja sem se posebej veselil, ker je pri&a tja tudi KraŠČekova Marija, ki je bila tista leto na Marijino priprošnjo čudežno ozdratč Ijena. Pol leta je ležala mrtvoudna, na koa cu devetdnevnice pa je veselo skočila 1 postelje in se kleče zahvalila Mariji 1 ozdravljenje, namesto da bi šla v nebcsa> kamor so jo bili z gotovostjo zapisali zdra^ niki. KraŠČekova Marija je vesela dekUc Iz vsake njene besede Žari njena Živa v ra in tiha sreča. “Tako se je zgodilo, kflk sem naprej vedela. Marija me ni nikoli 2 pustila in me tudi zdaj ni,” je povedat Koledar 1955 Potem smo skupaj peli litanije. Kraščekova Marija še danes roma " Marijinemu drevesu v Heliopolis. Ob nedeljah pa zahaja, kakor vsi Slovenci, k slovenskim šolskim sestram na popoldanski blagoslov in čaj. SlovesuJze d&Usie Največje zasluge za slovensko naselbino v Egiptu imajo pač slovenske šol-s"e sestre v Kairu ter v Aleksandriji; in P° seveda slovenski izseljenski duhovnik, •se po vrsti zaslužijo za svoje nedopoved-Pvo požrtvovalno delo naj večje odlikovale in spoštovanje, ki ga slovenski narod ^ore komu dati, in sveta nebesa. P. Joza-Ambrožič OFM je tako odlikovanje in Prt znanj e če prejel, saj je imenovan za "omega škofa v cerkvi sv. Jožefa v Kairu, la arhimandrita in častnega kanonika v “ombaju. Le na sveta nebesa Še čaka. mgi delavec med Slovenci je p. Stanko erovič OFM, župnik v Abukirju in nad-i0rnik koptsko-frančiškanskih šol. Iz Iju-JZni do Slovencev se je tako lepo naučil Ofenščine, da je kakor Slovenec med °venci. Tretji neumorni delavec pa je v adi p, Valentin Vehovec OFM, ki se je es navdušen posvetil spreobračanju E-°‘P čanov. "Joj, kako trpimoje včasih pol-lQa^n° vzdihnila sestra Franka. Sestra Jo-nda pa se ni mogla ustavljati silni Iju-Zni po domu v sončni Vipavi, od koder 1° bili nekoč pregnali italijanski faŠi-lek ^ *et ie obirala v Kairu rabljeno ob-Sv °; da jo po vojni ponese v rojstni kraj VjP!m nesrečnim sovaščanom. Nikoli nisem Sest srečne redovnice, kakor je bila tra Jolanda z velikimi vrečami blaga. floii ”.^c hodi, ljuba sestra," so ji pri-UeDa^a^ nehateri, ki so ji hoteli prihraniti “Tn CfMa razočaranja v rojstnem kraju. m ^ zdaj vse drugače.” a0l . “Sla bom, naj bo kakor že,” je od-Če Q!?a*a vesela redovnica. “Saj ni mogo-nj’ da hi Slovenci vedno samo trpeli. Tam oen . italijanskih fašistov, tam so Slo-u s l». razumete, Slovenci na svoji zemlji, °lcm domu... Dvajset let sem Boga mo- Ko smo se jugoslovanski begunci med vojno naselili v Sinajski puščavi /bilo nas je 27.000/, so nam tudi slovenske šolske sestre rade pomagale... lila, da bi spet svobodno sonce zasijalo nad našim dimnikom, pa bi naj zdaj Še dalje pometala prah po arabskih ulicah in u-mikala glavo pred kamni arabskih pobalinov?" Polna upanja in svete ljubezni do tople domače zemlje je res nekega dne sestra Jolanda potrkala na domače dveri. Ne vem natančno, kako je bilo, ker sestra Jolanda ni nikoli mogla povedati cele zgodbe. Le to vem, da se je njena sreča hitro spremenila v veliko ponižanje. Komunistični komisarji so jo klicali iz urada v tirad, ji odvzeli potni list in ga raztrgali. Zasmehovanje in poniževanje je sledilo iz dneva v dan. Po neizmernih težavah je končno le dospela do Rima, od koder se je spet vrnila v Egipt. “Ne vprašujte", je prosila, ‘preveč boli...” MxiA^yina luiica Na južnem delu Kaira je majhna hišica pod zemljo, v kateri je po izročilu prebivala sveta Družina, ko je bila v begunstvu. Tudi tja smo šli na božjo pot. Ker Nil vsako leto v poletnih mesecih poplavi Egipt, nanosi po vrtovih mnogo blata in zemlja se počasi dviga. Tako se je hišica svete Družine skrila pod zemljo. Nad njo je cerkvica, v kateri Kopti prepevajo svoje dolge, tri ure trajajoče mašne molitve. Stari župnik je pobožen gospod, njegov sin pa je nevernik. Nekega dne sva se dolgo prepirala o verskih resnicah. Ker je edini sin v hiši, pač mora postati duhovnik, da se služba božja ohrani v družini, kakor je tu stara navada. O Če to bridko občuti in je žalosten. Ko sem ga poslednjič obiskal, mi je podaril blagoslovljenega kruha, ki ga imenujejo korban. in Ma/Uja Čudno se to sliši, pa je res. Na obronku starega Kaira so zgradili mošejo Mariji na Čast. Imenujejo jo 'Saidna Miri am", naša Gospa Marija. Gorje, če bi kdo preklinjal Marijo ali kaj takega govoril, kar bi žalilo njihovo pobožnost. Sploh si ne morem predstavljati, kaj bi napravili z njim. M^udMimandJu buetnih Nekega večera sem bil povabljen v geološki institut na predavanje nekega katoliškega profesorja iz Pariza. K sliki: Vhod v Marijino hišico v Kairu. Tja je bil povabljen tudi princ Ali Paša, Farukov stric, več ministrov in mnogo odličnikov iz Kaira. “Mesihi, kristjan bo govoril,' so šepetali. Profesor slavne sov bonsfce univerze je na dolgo pripovedoval zgodbo o nekem muslimanu, ki se mu je pri' kazal Kristus in mu razodel, da so musli' mani na krivi poti in se bodo rešili samo v krščanski veri. Musliman je šel med svo' je muslimanske brate in jim pričeval o e' vangeliju in o čudežnem prikazanju, dasi še ni bil krščen. Ljudje so drli za’njim tl puščavo in ga poslušali. Potem je nastala v puščavi velika vstaja. Vnela se je borba zanj in proti. Končno so odločili, da ga bo' do v puščavi križali in mu dali priliko, da tako umrje, kakor je umrl Kristus. Pribili so ga na križ, s katerega je do poslednjega izdiha pričeval o Kristusu. Zdaj ga hočejo imeti za svetnika. Muslimani so molče in z velikim za' nimanjem sledili predavanju, v debato Pa se ni nihče spuščal, ker je bilo prisotnih preveč visokih uradnikov. h sliki: Takole izgleda stari koptski župnik pri Marijini hišici v Kairu, ki je kaj ljubezniv in pobožen gospod. štaMHlcuMti tenupslji , Kadar koli mi je delo za nesrečne pgunce v aaljni puščavi le malo dopušča-°> sem se podal v dobrodejno senco starih .Cipljev. Po cele dneve sem presedel za Štrunoglavami sfingami in občudoval silo "oveškega duha, ki je v kamen klesala Su°je misli tisočletnim rodovom. Za kristjane je posebno pomemben °3romen, iz granita izklesan ptič, ki pred-,stavlja odrešenika sveta in stoji pred naj-ePŠim templjem v celem Egiptu, v Edifu. Dog je obljubil Odrešenika našim Pruiw staršem. Ta obljuba je živela v veri ^nh Egipčanov. Postavili so božjemu Si-u spomenik več kot tisoč let preden je bil Na glavo so mu posadili kraljevsko ^ono. v poganska senca sv. Trojice. Tu so Jed pet tisoč leti vsako jutro ob sončnem Izhodu prepevali nevidnemu Stvarniku svete mric> ki so Še danes vklesane v granitne ene temnih templjev. Prevod jutranje K sliki: Pred spomenikom odrešenika sveta, egipčanskega Horosa - medel odsev božje obljube Odrešenika... pesmi, ki je nekoč tajinstveno donela med mogočnimi stebri, najbolje pove, kako blizu so bili stari Egipčani pravemu Bogu: Park ^oStruno- 9lavih sfing "Bog je eden in edin, in ni drugega Boga razen njega. Bog je eden in edin, on je stvarnik vseh stvari. Bog je duh, je skrit očesom človeka in stvari. Bog je Bog od začetka, Bog je bil pred vsemi stvarmi. Bog je večen, Gospodar vsega bivanja je on, oče vsega. Bog je resnica, on živi od resnice, kralj je božje resnice. Bog je življenje, in človek Živi po njem." Ko sem razbiral te lepe pesmi sem se spraševal, zakaj neki bi kdo ne zbral iz stare egiptske vere tiste dele, ki tako čudovito lepo podpirajo našo krščansko vero? K sliki: Vsako jutro so stari Egipčard med, tempeljskimi stebri prepevali Bo' gu hvalnice. Ostanek prvotne vere /Pregovore in izreke zbral dr. Franc Jaklič/ Nič ni tako trdega, da bi se ne dalo omehčati v ognju ljubezni. - Sv. Avguštin Prijateljstvo pojema, kjer je mnogo sreče ali mnogo nesreče. - Karmen Silva Malokdaj se zgodi, da bi iz dobrega sveta nastalo kaj dobrega. - Lord Byron Kdor naprej vidi nevarnost, se ji že napol izogne. - Pregovor Ni ga zdravila zoper žgoči strup obrekovanja. - Aristofanes Zaradi lepega vedenja se vsakdanja dejanja zdijo lepa. - Smiles Norec se sam sebi zdi zelo moder. - Pregovor Resna in dostojanstvena zunanjost je lepa palača duše. - Kitajski pregovor Pod predrznostjo se skriva velik strah. - Lukan Samo počasen ogenj zvari sladko pivo. - Pregovor Besede molčečega moža ne pridejo pred sodišče. - Danski pregovor Skrivnost je v moji oblasti le, dokler molčim o njej. - Pregovor Na lepem blagu se madež še bolj vidi. - Pregovor Tudi lev se mora braniti pred mušicami. - Nemški pregovor Človeka toliko cenijo, kolikor se ceni sam. - Pregovor Vrzi ga v Nil in priplaval bo z ribo v ustih. - Arabski pregovor Molči, ali reci kaj takega, kar je boljše kakor molk! - Španski pregovor Polna mošnja razorje obraz z gubami. - Pregovor Prijatelja imej rad z vsemi njegovimi napakami. - Italijanski pregovor Na svetu ni vsa modrost zbrana v eni sami glavi. - Pregovor Majhen dolg naredi dolžnika, velik dolg pa naredi sovražnika. - Pregovor Lepota je kakor prijeten vonj; človek se mu hitro privadi in ga več ne občuti. - Pregovor Pridi P. Odilo 0. F. M. eki duhovnik je imel pri nedelj -s^i farni maši tole pridigo: Bratje in sestre v Kristusu! Da-nes bom enkrat za spremembo pridi-našim cerkvenim klopem. Verni -1 lahko mirno odidete, ker pridiga ako ne bo za vas. Toda prepričan ®em, da ne bo nihče zapustil cerkve, ar ste pač vsi veliko preveč rado-pdni, kaj bom pravzaprav cerkve -lfn klopem povedal. Začnimo torej ! M o j e ljube cerkvene klopi! - Ve g °jite tu v cerkvi že dolgo, pa nikoli in noben govor namenjen vam a ^krajni čas je že, da vam je danes krivica popravljena. Nikar vas naj ta tn°^’ bodo hidi ljudje poslušali ^ govor; saj sem faranom povedal, Je današnja moja pridiga namenje-a samo vam, moje ljube, dobre cer-kVene klopi. ^ Najprej vas moram iz srca p o -v a 1 i t i : Vedno ste tu! Nikoli vam ^Premrzlo, nikoli prevroče, še nik-g r ^ste zamudile nedeljske sv. ma- • Veste, kakšno nalogo imate v Cerkvi. , Tudi vaše obnašanje tuvcer-^ 1 Je brez vsake graje. Nikoli ne °tite službe božje s poznim prihaja-z ®rn 3n tako nikdar ne dajete slabega g eda. Tihe ste kot miš in med po- iga cerkvenim klopem vzdigovanjem nikoli ne kašljate. Nikoli se ne obračate nazaj po cerkvi, da bi opazovale druge.jNikoli ne klepetate in ne spite med pridigo. Vse to je zelo lepo od vas. Tudi pravo na zi ran j e o farnem življenju imate: Ne letate od cerkve do cerkve, vedno ste zveste svoji farni hiši božji. Kot trdni stebri naše farne družine ste. Ne hlastate za kakšnimi posebnimi modernimi in izumetničenimi cerkvenimi govori: stara, preprosta beseda božja vam je vse. Zato imate nekaj stalnega, zanesljivega na sebi, kar je staro že 2000 let, kot sveta Cerkev. In še marsikaj drugega hvalevrednega bi lahko našel na vas in povedal o vas. Toda v marsičem vas moram tudi malo po grajati. Nikoli dostoj -no ne pokleknete pred Najsvetejšim, temveč ostanete okorne in neupogljive kot leseni kol. Služba božja vam prav nič ne koristi, ker ste mrtve, kot je pač vsak les mrtev. Zato sv. maše prav nič ne razumete in se tudi čisto nič ne potrudite, da bi jo razumele. Zato vam je sveta maša vedno predolga. Besede duhovnikove pri pridigi se od vas kar odbijajo, ker pač nimate ušes zanje. Kakor dežne kapljice drse po šipi na oknu in v steklo nikdar ne prodrejo, tako se tudi vas nobena beseda božja ne prime. Samo pomislite, koliko pridig ste že sli -šale, pa po nobenem teh naukov niste uravnale svojega življenja. Kakšna velikanska odgovornost! Ste pač mrtve ! Nepremično ste vedno na istem mestu. Nikoli niste ganjene, noben zgled vas ne pretrese. Ve lesene grešnice se nikdar ne pomaknete niti za inčo bliže k spovednici in nikoli ne pridete v ospredje k obhajilni mizi. Mrtve ste, pa si domišljate, da živite. Da, mrtve ste. Nikoli ne molite. Vedno ste tu, pa še nikoli nisem slišal vašega glasu ne pri molitvi ne pri petju. Les brez življenja, srce brez utripov, ura, ki stoji. . . Tudi cerkve ne podpirate. Nobenega centa ne vržete v nabiralnik, ko “dobri kristjani” vsako nedeljo odrinejo vsaj nikel. In duhovnik večkrat ne more spati, ko premišljuje, kako bo poravnal tolike cerkvene račune. Vsaka hiša mora dobiti sredstva za vzdrževanje, tako tudi hiša božja. Popolnoma razumljivo, da ni v vas, moje ljube cerkvene klopi, prav nobenega apostolskega duha in nazi-ranja. Zadovoljne ste in vesele, da ste lahko ve v cerkvi in da imate Jezusa. Toda nobeni izmed vas niti na misel ne pride, da bi nesla Jezusa tudi ven: bratom in sestram, ki so Boga izgubili ali zavrgli. Izgovarjate se kot morilec Kajn: “Ali sem jat varuh svojega brata ? " Imate luč vere in tolikokrat slišite veselo oznanilo• Toda luč se razširja in se mora raZ' širjati dalje, z naglico tristo tisoč kilometrov na sekundo, sicer luč neha biti luč. Veselo oznanilo mora biti sporočeno dalje, sicer ni več oznanilo. Mrtve ste, na dnu srca mrtve i11 življenje vas bo enkrat obsodilo. Moja pridiga je zdaj končana. Po-boljšajte se! In ni vas treba biti sram, če so to pridigo slišali tudi ljudje, saj sicer tako ne poslušaj0 dosti, kadar pridigam njim. Danes so pa bili zelo pazljivi. Morda bodo re$ šli malo bolj vase ter se bodo iz vašega zgleda nekaj naučili, iz dobreg3 in slabega. Mislim, da bo danes le kdo rekel: “Pa jim je res dobro p°' vedal - tem cerkvenim klopem! - A' men! ► Škof je izpraševal birmance katekizemska vprašanja, izmed katerih je bilo eno o zakramentu svetega maziljenja. Dobil je pravilni odgovor, da duhovnik mazili bolnika, ker grešimo z vsemi petimi Čuti. "Kako pa moremo grešiti z nosom? se je glasilo novo vprašanje. Kot blisk se je oglasil fantiček v prvi klopi: "Ker ga vtikamo povsod tam, kamor ni treba!...” ► Profesor je dobil v vlaku sedež poleg farmarja. Obema je bilo dolgčas in končno je predlagal učeni profesor, ki bi se rad iz farmarja malo ponorčeval, naj bi si stavijala uganke. Petdeset centov naj bi stala vsaka nerešena uganka. To ni pošteno, je ugovarjal kmet. "Vi imate za seboj šole, jaz ne. Pošteno bi bilo, da bi dobil jaz od vas za vsako nerešeno uganko petdeset centov, vi pa od mene samo pet." Profesor se je vdal in na farmarju je bila vrsta, da začne. Njegova uganka se je glasila: Katera Žival ima tri noge za hojo in dve perutnici za letanje?" Profesor je tuhtal in tuhtal, končno pa segel v žep: "Ne uganem. Tu imate petdeset centov. - Zdaj pa mi povejte, katera Žival je to?" Farmar se je zasmejal: "Ne vem! Tu imate pet centov." S tem je bilo med njima ugank konec. P. Hug< o svoji zorni mladosti Naš Koledar še ni položil venca na grob P. Hugo na Brena OFM. Lani je bilo prezgodaj -P. Hugo je umrl na Marijin dan 8. decembra 1953 „ Letos je - skoraj prepozno. V razdobju e-Rega leta je bila položena že cela vrsta vencev. Naš Koledar ni prišel do besede. Vencev! Velikih vencev - ne venčkov! Kdor je kaj zapisal v posmrtnico p. Hugo na, ga Je slavil kot velikega moža. Velikemu možu na grob gre venec. Kaj ko bi naš Koledar napravil drugače? tecimo - za spremembo - bi mu položil na grob sarno - venček ? Kako to ? Čeprav nič ne tajimo, da je bil p. Hugo Velik mož, pa se na drugi strani zavedamo, da Se je znal sam napraviti včasih - čudno majhnega. Kako to mislimo, boste videli v članku. In ^°rda je prav v tem dognanju nov dokaz, da je b» P. Hugo velik mož. v Pa kljub temu - za spremembo - v na- ®rn Koledarju na njegov grob samo - venček! n boste videli, da si je ta venček spletel p. Hu-8° sam! Ni pisal osvoji majhnosti nalašč in zgolj faradi nje. Mimogrede mu je prišlo kdaj pa kdaj P°d pero, da nam jo je naslikal. . Drobci, ki jih tu objavljamo, so nabrani 2 nekaterih njegovih spisov, ki so drugače bili ^aPisani za velike ljudi in od velikega človeka, ^hies, to se pravi med velike misli, so bili vr- l . Gotovo je, da nismo izsledili vsega, kar * spadalo sem. Pa bo že to pokazalo, kako ajhnega se je znal narediti p. Hugo. z In to je tisti venček, ki smo ga povili a to priliko. Naj bo z vso ljubeznijo položen na o °b p. Hugona - z nič manjšo ljubeznijo kot so rugi polagali na njegov grob VENCE ! - p.b.a. ^ MARIA 1921: Z mojih potov v Ameriko sl “Nazaj grede (iz Zagreba) sem šel po °v° °d doma in domačih... Njive, travniki, pašniki, koder sem v Eno zadnjih slik P. Hugona dr. BRENA O.F.M. Rojen 5. decembra 1881 v Rovišah pri Litiji Umrl 8. decembra 1953 v Rimu kot generalni definitor frančiškanskega reda + Nespeča noč NoS je dolga in Srna v mojih nespeSih zenicah •kakor Sas v vicah. Potrpežljivost, rjava srna, krotko se pase na sredi jase Bogu vdanega srca. V duhu pokore na vrtu Oljske gore zrem zapuSSenega, zame krvavo prepotenega Boga... In jaz tega bremena lahkotnega ne bi vzel na rame na Srni poti pokoja samotnega -soncu naproti? Bogdan Budnik Krizanteme Zbral J. V. ZNANCI Gospod, poslušaj naše klice in milostno ozri se v vice, dodeli dušam naših bratov, sorodnikov, dobrotnikov, da bodo v druž bi rajskih svatov dosegli večni blagoslov! ŽENA /o možu/ Ne iščem druge roke. Ni take, da mi vrne, kar smrt je položila v naročje zemlje črne. MOŽ /o ženi/ Kdo najde močno ženo? Kar sem izgubil v eni, ne mogel več bi najti v nobeni drugi Ženi. Kadar cvete ajda... brezskrbni mladosti pasel in pomagal pri delu, drevje, po katerem sem nekoč plezal, da ga odsekam, otresem ali oberem - vse vprek me je spraševalo: Zakaj odhajaš ? In jaz sem jim z ginjenim srcem odgovarjal: Dajte mi nazaj moje dneve, ki sem jih nekoč z vami in med vami preživljal, tiste dneve vse lepe in sončne! Sprejmi' te me nazaj v svojo sredo! Sprejmi me nazaj, ti deviška gorska narava! In ti, dobro hribovsko ljudstvo, ki pravzaprav še ne veš, kaj je svet! Sprejmite me, pa vam ne bom podajal roke v slovo. Ne morete, kajne ? Potem pa z Bogom-1 Še težje sem se poslavljal od domače cerkvice na gori, na katero me vežeje tako dragi spomini. Oh, kako je človek zraščen z domačo cerkvijo, kamor je zahajal kot otrok ob ma' terini roki! To čuti šele, ko se poslavlja od nje in ko na tujem obnavlja vse sončne mladostne spomine nanjo. Videl sem že krasne katedral6 Milana, Benetk, Kolina, Štrasburga, Dunaja. P® ko sem si jih ogledal, sem jih z lahkim srce#1 zapuščal. Domačo cerkvico pa tako težko. Otroku se pač mati, čeprav kmetica lepša zdi od cesarice. Enako tudi domača cerkvica lepša °d vseh katedral. Menda sem se zato še posebno težko P°' slavljal od domače cerkvice, ker spi poleg nJe moje najdražje na tem svetu - moja mamica. maši je bilo. Ljudje so se razšli. Poklekni* sem na njih grob. Uprl sem svoi pogled na sli" ko, ki je vdelana v nagrobnik... Se en pogled u® naj lepšo sliko, še eno solzo na naj dražji grob -z močnim sunkom sem pretrgal najmočnejŠ® vez... AVE MARIA 1922: Jaslice nazaj I “Če bi mi drugače nikoli ne romali sp®, mini domov, na sveti večer bi mi gotovo uS*1’ naj bi jih še tako skrbno stražil. In če bi jih Š6 iskat, bi jih našel v domači hiši pri jaslic® No, pa jim ne branim. Sam se jim rad pridru žim. Prelepi so in presladki. Bolj me vers pomladijo in poživijo kot vsa božja pota, ki s® ^ jih kdaj v življenju obiskal. Bolj kot vsa Pr®. mišljevanja in druge svečanosti božičnih no j Zato bi me na sveto noč vsako leto lahko Št® med prežvekovalce. Ko mi povedo, da ne bo P° . nočnice (tiste čase v Ameriki ni bilo polnoč®^ ce - op.ur.), grem v svojo sobico, se vsed® . na posteljo in naenkrat sem otrok v domači hi Koledar 1955 Pred jaslicami. Domišljajoči spomin mi jih napravi. Tiste, prav tiste, ki sem jih kot otrok Uredil v kotu pod križem. Nobenega pastirčka, Nobene ovčice še nisem izgubil, za vse vem, kako in kje jih je treba postaviti. Morda bi danes drugače naredil, pastirčke in ovce drugače razpostavil, a to bi ne bile več tiste jaslice, ki so se mi tako globoko vrezale v otroško dušo - in ki tudi ne imel več tistega užitka; Vidiš, ne delam si novih jaslic, tudi ne kupujem jih ne. Ko pride sveti večer v belih sandalih čez goro in plan, si v skladišču spomi-nov poiščem stare, ki sem jih z nežnimi prstki sam pomagal delati. Lepšega mahu bi ne mogel Uabrati, lepših pastirčkov in ovčic bi ne dobil, ke bi obredel ves svet. V tistih mojih jaslicah je Jhoja otroška duša, vsa lepa in nedolžna. Take , 1 jim danes ne mogel več vdihniti, če bi hotel hbeti nove. Kaj mi hočejo magari zlati pastirčki ln zlate ovčice, ko nimajo moje otroške duše. I-jhajo j0 pa oni, ki sem jih kot otrok sam strigel Papirja in razpostavljal po mahoviti betlehem-ski planjavi okoli štalice... AvE MARIA 1923: Naš slovenski Karmel Kmalu bo trideset let, kar sta moj oče in ^jna mati skrivnostno stikala glavi in končno sklenila: “Študent naj bo ! ” Seveda le pod pogojem, da bo - gospod. aslednjo jesen sem vzel slovo od planinskega aju, v katerem so bile tudi krave in ovce. Od-*6ljal sem se proti megleni Ljubljani, da prijam staršem prvo zvezdo prihodnje Glorije . r°li pri Spodnjih Poljanah, kakor se je takrat li i ° in morda še zdaj, so me vtaknili v temno jujo Zdešarjeve hiše. Mogočni začetni vtisi prestolice, kije do takrat še nisem videl, skoZa ^asa zasenčili domačo vas s hribov- ^ e Panoramo in vsemi sladkimi spomini nanjo, v krnalu se mi je pričelo tožiti po prostosti in Selju gorskega pastirja. Ko sem nekega dne ves poln domotožja lezel iz svoje temačne luknje in po svoji parniki navadi splezal na prvi oreh ob Ljublja-j6c_1* Pa me je policaj kmalu dol povabil, se mi ^ Ljubljana naravnost p ris tudi la. Kadar sem le V^gel, sem jo ubral ob Ljubljanici na Kodelje-m dalje. Tam okrog so se takrat še krave sle. In prav to je bilo nekaj zame! Domotožje Tudi stara Ljubljana je lepa.-.. DUHOVNIK Staršem sem voditelj bil, mlade sem učil, svaril, a tega sem se vedno bal, ko nauke drugim sem dajal: ko čredo svojo prav ravnam, da cilja ne bi zgrešil sam. KATEHET Včasih ob oltarju boijem v srcu s tiho bolečino -danes ob prestolu boijem blaien prosim za mladino. UČITELJ Cel rod je stopal mimo mene v naši vaški šoli skromni, ko danes so moije in šene -ali se me še kdo spomni? UČENEC Učiteljem svojim preljubi učenec, ie zgodaj dosegel nebeški si venec! UČENKA Učiteljica si nam ti, učenka: Že mlad Siveti prav, da smrt ni grenka! OTROK Angel varuh tvoj je iz telesa nesel tvojo dušico v nebesa. Sam nebeški Oče je vesel dušico med angelčke sprejel. DEČEK V zgodnjem zoru v grob sem pal, vstane dan in z njim bom vstal! DEKLICA Cvetka se zbrsti, da lepo vzcvete, človek se rodi, da lepo umre. MLADENIČ Čeprav je bila moja pot v življenju z roŠami posuta, rešila vendar mnogih zmot dobrotljivo me smrt je kruta. MLADENKA Kot roža sem se razcvetela in ni me bilo smrti strah, kot roSa pa sem ovenela - razpadla v prah... KarmeliČanska cerkvica ob Ljubljanici v Mostah, o kateri piše p. Hugo v svojih spominih, in je danes ni več. Komunistom je bila na poti in so jo podrli. A ve Maria je bilo ob pogledu na krave seve še toliko večje. Ne vem, ali so bile že preveč gosposke ali kaj, ko so me tako začudeno gledale. Doma me je vsaka poznala, jaz pa vsako od njih po imenu. Med pogrevanjem takih spominov sem zagledal na nasprotni strani Ljubljanice večje poslopje s cerkvico. Nikogar nisem imel poleg sebe, da bi ga vprašal, kakšna cerkev in “fa-rovž” je to, pa sem moral pustiti vprašanje zaenkrat odprto. Ob neki priliki nas je dijaška gospodinja gnala tam mimo kot ovce na pašo. Vprašam torej gospodinjo, kar sem hotel vedeti. To je cerkev in samostan karmeličank, pove v odgovor... Gospodinja nam je vedela povedati, da v tem samostanu žive same ženske. Še v mladih, skoraj otroških letih so zapustile dragi dom in naj dražje domače. Zdaj so nekatere že stare, pa niso bile potem nikoli več doma. Oče in mati sta umirala in jih v poslednjih zdihljajih klicala, da jim podasta roko v slovo, pa hčerk ni bilo domov. Niso smele. Takorekoč žive so pokopane. Samo molče in molijo, zvečer se pa vležejo v Uste “truge", v katere jih bodo nekoč mrtve položili. Meni so se ob pripovedovanju kar lasje težili. Ob bededi "truga" sem nehote pogledal Proti samostanu, če morda ne prihaja kak Mrtvak za nami. Zvečer je mladostna domišljija vse to še povečala, da sem vso noč delal za svojo radovednost pokoro. Pozneje sem sam še večkrat hodil tam o-krog. Tudi domotožne misli so hodile z menoj, Pa mi niso bile več take prijateljice kot prej. Sramoval sem se jih. Porajajoči se moški ponos Se je norčeval iz njih in iz mene. Poglej, mi je ^ejal, tamle je samostan. V njem so dekleta, ki s° res morebiti za polovico starejše od tebe. A v6ndar dekleta. Pa so se za vedno poslovile od £°ma, ki jim je bil prav tako drag kot tebi. Nikoli več se jim ne bodo odprla vrata, da bi sto-Pile na pot do domačih trat, kjer je skakala in 5e ra do vala njihova mladost. Ti si pa fant, pa čez dva meseca zopet doma, in potem čez potem znova čez tri - in boš ostal doma za £elih osem tednov. In vendar samo na domače misliš in skoraj s solzami gledaš za vsa-LlIn vlakom, ki sopiha proti domačemu kraju -rez tebe. Sram te bodi I In res me je postalo sram. Pogled na ^rmel me je ozdravil. . Minila so leta, polna spominov, veselih n žalostnih. Po nasprotni strani Ljubljanice ©m se peljal v redovni halji sv. Frančiška v Karmel - maševat. Z druge strani reke so ^ 6 pozdravljali pravkar opisani spomini, že ma-s° zaprašeni. Otroški, bolje rečeno: otročji so b? zdeli, a vendar sladki, četudi je njih vse-ina grenka. Se šiba v spominu drugače poje kot ® Pela v resnici. Sicer se mi pa ti otroški ali s r°Čji spomini niso mogli posebno rogati, ker Pa^ met* tem prehodil že tretjino Evrope, doma Preživel le štirinajst novo mašnih dni in še Par drugih. MARIA 1924: Jesenski spomini s Jesen je zame bogata spominov, veselih Sqžalostnih. Vse tja do pastirskih let segajo. Ti veseli. Čez poletje je bila moja pastirska pro- stost s, precej omejena. Ali smo imeli naše kranj-Ar*~ krave in koštrune za bolj pametne kot so v jjJ11 erlki, ali so pa naši starokrajski kmetje bolj zadnjaški? Ne vem. To vem, da med našim in DOBROT MK Ko sem k vam za mizo sedal, nisem tega vam povedal: Ko vabili druge boste, kakor mene v drage goste, spomnite se siromaka, ki pred vašim pragom čaka! V njem se Kristus v goste javlja, ki vam večni raj pripravlja. KMET “Pet pedi* je v polju pela prepelica letne dni. Prav je ptičica imela: pet pedi - dovolj prsti! KMETICA Samega so rožmarina polna okna naših sob, meni pa je smrt pelina natrosila v rani grob... HLAPEC Ves zgaran po trdem delu sem zaspal v Živinskem hlevu 'na trdi slami; a trajnejše je moje spanje in mnogo slajše moje sanje so v - tihi jami... DEKLA Zadnja bila sem pri hiši, kot da nisem hiše član, prva bila sem pri delu, neutrudna dan na dan. Vendar nihče ni zajokal, ko so devali me v grob: revno bilo je življenje, revnejši Še moj pokop. TRGOVEC Kdor trguješ, bodi pravičen, kadar ponujaš, bodi resničen! To je bilo moje geslo, mir srca mi je prineslo. CESTAR Smrt je vsakemu Človeku zvesta, tudi k tebi jo •pripelje cesta. ZVONAR Zvonovi, teh je sto in sto, ki sem zvonil jim z vami. Zahvaljen tisti, ki zvonil bo meni v tihi jami! GROBAR Vsakemu sem grobu dal gorak pozdrav, morda pride jutri eden meni prav... RUDAR Malokdaj sem sedel k svojim v mirni stan, skoraj nisem vedel, kak je beli dan. Zdaj pa smrt je dala v dom miru mi ključ. Moji duši sije v Bogu večna luč. sosedovim svetom ni bilo nič “fenca”. In tudi to vem, da se je naše zaupanje' v kravjo in ovčj° pravičnost slabo obneslo. Ce so videle mene, pastirja, v bližini s šibo v roki, so poznale mejo, čeprav ni bilo "fenca”. Če sem se pa le malo proč obrnil, so že hlastale po tujem. A vedno pred njimi stati in držati njih apetit v pravih mejah, to je bilo za srebroživega pastirja predolgo-časno. Posebno ko so s sosednje meje vabil9 rdečelična jabolka in kot med sladke hruške. Poletni spomini na pastirsko življenj® niso nič kaj veseli. Tem bolj pa jesenski. Naš® pastirsko pravilo je bilo: Sv. Mihael lese odpi-ra. Čez in čez lahko paseš. Navadno smo mi sami še celo malo prej lese odprli kot jih je sv. Mihael. To je bilo veselja... Pozneje, ko sem krave s knjigami za-menjal in šel v Ljubljano, je bilo drugače. P9" stirji doma so ravno začeli lese odpirati, kašč® so bile polne žita in sadežev, jaz sem pa moral v mesto stradat. Tisti jesenski prehod od cepca# ki sem se mu ravno spet dobro privadil, na za] h knjigam - kako je bil pust! Neredko me je skušnjava premagala, da sem jo potegnil kam dol n9 Posavje. Ali pa tja čez Grubarjev kanal po jabolka, hruške ali kostanj. Profesor Vester ta#1 za gradom, ki je imel kot matematik gotovo n® p. Hugo z rimsko skupin® Slovence* /ob prilik' romanj® sv. leta-/ sv. samo hruške in jabolka preštete, ampak zraven tega še njihove pečke, bi me morebiti še danes zlasal, če bi mu povedal, da sem bil takrat med tistimi, ki so mu račune mešali. O, zorna mladost, Bog te obvaruj! In v kolikor Te z njo združena norost ni žalila, tudi njo zraven 1 Deževni dan Deži, ves božji dan deži, vsa okna so že orošena; nebo otožno se drži, zakrita gorska so slemena. Deževju Človek je enak, ki rosen si obraz zakriva, pogreza v blato se korak - deževna noč je temu kriva. Oblake sončni Žar predre, pod njimi mavrico nariše, izgine rosa in solze z oči nam jasen dan obriše... Limbarski Potrpljenje Potrpi, kadar te srce boli, za vse bolezni rastejo zdravila, večerni hlad ti čelo osuši, prijetne sence dajejo hladila. Nikar ne toži, Če si zapuščen, pravičnost božja rada preizkuša; zgodi lahko se, da nenadoma pojavi se ob tebi blaga duša. Kljubuj viharjem, bodi korenjak, ne kloni brž, ko vetrič te zamaje! Objemi križ in ne vprašuj: Zakaj? - To ve le On, ki potrpljenje daje. Limbarski Kristus v sinagogi Ko sem bral knjigo "Pred zarjo", delo Evgenija Zolli-jaz spreobrnjenega glavnega rabina judovske sinagoge v Rimu, sem se spomnil dogodka, ki ga popisuje evangelist sv . Lukov četrtem poglavju svojega evangelija. Evangelist začne s temi besedami: "In prišel je v Nazaret, kjer je bil vzrejen;po svoji navadi je šel sobotni dan v shodnico, in vstal, da bi bral. Dali so mu knjigo preroka Izaija. Odprl je knjigo ter našel mesto, kjer je bilo pisano: ‘Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil, da oznanim blagovest ubogim; poslal me je naznanit jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja,(Lk 4, 16- 30).” Zakaj sem se spomnil tega dogodka, vam bodo povedale besede Evgenija Zol-li-ja iz njegove knjige: "Bilo je na Dan sprave (judovski praznik) v jeseni leta 1944. Predsedoval sem službi božji v templju. Spominjam se še iz otroških let, da sem videl jokati svojo mater in svojega očeta med najbolj ganljivimi deli službe božje Dneva sprave. Sedaj so solze že prišle iz mode. Tudi sam ne morem jokati . Dan se je bližal h koncu in sam sem bil sredi množice ljudi. čutil sem, kakor da se je megla plazila v mojo dušo; postajala je vedno gostejša in končno sem popolnoma izgubil zvezo z ljudmi in stvarmi okoli sebe . Sveča na svečniku poleg mene je skoro dogorela. Ko se je vosek topil, se je plamenček včasih razplapolal v plamen, ki se je sunkovito dvigal kvišku. Bil sem očaran ob pogledu nanj in strmel sem začuden v preprosti prizor. Jezik ognja je plapolal in se zvijal kot bi trpel: Bil je podoba moje duše, ki je tudi trpela. Zvečer je bila zadnja služba božja; bil sem tam z dvema strežnikoma, z enim na desnici, z drugim na levici. Toda bil sem tako daleč od obreda, da sem prepustil drugim, da so molili in peli; nisem čutil ne veselja in ne žalosti. Bil Evgenij Marija ZOLLI,bivši veliki rabin rimske sinagoge, zdaj odličen katoličan. Papeška nesebična pomoč rimskim Judom med nacistično okupacijo mu je pomagala najti resnico. sem brez misli in čustva. Moje srce je ležalo v prsih kot mrtvo. Nenadoma pa sem zagledal s svojim duhovnim o-česom travnik, ki se je v svoji prostranosti dvigal navzgor. Na njem sem videl Jezusa Kristusa, ki je bil o-blečenv bel plašč;nad Njegovo glavo se je razprostiralo modro nebo. Tedaj sem začutil največji notranji mir. Ako bi podal sliko stanja moje duše v onem trenutku,bi joopisal tako: kristalno čisto jezero sredi visokih gora. In v svojem srcu sem odkril besede: "Zadnjikrat si tukaj 111 Premišljeval sem jih z največjo jasnostjo svoje duše in brez vsakega posebnega čustva. Odgovor mojega srca je bil: Tako je, tako bo, tako mora biti 1 Približno eno uro pozneje smo bili moja žena, hčerka in jaz doma, da smo skupno večerjali po postu. Po večerji je vzela žena nekaj časopisov in odšla v svojo sobo; enako je stori la hči. Jaz pa sem ostal v svoji delovni sobi, da bi pisal pisma in bral revije. Ko sem se u-trudil, sem šel v spalnico. Vratov sobo moje hčerke so bila zaprta. Naenkrat mi je dejala žena: "Ko si bil danes pred skrinjo torah-a (torah ali pentatevh so petere Mojzesove knjige), se mi je zdelo kakorda je bela postava Jezusova položila svoje roke na tvojo glavo, in bi te blagoslavljal .11 Bil sem presenečen, a vendar miren. Skušal sem se delati kot da ne razumem. A ona je ponovila, kar je pravkar povedala,besedoz° besedo*. V tem trenutku sv° zaslišala "malo trobento" ' tako sva imenovala svojo mlajšo hčerko Miriam, kad°r je klicala od daleč: "Pa' paaal" Sel sem v njeno so' bo. "Kaj pa je?" sem vpra' šal. "Vidva govorita o Jezu' su", je dejala. "Veš, papa/ zadnjo noč sem sanjala, d° sem videla zelo velikega/ belega Jezusa. Pa se več pe spomnim, kaj se je zgodil0 potem." Obema sem želel lahk° noč; bil sem popolnoma mi' ren; začel sem razmišljati 0 nenavadni zvezi dogodkov* Nato sem se odpravil k p°' čitku. Nekaj dni nato sem $e odpovedal svoiemu mestu v Izraelskem občestvu. Sel sert1 k popolnoma neznanemu duhovniku, da bi začel s p°' ukom. Nekaj tednov je p°m” teklo in dne 13. februar}0 (1945.) sem prejel zakra' ment sv . krsta ter postal član katoliške Cerkve, skrivnost' nega telesa Kristusovega Z rabinom je bila krščena tudi njegova žena pozneje po lastni odločitvl tudi hčerki Miriam in ra. Vera je dar milosti. 10 nam nazorno dokazuje op1' sani dogodek iz naših dn* * "Hodi za meno ji" Te besede Gospod na različne način6 še vedno ponavlja. P. Fortunat OfM Čuj nas, svetniški Friderik Baraga, čuj nas, ob uri, ko svet tava v temi, ko narod slovenski v silni boli ječi, ko kliče k Bogu in ga roti, naj mu svetnika da, Tebe v oltar: da boš usode slovenske krmar, da boš čuval nad rodom našim vse dni! O Bog, o Bog, usliši nas ti! Oj, Friderik Baraga, -- trpeče zemlje veliki sin, največji, kar dal jih je narod - trpin, in kar jih rodila kdaj naša je mati! Junak, ki križ si zadel na rame, za narod moj in zame, za brate tostran oceana, ki- izgubljena karavana -blodili so v noč. Ob Veliki reki, ribič v viharjih pridigal si in duše lovil, v najhujši bedi, v najhujši zimi ponižno kot Dobri pastir jih učil in Šel za njimi, in jih iskal, nje - čredo zapuščeno, v božji jih ograd prignal. Odprl si jim bogastvo srca, učil jih ljubezni in sloge. Plemenitega rodu, na gradu doma, odšel si med najbolj uboge in preko zamrzlih jezerskih poti iskal si do src, do duš ljudi, in bil jim oče ljubeči, o večni govoril jim sreči. „ Veliki duhovnik življenja rodov, ki si ljubil jih, zanje živel in umrl - smrt je končala... Rodov Otava, Čipeva ni več, le tvoja ljubezen še vedno živi in je ostala kot svetla plamenica, sredi globoke noči. * * * Naš narod zdaj v temi živi, ki iz nje ne vidi poti, in nima nikogar, da se ga usmili, pozabljen je, kot da so ga vsi zapustili. Zastonj mar joka in moli? O Veliki sin zemlje slovenske, iz Male vasi doma - mogočni, mogočni Klicar, sin naše gričevnate, sončne Dolenjske! Izprosi, da večni in modri Vladar temo razsvetli! O Veliki sin zemlje slovenske, iz Male vasi doma, mogočni božji Klicar: rotimo Boga, da v ta satanov čas Tebe postavi na oltar, in da usmili, usmili se nas! 25 'Cetttiea Baragove zvez® BARAGOVA ZVEZA bo v letu 1955 doživela svojo 25-letnico-Srebrni jubilejI Bo pa to ?ele prav zadnje dni leta. Po eni strani bi bi 1° bolj na mestu, če bi o tem pisal na? AVE MARIA KOLEDAR ?ele pri' hodnje leto. Tako bi se ta reč brala prav za 25-letnico, saj na? KO' LE DAR pride ljudem v roke ?ele tik pred novim letom. Vendar smo se odločili, da objavimo te zgodovinske podatke *e letos. Prvič zato, ker pričujoči KOLEDAR nosi letnico 1955. To je le' to, ki bo v resnici prineslo 25-letnico BARAGOVE ZVEZE. Drugič zato, ker bi bilo treba ob 25-letnici vsaj na kratko opisati delo Barag0' ve zveze skozi vseh 25 let. To bi pa bilo predolgo za objavo v eni mi koledarski izdaji. Zato bomo letos objavili le popis, kako je do ustanovitve Bara' gove zveze pri?lo in kako je bila v začetku zami?ljena. Prihodnje l®f0 bomo sku?aIi povedati, kako je doslej delovala in se razvila do da' na?nje pomembnosti. In pa seveda tudi o njenih uspehih. Po teh kratkih uvodnih besedah dajemo besedo "Amerikanskem1^ Slovencu" iz tistih časov. Na vso srečo ga imamo v lemontski knjižni01 lepo vezanega in nam vedno rad odpre svoje strani ter pripoveduj® 0 dogodkih, ki jim je bil za pričo v teku svojega dolgoletnega živijerij0' l\ar boste od tu naprej brali, pripovedujem jaz, "Amerikanski Slovenec". Bolj natanko sem se predstavil letos poleti, ko sem bil pozvan, da spregovorim o BARA-GOVANJU pred petindvajsetimi leti tu v Ameriki. Rečeno mi je bilo, da bo stvar objavljena v KOLEDARJU SV. MOHORJA, ki prihaja v Ameriko iz Celovca. Zdaj, ko gre že na jesen, je spet stopil predme neki pisun in me prosil, da bi smel pregledati moje predale. Prav rad sem mu dovolil. Saj sem ponosen na to, da podatki o postanku BARAGOVE ZVEZE niso nikjer tako lepo zbrani kot v mojih predalih. Kar boste torej tu brali, je vse dobesedno iz mojlhstra-ni, kot so prihajale med svet v letih 1930 in 1931. Torej ne bo v tem pripovedovanju nič drugega kot oživljena zgodovina. IME ZVEZE SE PRVIČ POJAVI Za objavo v mohorskem Koledarju sem opisoval napore SVETILNIKA KATOLIŠKEGA SHODA. Odkazal sem mu primeren prostor za vsako soboto, pa prav vsako soboto ga ni bilo. Urejeval ga je - ir* P*j veliki večini tudi sam pisal - Rev. Bern.®e> Pa še novih bi si morda nalo-^ a- Sploh bi končno ne bilo treba j arugega kot ob letošnjem novem etuprekrstiti PROSVETNO ZVE- ZO na ime BARAGOVA ZVEZA in pravila primerno prikrojiti. Gotovo je, da bi ime BARAGOVA ZVEZA že samo na sebi več povedalo kot dosedanja Prosvetna zveza. Ime BARAGA je postalo -- če ni bilo že prej - tekom letošnjega leta tako popularno, da pomeni za nas naravnost program. Zato bi bila brez dvojbe BARAGOVA ZVEZA vse drugače popularna in bi si pridobila toplih simpatij med najširšimi plastmi katoliškega ljudstva. KAJ BI DELALA BARAGOVA ZVEZA? - Za danes se hočem o-mejiti le na razmišljanje, kaj naj bi bilo naše delo z ozirom na Barago samega. Kar hitro se lahko pokaže, da je dela silno dosti že samo v tem pogledu. Naj nekaj stvari naštejem kar tako, kot bodo same prišle pod pero. ZBIRANJE PODATKOV IZ BARAGOVEGA ŽIVLJENJA IN DELOVANJA. - Mnogo so storili vtem oziru že doslej. . . Vendar je marsikaj še premalo raziskano. V starejših spisih o Baragi so razni pogreški, ki jih novejši raziskovalci opazijo in popravijo. V tem pogledu si je nabral in si še nabira mnogo zaslug naš izvrstni zgodovina r dr. Zaplotnik, ki je s svojim smoternim raziskovanjem odkril že marsikaj novega. V popisih Baragovega življenja in dela so tudi razne vrzeli in odprtine, preko katerih starejši pisatelji niso mogli, ker niso imeli pri rokah dovolj podatkov ali zgodovinske snovi. Se vedno pride kaj na dan, kar je ostalo prikrito prejšnjim Baragovim častilcem, postalo pa dostopno novejšim. Spreten današnji zgodovinar bo našel iz novo odkritega materiala nove vidike, ki premoste marsikako dosedanjo vrzel v poznavanju Bara- govega življenja. Poleg dr. Zaplotnika ima lepe zasluge na tem polju dr. Hugo Bren O F M , ki je prav zadnje čase objavil jako zanimive stvari in nas natančneje seznanil z Barago, njegovim delom in tudi z nekaterimi njegovimi sodelavci. V kratkem se nam, kot pravijo, obeta nova knjiga o Baragi v slovenskem jeziku izpod peresa prof. dr. Jakliča. Izdala bo to knjigo Družba sv. Mohorja in bo torej prišla z drugimi mohorskimi knjigami vred v skoraj vsako slovensko hišo. Gotovo je, da bo ta knjiga mnogo boljša kot sta obe iz-danjidr. Vončine, ki sta seveda že zastareli. Omenjena knjiga se bo gotovo brala v starem kraju vsepovsod. Ali bo prišla v roke tudi vsakemu ameriškemu Slovencu? Ako bomo imeli že Baragovo zvezo, bo imela lepo nalogo že v tem, da bo razširjala novo knjigo o Baragi tudi tostran oceana. Vse, kar se v teh dneh dela za spoznavanje Barage, menda tudi vse, kar se je v preteklih deset- letjih delalo v tem smislu, je bilo plod privatne podjetnosti. Tu ali tam seje dvignil kdo, ki se je zač el zanimati za Barago, pa se mu je posrečilo kaj novega odkriti. Objavil je morda kjerkoli, ali pa je obležalo v njegovih zasebnih predalih. Kako koristno bi bilo za ves narod, pa za zgodovino sploh, ako bi obstajala organizacija, ki bi i-mela vsa ta odkritja vsaj v zezna-mu. Iskala bi se pa lahko tudi pota, kako bi se javnost sistematično seznanjala z vsem, kar je v zvezi z Barago, posebno pa novejša odkritja. KAJ PRAVI NEKO PISMO? Ravno ko to pišem, mi je prinesla pošta pismo vrlega moža iz Clevelanda. Ker sem poprej zapisali da bom metal misli na papir kar tako, kot mi bodo same pod pero prišle, naj bo dotično pismo kar tukaj priobčeno. Tako-le se glasi.' Častiti:-Čast Vam, da se tako energično zavzemate za moža, ki sije kot žarka luč v sedanjost. Za moža, ki je naše gore list, R*- Med zgornjimi imel1^ ?e ne najdemo imen^ Mr. Jožefa ing .Greg0 richa, ki bo skupi-10,| Baragovo zvezo slo^ 25-letnico svojega °e^ umornega dela za ° raga na zgodovinske ^ polju. Ves svoj čas p° sveča pripravam zaj ragov proces. Mrs. gorich ga vsa leta p° pira z razumevanje^1 sodelovanjem. Rev. Friderik Irenej Baraga. Iz-podbudno pišete v zadnjem S VE -TILNIKU, naj njegov spomin ne zatemni in naj ne ožarja samo za hip obzorje našega neba. Sto let je Že šlo v večnost od njegovega prihoda v to deželo. Ali njegov stoletni spomin letos je pokazal, da ttaš narod ceni velikega moža, njegovo delo in njegovo veliko ljube -Zen do Kristusa. Zavedajmo se, da Je Baragovo življenje - življenje svetnika ! Upajmo, da nas ta zavest **e bo tako hitro zapustila. Da bi pa imeli svojega velikega moža bolj pred očmi, da bi se vnemali v češčenju in posnemanju njegovih odličnih lastno-sti. . . , naj se izdajo majhne sličice z njegovo podobo in kratkim življenjepisom. Tudi kašen primeren Izrek iz njegovih spisov bi bil na mestu. To bi se moralo izdati v slovenskem in angleškem jeziku, da tudi druga ameriška javnost sPozna moža, ki je bil poln duha božjega. Enako umestno bi bilo, če bi se Zavzel odbor in nam preskrbel ve-llke stenske slike, ki naj bi kra-sHe naše sobe. . . To bi bil lep dar narodu ob Baragovi stoletnici. Prepričan sem, da bi razpečavanje takih slik ne naletelo na ni kake te-zave, - Iskren pozdrav! M(att) T(ekavc. ) Tako torej to pismo. Hvaležni Smo. Nov dokaz, kakšne naloge bi *e lahko prevzela BARAGOVA 2veza. IZ -SVETILNIKA” /22. nov. 1930/ Če človek premišlja, kaj bi ^hko delala dobro urejena BARA -~OVA ZVEZA, pride na misel to-*ko stvari, da jih je težko po ka-enrl redu razvrstiti. ZBIRANJE BARAGOVIH SPOMINOV. - Zdi se, da se po smrti Velikega Barage niso prav zave- deli, kako važna bi utegnila nekoč postati njegova zapuščina. Zato je videti, da se ni našla nobena poklicana oblast, ki bi njegove predmete varno shranila in jih ohranila nepokvarjene poznejšim rodovom. Veliko tega je prešlo polagoma v privatno last in se razkropilo na vse štiri vetrove. Ko smo zbirali letos za Baragovo razstavo, je bilo treba stikati od osebe do osebe, da smo kaj zvedeli, kje je to in kje je ono. Pričakovali bi po pravici, da bi bilo največ ohranjenega v mar-quettski škofijski palači, če se sploh ima kakšna hiša v Marquettu tako imenovati. Škofovska rezidenca v Marquettu, ki jo je postavil prvi Baragov naslednik, škof Mrak, je danes zapuščena in prazna. U-živa svoj dovolj dobro zasluženi penzijon. Škof Nussbaum pa stanuje v novem župnišču poleg Ve rti-nove katedrale. Tako se v Marquettu dobi prav malo spomenikov, ki so v zvezi z Barago. Pravili so nam, da je leta 1925 romal velik zaboj s takimi predmeti v Rim na misijonsko razstavo. . . Takrat nas je bilo mnogo v Rimu iz Slovenije. . . Toda nihče nas ni opozoril na Baragove stvari in danes težko verjamem, da je sploh kdo od nas za to vedel. . . Pozneje se je misijonska razstava spremenila v misijonski muzej in vsi predmeti so romali v muzej. . . Tako so ostali tam tudi Baragovi spominki. Zvedel sem tudi, da je bil enak zaboj poslan v Rim iz kraja Kashi-na, Wis. Med .tistimi stvarmi je bilo gotovo kaj od nekega misijonarja Čebulja. . . Treba bi bilo zainteresirati nekoga v Rimu, ki bi vse te reči preiskal in popisal. . . Prav tako je znano, da je veliko Baragovih stvari v arhivu univerze Notre Dame v Indiani. . . V Ljub -ljani so imeli letos Baragovo raz- stavo in povedalo se nam je, da so tudi tam imeli nekatere Baragove stvari. . . Treba bi bilo za vse te reči poizvedeti, jih v primernem redu katalogizirati in napraviti slike, morda “slides”. . . Kakor je hodil in še hodi Mr. Grdina iz kraja v kraj s slikami za Jednoto, prav tako bi lahko imela BARAGOVA ZVEZA svojega predavatelja. . . ZA BARAGOVO BEATIFIKACIJO. - Ravno to delo, ki se je letos tako srečno začelo in doslej prav uspešno izvedlo, bi moralo biti najbolj konkreten cilj BARAGOVE ZVEZE. Za letos smoime-li le ta izrecni namen, da smo marquettskemu škofu predložili željo slovenskega ljudstva v smislu Baragove resolucije lemontskega katoliškega shoda. Od teh prvih početkov je bilo treba sedaj vztrajno naprej zidati. Marquettski škof nam je odločno obljubil svoje sodelovanje. Ako bi pa spoznal, da se odslej ne menimo več in hočemo vse njemu prepustiti, je prav verjetno, da bo stvar zopet zaspala. Druga stvar je, da podobno zainteresiramo tudi ljubljanskega škofa. Baraga je bil doma v njegovi škofiji. Tudi ljubljanski škof bo imel pri tem odločilno besedo. Treba je torej v tem oziru stopiti v prav tesne zveze z domovino. . . Prihodnjo pomlad se pripravlja izlet naše katoliške Jednote v domovino. Kaj ko bi stopila ob tisti priliki posebna delegacija ameriških katoliških Slovencev pred ljubljanskega škofa prav tako kot je stopila letos pred m a r q u e 11 s k e g a ? (Podčrtano zdaj. ). . . Jednota je imela lani velike zasluge pri katoliškem shodu, na katerem se je misel na vsa letošnja Baragovanja vsaj v prvem zasnutku pojavila. Prav s tako posebno misijo d0 domovine in 1 j u b 1 j a n s k e ga škofa bi dobil Jednoti" izlet v domovino prihod' nje leto vse lepši n a m e11 in naravnost zgodovinski pomen. Je pa tudi potrebno, da naŠa neslovenska Amerika izve za naŠe težnje. Letos, ko je šlo zgolj prve poskuse, smo z veseljem °' pazili, dani nič lažjega kot ameri' ške katoličane brez razlike na' rodnosti seznanjati z našim Bara' gom. . . Ali niso že letos trije škof' je (duluthski, marquettski in de' veland ski)izmed ameriške hieraf' hije tako lepo in navdušeno govori' li nam in drugim o našem Barag1 kot more to le največji njegov Ča' stilec ? Skoraj bi rekel, da je vse t0 prišlo letos nekako spontano, brez velikih predpriprav, brez sistema' tič no in na široko razpredeneg3 programa. Kaj bi se šele dalo na' rediti, ako bi imeli resnično de' lavno organizacijo - tako kot s1 SVETILNIK zamišlja BARAGOV0 ZVEZO? P. ALEKSANDER URANKA*j ZA BARAGOVO ZVEZ V moji številki od 29. novembr^ 1930 se je s posebnim dopisom oglasil v z<3 devi nasvetovane BARAGOVE ZVEZE P' Aleksander Urankar. Dopis je dolg, nav°u'’ fen, krepak. Zamišlja si jo pa enako k° SVETILNIKOV urednik - kot nasledn[c° Prosvetne zveze, nekako katoliško a^clUg Njegovo geslo za ustanovitev BARAGOv( ZVEZE je: Moremo, moramo, hočem0 Predlaga konkretno: BARAGOVA ZVEZA naj b° reg zveza vseh naših moči in sil* 13 novo cepljenje. Naj bo centra^ vseh že obstoječih cerkvenih podpornih društev. Vsako dru = imej zastopnika. . -0 BARAGOVO ZVEZO naj v odi J izrazito katoliški laiki. Katolik akcija in laični apostolat. Duhovniki naj bodo duhovni vodje. Preden ustanovimo BARAGOVO ZVEZO, prerešetajmo vsa za in proti, da ne bo ta ustanova n o -v a sramota in novo spričevalo čudne naše narave, ki je navdušena za vse dobro lepo in sveto - s a -mo tri tedne ! MR. ANTON GRDINA 7A BARAGOVO ZVEZO , V soboto 29. novembra SVETILNIK atoli?kega shoda ni izšel . Pojavil se je PQ kot navadno na moji predzadnji strani rai niste pozabili, da Vam to pripoveduje lst "Amerikanski Slovenec") spet v sobo-dne 6. decembra 1930. V njem se ogla-ata dva moža "iz naroda" in ničesar ne dodaja. Prvi je Mr. Anton Grdina, ki se z vsem zavzema za ustanovitev BARAGOVE ’ EZE, drugi je Mr. Anton Jakšetič, ki poslavlja SVETILNIK in njegovo ogrevajo svetlobo, vendar BARAGOVE ZVE-. Se ne dotakne. Podam tu nekaj misli Trdinovega članka: Vzrokov za ustanovitev BARAGOVE ZVEZE je prav toliko, kolikor je želja v naših srcih, da m se naš narod dvignil na višje clovečanstvo in versko stališče in Postal popolnoma vreden svojega sl°venskega in katoliškega imena. Veliko in lepo je delo, ki se vr-1 v tem letu v obliki Baragovih stoletnih proslav. Ni mi treba po lrOenu kazati na tistega, na čigar ^amah je slonelo prav za prav vse el°. Ali naj res še dalje pustimo, a bo takorekoč en sam s pomočjo **ajožjih prijateljev nosil vročino neva ?. . . Ali res to delo ne za-mži, da ga vzame v roke organi-Racija in zanese veselje in navdu-enje zanje med najširše plati na-^°da ? Jaz mislim, da na vsak način! Zato rečem: Takoj naj se lotijo ela naši pisatelji in nam povedo, P. Bernard Ambrožič, O. P. M., ki je veliko pripomogel k rojstvu Baragove zveze kako bi bilo najbolje. Drugi pridemo rade volje za njimi. Želimo še več brati o teh rečeh izpod znanih člankarjev v naših listih kot so: Ambrožič, Trunk, Urankar, Bren, Zaplotnik, Černe, Hajnšek, Oman, Glavnik in drugi. . . Nadaljujte in ne odnehajte! Naš narod rad sledi podjetnim in delavnim voditeljem. Ako nima dobrih, gre pa za slabimi in nekoklicanimi. Zato dajmo narodu dobrih idealov in osnujmo BARAGOVO ZVEZO. . . POZIV NA USTANOVNO ZBOROVANJE Naslednjo soboto, 13. decembra 1930, se je SVETILNIK sicer pojavil in zavzel skoraj celo mojo veliko stran, toda nobene besede o BARAGOVI ZVEZI. Vsa razprava se suče okoli "vprašanja o naši mladini", ki nas pa na tem mestu ne zanima. šele v soboto, 20. decembra se zopet vrača k tej zadevi. Najprej nam pade v oči VABILO na ustanovitev BARAGOVE ZVEZE, ki je bilo tako-le: A ve Maria /Fotografski posnetek vabila iz "Amerikanskega Slovenca" dne 2d dec. 1930/ VABILO Na znotraj so dozoreli razgovori za ustanovitev BARAGOVE ZVEZE. Treba je sedaj stopiti skupaj in jo res ustanoviti. Vabimo na tozadevni sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek', dne 29. decembra, ob DV0 popoldne v Chicagi v dvorani pod cerkvijo sv. Štefana. Vabimo tu vse, ki se za stvar zanimate, Posebnih vabil ne pošiljamo nikomur. Vsakd° je'dobrodošel, zlasti čč. gg. duhovniki, zastopniki in zastopnice kat. organizacij društev * publikacij. Ako kdo izmed zunanjih gostov želi obedovati ali večerjati pri skupni mizi, naj blagot pravočasno javiti g. župniku pri sv. Štefanu, Rev. Anzelmu, O.F.M. Zadnji dan tega leta bo prava stoletnica BARAGOVEGA prihoda v Ameriko, Zberi# se dva dni poprej njegovi častivci in častivke in se organizirajmo za delo po njegovih vzorih' Tako bomo na pravi BARAGOV stoletni dan Že imeli nekaj, kar bo dajalo poroštvo, BARAGA tudi po minulih stoletnih slavnostih ne, oo pozabljen. Na svidenje! ODBOR "PROSVETNE ZVEZD’1- V svojem pisanju v tej Številki urednik Se posebej opozarja na prvi sestanek za u-stanovitev BARAGOVE ZVEZE. Med drugim pravi: Poglavitna naloga chikaškega zborovanja bo, da se ustvarijo pravila za BARAGOVO ZVEZO, da se izvoli odbor in določi program dela v letu 1931. Da bo že v naprej vsaj nekoliko jasnosti glede tega tako važnega vprašanja, priobčujem tu osnutek pravil, ki se bo na zborovanju bral in pretresal. Poudarjam: to je samo osnutek ali načrt. . . Eno je gotovo: Ako je v nas še kaj dobre volje in podjetnosti, se BARAGOVA ZVEZA ne bo samo ustanovila, ampak bo tudi krepko živela in živahno delala. V to pomagaj Bog in njegov služabnik Friderik Baraga ! Osnutek pravil BARAGOVE ZVEZE: 1. Ime. - Imenuje se: Baragova zveza katoliških Slovencev v Združenih državah. Krajše: Baragova Zveza (B.Z.) 2. Namen. - Baragova Zveza ima širši in ožil namen. Širši namen BZ je: Uveljavljati katoli' ško akcijo med Slovenci v Združenih državah. Ožji namen BZ je: Pospeševati delo za beatifikacijo našega rojaka, Škofa Baraga, ki je umrl v sluhu svetosti. 3. Organizacija. - BZ je osrednja matica ali centrala slovenskih katoliških organiziranih skupin v Združenih državah . 4. Članstvo. - Člani BZ morejo postati samo slovenska društva in organizirano skupine in to samo take, ki prisegajo na katoliški program. (Podrobno razlago te točk izpuščamo. Op. ur. Kol.) 5. Sredstva. - Baragova Zveza Pr*rMe^ katoliške shode, Baragove proslave, P°u*n predavanja... pospešuje katoliški skrbi, da rojaki, ki nimajo slovenskega d hovnika, vsaj enkrat na leto dobe slovens* ga spovednika... neguje med rojaki slov sko zavest, posebno med mladino... daje P" budo za vzgojo slovenskih dijakov, zlask za duhovniški poklic... Baragova Zveza pospešuje razi sko va nje Baragovega življenja in delovanja, 21 sti pa zbira dokaze za njegov svetniški zfl čaj... skuša bolj in bolj zainteresirati Pok cano cerkveno oblast, da bi se pričel pi°c za Baragovo beatifikacijo... BZ pobira od včlanjenih članarino od $ 2 * $ 10, kakor na hoče dati... sprejema prooi^iv-j-name darove in volila... izdaja tedensk glasilo z imenom BARAGOV SVETILNIK-- skupin let^ kakšna skup de- V nadaljnih odstavkih je govor o vodstvu, sejah, občnih zborih in krajevnih pododbori h. Toda radi pomanjkanja prostora moj tipkar noče vsega tipkati. In je radi tega gornje odstavke zelo skrajJal. Največja zanimivost po petindvajsetih letih je ta, da vemo: Baragova zveza si je ob ustanovitvi začrtala poleg "ožjega11 tudi "?ir?i11 program. Njena zgodovina pa ve Povedati, da je "?ir?i11 program ostal - na Papirju. Vsaj v glavnem. Po 20. decembru do konca leta 1930 |e bilo v mojih predalih o Baragovi zadevi yse tiho, razen da sem v četrtek, 25. decembra Še enkrat objavil že omenjeno VA- 'BARAGOVA ZVEZA NOVOLETNI DAR AMERIŠKI SLOVENIJI* Gornji napis sem prinesel čez vso svojo Pfvo stran dne 1 . januarja 1931 . Bil je četrtek - tri dni po ustanovitvi. Poročilo je napisal moj tedanji urednik, Mr. John Je-r'ch, na prvi strani. Nekaj stavkov iz poročila: Na ustanovni zbor je prispelo trinajst duhovnikov in štirinajst laikov. . . otvoril z molitvijo p. Bernard Ambrožič. . . V celoti so Pravila ostala ista kot v osnutku. . . Zbora so se udeležili: p. Bernard Ambrožič, Rev. VencelSholar OSB, dr. Hugo Bren, p. Benigen Snoj, P- John Ferlin, p. Salezij Glavnik, P- Blanko Kavčič, Rev. M. Butala, župnik v Waukeganu, Rev. J. J. O-flaan iz Clevelanda, Rev. John Sho-lar iz univerze v Washingtonu, Rev. Anzelm Murn, p. Aleksander U-rankar, p. Benvenut Winkler iz Detroita; laiki pa šobili Anton Grdina iz Clevelanda, George Stonich lz Jolieta, iz Chicage pa: Joseph Gregorich, Leo Jurjevec, Joseph Oblak, Andrew Jelenčich, John Jerich, JohnGottlieb, Ivana Rezich Steve Zapcich, Andr e w Glavach in B. Ožbolt. Po debatah o raznih vprašanjih Ki bo o njih bolj podrobno poročal Svetilnik, ki bo odslej BARAGOV Dve sliki iz BARAGOVE PROSLAVE, ki jo je dne 30. januarja preteklega leta priredila chicaška Liga v dvorani pod cerkvijo Sv. Štefana. Zgornja predstavlja gdČ. Pavlo Mušičevo, ki je pripravila program, z nastopajočimi. Na spodnji sliki je zgodovinar Mr. Joseph Gregotich, ki je ob tej priliki govoril o zgodovinskem razvoju dela zaBa-ragov proces. Ave Maria SVETILNIK, so prišle na dnevni red volitve. Bili $ o izvoljeni sledeči: Predsednik: Anton Grdina, podpredsednik Joseph Gregorich, tajnik p. Bernard Ambrožič, blagajnik George Stoničh, namestnik John Jerich; Nadzorniki: Leo Jurjevec, Rev . M. Butala, John Gottlieb; Misijonarja: P. Odilo Hajnšek in Rev. Vene el Sholar; Odborniki: P. Hugo Bren in Rev. J, J. Oman. Urednik “BARAGOVEGA SVETILNIKA" : P. Aleksander Urankar. V odbor se pritegneta še dva, ki ju bo poiskal odbor. Zborovanje se je zaključilo o-krog 5: 30 zvečer z najlepšim uspehom iz zadovoljstvom. Tako je dobila ameriška Slovenija za novoletni dar BARAGOVO ZVEZO, ki naj živi, raste in proč vita ter rodi obilnega sadu za naš narod v tej zemlji ! “BARAGOV SVETILNIK" SE PRVIČ POJAVI To je bilo Jele v soboto, 10, januarja 1931 . Z debelimi črkami najprej objavlja "OKLIC" na javnost in naznanja ustano-Po vitev BARAGOVE ZVEZE. Iz njega izve- proslavd mo, da je med tem postal pomožni tajnik seje BARAGOVE ZVEZE Joseph Kobal v Chi' pričel cagi . srečolov Nato sledi članek: PRVE NALOGE BARAGOVE ZVEZE V TEM LETU. Napisal ga je tajnik, ki ponavlja, kar je Že Nekaj slik iz BARAGOVE PROSLAVE, ki se je dne 14. marca preteklega leta vršila v Clevelandu ob lep* udeležbi Baragovih prijateljev. Pokrovitelji prireditve so bili č. g. župniki treh slovenskih clevelandskih fara-Med častnimi gosti je bil prevzv. Škof dr. Rožman, n>a£ quettski generalni vikar in predsednik Baragove zveze Mons. Joseph dr. Zryd in pa Baragov zgodovinar Mr.J® seph Gregorich. - Lepo uspela proslava je dokaz, da nismo pozabili našega oltarnega kandidata in ga tudi ne bomo. Bog daj še veČ takih proslav po naših naselbina *• Združeni pevski zbori pojo novo Baragovo himno Prizor iz igre: Ob Veliki reki. poprej napisal, samo še podrobneje obdeluje točko za točko. Posebno se bavi z nameravanim izletom KSKJednote v stari kraj in tamkajšnjim "Baragovanjem" ob tisti priliki. Sledi "zapisnik" ustanovnega zborovanja izpod peresa p. Aleksandra Urankarja . Iz njega par zanimivosti: Prebrali so pozdrave od zunaj in par telegramov. Iz Betlehema pozdravlja zbor p. Egidij Horvat OEM, iz New Yorka p. Hijacint Podgoršek OEM in p. Odilo Hajnšek OEM. V privatnem pismu želita zborovanju uspeha Rev. Anton Schiffrer iz Milvvaukeeja in Rev. Ruda Potočnik iz West Alli -sa. Angleško ime: Bishop Baraga Association, sedež v Chicagi, kamor se bo zveza pozneje tudi in-korporirala. Odbor naj bi takoj zainteresiral kroge naše dične Jednote, da skupno z Baragovo zvezo doma pokaže Barago v vsem sijaju. . . Danes še ni pravega navdušenja zanj v domovi- ni. . . Drugo veliko delo v prvem polletju 1931 mau-a biti “ZLATA KNJIGA”. . . zbirka podpisov. . . na tisoče in tisoče podpisov. . . za Baragovo beatifikacijo. . . Dve mesti v odboru sta neme -njeni zastopnicam žena. Ker ni bilo nobene ženske na zborovanju (široko pisano zdaj), bo zastopnici žena odbor sam poiskal. Vredno je še dvoje omeniti. Zapisnik ne ve nič o kakih "misijonarjih" Baragove zveze, ampak našteva poleg drugih v odboru samo kot "odbornike": P. Hugo Bren, Rev . VenceI Sholar, Rev. J. Oman, p. O-dilo Hajnšek. In še to, da se v poročilu ob ustanovitvi Baragove zveze prvič pojavlja ime današnjega najbolj zaslužnega Bara-govca in neumornega delavca: MR. JOSEPH GREGORICHA. Zdaj je moj pisun pograbil papirje in se mi poklonil v slovo. Pa z Bogom. Morda se še kdaj srečamo. Vaš - "Amerikanski Slovenec" . §t O nadaljnem razvoju BARAGOVE ZVEZE in njeni presaditvi v Marguette, Michigan, kjer je postala vseameriška organizacija za Baragovo zadevo, bomo pisali v prihodnjem Koledarju. Ob srebrnem jubileju Zveza resnično doživlja svojo drugo pomlad, obenem pa že nabira zrele sadove dolgoletnega dela na zgodovinskem polju. Število članov BZ raste iz leta v leto, enako število naročnikov angleškega Zveznega glasila "Baraga Bul letin", ki je zaradi zgodovinskih člankov našlo pot v domala vse ameriške univerzitetne in javne knjižnice. Naš zgodovinar prejema neštevilna pisma zgodovinskih društev, celo protestantskih... Od srebrnem jubileju BARAGOVE ZVEZE tvorijo glavni odbor sledeči: Predsednik: Rt. Rev. Msgr. Joseph L. Zryd, gen. vikar marguettske škofi-ie; podpredsednik: Rev. Francis Scheringer, Manistigue,Mich.; blagajnik: Msgr. Nolan B. McKevitt, Marguette,Mich; tajnik: Rev. BaziIij Valentin OFM, Le-m°nt, Illinois; zgodovinar: Mr. Joseph Gregorich, Marguette, Michigan. Odbor slovenske veje BARAGOVE ZVEZE tvorijo: Preds.: Rt. Rev. Msgr. John Oman, Cleveland, Ohio; podpreds.: Rev. Louis Baznik, Cleveland, Ohio; Rajnik: Rev. Bazilij Valentin OFM, Lemont, III.; odborniki: Rev. Charles Wol-“Qng CM, Rev. Janez Kopač CM /zastopnik za Kanado/, Rev. Blaž Chemazar, OFM in Mr. Joseph Gregorich /zgodovinar/. Sedež slovenske veje BZ je Lemont. UojNA NA KOREJI je minila. Bogu hvala za to in Bog ne daj, da bi se naši fantje morali še kdaj tam boriti. Vendar me je naslednja povesti -ca, ki sem jo bral v Dominikanskem vestniku, zopet vrnila v deželo, kjer je toliko naših padlo. Zapisal jo je vojaški kaplan Father Mark Sullivan iz dominikanskega reda. Prav bo, če jo tudi Ti prebereš. Takole piše . . . Ustavil sem svoj “jeep". Precej časa sem porabil, da sem iz vojaškega taborišča prišel v naj bližjo korejsko vasico Taiku po imenu. Nekaj Korejcev se je ustavilo in ogledovalo moj avto. Kopica otrok se je zbrala okoli mene: prosili so me za Čokolado. S prsti sem jim pokazal, da so moji žepi prazni in kar žalostno sem gledal, kako so njihovi smehljaji izginili. Moral bi biti najmanj Her-shey-ev podpredsednik, da bi vsem u-godil. Stopil sem k ograji in bral: Katoliška Cerkev Maš e: ob delavnikih...........7:00 - 8:00 ob nedeljah........... 7:00 - 8:00 9:00 - 10:30 Kot da bi bil doma, sem si mislil. Bilo je napisano v korejščini in angleščini. Ob nedeljah bi amerikanci polnili svoje župne cerkve ob tem času, da bi bilo veselje gledati. Spomnil sem se, da sem na Koreji, da je Taiku le vasica in še ta skoraj vsa porušena in požgana od komunistov. Stopil sem na dvorišče. Pri maši bi bil lahko tudi v vojaški baraki, a enkrat sem hotel videti, kako je v cerkvici domačinov. Na dvorišču pred poslopjem so se že zbirali otroci in vstopali v cerkev. Z njimi sem vstopil tudi jaz. Duhovnik je že bil pred oltarjem in če bi ne bilo korejskih obrazov, bi res mislil, da sem doma. . . Po maši sem vstopil v barako, ki je bila postavljena za župnišče. Korejski duhovnik mi je prišel naproti VENCI IN KNJIGE PETER. ROŽNI Prir. P. INOCENC ofm Nenavadna zgodba o začetkih korejske Cerkve in me pozdravil z globokim priklonom ter prijaznim smehljajem. P°' vedal sem mu, da sem tudi jaz duhovnik in da sem bil pri njegovi maši. Bil je vesel obiska in je takoj naročil čaja. Ko sem segel po prvem kozarcu, sem se spomnil, da je vojska prepovedala piti vsako“nepotrje-no vodo". Vendar nisem hotel razžaliti starega duhovnika in sem pil. 2e' prav sem se skoraj res bal, da se bom Že s prvim požirkom zrušil na tla. No, pa to se ni zgodilo. Gostitelju je bilo ime oče Janez Baptist Kirn in zdi se mi, da je rekel, da je generalni vikar za Taikn vikariat. Med pogovorom mi je Fa' ther Kirn pokazal podobico. Na njej sta bili dve sestri: Neža in Kolumba Kirn, njegovi daljni sorodnici, ki s*a bili mučeni že pred mnogimi leti za' radi vere. Takoj sem priznal, da praV nič ne vem o korejskih svetnikih m mučencih; toda bilo je neumno, °a sem to tudi izrekel, kajti takoj sem opazil, kako je ponosen nanje. “Oče, bojim se, da prav ma ° vem o Koreji. ” „ “Bolj malo jih je, ki kaj vedo j je smehljaje odvrnil duhovnik. di jaz ne vem veliko o Ameriki. Pokazal je na podobico in re e “Da, na stotine je korejskih blaženih in večina izmed njih so mučenci. Vsa naša zgodovina, že od prvega začetka , Je bila pisana s krvjo. ” “Morda bi mi hotel povedati kaj več o tem?" sem vprašal. Spet mi je ^alil čaja in obenem začel pripovedovati: “Korejska zgodovina se začenja Zdavnaj zdavnaj pred Kristusom, a Cerkev je prišla na Korejo šele z jezuitskim patrom De Cespedes, leta f592. Bil je neuradni vojaški kurat Japonskih vojakov, ki so istega leta Zasedli Korejo. Toda njega se ljudje niso oprijeli. Povest se v resnici začne šele ^eta 1777. Naša vlada je takrat mislili da je izolacijska politika najboljša Korejo. Polotok je bil takorekoč Zapečaten in ni bilo možno ne zapusti in ne priti v deželo. Postali smo Pravo puščavniško kraljestvo. Naše ^enjake je to silno skrbelo, kajti iz-črpali so že skoraj vso razpoložjivo Znanost, a da bi od zunaj dobili kaj je bilo nemogoče. Ni jim kaza-l°drugega, kotdaso se v poletju 1777 Preselili v neki budistični samostan uzu Seoul-a. Tam so zopet znova predevali svojo staro znanost in ponovno Prebirali že tolikokrat prelistane knji-Pa naenkrat so med debelimi vo-dini o konfucianizmu in budizmu tla$li majhno nenavadno knjižico, ki jo prej spregledali. Bila je o-. rgnjenain zbledela, a vendar še to-l*o uporabna, da so lahko prebrali naslov v kitajščini “Pravi nauk o Bo-Pisatelj je bilFather Ricci, zna-enitijezuit iz pekinškega cesarske-§a dvora. “Oče", sem ga prekinil, “kako je knjižica prišla v budistični sa-tri0stan? " “O tem ti pa povem zanimivo ^ Sodbo" je odvrnil. “Pravijo, daje • ° knjižico prinesel na Korejo eden sk^ed naših poslancev pri kitaj-Kem cesarju v Pekingu in sicer le-1631. Knjižica je romala iz rok v roke in se končno umirila v samostanu. Bila je stara več kot sto let, ko so jo odkrili naši učenjaki. " Vse je postajalo bolj in bolj zanimivo, da nisem niti opazil, ko so zopet prinesli toplega čaja. Ne vem kakšen čaj je bil a bilje zelo prijetnega okusa. Za moj slučaj bi armijsko povelje gotovo morali preklicati. “Nauk iz te knjige je napravil silen vtis na naše učenjake in so hoteli imeti še več knjig te vrste !" je nadaljeval Father Kirn. “Toda vedeli so, da to ne bo mogoče drugače kakor iz Pekinga. Odločili so se končno, da nekoga pošljejo v Peking, ki je oddaljen več kot 600 milj od Seoul-a. Eden izmed učenjakov je poznal prijatelja Ree Syenghun-a, ki je z o-četom po diplomatskih poslih odhajal na Kitajsko. Ree je obljubil pomagati in v Pekingu je obiskal tamkajšnjega škofa. Velikokrat je Ree govoril s škofom ter se je dobro poučil o Cerkvi Kristusovi in končno se je odločil, da postane katoličan. Škof ga je krstil in Ree je postal Peter Syenghum. Vrnil se je Seoul in prinesel s seboj rožne vence in spise o Cerkvi. Povedal je filozofom vse kar je videl in slišal in jim izročil rožne vence ter knjige. Začel je učiti novo vero in je tudi krstil goreče poslušalce. Zelo uspešno je deloval. Ko je leta 1794 prišel na Korejo prvi kitajski duhovnik, Father Tjou, je tam dobil že nad štiri tisoč katoličanov. Toda jaz pripovedujem preveč hitro!” je za trenutek umolknil in nadaljeval: "Gorečnost Petrove občine se ni ustavila pri krstu! Ljudstvo je hotelo imeti hierarhijo, kot jo je Peter videl v Pekingu. In so enega izvolili! Postavili so ‘škofa’ in izbrali ‘duhovnike’, ki so pridigali, spovedovali in maševali. ’’ “Oče! Saj vendar niso imeli pra-pravice! Vi sami vendar niste mogli postaviti duhovnike; saj bi morali bi- ti posvečeni! ?" sem se začudil. “Počakaj malo, prijatelj, saj oni niso tega vedeli! Delali so v dobri veri. " “Kako dolgo pa so ‘pridigali’ in ‘spovedovali’ ? " sem bil radoveden . “Dobre dve leti!” Samo čudil sem se. “Tako je bilo! Škof v Pekingu je končno nekako zvedel o vsem tem in je poslal pismo, v katerem je prepovedal spovedovanje in maševanje, toda pridigati je dovolil. Naši ‘duhovniki’ so takoj zagotovili škofu v Peking, da so bili v dobri veri. ” “Torej tako se je začela katoliška vera na Koreji!” sem se čudil, “peter, rožni venci in knjige ! ” “Da,tako! In bil je zelo dober začetek! Večina izmed štiritisoč vernikov, ki jih je ob prihodu dobil Fathei" Tjou, soz njim vred umrli muč eniške smrti v strašnem preganjanju, ki se je kmalu nato začelo. Mučenci s o, naši blaženi,in ponosni smo nanje, ^ pa jih nisi poznal, ko si prišel Korejo! ” Poldan je že minil, ko sem se vračal v Kyongsan. Cesta se mi ni več zdela tako blatna in razrvana kot zju' traj. Morda je bil to učinek povestii ali pa morda tudi čaja. Dve sliki iz zlate maše, ki jo je brez zunanjih slovesnosti obhajal dne 24 .aprila preteklega leta stiški opat p.Avguštin Kastelec. Zlato mašo je opravil v stiški baziliki Žalostne Matere božje (spodaj). Ta dan se je zbral preostanek nekdaj tako cvetoče družine stiških belih rne-ni hov (zgoraj) ob svoje111 preizkušenem očetu. munisti so takoj ob prJ' hodu zatrli samostan ,n podržavili njegovo P°" sest. Pozabili so na sto' letno delo, ki ga je 'z' vršila opatija za razvoj umnega poljedelstva Dolenjskem. Naj bi edini cistercijanski sQ^ mostan kmaludoživel novo pomlad delal DR. MIHA KREK: {Razgled pa taetu ^eto 1954 po SVETO Kristusu je sveti o- MARIJINO c.e Pij XII. rozg la- LETO za Marijino le- ,o. Po papeževem namenu naj bi bilo Mariji110 leto začetek dobe, v kateri bo po fa — •mskih napovedih "končno zmagalo Njeno brezmadežno Srce". Potem ko je ves svet ln Posebej še narode Rusije posvetil brez-^adežnemu Srcu Marijinemu, je določil, naj »e$ol jna Cerkev vse leto posebej posveti Cesčenju Brezmadežne. Z drugimi narodi smo se tudi Slovenci I :Zyali klicu Najvišjega Pastirja. Na naj-? Resnejši način, ki smo ga kje zmogli, smo Ukazovali svoje zaupanje in ljubezen do Preb|aiene Device. Marijine shode, pro-Cejjie, romanja, in druge pobožnosti so pri — reaile vse večje slovenske naselbine povsod Z Sv°bodnem svetu. Doma v Sloveniji, ki je ■ muni stična ječa, so škofje pozvali verni-e; naj Marijo časte v svojih tihih, zlasti [finskih molitvah. V deželah pod nasil-i‘nii komunističnimi vladami so škofe in du-"nike zapirali in obsojali, Če so jih zalo-1 ' Pri namerah ali pripravah za kake po-®t»ne Marijine proslave. Vendar vsa poro-1 ° Povedo, da je pobuda Marijinega leta Pr®drlci vse železne in druge zavese, ki so I nasilno zgradili sovražniki božji. Našla * Pot do src katoličanov in drugih kristja-l^?v v modernih komunističnih katakombah, >l,$e raztezajo od Jadrana in Berlina tja do '^a in Indijskega oceana. .. . Vojna na Kore- _ J ie bila končana DVE ,®v letu 1953. Ju- VOJNI '1°. 1954 so Fran- KONČANI in Britanci na eni strani ter komun isti-n' uPorniki s kitajskimi in sovjetskimi ko- munisti na drugi strani sklenili sporazum o koncu vojne v Indokini. Žal sta pogodbi o premirju le dva odlomka v komunističnem osvajanju sveta. Premirje v Koreji je določilo, da bodo komunisti za napad neodvisne Južne Koreje ostali nekaznovani in bodo obdržali svojo tiransko oblast nad vsem ožemi jem Severne Koreje. Zaman se je Sygman Rhee, predsednik južno-korejske republike, trudil doseči svobodno glasovanje vsega korejskega naroda pod mednarodnim nadzorstvom. Nihče ni poslušal njegovih prošenj. Zapadne sile so bi le v strahu, da bi se s Koreje mogla razviti večja vojna, če ne nova svetovna vojna,in so pristale na predloge. Le Združene države so toliko uspele, da so mogli vojni ujetniki svobodno izbirati. Značilno je, da so z malimi izjemami vsi vojni u-jetniki s komunističnega dela Koreje in Kitajci izbrali svobodo, dasi so s tem dejansko postali begunci brez doma. Lepo znamenje, kako bi odločalo ljudstvo... Korejska vojna in premirje sta pokazala še druge značilnosti. Dasi se je proti napadalcem dvignilo vse in so vojno napovedali Združeni narodi, je bila to dejansko levojnasvobodnega dela Koreje ter U.S.A. na eni, ter korejskimi, kitajskimi in sovjetskimi komunisti na drugi strani. Druge sile svobodnega sveta so večinoma stale ob strani . Le Britanci in Turki so imeli na Koreji močnejSe vojne edinice. Svobodni svet je pokazal sebično razdvojenost, pomanjkanje razumevanja in požtrvovalnosti in malomarno brezbrižnost. Če je že korejsko premirje pomenilo u-darec v obraz vsaki pravici in grozno nesrečo za korejski narod, je pa premirje glede Indokine naravnost žalosten poraz. RAZGLED Tu so komunistični uporniki, ki sta jih vodila kitajski in sovjetski zunanji minister, na novo dobili pol države v svojo oblast. Zopet nihče ni vprašal ljudstva. Množice buguncev iz zasedenega ozemlja so vsemu svetu pričale, da so prizadete velesile izvršile novo nasilje. Komunisti so si pri zelenih mizah v Ženevi osvojili novo deželo. Zakonite vlade izdanega dela države Vietnam sploh nihče ni vprašal. Daši je bil njen zunanji minister v Ženevi, mu politične kupčije z njegovim narodom niti pokazali niso. Ponovila se je zločinska igra po drugi svetovni vojni s srednje in vzhodno evropskimi narodi. Komunistična in sopotniška svetovna javnost je proslavljala premirje v Indokini kot zaključek zadnje vojne v sedanji dobi in nastop splošnega miru. Ali so pa res vse te žrtve pridobile svetu mir? Komunisti Indokine so še isti teden razglasili, da bodo nadaljevali "osvobodilno gibanje" po južnem delu države Viet-nam, ki naj bi po ženevski pogodbi postal neodvisen. Igra je očita, recept je star. Komunisti so dosegli, da je nastala meja sredi prej enotne dežele. Tako so bili poprej razdelili Nemčijo, kasneje Korejo. Zdaj komunisti vprizarjajo gibanja za "zedinjenje", povzročajo obmejne nemire in pokol ja in tako vzdržujejo na vseh teh ranljivih mestih ogenj revolucije in vojne. Komaj teden dni po sklenjenem premirju so komunistični kitajski avijoni bombardirali angleško ladjo in streljali na ameriška vojna letala. Istočasno je sovjetsko in kitajsko komunistično časopisje začelo ofenzivno propagando proti vladam sosednih držav, zlasti Thailand. V strahu pred novimi komunistič- REŠEVALNI nimi osvajanji v A- POSKUSI zi ji so v začetku septembra v Manili, glavnem mestu Filipinske republike, zunanji ministri osmih držav: Velike Britanije, Francije, Avstralije, Nove Zelandije, Združenih ameriških držav, Thailanda, Pakistana in Filipinov, podpisali pogodbo o skupni obrambi južno-azij-skega ozemlja pred komunističnimi vojnimi napodi.Državesose zavezale, da bodo branile neodvisnost dežel Južnega Vietnama# Cambodie, in Laosa. Obenem so sklenile# da bodo ukinile v Aziji vse kolonialne oblasti in režime, čim bo kak narod to zahteval in mogel organizirati svojo lastno javno u-pravo. Državni tajnik Ameriških združenih držav je odletel na Formozo, kjer je dal zagotovilo, da bo Severna Amerika z vso svojo vojaško močjo branila neodvisnost tega otoka, če bi ga komunisti napadli. Izjava je učinkovala: topovi rdeče Kitajske so prenehali obstreljevati took Quemoy, letalstvo komunistične Kitajske je prenehalo z bombardi ran jem. V oktobru je na Daljnem Vzhodu nastopilo vsaj začasno politično zati?je in vojno premirje. 1953K°umH VSta'linU/ o D NI največji trinog se- n FeVe N C1 danjega stoletja in KONFERtM morda največji zločinec med oblastniki človeške zgodovine, so komunisti in njihovi podporniki vneto razglašali po svobodnem svetu, da "nasledniki Stalina hočejo mirn° sožitje" . Ta misel ie obsedla zlasti angle^0 javno mnenje. Obe vodilni angleški pol'? tični stranki sta začeli tekmovati, katera h' bolj goreče zagovarjala nov sestanek* sovjeti, " da se urede vsi visečimednarodn* spori . Churchi11 je postal svetovni govorni za "sporazum s sovjeti". Jasno pa je bil?' da hočejo komunisti konferenco le izkoristi' ti za svojo propagando, ter utrditev Malen' kove vlade v mednarodni javnosti. Vsi vedeli, da sovjeti ne bodo nikdar hoto 1 svobodo usužn jen im narodom. Tisti dipl?' mati, ki so pričakovali kak možen uspeh razgovorov s sovjeti, so upali na kako 0 lajšanje v Avstriji in vzhodni Nemčiji. stri ja je ves čas po drugi svetovni vojni °e^ jansko okupirana. Zapadne sile so pripr°v' Ijene umakniti svoje čete z avstrijskega zemlja vsak čas pod pogojem, da isto Sovjetska zveza. Drugo pereče vprašanj? zedinjenje Nemčije. Zapadni Nemci# ki j majo sedaj svojo vlado v Bonnu, in tisti °e Nemcev, ki so prišli pod sovjetsko obl0* ' smatrajo zedinjenje za prvo in najvažnej vprašanje, ko mora biti rešeno po njih0 *elji zlepa ali zgrda. Sovjeti so v letu 1953 pretrpeli v svojem vzhodnem delu Nemčije Prvi večji upor po drugi svetovni vojni. Zaradi avstrijskega in nemškega vprašanja se je torej 7. februarja 1954 sestala berlinska konferenca. Zunanji mi-n'stri Združenih ameriških držav, Velike Britanije in Francije so romali v vzhodni del ^erlina, ki je pod sovjetsko oblastjo. Predlogom najmilejše oblike je Molotov odgo-v°rjal z nepopustljivimi napadi. Prepir je *yaja| petindvajset dni in je jasno pokazal, ^a sovjetska vlada sploh noče slišati o ka-i' ureditvi razmer v Evropi in da je namerile svoje osvajalne topove na Azijo.Mo-°tov je z berlinske konference odšel kot RogovaIec. Na njegov predlog so sklenili, bodo nanovo sestali v Ženevi v 5vi-in tam razpravljali o vprašanjih Koreje n Indokine. V Ženevi je res prišlo do no-j? konference. Molotov je tja pripeljal tu-.1 2astopnike vlade komunistične Kitajske ? komunističnih revolucionarjev v Indoki-'. Nove komunistične sile so prvič nasto-.*e na mednarodnem diplomatskem pozo-lsou. Pod Molotovim vodstvom so uspešno °oile igro in dosegle že omenjeno razde-ltev Indokine. Na dveh najvažnejših med-ra.r°dnih konferencah v letu 1954 se je to-I komunistična oblast v svetu utrdi la, raz-^lla in povečala. Komunisti so poleg tega Segli še drugo važno točko svojega načrta: p Pelo jim je razdvojiti zapadne velesile. l^Qr|cija in Anglija sta namreč nastopali ze-v Popustljivo napram komunističnim zahte-in hoteli sporazum s sovjeti doseči y ^Soko ceno, dočim so se Združene drža-® izjavile proti taki politiki - in ostale Oljene. V Evropi je po EVROPSKA sklepu francoskega OBRAMBNA parlamenta, ki je ZVEZA odklonil odobritev zapadno evropske Obrambne zveze,nastalo mrzlično iskanje nove rešitve. Vsem je stopila pred oči pogubna nevarnost, da more sovjetska vojska brez upora zavzeti vso zapadno Evropo tja do Pirenejev, če se na kak način ne reši zapadno-evropska obrambna skupnost. Angleški zunanji minister Eden je prepotoval vse dežele zapadne Evrope, A-merika je brezpogojno zahtevala takojšnjo sklenitev nove obrambne zveze in zagrozila, da bo sicer odpoklicala svoje vojaške edinice in Evrope. Amerika in Anglija sta izjavili, da bosta upostavili popolno neodvisnost zapadne Nemčije tudi v slučaju, da bi Francija ugovarjala. Zadnje dni septembra so se v Londonu sestali državniki Se-verno-atlantske zveze in se končno sporazumeli na novo obliko skupne obrambe zapadne Evrope, ki bo vključevala tudi zapadno nemško republiko. Berlin ostane pod sedanjo vojaško upravo. Nemčija bo zgradi la svojo vojsko pod nadzorstvom vrhovnega poveljstva vojaških sil Severno-atlantske zveze. Anglija je obljubila, da bo ohranila svoje vojaške sile na evropskem kontinentu. Pogodba velja do leta 1998. Nemčija bo v tej dobi še vedno pod mednarodnim nadzorstvom glede proizvodnje in uporabe težkega orožja. Zavezala se je, da ne bo skušala z vojno doseči združenja z vzhodno Nemčijo, ki je pod sovjetsko oblastjo, zapadne sile pa so obljubile, da bodo pospeševale zvsemi mirnimi sredstvi, da do združenja vse Nemčije le pride. Videli bomo, kaj bo prinesla bodočnost. Mendes-France, Adenauer, Eden in Dulles pri pariških pogajanjih, ki jih menda nikdar ne bo konec. r.n> RAZGLED Vodstvo svetov- KOMUNISTIČNI nega komunizma v POSKUSI Kremlju se dobro V OBEH AMERIKAH zaveda, da sta dve največji sili, ki se upirata njegovim krvavim revolucijskim načrtom, katoliška Cerkev na duhovnem področju in Združene a-meriške države na diplomatskem, gospodarskem in vojnem področju. Znana stvar je, da so kremeljski revolucionarji računali na osvojitev Severne Amerike po drugi svetovni vojni. Zaradi medvojnega zavezništva proti hitlerizmu in fašizmu je vojaška medvojna propaganda tudi v Ameriki slavila sovjetska imena,sovjetsko rdečo armado, komunistična revolucionarna gibanja v raznih delih sveta in poveličevala skupne zmage ameriškega in sovjetskega orožja. Komunistični agenti na j večjega kalibra so se pod Rooseveltovo administracijo vgnezdili v najvišje urade a-meriške vlade . Poskrbeli so, da je bila propaganda za Rusijo in komunizem v Ameriki kar najbolj učinkovita; vohunili so za Sovjetsko zvezo, ji dajali najvažnejše o-brambne in proizvajalne skrivnosti ter poskrbeli, da se je ameriška zunanja politika v Evropi in Aziji po vojni razvijala po željah in namenih sovjetov. Računali so, da se bo v Združenih državah po vojni pojavil gospodarski zastoj, pomanjkanje dela in zaslužka. Takrat so nameravali organizirati okoli jedra komunističnih prvakov in sovjetskih vohunov v U.S.A. veliko komunistično stranko, ki naj bi prevzela oblast. To pričakovanje se ni izpolnilo. Na stotine naj-spretnejših komunistični h vodi tel jev je prišlo pred sodišča in v ječe, cela komunistična stranka je pretrpela hude izgube v članstvu in na vplivu. Žal skupno borbo proti komunizmu občutno slabi boj proti senatorju McCarthyju, katerega ime je bilo po časopisih vse leto na dnevnem redu. Če o-menimo, da je napade proti njemu prav za prav začelo rdeče delavsko glasilo "The Daily Worker" in da se nihče ni dvignil proti senatorjevim "metodam", dokler ni na -stopil proti komunistom, povemo dovolj. Po odkritju več komunističnih središč v Združenih državah so pri pravi ja Ici svetov- Senator McCarth/ “Let’s fight Communism, but not McCarthy! ” pišejo vsi ameriški listi, ki vedo, kaj je komunizem. ne komunistične revolucije v zadnjem času prenesli težišče svojega rovarjenja na naši celini v male države Srednje Amerike. P° lanskem neuspelem poskusu dobiti oblast v Britanski Guiani so poskušali srečo drugod. Resnejši poskus organizirati komunistično oblast so napravili v Guatamali. To je naj' večja in najbolj naseljena izmed šestih srednjeameriških držav. Komunisti so uspe' li dobiti vpliv v vodilnih odborih delavskih unij. Glavni zastopnik komunistične sku' pine v vladi Guatamale je biI mladi minister zunanjih zadev Guillermo Toriello, ki je kot tak odkrito nastopi I na Pan-ameri^k* konferenci v začetku maja 1954 v Co' racasu. Konferenca je bila skupna mani' festaci ja vlad vsega ameriškega kontinentO/ da bodo s skupnimi sredstvi branile nastanek komunistične diktature in preprečile vrne' šavanje Moskve v Ameriki. Toriello je P° istem načinu kot komunisti drugod napadu severnoameriški imperializem in njegov® zunanje interese. Ostali delegati, ki jih \e bilo nad tisoč in so zastoplai dvaindvajset ameriških republik, so sklenili zvezo z? skupen nastop proti komunistični diktaturi-Komaj par tednov kasneje se je izka' zalo, da je pan-ameriška konferenca zade la v živo. Dne 18. maja je časopisje por0' čalo, da potujejo v Guatemalo tri ladje ° rožja izza železne zavese. Politični be guna iz Guatemale so že v juniju organi' zirali nastop svojih osvobodilnih čet p° vodstvom begunskega protikomunistične^)® generala Častil la Armasa . Vojne prav prav ni bilo. Protikomunistični osvobodit®' Iji so samo preko radija in letakov obvešče-vali prebivalstvo, katera mesta in kraje so ie zavzeli. Komunisti niso mogli organizirati nikakega resnega odpora, dasi so razpolagali z uradno vojsko in policijo: izgubi-bili so oblast v deželi. Komunistični slučaj v Guatamali je pokazal, da rdeča diktatura nima nikake zaslombe v prebivalstvu. Dokazalo se je, da se protikomunistična večina ljudi takoj združi, čim je dana priložnost. Na ameriškem kontinentu, kjer so vse večje sile za preprečitev komunistične oblasti, je protikomunističen "prevrat" gladko in skoro brez ysakih žrtev uspel. Tako bi bilo povsod, slasti v vseh deželah srednje in vzhodne Evrope, v Jugoslaviji in posebno v Slovenji # ce bi le primerna zunanja moč resno Pokazala, da osvobojenje izpod komunističnega jarma resno hoče izvesti. Na dru-9' strani pa so bile te "komunistične orožne Vaje" na ameriškem kontinentu vendar re-Sen opomin, da komunisti samo čakajo na Primerno uro. Med "komunistične orožne vaje" na a-meriJkem kontinentu moramo šteti tudi na-s*°p štirih revolucionarjev iz Porto Rica, ki Jv ameriškem senatu streljali na senatorje. Oddali so kakih tridese.t strelov in ranili Pet senatorjev. Preiskava je ugotovi la, da to člani takozvane stranke neodvisnosti, k' je pri volitvah leta 1952 komaj dobila ;% glasov in imela stalne zveze s komunističnim rovarjenjem. V Južni Ame- r,ki je bilo to leto JUŽNA [pzmeroma mirno. AMERIKA Osebno važne do- ^°dke, ki so izjeme, smo že omenili v drugi Jjezi. Z ozirom na svoboščine in demokrate* ureditev državne skupnosti je stanje v Edinih državah latinske Amerike tole: Vzorna demokracija vlada v U r u -^Qyu . Vojaštvo nima nobenega vpli-Q na vlado, velja splošna in enaka volilna Pavica ter ostale svoboščine demokratske ®*ele. Vse te predpogoje izpolnjuje tudi °sta Rica. Slabše so še vedno razme-te v Braziliji . Nepismemi državljani QrTl nimajo glasovalne pravice, vojska se še edno meša v politične zadeve, vlada pa se v posameznih slučajih meša v zasebno podjetništvo. V tem letu se je ustrelil ministrski predsednik Vargos, ker so ga častniki silili, naj odstopi .Čile ima sedaj sicer demokratično, pa zelo nestalno slabo vlado. Tam je nevarnost novih prevratov s strani kake vojaške klike ali komunistične zarote. Glasovalna pravica je omejena. M e k -siko ima milodiktaturo ene stranke. Javno in socialno življenje se urejuje in napreduje v demokratični smeri. Je zatočišče političnih beguncev in pustolovcev od vsepovsod. Bolivija je bi la znana država revolucij in prevratov. Sedanja vlada se trudi, da bi vpeljala vse druge predpogoje demokracije, svobode govora in tiska pa še ni. V E -k v a d o r j u nimajo vsi istih socialnih gospodarskih in političnih pravic, šolstvo je nezadostno in za velik del državljanov nepristopno. El Salvador je mala državica silno bogatih in skrajno revnih. Na papirju vsaj odgovarja večini zahtev demokratične vladavine,nima pa urejenega splošnega šolstva, socialnega zavarovanja in ne urejenega lastništva zemlje. Panama ima nekako pol policijsko dobrohotno diktaturo, nima svobodnih volitev, ne svobodnih političnih strank, ne svobodnih delavskih organizacij. Sicer pa vlada občutljivo pazi na javno mnenje. Vlada Hondurasa šele zdaj skuša uvesti nekaj splošno socialnih demokratičnih izboljšav. Na Haiti h tudi ni splošne in enake glasovalne pravice, svobodnih političnih strank ni, svobodnih delavskih organizacij tudi ni. O demokraciji ni veliko sledov. Država je skupina revežev, 90% državljanov je nepismenih . Argentina velja za državo, kjer dejansko suvereno oblast izvajajo organizirane delavske zveze . Vlada izvoljeni predsednik in parlament, ki ima to slabost, da večinoma popolnoma prezira vse predloge in želje manjšine. Vlada pogosto posega v zasebno podjetnost in včasih tudi v osebne pravice državljanov. Svoboda tiska, združevanja, nedotakljivost lastnine v Argentini ni zajamčena. Kaj bo prinesla bodočnost, bomo videli. Peru ima sedaj vojaško diktaturo, a spoštuje versko svobodo, lastninske pra- P O RAZGLED vice, zasebno podjetnost, pospešuje splošno šolstvo in je uvedla socialno zavarovanje, o drugih predpogojih svobodne demokratične družbe pa noče nič slišati. Guba ima sicer na papirjuvolilni zakon, a je še vedno pod vojaško diktaturo, ki je prišla na oblast s prevratom. Vojaški odbor vlada tudi v Venezueli. Pri volitvah so vojaki propadli, a razveljavili volitve in vladajo dalje. Častniki in vojska vladajo tudi v Columbiji, v Paraguaju, Nica-ragui, Dominikanski republiki in v G u a t e m a I i . Vsak politični abecedar takoj vidi, da je v teh razmerah obilje družabnih bolezni. Polno je kotišč novih nemirov, katere bodo komunisti izkoristili v zlo, če jih ne bodo človekoljubne krščanske sile prehitele, zboljšale življenje in ustvarile gospodarsko in politično ustaljene, demokratične države . Titovo komunistično gospodstvo se nadaljuje. Narod JUGOSLAVIJA trpi, gospodarsko propadanje je vedno hujše, prav tako tudi nasilje nad političnim, kulturnim in verskim življenjem. Skoro ni več v Jugoslaviji katoliškega škofa ali drugega cerkvenega dostojanstvenika, ki bi še ne bil v ječi, sodni jsko oz. policijsko kaznovan ali mu vsaj niso naložili takih denarnih kazni, da jih nikdar ne more poravnati. Duhovnikov in redovnikov je vedno manj. Starejši odmirajo, nove poklice pa režim z vsemi sredstvi preprečuje. Verski prazniki so zapovedani delavniki in delavniki so zapovedani komunistični prazniki. V Sloveniji so bile nove aretacije, ker so se ljudje spomnili 25-letni-ce škofovanja Dr. Gregorija Rožmana. Komunistični nasilniki so imeli precej opravka s težavami v svojih lastnih vrstah. Nekaterim komunistom je že tudi presedlo neprestano mučenje in preganjanje ljudi. Pod vodstvom predsednika komunističnega parlamenta Milovana Djilasa so v samem komunističnem časopisju poskusili zagovarjati več svobode. Titova klika je Dji lasa obsodila, izključila iz parlamenta, in "počisti- la" njegove glavne somišljenike. "Spor" med jugoslovanskimi komunisti in Moskvo vsaj na zunaj še vedno traja/ “napetost" pa je manjša. Diplomatski zastopniki so zopet prišli na svoja mesta v Beogradu in Moskvi in po vseh satelitskih državah. Vendar Tito še uživa podporo Velike Britanije, Francije in Združenih držav. Najbolj čudno je, da mu pošiljajo tudi orožje in vojno opremo.Zapadne sile opravičujejo to svoje podpiranje komunistične Jugoslavije s tem, češ da je Tito vendarle pristal na nekako obrambno zvezo z Grčijc' in Turčijo ter je popustil v vprašanju Trsta. V začetku oktobra 1954 so namreč Italije/ Jugoslavija, Anglija in Združene države v Londonu podpisale spomenico o sporazumu, ki določa novo upravo Svobodnega tržaškega o-zemlja. Sporazum sicer ne ukinja nepo' sredno in pravno te male državice, ki i6 nastala po drugi svetovni vojni ob prilik' podpisa mirovne pogodbe z Italijo, vendar pa jo dejansko uničuje. Italija in komunistična vlada Jugoslavije sta se sporazumeli/ da bo v bodoče upravljala Jugoslavija cono B dosedanjega Svobodnega Tržaškega o-zemlja z malenkostnim dodatkom iz cone A, Italija pa je v svojo oblast dobijo Trst in cono A skoro v celoti. Zapadne si' le, zlasti Anglija in Združene države,5^ sprejele sporazum kot olajšan je v mednarodnj napetosti. Tržaška luka bo dobila značaj proste lukezlasti za Jugoslavijo . Italijansk' parlament je pogodbo odobril in Italija \e sporazum sprejela kot svojo zmago. Tako se je neugodno zaključilo zadnje obmejno slovensko vprašanje po drugi sve' tovni vojni. Komunistična vlada, ki je me vojno in revolucijo obetala združenje vs® ga slovenskega ozemlja, je najprej izda 0 Slovence na Koroškem, sedaj pa še Sl°' vensko Primorje. Gotovo nihče ni mo9e želeti, da bi bile nove množice Slovenc6 prišle pod titovsko komunistično diktatura/ prav tako gotovo pa nihče ni more biti v6 sel, da je zopet vsaj 250,000 Slovenc6^ podrejeno tujim državam, ki so vedno tept<3^ le naše narodne pravice. Ker poznamo raz^ mere, vemo tudi, da s tako rešitvijo tr‘a^ škega vprašanja mirno sodelovanje med i0^ sednimi državami v tem kotu Evrope ni Pr° nič pridobilo. Našim ljudem pase obeta samo trpljenje na tej in na oni strani meje. }.?.*' ki ni bil zgrajen za Italijo, bo v Ita— nji nujno propadal, kot je propadal po prvi svetovni vojni. . Pri tej priliki se je zopet izkazalo, da le vse to govorjenje o samoodločbi narodov e vedno le prazna beseda. Prizadetega pre-•valstva, ki so o njem odločale sosedne ržave in velesile ni nihče nič vprašal. Nemci so pri ^ .____ 2a d n j i h državnih DRUGOD v°litvah z ogromno n ^ ^ Večino glasovali za EVROPI P^i ‘tiko svojega starega krščansko-demokra-lcr>ega voditelja Dr. Adenauerja, ki je pri — PNjal državo v kratkih letih do neverjetno 's_ok e ga napredka in ugleda. A vsled nežnosti držav Evropske državne zveze so Se v Nemčiji pojavili znaki, ki kažejo dvi-9Qnje skrajnežev, med katerimi hočejo eni kQti zopetno združitev vseh Nemcev z oslonitvijo na Sovjetsko zvezo. ■ Francozi že drugo stoletje kar nasujejo svojo revolucijo. Neprestano me — I lQVajo vlade. Komunistična stranka je ze-1° ^°čna, skupnost demokratičnih strank pa I brez programa in nesložna. Neuravno-®Sena Francija je velika slabost Zapadne CVr°pe. j. ,V Italiji se boj za večino med ka-'eani in komunisti vztrajno nadaljuje. r Cc,nski demokrat Mario Scelba se je si- jzkazal kot najsposobnejši italijanski ^^komunistični državnik, ki je vzel ko-nistom mnogo važnih položajev in jim ^■strigel dohodke, a bitke v celoti še dol-ni dobil. Nevarnost komunističnega pre-ra^a leži kot črn oblak nad Italijo. v Španija je zdaj dejansko vključena ^Zapadni obrambni sistem. Po pogodbi z r je prejemala skozi vse leto podpo- Za gospodarske in vojne namene. Več I r'stanišč in letališč je dala v uporabo si-Qrn Združenih držav. španska vojska je eiena in izvežbana po ameriškem vzorcu. Med judovsko r^avo Izrael in so- DRUGOD finimi državami je PO 1 ta tudi to leto pre- SVETU Cel manjših prask in napadov. Izrael hoče dobiti v svojo izključno posest in oblast vso Palestino, arabski sosedje pa izključujejo vsako mirno sožitje z judovsko državo. Posebna komisija Društva narodovima še vedno polne roke dela, da razsoja spopade in pomirjuje . V Iranu je koncem leta 1953 general Fal-zollah Zahedi zatrl nemire, kijih je izzvala politika Mohameda Mossadegha. Generalova vlada je dobila od za pada 45 milijonov nujne gospodarske pomoči, razpustila in prepovedala komunistično stranko in Rusiji sporočila, da ohranja popolno svobodo v svojih zunanjepolitičnih potih in zvezah. Sovjeti so vse to občutili kot svoj neuspeh. Njih podpornik, odstavljeni predsednik vlade Mossadegh je bil obsojen na tri leta ječe, ker je hotel izvršiti prevrat. Iran je sklenil pogodbo z Irakom o vojaškem in gospodarskem sodelovanju. Obe državi sta si pridobili dobave iz Združenih držav in se povezali s Turčijo in Pakistanom v obrambno zvezo. Sovjetom je zmešala račune tudi pogodba med Pakistanom in Združenimi državami, od katerih je država dobila gospodarsko in vojaško pomoč. Proti pogodbi je protestirala Indija, ki hoče prijateljsko sodelovanje s komunistično Kitajsko in Rusijo ter ima poleg tega s Pakistanom star spor zaradi dežele Kashmir. Pogodbe, sklenjene med Združenimi državami in Egiptom, tudi predvidevajo gospodarsko sodelovanje in vojaško opremo egiptovske vojske. Eden najvažnejših dogodkov mednarodnega pomena pa je sporazum med Egiptom in Veliko Britanijo glede Sueškega prekopa. Angleži so morali odstraniti svojo posadko, ki je štela 80.000 mož in so z njeno močjo stalno posegali v egiptovske domače razmere. V septembru tega leta sta podpisali pogodbo tudi USA in Libija. Amerika bo sredi Sahare zgradila veliko letališče za najtežje bombnike, kakor ima razporejenih že precej postojank tudi ob severni afriški obali. Z ameriško pomočjo bodo gradili v Libiji velike namakalne priprave, ki bodo iz puščave napravile cvetočo deželo. PO SVET RAZGLED Moskovski vo- SOVJETSKA ditel ji svetovne re- ZVEZA volucije so tudi v |N NJEN| NAČRTI tem letu z uspehom delali za svoj cilj. Poleg velikih uspehov pri mednarodnih pogajanjih,ki smo jih že omenili, so izpopolnili vojaško moč. Sovjetska suhozemska vojska ima sedaj vsaj 400 če ne več najmoderneje opremljenih divizij, vsaj 20,000 modernih lovskih letal in vsaj 10,000 bombnikov, ki lahko nosijo tudi atomske bombe nad vse dele sveta. Sovjetska zveza ima atomsko in hidrogensko bombo, gradi vojno mornarico, ki bo med največjimi na svetu. Z geslom 'Evropo Evropejcem, Azijo A-zijcem" hoče Sovjetska zveza izključiti iz Evrope in Azije Združene države in Veliko Britanijo, da bi ostala sama odločilna in gospodujoča sila na obeh kontinentih. Trenutni cilji sovjetske zunanje politike so: razbiti Evropsko obrambno zvezo in Severno atlantsko zvezo; preprečiti Azijsko obrambno zvezo; onemogočiti vsako uporabo ameriškega atomskega orožja; povečati spore med svobodnimi demokratskimi državami, zlasti med Združenimi ameriškimi državami in Veliko Britanijo, in razbijati vsak poskus skupnosti med svobodnimi, nekomunističnimi narodi; v Evropi pridobiti Nemčijo v svoj vplivnostni krog, v Aziji uničiti svobodno Kitajsko na Formozi, južno Korejo in si o-svojiti celotno Indokino in Burmo. Sovjetska zveza uporabi ja vsa sredstva, da bi bistveno povečala trgovino s svobodnim svetom in tako razširi la svoj vpliv na svetovnih tržiščih . Ko je človek NEVARNOST odkril elektriko, jo SPLOŠNEGA je uporabil za ogre- UNIČENJA vanje in osvetljevanje. Ko je iznašel plin, je mislil na to, kako bi se z iznajdbo okoristila kuhinja, tovarna, delavnica, učilnica,... Zdaj pa, ko se odkrivajo tajne strahovite sile, ki nastajajo z združevanjem in delitvijo atomov-najmanjši h delcev stvarstva, gredo vse te iznajdbe najprej za proizvodnjo merilnega in uničevalnega orožja . Dne 2. decembra 1942 so prvič preiskušali atomsko bombo v Stagg Fieldu pri Chicagu. Leta 1945 je prvič prišla atomska bomba v uporabo. Leta 1949 je dobila tudi Rusi ia atomsko bombo. Leta 1952 je Amerika izdelala prvo hidrogensko bombo, a naslednje leto je Rusija zagrozila, da Amerika nima več sama njene skrivnosti. Ameriški poiskusi na Pacifiku (26 • marca 1954) so pokazali, da je hidrogenska bomba zmožna uničiti vsako mesto in vsako največjo naselbino na zemeljski obli. UČi' nek deset-megatonske bombe je tale: v kro- Andrej Višinski, sovjetski poslanec pri U.N., ki je umrl 22. nov. Nikomur rdečih preganjalcev ne bo ušla zadnja ura... ---------- iuic. v gu s polmerom štirih milj je uničeno vse živ-Ijenje, v krogu s polmerom osmih milj je V glavnem vse poškodovano, v krogu 14 miH je še veliko poškodovanega, v krogu pol' mera 25 milj se vse vžge, kar je gorljivega. Na Hirošimo je bila vržena bomba, ki je imela le eno petstotinko moči prve hidro-genske bombe. To orožje v dobi, ko je človeški rod razdeljen v dva nasprotujoča tabora, od katerih eden ne pozna nobenih zakonov vesti in zameta človeško vrednost ter sploh vse ozire na bližnjega, seveda bistveno spremeni poglede na svetovn0 stanje in mednarodno življenje. Pred' sednik Eisenhovver je ob neki priliki deja|: "Sovjeti nas morejo napasti vsak čas. Vedn° bolj so zmožni za napad. Upam in moliryi/ da bi našadržava nikoli več ne prišla v vojno. Ta titanska sila mora stopiti v služba dobrega in prospeh človekovega blagost0' n ja." Mojstrsko je o- V/a pisal glavnooznač- ,KV, a bo sedanjega sve- SVETO V N £ tovnega stanja dr- TABO žavni tajnik Dul les v velikem govoru prl konferenci ameriških držav v Caracas0 v Venezueli:11 Dejstvo je, da komunizem zahteva in hoče uničenje vrednot, ki so osnova vsake bratske organizacije med ljudmi. Zanikuje in zameta pravico in moralni zakon. Veruje, da podlaga miru ni pravičnost, ampak sila.. .Komunisti se svobode boje, ... ker vedo, da je svobodoIjubnost nalezljiva, da je del naše narave. - Mi pa verujemo v duhovnost. Mi verujemo, da ima človek svoj izvor in svoj končni namen v Bogu in da to dejstvo terja bratske odnose med Ijud- Ta ločitev je najbolj močna označba dobe, v kateri je tudi leto 1954. Povzroča nekrvavo vojno v stanovitnem oboroževanju, b"govini, mednarodni politiki in na duhovnem področju, kjer se ta dva tabora bo-r'*a za somišljenike in privržence po vsem svetu. Leto 1954 je jasno pokazalo, da komu- nizem nima proti sebi strnjenega enotnega nasprotnika kot sta ga imela hitlerizemin fašizem. Komunizem se je ustalil na tolikšnem področju, da po zgodovinskih zgledih moremo sklepati: ostal bo kot vladajoči sistem za daljšo dobo vsaj tam, kjer je zavladal. * Za katoliško Cerkev je bilo leto 1954 mučeniško. Stotine njenih služabnikov in vernikov je dalo življenje v pričevanje Resnice. Milijoni so zatirani in preganjani. V juniju 1955 bomo Slovenci ves mesec posvetili praznovanju desetletnice množičnega umora slovenskih fantov-protiko-munističnih borcev ter vseh naših žrtev v revoluciji in pod komunistično strahovlado. Naj bi bil to mesec čistih dobrih del iz ljubezni zanje in Zanj, ki je s svojim križem svet odrešil. Dne 3. oktobra 1954 je slovenska župnija sv. Male Srebmi jubilej Cvetke v Johnstownu, Pa. , praznovala srebrni jubilej svojega obstoja. Lemontski frančiškani, ki so že pred ustanovitvijo fare nudili tamkajšnjim izseljene em dušnopastirsko pomoč, so cerkev pozidali iti vseh 25 let župnijo tudi oskrbujejo. Njen prvi župnik je bil pokojni p. Alfonz Miklavčič OFM, sedanji župnik pa je p. Alojzij Madic OFM. Župnija se lepo razvija in je v zadnjih letih skoraj že postala božja pot priljubljene svetnice Male Cvetke: za devetdnevnico k prazniku cerkvene patrone obiskujejo svetišče verniki od blizu in daleč. Župnija ima dve podružnici, od katerih bo ena postala v kratkem samostojna župnija. Ob jubileju naše čestitke! Cerkev sv. Male Cvetke v ]ohnstoumu, Pa. ren ovljena Podružnica sv. Ane no Moxhamu, katero upravlja p. Jerome. P. Richard pa zida novo cerkev sv. Barnaba na Bon Air-u. Rev. Francis Kovačič Tudi v letu 1954 v Ameriki nismo bili brez novomašnikov - sinov slovenskih staršev. Rev. Francis KOVAČIČ je bil rojen v Forest Citjju, Pa. v številni družini Karla Kovačiča, doma iz Vedrijana v Brdih na Primorskem. Iz domače farme v Uniondale, Pa., se je mladi Franci podal leta 1942 v papeški kolegij Josephinum (Worthington, Ohio), kjer je študiral vsa dolga leta in bil letos dne 8. maja tudi posvečen. Dne 16. maja je v cerkvi sv. Jožefa v Forest Cityju za- Rev. Frank Perkovič » SCove*t4&i ctu/uuMČ&t ROŽMAN, MOST REV. GREGORY, D.D., 3547 E. 80 St., Cleveland 5,°' BUTALA, Rt Rev. Matij a,416 N. Chicago St., Joliet.Ill. HRIBAR,Rt.Rev.Vitus, 18119 Neff R.,Cleveland 19,0. JUDNICH.Rt. ,RevJohn,4672 Peail St.,Denvei,Colo. KORETIČ, Rt. Rev. Francis, Sacred Heart Church, Staples, Minn. KRALJIČ,Rt.Rev.Janez, 378 - 30 St., Oakland,Calif. OMAN,Rt.Rev.John,3547 E.80 St.,Cleveland,O. PIRNAT,Rt.Rev.Alojzij,307 Adams St.,Eveleth.Minn. PIRNAT,Rt.Rev.John,405 Adler St.,Anaconda,Mont. SHIFFRER,Rt.Rev.John,St.JoseptVs Church,Chisholm,Minn. ŽKERBEC ,Rt.Rev.Matt.,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio. ZAPLOTNIK,Rt.Rev.John,D.C.L.,St.Patrick’s Church,Gretna,Nebi- ADAMIČ,Rev.Albert,520 W.lOth St.,Waukegan,Ill. AMBROŽIČ,Rev.Bernard,O.F.M.,St. Mary’s Seminary, Lemont,IHAN ŽIČ, Rev. Dr. Anton, St. John’s Church, Zeeland, N o. Dakota BANDI,Rev.Bonaventure.O.S.B., Holy Cross Abbey,Canon City BARAGA,Rev.Francis,3547 E.80 St..Oeveland 5, Ohio BASNIK,Rev.Alban,O.S.B.,550 Cowan Ave.,Jeanette,Pa. BAZNIK,Rev.Louis,6019 Glass Ave.,Oeveland 3,Ohio BLAŽIČ,Rev.John,61 No.Mt.Vemon Ave.,Uniontown,Pa. BLENKUSH,Rev.Matija,632 Julian St.,Denver 8,Colo. BOGOLIN,Rev.Leonard.O.F.M., 1852 W.22nd Pl.,Chicago 8,111-BOMBACH,Rev.Anthony,881 E. 222nd St. .F.uclid 23,0. BORGOLA.Rev.Bonaventure.O.F.M. ,9546 F.vving Ave. .Chicago 1 > BREZNIK, Rev. Aloysius, Tekoa, Washington. BREZNIKAR,Rev. Victor,Republic,Wash. ČADONIČ,Rev.Daniel,4772 Felton St.,San Diego,Calif. CAGRAN,Rev.Joseph,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont, lil. CANJAR,Rev.John A.,4377 Utica St.,Denver,Colo. ? CASL,Rev.Joseph,C.M.,St.Joseph’s Rectory,Emmitsburg,Md. CEGLAR,Rev.Karel,S.D.B.,Box 431Hope Haven, Morrero.La. CELESNIK.Rev. Joseph,265 15th St. ,N. W,. Barberton, Ohio. CF.PON,Rev.Dr.Ludwig,2700 No.Water St.,Decatur,Ill. ČEPON,Rev.Michael,6001 So. Marshfield Ave.,Chicago,lil. CHEMAZAR.Rev.Blaze, O.F.M., 9546 Evving Ave.,Chicago l?.111, QMPERMAN,Rev.Victor, 15519 Holmes Ave..Cleveland 10,Ohio CUK,Rev.Dr.Alphonse,141 Marcy Plače,New York 52,N.Y. CVELBAR Rev. Joseph,319 Park Ave.,Ellwood City,Pa. DEMSHAR,Rev.F., Hq. 38th Inf.Regt.,Fort Lewis,Wash. DOBNIKAR,Rev.Ivan J.,O.S.B.,St.Procopius Abbey,Lisle,lU-DOLŽINA,Rev. Janez,St. Joseph’s Church,Deervvood,Minn. DOLŽINA,Rev.Stanko,818 W.3rd St. Duluth, Minn. Koledar 1955 pel novo mašo, ob koncu istega meseca pa je že odšel v b lorido, kjer zdaj deluje med črnci. Rev. Frank PERKOVIČ je bil rojen na sveti večer 1928 v Chisholmu, Minn. Njegova mati je doma blizu Ribnice,ode na Hrvaškem. Frank je študiral v Nazareth College, bogoslovje pa v St. Paulu, Minn. V vseh teh letih slovenskega jezika ni pozabil, ampak ga tako izpopolnil, da bi novomašnika po govoru sodeč lahko imeli za ‘starokrajca’. Posveden je bil dne 5. junija v Duluthu, naslednji dan pa je v domači cerkvi zapel novo mašo. Nastav-ijen je v Duluthu. Vemo Še za štiri letošnje novomašnike, od katerih pa nismo mogli dobiti podrobnejših Podatkov: Rev. Villiam F. LUTAR je bil posvečen dne 5. junija v Ruluthu, Minn. ter je prav tam naslednji dan zapel novo mašo. Rev. Richard LAURICK iz kongregacije C.S.C. je bil posvečen dne 9. junija v No tre Dame, Ind. Novo mašo je zapel dne 13. junija v Elmhurstu, Rlinois. Rev. Robert REMITZ je letošnji novomašnik misijonske maryknollske družbe. Kje je bil rojen in kje je zapel novo tnašo, ne vemo. Po poročilih lepo obvlada slovenski jezik, dasi je rojen v Ameriki. Rev. Francis M. PAJK pa bo posvečen v clevelandski stolnici dne 18. decembra 1954 ter bo naslednji dan zapel no-vo mašo v domači cerkvi sv. ^ida, Cleveland, Ohio. * ERZEN,Rev.Edward,O.D.M. ESTOK, Rev. Gabriel ,0. F. M., 386 Geneva A ve. .Detroit 3,Mich. FARKAŠ,Rev.Dr.Andrej,450 Pine St.,Bridgeport,Conn. FERJAN, Rev. Innocent, O.F.M., 536Decker Ave., Johnstovvn, Pa. FERKUL,Rev. Joseph,St. Vincent Home,Quincy,111. FERLIČ,Rev.Ciril,S.D. B.,Hope Haven, Morrero.La. FLAC,Rev.Mirko,S.D. B.,2851 North A ve.,Richmond 2,Calif. FLAJNIK,REV.Rudolph,O.Cv Mt.Carm.Coli.,Niagara Falls,0nt.,Can. FURLAN.RevAVilliam P.,St.Cloud Hospital,St.Cloud,Minn. GABER,Rev. Franc,610-99th Ave.W. .Duluth 8,Minn. GABRENJA.Rev.Edward,62 St.Mark's Pl.,New York 3,N.Y. GAMM,Rev. Joseph M., C.M.F., 909 E.Washington St. Phoenix,Arizona GNIDICA,Rev.Daniel,O.S.B. ,217 E.Mesa Ave. .Pueblo,Colo. GNIDOVEC,Rev.Albin,633 Bridger Ave.,Rock Springs,Wyo. GODINA,Rev.Joseph, 11607 Honeydale Ave.,Cleveland 20,Ohio GODINA,Rev.MirkoP.F.M.Conv.,Holy Rosary Church.Aurora, Minn. GOLE,Rev.Dr. JoZe,Sacred Heart Seminary, Hales Comers,Wis. GOLOB,Rev.Joseph,O.S.B.,St.Martin’s Abbey,Lacey,Wash. GOLOBIC, Rev. JohnJ., Box 615,Hibbing, Minn. GRABRIAN,Rev.Joseph,O.S.M.,22 Carteret Ave.,Carteret,N.J. GRABRIAN, Rev.Nicholas,O.S.M.,Our Lady of Sorrows,Ladysmith,Wis. GRABRIAN,Rev.Victor.O.S.M.,,3121 Jackson Blvd.Chicago,111. GREGOR,Rev.,Jože,C.M.,1509 Tulane Ave.New Orleans 13.,La. GREGORICH,Rev.Edmund,420 Qenwood Ave.,Glen Ellyn,IU. GRMOVNIK,Rev.Franc,C.M.,247 Felisa St.,San Antonio,Texas GROM,Rev.Lawrence,O.F.M.,1852 W.22nd Pl.,Chicago 8,111. GRUDEN,Rev.John,548 Lafond St.,St.Paul, Minn. HAJNŠEK,Rev.Odilo,O.F.M.,St,Mary’s Seminary,Lemont,Ill. HERIC,V.Rev.Gracijan,Ph.D.,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. HITI,Rev.M.J.,520 W.10th St.,Waukegan,Ill. HLEBŠ,Rev.Milan,40 Catoonah St. .Bridgefield.Conn. HOCHEVAR,Rev. Mark,O.F.M. ,823 W.Mineral St.,Milwaukee 4,Wis. HODNIK, Rev. Emil, St. Mary’ s Chutch, Custer,Wis. HOGE, Rev. Benedict, O. F. M. ,St. Mary’ s Seminary, Lemont ,111. HOGE,Rev.Thomas,O.F.M.,386 Geneva Ave,Detroit,Mich. HOMAR, Rev. Roman, O. S. B., St. J ohn* s Abbey. Collegeville, Minn. HORVAT,Rev.Stefan,430 Main St.,Huron,0. HORVATH.Rev. Francis, 12704 Foothill Blvd.,Etiwanda.Calif. HORZEN,Rev. Bernard,O. S. B. ,St.Bede’s College, Peru,111. HREN,Rev.Innocent,O.F. M., Fenvvick High School.Oak Park,111. HRIBSEK,Rev.Louis,S.D. B.,2851 North Ave, Richmond,Calif. IVANDIC,Rev.Louis,O.F.M. ,1479 Albert Rd. ,Windsor,Ont.Canad J AGER, Rev. Mati j a, 15519 Holmes A ve.,Cleveland 10,Ohio JAZBEC,Rev.Stanley,St.Joseph Hosp.Dickinson,No.Dakota. JENKO,Rev. Aloysius,53 St.Patrick’s Pl.,Staten Island 6,N.Y. JENKO,Rev.Valerian,O.F.M..,St.Mary’s Seminary,Lemont,111. JERAŠA,Rev.Francis,St.John’s Church,Kiowa,Kansas 1 o leto je v Ameriki umrlo pet slovenskih duhovnikov: t H e v. Peter SPRAJCAR je od leta 1932 pastiroval na fari sv. Jožefa v Calumetu, Mich. Rojen je bil v Sloveniji 12. julija 1884. Ze kol študent je prišel v Ameriko, študiral v St. Paulu, Minn., in v Kanadi ter je bil kot elan marquettske (Baragove) škofije posvečen dne 19. marca 1910. Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa v llan-cocku dne 2. januarja 1954. Dočakal je lepo starost 69 let, bil vsa leta zelo delaven in pri svojih faranih priljubljen. Naj v miru počiva! t Rev. John FERLIN OFM je bil po vsej Ameriki znan kot lemontski pionir in umni čebelar, ki je ustvaril celo svoj sistem panja. Rojen je bil dne 2. septembra 1870 v 'župniji Zagradec na Dolenjskem ter je dne 30. decembra 1891 stopil v frančiškanski red. Dne 25. marca 1896 je bil posvečen v duhovnika. Po prvi svetovni vojni je znova pozidal razvaline svetogorske bazilike, ko pa so bo Z jo pot prevzeli Italijani, se je odpravil na ameriške Brezje, kamor je s seboj prinesel t Rev. Peter Sprajcar JERSHE.Rev.John.StMartuVs Church. To wer,Minn. J E VNIIC, Rev. F. A., 74 IDelavvare St.,Forest City,Pa. JOST,Rev.K.,O.S.M.,22 Carteret St.,Carteret,N.J. JUDNICIl.Rev. Joseph, 5040 70th St.,San Diego,Calif. KAMIN,Rev.John J.,St.Mary’s Church, Waymait,Pa. KAPUS,Rev.Joseph,Sacred Heait Church, Caney,Kansas ICATNIK.Rev.Betrand,OF.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. KAUSEK,Rev.John, 1035% 8th Ave.No.,Virginia,Minn. KEBE,Rev.Matija,223 - 57th St.,Pittsburgh,Pa. KIRIN.Rev.Roman.c/o Hospital.Durand,Wis. KLOPČIČ,Rev. Joseph,St. JoseplVs Home,Lemont,Ill. KNIFIC,Rev.Dr.Franc,S.D.B.,Box 299 - Pino Alto,Aptos.Calif. KOLARIČ,Rev. Dr. Jakob, C. M., 594 Manning A ve.,Toronto,Ont. KONČNIK,Rev. Inocent, O. F. M. Con v. ,IIoly Rosary'Church, Aurora,Mian-KOPAČ, Rev.John, 594 Manning Ave.Toronto,Ont.Canada. KOPUŠAR,Rev.Dr.Milan,St.Joseph Hospital.Alliance.Nebr. KORBIČ.Rev. Beno,O.F.M. ,Holy Farr.ily Rectory,Willard,Wis. KOREN,Rev.J. ,820 New Jersey St.,Sheboygan,Wis. KOSTELZ,Rev.Richard,26 No.Ellsworth St.,Naperville,Ill. KOVAČIČ,Rev.Dr. Anton,Box 191, ICinston.N.C. KOVACIC.Rev.Francis, 134,VV.Government St., Pensacola, Fla. KOZIN A, Rev. Vladimir, 117 So. Church St.,Lodi,Calif. KRALJIČ,Rev.Stephan,St.Ann’s Church,Berthold,No. Dakota KRISTANC,Rev.Leo,305 Race St., San Jose.Calif. KRIZE!K,Rev.John,S.J. ,R.l, Box 303,Trinidad,Colo. KUHAR,Rev.Dr.Alojzij,330 W.23 St.,New Vorlc 11,N.Y. KUZMA,Rev. George,St.Rose Church,V/ilmington,111. LANGERHOLZ,Rev.Kalist.O. F.M. ,St.Mary's Seminary,Lemont,Ill-LATTVAK, R ev. Clement.O. F. M. ,St. Mary’ s Seminary,Lemont,lU. LAVRIH,Rev.Ivan,St.Lawrence St.,Jetmore,Kansas. LEKAN,Rev.M.,S.M.,2605 Woodburn,Cincinnati,Ohio. . LOCNIKAR,Rev.Florijan,O.S. B. ,St.Theodore’s Church,Richaidton> LOCNIKAR, Rev. Julius.O. S. B., Assumption Abey, Richard ton, No. P' LOVRENČIČ,Rev.Atanazij,O.F.M.,536 Decker Ave., Johnstovvn.P3-LUSKAR,Rev.Jože,Mission San Jose.Calif. MAČEK,Rev.Rudolph,72 Maujer St.,Brooklyn 6,N.Y. MADIC.Rev.Aloysius,0.F.M.,536 Decker Ave,,Johnstown,Pa. MAJHENIČ,Rev.Pelagij,O.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,Ill. MALAVAŠIČ, Rev. Roman ,416 No.Chicago St. ,Joliet,Ul. MAUSF.R,Rev.J.,Box 915,Helena,Mont. M AZO VEC, Rev. Robert,O. F. M. ,S t. Mary * s Seminary,Lemont,IlL MEJAK,Rev.Heliodor,247 Orchard St.,Kansas City,Kansas. MELOV ASI CH, Rev. Frank, St. James Orphans Home.Duluth 3,^nn’ MIHELČIČ,Rev.Francis,St.Anthony’s Church,Ely,Minn. C3*1’ MIHELIČ,Rev.Franc, S.Heart Church,Romains St.,Peterbourgh,Oo MIHELIČ,Rev.Leopold,St.Mary’s Church,Marathon,Wis. MIHELIČU, Rev. Edvvard P., St. John’s Church, Marquette, Mich. MIKULICH,Rev.Joseph,O.F.M., 137 Wharf Rd.,Capitola,Calif. t P. John Ferlin OFM stiko Marije Pomagaj in pa -kranjsko matico. Leta 1952 je obhajal biserni jubilej redovih obljub, vendar je bil prav do zadnjega čil in delaven, ^ne 3, maja 1954 je po nesreči nastal ogenj v njegovi Čebelarski delavnici in p. John je teden nato podlegel opeklinam, Umrl je dne 11. maja v lolietski bolnišnici. R. I. P. t Rev. Alojzij JURANOVlČ /e begunski duhovnik mariborske škofije, ki je dospel v A-meriko leta 1947. Rojen je bil d^e 12, junija 1899 v Banovcih i'ri Ljutomeru, Študiral v Mariboru in bil tam dne 6. julija l93() tudi posvečen. Nacisti s° ga v letu 1941 pregnali iz t Rev. A. Juranovič MISSIA,Rev.Francis,2200 Grand Ave.,St.Paul,Minn. MRKUN,Rev. Anton, 15519 Holmes A ve.,Cleveland 10,Ohio. MRVAR,Rev.Janez, 19840 Anita Ave. .Castro Valley,Calif. NADRACH,Rev.Adolph,92 Capitol N.E. .Battle Creek.Mich. NEMEC, Rev.Matthias,Cathedral Rectory,St. Augustine, F1 a. NOVAK,Rev.John,Junction City,Wis. OKORN,Rev.Qaude,0.F.M. ,823 W.Mineral St. ,Milwaukee 4,Wis. OKORN,Rev.Dušan,St.Peter’ s Rectory,Anaconda.Mont. OMAN, Rev. Edwin, R. 1, St. Joseph’s Minn. OZIMEK,Rev.J., 13824 Euclid Ave.,aeveland 12,Ohio. PAKIŽ,Rev.Rudolph,St.Louis Church,Floodwood,Minn. PAPESH,Rev.Francis,26 Montezuma Ave. .Cortez,Colo. PAPESH,Rev.Michael,St.Joseph’s Church,Gilbert,Minn. PAVEL,Rev. Alfonz, S. D. B.,St. John Bosco School, Bellflower, Calif. P ECO VNIK, Re v. Karel, St P eter ’ s Church, Dumont, Minn. PERČIČ,Rev. Jože Hillman.Minn. PERKOVIČU,Rev.Francis,4926 PittSt.Duluth.Minn. PETERNEL,Rev.Warren,O.F.M.,701 E.Pyron Rd.,San Antonio,Texas. PETRASIC, Rev. Martin, Box 117,Bloom£ield,Nebr. PETRIČ,Rev.Pius,St.Mary’s Seminary,Lemont,IlI. PEVEC, Rev. F.dward, Euclid & Bishop Rd. ,VVickliffe,Ohio. PIERCE,Rev.Justin,S.D.S.,Mother of the Savior Sem.,Blackwood,N.J. PIRC,Rev.Joseph, 1100 Estudillo St. .Martinez,Calif. PIVKO,Rev.Rudolph,O.F.M.,45 Victoria St.,\Vaverly N.S.W.,Australia PLAZNIK,Rev.John,Box 297,Morris,111. POPESH.Rev. Bernard,Duluth.Minn. POTOČNIK, Rev. Alojzi j, O. S. B.,Box 351,Canon City,Colo. POZEK.Rev.F. .L.L.D. ,W.Newton,Minn., P.O.R. l,New Ulm,Minn. PRAH,Rev.John,O.C.D., 2131 Lincoln Rd.N.E., Washington 2,D.C., PRAZNIK,Rev.Rudolph,320 Middle Ave.,Elyria,Ohio. PUČKO, Rev. Janez, S.D.B.,, Salesian College.Aptos, Calif. REBOL,Rev.Francis X., M.,M., Sin Miao Li No.80,Miaoli,Formoza RENER,Rev.Frederik,St.Michael College,Toronto,Ont.,Canada ROGAN,Rev.Richard,0.F.M.,536 Decker Ave.,Johnstown,Pa. ROGEL,Rev. Michael,St. Lavvrence Church, Walkerville, Mont. RUPAR, Rev. Aloj z, 15519 Holmes Ave., Cleveland 10,Ohio RUS, Rev. Gabriel, O. S. M. ,Mt. St. J ohn Normal School, Dayton, Ohio SAVINSREK,Rev.Stephen,O.F.M.,Conv.,324-7th St.,Calumet,Mich. SHERINGER.Rev.Frank,St.Francis Church,Manistique,Mich. SHIFFRER,Rev. Val. .Springfield, Minn. SCHWAB,Rev.Alan R.,O.S.B.,Box 351,Canon City,Colo. SCHWEIGER,Rev.Francis,St.James Orphanage, Duluth.Minn. SEDEJ,Rev.Francis,St Bridget’s Church,Greaney,Minn. SEDLAR,Rev.Danilo,O.F.M.,9546 Evving Ave.,Chicago 17,111. SELAK,Rev.Jerome.O.F.M.,536 Decker Ave, Johnstown,Pa. t P. Alfonz Ferenc OFM službene ga mesta, moral je preko zaporov in mučenja. Ob komunistični zasedbi je zbezal iz domovine. V Ameriki je deloval na raznih farah brookljn-ške škofije in je bil zaradi svojega vedrega značaja pri vseh priljubljen. N epricalco-vano ga je dne 23. maja 1954 dohitela smrt v zdravilišču, sv. Frančiška v Denville, N. J. Pokopali so ga na pokopališču v Bridgeportu, Conn.- R.I.P. J Rev. Alfonz FERENC OhM je druga lemontska žrtev nesreče v tem letu: dne 25. junija je utonil v jezercu na samostanskem posestvu. Rojen je t P. Hijacint Podgoršek OFM SEŠEK,Rev. Raphael.O. F. M, 1400 Ouincy St. ,N. E. ,Washington 17,D. C. SETNICAR,Rev.Dr.Math., 1210 S0.-6I St.,Milwaukee 14,V/is. SEVER, Rev. Edgar, O. F. M,7324 E. Marietta A ve. .Spokane, Wash. SHIRCEL,Rev.Dr. Cyril,O. F.M.,St.Mary’s Seminaiy,Lemont, 111. SILVESTER,Rev.Mirko,O.F.M.,St.Mary’ Seminary,Lemont, 111. SIMČIČ, Rev. Jožef, S. D. B. ,Sal. Jr. Seminary, Richmond 10,Calif. SIMKO, Rev. Paul J.,210 Grenside A ve., Canonsburg.Pa. SKUMAVEC,Rev.Michael,St. Joseph’s Church,Chisholm,Minn. SLAJE,Rev.Milan, 1709 E.-31 St. Lorain.O. SLAPŠAK,Rev. Julij,3547 East 80 St. Cleveland 5,0. SMERKE, Rev. Frank,O. S.C. .Crosier Priory & Seminary,Onamia,Minn. SMERKE.Rev. John.O.S.C. ,Our Lady of the Lake Sem.,Wawasee, Ind. SMERKE,Rev. Joseph.O.S.C.,Crosier Fathers,Hastings,Nebr. SNOJ,Rev.Joseph,Box 335,Corona, Calif. SODJA,Rev.f1aks,315 - 5th St.,Fairport Harbot,Ohio. SOKLIČ, Rev. Dr. Anton, 9745 Memorial Dri ve, Houston 24,Texas. SOKLIČU,Rev.Sebastian.T.O.R. ,609 No.-7th St.,Steubenville,Ohio. ŠPEHAR,Rev.George,424 W.2nd St.,Leadville,Colo. SPENDOV,Rev.Vendelin,1852 2 W. 22nd Pl.,Chicago 8,111. SRF.BERNAK,Rev.Frank,2701 Chicago Blvd.,Detroit,Mich. STARC,Rev.Martin, 1215 N.Edison St.,Stokton,Calif. STAREŠINIČ,Rev.Edbert,O.Carin .6410 Dante Ave.,Chicago 37,111. STAREŠINIČU,Rev. Nicholas,O. Carm.,29 No.Broadway,Joliet.m. STEPANICH, Rev.Dr.Martin,O. F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,El. STERBENTZ,Rev.Ralph.St. Anthony Rectory, Engadine.Mich. STERLE,Rev.Aloysius,404 E.87th St.,New York 28,N.Y. STOP AR, Rev. Dr. Anton, Box 75,No.Los Vegas.Nev. STRAGISHER, Rev. Henry, 34,James St. ,Keyser,W.Va. STRAGISHER, Re v. Raphael.O. F. M., St. Mary’ s Seminary, Lemont, 111. STRAN CAR, Rev. I. ,P. O. Box 83, Roosevelt,Utah. ŠUŠTERŠIČ,Rev. John, Holy Family Church,Eveleth,Minn. SUSTERSICH,Rev.Stephen,O.S.B.,Holy Cross Abbey,Canon City, Colo SVETE,Rev.Jernej,Box 730,New Castle,Wyo. SVETE,Rev.Andrew,O.F.M.,386 Geneva Ave,Detroit 3,Mich. S VETE, Rev. Augustine, O. F. M., Holy Family Rectory,Willard,Wis. TARMAN, Rev. William,St. Joseph’ s Church, Motrili,Minn. TKALEC.Rev.Ivan.S.D.B.,St.Francis Scliool,Watsonville,Calif. TOMAŽIČ,Rev.Anthony, 18127 So.Alameda,Compton,Calif. TOMC,Rev.Victor,6019 Glass Ave. .Cleveland 3,Ohio. TRINKO,Rev.John V..O.F.M..62 St. Mark’s Plače, New York 3,N.Y. TROBEC,Rev.Joseph,St.Andrew’s Church,Elk River.Minn. TRUNKJlev. G.J.,245 Linden St.,San Francisco 2, Calif. TURK,Rev.Martin,646 Richards St.,Vancouver 2,B.C.,Canada. URANKAR,Rev.Alexander,0.F.M.,St.Mary’s Seminary,Lemont,lil. URBIČ,Rev. Rudolph.River Pines Sanatorium.Stevens Point,Wis. VALENTIN,Rev. Basil.O.F.M.,St.Maty’s Seminary,Lemont, 111. VARGA,Rev.Joseph,6019 Glass Ave.,Cleveland 3,Ohio. VIRANT,Rev.Ludwig,Mother of Sortows Church,Peninsula,O. A ve Maria bil dne 14. februarja 1924 pri Sv. Trojici v Slov. goricah,stopil leta 1940 v frančiškanski red in leta 1945 pred komunisti beHal v Avstrijo. Posveten je bil dne 29. junija 1950 v Rrix-nu; nato je prišel na ameriške Brezje, kjer je vršil službo u-pravnika A ve Marije. Kdor koli /e prišel z njim skupaj, njegove prijaznosti in postrežljivo-sti ne bo več pozabil. - R.I.P, t Rev. Ilijacint PODGORŠEK OFM je bil rojen v Slivnici pri G el ju dne 23. januarja 1891. Leta 1913 je postal frančiškan in je bil posvečen 11. aprila 1920. V Ameriki je deloval od 1929 do 1941, ko ga je bolezen iztrgala farnemu delu v Detroitu. Tam je v zdravilišču sv. Jožefa izdihnil svojo blago in žrtvujočo se dušo dne 27. avgusta 1954. - R.I.P. Koledar 1955 VODUŠEK,Rev. Vital,245 Linden St.,San Francisco 2,Galif. VOGRIN,Rev.Joseph,Church of St.William,Parkers Prarie.Minn. VOVK,Rev.Joseph,Box 599,Ely,Minn. VUKŠINIČ.Rev.Anton,640 Glenholme Ave.,Toronto 13,Ont.,Canada. WOLBANG,Rev.Karel,C.M.,500 Chelten Ave..Philadelphia 44,Pa. YAKES,Rev.William F. ,98 Chestnut St. ,River Rouge 18,Midi. YAKSIC,Rev.Michael,Holy Ghost Apost.Coli.,Cronvvells Heights.Pa. ŽAGAR,Rev. Albert,24 Maryland Ave,.Pittsburgh,Pa. ZAKRAJŠEK, V. Rev. Kazimir, O. F. M. ,St.Mary * s Seminary,Lemont,Ill. ZAVBI, Rev. August, Box 450, Fallon, Nevada. ZDOLŠEK,Rev.Alojzij,St.Mary’s Hospital,Wahpeton,No.Dak. ŽELEZNIKAR, Rev. Michael,542 Crosat St.,LaSalle,Hl. ZlC.Rev.Peter, Ellsworth, Wis. ŽITKO,Rev.Aloysius,547 B., Santa Rosa, Calif. ZORMAN,Rev.Fortunat,O.F.M. ,1852 W.22nd Pl..Chicago 8,111. ZUPAN, Rev. Peter, O. S. B., Archabbey, Latrobe, Pa. Lepo prosimo 66. gg. duhovnike, da bi nam sporočili morebitne pomote oz. spremembe. Radi bi imeli čim popolnejši seznam vseh slovenskih duhovnikov v Združenih državah. -K Prevzv. dr. Gregorij Rožman, škof ljubljanski, je to leto obhajal srebrni jubilej svojega škofovskega posvečenja. Srebrni jubilej mašniške-ga posvečenja pa je praznoval v letu 19 54 vsem ameriškim Slovencem dobro poznani Rev. Vital Vodušek, župnik v San Franciscu. Obema naše iskrene čestitke z željo, da bi dočakala Še veliko jubilejev! -K Rev. Roman Homar OSB, nekdanji misijonar med ameriškimi Indijanci in zadnji v vrsti Baragovih naslednikov, je v oktobru praznoval svojo devetdesetletnico. Osemdesetletnico rojstva pa sta v decembru obhajala dva člana frančiškanske družine: Br. Bonifacij Dimnik, zdaj kuhar na slovesnki fari v New Yorku, v Lemontu pa br. Humil Savelj. Vsem trem visokim jubilantom leta 19 54 naše čestitke! -K Kanadski Slovenci so v Marijinem letu pozidali cerkev Marije Pomagaj v Torontu, ki je bila blagoslovljena v decembru. - Fara Male Cvetke v Johnstovvnu, Pa. pa je praznovala svoj srebrni jubilej. Čestitke ! (Jpamo, da smo s Koledarjem vsem ustregli. Ima večji obseg od lanskega, pa nam je še zmanjkalo strani in smo morali za konec duhovniške kronike porabiti to stran platnic. Žal ni v Koledarju obljubljenega imenika vseh naročnikov: časa nam je zmanjkalo in imenik bi bil nepopoln, ker je bilo premalo odziva s strani naših pionirjev. Pa drugič, če Bog da! - Uredništvo isoči se zbirajo leto za letom na AMERIŠKIH BREZJAH. Vendar jih je po širni Ameriki še mnogo, tudi med naročniki Ave Marije, ki še niso našli prilike, da bi obiskali le-montsko Marijo Pomagaj. Kaj pa, dragi moj prijatelj, ko bi za leto 1955 napravil sklep, da boš prišel na ameriške Brezje ? Videl boš košček svoje rodne domovine sredi Amerike, zrl v milostno podobo brezijske Kraljice slovenskega naroda; poslušal boš pritrkavanje romarskih zvonov in petje najlepših slovenskih Marijinih pesmi, pri udeležbi romarske procesije se boš spominjal pestrih procesij, ko si bil še doma. Morda že dolgo nisi imel prilike za slovensko spoved, za poslušanje pridige v materinskem jeziku. . . Tvoj duh se bo odpočil v božji naravi lemont s ke g a parka in pri nas boš lahko ostal - če Ti bo mogoče - tudi delj časa, saj je v Baragovem romarskem domu poskrbljeno za stanovanje in hrano romarjem, ki prihajajo k Mariji od daleč. Po svojem prvem obisku se boš spet in spet vračal v Lemont, vsaj v duhu prav gotovo. Ameriških Brezij ne boš pozabil nikoli več, najlepše spomine boš imel na ta svoj obisk. Za leto 1955 je zopet pripravljen pester spored romanj, ki si bodo sledila preko vsega poletja. (Glej seznam romanj v majski številki Ave Marije 1955!) Tako bo prilike dovolj, da kljub tujini znova doživiš pravo slovensko romanje, kakor si ga bil vajen doma na Brezje, Sv. Vi-šarje, Sveto Goro, Zaplaz. . . Ameriške Brezje (St. Mary’s, Lemont, Illinois ) leže 23 milj jugo-zapadno od Chicaga. Bluebird bus vozi vsako uro iz “Greyhound Bus Sta-tion” proti Jolietu (Route 4A) ter se ustavi tudi na postaji ameriških Brezij (St. Mary’s, Lemont). K Mariji Pomagaj vabijo v letu 19 55 vse ameriške Slovence - lemontski frančiškani