Cerkvene zadeve. Smrt in pogreb č. g. Franc Vrliča, župnika v Stranicah. .Tako neprijetno naa je preaenetila vest, da so nam naS Ijubi dušni pastir vlč. g. Franc Vrlič nagloma, valed srčne kapi, na tujem umrli. Splošna žalost je zavladala po fari. Spogledovali amo ae in vpraševali, kako ae je zgodilo, da so tako naglo svet zapustili. Reč je ta-le: Dne 3. majnika t. 1. je g. župnika mrtvoud na jezik zadel. Morali ao se vleči. Za zdravniško umetnoatjo ao tako daleč okrevali, da ao bolniško posteljo zapustivši, začeli razumljivo govoriti. Od zdaj naprej, če tudi težko, ao sv. mašo služili, spovedovali itd. Veselega arca pa so zmirom bili in kakor so se v zdravih letih znali prav Ijubeznjivo amejati, njim to tudi še zdaj v bolezni ni pošlo. Da bi ai pa avoje zdravje kaj bolj utrdili, so ae namenili k znamenitemu župniku č. g. Kneippu na Bavarsko. Toda to dalnjo pot je slabotnemu gospodu Vitanjski zdravnik, g. dr. Lautner odsvetoval. Torej so se potem pa namenili v Judendorf, kake tri ure od Gradca. Tam namreč vrači bolnike zdravnik, ki se je pri Kneippu učil. Dne 29. junija, v praznik sv. Petra in Pavla, so zadnjokrat pred avojimi farani božjo alužbo opravili. Dne 30. junija podali so ae na pot. Še tisti dan zvečer ob V26. dospeli ao g. Vrlič v Judendorf. Od tam ao pisali doniov na adreso g. Antona Arzenšek, nadučitelja v Stranicah, tri dopisnice, kjer so poročali, da so se srečno vozili, da so veliko videli in ališali itd. Pisali so tako slabo in nerazumljivo, da smo ae le čudili, kako so mogli na pošti brati in na pravi kraj poalati. Dne 6. julija, zvečer ob 9. uri so sedeli v mali družbi pri večerji. Pritožijo se gospodom, da jim je malo slabo. Toda predenj se jim je moglo kaj postreči, zgrudili so se že in so izdihnili avojo dušo. G. zdravnik je takoj pritekel, je skuSal jih oživiti, toda bilo je vse zastonj. Naglo 80 poalali v Gratwein, kjer je farna cerkev, mrtvašnica in zaloga mrtvaškib krat. Še tisto noč so zemeljake oatanke g. Vrliča v Gratwein pripeljali in jih v tamošnji veliki mrtvašniei, podobni kapeli, na mrtvažki oder poatavili. Tamošnji prebivalci ao mrtvaški oder rajnega goapoda, ki so devpt let v sekovski škofiji služili, prav lepo a cvetlicami ozaljšali in obilno prihajali njihovo truplo škropit. Zvečer pa ao se zbrali pobožni Gratweinčani a svojim domačim dušnim paatirjem, (*. o. kapitularjem iz aamoatana v Kunu, ter ao pri mrtvaškem odru akupno molili sv. rožni venec, litanije itd. Ko se je vest raznesla, da so g. Vrlič umrli, tedaj je pač vsak Straničan želel, da bi, čeravno jim ni bilo dano doina umreti, bili vsaj na domačem pokopališču, v aredi svojih Ijubljenih ovčic pokopani. Ta občna in srčna želja se je naznanila dekanu in nadžupniku, preč. gospodu Jerneju Vohu v Konjicah. Postrežljivi, kakor zmirom, so tudi tukaj radi pomagali žalostnim farmanom Straniškim. Podali ao se v Gradec iu Gratwein, ter vse potrebno ukrenili, da ae zemeljski oatanki prepeljajo v faro, kjer ao bili župnik nad 23 let. V soboto t. j. 9. julija predpoldne ob '/a10. uri pripeljali so mrtvaško krato do Poličan. Tam so naložili krato na voz, ki je iz Htranic prišel. Po čaai se je pomikal voz po ceati, ki je peljal mrtvo truplo. Spominjali amo se pri tem pogledu na tiati voz, ki je pred 17 leti vozil zemeljsko oatanke dekana in nadžupnika Konjiškega preč. ;. Jož. Rozmana. Kakor so tpdaj povsod milo in tnžno vonovi za slovo pevali, ae je to tudi aedaj zgodilo po vspIi larab, skoz katere ,je vozil mrtvaški voz. V Konjicab ao celo eden g. dubovnik za rajniin gospodoin mrt- vaSke molitve opravili in krsto skoz trg spremili. Bodi jim prelepa zahvala na tem mestu izrečena! Proti večeru okoli šeate ure ao pripeljali krsto na Stranice. Zvonovi ao milo zapeli — farmani ao izvedeli prihod trupla rajnega gospoda. Krata se je zanesla v veliko sobo v farovžu. Drugi dan so ljudje prihajali, toda obličja svojega ljubljenega dušnega pastirja niso mogli videti, ker truga, v kateri ao gospod ležali, je bila zalita in povrh te truge bila je še druga. Tako nainreč terja postava pri mrličih, ki se prepeljajo. Na ponedeljek t. j. dne 11. julija predpoldnein ob 9. uri bil je napovedan pogreb. Čč. gg. duhovnikov se je bilo zbralo 22. Štiri dekanije: Konjiška, Novocerkovška, Slovenbiatriška, in Šmarijaka, ao bile zastopane. Ljudstva, akoravno je zdaj veliko dela, je bila polna cerkev. Po vigilijah stopili ao preč. g. Jernej Voh, dekan in nadžupnik Konjiški, na prižnico, ter ao si vzeli za gealo avojega govora beaede sv. evangelisia in apoatola Matavža 24, 44: »Zato bodite tudi vi pripravljeni, ker Sin človeka bodje prišel ob uri, katere vi ne veate«. Najprvo so nam razložili, kako ae je z rajnini gospodom godilo na tujem, pri smrti itd. Opiaali so nam malo njihovo življenje in njihovo delovanje itd. Najbolj tolažljivo za naa je bilo pa to, da ao naa takorekoč zagotovili 0 tem, da rajni gospod, akoravno nagloma, niso šli nepripravljeni na uni avet pred večnega Sodnika. Povedali so nam, da so rajni gospod vaaki teden av. spoved opravljali in da vejo, da so to storili tudi pred praznikom av. Petra in Pavla, predenj so se na pot podali. (Konec prih.)