LETO XV., ŠTEV. 16.
Cena io 3Ifl
SLOVENSKI
ftzoaj» ca»u|)i»iiu zdiozniskv podjeijc ->ZI>1 »iNaS tisk« , Direktor» Radi Janhubo » Odgovorni nredo;k: Sergej Vošnjak ; Tiska tiskarna »Slov. poroćev lea« , Uredništvo: Ljubljana, 1'omšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-52* t Uprava» Ljubljana, fomSifera S/IL, telefon 23-522 do 23-32* t Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6. telefon 21-89*, za ljubljanske naročnike 20-4*3, M zunanje 21-832 / Poštni predal 20 / Tekoči rarnn Narodne banke *0t-»T«-!*3 ' Mesečna naročnina 2M din
NOVA ITALIJANSKA VLADA
Monarhisti spremenili svoje stališče do vlade
Delo Varnostnega sveta OZN
Program nove vlade bo v torek objavljen parlamentu, ki bo glasoval o zaupnici novi vladi -Londonski časopisi o novi italijanski vladi
Rim, 19. jan. (Reuter). Novi italijanski premier Fan-fani in člani njegove vlade bodo danes prisegli pred predsednikom republike. Nova vlada bo imela nocoj svojo prvo sejo, na kateri bodo, kakor je bilo rečeno, izvolili državne podtajnike. Premier Fanfani bo, kakor se je izvedelo, pred parlamentom prebral program svoje vlade šele prihodnji torek ter od parlamenta zahteval zaupnico.
Jutri poteče trideset let od smrti velikega revolucionarja in ideologa delavskega razreda Vladimira Iljiča-Lenina iniciatorja in voditelja prve socialistične revolucije.
Rim, 19. jan. (Tanjug). Kakor je včeraj kazalo, da bo Fanfanijeva nova vlada dobila v parlamentu večino, tako je danes položaj popolnoma spremenjen. Monarhistična parlamentarna skupina na svoji nocojšnji seji ni odobrila stališča sekretarja stranke Covellija, ki je včeraj obljubil podporo Fanfaniju. Monarhistični poslanci se niso strinjali z argumenti, s katerimi so tuji predstavniki pregovarjali Coveffi-ja, da bi v cilju borbe proti, antiatlantskemu vplivu kom-informovcev podprl vlado. Kakor je vidno iz poročila o seji, je parlamentarna skupina monarhistov razpravljala v glavnem o notranjepolitičnem načrtu in izrazila mnenje, da Fanfanijeva vlada ne ustreza orientaciji monarhistične desnice. Stališče monarhistične večine tolmačijo kot reakcijo te skupine na Fanfanijevo akcijo proti bivši Pellovi vladi zaradi njenih zvez z monarhisti
Zvezna skupščina sklicana za 28. januar
Na dnevnem redu skupne seje je sprejetje poslovnika, volitev predsednika republike, zvesnega izvršnega sveta in stalnih skupščinskih odborov ter poročilo zveznega izvršnega sveta
Beograd, 19. jan. (Tanjug). — Zvezna skupščina se bo sestala 28. januarja. Na skupni seji bo najprvo sprejela poslovnik, nato pa bodo volitve predsednika republike in volitve zveznega izvršnega sveta. Skupščini bo predloženo tudi poročilo o delu zveznega izvršnega sveta, ki bo, kakor se je izvedlo, obsegalo vprašanja notranje in zunanje politike v preteklem
Sožalje načelnika generalnega štaba JLA Beograd, 19. jan. (Tanjug). — Generalni polkovnik Peko Dapčevič, načelnik generalnega štaba JLA, je poslal načelniku
letu ter obravnavalo probleme v naši družbeni in državni graditvi pred sprejetjem ustavnega zakona.
Na dnevnem redu skupne seje bo tudi ostavka, ki jo je po-
dal Milovan Djilas na položaj predsednika skupščine.
Volitve predsednika republike in zveznega izvršnega sveta ter stalnih odborov zvezne ljudske skupščine se bodo vršile po poslovniku, ki bo pred tem sprejet.
Na ločenih sejah bosta oba doma sprejela svoje poslovnike in v smislu določb teh poslovnikov izvolila stalne odbore.
Koncert avstrijskih in jugoslovanskih glasbenikov
Beograd, 19. januarja. — Med predstavniki jugoslovanskih in avstrijskih skladateljev je bilo danes sklenjeno, da bodo 7., 8. in 9. marca letos hkrati trije glavn. generalnega štaba Tur- koncerti avstrijske klasične in
čije g. Nuriju Jamotu naslednjo brzojavko: »Prosim vas, da sprejmete ob smrti generala Sukrija Kanatlija moje iskreno sožalje.«
sodobne glasbe v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Poleg jugoslovanskih simfoničnih orkestrov bodo sodelovali na koncertih tudi trije znani dunajski
Nesreča ekspresnega vlaka v Zagrebu
Lokomotiva ekspresnega vlaka skočila s tira -Jircjevodja in kurjač edini žrtvi nesreče
Zagreb, 19. jan. Ko je odpravnik vlakov na železniški postaji Zagreb zahodni kolodvor sinoči ob 23.13 uri pripravil prehod ekspresnega vlaka TB (Tauem-ekspress), ki vozi iz Ostenda preko Miinchna, Ljubljane in Zagreba proti Beogradu ni mogel slutiti, da se bo dve minuti kasneje zgodila velika nesreča. Ob 23.15 uri so uslužbenci slišali 500 m od zahodnega zagrebškega kolodvora blizu to-tovarne »Frank« močan pok, piskanje lokomotive in nekaj obupnih krikov. Ko so pritekli na mesto nesreče, je bila katastrofa že mimo. Lokomotiva ekspresnega vlaka št. 06030 je ležala prevrnjena na tračnicah, dočim je ostala garnitura vlaka stala normalno na tračnicah, le trije vagoni so bili nekoliko nagnjeni. To je bila sreča v nesreči. Vagoni se niso prevrnili in nihče od potnikov se ni ponesrečil, niti ni bil ranjen, čeprav je vlak vozil skozi postajo z veliko brzino. Pač pa sta strojevodja in kurjač izgubila živ-
velika železniška nesreča. Po zaslugi požrtvovalnosti osebja zagrebškega zahodnega kolodvora je ekspresni vlak po 70 minutah nadaljeval pot z novo lokomotivo. Nihče od potnikov ni bil poškodovan, prestali so le precej strahu. Promet na progi je normalen. Danes popoldne so s tračnic odstranili lokomotivo in jo poslali v popravilo.
Komisija državnih železnic v Zagrebu je skupaj s predstavniki direkcije železnic iz Ljubljane pregledala teren in napravila zapisnik. Naš dopisnik je zvedel, da je bila to zelo redka nesreča, ki se je pripetila zaradi tega, ker je lokomotiva zdrsni-, la s tračnic. Doslej še ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je bilo temu vzrok. Niti na tračnicah, niti na lokomotivi ni bilo najti najmanjše tehnične napake, pa tudi brzina ni bila večja kot je dovoljena.
Trupli ponesrečenega strojevodja in kurjača, ki sta oba iz Ljubljane, so prepeljali na pro-
dirigenti ter instrumentalni in vokalni solisti. Hkrati bodo odprte tudi razstave, na katerih bodo razstavljeni poleg številnih glasbenih publikacij najvei-jih dunajskih založb tudi rokopisi Mozarta, Hajdna in Schuberta.
Na Dunaju, v Grazu in Bre-genzu pa bodo jugoslovanski umetniki izvajali jugoslovansko glasbo s sodelovanjem avstrijskih orkestrov. Jugoslovanski glasbeniki bodo prav tako v omenjenih treh avstrijskih mestih odprli razstave jugoslovanske glasbe. Vsi koncerti bodo posneti na magnetofonski trak in jih bodo prenašale radijske postaje obeh držav. Po zaključenih razstavah bo material z razstav podarjen glasbenim akademijam mest, v katerih bodo izvajani koncerti. Istočasno bodo predstavniki zavodov za zaščito avtorskih pravic Jugoslavije in Avstrije podpisali pogodbo o zaščiti jugoslovanskih oziroma avstrijskih skladateljev m njihovih del, ki bodo izvajana v Jugoslaviji oziroma Avstriji.
ljenje. Ko je lokomotiva zdrsni- sekturo medicinske fakultete, la s tračnic, jo je vrglo prevr- Oba bosta prepeljana v Ljub-njeno še kakih 50 metrov na- ljano, kjer bo pogreb. Vsak od prej in tender se je zaletel va- ponesrečene v je zapustil ženo njo ter dobesedno zmečkal stro- in po dvoje otrok. Preiskava, ki jevodjo Avgusta Lipša in kur- naj ugotovi vzrok nesreče, je v jača Jurija Jenka. Sreča v ne- teku. Inozemski potniki, ki so
sreči je bila, da se je istočasno, ko je lokomotiva zdrsnila s tračnic, odpela ostala garnitura vlaka In tako je bila preprečena
bili v vlaku, so bili zadovoljni, da ni prišlo do hujše nesreče in da je bil tako hitro vzpostavljen reden promet. M. B.
Splošne uzance za promet z blagom
BEOGRAD, 19. jan. Plenum Glavne državne arbitraže je včeraj izdal popolne splošne uzance za promet z blagom, ki se bodo uporabljale od tistega dne, ko bodo objavljene v Uradnem listu FLRJ. S temi uzancami se izpopolnjujejo ukrepi organizacijskega značaja, ki so bili izdani s predpisi zveznega izvršnega sveta.
Modernizacija in razširitev tekstilne industrije v Leskovcu
LESKOVAC, 19. jan. V Leskovcu so pričeli z obsežnima deli na modernizaciji ki razširitvi tekstilne industrije. Najprej bodo obnovili naj starejše tovarne »Žele Valjkovič« in »Kosta Stamenjkovič«, v prihodnjih letih pa bodo preuredili še tovarne »Crvena zvezda« in mestne trikotaže.
in južnoitalijanskimi latifun-disti
Covelli je na seji glasoval za podporo vladi, predsednik stranke Lauro za abstinenco, večina pa je sklenila, da se »zaradi sedaj obstoječega položaja ne more podpreti Fanfani-jeve vlade«. Dejstvo, da sta se dva od voditeljev stranke izjasnila proti sklepu parlamentarne skupine, vliva krščanskim demokratom upanje, da bi se stališče monarhistov do glasovanja v parlamentu lahko še spremenilo.
Zunanji minister v Fanfanije-vi vladi Attilio Piccioni je danes novinarjem pojasnil smer zunanje politike nove vlade. Dejal je, da bo vlada v zunanji politiki upoštevala popuščanje napetosti' med Vžhodom in Zahodom, čeprav svoje osnovne usmeritve ne bi spremenila. Glede ratifikacije evropske obrambne skupnosti, o kateri stranke največ razpravljajo, namerava vlada to ratifikacijo povezati z rešitvijo ostalih vprašanj, ki zanimajo Italijo, v prvi vrsti pa z rešitvijo tržaškega vprašanja. Izrecno je poudaril, da odložitev ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti ne pomeni popuščanja zahtevam kominformovske levice, temveč jo diktirajo ostala italijanska-zunanjepolitična vprašanja.
Kakor menijo tuji opazovalci, gre za sprejem koncepcije nacionalistične desnice, kar le tudi razumljivo glede na to, da je bil
Prihod turške gospodarske delegacije
Beograd, 19. jan. Na čelu turške delegacije, ki bo vodila trgovinska pogajanja z našimi gospodarskimi strokovnjaki, je g. Iksel, ki je prispel v našo državo že prej zaradi pogajanj glede premoženja turških državljanov v naši državi. Vodja jugoslovan. delegacije s Turčijo pa je dr. Stane Pavlič, predsednik zvezne trgovinske zbornice.
Reorganizacija Radia Beograd
Beograd, 19. jan. Tanjug je obveščen, da se te dni zaključuje reorganizacija radia Beograd, ki je pričela decembra lani. Kot je bilo predvideno, bodo odslej oddaje za inozemstvo, ki jih je dajal Radio Jugoslavija, urejevane v posebnem oddelku Radia Beograd. Namesto v 14 tujih jezikih bodo odslej inozemske oddaje samo v 10 tujih jezikih, med njimi v vseh jezikih vzhodnoevropskih držav.
Diskusija o III, plenumu CK BiH
Sarajevo, 19. jan. Danes je bil na CK ZK BiH sestanek, na katerem so sklenili, da naj organizacije ZK v tej republiki organizirajo diskusijo o III. izrednem plenumu CK ZKJ.
Na sestanku so bili tudi nekateri sekretarji okrajnih komitejev in nekateri ljudski poslancu O zadevi Milovana Djilasa je govoril Djuro Pu-car Stari. Sklenili so, naj se organizira diskusija o materialu III. plenuma po organizacijah ZK, socialistične zveze, po delavskih in ljudskih univerzah, debatnih klubih itd.
za zunanjega ministra postavljen Piccioni.
London, 19. jan. (Tanjug) Vodilni londonski časopisi v svojih komentarjih novi italijanski vladi ne pripisujejo dolgega življenja. Konservativni »Daily Telegraph« piše takoj v začetku: »Težko bi prerokovali dolgo življenje italijanski vladi, ki jo je včeraj postavil signor Fanfani.« Časopis meni, da bo nova vlada celo v primeru, da bi se krščanski demokrati pobotali, obstala lahko samo, če bo imela v parlamentu oporo drugih skupin.
»Daily Telegraph« svetuje vladi dolgoročni program ekonomskih in agrarnih reform, povečanje kupne moči in druge notranje ukrepe, če se hoče izogniti nevarnosti, da bi ena izmed totalitarnih strank zmagala na prihodnjih volitvah.
Neodvisni »Times« meni, da se bo morala tudi ta vlada, kot prejšnje, verjetno opirati vsaj na naklonjenost monarhistov. Sedanja kriza, piše časopis, je prišla prav samo ekstremistom levice in .desnice in ni rešila nobenega problema. Mnenja je, da je podpora centra in levice negotova in da se mora Fanfani opirati na zanesljivo oporo, časopis zaključuje: »Italiji je danes potrebna mnogo bolj pozitivna politika, če tudi bi utegnila tvegati novo krizo«.
V letu 1953 — v osmem letu svojega obstoja — je imel Varnostni svet OZN 42 sestankov, medtem ko jih je bilo v prejšnjih letih vsega skupaj 326. Prvi sestanek Varnostnega sveta lani je bil 11. marca, zadnji pa 29. decembra.
Lani je Varnostni svet na 14 svojih sestankih obravnaval pritožbe zaradi izraelskih delovnih akcij na reki Jordanu na podrvčju demilitarizirane cone, 10 sestankov je bilo posvečenih razpravljanju o izgredih pri vasi Kibiji, 6 sestankov pa maroškemu vprašanju. Potem so na 5 sestankih razpravljali o izvolitvi in imenovanju generalnega sekretarja OZN, na 5 sestankih o imenovanju guverner-
ja Svobodnega tržaškega področja, na 2 sestankih pa so razpravljali o osmem zasedanju Generalne skupščine OZN in o izvolitvi novega člana v mednarodnem sodišču.
Varnostni svet je imel prejšnje leto 5 stalnih članov kot predstavnikov Kitajske, Francije, ZSSR, Velike Britanije in ZDA ter 6 nestalnih članov, predstavnikov Čile, Kolumbije, Danske, Grčije, Libanona in Pakistana. Od začetka tega leta so med novimi nestalnimi člani Varnostnega sveta predstavniki Brazilije, Nove Zelandije in Turčije, ker je predstavnikom Čila, Grčije in Pakistana potekel mandat.
Brzojavka predsednika grške vlade Papagosa
Beograd, 19. jan. Predsednik grške vlade maršal Papagos, ki je s soprogo in v spremstvu ministra za zunanje zadeve Stefa-n.pulosa in ministra za tisk in informacije Sifneosa na poti v Pariz potoval skozi Beograd, je poslal iz Trsta naslednjo brzojavko podpredsedniku zveznega izvršnega sveta Moši Pijadi: »Ko zapuščam vašo lepo deželo, mi dovolite, ekscelenca, da vam izrazim prisrčno zahvalo za topli sprejem, s katerim je jugoslovanska vlada izvolila počastiti mojo soprogo in mene ob
najinem potovanju skozi Beograd. — Prepričan sem, da se bodo zveze, ki združujejo naši državi, nadaljevale in utrjevale v korist naših narodov in splošnega miru.«
Pariz, 19. jan. Danes je predsednik grške vlade maršal Papagos s spremstvom prispel v Pariz. V Parizu sta maršala Pa-pagosa sprejela in pozdravila predsednik francoske vlade Lamel in minister za zunanje zadeve Bidault, sprejel pa ga je predsednik Sveta republike Monnerville.
Hujskanje tržaškega župana
Milo kaznovanje fašistov bi bila vzpodbuda k novim protijugoslovanskim provokacijam -
Trst, 19. jan. Danes se je nadaljevala pred višjim vojaškim sodiščem razprava, ki se je začela včeraj proti drugi skupini fašistov, ki so obtoženi napada in razbijanja sedeža Fronte za neodvisnost, napada na avto civilne policije, ki so ga zažgali, in drugih kaznivih dejanj. Sodišče ima na razpolago kot dokazni material fotografije obtožencev, tako da se ne morejo izgovarjati, da niso sodelovali pri novembrskih neredih. Med drugim se je na razpravi tudi zvedelo, da je znašala škoda, prizadejana sedežu Fronte za neodvisnost 1.726.000 lir. Ta sedež italijanskih demokratov so fašisti že večkrat napadli in ga poškodovali ter ni bilo za to dosedaj še nobenega procesa, nihče ni bil kaznovan in tudi škode še ni nihče povrnil.
Kakšna bo obsodba, se še ne ve, ker proces še vedno traja: Toda kazni bi morale biti zelo stroge. Ce bo sodišče tako milo in prizanesljivo, kakor je bilo proti prvi skupini fašističnih razgrajačev, bo to samo nova potuha teroristom. Ne smemo pozabiti, da je vsa demokratična svetovna javnost obsodila krvave fašistične izgrede v novembru in da so jih obsodili tudi najvišji državni predstavniki Anglije. Navzlic vsem pa še danes v. Italiji v različnih oblikah popularizirajo zadnje fašistične izgrede, za kar imajo menda iredentisti na razpolago precejšnje vsote denarja. Med drugim se je zvedelo, da bodo izdali in razširili po vsej Italiji in drugod brošure in fotografije o »junaštvih« fašistov na zadnjih novembrskih demonstracijah v Trstu.
Osebna vest
Poročali smo že, da je imenovan za državnega sekretarja za pravosodno upravo LRS dr. Teodor Tominšek. Dosedanji državni sekretar Rihard Knez je zaradi bolezni podal ostavko in je sedaj na zdravljenju na Golniku.
Nedeljska manifestacija v Foggii, spada po vsem tem v sklop te široko zasnovane protijugoslovanske propagande. Na glavnem trgu so postavili spomenik »tržaškim mučenikom«, ki so padli v znanih fašističnih demonstracijah ob napadu na policijo.
Nova ladijska proga Trst—Reka—Pirej
Konec minulega tedna je podjetje »Jadro-linija« odprlo novo potniško tovorno ladijsko progo s Trstom in Grčijo. Ladja »Lastovo« je v soboto točno opolnoči odplula iz Reke proti Trstu, od koder se bo vrnila v sredo ob šestih zvečer znova na Reko in od tod dalje proti Grčiji. V Grčiji bo ladja pristala v naslednjih lukah: Patras, Itea in Pirej. Na tej progi bo plula razen ladje »Lastovo« izmenoma tudi naša ladja »Istra«.
Novembra je bila industrijska proizvodnja
za 4 % manjša
Padec proizvodnje lani novembra je prekinil večmesečno naraščanje industrijske proizvodnje v Jugoslaviji. No-vemberska industrijska proizvodnja je bila za 4% manjša kakor oktobra, v primeri z industrijsko proizvodnjo v novembru 1952 pa je bila še vedno za 19% večja. Deloma je na zmanjšanje industrijske proizvodnje že vplivalo pomanjkanje električne energije in premoga, vagonov in delovne sile, deloma pa je bila proizvodnja manjša tudi zaradi tega, ker je bilo samo 24 delovnih dni. Industrijska proizvodnja se je zlasti zmanjšala v sezonskih panogah industrije, in sicer: v industriji gradbenega materiala od indeksa 165 na 120, v prehrambeni industriji od 210 na 197; manjša je bila med drugim tudi proizvodnja v tekstilni industriji.
Na teh iredentističnih manifestacijah, ki so se jih udeležili tudi predstavniki uradne Italije, so poveličevali fašističnega duha zadnjih demonstracij. Značilna pa je poslanica tržaškega župana Bartoli j a, kjer je med drugim rečeno: »Oni so za vse nas predstavljali nesmrten primer, ki kaže pot, po kateri bo nekega dne prišla italijanska trikolora na ozemlje, ki je bilo odtrgano Italiji.«
Bolj jasno se g- Bartoli ni mogel izraziti o iredentističnih namerah proti miroljubni Jugoslaviji. Tržačani so za to zaskrbljeni. Ne smemo tudi pozabiti, da se bliža 20. marec obletnica tripartitne deklaracije, ki je vedno služila fašistom kot povod za nove protijugoslovanske provokacije.
S. Lenardič
Predstavniki jugoslovanskih mest odpotovali na sestanek mednarodne zveze mest Beograd, 19. jan. Predstavnika stalne konference mest in mestnih občin FLRJ Sretan Bjeličič in Edo Jeras sta sinoči odpotovala na sestanek vseh evropskih nacionalnih organizacij mest in krajevnih oblasti, ki bo 22. januarja v Haagu. Na tem sestanku bodo razpravljali o možnosti ustanovitve komisije za evropske zadeve, o odnosih mednarodne zveze mest z evropskim svetom ter o sodelovanju zveze mest s svet. zdravstveno organizacijo in UNESCO. Govorili bodo tudi o podaljšanju stikov med nacionalnimi organizacijami mest in krajevnih oblasti
Po izjavi Sretana Bjeličiča bodo naši predstavniki na sestanku zastopali načelo podaljšanja sodelovanja in stikov med nacionalnimi organizacijami mest in skušali doprinesti k utrditvi mednarodne zveze mest.
15. ma|a bo pričelo voziti več motornih
vlakov
LJUBLJANA, 19. jan. Na konferenci na Direkciji železnic Slovenije je bilo sklenjeno, da bo 15.- maja, ko stopi v veljavo nov vozni red, vzpostavljen promet z motornimi vlaki na nekaterih pomembnih progah. En motorni vlak s prikolico, ki bo lahko sprejel 140 potnikov, bo v treh in pol urah prevozil razdaljo od Maribora do .morja. Tako bo prebivalcem - Maribora med drugim omogočeno, da hitro potujejo-v Ljubljano, opravi-
jo svoje posle in se zopet hitro vračajo. Motorni vlaki bode prav tako uvedeni na progi Ljubljana—Jesenice. Te -vlake bodo uporabljali turisti in delavci železarne Jesenice, ki je dala največ sredstev za nabavo in obnovo motornih vlakov. Eden ali dva motoma vlaka bosta vozila v določenih dneh na progah ljubljanskega železniškega vozla, s čimer bo prebivalcem, okoliških krajev omogočeno, da kolektivno obiskujejo ljubljanska gledališča in druge kulturne “ prireditve.
Mušal Papagos, predsednik grške vlade, v razgovoru z drž. sekretarjem za zunanje zadeve Kočo Popovičem 17. januarja na beograjski železniški costal!	J
2. «fr. 7 8t ovens JR poročevalec /«. w = ». januarja ism
Razprava na plenumu CK ZKJ
Nihče ne oprošča piscu škodljive knjige, oprošča pa mu slabo knjigo
Markovič
»Članki tov. Djllasa, objavljeni v »Borbi» novembra in decembra, so povzročili precejšnjo zmedo in desorienta-cbjo med komunisti. Hkrati, ko vzbujajo pri njih ogorčenje in proteste, odobravao te članke, zlasti pa poslednje, razni malomeščanski, intelektualni krogi, razlaščena buržoazija v državi in reakcionarni inozemski tisk pa jih pozdravljata kot zastavo v borbi proti socialistični ureditvi v Jugoslaviji. To je politična bilanca Milovana Dji-lasa. Na vse to tov. Djilas ni reagiral.
Ko je poudaril, da je nujno
podvreči na osnovi znanstvenega socializma ostri kritiki ne samo članke Milovana Dji-lasa, marveč tudi razne druge teorije in teorijice, ki se danes pojavljajo na raznih straneh in na katere se ali sploh ne reagira ali pa reagira premalo, je nadaljeval, da postajajo mnogi komunisti, obremenjeni s praktičnim delom, često tudi sami nosilci raznih antisocialističnih tendenc. O teh problemih je razpravljal II. plenum CK, vendar so vsa ta vprašanja danes še bolj aktualna.
»Nove ideje, ki jih je iznašal tov. Djilas v svojn-h člankih, sta analizirala tovariša Tito in Kardelj teoretično in politično .V celoti sprejemam to analizo. Istočasno bi tov. Djilasu postav.I vprašanje, da malo podrobneje pojasni nekatere postavke iz svojega članka »Nove ideje». Tovariš Djilas pravi v tem članku, da »nove ideje formulirajo posamezniki ali v najboljšem primeru skupine, toda nikdar samo v svojem imenu, marveč v imenu določenega dela družbe.« Zaprosil bi tov. Dji-lasa, da pojasni, v imenu katerega dela družbe je formuliral svoje ideje on? Dalje Djilas prai*i, da predstavljajo nove ideje »nove družbene si* le«. Prosim ga, naj zopet pojasni, katere so te nove družbene sile?
V istem članku tov. Djilas dodaja, da bodo njegove ideje, kot vse nove ideje, ki so vedno ideje manjšine, naletele na odpor starih sil, ki se upirajo tem »novim idejam* in da bodo proglašene »za škodljive«, »heretične», »anarhistične« in »nemoralne«, in to zaradi nesebičnih interesov in privilegijev in da bodo
mo en primerek in da je ta v tiskarni. Jaz sem takoj podvomil in dejal tov. Zekoviču, da Drenovac (član redakcije »Nove misli«) članka ne da. Tovariša Kardelj in Rankovič sta o tem razgovarjala z Dji-lasom. Ko sta diskutirala o njegovih člankih, je tudi tov. Djilas odgovoril, da to ni točno, češ da je on rekel Drenovcu, naj da članek V. Zekoviču, če bi ga ta zahteval. Razume se, da ga Zekovič ni več zahteval, a Drenovac je menda želel, da bä ga Zekcr vič ponovno zahteval in tako je Zekovič videl članek šele tedaj, ko je izšel v tisku.
Postavljam tov. Djilasu samo eno vprašanje: zakaj je bilo potrebno, da mora Drenovac njega vprašati, sme li dati članek Veljku Zekoviču, ko se je pa prej vedno lahko dobivalo članke v rokopisu, ne da bi se vprašalo za dovoljenje tov. Djilasa? Prav tako je tajnica tov. Djilasa dobila od njega naročilo, da ne sme članka dati nikomur. Zakaj in čemu? Prav tako, zakaj niso vsi člani redakcije »Nove misli« predhodno prečitali omenjenega članka? Na sestanku redakcije »Nove misli« je tov. Djilas ocenil to kot napako. Meni se zdi, da to ni bila samo »napaka«.
»Želel bi reči nekoliko besed o včerajšnji izjavi tov. Djilasa. Predvsem se ne strinjam z zaključkom Djilasa, da je »način včerajšnjih izvajanj tov. Kardelja nov element v naših diskusijah», tako približno je dejal. Nisem imel stenograma njegovega •včerajšnjega govora. Taka izjava pa pomeni, da mi dose-daj nismo tako diskutirali, in da so šele Djilasovi članki doprinesli, da se vnese nou element v našo diskusijo, kar ni točno.»
»Tov. Djilas Izjavlja, da se 90-odstotno strinja z Izvajanji Kardelja, vendar deducira v svojih izjavah vse na to, da ni nobenih neenotnosti če se reorganizira partija tako, kakor predlaga on. Zdi se mi, da je linfija Djilasove obrambe taka: strinjam se s Kardeljem, nekateri moji članki so bili preuranjeni, tisti v »Novi misli» politično škodljiv, torej, izravnali smo spore, reorganizirajmo ulične osnovne organizacije in stvar bo rešena! (vzklik). Djilas hoče, da dolu njegov nagin izstopanja
državljansko pravico in da odvrne borbo proti njegovim antimarksističnim pojmovanjem, proti njegovim »novim idejam« in se tako politično afirmira. Jaz mislim, da celo če bi se popolnoma skritiziral in uvidel svoje zablode, da moramo celo v tem primeru voditi vztrajno in ostro borbo proti njegovim drobnoburžo-aznim in malomeščansko-anarhističnim pojmovanjem, ker so ta pojmovanja razsejana in bodo delovala razočar-Ijivo.«
»V nekaj besedah bi se vrnil na izvajanja tov. Vlade Dedijerja, od katerih se je moral oddaljiti sam Djilas.
Najprej, kaj je hotel Dedijer reči, ko se je v začetku opravičil in prosil, oproščenja, ker govori iskreno. S tem je hotel reči da smo mi drugi neiskreni in da iz strahopetnosti aR ne vem zakaj sprejemamo sporočilo Izvršnega komiteja, on pa ni tak, marveč govori iskreno in prosi zato oproščenja. Taka žalitev od strani Dedijera govori jasno kako daleč je odšel on jam.
Drugič, kaj je hotel Dedijer reči, ko je vzporejal kritiko Kardelja s citati Stalinovega pisma? On je hotel jasno povedati, da Djilasa kritiziramo z informbirojslcih pozicij. AH je to insinuacija ali kaj, meni ni bilo jasno.
Ne bi vas želel utrujati z odgovori na ostale stvari, o katerih je govoril Dedijer. Za večino postavk ni potreben nikakršen odgovor.
Dovolite, da se na koncu dotaknem še pamfleta v »Novi misli«. Ko sem čital »Anatomijo neke morale«, sem bil ne samo revoltiran, marveč tudi zaprepaščen, da Djilas lahko napiše take reči, da nas lahko okleveta na tak način on, ki dobro ve, kako smo požrtvovalno dali od sebe vse za zmago delavskega razreda in kako in koliko danes delamo, koliko smo mi vsi revolucionark in humanisti in da smo pripravljeni zaradi tega dati tudi poslednji atom svoje energije za Partijo, za delavski razred, za svojo državo.
Skoraj 20 let poznam Milovana Djilasa. Rad sem ga imel s človeško strastjo, s kakršno se ima rad tistega, v katerega se verjame, da se
bori n resnico Ja napredek. Vsi tovariši to ga imeli radi Toda, ko je napisal famozni pamflet v »Novi misäfi«, to bili revoltirani vsi pošteni ljudje v naši državi, hkrati pa je začelo vse ono, kar nas sovraži, vsa purgerija je začela divje in veselo zabavljati in mu aplavdirala: »Bravo Djilas, ti si najboljše razkrinkal to komunistično drhal!«
Med čitanjem »Nove misli* sem se spomnil Gogoljeve knjige, ki jo je napisal v poslednjih letih »Izbrana dela iz dopisovanja s prijatelji«, v kateri se izraža duševno mračnjaštvo pisca »Revizorja« in »Mrtvih duš«, ki ga je razjedala religiozna mistika. Prav tako sem se hkrati spomnil odgovora Bjelinskega Gogolju v »Pismu Gogolju«.
Ko je Bjellnskl obračunaval s takim Gogoljem, mu je dejal: »Vi ste se že toliko let navadili gledati na Rusijo iz vaše LEPE DALJAVE, znano pa je, da ni nič lažjega. Iz daljave gledati stvari take, kakor jih želimo videti, zaradi tega, ker živite v tej »lepi daljavic kot človek, ki je popolnoma tuj njej sami in sebi.« ... dalje » .. Publika ne bo nikoli oprostila piscu, ker je napisal škodljivo knjigo, čeprav je vedno pripravljena oprostiti mu, če je napisal slabo knjigo» ... »Velika je ta resnica, da človeka, ki se je ves predal laži, zapuščajo tudi umni talenti«, in na koncu Bjelinski končuje:	dokažite
mi vi, ali pa mi naj dokaže samo čas, da so bili moji sklepi o vas napačni. Jaz se bom prvi razveselil tega, ne bom pa se kesal zaradi onega, kar sem rekel. Ne gre tu za mojo ali vašo osebnost, marveč za stvar, ki je mnogo važnejša. Ne gre samo za mene niti ne za vas, tu gre za resnico, za rusko družbo, za Rusijo... In končno moja zadnja in poslednja beseda. Če ste se, žal,... s ponosno mirnostjo odrekli svojih precej velikih del, potem je prav, da se z iskreno pomiritvijo odrečete sedaj tudi svoje poslednje knjige, In da težki greh, ki ste ga storili, ko ste objavili to knjigo, izbrišete z novimi deli, fci bi bila podobna vašim prejšnjim«. Tako končuje Bjelinski to pismo Gogolju.
Jaz se obračam s skoraj istimi besedami do tovariša Djilasa in apeliram na njegovo revolucionarno preteklost, da spozna do konca svoje zablode, da opere umazanijo, ki jo je zagrešil s svojim zadržanjem tu pred nami na tem plenumu, kakor tudi v bodočem delu. Mi pa bodimo strogi in pravični. Bodimo do njega taki, kakor je zaslužil.
Djilas se ie postavil na linijo liberalistično-anarhistično razpoloženega malomeščanstva, protipartijskih in sovražnih
elementov Govor MiSentifa Popoviča
prepovedali in onemogočili širjenje teh idej. Ta svoja izvajanja zaključuje, da se lahko govori o resničnih, pa čeprav nastajajočih demokratskih odnosih le v toliko, »v kolikor se vodi borba mnenj na svobodni in enakopravni osnovi*. To pomerti, da tov. Djilas zahteva, da se o njegovih »novih idejah« diskutira na enakopravni osnovi. Ker je svoje članke objavljal javno, zahteva, da naj bi bila tudi ta diskusija javna.
Mislim, da je tov. Djilas napravil težko politično napako, ker je objavil svoje članke in Iznesel svoje »nove ideje« javno. On je član najvišjega vodstva in je bila njegova dolžnost, da svoja »stališča«, zlasti če gre za nesoglasje z linijo ZK, iznese tam, kjer je to treba, v vodstvu, da predloži sklicanje izrednega kongresa, če smatra to za potrebno, ne pa, da svoja »stališča«, da svojo »kritiko« linije Zveze komunistov, sklepov kongresa in plenuma objavlja v tisku in prizadene znatno politično škodo tako Zvezi komunistov, kakor naši socialistični skupnosti.
Zakaj je on objavljal svoje Članke s taldmi pojmovanji javno, ni pa zahteval normalne poti? Jaz se ne morem znebiti vtisa, da je to storil zato ,da si pridobi pristašev na drugi strani, da pridobi pristaše v tistih malomeščanskih slojih, v slojih onih dez-crientčranih intelektualcev, ki mu danes ploskajo. AH so to nove »družbene sile«, ali je to tisti »del družbe«, v imenu katerega pojasnjuje Djilas svoje »nove ideje«?
Jaz razen tega mislim, da je Djilas s svojimi članki izstopil na precej čuden in nepojasnjen način, da je izstopil diverzantsko. To trdim tudi na osnovi naslednjega dejstva, o katerem je govoril tudi Vlahovič ob neki priložno-stii, predno je izžel Djilasov pamflet v »Novi misli«. Djilas je mimogrede dejal tov. Zekoviču, da piše članek, v katerem nat>ada klub. Veljko Zekovič se je zainteresiral, da bi dobil ta članek, predno bo natiskan'. Zahteval ga je pn Drenovcu, naj mu ga da. Drenovac je odgovoril, da ima sa-
Mlloš Miniž Je dejal, da je za Djilasove članke značilno navajanje napol resnice in tudi jaz mislim, da je to zelo značilno, poudariti bi hotel, da je včeraj, ko je govoril dvakrat, spet govoril napol resnico, tako da spet ne vemo, pri čem je. O tem so tovariši že govorili, jaz pa bi želel biti v izvajanjih čimbolj kratek. Sam tovariš Tito in tov. Kardelj sta mu zastavila nekaj vprašanj, n. pr. kakšen je njegov odnos do delavskega razreda, in s tem v zvezi, kakšen je njegov odnos do vloge in mesta revolucionarne, demokratične komunistične organizacije v sodobnih pogojih v Jugoslaviji. Vsa notranja logika DJi-lasovih člankov je v tem. da je proti temu, da bi se nadaljnji razvoj v Jugoslaviji opiral na delavski razred, na več mestih pa to celo izrecno pravi. Čeprav so ponekod stavki, ki bi formalno gledani pomenili nekaj drugega, je vse to zmešanost in protislovje, notranja logika pa Je sicer Jasna.
Na Kardeljeva izvajanja je n. pr. Djilas rekel, da se strinja z njimi in da je vedno mislil, da le delavski razred tista družbena sila, bi vodi in na katero se mora revolucija opreti. Isto pravi tudi za Zvezo komunistov. Nastane vpirašanje, če Je Djilas že spet izrekel napol resnico, ker ostaja pri mislih, ki jih je izrazil v svojih člankih, ker se osnovnim postavkam svojih člankov ni odrekel. ker ostane njegova izjava na istih temeljnih idejah in političnih pozicijah. Mislim, da nismo dovolj »filozofsko izobraženi«, da nismo dosti pismeni In ne znamo brati kar piše v svojih člankih. Z drugimi besedami, ne more reči, da se strinja s Kardeljem o vlogi delavskega razreda in Zveze komunistov, hkrati pa ostati na temeljnih pozicijah svojih člankov, to je napol resnica.
Se eno vprašanje je, ki Je več ali manj pralctične narave. Znano vam Je. da sem prišel s spojitvijo dveh časopisov v uredništvo časopisa »Nova misel*. Uredništvo še niti ni začelo delati, ko se 1e pojavil ta članek. Ni imelo niti enega resnega sestanka, na katerem bi razpravljali o problemih. Sestanki so bili organizacijske narave. Tz sedanle perspektive so videti mnoge stvari v zvezi s soo-JltvHo teh dveh časopisov ter drugi polavi in delavnost drugačni. Verjetno Je. da bi diskusUa pokazala, rta tega ne hi btio treba storiti, tud! če ne bi bilo tega Djl-lasoveea nastona. Nedvomno spm odgovoren. k»r sem kot glavni urednik časopisa »Nata stvarnost« končno vendar privolil v združitev. vendar pa to trenutno ni predmet za razpravljanje. Glede
Djilasovega članka v časopisu »Nova tnisel« izjavljam, da ga pred natisom nisem prebral in tega niso storili še nekateri tovariši iz uredništva. Ugotovljeno Je, da je bil način, kako je prišlo do objave tega članka, nedemokratičen in da bo treba o vseh vprašanjih, ki so združena z izdajo te številke časopisa i. t. d., razpravljati naknadno. To se mi je zdelo potrebno povedati vam.
Zvonko Brkič, Moma Markovič in Moša Pijade so zastavili nekaj vprašanj, na katere bi moral Djilas odgovoriti. Zastavil bi še eno vprašanje, na katerega bi tudi moral odgovoriti: AH se zaveda, da se Je postavil na Unijo liberalistično, anarhistično razpoloženega malomeščanstva In vseh sovražnih in protipartijskih elementov, ki se danes bore proti komunistom s teh njegovih pozicij, ki se bore v bistvu tudi proti socialistični demokraciji, seveda demokraciji, kakor jo razumemo komunisti in jo razume marksizem? To vprašanje je Po mojem mnenju zelo važno tudi zato, ker se je z Djilasovim nastopom na nek način odprla v posebno pereči in akutni obliki nova fronta našega boja za socialistično demokracijo in za njen daljnji razvoj. Razumljivo je, da smo o tem vedno govorili, o tem je govoril tovariš Tito in tudi na VI. kongresu je bil govor o tem. Toda z Djilasovim primerom se bitka proti vsemu temu pojavlja v najakutnejši obliki.
V našem splošnem pohodu za razvoj socialistične demokracije smo, tovariši, posvečali največ skrbi zatiranju birokratizma, kar je bilo v enem smislu pravilno. Čeprav smo sempatja govorili o drugih nevarnostih, o pojavu malomeščansko - liberalistične, anarhistične stihije, smo vendar svoj bok, eno stran fronte pustili nezaščiteno in dopustili, da se nam je izza hrbta prikradel ta nasprotnik, ki je prav tako nevaren in sedaj morda celo nevarnejši kot sam birokratizem. Dejstvo, da smo
mirno šli mimo. Djilasovth napol resnic, da so teko storili člani CK in tudi jaz osebno, dokazuje, da smo eno krilo v tem boju za razvoj socialistične demokracije milo rečeno zapustili. In zato se je sedaj pojavil ta nasprotnik. Pojavili so se malome-ščani, anarhisti, liberalisti, in sicer kot odkriti nasprotniki.
Djilasovi članki so organizirali in mobilizirali vse te elemente. Taka pojmovanja hočejo, kakor vidimo, pod njegovim vodstvom celo dobiti pravico državljanstva in enakopravnosti. Taka pojmovanja so bila med komunisti že davno potolčena. Živela pa so prikrita v psihologiji različnih ljudi. Z nastopom Djilasovega primera pa skušajo biti ofenzivna, borbena. Toda dejstvo, da se je Djilas znašel kot idejni in politični vodja vsega tega, dokazuje po mojem mnenju, da imajo laka pojmovanja zelo močan in veliK vpliv na možgane mnogih ljudi, predvsem izobražencev. Tudi
Pojasnilo o govoru Vladimirja Dedijera
Beograd, 19. jan. V današnjih listih je bil med gradivom iz razprave na III. plenumu Centralnega komiteja ZKJ objavljen tudi govor tov. Vladimirja Dedijera. Glede tega govora objavlja Tanjug naslednje pojasnilo:
Tov. Vladimir Dedijer je dobil iz stenografskega biroja plenuma^ stenogram svojega govora, da bi izvršil redakcijo tega stenograma, da bi se moglo nato tako urejeno besedilo izročiti tiska v objavo.
Tov. Vladimir Dedijer pa je napravil v stenogramu več sprememb in dopolnitev. Nekatera mesta iz svojega govora je izmislil ali skrajšal. na drugih mestih pa ga je dopolnjeval, kakor on sam pravi, na podlagi svojih beležk. Na t11. način besedilo govora tov. Vladimirja De-dijera. kakršno je bilo danes objavljeno, ne ustreza besedilu stenograma.
V stenografskih zapiskih z zasedanja ITT. plenuma CK ZKJ, ki bodo v celoti natisnjeni, bo objavljen govor Vladimirja Dedijera po stenogramu.
•ant Djilai j« »od vplivom tega
in pod vplivom raznih pojmovanj,. ki »o razširjena tudi v mednarodnih krogih, podlegel jim je ln Je celo postal njihov vodja. Zaradi tega bomo morali po mojem mnenju mnogo bolj odločno začeti z mnogo odkritejšo borbo proti vsem takim pojmovanjem, ki ae širijo v raz-
nih oblikah, tako na področju kulturne delavnosti kot med izobraženci, ki delajo pri družbenih ln družbenopravnih vprašanjih, pa tudi na drugih področjih in v političnem življenju države.
Iz navedenih vzrokov mora
Djilas po mojem mnenju povedati: Ali se odreka po obliki in
bistvu tistim pojmovanjem, ki
so postala danes dejansko idejna, vodilna podlaga teh krogov, ln s pomočjo katerih se le-U Idejnopolitično oboro žujejo za borbo proti Zvezi komunistov? To je eno izmed vprašanj, ki se pojavljajo, ln. na katero mora Djilas po mojem m" \:ü tu odgovoriti.
Izvajanja tov. Veljka Vlahoviča
Tovariši! Jaz bi sprožil vprašanje, to je vprašanje »Borbe« in vprašanje »Nove misli«. To vprašanje sem pred objavo izvršnega komiteja postavil tudi tovarišu Kardelju. Kardelj mi je pojasnil, da se to vprašanje sploh ne postavlja. V kolikor je tu neka krivda, je dejal, je to vendarle bolj krivda izvršnega komiteja. Toda kot komunist, kot član CK čutim, da se to vprašanje v določeni obliki vendarle postavlja, čeprav se o njem ne razpravlja. Morda ni potrebno na tem plenumu razširiti razpravo na ta vprašanja, misli pa, da je treba pozneje, po plenumu o tem razpravljati.
To postavljam v zvezi s tem, ker sem jaz direktor »Borbe«, sem čital Djilasove članke ln moram povedati, da sem jih v osnovi odobraval. Res Je, da semstav-ljal tovarišu Djilasu pripombe, toda če upoštevam uvodni govor tov. Tita, Kardeljev referat, DJi-lasovo zadevo v celoti in če premislim o vsej stvari, razumem, da so bile moje pripombe malenkostne, da niso zajele jedra vsega vprašanja. To mi je v ostalem v glavnem ie jasno po dveumem razgovoiu s tov. Kardeljem pred objavo izvršnega komiteja.
Zdaj bi povedal nekaj besed o tem, kako je prišlo do objavljanja Djilasovlh člankov, zgodovino tega vprašanja. Morda je ta podrobnost odveč, vendar pa je dobro, da plenum to ve. Meseca septembra sem prišel k Djilasu ln mu sporočil predlog, da bi bilo za »Borbo« koristno, če bi se po sestanku nove skupščine angažiralo kakih 10 poslancev Iz raznih odborov za pisanje lz področja naše notranje problematike, ker čutim,
. ?° v »Borbi« manjka. Ob tej priliki ml je Djilas sporočil, da ima tudi on namen pisati. ,Taz sem brez razprave šel preko tega, ker sem mislil, da tudi Djilasovo pisanje pride v poštev šele po volitvah. Konec septembra, pa sem zvedel, da je sklenil Djilas dogovor s »Politiko« za objavljanje člankov in da je ob tej priložnosti dejal, da v »Borbi« ne sprejemamo njegovih člankov ln njegovega sodelovanja. To me Je, tovariši, zabolelo, ker Jaz ne morem niti nimam pravice ne sprejeti in ne objaviti člankov sekretarja partije. Odšel sem k tovarišu Djilasu In mu povedal, da me tako ravnanje In tak odnos osebno boli. Po dveh sestankih z Ribnikarjem in ko je tov. Moša Pijade pristal na to, da piše za »Politiko«, je bilo dogovorjeno, da bo Djilas objavljal članke v »Borbi«, Moša Pijade pa v »Politiki«.
O samih pripombah na članka
pa tole:
Moja osnovna pripomba Je bila na članek »Odgovor«. Ko sem pre-čltal ta članek, nisem mogel razumeti, niti komu odgovarja, niti zaradi česa je potreben tak ton. Telefoniral sem Djilasu in mu rekel, da tega ne bi objavil. Naslednjega dne sem še enkrat govoril z njim in rekel je, da bo nekaj spremenil, vendar pa Je ta članek ostal za mene nerazumljiv. Nadaljnja pripomba je bila po članku »Subjektivne sile«. Ta članek sem prečital šele, ko Je že Izšel v listu. Vznemiril me Je odnos do partijskih kadrov. Razpravljal sem z DJilasom o tem. V razpravi sem približno dejal, da so to kadri, ki so vodili vojno, ki so vodili borbo proti informbiroi u, ki vodijo sedaj borbo proti birokratizmu, ki zavestno in nesebično Izvajajo vse partijske direktive. Po tej razpravi Je on delno sprejel to tezo, toda -članku »Zveza ali partija«, ki ga Je objavil pozneje, je skušal to stvar spet vnesti. Moja ' splošna pripomba Je bila, da njegovim člankom manjka ekonomska podlaga, ker demokracija brez ekonomske podlage ne more biti demokracija.
Djilas Je odgovoril, da namerava v drugih člankih obdelati vprašanje ekonomske podlage. To so bile približno moje pripombe.
Po Izidu članka »Subjektivne sile« sem dejal Djilasu, da bi bilo dobro, da nekdo drugi govori o organizacijskih partijskih vprašanjih ter ga opozoril na to, da se bojim določene zmešnjave na terenu v praktičnem delu v organizaciji Zveze komunistov. Dejal sem mu, da naj govori s tov. Markom in da bi morebiti tov. Marko prevzel in obdelal te probleme. Takrat si nisem niti predstavljal, kakšen Je Djilasov odnos do tovarišev. Vem iz prakse, ko sem pet let delal v CK, da je Djilas vsak dan prihajal v pisarno k Marku ali pa Je Marko zahajal k njemu. Djilas mi Je rekel, da lahko tudi jaz vprašam Marka in Jaz v tem nisem videl nič slabega. Vrnil sem se v pisarno in telefoniral tov. Marku. Dejal sem mu, da se bojim, da bi mogli imeti ti članki praktično slabe posledice na terenu in da občutim, da nekaj ni v redu. Marko (to sem od njega izvedel pozneje) mi v tem trenutku ni mogel povedati svojega stališča do teh člankov. Rekel Je, da bo pogledal. Djilasa sem poleg tega opozarjal tudi na to, da Je pri nas še močna zaostalost, da Je treba to upoštevati ln da moramo včasih napraviti določen kampro-mis z zaostalostjo, z Ziherlom sem ob priliki sestanka skupščine razgovarjal o njegovih pripombah na Djilasove članke in govorila sva o članku »O cilju«. Dogovorila sva se, da bo napisal članek in da bi bilo dobro, da ta članek objavimo do novega leta.
V zvezi z Djilasovim! članki bi hotel podčrtati še eno stvar. Sam sem se nekako okrog 1950. leta začel baviti z vprašanji teorije o partiji in izhajajoč lz tega, sem gledal na koncepcijo Djilasovih člankov. S tov. Kardeljem sem takrat, ko Je pisal referat za kongres SZDL meseca marca lani diskutiral prav o tem vprašanju. Za mene Je Jasno, da Je Leninova teorija — teorija partije za osvajanje oblasti, — a Stalina so proglasili, da je nadaljeval Leninovo delo in zgradil teorijo o vlogi partije v prehodni dobi. Vemo, kako se je Izkazala ta »teorija«.
Razpravljal sem i DJilasom o tem, da po mojem mnenju KP Franclje in Italije nista čisto stalinski partiji. Dejansko sta konglomerat -burtuazno - demokratičnih parlamentarnih oblik in stalinskih principov »o partiji novega tipa«. Smatral sem, da Je treba razpravljati o vprašanju partije v prehodni dobi. Pri nas je za to zdrava orientacija in osnova. To Je vloga partije v borbi protibirokratizmu, vloga patrtije v razvijanju delavskih svetov in delavskega samoupravljanja, vloga partije v razvijanju socialistične demokracije.
Tov. Tito: In borba proti ra*-rednemu sovražniku, to Je najvažnejše.
Tov. Vlahovič: Ker sem se bavil s temi vprašanji, sem smatral, da je Djilas zajel nekatere izmed teh problemov in da se bodo postopno izkristalizirala določena teoretična stališča o razvoju partije v prehodni dobi. Ko sem delal v »Borbi«, me je skrbela zlasti ena stvar, da namreč posebno od članov CK nisem dobil nobene pripombe, razen pripombe tov. Ziherla. Kuhal sem se v svoji omaki ter razgovarjal in razpravljal edino s tov. Djilasom. Dobil sem celo kopico pisem in pripomb. Naši v redakciji so začeli objavljati poročila dopisnikov s terena o odmevu, na katerega zadevajo Djilasovi članki. V redakciji smo zavzeli stališče, da se ta pisma in dopisi ne objavijo. Reči moram, da se Je Djilas s tem strinjal. Objavljanje teh dopisov se ml Je zdelo kot podpora liniji in stališču In kot neka vrsta kampanje »Borbe«, da se to stališče izvaja, a tega »Borba« ne more delati. Včeraj sem dobil dve pismi, v katerih se ml pisci zahvaljujejo za to. da jih nisem objavil.
Na koncu bi sprožil še eno vprašanje, ki spada morda na dnevni red prihodnjega plenuma. Smatram, da so nastale po reorganizaciji, ki je bila izvršena v partiji, določene slabosti v organizacijskem pogledu in da se mora temu vprašanju posvetiti pozornost. Razgovarjal sem
Tovariši, mislim, da so stvari v dosedanji razpravi dovolj jasno osvetljene, je poudaril na začetku svojega govora tov. Blažo Jovanovič. Toda, ko tu razpravljamo o zadevi tovariša Djilasa, bi morali upoštevati tudi to, kar čutijo in mislijo komunisti spodaj na terenu. Tu ne mislim na tiste z najrazličnejšim malomeščanskih pojmovanjem - • tudi taki so — marveč na tiste komuniste, ki dajejo vse in ki so dali vse od sebe za to, kar smo dosedaj ustvarili. In takšni so resnično naši komunisti. Omenjajoč s posebno pozornostjo Djilasov članek v »Novi misli«, je tovariš Jovanovič dejal, da Djilas ni le udaril po enem krogu, marveč po vseh krogih, a ti krogi so pravzaprav vsa vodstva, od okrajnih komitejev navzgor.
Udaril 5e po celotnem vodstvu, udaril je po tistem, kar je najbolj aktivno, kar se najbolj zavzema, ne glede na pomanjkljivosti in slabosti, ki so še, a prav to mu je bilo pri vsem tem najglavnejše. V zvezi s tem sedaj povsem drugače g'e-dam tudi na njegovi »Odgovor« v »Borbi«. Ta odgovor naj bi mu omogočil njegov članek v »Novi misli«, to tem prej, ker nikomur ni dopustil, da bi bil ta članek prej videl in prečital. Govorim o tem tudi zato, ker vem, da je Djilas pisal več pisem vsem sekretarjem okrajnih komitejev v Cmi gori, naj bi se osebno zavzeli za naročila za »Novo misel«, prav tako, da bi ta članek čitale najširše množice. Razumljivo je, da so bili tovariši zelo zadovoljni, ker jim je Djido pisal osebno, in oni so zbirali naročnike Ja »Novo misel«. Tu pa tega članka ni dal čitati, marveč ga je skrival. To pomeni, da mu ie šlo za premišljeno tendenco v
se tudi s tov. Kardeljem. Bil sem tudi pri tovarišu Starem meseca novembra in postavil vprašanje, da bi želel z n*im prediskutiratl vprašanje »Borbe«, razumevajoč tu tudi vprašanje člankov. Tov. Stari mi je rekel, pusti to za po volitvah, pa se bomo potem razgovarjali o tem vprašanju. Do 20. decembra sem bil na bolovanju, vi, tov. Tito, pa ste bili v Sloveniji in tako je bil ta razgovor odložen. Stalno sem čutil notranjo potrebo, da prediskutiram o teh stvareh, ovirala pa me je izoliranost in to, da sem ostal sam na dokaj odgovornem poslu. Mislim, da se to v bodoče ne sme dopustiti in da je treba najti za to tudi neke organizacijske oblike.
V diskusiji se Je govorilo o frakciji, o pregovarjanju itd. Mor «m tu povedati, da tov. Djilas v razgovorih, ki jih je imel z menoj, ni vnašal tega elementa — vprašanja frakcije in vrbovanja. Za mene kot komunista je ena stvar iznad vsega, a to je vprašanje enotnosti Partije. Jaz v teh razgovorih tudi za trenutek ne bi dovolil sprožitve tega vprašanja.
Na kraju je tov. Vlahovič dejal Od 1. januarja sem postal urednik »Nove misli«. Soglašal sem s tem, da se tiska Djilasov članek, sem pa pozneje uvidel škodljivost tega ravnanja. Takrat nisem pojmoval povezanosti vseh teh stvari. Danes pa vidim, v čem je jedro tudi tega članka in da je tako z moje strani storjen ogromen propust, ker, čitaj oč ta članek, nisem zavzel odločnejšega stališča.
borbi proti Zvezi komunistov.
Tovariš Blažo Jovanovič je nadalje naglasil, da ne ve, ali je Milovan Djilas organizator, ve pa, da je idejni nosilec, okrog katerega se bo zbralo malomeščanstvo, reakcija in vse tisto, kar je trhlo in nezdravo, da pa bo nasprotno naletel na trd odpor pri komunistih.
Po mojem globokem prepričanju, je dejal Blažo Jovanovič, je postal Milovan. Djilas, hočeš - nočeš zastava malomeščanstva in vsega, kar ni dobro v državi in vse reakcije, proti čemur se moramo boriti.
Ce pogledamo na njegovo Izvolitev za predsednika skupščine, je nadaljeval Blažo Jovanovič, vidimo, da je tudi to na isti liniji kot vse drugo, toda jaz za to ne smatram odgovornega izvršni komite. Jaz gledam na to stvar tudi skozi sebe ker sem mu verjel kakor vsi drugi. Vsi sm0 mislili, da je pošten človek in smo ga Izvolili. Nasprotno pa mislim, da je nepošteno, da on ni rekel: »Tovariši, jaz se z vami ne strinjam, zakaj me predlagate?« Tako bi bilo vsem jasno. Toda on je hotel biti Izvoljen. S tem je prevaral vse ljudske poslance.
Prehajajoč nato na diskusijo Vladimirja Dedijera, je Blažo Jovanovič obsodil njegove pripombe o strahopetcih (amina-ši). Tudi to, kar pravi Dedijer, ima svoj poseben cilj. Mislim in vem, da naši komunisti nikdar niso bili v svoji Partiji stahopetci. Tako so vzgojeni. To niso bili ne takrat, ko se je začela vstaja, ne takrat, ko so vodili borbo z Informblrojem in morejo to najmanj biti sedaj. Sicer pa to Itak vsakdo ve. Najvažnejše pa je, da tako občutijo komunisti in da so takšni.
Fabula Djilasovega članka
je izmišljena je dejal P. Dapčevič
Ko je poudaril, da se strinja z izvajanji tov. Tita, Kardelja in ostalih ki so govorili pred njim, je Peko Dapčevič dejal, da bi osvajanje Dji-lasovih gledanj razlilo vse, kar predstavlja današnjo, včerajšnjo in jutrišnjo osnovo naše dtužbene stvarnosti; kajti po Djilasu bi bilo treba likvidirati ZK, mladinsko organizacijo, sindikate, njiho vlogo in končno vlogo delavskega razreda v celoti. Vse to bi bilo treba likvidirati in prepustiti n&daljni tok razvoja stihiji.
»Kaj bi to praktično pomenilo, jo nadaljeval Dapčevič, lahko vemo; ker vidimo, da z ogromnimi napori in z vsemi temi organizacijami, ki predstavljajo enotnost in moč naših narodov, razvijamo revolucijo dalje. Brez ZK, brez vsega, kar smo izbojevali v vojni in revoluciji, brez desetine tisoČev komunistov — revolucionarjev, bre« vloge delavskega razreda, pa če hočete tudi brez nas tu, bi mi ogrozili vse tisto, kar smo zgradili. Posledice tega, česar mi ne bomo nikoli dovolili, ki si jih ne moremo niti v glavi predstavljati, bi bile tako velike, da bi ogrozile ne samo enotnost SZDL in ZK, marveč tudi nadaljnji razvoj revolucije.
»Strinjam se z besedami Popoviča, da jo bilo naše družbeno življenja prav zaradi Djilasa izpostavljeno često udarcem na kulturnem, ideološkem in estetskem področju. Če bi poetopaji po reoeptu tov. Djilasa, bi 6e znašli v položaju, da dobivamo udaroe, ki bi bili lahko sioeg večji ali manjši, toda bili bi udarci, ki bi nas kočno pripeljali v položaj, v katerem bi izgubili iniciativo in končno tudi bitko. Zahvaljujoč temu, da smo podvzeli vse ukrepe, da danes plenum tako močno razbija načrte teh bitk proti ram, bomo lahko tudi naprej nastopali, bo Šla revolucija naprej svojim potem, delavski razred pa bo skupaj z delovnimi kmeti koval nove uspehe v izgradnji socializma.«
Na koncu se je Peko Dapčevič zadržal na Djilasovera članku »Anatomija neke morale« in dejal:
»Bil sem takoj proti članku in bi preprečil njegovo tiskanje, če bi mogel. Vi veste ,da je skoraj ilegalen način tiskanja tega članka bil tak, da jaz tega nisem mogel storiti. Fabula v članku je izmišljena konstrukcija. kot je že sam Djilas dejal in jc tudi s te strani ničeva in neizdržljiva.«
Iz govora Blaža Jovanoviča
OB ROBU DOGODKOV
Samo pet minut
Prizadevanja dunajske vlade v zadnjih tednih, da bi namreč avstrijsko vprašanje na berlinski konferenci ne bilo pozabljeno in potisnjeno v kot, so rodila določen uspeh: za zahodnimi državami, ki so odgovorile ie preje, je sedaj prispel še moskovski odgovor. Tako kot drugi tudi ta pravi, da je Sovjetska zveza že od nekdaj bila za to, da pride čim preje do avstrijske pogodbe. Sovjetski odgovor sicer ne omenja avstrijske želje, naj bi bilo vprašanje avstrijske pogodbe prvo na dnevnem redu, tudi se izogiba izjavi, da sta avstrijsko in nemško vprašanje dve ločeni vprašanji, ki ju ne gre povezovati, vendar, navsezadnje, o tem tudi niso spre-govorile zahodne države, razen Anglije, ki je edina podala jasno izjavo o ločenosti in nepovezanosti avstrijskega in nemškega problema.
Čeprav moskovski odgovor vzbuja upanje da bi se mogli v Berlinu z malo večjim uspehom kot doslej lotiti reševanja avstrijskega vprašanja, pa je vendar v njem toliko neznank in nejasnosti, da je rezerviranost, s katero so ga sprejeli na Dunaju, vsaj razumljiva. Razumljiva predvsem zaradi tega, ker se Avstrijci zlepa ne bodo več navdušili za kakršno koli zvenečo izjavo velikih držav glede avstrijske pogodbe. To pa zaradi tega, ker 260 sestankov, kolikor jih je doslej bilo glede Avstrije, ki pa vsi skupaj niso prinesli nobenega večjega uspeha, že sami zase dovolj govore. Razen tega pa odgovor Sovjetske zveze zopet izraža dvom v druge velike države, ki da ne žele upostavitev svobodne in neodvisne Avstrije
Avstrija je pripravljena plačati marsikatero ceno za dosego svobode. Tako je tudi pripravljena izogniti se vsakršnim vojaškim zvezam, čeprav po drugi strani odločno zahteva suvereno pravico, da gospodarsko in kulturno sodeluje s tistimi državami, s katerimi to želi.
V	kolikor bi bila res iskrena želja Sovjetske zveze, da bi Avstrija dobila toliko želeno in prisluženo državno pogodbo, potem ne bi bilo težko tega doseči. Potem bi pogodbo mogli podpisati v pičlih petih minutah, kakor je to že svojčas dejal neki diplomat.
Svetna in bogo-vladna država
V	Kalkuti se začne danes konferenca vodstva indijske kongresne stranke, ki bo poleg notranjepolitičnih vprašanj obravnavala tudi zunanjepolitične probleme, predvsem pa pripravljanje paki-stansko-ameriške vojaške pogodbe. Politični opazovalci so dobili zagotovilo, da bo po želji predsednika indijske vlade Nehruja resolucija konference o pakistanski zadevi zelo umirjena, ker Indija iskreno želi, da bi se odnošaji med obema državama čimprej zboljšali, ali vsaj ne poslabšali.
Ti odnošaji vzbujajo že dolgo pozornost vsega sveta, ki se zanima za življenje in napredek azijskih narodov in držav. Avgusta 1947 je bila nekdanja Britanska Indija razdeljena na tri neodvisne države:	Indijo, Pakistan in
Burmo in šele pozneje je postalo očitno, da so to razdelitev narekovali predvsem verski vzroki.
Indija je svetna, Pakistan pa teokratična ali bogovladna država, kajti pakistanski predstavniki so že leta 1947 hoteli, da bi postal Pakistan največja muslimanska država vsega sveta ter da bi prišel v njej koran do veljave, kakršno je imel takrat, ko so začeli muslimani zavojevati tuje narode in države. Svetna država Indija pod vodstvom svojega predsednika dr. Prasada in predsednika vlade Nehruja posveča največjo pozornost premo-, stitvi verskih in nacionalnih razlik, medtem ko i majo v Pakistanu že vsa leta obstoja države odločilno besedo verski predstavniki. Svoj cilj verske ali bogovladne države je Pakistan sicer dosegel, prišel pa je s tem v veliko nasprotje s prizadevanji svetne indijske države, ki hoče po premostitvi nacionalnih in verskih razlik doma čim več prispevati tudi za pomiritev med vsemi narodi in državami, kar naj bi dosegli samo s popolno nevtralnostjo in z obvarovanjem popolne neodvisnosti.
Demokracija si utrjuje svoja pota tudi v bogovladni pakistanski državi, čeprav je ves režim v marsikaterem pogledu še bolj zagrizen, ko so imami in muftije. Take razlike so seveda samo začasne in bo morda tudi sedanja konferenca indijske kongresne stranke pripomogla do tega, da bodo čimprej odpravljene
Dulles je pripravljen ostati na berlinski konferenci tri tedne
NOVICE V SLIKI
Britanska delegacija je že sestavljena - Avstrijsko delegacijo bo vodil zun. minister ing. Figi
Berlin, 19. januarja (AFP). — Zahodnonemška vlada je končala včeraj svoje priprave za četverno konferenco v Berlinu. Pooblaščeni predstavnik zahod-nonemške vlade prof. Grewe bo v spremstvu petih članov delegacije ki bo v stalnih zvezah z vlado v Bonnu. Kakor piše vladno glasilo »Tag« v Berlinu, bo pri ministrstvu za zunanje zadeve v Bonnu poseben urad
nik za zunanje zadeve Nut.ng,
britanski veleposlanik v Moskvi Hayter, britanski visoki komisar v Nemčiji sir Frederic Hoyer -Milar in pooblaščenec zunanjega ministrstva sir Frank Roberts.
Britanska delegacija bo odpotovala iz Londona v petek in bo popoldne prispela v Bei lin.
V Londonu so z zanimanjem sprejeli vest, da bo avstrijsko
kasu, ki se bo začela 1. marca.
Dules je pripomnil, ds bi bila berlinska konferenca lsguba časa, če Sovjetska sveza ne bo spremenila svoje politike, ki stremi za razvajanjem zahodnih sil. Ce bodo sovjetski voditelji v Berlinu zares pokazali konstruktivnega duha, utegne Imeti konferenca velik zgodovinski pomen.
za vsa vprašanja, ki se bodo delegacijo, ki bo povabljena na
pojavljala na berlinski konferenci. Vodja tega urada bo sam dr. Adenauer ali pa kot njegov namestnik državni tajnik za zunanje zadeve Hallstein. Več članov izvršilnega odbora za-hodnonemške socialnodemokratske stranke pojde tudi v Berlin. da bi se udeležili konference kot opazovalci. Med temi opazovalci bo tudi sam predsednik stranke Erich Ollenhauer. z njim pa tudi predsednik parlamentarnega odbora za vprašanje Berlina Herbert Wehner. — Profesor Grewe je danes že prispel v Berlin ter pravijo, da je njegov obisk samo informativnega pomena. Profesor Grewe se to jutri spet vrnil v Bonn.
London, 19. jan. (Tanjug). -V britanskem ministrstvu za 'U-nanie zadeve so danes uradno sporočili, da bo v britanski delegaciji za konferenco štirih ministrov za zunanje zadeve v Berlinu 50 oseb. Poleg ministra za zunanje zadeve Edena so v delegaciji parlamentarni podtaj-
Dr. Gruber — avstrijski veleposlanik v Washingtonu
Dunaj, 19. jan. (AFP). Ameriška vlada je dala privolitev za
berlinsko konferenco, vodil minister za zunanje zadeve ing. Leopolod Figi. Politični krogi menijo, da je to Imenovan’e dokaz, da avstrijska vlada ipa, da bo prišlo do sklenitve avibr/ste državne pogodbe.
Na vprašnje, če se zdi bii-tanski vladi zadnji odgovor sovjetske vlade razveseljiv, je zastopnik Foreign Officea Izjavil, da »pričakuje Velika Britanija nadaljni razvoj položaja», ter s tem izrazil udržanost uradnih krogov Londona.
Washington, 19. jan. (AFP). Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles je izjavil, da namerava na berlinski konferenci ostati tri tdne, ker se želi udeležiti vse-ameriške konference v Kara-
Konferenca indijske kongresne stranke New Delhi, 19 .jan. (Tanjug) V Kalkuti se bo jutri začela konferenca delovnega odbora indijske kongresne stranke, ki bo razpravljal predvsem o razdelitvi države na lingvistični podlagi ter o socialnih in gospodarskih reformah. Velika pozornost bo posvečena sklepanju ameriško - pakistanskega vojaškega sporazuma, čigar tekst je baje že pripravljen. V New Delhiju so prepričani, da bo resolucija konference glede te zadeve zelo umirjena zaradi želje indijskega predsednika vlade Nehruja, da se odnosi med Indijo in- Pakistanom ne bi zaostrili. Na konferenci bodo razpravljali tudi o mednarodni napetosti, o kolonialnem vprašanju ter o plemenski diskriminaciji.
Nad ISO smrtnih žrtev so zahtevali silni snežni plazovi, ki so v zadnjih dneh prizadejali ogromno škodo v Avstriji. Posebno je trpela dežela Voralberg. Na sliki: Snežni plaz Je podrl hišo In odnesel njeno ostrešje nad SO m daleč.
Težave matere in dveb otrok zaradi protijugoslovanske
Združeno poveljstvo za osvoboditev korejskih ujetnikov
PAN MUN JOM, 19. jan. — (AFP) Danes dopoldne je bil sestanek nevtralne komisije, na katerem so pretresali sklep indijskega generala Timaje, da bo kitajske in severnokorejske ujetnike, ki odklanjajo repatriacij c\ vrnil Združenemu poveljstvu. Zastopnik indijskega poveljstva na Kore-
pustilo vojne ujetnike, ko jih bo prevzelo od nevtralne komisije za repatriacijo. V pismu pravi, da meni Združeno poveljstvo, da je njegova dolžnost, da izpolni obljubo in izpusti ujetnike po 22. januarju, ko uradno preneha misija nevtralne komlsjie.
Pismo generala Hulla je odgovor na včerajšnje sporočilo generala Timaje, v katerem je
ji je izjavil, da na sestanku ni izrazil mnenje, da bo Združeno
Dr. Karel Gruber
imenovanje dr. Karla Gruberja za avstrijskega veleposlanika v Washingtonu. Dr. Gruber je bil od leta 1945 do lani minister za zunanje zadeve.
Izjava britanskega ministrstva za finance
MELBOURNE, 19. jan. — (Reuter) Britanski minister za finance Butler je izjavil, da je konferenca ministrov za finance Britanske skupnosti narodov, ki je bila v Sidne-yu izkazala popolno enotnost v glediščih glede načrtov, da se utrdi funt Sterling in gospodarstvo Common wealths. Moč Britanske skupne«ti narodov se je zelo utrdila. Na vprašanje, če bo funt Sterling kdaj močan kot dolar, je Butler dejal, da funt Sterling že finansira polovico svetovne trgovine.
Washington, 19. jan. (AFP). Ameriški minister za zunanje zadeve Dulles je izjavil ni današnji tiskovni konferenci, da ZDA v sedanjem trenutku še niso pripravljene odgovoriti na predlog gospe Pandit, predsednice Generalne skupščine, o sklicanju skupščine za 9. februarja.
prišlo do »ostre reakcije« in ni bilo protestov proti indijskemu sklepu. Indijsko poveljstvo še ni prejelo uradnega kitajsko - severnokorejskega odgovora na zadnji predlog generala Timaje.
Pan Mun Jom, 19. jan. (Reuter). Poveljstvo indijskih čet na Koreji je sporočilo, da bo jutri vrnilo Združenemu poveljstvu 22.000 kitajskih in severnokorejskih ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov in so bili doslej pod nadzorstvom indijskih čet Indijsko poveljstvo se še ni odločilo, kaj bi storilo s 347 kitajskimi in severnokorejskimi ujetniki, ki so se izjavili za repatriacijo, ker je severno poveljstvo zavrnilo indijski predlog, da bi jih vrnili pripadajočim poveljstvom. Položaj še ni razčiščen in se boje, da bi po izpustitvi teh ujetnikov lahko prišlo do novih sovražnosti.
Tokio, 19. jan. (AFP). Poveljnik sil Združenega poveljstva general John Hull je potrdil v pismu generalu Timaji, da bo Združeno poveljstvo iz-
Kitajsko-scvernokorejski
odgovor
Tokio, 19. jan. (Reuter). Predstavniki Kitajske tn Severne Korejn so poslali danes predsedniku nevtralne kgmisije za repatriacijo generalu Timaju pismo, v katerem je rečeno, da zavračajo načrte ali sklepe, po katerih naj bi se 20 tisoč ne-repatriiranih ujetnikov vrnilo tistim strankam ali silam, v katerih taboriščih so bili tl ujetniki doslej. V pismu je rečeno, da bi tak sklep kršil sporazum o premirju.
poveljstvo prekršilo sporazum o premirju, če bo izpustilo ujetnike, ko jih bo prevzelo od nevtralne komisje.
politike
New York, 19. jan. (Tanjug). Pred vrhovnim sodiščem v New Yorku je bila včeraj razprava glede usode dveh jugoslovanskih otrok, ki jima je sodišče prejšnji teden prepovedalo odpotovati v Jugoslavijo z materjo Živko Djurovič.
Slavoljub Djurovič, bivši uslužbenec Jugometala v ZDA, je ponovno skušal utemeljiti svojo odločitev, da ostane v ZDA, s političnimi krogi. Njemu in njegovemu odvetniku pa se ni posrečilo dokazati, da gre za take motive. Djurovič se je zapletel v razmerje z neko Američanko in hoče zaradi nje ostati v ZDA. Da bi to dosegel, je moral trditi, da gre za politične vzroke, ker bi sicer težko dobil politično zatočišče, za katero je prosil. V začetku, ko je sodišče z nepravičnim sklepom zadržalo Živko Djurovič in njena otroka v ZDA, so newyorški časopisi več verjeli Djuroviču. Pozneje so pa
Zadeva Živke Djurovič in njunih dveh obok pred vrhovnim sodiščem v New Yorku
— Korejski ujetnik, ki M se
rad čimipreje vrnil domov ...
(Karikatura: M. Bregar)
Peru - država največjih nasprotij
General Manuel Odria, minister
za notranje zadeve v vladi pred-sednika Bustamante ja, je oktobra 1948 izvršil p Peruju državni udar. To je bil pač eden običajnih dogodkov o razmerah, ki vladajo o Latinski Ameriki: vojna klika v korist bogate oligarhije, ob blagoslovu katoliške cerkve in tujega kapitala je prevzela oblast in zgodilo se je, da je to oblast obdržala do danes. Ko je bila objavljena zmaga diktator skega režima generala Odrije, so proti njej protestirali študentje univerze San Markos v glavnem mestu Lima. Zaradi maščevalnosti nove vlade so profesorji pobegnili v tujino, vlada pa je, da bi povrnila >aka-demski red<, poslala armado, izoež-ba.no za podobne namene, s topovi proti univerzi, eni najstarejših in najuglednejših univerz o Ameriki, Tanki so napadli in porušili vrata univerze in nova *blast je na ta način simbolično zavzela zadnjo vidno liberalno utrdbo o nesrečni deželi Peru.
Naprednim elementom se o Peruju ni nikoli dobro godilo. Oligarhija glavnega mesta, naslednik privilegijev in sijaja Španskega fevdalnega reda, ni hotela, da bi kdor koli motil njeno udobje, ki so ga uzakonili konjeniki Francisca Pizarro-ja. ko so 1511. leta divjaško ubili Atahualpa. zadnjega Inka, kt }im je pred smrtjo moral napolniti ogromno soho z zlatom. Vsi tisti, ki so govorili o načelih demokracije tn predstavniški» vlade, ali na n t°m. da treba Indijance vključiti kot enakopravne člane družbe d žrvlfe-nje države, so morali svoje ideje hraniti zase v mrzlih kaznilnicah. Še bol) pogosto pa na pokopališčih. APR A fAUanra Popular Rooošudo-naria Američana — Narod*
cionama ameriška zveza) si je upala prepovedane stvari trditi javno in zato ni čudno, če življenje njenih članov ni bilo niti malo prijetno.
Po letu 1948 se je do nedavnega o Peruju malo pisalo v svetu. Navada je namreč, da se o deželah Latinske Amerike govori samo v iz rednih okoliščinah, kadar kje pride do revolucije in do državnega udara. Zadnje mesece je prekinil molk o Peruju primer Hay a de la Torre ja,’ ustanovitelja in idejnega uči tel ja APR A.
Ko je predsednik Bustamante leta 1948 začel preganjati APRA na pritisk vojske, ki ga je pozneje odstavila, je vlada pozaprla vse voditelje stranke, razen tistih, ki so pobegnili. Victor Rani Haya de la Torre, neposredni potomec enega izmed španskih osvajalcev iz 16. stoletja, je pobegnil o columbijsko ambasado in tam je dobil politični azil. Nova vojaška vlada ni dovolila, da bi odšel iz dežele, čeprav je v Latinski Ameriki stara navada, da premagani politiki dobijo azil v tujih predstavništvih in potem svoboden odhod iz dežele. Niso pomagale nobene intervencije in Haya de la Torre je še danes kot politični ubežnik o tun ambasadi sredi glavnega mesta lastne domovine.
Pa poglejmo sedaj malo od bliže Peru, ki si Je v demokratičnem avetu zasluženo in nezasluženo pridobil sloves najprej reakcionarne diktature, dežela « tipično kolonialnim gospodarstvom in apatičnimi in revnimi Indijanci. Peru je republika, ker pač mora imeti neko ime. Peru je geografski pojem, čeprav so tri geološke različni Peru ji, Peru je narodnostni pojem, čeprav sta dva naroda i* dve agodcndnl, stoletja daleč mm ođ dntf.
Po površini Je Peru skoraj dvakrat večji od predvojne Nemčije, vendar točna površina ni ugotovljena. Obmejne spore je reševal z vojnami in sporazumi, toda ni jih do danes še rešil, kot ni rešil še stotine drugih, važnejših problemov in jih niti ne rešuje. Narava je razdelila deželo na tri zelo različne dele. Ozek trak primorja je puščava, kjer
ustvarjajo oaze male rečice, ki s težavo tihotapijo svojo vodo iz oisokih And o Ocean. Tu so večja mesta, tu Je kraljevska Lima, nekdaj sedež španskih podkraljev. Tukaj živi četrtina prebivalcev, v mestih in na ogromnih plantažah. Planinski deli And, odkoder prihaja glavno bogastvo dežele, rude, In kjer živijo ubogi Indijanci s svojimi Iomami (dmrtoča MmU H drugačen svet M
vroči bazen reke Amazonke s svojimi tropskimi pragozdovi je tretji Peru, divji in nerazvit.
Pred prihodom Špancev je v Peruju živel eden najbolj miroljubnih narodov. ki jih pozna zgodovina. Civilizacija je bila vsekakor na višji stopnji kot danes, cesarstvo Inka je imelo najbolj napredno socialno ureditev v Novem svetu, gradilo je ceste in mostove, namakalo polja, obrt je bila razvita in poznali so sijajne inženirje; ta Vrat je Peru imel dvakrat neč prebivalcev kot danes, ko jih ima le 8 milijonov. Špancem ni bilo težko s 181 ljudmi in 17 konji zavzeti dežele in usmrtiti milijone Indijancev o rudnikih. Posledice španske osvojitve so dale neizbrisen pečat današnjemu Peruju: pečat bede in gospodarske stagnacije. Socialni in državni sistem, ki so ga izgradili Inki, ni dopuščal prevelike pobude vosomezniku, ki mu je bilo strogo določeno njegovo mesto v družbeni ureditvi države, toda siromaštvo je bilo v tej državi vendar bolj redko, kot je danes pogosto. Spanci so uničili družbeno ureditev cesarstva Inkov, vzeli so jim zemljo in iih prisilili, da za njih delajo Danes ima katoliška cerkev skupaj z nekaj veleposestniki nad dve tretjini zemlje o svojih rokah in na tej zemlji morajo Indijanci delati 1 do 5 dni popolnoma brezplačno. Zato ss rdijo normalnim ljudem bol) kot prividi, kakor pa ljudje is mesa in krvi. kajti ubija jih težko delo. idiotizira kokainsko listje, ki ga žvečijo, da bi si olajšali muke, In mrtvi jih ceneni alkohol, edini proizvod bele civilizacije, ki jim ga beli gospodarji posredujejo. Mnogi od Indijancev, katerih Jt evil o cenijo na dve tretjini vsega prebivalstva dežele, ne majo španski, ki je jezik dežele in verjetno ni niti desetina pismenih med njimi. To je narod premaganih, ki ni več sposoben niti zavedati se, da so možni drugi načini življenja, različni od tistega, ki ga šivi sam.
bil prisiljeni objaviti dejstva, ki go\ore, da ne gre za politične, pač pa za osebne in družinske zadeve. V poročilih z včerajšnje razprave pišejo v tem smislu. Tudi občinstvo \ sodni dvorani je dobilo vtis, da je odvetnik Živke DjuimiČ John Rogg dokazal, kakšen je pravzaprav položaj, in da bi sodnik moral razsoditi v prid materi dveh otrok, ki so ju po krivici ločili od matere in začasno izročili v varstvo Djuroviču.
Na včerajšnji obravnavi je odvetnik Djuroviča predrzno zahteval od Živke Djurovič, naj ostane v ZDA, in jo večkrat vprašal, zakaj ne želi nje živeti v ZDA in če se zares ho-
Nastop novega perzijskega odpravnika poslov v Britaniji
London, 19. jan. (AFP). Britanski minister za zunanje zadeve Eden bo imel danes popoldne prvi sestanek z novim perzijskim odpravnikom poslov v Londonu Afsharom Kasemlunom ki bo predložil poverilnice. Računajo, da mu bo Eden v širokih obrisih razložil položaj ir vprašanja, ki so v skupnem interesu obeh držav. Kakor so prepričani, pa je malo verjetno, da bosta načela vprašanje pepele ja, ki je povzročilo spor med Britanijo in Perzijo. Britanski odpravnik poslov v Perziji Denis Wright ima sedaj v Teheranu uvodne razgovore s perzijskimi voditelji. V Londonu menijo, da se bodo razgovori o "petroleju v pravem smislu besede začeli, ko bo prišel v Teheran novi britanski veleposlanik Stevens. Prej pa morajo najti :e-šitev za prodajo perzijskega pe-trolejč na svetovnih tržiščih in ponovni začetek proizvodnje.
Največii dok v Veliki Britaniji
London, 19. jan. (Tanjug). — Danes so v Eiasthamu, od vhodu v manchersterski prekop, odprli največji dok v Veliki Britaniji. Gradili so ga štiri leta in bo lahko sprejel tudi največje petrolejske ladje. Ta petrolejski dok z najmodernejšimi napravami za razkladanje in nakladanje petroleja so zgradili v skladu s povečanjem zmogljivosti rafinerij petroleja. Mancherster je že dolgo veliko izvozno pristanišče za petrolejske izdelke, ker ima v okolici, vzdolž manehesterskega prekopa že zgrajene nove rafinerije.
če vrniti v Jugoslavijo. Ko je videl, da s političnim pritiskom ne bo uspel, jo je skušal predočiti kot blazno, da bi ji tako odrekli pravico do otrok. Sodišče je prekinilo razpravo po zaslišanju dveh prič, ki sta pričali o dejanskih vzrokih Djurovičevega ravnanja. Razprava se nadaljuje danes.
Londonski delodajalci proti stavkujočim
London, 19. jan. (Tanjug). V mnogih podjetjih, v katerih so včeraj stavkali električarski delavci, danes stavkajočim niso dovolile delati Verjetno je, da bo sindikat električarjev prihodnji teden organiziral stavko električarskih delavcev londonskega okrožja, da bi podprl zahteve za zvišanje mezd za 3 penije na uro. Stavkali bodo ves teden, če medtem ne bo kakor koli rešen mezdni spor. V stavki naj bi sodelovalo 7.000 delavcev.
Ameriška letalska oporišča v Vel. Britaniji
London, 19. jan. (AFP). Kakor se je zvedelo, se je v štabu ameriških letalskih sil v Vel. Britaniji že začelo delo za razširitev 19 ameriških letalskih oporišč v Veliki Britaniji. Pododbor ameriškega senata je odobril načrt, po katerem so bili v ta namen določeni tudi izdatki, ki znašajo nad 11 m!li-jonov funtov šterlingov. Kakor je znano, je večina ameriških letalskih oporišč v vzhodni Angliji.
Z A DIV J F VESTI
Washington, 19. jan. (AFP). Ameriški minister za zunanje zadeve John Foster Dulles je izjavil na tiskovni konferenci, da se bo nocoj srečal s sovjetskim veleposlanikom Zarubi-nom in se pomenil z njim o podrobnostih za razgovor o mednarodni agenciji za atomsko energijo. S sovjetskim ministrom Molotovom se ne bosta spuščala v bistvo tega vprašanja, ker hi tak razgovor terjal na rzočnest strokovnjakov za atomsko energijo.
Djakarta, 19. jan. (AFP). — Kakor poroča indonezijska agencija, so danes zarazili nove potoke lave na pobočju vulkana Nerapi v srednji Javi, ki je včeraj začel bruhati. Vodja vul-kanološke službe dr. Newe ;e izjavil, da so pričakovali izbruh ognjenika že marca lani in da so storili vse, da so zaščitili prebivalstvo. Ze novembra laai so izselili 2 milijona prebivalcev.
Boji v Indokini
Hanoj, 19. jan. (AFP). V Hanoju so prepričani, da je napad Ko Si Minhovih Sil na utrjeno postojanko Dien Bien Fu, ki so ga pričakovali 15. Januarja, odložen zaradi delovanja francoskega letalstva. Francoske sile so začele očiščevalne akcija na ustju Rdeče reke. Francoske čepe nadaljuje) W s Laosu napredujejo proti
obmejnemu kraju Takheku, ki ga imajo v rokah Ho Si Minho-ve čete. Pričakujejo, da bodo francoske čete vkorakale v mesto. Ho Si Minhove sile so zasedle utrjen položaj Hin Hup, severno od Vietnama, ki omogoča nadzostvo nad važnim moka reki Namlik.	j
% 8fr. 7 Slovenski poročcvaleć 7 «• »• s ». januarja i»«
i.
• v. v'#1'
Razprava na plenumu CK ZKJ

Glavni	Djilasovi poborniki so bili tisti,
ki jih tišči sleherna družbena
obveznost Izvajanja Mihe Marinka
Tot. MUa Marinko poudarja, da (lankl Milovana Djilasa niso v sklada s sklepi VI. kongresa, prav gotovo pa ne s stališči plenoma na Brionih. V začetku se Je mislilo, da to ni neko določeno stališče. Toda članki so se porajali in na terena so problematični ljudje razumeli Djilasa kot svojega podpornika v svojih negativnih stremljenjih. Zaradi teh člankov Je bil okrog novega leta sestanek sekretarjev in ob tej priložnosti se je videlo, da so ljadje jemali njegova stališča kot direktivo. Trije sekretarji so resno poudarili vpliv Djila-sovih člankov na terenu in dejali, da so tisti kmetje, ki jih v največji meri tišči naš sistem, začeli dvigati glavo, tisti pa, ki jih tišči neka družbena disciplina in obveznost, so ga jemali za svojega glavnega glasnika. Čeprav se mi borimo za zakonitost, so se razni špekulanti začeli sklicevati na Djilasove članke o zakonitosti. Nek trgovec - špekulant in jegova žena na primer sta postala enostavno njegova agitatorja. Njegovi
članki so se prepisovali in razmnoževali. Ko Je slovenski komik Ježek napravil dober dovtip, da se tov. Djilas bori proti sestankom in da je sklenjeno, da se skliče sestanek, da bi se proučeval njegov članek, je tov. Dedijer po telefonu interveniral in vprašal, kako da se je upal napadati Djilasa v dovtipu in dodal, da je »samo v Sloveniji to nerazpoloženje proti Djilasa«. Ko je poudaril, da se človek ne more otresti pomisleka, da v Djilasovih člankih ne bi ost bila naperjena proti tov. Titu, je tov. Miha Marinko dejal, da je proti tem člankom bila v Sloveniji močna reakcija.
Miha Marinko nadalje podčrtuje, da so najognjevitejši poborniki Djilasa bili tisti, ki jih tišči vsaka disciplina, enostavno vsaka družbena obveznost, ki se je mora posameznik držati v družbi. Tl ljudje so se začeli zbirati, in to v glavnem okrog tako Imenovane »svobodne inteligence«, katere sfere so daleč in za katere je naša stvarnost
malenkost. Tot. Miha Marinko poudarja škodljivost članka »Anatomija neke morale«, vendar se je pokazala zdrava reakcija. Kmalu se je začelo čutiti streznjenje.
»Vem,« je dejal tov. Marinko, •da bomo iz tega položaja izšli trdnejši. Jasno pa je, da moramo pravilno reagirati in da je vse to treba razgaliti. To bomo popolnoma dosegli in lahko se bomo otresli tistih ljudi, ki ne spadajo v našo Zvezo komunistov, in to bo samo dobro. Delavci, resni člani Partije, In tudi drugi delavci v naših delovnih kolektivih so zelo zdravo reagirali: »Kaj je bilo tega treba sedaj, ko smo na tako dobri poti, da nam nekdo podstavlja nogo, kaj je bilo treba poskušati razbijati naše vrste?« To je zdravo reagiranje, ki ga je čutiti pri vsakem povprečnem delavcu. Djilasovščine se lahko oprime, vemo kdo. Tisti, ki mu ne ugaja socialistični razvoj.«
Na koncu je Miha Marinko izjavil, da Djilasa ne more več smatrati za komunista.
Djilas le prebudil „podzemsko
gibanje genijev Razprava Zvonka Brkiča
V začetku svojega izvajanja postavlja prav tako vprašanje nejšega političnega dela in po- Djilasa prodrle v organizacij• se je tov. Brkič zadržal na tr-	o sprejemanju v ZK ljudi, ki	lirične borbe. Nekaj so sprejeli	Zveze komunistov ker	je Jtn-
ditvi Milovana Djilasa, češ da	so se oformirali za socializem,	tudi zaradi tega, ker so ga	ma ugodna	»n postaja	veano
je samo za reorganizacijo ZK	kar pomeni v skrajni liniji	proučevali pošteno in izhajali	ugodnejša.
in njeno osamosvojitev, nt pa	vpisovanje, kajti po Djilasu	iz zaupanja, ki ga imajo v	Vse to, je	poudaril
za razbijanje in likvidacijo zveze in da ni za frakcije. Brkič je dejal, da je to samo kamuflaža resničnega cilja.
»Djilas nam predlaga reor
ne bi bilo potrebno nikakršno konkretno politično delo v organizaciji ZK.
Da bi dosegel svoj cilj, ki si ga je postavil za nalogo — po-
Brkič, ta
Zvezo komunistov in njeno svoboda mnenj je dejansko vodstvo celo tedaj, ko neka- frakcionaštvo in poskus likvi-terih stuari niso mogli osebno dacije Zveze komunistov, me-razumeti.	toda, katere se poslužuje, pa
»Popolnoma pa so ga ražu- je istovetna: netipično progla-
oanizaciio ZK da se sestajajo polna likvidacija ZKJ — se meli tedaj, ko je napisal čla- siti za tipično in potem tolči
®	J	*	_	___________rt	!»• nnaiAM r\ « «1» .	■><]/>»■ 'Pari n A  u: -n Al	lr/vm s i _
organizacije samo tedaj, kadar volijo delegate in ko se menja politična partijska linija, kar pomeni popolno likvidacijo vloge članstva v ZK, popolno likvidacijo samostojnosti organizacije in njenega dela, torej njeno praktično likvidacijo, njeno birokratiziran j e in uničenje njenega revolucionarnega delovanja v borbi proti razrednim sovražnikom, v borbi za ustvaritev ideje marksizma-leninizma.«
Dalje je tov. Brkič dejal, da se Djilas v članjeu »Važnost oblik« odreka borbi za socialistično vsebino, ker se bo naprej razvijalo vse stihijsko, kar pomeni likvidacijo ZK kot politične organizacije. Djilas
Peter Stambolič o zadevi M. Djilasa
»Povedel bi n-eka.j o pisanju hi •tališčih Djilasa. Djilas je za navajanje svojih misli izbral tako obliko, ki že naprej napravlja za nepotrebno vsako analizo, vsako dokazovanje njegovih postavk. To je kodeks filozofskih »modrosti« — za Djilasa filozofskih resnic — v katere človek mora verjeti, kot mora dober vernik ▼erjeti v dogme svoje vere,
Draga značilnost Djilasovih navedb ie beg od stvarnosti, od stvarne analize stanja stvari, od stvarne analize tistega, o čemer piše. Vzemimo vprašanje zakonitosti. Ne oidi, da smo ustvarili sistem, ki zahteva sam na sebi polno zakonitost, zanj je sedanji položaj prav tak kot pred nekaj leti, recimo od časa odkupa, bori se s a zakonitost abstratkno.
Tak je Djilas tudi v kritiki birokratizma, v obravnavanju partijskih organizacij, aparata itd. Kot da ne bi bili že zadali odločilnega udarca birokratizmu, kot da ne bi bili uiti za korak napredovali od položaja pred leti. Kdor ne pozna naše stvarnosti in bere Djilasove članke, bi uteenil misliti, da imajo organizacije . Zveze komunist od velikanski profesionalni aparat.
Mislim, da je razpravljanje o stališču tovariša Djilasa do organizacije Zveze komunistov dalo dovolj gradiva. Zanj ni v njej ničesar vrednega, niti ene svetle točke. Fraze o starih kadrih =o bile samo fraze in tako tudi zveniro. Izrečene so bile pod neposrednim oriti skom tisie reakcije, ki so jo vzbudili Djilasovi prejšnji članki.
V »Anatomiji« je Djilas povedal rvoje mnenje o vodilnih organih in osebah te organizacije. Povedal je dalje svoje mnenje tudi o okrajnih komitejih. Tam je vse bolj divjaško, surovo, neobtesano. Na nekem sestanku. kjer je bi! govor o zadnjih volitvah, je Djilas trdil, — tega se tovariši spominjajo — da so sekretarji okrajnih komitejev nepriljubljeni ljudje v okraju, to pa ra podlagi tega. ker je nekje neki sekretar propadel na volitvah. Podrobna razčlenitev poteka volitev in kandidatur nakaže, da so to naši naj-bglednejši politični ljudje na okrajih.
Stalno vpije proti profesionalizmu, kot da bj kdo pri nas vztrajaj parj profesionalizmu. Danes nimamo drugih profesionalnih kadrov kot sekretarje okrajnih komitejev, toda tudi to ni već načelno vprašanje, pač pa prafeti&no. V Beogradu smo gledali kjerkoli je bilo mogoče, da za sekretarja občinskih komitejev ne bj prišli profesionalni ljudje.
Ko je ugotovil, da po Djilaso-vih trditvah v organizacijah Zveze komunistov od vrha do tal ni ničesar pozitivnega, je Stambolič nadaljeval:
»To omenjam zato, ker ne morem spraviti v sklad takih izjav o Zvezi komunistov, ki so v popolnem nasprotju z njegovimi včerajšnjimi izjavami, da namreč še ni prekinil z Zvezo in ni za njeno likvidacijo. Vendar pa vsi njegovi članki govore o popolnem idejnem razkolu s komunisti. Navedel bom en primer in spomnil tovariša Djilasa na nekatere moje razgovore z njim. Govoril sem mu, da je dobro, ker »Nova mils el« zbira širok krog ljudi, zgodovinarje, filozofe itd., da je to pomembno za našo idejno borbo. Tedaj mi je Diilas delal, da si tako tudii zamišlja politično stranko in politicro vodstvo, zbrano okrog časopisa, ki širi Meje.
Se eno dejstvo je značilno za odnos Djilasa do Zveze komunistov n tovarišev, s katerimi je delal. Nekoč je PTi neki priložnost? tovariš Tito dejal: »Brž ko v partiji nekdo začne: »Jaz iu vi«, je že sotovo, da se deli od partije«. Djilas pa je govoril: »Oni me hočejo napra-viitf za uradnika, jaz pa tega nočem, hočem pisati«. Dimilo
ustvarjali, izgrajevali naš novi si- decembra. Cujte, kaj je rečeno v našem tiisfcu, v zadnjem Času
stem, naše ljudske odbore, delavske v	članku: »Vendar je »nasvete itd., vedno pouaarjal, da bo	,	.
prvenstvenega pomena to, koliko bo-	Ciino, da je k-l W1Z- DjordjeviC,
do naši komunista in koliko bodo ki je kod mladenič nekaj časa organizacije sindikatov in druge na- pripadal gibanju Draže Mihaj-mr trpTM -7 p H i#» znal*» arzauizi rati ’n .	°	,	,.
lovica, vztrajnejši v boju proti
pa se je znašel z njimi skupaj in jih je pritegnil k »Novi mi-
zavzema Djilas, ki govori o službeni in neslužbeni organizaciji ZK, za formiranje frakcij. On obtožuje komuniste, da so njihovi interesi v nasprotju z interesi našega splošnega razvoja, torej ovira, ki jo je treba likvidirati. On gre celo dalje in obtožuje komuniste, da si izmišljajo delo, da bi očuvali nekatere svoje izmišljene pozicije. On misli, da želijo komunisti povratka nazaj, da bi opravičili svoj obstanek, ker so postali zavora razvoja. To je smisel njegovega članka »Subjektivne sile«. Djilas gre za likvidacijo vsakega ugleda komunistov in revolucionarjev, ki so se borili in se borijo po svojih možnostih za socializem, jih žali in meče na njih blato kot na one v »Anatomiji neke morale«. Njegov cilj je, da dd orožje v roke ostankom buržoazije s tem, da kleveta komuniste v okrajih in jih naziva »okrajnike« in »komite-tovce«. Prav ti ostanki buržoazije istovetijo komuniste s
nek »Subjektivne sile«. Tedaj po organizaciji Zveze komu-je postalo organizacijam ZK nistov, po komunistih. Nadalje in komunistom bolj jasno, kaj klevetanje vseh vodilnih ljudi Djilas hoće, da mu gre za raz- jn obtoževanje, da so birokrobijanje ZK.«	ti, da ne razumejo Djilasa, da
Čeprav je že mnogo prej, ne razumejo razvoja, in s tem od prvega članka in pred nje- onemogočiti odnosno jim pre-govim člankom v »Novi misli« prečiti, da bi sodelovali V
sli«. Pred krsitkim sem govoril pojmi birokracije in jih posku-
ssmovolji v podjetju kot mnogi komunisti v tem podjetju, kajti
še organizacije znale organizirali pravilno delati v novih demokratičnih oblikah.
»Novo, je dejal tov. Stambolič, do katerega smo prišli, narekuje kot neogiben pogoj obstoj in delovanje teh organizacij. Ce bi razpustili naše or* ganiza-cije — Zvezo komunistov in druge — bi se morali že drugi dan avtomatično vrnili k mnogo bolj administrativnim ukrepom in administrativno birokratskim oblikam, proti katerim se baje bori tovariš Djilas. Prav ta korak, razbijanja Zveze komunistov, pa vleče nazaj k birokratizmu.
Tovariši, v vsej zgodovini in dosedanjem razvoju se v političnih gibanjih ni dogajalo, da bi bil potek dogodkov odvisen od tega, če ima kak politik n. pr. rano na želodcu ali je svoje ideje ujel nekje v zraku. To velja tudi za tov. Djilasa. Ni mogoče trditi, da so take ideje tov. Djilasa plod abstraktnega razmišljanja, da so brez zveze z našo stvarnostjo in da «e ne opirajo v naši družbeni sredini na nekaj.
Milovan Djilas misli, da premika naš razvoj naprej in da je nekaka progresivna sila. vse naše vodstvo in naša partija, ki sta napravila največje korake v razvoju in borbi proti birokratizmu, v razvoju socialistične teorije in prakse, vse to vodstvo. ki se zaveda razvoia, bistva razvoja, ki je našlo pot do nadaljnjega razvijanja revolucije, pa je proti temu razvoju, in da so ljudie okrog »Nove misli« — Milovan Djilas, Vladimir Dedijer in malobur-žoazma inteligenca — na pravi poti in na liniji napredka.
Tudi tu se je pokazala resnica, da ni važno, kaj Djilas misli o sebi, pač pa, kaj zares pomeni in koga zastopa. Dosedaj smo že videli, kako se konfrontirajo, kako stoje posamezni ljudje in skupine. U tem so govorili tov. Moma Markovič in drugi. Lahko se odreč e— prvemu djilasovcu Dcdrjeru se je že odrekel in se zagradil pred njim, — lahko se zagradi pred vsemi, ki mu danes ploskajo, to pa so drobnoburčoazni malomeščanski intelektualci, proti katerim se je pred letom dni tudi sam Djilas boril. Milovan Djilas izraža v svojih stališčih drobnobur-čoazne elemente, zagovarja dro-bno-buržoazno inteligenco, ki se hitro izgublja in kloni ter išče stranskega izhoda. Zdi se mi, da današnja diskusija ni dovolj poudarila, kako škodljive so posledice takih Djilasovih postavk. Ne glede na to, da je privolil, da ne bo objavljal pisem, strinjam se, še vedno smo v ta. ki podpirajo ntegovo stališče, so kih pogojih, v taikem zunanjem ljudje okrog njtga pritiskali, da bi bile dejansko osvojene njegove postavke.
z Djilasom o Coipičevem prejšnjem pisanju. Djilas je dejal: »V »Jersitičfci zgodbi« ni imel prav, ker je nastopil z malo-
šajo politično likvidirati.
Vsi ti Djilasovi poizkusi o
obstojalo pri Djilasu istovetenje komunistov z birokracijo in tolmačenje birokracije kot nekakega gibanja, in to gibanja komunistov, so se že tedaj pojavila določena nesoglasja s posameznimi njegovimi trditvami. Djilas je idejno organiziral celotno malomeščanstvo, bolnike v Zvezi komunistov, jim dal teorijo, dal platformne borbe, kažipot, po katerem naj hodijo, in metode, kakršnih naj se poslužujejo. Okoli Dji-lasovega pisanja so se zbirali zlasti oni, ki ne želijo delati, oni z birokratskimi t ndenca-mi parazitizma, nedelavci, dalje ljudje, ki jim je postalo težko, ki bi radi preskočili naše težave, ki želijo, da bi se izvlekli in živeli na račun družbe; dalje so se pojavili tudi raznorazni »modrijani«, ki prečitajo dve strani Mar.ra
likvidaciji ZK, zlasti pa oni o in takoj pišejo svoje teorije.
eni so bili nosilo; aikega deda, meščanskih postojank. Prav smo drugi so se držali zäate sredine, imeli, da smo ga grajali.« Se-tretjd pa so frazirali o dela v- daj je sam o ostal zastava te skem sair-cuiprtvljanju ;sn se bo- drobnaburžoazne brezglavosti. rili za čistost liika komunista«. Zdi se mi, da bi tu morali
J. Pešič, novinar, ki tako piše, ie razumel članek tovariša Djilasa: Vsa ta naša partija bodisi frazira ali pa si je prisvojil birokrtsike pozicije, napredna sila pa je četajjk Draže Mihajlo-viila! Kaj takega ne bi nihče napisal pred Diriilasovim; članki. Djilas pravi: »Všeč mi je način diskusije tov. Kardelja, ki je zagrabil stvar teoretično, jezi pa se, ker mu pripisujejo nekatere stvari v zvezi z Zahodom. bevanisti itd. Lahko dokažem, da tako govore delavci-Le-tii pravijo: »Ne b; smeli Djilasa pustiti v tujino, prišel je pod vpliv Bevana.« Si dobil (Djilas) 14. decembra brzojavko iz Londona, v kateri združenje srbskih četnikov pozdravlja tvojo borbo in ti daje polno oporo?
Tovariši, nekatere stvari bo treba razčistiti po tej seji. Djilas hoče vsestransko kritiko in diskusijo, hoče borbo mišljenj. V vsem delu okrog »Nove misli« se je zbrala mala skupina, k; je postala McChartyjev odbor, ki skuša postati središče kulturnega življenja v Beogra-
raačistiti nekatere stvari. Pravi. da se v devetdeset odstotkih strinja * tov. Kardeljem, Kardelj pa je stoodstotno proti Dji-ksu. V čem se torej Djilas strinja? Zame tu ni nobene logične zveze. Djilas je neodkrit, ko pravi, da bo discipliniran in bo izvajal šklepe CK, saj se je ta-ko globoko idejno razšel s to organizacijo.
Se nekaj o Dedijeru. Stvari imajo svojo logiko in če Vlado Dedijer izreka kritiko in govori, da se sekretariat ni sestajal, so to besede Sretena Žujeviča, ki je govoril Rusom jsto o istem vodstvu in istem komiteju. Naj se zagrajuje pred vsem tem, to je logika razredne borbe in vsi, ki se odtrgajo od nje, morajo hočeš al; nočeš pasti na take pozkh.ie-«
Na koncu je tov. Stambolič dejal, da se vsi rodoljubni dr-žavljani zavedajo, da ta država lahko obstoja in je neodvisn in socialistična samo tedaj, če ima enotno vodstvo.
»Mislim, tovariši, je končal PetaT Stambolič, da bosta dopoldanska diskusija in enotnost,
du. Nekatere stvari, ki so jih k; jo je izrazil naš komite, od-
zadnje dni razširil; v tem krogu, so značilre-
Spominjam se šale, ki je bila naoravljena pred kratkim ffa račun izvršnega sveta in dajanja nformacij. Djilas je bil tisti, ki je odločno protestiral in ko se je začela diskusija, je dejal na nenavaden način: »Ne
vrrfla vsžlko bojazen v naši partijski organizaciji in pri vseh naših rodoljubnih državljanih.«
formiranju frakcij, se ujemajo z napori sovražnikov, da bi našo borbo proti birokratizmu, ki jo vodi Zveza komunistov, usmerili proti Zvezi komunistov.
»Tov. Djilas pravi, da smo ga mi napačno razumeli. Jaz pa mislim, da smo ga dobro razumeli, kakor so ga dobro razumele tudi one sile, na katere se je želel nasloniti, sile, za katere piše. Ne samo razni kolebljivci v ZK sami razni likvidatorji in sovražniki Zveze, bolniki v Zvezi, vse malomeščanstvo in ostanki buržoazije so ga sprejeli in 2 njim nastopajo kot s svojo zastavo.«
»V Zagrebu na primer so ga obrtniki in drobna buržoazija razumeli tako, da bodo sedaj vse njihove trgovske in obrtne delaunice vrnjene, pa v zvezi s tem govorijo: »Čitajte Djilasa, poglejte kaj on piše, pa boste videli, po kateri poti bomo šli!«
Tov. Brkič postavlja vprašanje, kako je Djilasa razumela Zveza komunistov in kako so ga razumele organizacije ZK? V začetku, ko je začel Djilas pisati, ljudje nekaterih njegovih stvari niso razumeli in tega, kar niso razumeli, niso niti sprejeli. Razumeli so sklepe VI. kongresa, videli so potrebo po spremembi določenih oblik v delu organizacij, videli določene potrebe takega ali drugačnega postavljanja teh ali onih stvari, potrebo moč-
Pojavili so se nekakšni, kot jih v Zagrebu imenujejo, »iz podzemskega gibanja genijev«, ki so vstali, da bi obravnavali Milovana Djilasa: razni nezadovoljneži, bolestneži, ljudje nezadovoljivih ambicij in mnogi, ki radi ribarijo v kalnem in v kalnem tudi plavajo. Tu so se vmešali tudi informbiro-jevci in vsi mogoči, da ne omenjam tudi starih frakcio-našev in njihovih skupinic, ki so naši Partiji že. poznani in so iz nje izleteli. To je ona vojska, ki se je zbrala in je popolnoma razumela Djilasa, ker so se sorodne duše našle.
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je tov. Brkič omenil, da se je v Zagrebu formirala skupina, v glavnem okrog Dimi-niča in nekaj drugih novinarjev, ki je začela obravnavati Djilasa. Na formiranje te skupine je vplival tudi Vladimir Dedijer, ki je prihajal tja in govoril, kako na Hrvatskem ni borbe mnenj, kako Zagreb v borbi mnenj za tri leta zaostaja za Beogradom. Pri tem je pomagal tudi sam Milovan Djilas, ki ga sedaj obtožujejo, da je bil slab taktik in da se je predčasno izčrpal.
V	nekem članku v listu »Naprijed« se nekdo jezi, zakaj organizacije Zveze komunistov ne sprejemajo Djilasove misli. Drugi govori v »Narodnem listu o tem, da ne bo rodnem listu« o tem, da ne bo bi heretične misli Milovana
Njegovo stališče se je čedalje bolj čuitilo, začelo se je izvajati in začeli so po njem delati. Dovolite, tovariši, da navedem del nekega članka v »Borbi«, ki
in notranjem položaju. da ne moremo dovoliti napadov na izvršni svet«, To je bilo pred nekaj meseci, sedaj pa je Djilas sam vse to presegel. Tako je tudj v raznih drugih vprašanjih in v drugih stvareh. Do pred
Ostali govorniki
Zaradi; pomanjkanja prostora kaj pomenil, ne pa zaradi svo- nju v komisiji za Izdelavo ne moremo objaviti vseh govo- jih več ali manj duhovitih for- skupščinskih poslovnikov, kjer
je izšel v st; številki kot Djila- kratkim se je boril proti raznim sove »Razredne sile«, t. j. 31. drobnoburžoaznim elementom
Drugi govor Mitrovičeve
rov v celoti. Zato prinašamo nekatere v skrajšani obliki z navedbo njihovih glavnih misli.
Aleš Bebler
Tovariš Aleš Bebler je najprvo opozoril na stališče Milovana Djilasa na samem plenumu. Poudaril je da je Djilas med odmorom Izjavil, da ima napisano izjavo in da mu je vseeno, ali jo prečita takoj ali pa po-
mulacij, pripomb In svoje oseb- se je zavzemal za spremembo
borbi.
Tov. Brkič je nato navedel, da je bila skupina, ki jo je zbral Diminič, dokaj aktivna. Ali so kake zveze med Dimi-ničem in Djilasom, mi ni znano, toda idejne zveze z Dimi-ničem so tu kot z vsemi temi ljudmi od malomeščanstva do likvidatorjev drobne buržoazije. Diminič piše v nekem 'lante v listu »Naprijed« o tem, da je treba dopustiti formiranje frakcij in skupin, da ni treba čuvati formalne enotnosti, ki je ni, takoj zatem pa nekdo drugi v »Vijesniku u srijedu« piše, da je treba Zvezo komunistov poslati v muzej, ker so oblike njenega delovanja zastarele. Tretji zahteva razdelitev članarine na frakcije in pravi: Ker se ne strinjamo in imamo oddvoje-no mnenje, je treba razdeliti tudi partijsko članarino in vsa materialna sredstva, da se moremo z istih pozicij boriti. Jeze se. da se bavi Zveza komunistov z idejnim dviganjem svojih članov, in prav tako kot Djilas smatrajo to za izgubo časa, za nepotrebno gnavlje-nje.
Jasno je, je dejal tov. Brkič, da se je po tem pri določenem številu članov Zveze komunistov pojavilo nerazumevan e, zakaj smo mi do tega tako liberalni, zakaj ne zavzamemo takoj določenega s tališča. Delavci v Zagrebu in na Hrvatskem so takoj pokazali svojo zaskrbljenost za enotnost države. Takoj so pravilno ocenili, da ne gre samo za enotnost Partije, nego tudi za enotnost države. Zaskrbljeno so postavljali vprašanja, kako se more to dovoljevati in zakaj nismo odločnejši.
Tov. Brkič je dalje naglasil, da tisti, ki so se tega veselili, sedaj govore: »Ce boste odločni, če boste energični, boste odbili od sebe intelektualce in ne bo vas razumelo inozemstvo«. A kaj bo s socializmom, o tem ne žele govoriti. Sile, ki so se tu zbrale, od kavarniških komunistov do likvidatorjev, drobne buržoazije itd., kažejo, kdo je razumel Milovana Djilasa, za koga on piše, komu odgovarja m kdo se zbira okrog njega. Djilas bi se moral nad temi dejstvi zamisliti. O tem pa doslej ni rekel niti besede in zdi se, da o tem ne želi govoriti, čeprav je jasno, da zbirajo njegove ideje razne tipe. malomeščanstvo tn buržoazijo v borbi proti Zvezi komunistov, proti locializmu v naši državi. Djilas bo morda dejal, da jih ni on organiziral, toda v jedru, dejansko
nbsti, svojih privatnih lastnosti, nekaterih načel načrta poslov- jih je. Na njegovih postavkah,
Bebler je nadalje navedel, da je nika, ki so bila sicer v načrtu bilo tudi njegovo delo v eko- pravilna. Dedijerova aktivnost nomski komisiji na tej konfe- v komisiji za Izdelavo poslov-
Odgovarjajoč na neka vprašanja Cvijetina Mijatoviča, je tov. Mitra Mitrovič dejala:
Prišla sem na plenum z določenim namenom in z velikim zaupanjem, da tu ne gre za premišljene Djilasove stvari, da ne gre za nikako premišljeno akcijo, to toliko bolj, ker sem tudi sama rekla, da sem se v dobrem delu strinjala z njegovimi članki. Te članke sem površno čitala, morda tudi zato, ker se tudi sama nagibam k določenemu pojmovanju demokracije, ki se verjetno v konkretnih vprašanjih razlikuje, kar pa nima zveze z vprašanji, ki jih je načel v svojih člankin Djilas. Strinjam se s tem, kar sem slišala tu v teku razprave od tovarišev. Da sem vnaprej smatrala, da je to morda tudi malo preostro, izvira verjetno tudi iz določenih intelektualističnih stališč. Sama pri sehi sem skušala to urediti, urediti svoje ideje, ki — kakor so mi rekli nekateri tovariši — prav tako ne poganjajo na življenjskih tleh, ker sem bila več mesecev ločena od posla v diplr(natski službi in
renči zapaženo in stalno *e ;e upoštevalo njegovo mnenje, to je mnenje jugoslovanskega delegata. Zakaj? Zato, ker je predstavljal jugoslovansko gibanje in po svojih sposobnostih prenašal skupne izkušnje jugoslovanskega vodstva, jugoslo-
ga, kaj	Je z njim. Govorila sem	*neje. ker jene	bo	več spreme-	vansk;h narodov. To je tisto, kar
•»	--— 11--. 41	ntl T- •» — »v»	A n	Tl lilop TVfttT_
nika je izhajala tudi odtod, ker je hotel, da o njem tisk prav v teh dneh čimvelč piša
Jakov Blaževič
Jakov Blaževič je izrazil najprej svoje globoko prepričanje, da je Djilas imel določen cilj,
_________ _____________________ ___________________________________________________ „„ da je delal zavestno in v tem
in nvx”jetnoSkšema tSS* Jkohko	Pomeni:idaje mnogo pomenilo, ne pa’ose- smislu tudi Izvedel akcijo in se
vplivala. Toda to je zelo zapleteno, da bi se v tem primeru z menoj vsa stvar povezala z bilo kakšnim frakcionaštvom ali bilo kakagnlm zapadanjem v to. Po tej razpravi čutim, da Je mnogo stvari, ki jih moram tudi pri SODI razčistiti. Popolnoma pa sem prepričana, da je zaradi vsega tega nastala velika politična škoda.
Djilas je z vsem tem zares napravil veliko škodo. Jaz pa sem to dolgo časa podcenjevala. Ko sem slišala razlaganja tovarišev, tudi sama zelo globoko občutim, kolikšna mora biti škoda v naših vrstah. Res sem rekla to, kar je povedal tov. Cvijetin Mijatovič v zvezi s pojmovanjem VI kongresa. Sama pravim, da sem, kar se tiče pojmovanja razvoja Partije, kar se tiče pojmovanja razvoja Zveze komunistov, dejansko šla v
juje, da ima svoje, do kraja pre-	gQ bile. tam.	posluževal njemu lastnih sred-
mišljeno stališče in kar koli se	Tovariš Bebler je pripomnil, štev. »Tudi njemu slični so se
tu reče, smatra on (Djilas),	da	da	smatra, da se je Djilas opija-	poslužili predvsem tiska	in s
nanj ne bo vplivalo Glede	r»a	nil	od s;ave ln da mora uvideti,	pozicij, s katerih se lahko	naj-
t0 smatra Bebler, da kaze to,	da	da	Jdeje n;mai0 življenja brez	bolj uspešno deluje na vse one
je tu koren njegove napake, v	stijja s prakso. V Djilasovih	elemente, ki sovražijo	našo
tej Djilasovi domišljavosti, da morda celo smatra, da je pametnejši od plenuma CK in da on sam več ve.
V zvezi s tem je tovariš Bebler nadalje dejal, da je bil Djilas na primer v središču pozor.
na njegovem pojmovanju so se oni dvignili. Da so tudi prej imeli enako pojmovanje, to je popolnoma jasno, le da je Djilas tisti, ki jim je dajal hrano, pobudo in jih vzdramil v bitko in zaradi katerega so šli v bitko.
Na koncu je tov. Brkič opozoril, da je že na VI. kongresu ZKJ tov. Tito v svojem referatu podčrtal nevarnost, ki grozi naši Partiji na poti demokratizacije, v borbi za demokratizacijo. Govoril je o pojavu in razbijanju enotnosti, o oportunizmu, o raznih oportunističnih pojavih v Zvezi komunistov. Prav tako je
člankih pa je mnogo abstrakt- stvarnost in so pripravljeni, da jjovoril o nevarnosti, ki grozi
nega, dejansko novo pa lahko se na ta ali drugačen način da samo revolucionarna praksa, uprejo tej stvarnosti, naši revoluciji in storijo vse, da bi pre-
Velja Stojnič
V svoji razpravi se je Velja
tujini.
Zdi se mi, da se tu v razpravi me je. kako je rekel »oni«, če- malo pretirava glede pojmovanja prav dotlej od njega nisem cul določenih krogov književnikov
.______ itd. Govorim iskreno, popolnoma
kai pococmega.«	iskreno, če rečem, da se malo
Nflrto je P«a-r Stambolič A»ral, na pretirava v tem zaostrevanju gle-D^Üas im vwi. ki danes osvaiiirio^ uje- de njihovih stališč in skupin. Z gove postavke, hočejo dopovedati, da Djilasom že dolgo nimam nobe-90 za demokraoiiro. za n*»!;’ ra«von. nih zvez. Zadnje dni pa sem ime-prnri birokratskom n ?torkl;am)ju. ki la zveze ln ko sem ga poslušala, ea mi ostaki podpiramo. Fo^asmihiTOČ kako govori, sem v tem smislu postavke VT kongresa im izvajanja reagirala na njegov poslednji čla-tov Kardelj- ki ie deial, da po- nek »Anatomija neke morale«, ki sta,iai»o zav-p-tni elementi — v!o<ra sem ga ločila od ostalih. Malo političnega dela. s tem pa ti;di orva- sem nagnjena k takemu pojmova-nizacir Zveze komnin-istov. «- določe- n!u demokracije in v določenih nem «rniisln objektivni čin-ifeli v na- konkretnih vprašanjih postavljam ra7*r,;,i TC tov. sra-nbolič po- stvari morda malo drugače kot wUrfl. đa' i tov. Kardelj, ko smo posamezni tovarišu, Vprašala sem
prečili naš uspešen razvoj.
Iz teh razlogov, je končal Blaževič, mislim, da pri Djilasu ne gre samo za njegovo degradiranje iz partijskih forumov, marveč da gre tudi za to, da se njega in vse ostale njemu slične odločno odstrani iz naše partije, ker za nje v njej ni mesta.
Božidar Maslarič
ias na primer v sreoiscu pozor- stojniž zadrfel	u
nost, delegatov azljsko-sociali- tov Dedii w je ^ pteiu-shene konference, da s0 njegova mu	neko stvarPstoj_
predavanja zahtevali in ft*al! nič Je lzjavll da	je
—-----------------------— — - ’td-,Bnbl.f * T" £0]aZe?’ mir Ded«er v času, k« «i ni
konkretnih vprašanjih po tej 11- da je Djilas vse to slabo razu- vedej 2„ sectanek Dvršnep»
niji. Kakor sem sama rekla, sem mel, da se je opijanil s takim	CK Dedi i eTnTto
morda tudi jaz sama odraz neke- „	.____.	twmucja	uecHjer pa ^
ga prodiranja takih intelektuali- SV0^Tn mednarodnim po loža,e ;0 vedel, pismeno sporočil," stično-anarhistićnih Idej. Sla sem ne «amo v Aziji, na tej konfe-	d
p° lihi ji borbe proti buržoazni renči, marveč verjetno tudi v	Člankih -lasti na n Tov. Božidar Masjarič je v svojem
reakciji, toda mnogo bolj in v	d. občutil preproste	i	«	zl,ast.i pa O gOTOru iajaril, da se iz nvodnih be-
prvi vrsti sem šla po liniji borbe	Angliji, aa ni oDCUiu preproste	članku	»Anatomija morale«,	sed tov. Tita nadalje iz referata tov.
proti birokratizmu, morda eno-	resnice, ki jo mora kommest	Dedijer	je dejansko vršil an-	Kardelja, dalje iz diskusije, zlasti
stransko pojmujoč VI. kongres.	predvsem razumeti. Če	ima le	Veto n niilacmrih	člankih	P* •* izvajanj tov. Miniča dobro vidi
Jaz nimam nobemh drugih ve- ,	-	..	.	.	• KeTO o Djilasovih Člankih. ■J,ni_5tn	.»deve
likih polit, stališč glede vprašanja	količkaj skromnosti, a to Je ena	»Ko je	dobil od mene odgo-	Milovana Djilasa. Izražajoč svoje
socialist, demokracije. To so mor-	osnovnih lastnosti komumsta,	vo.r> ni	}mel z menoi njVake	mnenje o tem. je naglasil:
da bolj formalne stvari. Ne mi-	da on nekaj pomeni le toliko, v	zveze več niti ni r menoi	,Ce b°?ledate Ts0 to teorijo, ki
Slim pa tudi ne Sedaj, da SO po-	,	.	, , ..	, , .	vet-j nill ni	Z menoj	t ; Nra;a razkrinkana če vza-
vsem _formalna vprašanja okrog	kolikor izraža kolektivne izkuš-	razgovarjal. Mislim,	da je bil	memo tisto osnovo! kar nas’komuni-
parlamenta in mestne organizaci-	nje gibanja, v katerem	sodelu-	rezultat njegove ankete tak	«te veže na gibaaje, na Zvezo komu-
iuoLtfekb°a 3i?i SiT« vVh1 * ,<* ie Djilas tam toliko da je na F1JZU morS tako
vprašanjih, in to se zdi, kot da Pomenil zato, ker bi moral azij- izstopiti in tolči na sen timen- vidite, d« jekinčana To je tisto! se siklada z DJilasovlm pojmova- skim socialistom prenesti izkuš- talno Žilico«	^ar pravi on ▼ svojih člankih. Govo-
inTtiz se° sW!am znriva"!nj7to! nj?'	revolucionarnega _ Stojnič se je posebno zadr-	n^k^T
Milovana Djilasa.
varišev na tem plenumu. ' gibanja. Zato je Djila* tam ne- žal aa Dedijerjevem izstopa- gnT*— °	8em v
od drobne buržoazije in malomeščanstva, da bi našo borbo za demokratizacijo spremenila v svoje orožje.
Tudi plenum je opozoril na to, je dejal na koncu svojega govora tov. Brkič. Organizacije Zveze komunistov so v tej smeri vodile borbo in zato, ker so vodile bitko, so lahko dočakale i krepke i enotne ta Djilasov napad in so lahko zavzele popolnoma določeno stališče ter odbile sprejetje njegovih misli. Le v enem bi se strinjal z Djilasom, a to je, da moramo očistiti organizacijo Zveze komunistov, toda v prvi vrsti od tistih, ki so se vezali aa Djilasa, od »djilasovcev«.
Kdor ljubi «lovettslčo fen ji a' je naročnik » Preiarno ve druibe*
✓
MEDVEDEK NEEWA
Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster
46.
Challonerju se je obraz svetil od razburjenja. Potreba ga je bila prisilila, da je streljal. Zanj je pomenila Noozak dragocen kožuh in izdatno zalogo mesa. Prislonil je puško k drevesu in oprezal za mladičem. Izkušnja ga je učila, da ne more biti daleč od matere. Zato se je odločil, da bo natančno preiskal drevje in grmičevje v okolici.
47.
Neewa se je v svojem visokem zavetju napravil neopaznega in čez pol ure je moral Challoner iskanje opustiti. Odšel je k reki, da bi se okrepčal, preden bi Noozak odrl. Komaj pa mu je obrnil hrbet, je Neewa pogledal iz skrivališča. Nekaj trenutkov je opazoval, ko pa je videl, da ni nevarnosti, se je urno spustil po deblu in odcapljal k materi.
Razprava na plenumu CK ZKJ
Delavci so negativno in z rezervo sprejeli Djilasove članke
Josip Cazi
V razpravi je govoril med drugimi tudi tov. Josip Cazi, ki je poudaril, da so delavci negativno in z rezervo sprejeli članke Milovana Djilasa. Ko so čitali njegove članke, so mislili, da brani Djilas reakcijo in buržoazijo v naši državi. Nekateri pa so razumeli tako, da Djilasovo pisanje pomeni, da je VI. kongres prva etapa v likvidaciji komunistov v državi. Komunisti v sindikatih so videli stalno težnjo Milovana Djilasa, da vse razmaje, da vse ohromi, da pri vseh vzbudi dvom, da napravi vse nestalno. Komaj so bili formirani delavski sveti, ki bi se morali razvijati in okrepiti, že je Djilas postavil na njih vprašaj in dejal, da so to prehodne oblike in je celo določil rok trajanja teh oblik na največ pet let.
In takrat smo se zares zaprepastili,' kaj1 to pomeni, j e dejal tov. Cazi. Tov. Tito in tov. Kardelj poudarjata v svojih člankih in na plenumu, da' so to eno največjih, najrevolu-cionamejših pridobitev, po drugi strani pa se takoj pojavi prav tako član sekretariata In postavi vprašaj in določa njihovo trajanje. Osebno smo se sicer tolažili s tem, kar je rekel tov. Kardelj v svojem članku, da ni sile, ki bi zru-
šila delavsko vodstvo, da tega ne moreta ne birokratizem ne kapitalizem. Tudi jaz sem veroval, da bo v petih letih to delavsko vodstvo tako okrepilo, da ne bo nihče več sposoben, da bi to delavsko samoupravo likvidiral, pa tudi ne tov. Djilas.
Govoreč nato o člankih Milovana Djilasa, ki je popolnoma negiral važnost političnih organizacij v nasprotju s tov. Titom, ki je v Bjelovaru govoril o važnosti Zveze komunistov in množičnih organizacij, je tov. Cazi podčrtal, da se ne more govoriti, da je pri nas končan proces razredne borbe. Nasprotno, ta borba se vodi v novih oblikah in zato je naloga komunistov, da so v večji meri aktivni na idejni fronti.
Tov. Cazi je postavil vprašanje, ali se lahko v tako kratkem razdobju spremeni ocena, ki jo je podal tov. Djilas na 'VI. kongresu, ali se lahko v tako kratkem času spremeni struktura,. da je pri nas že zgrajen socializem, da ni več razredne borbe, kakor to izhaja iz njegovih člankov in iz analize, ki jo je podal. Tovariš Djilas je dejansko s kritiko birokratizma stal na stališču, da pravzaprav onemogočanje in razbijanje Zveze komuni-
stov ustvarja vse pogoje za vlivanje buržoazno-demokrat-ske vsebine v naše socialistične oblike.
Vprašam se. 1; delal tov. Cazi, ali lahko brez Zveze komunistov, brez naj zavedne j še in najbolj revolucionarne sile, ki je vodila in ki je izbojevala revolucijo, zrušila buržoazijo in gradi socializem, smatramo, da obstoja neka nevarnost, da se naše revolucionarne oblike ne izpolnijo s temi buržoaznimi in malomeščanskimi odloki v naših ljudskih odborih in v delavskih svetih, ne glede na to, da je to delavski razred, kajti če ni Zveze komunistov, če ni sindikatov, a na njih je tov. Djilas postavil vprašaj — mar delavski sveti ne morejo podleči tej malomeščanski obrtno-maloposest-niški anarhistični stihiji? Mislim, da lahko, če komunisti ne bodo neprestano delali na politično-idejni fronti, če ne bodo komunisti najbolj zavedna sila socializma.	1.........
Navajajoč Djilasa, ki Je v nekem članku, dejal, da obstoja močna tendenca, da se spremene komunisti v pope in žandar j e socializma, je tov. Cazi dejal:
D g ur o JPescar o Djilaso veisi frakcionaštvu
Zdi se mi, je dejal med drugim tov. Djuro ?ucar, da je nekim tovarišem v glavi, da sedejo in si izmislijo ter postavijo neko trditev in pravijo, da smo danes v Jugoslaviji na tej in tej stopnji družbenega razvoja in da je treba zdaj v skladu s tem iznajti nove teorije za izvajanje politike v državi na osnovi te trditve. Zdi se mi, da je tako stvar postavil tudi Djilas. Postavil je trditev in izkon-struiral teorijo. Bilo bi zelo zanimivo vedeti, kaj je pravzaprav ostalo od te teorije, ki jo je postavil on prej, če je točno to, kar pravi tudi sam, da so te teorije 90% ideje drugih ljudi. Četudi pravi, da se za toliko in toliko odstotkov strjnja s Kardeljem in njegovo kritiko, ne vem. kaj je od te teorije ostalo. Toda ta teorija tako, kot je postavljena in kot je pretihotapljena, je tej državi zares povzročila škodo, ne le v državi sami, marveč tudi izven nje.
Tov. Pucar smatra, da je Djilas zavestno šel za tem, da napravi zmedo. On in tisti, ki so tesno sodelovali z njim, so ustvarjali frakcije. Šlo je potom posvetovanja. Kaj pomeni drugega to, če Dedijer nekega tovariša vpraša, kaj misli o Dji-lasovih člankih, drugega prav tako, telefonsko pa sprašuje ljudi, kako sprejemajo te članke. To je način in oblika proučevanja mnenja ljudi, kako jih pridobiti. Tudi sam Djilas se je razgovarjal s Kardeljem in Ran-kovičem in jih skušal ločiti od tov. Tita. Kako naj se to tolmači drugače kot frakcionaštvo. Ko so oni to odklonili, odklonili tako stališče, ki je nasprotno Partiji, potem se je Djilas pre-orientiral in poskušal okrog Tita ustvariti nekaj, kar bi mogel morebiti izkoristiti. To je frakcionaštvo na višji stopnji in v novem duhu.
Ce tega ne bi bilo. Je dejal tov. Pucar, bi se nihče ne čudil, da je Djilas pisal članke. Toda Djilas se o tem ni posvetoval a člani izvršnega komiteja, marveč se je temu celo izogibal, ko ja ebčutila da se z njim ne stri-
njajo. Ko pa je spoznal, da bi se mu moglo to očitati, potem je never jetrno hitro poskušal vse to preprečiti in povedati svoje misli v tem, kar je objavil v časopisu >Nova misel*.
To ni slučajno, je naglasil Djuro Pucar. To ni nekaj, kar je prišlo zaradi težnje, brezmejne Djilasove težnje za razlaganje svojih idej in misli, marveč je to čisto preačunana politika, preračunana ne samo na to, kar je v člankih povedal, da je treba likvidirati Partijo in vse ostalo, kar je s tem v zvezi, marveč da vnaša zmedo in zmote in da likvidira tudi vodstvo naše Partije.
Poudarjajoč, da tega ni v stanju storiti nitj Djilas, niti kdo drugi in da to danes ne pomeni nobene nevarnosti za Partijo, je naglasil, da je vendarle značilno, kakšne poti se je Djilas posluževal in koga je izbral. Tov. Pucar je opozoril na dejstvo, da so se okrog Djilasa zbirali ljudje, ki imajo zelo malo ali skoraj nobene zveze s Partijo in je po vsej priliki tudi v bodoče ne bodo imeli.
Avdo Humo
Avdo Humo Je predvsem izjavil, da ni resnična Djilasova trditev, da je za svoje članke jemal misli tovarišev Tita in Kardelja. Ce so posamezni primeri tudi bili, Je dajal tem mislim drugačno obliko, drugačno definicijo in take misli, prikrojene v izdaji Djilasa, nimajo zveze z nobeno postavko in nobenim mnenjem tov. Tita ali Kardelja,
»Tudi s tako imenovano samokritiko se je poizkušalo prikriti celotno kontrarevolucionarno drobno buržoazno koncepcijo in postaviti celotna stvar nekako tako, kot da Je to spor med nami in Djilasom, samo idejni spor in še, to samo v določenem odstotku.« Dalje Je Avdo Humo dejal, da Je Djilas zlorabil svoj položaj, da bi zavedel komuniste in ustanovil frakcijo, ko Je ustvarjal pogoje za neko svoje vodstvo v državi.
Avto Humo Je potem poudaril, da Je slabost Djilasove samokritike tudi v tem. ker se poskuša pričkati, da bi izenačil svoje stališče in staltSče ostalih članov CK. Toda tu ne more biti nikake pomiritve, kot ne more biti pomiritve med revolucionarno koncep-. cijo doslednega boja za socializem in stihijskimi malomeščanskimi in drugimi pojmovanji.
KOLEDAR
Sreda, 2«. jan.: Sebastijan.
Četrtek, 21. jan.: Neža.
*
20.	L 1875 je umrl francoski slikar in grafik Jean Francois Millet, znan predvsem po odličnih slikah iz kmečkega življenja.
20.	I. 1500 je pomorščak Vincente Ibanez Pinzon odkril Brazilijo.
*
a. I. 1866 se Je rodil znameniti francoski pisatelj Romain Rolland. Bil Je nekaj let profesor glasbe na Sorbonni. Prvi izmed evropskih pisateljev je povzdignil glas proti vojni, v svojih knjigah, prežetih s trdno vero v človeka in življenje, oznanja spravo med narodi. Njegova najboljša dela so »Tragedija vere«, »Jean Christoph« in sloviti roman »Colas Breugnon«. To delo prevevajo neka posebna sproščenost, veselost in zdrav humor, v katerem se kaže uporniški duh pisateljeve domače pokrajine, vinorodne Burgundije. Maksim Gorki Je o tej knjigi napisal, da Je morda najlepša knjiga naših dni. »Colas Breugnon« je pred nekaj leti izšel tudi v slovenskem prevodu.
Jutri Je obletnica smrti velikega genija človeštva Vladimirja Iljiča — Lenina. Umrl je 21. januarja leta 1924.
*
VSTOPNICE ZA NOVINARSKI PLES naj vsi tisti, ki so vabila že prejeli, dvignejo od četrtka,
21.	t. m. dalje med 3. in 6. uro popoldne v pisarni Novinarskega društva Slovenije, Ljubljana, Gosposka ulica 12. Kdor vabila pomotoma ali po naključju še ni prejel, naj ga reklamira. Telefon številka 22-215. Vse, ki se.prireditve ne bodo udeležili, pa prosimo, naj nam vabila vrnejo.
NA NOVINARSKEM PLESU V soboto 30. januarja bodo poleg treh zabavnih orkestrov sodelovali tudi operni pevci Sonja Drak-sletjeva, Sonja Hočevarjeva, Rudolf Franci in Ladko Korošec.
TURISTIČNI URAD PRIREJA vsako nedeljo avtobusni izlet na Polževo. Cena 260 din. PTijave in informacije: Tnrističnl urad, Ljubljana, Miklošičeva 17, telef. 20-645.
Gospodinje, prečitajte tudi tole: — Kranjska Tovarna mila je končno dala na trg zadostne količine svojega izbornega OVEN mila. Direktno uvožene maščobe iz prekomorskih dežel, t. J. kokosovo olje iz Singapurs (Daljni vzhod) in loja iz velikih čikašklh klavnic (ZDA) Jamčijo za odlično kvaliteto OVEN mila. Gospodinje, tudi ve boste zadovoljne z OVEN milom, kot je z njim zadovoljnih že tisoče slovenskih gospodinj. OVEN milo je izdelano prav nalašč za to, da pere brez posebnega truda in s svojo obilno in nežno peno varuje perilo pred trganjem. Gotovo si tudi ve končno želite tako milo, ali ne? — Za veliko pranje vzemite 'navadno pralno OVEN milo, za finejše perilo pa OVEN terpentinovo milo. Zahtevajte pa prt Vašem trgovcu izrecno znamko OVENI
48.
Bilo je čndno in plašljivo: mati se ni prebudila, čeprav jo je s smrčkom drezal v hrbet in čeprav jo je vščipnil v uhelj, kar je bilo vselej poslednjo sredstvo. Ni si vedel več pomoči. Nekaj časa je begal okrog nje, nato pa je začel tiho cviliti. Navsezadnje je splezal na materin široki hrbet, tam počenil in zaihtel ter se razjokal kakor otrok.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE
Ljubljana — Mestni dom
Četrtek, 21. jan. ob 16.30: Škufca: »Trnuljčica«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom, izven. Sobota, 23." jan. ob' 20: Milčinski »Cigani«. Veseloigra. Izven. Nedelja, 24. jan. ob 16: Škufca »Trnuljčica«. Popoldanska predstava.
Ob 20: Milčinski »Cigani«. Večerna predstava. Izven.
Vstopnice so v prodaji od srede dalje pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje, tel. št. 20-923.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE — Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Sreda, 20. jan. ob 17: Malik: »Žogica Marogica«.
Petek, 22. jan. ob 17:	Kuret:
»Obuti maček«.
Sobota. 23. jan. ob 17: Taufer-No-vy »Mojca in živali«.
Ob 20.30: Kuret »Obuti maček«. Za odrasle.
Nedelja, 24. Jan. ob 11:	Kuret
»Obuti maček«.
ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28
Sreda, 20. jan. ob 10: Karsch »Težave Petršiljčkove mame«. Zaključena predstava za otroške vrtce v Ljubljani.
Četrtek, 21. jan. ob 17: Karscfc: »Težave Petršlljčkove mame«. Nedelja, 24. jan. ob 17: Stemmle: »Čarovni klobuk«.
Prodaja vstopnic za vse predstave od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure pred predstavo pri gledaliških blagajnah.
MESTNO GLEDALIŠČU CELJE
S^eda, 20. Jan. ob 15c Shaw »Mož usode« in Kleist »Razbiti. vrč«. — Zakljiičena predstava za JLA. Petek, 22. jan. ob 19.30: Josip Ku-lundžič »Slepci«. Gostovanje v . Žalcu.
Sobota. 23. jan. ob 20: Shaw »Mož usode« in Kleist »Razbiti vrč«. — Izven.
Nedelja, 24. jan ob 15.30: Shaw »Mož usode« in Kleist »Razbiti vrč«. — Izven. — Znižane cene.
KONCERTI
Koncert Markovič — Ačimovič,
ki bi se moral vršiti 11. januarja, je odpovedan. Koncertna poslovalnica bo povrnila vstopnino proti predložitvi kupljenih vstopnic do sobote. 23. januarja.
Eleazar de Carvalho, dirigent iz Brazilije gostuje v soboto, 23. t. en. na V. izrednem koncertu Slovenske filharmonije. Na sporedu: Wagner, De Falla, Guarnieri, Čajkovski. — Vstopnice v Koncertni poslovalnici.
OBVESTILA
OPUSTITEV POKOPALIŠČA V HANDLERJIH
Občinski ljudski odbor Kočevska reka sporpča, da bo v letu 1954 staro pokopališče v Handlerjih zaradi zapuščenosti ukinjeno.
Pozivamo svojce pokopanih, ki želijo iste prekopati na drugo pokopališče, da to izvršijo do 1. februarja 1954. — Grobovi tistih, ki ne bodo do 1. februarja prekopani, bodo prekopani, njihovi ostanki pa prenešeni v skupni grob na pokopališče v Kočevsko reko.. — Obč. L O Kočevska reka.
Vzpostavitev avtobusne proge: Ljubljana—Loški potok Z dne 20. Jan. 1954 vzpostavljamo zopet redno avtobusno progo Ljubljana—Loški potok po že obstoječem voznem redu. — SAP — Ljubljana.
UMRLI
Umrl Je naš dragi-sin, oče, brat CIRIL MUHA
Pogreb bo v četrtek, 21. Jan. ob 15. uri v Ljubljani iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. Prosimo tihega sožalja. — Družina Muhova Horjul, dne 19. Jan. 1954.
Nisem noben teoretik, mislim pa, da je vsaka demokracija imela svoje pope in žandar j e. To je točno in mislim, da ima tudi socializem svoje pope in žan-darje. Točno je tudi to, da spadajo izrazi »popi in žandar ji« v vsakem primeru v neparlamentarne izraze in so žaljivi. Toda mislim, da so ti popi in žandarji v interesu zmage socialistične demokracije in po mojem mnenju tudi v bodoče. Ljubše mi je, da čuvajo socializem, socialistični žandarji in da sem pop socializma, to se pravi, da sem agitator socialistični idej, kot pa da spet v kaki kapitalistični rirani buržoazni diktaturi, ki bi, glavnjači razmišljam o tem, kako bi se spet boril proti restav-če bi sprejeli stališče tov. Djilasa, verjetno zmagala.
Na koncu svojih izvajanj je tov. Cazi dejal, da lahko obstoja Zveza komunistov edino kot ideološko enotna zveza in da mora biti prežeta duha marksizma-le-ninizma. Ne odrekamo se Lenina, kadar govorimo o teoriji. V praksi to ne prihaja v poštev, ker je tov. Tito „že, neštetokrat ^naglasil, da nikjer nismo dogma- „ tično uporabljaj j.^peke .forme ih. nekega kopita za našo -revolucijo in da se porajajo iz prakse. V boju in gradityi socializma so nas /odila edina načela Marxa in Engelsa in v tem boju moramo vztrajati.	v
Svetovnoznana umetnika SVEN-GALI ELIS gostujeta s pestrim programom 2ü. Januarja ob 20. uri v kinu »Triglav«, LjuDijana, Moste. — Proaaja vstopnic na dan predstave od 17. ure dalje.
Kdor zna mednarodni jezik — ESPERANTO, sl pridobi prijatelje po vsem svetu. Prijavite se v nov začetniški tečaj, ki ga prireja Esperantsko društvo. Lju Dijana. Prijave sprejemamo vsak dan na Miklošičevi cesti 7/L Po britju zaščiti vašo kožo najbolje krema »POUR VOUS«. Dobite jo povsod.
Novi začetni plesni tečaj »Centralne plesne šole«, ki se prične Jutri, v. četrtek, ob t«. uri sprejmemo predvsem še začetnice in nekaj začetnikov. Poučuje mojster Jenko.
Knjiga HIPNOTIZEM — SUGESTIJA, zopet v knjigarnah in kioskih.
OLEDALlSCE
OPERA
Sreda, 20. jan. ob 19.30: Verdi: »Traviata«. Red B.
Četrtek, 21. Jan. ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Red G.
Petek, 22. Jan. ob 20: Huxley: »Giocondin nasmeh«. Premiera. Proslava 30-letnice umetniškega delovanja Vide Juvanove. Dramska predstava. Izven.
Sobota, 23. jan. ob 19.30: Massenet, Werther. Gostovanje Rudolfa Francla. Red C.
DRAMA
Sreda. 20. jan. ob 20; Hochwälder: »Javni tožilec«. Red F. Četrtek. 21. jan. ob 20: Hochwälder: »Javni tožilec«. Red K. Petek, 22. Jan. ob 20: Huxley: »Giocondin nasmeh«. Premiera. Proslava 30-letnice umetniškega delovanja Vide Juvanove — (v opernem gledališču). Izven.
V petek, 22. jan. bo proslavila dramska igralka Vida Juvanova svoj 30-letni igralski Jubilej v Huxleyevi drami »Giocondin nasmeh«. Sodobni angleški pisatelj Aldous Huxley spada med silno zanimive moderne filozofske pisatelje — lskatelje. Tokrat se bo naši javnosti prvič predstavil kot dramatik. Dramo »Giocondin nasmeh« je napisal po svoji Istoimenski noveli, ki je pred vojno Izšla v slovenskem prevodu v »Modri ptici«. Beograjska založba »Mladost« je pred dvema letoma izdala njegov roman »Kontrapunkt življenja«, ki Ima tudi pri nas precej bralcev. Proslava bo v opernem gledališču. Začetek ob 2«. vstopnice so v prodaji v operni blsgajni,
MESTNO GLtDALlSCB
LJUBLJANA
Gledališka pasaža
Sreda 20 Jan. Ob 20: J. B. Priestley »Cas in Conwayevl«. Red Sreda. Vstopnice sq tudi v prodaji. (Alan Polde Dežman), daji. (Alan Saša Miklavc).
Četrtek, 21. Jan." ob 20: J. B. Priestley »Cas in, CoHwayevi«. Red Petek. Vstopnice so tudi v pro-
Nenadoma nas Je zapustil naš dragi mož in atek
CIRIL MUHA
ključavničar Tobačne tovarne Žalujoča žena in otroci Bogomil. Ciril in Marija.
Delovni kolektiv. Tobačne tovarne v Ljubljani sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil naš sodelavec kovinar
CIRIL MUHA
Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
ZAHVALE
Vsem, ki ste sočustvovali,z nami ob smrti naše žene, mame in stare mame
TEREZIJE LESJAK roj. Prelog
vsem, ki ste Ji poklonili cvetja, prisrčna hvala. Za skrb in nego iskrena zahvala zdravnikom in zdravniškemu osobju. — Lesjak Franc z otroci in ostalimi sorodniki. Ptuj, Ljubljana, Celje, Ljutomer, Koper, 19. jan. 1954.
PREDAVANJA
S III. kongresom jugoslovanskih geografov po Bosni in Hercegovini bo naslov javnega predavanja, ki ga bo imel v okviru Geografskega društva asist. SAZU Ivan Gams v sredo 20. januarja ob 20. v balkonski dvorani univerze. predavanje bodo spremljale originalne fotografije.
V četrtek, 21. Jan. bo ob 19. uri peto predavanje iz cikla »o prirodi in ljudeh v tujih deželah«.
»O JAPONSKI«
bo predaval kustos geografskega muzeja Vladimir Leban v prirodoslovni dvorani Univerze (vbod iz Gosposke ulice).
RADIO
Dnevni spored za sredo,
dne 20. januarja 1954 Poročila:	5.35,	6.30,	7.25,	12.30,
15.00,	17.00, 19.00 in 21.00.
7.00	Odgovori gospodinjam; 12.00 OpoidansKi končen; 13.WJ Z obi-Siiov pr. pionirjih; 13.15 Za vsakogar nekaj (lahka, zabavna in plesna glasba); 14.20 Kulturni pregled; 14.30 Radijske reklame; 14.40 Poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška; 15.30 Popularne orkestralne skladbe;
16.00	Inozemski solisti v Radiu
Ljubljana; 17.10 Za dobro voljo Vara bodo peli in igrali naši priljubljeni pevci in ansambli — Sodelujejo: Fantje na vasi, Veseli godci. Avgust Stanko in Tone Kozlevčar;
17.50	Zdravstveni nasveti; 18.00 Zabavne melodije v plesnem ritmu, 18.30 Zunanje politični feljton; 18.45 Stare in nove melodije Igra na klavir Mojmir Sepe, 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved; 20.00 Radijska igra — Ernest Hemingway: Peta kolona; 21.00 Večerni orkestralni spored; 22.15 Ferry Souvan s svojim plesnim kvintetom, poje Ivo Robič; 22.35 Modemi plesni orkestri:	Plesni orkester
Radia Köln p. v. Adalberta Lucz-kowskega in Jan Moll s svojim XYZ triom; 23.00 — 24.00 na valu
327,1	m; Oddaja Radia Jugoslavija za tujino. (Prenos iz Zagreba).
Dnevni spored za četrtek, dne
21.	januarja 1954
5.30	— 7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) vmes ob 5.35 - 5.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska; 5.50 — 6.00 Jutranja telovadba; 6.15 — 6.20 Kam bomo šli na izlet; 6.30 — 6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar; 6.50 Objava dnevnega sporeda; 7.00 Za gospodinje;’ 7.25 - 7.30 Poročila;
12.00	Lahka in zabavna glasba;
12.30	Napoved časa, poročila, pregled dnevnega sporeda in objave;
12.45	Zabavna glasba: 13.00 Poslovniki Ljudske skupščine Slovenije; 13.15 Iz opernih baletov; 13.50 Športno predavanje: o naših trenerjih; 14.00 Pesmi in plesi naših narodov; 14.30 Radijske reklame;
14.40	Zabavne melodije; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objave; 15.15 Zabavna glasba: 15.30 Cicibanom — dober dan! 15.45 Glasba za cicibane:
16.00	Želeli ste — poslušajte! 17.00
Naooved časa in poročila: 17.10 Od melodije do melodije: 17.30 Oddaja za žene. 17.40 Igra plesni orkester Radia Ljubljana: 18.00 Uganite, kaj igramo! 19.00 Radijski dnevnik in objave: 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in vremenska napoved: 20.00 Domače aktualnosti; 20.10 Večerni simfonični koncert — liavdn: Koncert za trobento in orkester, Franz Schubert: Simfonija št. 2 v B-duru, Emil Adamič: Tri turkestanske ljubavne pesmi:	21.00 Duke El-
lington. skladatelj, dirigent ih pianist (s koment.): 22.00 Napoved časa, poročila In pregled sporeda za naslednji dan:	22.15 Plesna
glasba — sodeluje Ljubil, plesni sekstet: 22.55 — 23.00 Lahko noč;
25.00	— 24.00 na valu 327.1 m: Od-daia Radia Jugoslavija za tujino (prenos Iz Zagreba).
MALI OOI.1SI
samostojno gospodinjo —
sprejme in zelo dobro plača dvočlanska družina z dojenčkom. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Vestna in poštena«.	764-1
BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega, sprejmem takoj. Podbevšek, Ljubljana - Polje 174.	802-1
ALT ES SAXAFON v zelo dobrem stanju prodam. Ponudbe v oglasni oddelek pod >Saxafon<	658-4
VEČJO KOLIČINO KABLOV PODZEMELJSKIH NKBA za 1 kv preseka 5X16, 5X53, 5X50, 5X70, 5X150, 4X10 in 4X55 mm2 ter večjo količino istib kablov ali za 35 Kv kupimo. Prav tako potrebujemo ma* ncsman cevi veličine iznad 2*. Ponudbe poslati na Fabriko za predivo i pamučne tkanine »Makedonka- Stin	722-5
VOLČJAK, 10 mesecev star, ugodno naprodaj. Poljanska 55, Stre&elj.
821-	4
AUTOMOBILSKE GUME 16 ool 5X 75,	90% prodam. Muhar Karol,
Kamniška 19, Ljubljana, Siska.
822-	4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z žimnico in stajico prodam (4000). Naslov v ogl. odd.	820-4
STRUŽNICA stružne dolžine 2 m prodam. Vprašati: Hruška, Čufarjeva 21-III.	813-4
ŽELEZNO PEC, OBZIDANO, IV* m visoko, lep izdelek prodam. Zaloška 21.	824-4
PRODAM KOSILNICO. »Lantz« slamoreznico na motorni pogon in bencinski motor 7 ks. Skrbinšek Franc, Pobrežje, Videm pri Ptuju.
828-4
OTROŠKO POSTELJICO, kompletno, poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku.	831-4
POCENI PRODAMO kompletne odlitke za skobelni stroj (šeping) in kotel ci«»terno za ca 5000 litrov z 5 atmosferami. Elan. Begunje pri Lescah.	608-4
SMUČI Z ROBNIKI 215 cm te ženske snežke št 58 prodam. Naslov v ogl. odd.	814-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam. Cojzova 9, pritličje, druga vrata levo. .	809-4
RADIO »OLYMPIA«, dober, proda Sepohar, Grazeliieva 18-11, poleg rižarne, RežigraVl.	807-4
PRIM A FOTOAPARAT, amaterski, prodam. Samuh. Awibova 17. 808-4 BATERIJSKI RADTO -in petromax svetilke kupimo- Dom na Jezerskem.	789-5
KEEPER NAPRAVO za tovorni avto od 5 ton naprej kupimo. Avtopre-vozniško podjetje, Postojna. 712-5 OVOJNI PAPIR v vsaki količini kupimo. Sporočiti upravi »Slov. poročevalca«, Ljubljana, poštni predal 29, tel. 22-621.	-5
KUPIMO skupno poravnalni debelinski stroj, rezkar in križno mizo v dobrem stanju. Kmeti jaka zadruga Trebija nad Škofjo Loko. 827-5
»Nikar ne Letite hitreje kakor zvok, midve hi se radi med potjo nekoliko pogovorili/«
»UNION«: jugosl. film »Sinji Galeb«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
»KOMUNA«; avstr, film »Irena v zadregi*. Tednik. Predstave ob 16, 18 »n 20. Danes zadnjikrat. »SLOGA«: premiera amer. filma »Borec«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 15 do U ter od 15 dalje.
•SOCA«: avstr, film »Irena v zadregi«. Brez tednika. Predstave ob 15.30, 17.30 in 19.30. Prodaja vstopnic od 10. do U. ter od
14.30	dalje.
»SISKA«: amer. film »2ena s trojnim življenjem«. Brez tednika. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. V četrtek Isti spored. »TRIGLAV«; amer. barvani film »Smoky«. Tednik: Jugoslavija 53. Predstava ob 18. Ob 20. predstava odpade zaradi nastopa Sven-galija. Prodaja vstopnic od 17 dalje. V četrtek »Scnoky«, ob 18 in 20. Zadnjikrat.
»LITOSTROJ«: amer. film »Zlomljena puščica« in tednik ob 17 in 19.30. V četrtek isti spored — zadnjič.
CELJE »UNION«: amer film »Njeno življenje«.
CELJE »DOM«: amer. barvna risanka »Ostržek«.
BLED:	amer. film »Zmaga ali
smrt«.	_
»KAMNIK«: amer. film »Tajni tovor«.
»VEVČE«: amer. film »Pavla«. »VEVCE«:	indijski film »Aand-
hyan«.
»DOMŽALE«: ital. film »Tri# prepovedane zgodbe«.
NOVO MESTO »KRKA«:	amer.
film »Ob veliki ločnici«. V četrtek isti spored.
»ŽALEC«: ital. film »Vrag vzemi slavo« ob 17 in 19.30.
PLETILNI STROJ štev. 12, vsake širine, -dobro obranjen, kupim ak vzamem v najem Naslov v ogL oddelku.	Sl 9-5
ZAZIDLJIVO PARCELO (vodovod, kanalizacija) net minut od V nače prodam Takojšnje ponudbe pod >550.000« v Ogl. odd.	606-7
KOMFORTNO DVOSOBNO stanovanje s kabinetom zamenjam za ravno tako trisobno. Milih, Malgajeva
2-1	S16-9
KROJAČ TŠCE OPREMLJENO SOBO v Mariboru, za uslugo grem na dom šivat ali dam nagrado. Naslov v podružnici »Slov. poreč.« Kranj.	790-9
DVOINPOLSOBNO komfortno stanovanje s kopalnico, plinom ia ostalimi pritiklinami v Mariboru menjam za podobno v Ljubljani. Ponudbe v upravo SP Maribor^pod »Takoj ali pozneje«.	782-9
SOBO ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem. Naslov v ogl. odd. 825-9 PES VOLČJAK, sliši na ime Volt, se je zgubil. Vrniti proti nagradi Rus, P rule 17. •	857-10
GOSPODINJSKA POMOČNICA — tudi začetnica, dobi službo. Naslov v ogl. oddelku.	645-1
KNJIGOVODJO, veščega kontiranja in drugih knjigovodskih del, sprejme takoj Trgovsko podjetje »Delikatesa«, Ljubljana, Wolfova ulica 8-1.	842-1
TKALSKEGA MOJSTRA z večletno prakso sprejme takoj »Motvoz in platno«. Grosuplje.	840-1
RAČUNOVODJO iščemo za takojšnjo namestitev. Tovarna Čipk in pletenin, Tacen-Gamelrne. 839-1 POŠTENO GOSPODINJO k eni bolni osebi sprejmem. Berlo-t, Celovška 74	855-1
GOSPODINJSKA POMOČNICA — srednjih let z znanjem kuhe dobi stalno službo pri družini z 2 otrokoma. Naslov v ogl. odd. S55-1 SPLOŠNA BOLNICA v Brežicah razpisuje mesta za: zdravnika (se-kundarja) za interni oddelek, višjega laboranta in dve bolničarki. ’ Zainteresirani naj do 51. I. 1954 vložijo prošnje na upravo Splošne bolnice v Brežicah.	845-1
KALKULANTA ZA VISOKE GRADNJE sprejmemo. Pismene ponudbe poslati podružnici SP Kranj pod »Kranj«.	546-1
KEMOTEHNIKA ALI STROJNEGA TEHNIKA z daljšo prakso za vodenje tehnične pisarne v Ljubljani sprejme takoj Tovarna zdravil »Lek« Ljubljana, Celovška 155. 825-1 KNJIGOVODJO, samostojnega, ver-2iranega v lesni stroki, z najmanj petletno prakso sprejmemo v službo. Plača po tarifneni pravilniku. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Nastop takoj. Ponudbe s potrebnimi dokumenti in življenjepisom poslati na naslov: Trgovsko podjetje z lesom in suho robo — OZZ Kočevje.	826-1
POPOLDANSKO ZAPOSLITEV išče dekle. Naslov v ogl. odd. 858-2 OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA OKOLICA, Ljubljana, Crtomirova 3a-I razpisuje:
5 (pet) mest zobozdravnikov ali dentis tov za zobne ambulante na Vrhniki, Medvodah, Stični, Logatcu, Podpeči. Plača po uredbi in dodatek na storilnost; 2 (dve) mesti zdravnikov splošne prakse. Pogoj je dovršeni staž. Prošnjo dostavite na OZD Ljubljana okolica, Ljubljana, Crtomirova 3a-I.	829-1
f KUPCE SREČK »JUGO-? SLOVAN. LOTERIJE« f naprošamo, da Izpolnilo
*	anketne listke, ki jib
•	dobe pr’ vseh prodajalcih
OVOJNI PAPIR
KUPI V VSAKI KOLIČINI UPRAVA »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, LJUBLJANA, poštni predal 29, teL 22-621
ST. Iff = 20. JANUARJA 1954
Iredentistični naklepi proti slovenski šoli
Trst, 19. jam. (Po telefonu). Na današnji seji tržaškega občinskega sveta so iredentisti ponovno začeli razpravo o slovenski šot Pri Sv. Ivanu z namenom, da bi skozi zadnja vrata vrinili v to šolsko poslopje nekaj italijanskih razredov.
Začelo se je na ta način, da je nek; občinski svetnik postavil vprašanje 9 družin, ki so ostale na cesti brez stanovanja-Občinski odbornik socialdemokrat Dulci pa je že imel pripravljen odgovor, da so med drugim zahtevali od ZVU, naj bi vselili nekaj brezdomcev v staro ^šolsko poslopje pr; Sv. Ivanu, kjer je sedaj italijanska osnovna šola. italijanske razrede Pa naj bi od tam preselili v novo šolsko poslopje, ki ga je ZVU proti volji iredentistov dodelila slovenskim šolam.
Tako so skušalj iredentisti izkoristiti bedo in revščino ter Žalostno stanje brezdomcev, ki potrebujejo stanovanja, da bi na ta način dosegli vsaj delno svoj šovinistični cilj v gonji
pcroti slovenskim šolam. ZVU nd nasedla tej nizkotni potezi iredentistov.
V Trstu menijo, da bi iredentisti samo z milijoni, ki so jih
potrošilj za organiziranje fašističnih nemirov, lahko zgTadili precej stanovanj za najbolj potrebne ljudi.
S- Lenardič
Očetu naj vrnejo otroka
Bruselj, 19. jan. (Tanjug) Pred okrajnim sodiščem v Vervieru je bila danes dopoldne razprava v zvezi z zahtevo jugoslovanskega državljana Jakoba Zagožena iz Črne v Sloveniji, naj mu vrnejo 11 let starega sina Franca Zagožena, katerega so Nemci med okupacijo odpeljali v neki samostan v mestu Koren, mater pa v koncentracijsko taborišče v Nemčiji, kjer je bila ubita, medtem ko je bil oče v ujetništvu. Po kapitulaciji Nemčije si je malega Frapea prilastila belgijska družina Chantranke iz Lontzena v vzhodni Belgiji, ker se je vedelo, da so mu mater ubili, usoda njegovega očeta pa ni bila znana. Ko se je oče vrnil iz ujetništva, je zvedel za usodo svojega otroka in zahteval, naj mu ga vrnejo. Toda družina Chantranke je to odklonila, zaradi česar je prišlo do razprave, ki je bila v zadnjih dveh letih že dvakrat preložena. Na da-
našnji razpravi pa Je sodišče poslušalo obširne razlage odvetnika Paula Speira, ki je zastopal Jakoba Zagožena. Odvetnik je dal izjave o otrokovem poreklu in njegovih pravih starših. Nato so na podlagi fotografij primerjali podobnost Franca z njegovimi! brati, ki so v Jugoslaviji, in z očetom.
Trst, 19. Jan. (Tanjug) V okviru organizacije bivših pripadnikov italijanske pešadije so v Trstu ustanovili posebno sekcijo tistih, ki so pripadali zloglasni diviziji »Sassari«. Znano je. da so komandanti te divizije proglašeni za vojne zločince zaradi zločinov, ki jih je ta divizija storila med vojno v Jugoslaviji. Lokalni iredentistični tisk je objavil celo poziv, naj se bivši pripadniki divizije »Sassa-ri« prijavijo v novo sekcijo ter obvešča, da bo ob koncu meseca v Trstu tudi posebna proslava v čast sekcije.
Premišljena, nevarna, destruktivna politična akcija
Iz razprave Cv. Mijato’
Zame in mislim tuai za večino tuKaj, je na začetku svojih izvajanj dejal tov. Cvijetin Ivlijaiovlć, je jasno, kaj j g z Djnasom. jasno je zaio, ker imamo obilico materiala, tako s tega plenuma kakor tudi od poprej, da bi lahko ugotovili, kaj je z njim. Ždi se mi, da je dobršen dei diskusije bolj važen za nas pri našem na-daijnem delu, ko se bomo borili proti pojavom in tendencam tistih sil, ki simpaitizirajo in aplavdirajo Djilasu.
Številne izmed nas, in tudi jaz spadam mednje, je Djiias — da se tako izrazim — grdo prevaral. Imel sem do neke določene mere drugačno mišljenje včeraj zjutraj. V določeni meri. Toda po tistem, kar je bilo tu rečeno o teh raznih razgovorih, o teh trikih, ki so jih Djiias in določen krog tu v Beogradu delali zadnje dni in tedne in po tem, kar je sam Djiias tu dejal, mislim, da bo na tej liniji — rad bi, da bi se prevaril, a mislim, da se ne bom — tudi njegovo nadaljnje izstopanje.
Zame je to, kar je storil — je dejal tov. Mijatovič — in to, kar dela (mislim nekaj mesecev, če ne več) tipično frakci-onaško, antipartijsko delo, ne glede na to, da te frakcije ni. Zame ni važno, ali je to dobilo neke čvrste organizacijske forme, ker je pri njem vse »sedaj ga vidiš, sedaj ga ne vidiš«. Zame je važno, da sta ta njegov nastop in to njegovo delovanje zelo elastična, kar je karakteristično za vse frakcije, ki smo jih poznali v zgodovini naše Partije.
V nadaljevanju svoje diskusije je tov. Cvijetin Mijatovič dalje dejal:	Zame je vse to,
kar on dela, predvsem neka taktika, ti članki niso nikakš-na naivna diskusija filozofskih glav in njegove glave ne vem s kom, temveč premišljena, nevarna, destruktivna in politična akcija, kar se vidi po posledicah, ki so nastale. On bi rad tudi na samem plenumu zmanjšal škodo do te mere. Pravi, da se 90% strinja v bistvu. On zelo rad manipulira z »bistvi« in v bistvu se to dovede
iča na plenumu CK
do nekaterih organizacijskih sprememb v naši Partiji. On zapušča okope enega za drugim tudi na samem plenumu. Ce bi bila na tem plenumu vsaj skupinica ljudi, ki bi se malo borbeneje zavzela za Dji-lasa, bi on drugače nastopal. Mislim, da bd znal tudi Vlado Dedijer ostro udariti in ne bi »jokal«.
Sedaj M hotel še eno stvar povedati o Vladi Dedijeru. Zame osebno, od prve do zadnje besede, je nastop Vlade Dedijera dosledno, jasno in hkrati licemersko sovražno stališče, ki se ponoči in podnevi pazljivo nadaljuje. Občutil je, da tu nima avditorija, da tu nima pristašev, vendar je kljub temu iskal avditorij, ki ga bo poslušal, ki bo slišal, kaj je on tu govoril. Jaz sem nekako imel vtis, tovariši, da govori za nek drug avditorij, kot da bi moral to nekomu drugemu pokazati, da pove, kako je nastopil na plenumu CK. Meni je bilo odvratno, ko je začel s tistim laskanjem tov. Titu, nato pa je bil celoten njegov govor dejansko napad na vse, kar je on zastopal, kar je prav tu na plenumu izvajal tovariš Tito. Na koncu koncev govori, da ni proti tov. Titu, Centralnega komiteja pa ne omenja, kot da je tu samo tov. Tito, da CK ni nič, kot da se lahko oddvoji CK od tov. Tita.
Toda jaz, tovariši, čutim, je nadaljeval Cvjietin Mijatovič, v njegovem izstopanju in po nekih postopkih prej, da oni na nas gledajo kot na 'neke omejene možgane, kot na neke črnce, ki morajo delati, njihovim lucidnim duhovom pa se ni treba s tem baviti in je škoda, da se s tem bavijo. Spominjam se, nam se je že priskutila, vsaj nam tovarišem iz Bosne, določena kampanja, ki se vodi — določeni napadi tov. Dedijera in še vrste dru gih intelektualcev, od katerih so večinoma Bosanci v Beogradu — ki ji kumuje Djiias in ta kampanja je v tem. da se CK Bosne in Hercegovine prikaže kot primitivno, nekulturno vodstvo, ki nima nika-kega razumevanja za kulturne
probleme in za katero trdijo, da je razgnalo tisto inteligenco, tiste književnike od sebe in da zaradi tega ti Bosanci — od katerih so nekateri v Beogradu in nikakor nočejo iti v Bosno — imajo prav, da nočejo, ker mi za to nimamo tam nikakega razumevanja.
S tem v zvezi je tov. Mijatovič omenil bosanske književnike Čopiča, Kulenoviča in še nekatere in dejal, da so se branili priti v Bosno kot ljudski poslanci kot politični ljudje, da bi tam v praktični politični borbi nudili svojo pomoč. Bili so poslanci, ki polne štiri leta niso zašli v svoj okraj. Mijatovič spominja na to, da so oni, ko jim je bilo to očitano, našli resno oporo pri tov. Djilasu. Ko je naprej govoril o tem, kako sta Djiias in Dedijer pogosto podcenjevala tovariše, ki so izgorevali na praktičnem delu izgradnje socializma, je tov. Cvijetin Mijatovič dejal: Spominjam se nekega večera pri Osmanu Ka-rabegoviču, pri katerem smo bili tako Djiias, Dedijer in jaz ter vrsta drugih ljudi, s kakšnim nespoštovanjem sta onadva govorila, recimo, o Blaži Jovanoviču, prav tako o tov. Djuri Pucarju — čeprav je, ko je šlo za »Ševo« Škenderja Kulenoviča, bil sam Djiias demantiran od nas in smo dokazali, da je dejansko Djuro Pu-car kot »primitivec«, »nekulturen človek« kot so ga oni prikazovali, dal boljšo oceno te »Ševe« kakor onadva, Djiias in Dedijer.
Na koncu svojega izvajanja je tov. Mijatovič dejal: Zdi se mi, da bi bilo treba pripomniti tudi, da je tov. Mitra nejasno govorila. Vrsto stvari v njenem govoru nisem mogel razumeti. Toda ona je tu, pa naj pove. O njenem govoru sem prišel do tega zaključka: ona obsoja, se mi zdi, stališče, ki ga je iznesel tov. Tito, ona obsoja, da se tako ostro govori o tov. Djilasu in da se vse to uvršča v malomeščanska pojmovanja. »Jaz sem kritizirala, pravi ona, toda ne smatram, da sem taka in taka.« Mislim, da je najmanj te stvari z njo treba razčistiti.
Predlogi poslovnikov zvezne ljudske skupščine sprejeti
Beograd, 19. jan- Po 15-dnev-nem delu so bili nocoj enoglasno sprejeti predlogi poslovnikov. Zvezne ljudske skupščine in njenih domov. Za poročevalca v skupščini so izvolili: Gojka Garčeviča za poslovnik Zvezne ljudske skuščine, dr. Maksa Snudiria za poslovnik Zveznega sveta ing. Vojina Popoviča za poslovnik zbora proizvajalcev. Predloge poslovnikov sta izdelali skupščinski komisij i-
Ustanovljena je Zveza
jugoslovanskega
elektrogospodarstva
Beograd, 19. jan. Na ustanovni skupščini, ki je bila včeraj in danes v Beogradu in katere so se udeležili predstavniki elektrogospodarskih in projektantskih organizacij, institutov za elektrogospodarstvo in podobnih ustanov iz vseh republik, so ustanovili Zvezo jugoslovanskega elektrogospodarstva.
Smrtna nesreča v sečoveljskem premogovniku
Koper, 19. Jan. Danes se je ob
14.30	v sečoveljskem premogovniku pripetila smrtna nesreča. Rudar Anton Kepa iz Zagorja je pri prižiganju min postal žrtev prehitre eksplozije ene izmed njih. Posebna komisija sedaj preiskuje vzrok nesreče. — J. L.
Sedež Fronte za neodvisnost so izrinili iz tržaškega središča
Trst, 19. jan. (ji) V središču mesta na Corsu je bil že več let sedež Fronte za neodvisnost. Več let je s tega sedeža plapolala sredi Trsta tržaška zastava, ki je bila trn v peti tržaškim iredentistom, ki so morali gledati simbol pravih Tržačanov. Poleg tega pa je bilo za tržaške iredentiste dejstvo, da je imela Fronta za neodvisnost svoj sedež v središču mesta tako boleče, da so sedež napadali ob vsaki priložnosti, posebej še vsakokrat, ko so se po Trstu razkropili domači in uvoženi neofašisti ter po stari praksi širili dvatisočletno kulturo. Ob zadnjem takem napadu, ki je bU novembra lani, so na sedežu povzročili za 2 milijona lir škode. Končno pa se jim je posrečilo, da so sedež Fronte za neodvisnost izrinili iz Corsa, kajti vodstvo Fronte se je moralo danes v dopoldanskih urah izseliti. Formalni vzrok za izselitev so našli tako, da lastnik poslopja ni hotel z vodstvom več obnoviti najemne pogodbe.
*
London, 19. Jan. (AFP) Velika Britanija ne bo pred 23. Januarjem odgovorila ha poziv ge. Pandit, naj se - sestane Generalna skupščina OZN1,' ker želi poprej videti, kaklen bo rezultat izpustitve nerepatrilranih vojnih ujetnikov iz nevtralnega taborišča in njihove izročitve strankam, ki so jih zajele.
\ N EHAJ
Trst, 19. jan. (ji) V nadaljevanju razprave pred višjim vojaškim sodiščem proti 15 osebam, ki so obtožene napadov na angleška vojaška vozila in sedež Fronte za neodvisnost v lanskem novembru so dopoldne zaključili pričevanje prič tožbe, popoldne pa je sodišče poslušalo obrambne priče, o katerih je bilo govora, da jih bo okoli 50, pristopile pa so samo tri. Razprava je bila zelo zanimiva, saj se je med drugim zvedelo, da so baje dobili napadalci na sedež Fronte za neodvisnost od «odbora za obrambo ita-lijanstva v Trrstu« po 15.000 lir nagrade. Med obtoženci današnje razprave, ki se bo jutri nadaljevala, je bil tudi neki Mei, ki naj bi bil v Italiji zaradi kolaboracid-nizma in vohunstva obsojen na smrt, sedaj pa je član neofašistične stranke v Trstu.
Washington, 19. jan. Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil, da ga bo spremljalo na konferenco v Berlin tudi določeno število veleposlanikov v Evropi, visoki komisar v Nemčiji Connat in veleposlanik v Sovjetski zvezi Bohlen. Glede Avstrije je dejal, da je potrebno, da bo- osvobojena, glede Nemčije pa, da je potrebna njena združitev. Izjavil je tudi, da se ZDA ne izmikajo razpravljanju o sovjetskem predlogu, naj ZDA odpravijo zakon o atomskem orožju.
Washington, 191 Jan. Drugi sestanek med Dnllesom in Zarubi-nom, ki vodita preliminarne razgovore o načrtu za mednarodno
Smučišča na podeželju so zelo razgibana
Navzlic nenadni odjugi, ki je te dni vsepovsod krepko gospodarila, to številni smučarski tereni še zmeraj pod zajetno snežno odejo. Se dovolj ugodno zimsko sezono pridno izkoriščajo ne le naši priznani smučarski asi, temveč tudi podjetni in marljivi podeželjski klubi, ki skoraj dan za dnem prirejajo svoja tekmovanja in prvenstva. To potrjujejo pozneje dospela poročila iz belih *zakotnih< poljan, na katerih se nadobudna mladež navdušeno poganja in v medsebojnih borbah meri sposobnosti. V naslednjem Še nekaj podrobnosti.
SKAKALNE TEKME V MENGŠU
Telesnovzgojno društvo Partizan Iz Mengša je v nedeljo priredilo na svoji 25-metrski skakalnici meddruštvene skakalne tekme, katerih »e udeležilo 50 tekmovalcev z Meng-Radomelj, Than-a, Duplice iu Homca. Med pionirji je zmaeal Stele pred bratoma Koscema (D), med mlajšimi in starejšimi mladinci pa Braue Smrekar (Ml s skokom 19 iu 20 m pred Tomšičem iu Benkom 'oba R).
TEK TN SMUK V MOKRONOGU
Tudi v Mokronogu je zanimanje med mladino za smučarski šport veliko. Društvo Partizan je zato v nedeljo priredilo svoje tekmovanje, na katerem se je zbralo 16 mladincev in pionirjev, med katerimi je bil najmlajši Rudi Lipovšek. Med mladinci je v teku zmagal Silvo Švare, v smuku pa Kolenc pred Roholcera. Pri pionirjih je bil v teku najboljši Šetincu v smuku pa Sever.
V TRŽIČU JE DOVOLJ DOBREGA NARAŠČAJA
Smučarski klub Ljnbelj ima v svojih vrstah mnogo mladih smučarjev.
katerim posvečajo vso pozornost. Na enem izmed zadnjih tekmovanj v veleslalomu se je znova izkazal mladi Ahačič, ki ima vse pogoje, da se razvije > odličnega alpskega tekmovalca. Ahačič se pridno udeležuje vseh vadbenih ur v Partizanu, kar mu omogoča, da vse svoje prednosti iz telovadnice s pridom uporablja tudi na smučarskih terenih.
Pred dnevi pa je Ljubelj spet priredil tekmovanje, in sicer v teku in veleslalomu. V teku so se med mlajšimi pionirji izkazali Janez Ude, Riko Slapar, Joško Roblek, Polde Hladnik in Mirko Meglič, med starejšimi pionirji pa Vinko Oman, Rudi Hafner. Anton Vrhovnik. Stane Meglič iu Jože Hladnik. V veleslalomu je med mlajšimi oionirji ponovno zablestel Tanez Ude. za njim pa so se plasirali Milan Primožič, Janez Dovžan, Franc Perko in Tože Blaškovič. pri «starejših pionirjih pa je bil vrstni red tale: Jože Hladnik. Stanko Dovžan, Tanez Vorlnov, Ludvik Soklič in Mitja Stritih.
Pri vseh teh tekmovanjih pa so pogrešali tekmovalke. Nujno je. da smučarski klub T. ju beli vendarle začne misliti tudi na ženski naraščaj. ki je bil vsa zadnra leta n Tegova glavna slabost. Narnrimemejša oblika za to bi bili začetniški in tekmovalni tečaji.
Včeraj zjutraj so odpotovali na mednarodni smučarski teden v Bad-gastein naši smučarji, in sicer Matevž Kordež, Hlebanja, Janez Pavčič. Pogačnik, Kandare, Megušar medtem ko skakalci Zidar, Krmari S, Rogelj, Langus iu Polda, odpotujejo v četrtek. Prvi nastop Jugoslovanov bo v četrtek, ko bodo tekmovali v teku na 15 km.
Rallye — Monte Carlo
Danes ob 9.30 uri bo prispev v Ljubljano na kontrolno postajo prvi tekmovalec, ki starta v Atenah na mednarodni ocenjevalni vožnji.
Avto-moto zveza Slovenija bo organizirala to kontrolno postajo pred Opero, kjer bo imelo ljubljansko občinstvo možnost videti udeležence. Iz Aten bo privozilo 16 tekmovalcev, in sicer 8 Grkov, 5 Francozov. 2 Angleža in naša državna prvaka Dušan Malerič ter Mikica Vukovič.
Tekmovalci se bodo zadržali v Ljubljani 10 minut, nato pa jih bo vodila pot prek Trsta. Padske nižine v Milano in dalje v Monte Carlo, kjer bodo morali med potjo prestati tri preizkušnje (hitrostna na sloviti progi Grand prix Monte Carlo in preizkušnja zaviranja ter varnosti vožnje).
•
Včeraj popoldne so vozači za Monte Carlo prispeli v Skoplje. Vozači avtomobilske dirke »Rallye Monte Carlo«, ki so startali v Atenah, so na poti proti Beogradu včeraj okoli poldneva dosegli Skoplje. Izmed 15 prijavljenih, ki so imeli odrejeno to pot, je zaostal še na grški strani eden grških udeležencev, tako da nadaljuje pot proti severu samo 14 avtomobilistov, med njimi tudi edini jugoslovanski vozač Milivoje Vukovič. ki je izjavil, da je dosedanja pot potekla dobro, čeprav jim je na poti od Aten do Larise nagajal sneg. Po dveurnem odmoru v Skopi ju so udeleženci startali v smeri Niša.
Na prvi dirki letošnjega svetovnega prvenstva v avtomobilizmu za »Veliko njgrado Argentine«, ki je bila v Buenos Airesu, je zmagal Italijan Fangio na avtomobilu znamke »Masseratti«. Proga je bila dolga 340.375 km. dosežen čas pa je 3:55:08.
Skakalni tečaj v Ljubljani. — Smučarski klub Enotnost prireja od danes naprej skakalni tečaj za mladince in pionirje na Mostecu Začetek vsak dan ob 14. uri.
Turnir „visokih peči“ v Beverwljku sah
Beverwijk, 14. jan. Mali mednarodni turnir ▼ Beverwijkn na Holandskem, ki smo ga igrali od 2. do 10. t. m., se je po načinu organizacije razlikoval od vseh turnirjev, ker sem jih doslej igral. Beverwijk je za Holandce tradicionalno šahovsko mesto kot je to n. pr. Hastings za Angleže. Letošnji turnir je bil že 16. po vrsti. Pravzaprav pa ne gre to za en turnir, saj je hkrati v Beverwijkn po deset ali več takih prireditev s približno sto udeleženci. Mojstrski turnir z desetimi igralci je samo glavna prireditev, ki ima večinoma mednarodno zasedbo.
Vse te turnirje prirejajo velike holandske jeklarne v bližnjem Ijmuidenn. Med 8.000 do 9.000 delavci in nameščenci jeklarn je 6icer samo okoli 60 organiziranih šahistov. Toda. kot je poudaril direktor podjetij, ki je oficielno otvoril in zaključil naš »turnir visokih peči« (tako se je turnir imenoval), želi podjetje, da imajo njegovi uslužbenci »aktivno razvedrilo« — šah.
V Beverwijkn sta samo dva manjša hotela. Tako morajo prireditelji turnirjev nastaniti zunanje udeležence po zasebnih stanovanjih. Tako »gostovanje« pomaga kajpada utrditi prijateljske vezi med gosti in holandskimi rodbinami. Ena izmed rod-
Zmaga Crvene zvezde v Adis Abebi
Adis Abeba, 19. Jan. Crvena zvezda je danes v glavnem mestu Abesinije Adis Abebi z rezultatom 6:1 premagala izbrano moštvo Evropcev, v katerem igra večina Italijanov. Tekmi na stadionu »Haile Selassi« je prisostvoval tudi jugoslovanski poslanik Marko Nikezič. Nad 5.009 gledalcev je toplo pozdravilo jugoslovanske Igralce, ki so prikazali ekshibicijo lepega nogometa. Crvena zvezda igra jutri z izbranim abesinskim moštvom v Adis Abebi, ki je precej močnejše od današnjega.
VRSTA 91
agencijo za atomsko energijo, je trajal le 25 minut. Za sedaj ni nič znanega o vsebini razgovora.
Seul, 19. jan. (AFP) Ameriški obrambni minister Robert Stevens je prispel nocoj v Korejo, kjer bo imel krajši pregled ameriških čet.
I it E M E
VREMENSKO POROČILO
HIDROMETEOROLOŠKE
SLUŽBE
V Jugoslaviji je bilo 19. januarja dopoldne delno do pretežno oblačno vreme. Temperature v notranjosti od — 110 v Sloveniji do + 3* v Slavoniji in Bosni. Ob Jadranu pa so bile temperature 4 do 8*.
Napoved za sredo, 20. jan. 1954: Lepo vreme z nestalno oblačnostjo. Temperatura ponoči do —10°, čez dan pa do + 11*. Zjutraj v kotlinah zameglitve.
Snežne razmere danes zjutraj:
Vršič 70 cm, Erika, Kranjska gora 45 cm, Podkorensko sedlo 50 cm, Zlatorog — Bohinj 60 cm, Sport hotel — Pokljuka 50 cm, Tamar 85 cm, Komna 110 cm, Koča ob 2ičnici 31 cm. Ribniška koča 55 cm Lokve pri Gorici 50 cm. Dom na Veliki planini 50 cm, Pokljuka 50 cm, Črni vrh nad Idrijo 45 cm, Ortnek 42 cm, Planica 42 cm, Jezersko 28 cm, Slovenj Gradec 16 cm, Celje 11 cm, Maribor 17 cm. Murska Sobota 14 cm, Novo mesto 16 cm. Ljubljana 7 cm.
bin, kjer so bili nastanjeni Jugoslovani, je n. pr. že obiskala našo državo.
Težave pa so s prehrano menda zato, ker ni večjih restavracijskih obratov. Tako so nas vozili k večerji in včasih tudi h kosilu s posebnimi avtobusi v Ijmniden, kjer smo jedli v uradniški menzi v jeklarnah. To ni bilo posebno prijetno, zlasti, ker je bilo do nadaljevanja igre vključno potovanje in večerja samo dve nri časa. Nekateri igralci so pokvarili svoje partije, ker so dali prednost večerji namesto analizi.
Šahisti morajo pač včasih žrtvovati ne samo kmete in figure, temveč tudi večerje.
Enega izmed glavnih obrokov pa
smo dobivali vsak dan samo v mrzli hrani. Za prireditelje je to gotovo praktično, za turnirskega igralca pa ne.
t udi igralni čas je nenavaden. Navadno smo igrali od 13. do 18. ure, zadnji dan pa celo od 10. do bridke-
a konca, brez prekinitve. Prostih
ni ni bilo in je bilo treba zato odigrati prekinjene partije sproti, tako da smo včasih igrali tudi po devet ur dnevno:
Končno ima turnir v Beverwijkn še eno posebnost, namreč da tamkaj ne dajejo denarnih nagrad. Po dva zmagovalca vsake skupine sta na koncu prejela spominska darila. Darilo za zmagovalca mojstrskega turnirja je bila prav lepa velika električna ura, ki so jo nalašč za to izdelali v ljrauidenu.
Kljub vsem tem posebnostim pa je bil morda turnir prijetnejši kod drugi. Prireditelji so bili nadvse gostoljubni, sporov ni bilo, družabno življenje pa je bilo zelo prijetno. Za udeležence so med drugim priredili tudi še velik brzoturnir, bridge-tur-nir in lepo akademijo, pri kateri se je Bouwmeester izkazal kot odličen pianist. (Mislim, da bi »v dvoboju« na klavirju premagal celo Fuderer-ja).
Mojstrski turnir letos ni bil posebno močno zaseden, ker je vrsta velemojstrov in mojstrov odpovedala udeležbo. Rosr»olimo npr. se je že drugič preselil iz Pariza v New York, dr. Tartakower je šel rajši v Hastings, dr. Euwe, na katerega so čakali še pol ure po oficielnem začetku turnirja, pa je moral tudi odpovedati zaradi težave v z dopustom pa tudi s svojim zdravjem. Tako je v zadnjem trenutku vskočil kot »rezerva vseh rezerv« Klaeger, ki je sicer drugi najmočnejši igralec v Hamburgu.
Končni vrstni red je bil, kot je že znano, tale:
i.do 2. Bouwmeester in Pirc 6, 3. Prjns 5 in pol, 4. van Schellinga 5 točk,^ 5 do 6 Beni in Rellstab 4 in pol, 7. do 8. Kottnauer in Kramer 4, 9. Vlagsma 3, 10. Klaeger 2 in pol.
Potek je bil prav zanimiv. Jaz sem, kot po navadi začel s tremi remiji, kar pa ni mnogo škodovalo, k-er tudi drugi niso nabrali mnogo zmag. V naslednjih kolih sem piemagal Kramerja in van Schellingo, kar je že zadoščalo, da sem prevzei sam vodstvo. Tedaj pa me je napadla močna influenca z visoko vročino Partij seveda ni bilo mogoče odlagati in je bilo treba igr iti naprej. Tako sem z Vlagsmo, s katerim sem imel dobljeno prekinjeno partijo, v nadalieva-njn prezrl damo in izgubil. Hkrati pa je še Bouwmeester dobil proti Beniju, ki je v dobljeni poziciji z dvema kmetoma več prezrl mat. Pred zadnjim kolom je torej icdil Bouwmeester sam pa so mislili, da bo tako tndi ostalo, ker je imel za nasprotnika slabega Klaegerja. medtem ko sera jaz igral z Rellstabom. s k *-terim sem doslej vedno le remiziral. Toda Bouwmeester je moral že kmalu pristati na remi. jaz na sem t dobri pozicijski partij: gladko zmagal.
Bouwmeestrova deljena zmaga Je povzročila neverjetno navdušen je. Časopisi so poročali pod velikimi naslovi o uspehu 24-Ietnega učitelja, ki doslej ni bii še niti mojster in si je šele v Beverwijku pridobil mojstrski naslov. Ker pomeni Bouwmeester holandsko stavbni mojster in je naslov za^ učitelja Sehoolmeester. je bil tc*-rej Bonwmeesfer tudi še Schaakraoe-ster in s tem trikrat mojster. (Da niti ne govorimo o niegov^m klavirskem mojstrstvu). Naslednje jutra po turnirju ob devetih je Bouwraee-ster že nastopil službo kot učitelj petega razreda na neki ljudski šoli t Amsf°rda»nu. Časopisi so obširno poročali tndi o tem. Učiteljski zbor gl je sjovesno sprejel, ravnateljica p» mu je izročila oas.no darilo, medtem ko so ffa nčenci pozdravili s petjem in vzkliki.
Sedaj igramo v Amsterdamu še manjši^ turnir, kakršne na Holandskem često prirejajo zaradi vaje za svoje mojstre.
Vasja Pirc
Brzoturnir Železničarja
Šahisti ljubljanskega Železničarja so :se te dni pomerili na brzopo-teznem turnirju za klubsko prvenstvo, ki je veljalo za tekoči mesec. Sedemnajst udeležencev se je borilo v dveh skupinah. V prvi je zmagal Carman s 7 točkami, v drugi pa Mirko Kragelj z 8 točkami. Po dramatičnem finalnem tekmovanju sta osvojila prvo in drugo mesto mladinca Čarman in Barbič vsak po 4 točke.
Ta turnir je znova dokazal, da je v vrstah Železničarja več nadarjenih šahistov, zlasti v železniški industrijski šoli, katere vodstvo ima polno razumevanje za to plemenito igro.
•
Velemojster Gligorič je zmagal na mednarodnem turnirju v Stockholmu. Partija z velemojstrom Stahlbergom se je končala remi.
Izbrano hokejsko moštvo CSR je v Ziirichu odpravilo Švico 4:3 (0:1, 3:2, 1:0).
V finalu mednarodnega namiznoteniškega turnirja v Bruslju je Šved Flisberg premagal Romuna Haratazija 3:2. Avstrijka Wertlto-va pa je premagala večkratno svetovno prvakinjo Roseanu (Romunija) 3:2.
cul	^
KUPCKIA
Aktovka je bil znotraj gladka in oguljena. Ni bilo kdovekaj v njej: star časopis, majhen, masten zavoj in brivski pribor.
Mastock si je otipal kosmato lice. Najbolje bo, če se ne obrie. S tem zmanjša nevarnost, da bi ga kdo spoznal.
Vzel je iz aktovke zavojček. V mastnem papirju je bil zavit kos kruha z maslom. Kruh je bil razpokan in načet; bil je verjetno že nekaj dni star.
Ob pogledu na kruh je Mastocka minila lakota. Postajalo mu je slabo. Zavil je kruh in spet zložil vse skupaj v aktovko. Neznanec mu ni zapustil ničesar, kaT bi mogel uporabiti. Zdelo se je, kakor da ni želel, da bi se z njegovo smrtjo kdorkoli
okoristil.	*
Mastock se je smehljal. Samomorilčeva želja se ni izpolnila, je pomislil. Rajnki mi je ponudil najboljšo priliko v mojem življenju.
Ura je bila osem, ko je Aleksander Mastock stal pTed svojo bišo. Za zadnji kos poti je potreboval zelo dolgo časa, kajti izbiral je najzakotnejše in naj samotne jše ulice.
Ko je potihem vtikal ključ v ključavnico, ga je obšel občutek ■varnosti
Smuknil je v hišo. Znotraj je bilo temno. Že je hotel po stari navadi prižgati luč, a je v poslednjem trenutku umaknil roko. Luči ni potreboval. Staro bišo, v kateri je prebival toliko časa, je poznal do zadnjega kotička.
Tiho se je vzpenjal po stopnicah.
Na zadnji stopnioi je obstal. Iz dnevne sobe, ki je bila nasproti stopnišča, je slišal nerazločno govorico.
Ali so bili tujci? — Policija?
Splazil se je po ozkem hodniku in prisluhnil. Zdaj je bilo znotraj vse tiho. Nato je zaslišal glas svoje žene. Rekla je: »Trenutek, prosim. Prinesla bom nekaj okrepčila.< Potem je zaropotal stol. Bližali so se koraki.
Aleksander Mastock se je ozrl kakor nekdo, ki ga preganjajo. Ana ga ni smela videti, vsaj zdaj ne. Z vso naglico se je pretipal po hodniku do podstrešnih stopnic. Spodaj so se odprla vrata dnevne sobe. Širok pramen rumene svetlobe je padel na hodnik. Ana je prišla ven. Mastock je sredi stopnišča počepnil za ograjo. Razločno je videl svojo ženo. Nosila je temno, visoko zapeto obleko. Pričesko je imela čisto enostavno. Seveda — sai ?e žalovala.
Če bi se zdaj ozrla! Zakričala bi od presenečenja in neznanec v sobi bi izvedel vse.
Ni se ozrla. Ne da bi prižgala Inč, je urno stekla po stopnicah navzdol. Vrata so ostala odprta.
Mastock je goreče želel, da bi bila sobna vrata zaprta. Šel bi lahko za njo.
Iz sobe so se oglasili koraki. Nekdo se je sprehajal sem in (ja. Moški koraki. Mastock je ozmerjal sam sebe. Prišel je seveda
dosti prezgodaj. Kako je le mogel misliti, da bo Ana ob tem času sama?
Na stopnicah so zazvenele pete. Ana se je vračala s steklenico konjaka in dvema kozarčkoma na pladnju. Stopila je v sobo in zaprla vrata.
Mastock je še malo postal.
Iz sobe je bilo spet slišati nejasno govorico. Napel je ušesa. Ko bi le vedel, kdo je Anin obiskovalec! Biel?
Toda glasu ni mogel spoznati. Neslišno jt odšel na podstrešje. Moral se je nekam skriti, dokler ne bo Ana zopet sama.
Zgoraj se je ustavil. Nasproti stopnic je bila Jochenova soba. Vse je bilo tiho. Niti žarka svetlobe ni bilo videti skozi špranje v vratih. AR je deček že spal?
Previdno je odrinil podstrešna vrata. Ko je stal med podboji in zrl v temni prostor, ga je spreletel strah. Na tleh tik pred seboj, je zagledal svetlo liso nejasnih oblik — kakor nekakšno strašilo. Ko je spoznal vzrok, si je oddahnil. Lesovje starega poslopja je bilo izsušeno; stopnice so pokale in stropne deske so ponekod režale za širino cele roke. Tudi v lesenem stropu dnevne sobe je bila ‘akšna reža, skozi katero je prihajala svetloba.
Narahlo je stopal proti svetlemu pramenu.
Od spodaj je spet zaslišal nejasno govorico. Ko hi le mogel razumeti o čem se pogovarjata!
Previdno je pokleknil. Glasovi so postajali razločnejši. Legel je na tla, z obrazom postrani. Levo uho je naslonil tesno k odprtini. Zdaj je Mastock brez težav razločil moški glas, ki je prihajal od spodaj. Bil je glas njegovega brata.
5 5MRT3Đ