AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLVII — VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1944 Vojak na bratovem grobu dne ameriški vojni čas. Ko so zadele prve bombe, je planilo iz samostana kakih 100 nemških vojakov. Takoj so ameriški topovi s kroglami obsuli teran, kjer so naciji bežali. Ko je priletel drugi val bombnikov, nad samostan, je planilo iz zidovja nadaljnih 200 nemških vojakov, katere je zopet sprejela toča krogel iz ameriških baterij. Prve eksplozivne bombe so padle" direktno na streho starodavne opatije. Willkie je zdaj postal predsedniški kandidat Portland, Ore. — Wendell L. Willkie je postal formalni kandidat za republikansko predsedniško nominacijo. Za svojega kampanjskega managerja si je izbral Ralpha H. Cake, republikanskega voditelja v tem mestu. Mrs. Frank Reynolds iz Cambridge City, Ind., bo pa vodila kampanjo med ženskimi volil-kami za Willkija. Produkcija letal je bila prvič nad kvoto Washington.—Ameriška produkcija letal je v mesecu januarju prvič presegla nameravano kvoto. Industrija je zgradila v januarju 8,789 letal, skoro toliko kot v decembru, toda januarska letala so bila težjega izdelka za več kot 5 fc. Vsaka tvornica, ki gradi letala, je ali presegla predpisano število, ali pa vsaj dosegla kvoto. Največ se je zgradilo bojnih letal, za katere je zdaj največja zahteva. Poškodba rojaka V N. Y. C. tovarni na 152. cesti se je težko poškodoval poznani rojak Štefan Mejak, direktor Slovenskega doma na Holmes Ave., stanujoč na? 15620 Sara-nac Rd. Nahaja se v Glenville bolnišnici, warda 1, kjer ga prijatelji lahko obiščejo, želimo mu, da bi se kmalu pozdravil. Kdo je izgubil? Na vogalu 156. ceste in School Ave. je bil najden rožni venec. Dobi se ga nazaj na 730 E. 157. SV Deveta obletnica V četrte kob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnim Frank Terčkom v spomin 9. obletnice njegove smrti. Kupyjmo vojne BOMBE in ZNAMKE —»j— Petnajst trgovcev je bilo kaznovanih z globo Federalni sodnik Wilkin vi Clevelandu je včeraj kaznoval z J denarno globo 15 trgovcev na de-j belo in sicer jim je naložil kazen vse od $300 do $600. Zaporno kazen jim je odpustil. Ti trgov, ci imajo svoje prostore na Northern Ohio Food Terminal. Kaznovani so bili, ker so trgovcem na drobno računali več, kot postavno dovoljeno ceno. Poroka V soboto 19. februarja se bosta poročila v cerkvi sv. Vida ob desetih Frank J. Strauss, sin Mrs. Mary Strauss iz 1060 E. 61. St. in Stella Koby, hči družine Louis Koby iz Irwins, Pa. Rev. Francis Baraga bo opravil poročne obrede. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Vse najboljše v novem stanu želimo mlademu paru. Kampanja za tri nove bolnišnice v mestu 1 Zastopniki industrije in ci-vičnih organizacij so sklenili, da bodo začeli s kampanjo za nabiranje doneskov, s katerimi bi se zgradilo v Clevelandu tri nove bolnišnice. Ena teh naj bi bila v bližini letališča, ena na vzhodni strani v Collinwoodu j in tretja na južni strani, ki b: ; bila za zamorce. Tretja obletnica V četrtek ob sedmih bo daro vana v cerkvi sv. Vida maša zj r\ pokojnega Johna Novak v spo 1! min tretje obletnice njegovi ! smrti. Dajmo... posodimo STRICU SAMU v 4. VOJNEM POSOJILU da bomo hitreje dosegli zmago! NaSi fantje ~ vojaki V SLUŽBI ^A SVOBODO IN DOMOVINO rTWsT'Jr" sin Mr- in : l<*ain n ant' 1808 E- 32-} iv, Je bil te dni povi-^i^ocnika 2. reda v po- w1 služi 'n reda- Poročnik Ba-V p l942 jetalskem koru od tihicWVe sedaj nastan-ien ' tudi • Njeg0v brat Viktor, ?j v ShlUzi Pri letalcih in je 4>v?rna Field' Te™-< -ie ltamo! povišan v stotnika. \Si od!? * * CVnJV služb0 Strica Ant g°v»kp ^ dina> sin pozna-že Gm rUzine Mr. in Mrs. bov Mu a' 1052 E- 62- st I ^ C0sre-in pa zdrav Mrs. Rose Koren, 15308 Hunt-mere Ave. je prejela od sina Rudya pismo, v katerem piše, da ,je zdrav ter naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Priporoča se jim za kako kartico. Njegov naslov je: Pvt. Rudy A. Koren, 35924667 Co. C 8th Bn. Camp Wheeler, Georgia Ba J® Ra Za 10 dni je prišel na dopust zadnji petek Rudolph Rozman: S l/C, ki je bil v Floridi v šol: letalskega kora za mehanika Rudolph je vnuk Mr .in Mrs Louis Rozman iz 866 E. 76. St , Prihodnji pondeljek bo odšel i - Kalifornijo, kjer bo nadaljeva študije. ___■ RUSIJA JE ODPOSLALA FINSKI POGOJE ZA MIR zij, oditi iz dežele. Rusija bo zahtevala od Finske najbrže pristanišče Petsamo, ki leži na skrajni severni točki med Norveško in ruskim ozemljem. Uradno Finska sicer še ni vprašala za premirje, toda vsi znaki kažejo v to smer. V Stockholmu se je že dvakrat zglasil pri ruski ambasa-dorici, madami Aleksandri Kol-lontay, finski politični voditelj Juhu Kusti Paasikivi, ki je leta 1940 vodil mirovna pogajanja med Finsko in Rusijo. Glasom poročil se bo Rusija zadovoljila z mejami, kot sta si jih začrtali obe državi po vojni leta 1940. London, 15. febr.—Sovjetska Rusija je obvestila Finsko, da nima nobene želje po finskem ozemlju, toda če hočejo imeti Finci premirje, se morajo brezpogojno vdati Rusiji ter dovoliti ruski bojni sili, da lahko rabi vsa finska letališča in pomorske baze, kot tudi vsa notranja prometna sredstva. Nekateri viri zatrjujejo, da bo prišlo med Rusijo in Finsko do premirja v par tednih, morda celo v par dneh. Med drugim bo Rusija zahtevala od Finske, da ne bo dovolila nemški armadi na Finskem, ki šteje kakih sedem d i vi- IZ BOJNE FRONTE V sredo, 16. februarja ITALIJA—Ameriški bombniki so včeraj bombardirali Rim; 50 bombnikov se je spustilo nizko nad kolodvori in železniškimi napravami in so jih zapustili vse v ognju. RUSIJA — Rusi napovedujejo, da bodo v petih tednih pognali Nemce z vsega ruskega ozemlja. V ovinku Dnjepra Rusi vedno bolj izožujejo pas okrog nemških divizij. PACIFIK—Ameriške in avstralske čete%o zasedle otočje Green v bližini Rabaula, Nova Britanija. S tem je zavzetje Solomonskega otočja dokončano. V ZRAKU—Sinoči so velike formacije angleških bombnikov zopet napadle Berlin in sicer prvič od 30. januarja. INVAZIJA—Angleška mornarica je zablokirala vse dohode do Evrope in sicer od Irske do Španije. Celo nevtralne ladje so bile opozorjene, naj se ne približajo temu kraju. To je znamenje, da se zavezniki pripravljajo na invazijo Evrope. Ameriški letalci so potopili 2 nemški podmornici Recife, Brazilija. —• Ameriški letalci od mornarice so potopili ob brazilski obali dve nemški podmornici. Poročnik Ddwkins je na patrulji v bližini otoka Ascension opazil nemško podmornico. Spustil se je z bombnikom nizko nadnjo in spustil bombe. Tarčo je dobro začel in podmornica se je pdtopila. Drugo podmornico i je pa potopilo šest ameriških bombnikov, ki so jo napadali pet ur in pol. Spustili so 33 globo-činskih bomb, ki so podmornico končno uničile. Kupujte vojne bonde! Na vojaškem pokopališču nekje na Solomonih je pokopan korporal Louis Robert Verček, od ameriških marinov, sin družine Joseph Verchek iz Strabane, Pa. Slika kaže njegovega brata Pvt. Walterja, kateremu se je posrečilo najti bratov grob. Pokojni Louis se je vpisal k marinom 23. oktobra 1940 in je dobil bazično treningo na Parris Island, S. C. čez morje je bil po-slan v juniju 1942. Padel je na Solomonih 10. januarja 1943. J z raznih naselbin Vandling, Pa. — Pred šestimi tedni je po dolgi bolezni umrl Bernard Košir, star 49 let in v Ameriki je bil 32 let. Pred enim tednom je pa umrl Gašpar Ko-vačič, star 81 let in v Ameriki je bil 44 let. Oba sta bila rojena v št. Lovrencu 0b Temenici na Dolenjskem. Dne 6. febr. je za pljučnico umrl Frank Pancar, star 66 let in doma iz Čateža pri Zaplazu. Zapušča ženo, štiri sinove in tri hčere. —- V Lloydellu, Pa., je pred kratkim umrl Geo. Jakopin, star 82 -let in rojen v želimlju pri Ljubljani. V Ameriki je bival 53 let in zapušča ženo, štiri sinove, tri hčere, 29 vnukov (sedem jih je pri vojakih) in štiri pravnuke. Imperial, Pa. — Nick Bostič, je srečno prestal operacijo. Zdravi se v Sewickleyju, Pa. — Mary Eržen se zdravi doma. Aurora, 111. — Mornarični department je sporočil, da je bi i korporal Edward J. Kocjan nedavno ranjen v prekomorskih bojnih operacijah. North Chicago. — Dne 22. jan. je tukaj umrla Marijana { Kutzler, roj. Roat, stara 56 let. i Zapušča moža, tri sinove (eden | pri vojakih), dve hčeri, mater, ! dva brata, sestro in pet vnukov. Sacramento, Cal. — Dne 27. jan. je tukaj umrl John Jenič, ki zapušča ženo, sina in hčer. — V Eureki, Cal., je 29. jan. umrl Jos. šajn, star 52 let in rojen v Knežaku pri Starem trgu na Krasu. V Ameriki je bival okrog 30 let in umrl je za pljučnico. Za milijone potrebščin v Italijo Washington. — Armada je odposlala od lanskega julija v Italijo za $21,000,000 civilnih potrebščin. 95% jih je bilo prodanih po trgovskih potih. Dar za domovino Frank Zupančič iz 23126 Lakeland Blvd., je daroval $1 za pomoč stari domovini in $1 pa za Rdeči križ. Hvala mu. Kampanja za prodajo bon-dov serije "E" se bo nadaljevala še do petka. Kot nam sporoča slovenska sekcija, ki je ze- j lo aktivna v prodaji bondov,1 mora do petka prodati še 150, posameznim osebam enega ali več bondov. Njih kvota je bila prodati bondov 1,000 osebam in ' do včeraj so jih prodali že 850 osebam. Torej še 150 in čast slovenske naselbine na St. Clair ju bo rešena. Kdor še ni kupil bonda, naj ga danes ali jutri. Ako ne more stopiti v stik z osebami, ki delajo v tej kampanji, naj stopi na slovensko banko ali posojilnico, naj tam kupi bond in pove, naj gre v kredit slovenski skupini. Upamo, da bomo Slovenci re-; šili svojo čast in do petka podpisali za predpisano kvoto. * Kampanja za četrto vojno > posojilo po vsej deželi je pre-! segla kvoto za $191,000,000. t Kvota je bila 14 bilijonov do- - larjev. * i V Greater Clevelandu je bilo - do sinoči podpisanega za četrto 3 vojno posojilo $209,900,800; kvota je znašala $208,000,000. Hestna zbornica ni za )dpravo voznih listkov Clevelandska mestna zbornici nima nič proti temu, ako i prava ulične železnice poskusi ;a 60 dni z drugačnim siste-nom. Od 27. februarja in poem za 60 dni bo namreč upra-'a ulične železnice odpravila 'ozne listke in vpeljala voznino >o 10 centov v jutranjih in vetrnih urah ter 5 centov čez lan. Toda člani mestne zbornice io v privatnem razgovoru izja-•ili, da bodo proti temu, da bi ;e za, stalno odpravili tedenski ?ozni listki pp $1.25. -o- Vlada je vzela milijone vrednosti lastnine Washingto n.—Predsednik itoosevelt je sporočil kongresu, la je vlada zaplenila za časa te ?ojne tujezemske lastnine v 'rednosti $375,000,000. Večino-na je to last Nemcev. Poleg ;ega ima pa zakladniški urad samrznjene gotovine sovražnih Iržav v vrednosti nad $200,-)00,000. -o- Odbor SND na 80. St. Družba SND na 80. cesti ima za letos sledeči odbor: Predsednik Joseph Lekan, podpredsednik Louis Simončič, tajnik Louis I. Supan, blagajnik Jos. W. Ko-1 vach, zapisnikar Anton Kordan, nadzorniki: Frank Krall, John Urbančič, Louis Shuster, ostali direktorji: Rt. Rev. John J. Oman, Joseph K e n i k, Frank Stražar, Anton Skufca, Matt Zupančič, John Mauer, Frank Gli-ha Sr., Anton Šraj Jr. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne. Zaroka V soboto sta se zaročila Miss Mary Sever, hčerka Mr. in Mrs. John Sever iz 19307 Pawnee Ave. in Frank Batič, sin Mrs. Mary Batič iz 661 E. 159. St. V Washington Miss Jennie Copich, lastnica Jean's Beauty Shop na 15706 Holmes Ave., je odšla na oddih v Washington, D. C. njen lepotil-ni salon bo zaprt do 24. marca. Sedma obletnica V četrtek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega John Tomšiča v spomin 7. obletnice njegove smrti. Gorkeje in sneg Vremenski urad napoveduje za danes precej gorkeje z nekoliko snegom. Toplomer bo med 18 in 25 nad ničlo. Dar za kantino Za Cathedral kantino sta darovala Mr. in Mrs. Anton Pe-' vec, 1131 E. 60. St. $2. Prav lepa hvala. Dva tedna počitnic pri Chase Brass Company Vladni delavski odbor je ukazal firmi Chase Brass & Copper Co., da da vsem delavcem,, ki delajo tam pet let ali več dva tedna plačanih počitnic vsako leto. To bo zadelo kakih 1,600 delavcev, ki so dobiyali d'ozdaj samo po en teden počitnic. Prihodnja perioda za žganje bo 6 tednov Državni direktor Fisher je izjavil, da bo prihodnja perioda za nakup žganja zopet za štest tednov, žganja ni dovolj, da bi trajale periode po en meesc, kol v začetku racioniranja. Prihodnja perioda se prične 1. marca. Iz Loraina, O. Mrs. Josephine Eisenhardt si prav lepo zahvaljuje vsem svo jim prijateljicam in znankam zi tako številne obiske, darila in po slane kartice ob času njene 6 te denske bolezni. Obenem se pi želi tudi zahvaliti članicam po družnice št. 40 SŽZ za poslan i i pvpllire Bombe so padale na samostan tako pogosto in zadevale tako dobro, da je bil ves hrib s samostanom vred popolnoma zavit v neprediren dim. General Clark je prizanašal samostanu dokler je mogel; Toda le preveč ameriških vojakov je padlo od krogel s hriba. Nemci so imeli v samostanu tudi opa-zovališče, odkoder so dajali cilje svojim baterijam na ameriške čete, ki so se premikale spodaj. S tega hriba so Nemci popolno-rmi obvlatlovaiT cesto, "ki Vodi proti Rimu. »J« Washington. — Predsednik Roosevelt je izjavil, da so zavezniki bombardirali samostan na gori Cassino, ker so Nemci od tam napadali naše čete. "Ako imamo na izbiro, da ohranimo zgodovinsko poslopje in žrtvujemo svoje vojake, potem štejejo življenja vojakov brez primere več in poslopje mora iti," je izjavil predsednik. * * * Samostan je ustanovil sv. Benedikt pred 1415 leti. V 6. , stoletju so ga razdejali Lombardi, nakar so samostan pozidali zopet leta 720. Leta 884 so ga razdejali Saraceni in pozidan je bil šele leta 950. Leta 1349 je potres skoro popolnoma porušil sa. mostan. V samostanu so menihi shranjevali važne zgodovinske listine in razne druge stvari. Skorc gotovo so jih spravili na varne pred bombardiranjem. # * * Neapelj, 15. febr. — Prve bombe so padle na samostan ol 9:30 dopoldne, kar je 4:30 popol' Zavezniki so z bombniki in topovi razbili samostan nad mestom Cassino •Mostan, ki je bil sezidan v 5. stoletju, je v razvalinah« Zavezniki so bili prisiljeni to tega koraka, da varujejo življenja ameriških vojakov. >REdSEDNIK ROOSEVELT PRIZNA, DA NI BILO DRUGE POTI I kr i !r' 15< fehr- ~ Val za valom ameriških bombnikov otfi n ,Cianes zgodovinskim benediktinskim samosta-trtfn- mest°m Cassino, katerega so bili naciji spremenili stoča!avo in toča bomb je spremenila poslopja v razvaline. icj0vjSncJ je zayeznisko topništvo naravnalo svoje cevi na ojakf' se je luščilo in rušilo pod točo krogel. Nemški ;ane '] ■ ) z italijm- ' s° bil -aIstvom' in menihi' aVe2rij^.v samostanu, se ne ve. » naj ,1 So M včeraj posvari- 6 urnaknejo na varno, ;Kos bo bombardiran. Si i6 general Clark enkrat ^ u bo samostan bombar- (>h Voa. °"rani življenja ameri- foti ftj in da počisti pot 3 1 uC,U' izgubil malo ča- naJ se samostan At^ '. "a že^ka 5- armada se je bo-Mn je a tedna v vznožju hri-S kr0 , izPostavljena nem-% hifi iz samostana. Po ?^*tatl ' na katerem stoji Nje 'sb imeli Nemci razpo. S saJfkojnice in tudi v sa-baii J°«tanu. S temi so ob-,flli Spo^ke vojake, ki so se 16tlW , v mestu in jemali °iaki 180 2a hišo. Ameriški '^a n Jf° imeli pred napadi s 5° kritja. Treba je Na - nacije pregnati iz nji V Ju, ^ edina p0t je bila k te -e Samostan razbije jCl 80 videli, kako sc 1 Vselei J,posloPij visoki plame-MetaiaJ' kadar je zadela bomb£ "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axcept Sundays and Holidays_______ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente___•_____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall, $4.00 lor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $350 for 6 months. $2.00 for 3 moriths. Single copies 3 cents ____ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.________________ No. 39' Wed., Feb. 16, 1944 BESEDA IZ NARODA "Kot čut dovoli in veleva. . ." Piše Andrew Tomee Kako je prav za prav z vojno Ena stvar, katero bi zavezniško vrhovno poveljstvo gotovo rado nad vsak dvom ugotovilo, je kako močna je danes volja nemškega naroda za nadaljevanje vojne. Zračno bombardiranje je porušilo cela mesta in uničilo posesti milijonov privatnih ljudi v sovražnih deželah, toda koliko škode je prizadejalo to bombardiranje odpornemu duhu sovražilfh narodov? Možno je, da je volja do boja pri nemškem narodu danes celo močnejša, kot je bila ob izbruhu vojne, leta 1939. Poročila, ki jih iztihotapljajo iz Nemčije v Švedsko, Švico in Španijo, vedo povedati o strašnem terorju in razdejanju, ki ga povzročajo bombe zavezniških letalcev, toda, ker ni tako bombardiranje v letih 1940 in 1941 pripravilo Angležev do kapitulacije, je pričelo zdaj postajati očito, da samo zračna vojna ne more zlomiti volje sovražnika do nadaljevanja boja. Edina stvar, ki šteje pri tem, je obseg škode, ki jo povzroči tako bombardiranje sovražnikovim komunikacijam, njegovi industriji in njegovim vojaškim pozicijam. Zagovorniki zračne vojne opozarjajo na razne vojaške objekte, ki so bili zadeti, in fotografije, ki jih posnamejo letalci, pokazujejo škodo, ki so jo utrpele razne važne vojne tovarne in naprave. Toda, kakšno alternativo so preskrbeli nacisti proti temu? Ni dvoma, da je nemška industrija še vedno zmožna producirati obrambno in napadalno orožje, ki bi bilo potrebno še za eno — ali dveletno nadaljevanje vojne. Kaj pa bo potemtakem prisililo Nemčijo h kapitulaciji? Ali morda invazija? Iz govorov, ki sta jih govorila Hitler in Goebbels tam qkoli novega leta, je razvidno, da smatrata bodočo invazijo za fiasko. Po vsej priliki se nemško ljudstvo lovi zdaj ravno za te njune napovedi; ki mu dajejo moč volje za nadaljevati vojno. Na novega teta dan je rekel Hitler armadi: "P!utokratični\svet naj le izvede svoje načrte glede invazije zapada. Toda. vsak tak poizkus se bo izjalovil. Leto 1944 bo trdo leto trpljenja in žrtvpvanja. Naša naloga v bodočem letu bo, premostiti periodo čiste obrambe ter zadajati težke udarde sovražniku, dokJer ne napoči ura, ko bo Previdnost naklonila zmago narodu, ki jo je zaslužil." Poudarek tukaj je na besedah: "premostiti periodo čiste obrambe." Dokler ne morejo zavezniki dokazati uspehov svoje invazije, čemu naj bi Nemci položili orožje, argumentirajo nacijski voditelji. Nacijski vodje kažejo nemškemu ljudstvu neprestano filmske slike, ki prikazujejo obrambne naprave in utrdbe ob fra'neoski obali. Te slike je že ponovno predvajal tudi naš lastni vojni department pred ameriškimi industrialci, delavskimi voditelji in časnikarji. Prjznati se mora, da delajo težki nemški topovi ter milje in milje bodičaste žice, ki se razteza daleč od obali v notranjost Francije, vtis nezavzetnosti tega utrjenega kompleksa. Nemška propaganda pa je često ojačena tudi z govori iz Londona, kjer od Časa do časa ponavljajo po radiu, da bodo zavezniki kaznovali Nemčijo ter ji nadeli ekonomski prisilni jopič, ki bo še cela desetletja stiskal ves nemški narod. Naravno, da služi takšno govorjenje samo. v svrho podaljšanja vojne. Daije je bila volja nemškega ljudstva za nadaljevanje boja ojačena po naši lastni izjalovitvi, da bi učinkovito izkoristili psihološko vojno, in po pomanjkanju vsakega moralnega vpliva na nemško ljudstvo, kakršen vpliv smo na primer izvajali nanj pred zaključkom prve svetovne vojne z znanimi Wilsonovimi 14 točkami, ki so silno učinkovale pri skrajšanju prve svetovne vojne. Ko je enkrat kak narod prepričan, da bo uničen, pa naj stori že kar koli, tedaj se bo tak narod navadno odločil za nadaljevanje vojne ter bo zavrgel vsako misel na predajo. Toliko, kar se tiče Nemčije in nemškega ljudstva. Kako je pa z Ameriko? Ali je ameriško ljudstvo pripravljeno nadaljevati vojno še tri reta ali morda celo še dlje? Ali je bilo morda ameriškemu ljudstvu povedano, da je "zmaga že okoli vogala" — prej ali slej leta 1944? Kaj pa, če se vojna v Evropi ne bo še končala leta 1944 ter se bomo leta 1945 še vedno trudili s prebojem nacijskih obrambnih črt in naprav v Franciji? Kako bo čutilo ljudstvo napram onim, ki so mu zatrjevali, da bo mogoče izvojevati vojno z zračnim bombardiranjem ali z invazijo francoske obali? Nihče sicer ne sliši rad pesimističnih poročil, toda tudi v rožnih l^rvah slikana poročila niso dobrodošla, a ko ne odgovarjajo resnici. Po bojih v Italiji sodeč, vojne ne bo še tako kmalu konec. Ako gre zavezniškim'četam tako trda ^ Italiji, kjer imajo proti sebi komaj nekaj nad deset nemških divizij, kaj nam je potemtakem pričakovati pri invaziji Francije, kjer čaka pripravljena vsa glavna nemška sila? Kupujte vojne bonde! Johnstown, Pa. — Kot se či-ta v zapisniku Sansa z dnem 14. novembra 1943 v Clevelan-du, med drugim tudi to, da brat Zalar želi, da Louis Adamič odgovori na vprašanje, katerega mu bo stavil, naj odgovori "kot mu čut dovoli in veleva;" ker se Adamiču očitajo marsikatere reči, med katerimi je tudi obtožba, da je komunist, želi vedeti, ali je to resnica ali ne." "Brat Adamič smehljaje odgovori, da še nikdar ni bil komunist, niti sedaj ni. Brat Zalar se za izjavo prijazno zahvali." (podčrtano). Kdo bi se temu ne smejal in ob eneme čudil toliki enostrano-sti? Brez ozira na vse, kar za nekaj jasno priča in dokazuje, da je v resnici tako; na vsa izvajanja in dokazovanja verodostojnih in zanesljivih oseb skozi več mesecev, ki nekaj trdijo in ki vedo kaj trdijo, raje vprašati onega, o katerem kaj trdijo in ga česa obdolžujejo, če je to resnica ali ne, ko se lahko že vnaprej ve, kakšen bo odgovor na to. V tem slučaju vprašati g. Adamiča, ali je res komunist ali ni; to lahko štejemo za otročjo naivnost. Ce kdo ni komunist, gotovo ne bo rekel, da je. Če pa je v resnici komunist, pa tudi ni od njega pričakovati, da bi odgo voril in priznal, da je. Kajti če nekomu ni nič biti komunist, če mu ni nič simpatizirati z onimi, ki so zmožni izvrševati razna z verstva, zločine in grozodejstva, mu tudi ni nič, če taji, da ni komunist. Po tem takem bi se pa kar vsakogar, ki se ga česa obdolžu-je, enostavno vprašalo njega samega in od njega zahtevalo, da naj odgovori, kot mu čut dovoli in veleva, ali je to res ali- ne.' Tako bi lahko tudi vprašali vse tatove in zločince in razne druge st orilce, ki na en ali druge storilce, ki na en ali se jim kaj napačnega očita. Na ta način bi se napravilo najbolj na^kratko in bi bilo vse drugo odveč. Nič drugega bi zato ne bilo treba, kakor potem se prijazno zahvaliti za izjavo. Cemu zasliševanje-prič, iskanje doka zov, preiskav in dolgih procesov, ko se pa lahko tako na kratko naredi? Čudno vendar, da tudi Rev Ambrožič ni mogel pisati, ko je o Adamiču nasprotno trdil "kot mu čut veleva in dovoli" in cla za ves svoj trud, za pisanje toliko člankov, ne le, da ni prejel nobene zahvale, temveč le napadanja in očitanja, "da zlobno in krivično napada" in proteste in se pri vsem tem ni nič pomislilo, da bi tudi Rev. Ambrožič mogel pisati in nekaj trditi, "kot mu čut dovoli in veleva." Odkod in kako, da bi ta čut •priznali samo Adamiču, ne pa tudi Ambrožiču? Saj ko grp za kaj drugega, je glede osebe vse eno, naj bo Peter ali Pavel. Resnično čudno je, ne verjeti tega, o čemer je že vsa javnost prepričana, o čemer je Rev. Ambrožič s številnimi članki dokazoval, kar je Adamič s svojim delom, s svojimi izjavami in obnašanjem tudi sam dokazal, verjeli pa le golim besedam Adamičevim, "da ni komunist." Kdo bi mogel sumiti Rev. Ambrožiča, da ga je vodila slepa strast sovraštva do Adamiča, če bi ne bilo resnica to, kar je o njem pisal, ko je vendar isti Rev. Ambrožič še nedavno prej istega Adamiča celo zagovarjal in branil? Kako bi ga pa potem kar na lepem sam začel "zlobno in krivično" napadati, kot se mu je očitalo? Če Rev. Ambrožič ni trdil resnice o Adamiču, če ni trdil, "kot mu čut dovoli in veleva," kako pa, da se tega ni dokazalo in da tudi do obetane tožbe ni prišlo? Nobenega razloga ni torej imel Rev. Ambrožič krivično napadati Adamiča in o njem pisati neresnice, ker bi se mu to ne izplačalo. Zato je jasno, če ne bi Rev. Ambrožič imel tehtnega razloga in bi se ne zavedal, da trdi glede Adamiča resnico, bi se gotovo po nepotrebnem ne izpostavljal takemu viharju, kot je radi tega proti njemu nastal. Kdor se ne brani hvale, čeprav je ne zasluži, naj bi se tudi ne branil graje, če isto v resnici zasluži. Čemu torej na hvalo molčati, na grajo pa skoraj kar iz kože skočiti? Zakaj enemu za izjavo dvomljive vsebine — zahvalo, drugemu pa za trditev resnice z loparjem po glavi? Le več možatosti in več pravičnosti bi bilo priporočati gotovim ljudem. Iz naše ameriške Ljubljane ————_ • Po dolgem času imam zopet priliko, da napišem par vrstic iz naše bele Ljubljane. To pa zato, da ne boste mislili, da smo že vsi kar zaspali. Pred leti je bilo vedno, dovolj novic po-ročanih iz naše Ljubljane, a kar naenkrat pa je vse utihnilo, kot ptičje petje v jeseni, ko nas ptičke zapuste in odlete v toplejše kraje. No, pa tudi pregovor pravi, da je vsaka pesem le nekaj časa lepa in tako je bilo tudi pri nas. Ko smo ustanoVjli klub Ljubljana, je bilo to nekaj novega in prirejali" smo vsakovrstne prireditve in parade, ki so nam vse dale veliko dela in truda, ampak brez muje se tudi čevelj ne obuje . . . Tiste prireditve in parade pa so vselej privabile lepo število našega občinstva, ,ki nam je na ta način pomagalo postaviti naš dom in potem pa nam je naše občinstvo pomagalo, da smo prvič plačali ves dolg in še ostalo nam je bilo nekaj. To je bilo leta 1929 in sicer brez sežiganja "morgi-ča." In, ali mislite, da je naše delo končano, sedaj, ko smo že drugič plačali ves dolg in "mor-gič" sežgali? Ne! Dragi rojaki, delničarji in delničarke; po našem mnenju nimamo še pravega pročelja, da bi naše poslopje res delalo čast naselbini. Vsi vemo, da srho v resnici potrebni ene poštene dvorane, da bi se imela naša mladina kam zatekat in da bi ta naša mladina ne iskala daleč okrog poštenega razvedrila. Seveda ni misliti na kakšno gradnjo sedaj v teh kritičnih časih, vendar pa že danes lahko pričnemo nanašati svoje cente na kupček oziroma v panj, kot čebelice nanašajo med in kadar se bo dovolj nabralo, takrat pa bomo lahko mislili na zidavo. Samo mislite si, kako bi bilo lepo, če bi vsi stopili v vrste in bi vsak pomagal po svoji moči, da bi enkrat res imeli en lep dom. Na to moramo misliti že sedaj, da ko se bodo zopet Vrnili naši fantje iz vojske, da jim bomo lahko nekaj pokazali, kaj smo pripravili zanje, kjer se bodo lahko zopet svobodno Veselili in če to ne bo zgotovlje-no ravno do tedaj, pa bo lahko malo pozneje. Kakor sem že prej omenil, da naš čaka še veliko dela in bo treba še precej pluniti v roke, da bomo svoje načrte tudi uresničili in postavil tak dom, ki bo odgovarjal vsem potrebam. Kar se pa tiče no'vic in naše Ljubljane; jih ni ravno dosti in tudi veselja ni preveč, kajti skoro vsaka hiša danes žaluje za svojimi sinovi, ki so odšli na bojne poljane. Zato pa bomo tem fantom postavili v trajen spomin malenkostno spominsko ploščo, ki je ravno sedaj v delu in ki bo velikega pomena ravno za današnje čase. Sporočano je bilo potom naših časopisov, da sedaj lahko prinesete imena svoji'h sinov-voja-kov k Mr. Jim Rotterju ali pa v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Prošeni ste vsi, da se takoj zglasite, da ne ber potem prepozno in da ne bo potem nepotrebnega prerekanja — zakaj ni našega in pa našega na spominski plošči. Zglasite se takoj. » Kar se pa tiče našega društvenega doma, naj vam povem, da so delničarji in delničarke na svoji seji 16. januarja spremenili skoro ves direktorij. Upamo, da bo kmalu vse v redu. Imamo tudi novega oskrbnika, ki je prav postrežljiv, kakor tudi njegova soproga, ki mu je v veliko pomoč. Zato pa, cenjeni rojaki, ki ste iz enega ali drugega vzroka že malo pozabili na naš dom, direktorij prav prijazno vabi vse, da se zopet oglasite v SDD na Recher Ave., kjer boste vsi prav prijazno postreženi. France iz Ljubljane -o- "Trnjeva krona" Že danes sporočamo slovenski javosti, da boste kmalu imeli priliko prisostvovati krasni in časom primerni drami (igri) , ki nam bo podana na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Na tiho nedeljo, 26. marca, bodo prišli k nam gostovat igralci dramskega društva "Krka" iz fare sv. Lovrenca. Podali nam bodo krasno igro "Trnjeva krona," katera je bila že pred časom opisana v našem časopisju in bo tudi še enkrat, da boste boljše razumeli pomen iste. Kjerkoli so nastopili igralci s to igro, je občinstvo vselej napolnilo dvorano in upamo, da bo tudi na St. Clair ju tako. Zato pa naj vam povemo, da bo omenjena igra podana na tiho nedeljo popoldne in zvečer; je pasijonske vsebine in bo prav za vsakega nekaj v nji. Le zapomnite si omenjeni dan in ga rezervirajte, da boste gotovo prišli pogledat to dramo. Več o tem bo še poročano. Odbor Razne zanimivosti / Hubbard Rd. — Čas hiti s tako naglico naprej, da skoraj ne bom vedel, kedaj bo zima minila. Do sedaj smo se skoro dan za dnem ukvarjali s ščetinci in vse tako kaže, da se bomo tudi še zanaprej, ker jih še ni zmanjkalo in tudi še ni čas za sajenje rožic. Vsled tega se vedno držim le bolj krvavic. Prav za prav zame to zimo še ni bilo pravega počitka in priznati moram, da sem se šele samo enkrat pošteno naspal na moji podnev-šni postelji, v spodnji pisarni pri furnezu. Temu je bilo pa vzrok prelepo vreme in mi ni dalo, da bi bil mogel spati tudi podnevi. Saj komaj dobim malo časa, da vam sporočim nekaj novic iz naših krajev. Tako se počasi bližamo lepim spomladanskim časom (kakor danes izgled^, jih še ne bo tako kmalu . . . op. ured.), katere že komaj pričakujem, saj bo pa res tudi nekaj krasjnega v teh naših krajih takrat, ko bo vse pričelo novo življenje in bo tudi dovolj svežega zraka, l^i tako blagodejno vpliva na dušo in telo posebno v spomladanskih dneh. Ne bi jih zamenjal za ne vehi kaj na svetu in tu-' di za župansko mesto ne in še manj pa za uredniški stolček, da bi moral presedet tam vse dni svojega življenja in pa tuhtat svetovne reči dan na dan. Če prav premislim je uredniški stan eden najtežjih na svetu, kajti pisat za vse prav, je nemogoče. Če bi bili vsi ljudje enakih misli, potem bi si morda še jaz želel usesti se na tisti stolček. Tako pa še to malo pisanja, ki ga jaz naredim, menda ni dostim povolji, ampak jezika pa le noben ne stegne ne za in ne proti, vsaj tako ne, da bi jaz slišal. To pa menda zato ne, ker sem tako bolj kot bivši nemški cesar, ko je bil v pregnanstvu in ni vedel, kaj se godi po svetu, ampak spomine na nekdanjo svojo čast je pa le obujal in prav tako se tudi jaz spominjam na tiste zlate čase in večkrat stopim tja k tistemu registru, kamor sem pred leti deval denar, a danes pa je ta ubogi register prazen. Večkrat sem si že misli, kaj pa mi po'maga register, če pa ni nič notri. Zato pa sem se namenil, da bi ga prodal kakemu poštenemu štacnarju, če bi mi dal pravdansko in pošteno ponudbo. Register je še skoro nov in denarja pa bo sprejel kolikor mu ga boste dali. Torej, kdor rabi kaj podobnega, naj ,se kar zglasi. Ko se nam bo približala pomlad, se bomo pa zaletavali v delo iz enega kraja v drugega in vse to delo, ki ga bom napravil, pa bo vredno samo 60 minut na uro. Moje prvo delo bo, da bom začel prenašat tjste koreninice in iskal prostor, kje bodo najlepše rastle in da bo izgledalo kar najlepše v poletnem času, ko me bodo zopet obiskavala prijazna dekleta iz Clevelanda in pa tudi iz raznih krajev širom naše lepe in svobodne dežele. Saj veste, da se pridejo kopat v jezero, ki je ravno pri nas posebno čisto. Taki, ki se razumejo na to, pravijo, da je ta okolica med Cle-velandom in Bufalo najlepša, kar jih je mogoče dobiti. To se pa vidi tudi iz tega, ker v naše kraje prihaja na tisoče izletnikov. To bo tudi prva pomlad, odkar so nas zapustili Peterlinovi, katere še vedno močno pogrešamo v naši vasi. Vse nekam bolj prijetno se mi je zdelo poprej, ko sem se večkrat ustavil tam pri njih, da smo malo pokramljali. Posebno pa bom sedaj pogrešal Mrs. Peterlin, ker sva vedno tekmovala, kateri bo imel lepše rožice in katerega vrt bo lepši. Ker pa so ženske že menda od narave bolj pripravke pri rožicah, zato je bil njen vrt tudi vedno lepši od mojega. Ona sicer ni imela tako velikega vrta kot jaz, ki imam kar cele njive rož, ampak so bile pa tiste lepše in so delale naši vasi kras. Vem pa, da jih bo imela Mrs. Peterlin tudi na svojem novem prostoru precej. Saj to se je pokaralo že lansko leto. Ker je Lojze priden na vso moč in Mrs. Peterlin se pa zanima za to, vem da bosta imela na svojem novem posestvu res vse v najlepšem redu. Zato se bom pa tudi jaz potrudil, da ga bom tako uredil (namreč vrt), da bo res najlepši v naši vasi. Saj pravim, kjer so pridne roke pri hiši, tam se marsikaj doseže. Peterlinove pa pogrešam tudi zato, ker so me ob vsakih kolinah povabili, da sem prišel pogledat, kakšne pujske so zredili, saj so pa navadno tudi res zredili lepe in je bilo res veselje ob klanju. Ko je bilo enkrat klanje gotovo, tedaj pa smo se posedli krog mize tam doli pri furnezu in Lojze pa nam je kaj pridno donašal na mizo vsakovrstne dobrote, ki jih je imel pri hiši. Saj se je včasih dogodilo še tako, da je bilo na izbiro in smo večkrat prišli tako daleč, da smo vino zamakali z rakijo ali pa obratno. Seveda, Mrs. Peterlin, je pa skrbela za dober prigrizek. O, to so vam bili dobri časi, katere v resnici j ako pogrešam. iIMIIMM"1 čl verjaf6 al' p*}ih HIHIII'«* 'gC "Zdelo se mi je in vest ^ j j ves teden zmerjala in mi f, kako da sem štramast, ^ jU šel v kempo z vami. Tod» nesljiv cahen nisem liotelP; očj šati in zdaj sem si nakoP* se glavo tri poletnike, kate^ 'al moral pitati in glajštati in dve noči, namesto da b' ^ voščil nekaj ur tako pot*6 počitka čez Delavski pr^Rl nam je očital Leo. ' "Pri nas doma so rekli žlica več ali manj pri niizl ne pozna. In če bi že i»orl zase kuhati, boš pa še ^ vrgel, pa bomo jedli vsi * Predno pa prevzameš ta posel cesarsko-kraljeveg8 jantnega mojstra, nam še kako boš razsodil v našel" teljskem nesporazumu >"„ misliš o nas," sem govoi'1 mu gazdi. ika ac in P ril' J J, »ri] P< a, Sill tfe< k n>; ue di vam notel po povedati, to se pravi narav brez ovinkpv, kaj si jaZ o vas in kakšno mnenje ustvaril o vaših čast iti j i^' bah, naj raje ostane za*1 globoko v mojem nežne1" Morda vam bom še kdaj t® dal, pa ne drugače, kot P fonu, ker ste koncem k0'1 j proti enemu. Torej če se11 j cmerikali nekaj minut, v<1 pripravil tako večerjo, das bo kar samo smejalo." Tako je govoril gosp^ pe, ki je šel v kuhinjo, v'z pinjo, v kateri je FraHc^ piske, jo vrgel v kot in s^ , rt mize uradno kastrolo. da je France ni videl. a h V; »ti P" jo bo, streha orehova, ko/ pa oči samo za steklenice- Ni vzelo dolgo in vsed'1 ( k banketu. O j a, ta pat3'( že zna, smo hiteli peti sl^ mu novemu kuhinjskem11 pridno segali po kosih. ^ je položil na mizo kroži" , til ce, nože in vso drugo ta ( ti jo. Toda vsa ta roba J®j prav tako čista po večerJ1 ( bila pred njo. Od vse P , kuhinji smo imeli za po"1' kastrolo, tisto slavno pi"^.,, tisti krožnik, na katerega nosil Leo piške. Zakaj l* človek roke? i •'li Tako smo srečno res' J latfl sanje prehrane naše s.'' .< made, ki je bila zdaj 110 Šivali ?M m je zadovoljno poči leh. "Kaj bomo počeli pa t> rad vedel Jim. "Spat še šli, da bi se pa sam® u ^ pa tudi ne gre. Moške ^ jaz kmalu naveličam." J "Pa bi malo pomarja8* ' svetoval jaz. "Vrzimo France itak ne pozna p|' ^ kar lahko Boga zahvali 1 ( nih. Nam bo pa steklen'" ral." i v hO- "Boste zelo žejni, ce u )lt kali name," se je uprl F1'1 je postal zelo samostoje'1' je bil odstavljen iz kuh1' "No, pa jih malo vrzj^ji vsaj videl, če znata," p) volji Leo. "Sta prinest ša s seboj?" j "Leo, škoda te je, a"1^ sam siliš v nesrečo, Pa 11 mu namigne Jim. njt>. "To se bo videlo naz^i je pobahal Leo. No, dv» p sneje je imel vse druge | če se ne motim z n«n več marjašal po Amerik'1 i it i i: Se reče, saj jih obiščem oni mene, kadar nam le čaS pušča. Ker je bila zima & daj precej lepa, zato sm11 z delom zaposleni čez S^ ni bilo dosti časa hoditi v Pozdrav. Frank Lesko^ : u- ai Prvi radio aparati za mobile so prišli v vporabo1 tu 1931, ko je bilo izd«1' 100,000 avtnih radio aparS V teku deset let pa je to® lo silno narastlo in jih Jc,. samo v enem letu prodan'11 500,000. BUY EXTRA BONDS Iz burne zgodovine Kodanja MOŠKI \n ŽENSKE VAŠA NARODNOST NI NOBENA ZAPREKA PRI DELU V OHIO CRANKSHAFT Vaši prijatelji in sosedje so tu uposleni pri dobro plačujočih delih ZAKAJ NE BI PRIŠLI TUDI VI šE DANES Zahteva se izkaz državljanstva OHIO CRANKSHAFT 3800 Harvard Ave. OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu. V mestu— 750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wagar Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. fhe Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 801 (42) UflTE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ flfl in stane samo: hiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje zs 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Čekirajfe Yds grelni sistem sedaj! AMERICAN RADIATOR PRODUKTI boilerji — furnezi v zalogi WOLFF HEATING CO. STEFAN ROBASH, Inženir 715 E. 103. St. GL 9218 Moški 77%c na uro Zenslce 62V£c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na EmploymentOffice 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. 25 LETNICA SMRTI (Enrp- M? 15. februarja 1919 žalujoči STARŠI, BRATJE IN SESTRE Cleveland, O. HO KiDDING_ARE Y0U (REALLY DOING THE BE*Tj *M*yOU CAN.TOO MALI OGLAS! Lepi dohodki Naprodaj je posestvo na vogalu St. Clair Ave. in 55. cesta; v poslopju sta dve trgovini, hotel in plesna dvorana; dohodki so $600 na mesec. Cena je $27,000. Lastnik odide iz mesta. Pokličite za podrobnosti IV 5110. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ameriški vojaški inženirji so se prebili skozi džungle Burme v Kituju, da so sflra-dil', "Ledo" cesto, po kateri se sedaj pomičejo teilci vojaški transporti v notranjost Kitajske. Na sliki vidimo konvoj trulcov, ki se pOrničc po tej cesti. Ta cesta bo mogoče nekoč še razširjena za splošen promet, ki bo ta ko prevzela velik del prometa znane Burma cesie, ki je sedaj še večji del v japonski oblaki. 4W 80N0S mu UUMW 4 suBmme Harmonika naprodaj Naprodaj je kromaticna harmonika, 120 basov, v dobrem stanju. Zglasite se na 1023 E, 68. St, po 5 uri popoldne. (40) Ključavnice Napravimo vam ključe za vse ključavnice, popravljamo kij uca-vnice in yam odpremo vsako ključavnico. Art Malloy 1311 E. 55. St. EN 5152 (40) Stanovanje iščejo Radi bi dobili stanovanje 4 sob in kopalnico, med 45. in 79. cesto, med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče HE 1748. (40) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St, j hE 2730. ! ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam I lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bid-. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wod. — x) HOTEL STATLER ima odprto za MOŠKE POMIVALCE POSODE BUS BOY—TERRACE ROOM PREMIKAČE POHIŠTVA Plača, hrana In uniforme ZKlasite sr v Time Office Zade.1 Hotel Statlcr E. 12. St. ill Euclid Ave. od 9 zjutral do 5 popoldne (39) Zelo lepa služba Išče se služkinja za hišna dela. Plača je $20 ali več na teden. V tednu je en dan in pol prosta. Zelo dober in prijeten dom. Zglasite se pri John Potokar 6517 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. (39)' DELO DOBIJO DELO 10B1J0 Dansko prestolno mesto Ko-danj ali v danščini Kjoeben-havn, ki je.svoje ime prejelo po "Kaupmannahavn," "pristanišče trgovcev," leži na zapadni obali otoka Seelanda ob Oere-sundu in sega na severni del otoka Amagerja. Njegova zgodovina je polna velikih dogodkov. Komaj si je 1. 1254. pridobil mestne pravice, so ga hanzeati porušili. Ta usoda je doletela mesto v naslednjem stoletju še večkrat in tudi potem, ko je 1. 1445. postalo rezidenca, je moralo pogostoma trpeti zavoljo sovražnih napadov, švedskemu kralju Karlu X. pa ni uspelo, da bi mesto 1. 1659. zavzel. Ko je car Pavel 1. 1800. z dansko pomočjo hotel zapreti Vzhodno morje, je Anglija odstranila to nevarnost za svojo trgovino. Admiral Nelson je 2. 1801. napadel Kodanj z velikim brodovjem in prisilil Dance, da so sklenili premirje. Isto se je ponovilo 1807., ko je Napoleon zahteval, naj Danska pristopi k celinski zapori. V osemdesetih Letih prejšnjega stoletja je Kodanj postal močna kopna in pomorska trdnjava. Mesto šteje danes okrog 850,000 prebivalcev in je najpomembnejše dansko industrijsko ter trgovinsko mesto. Istočasno je vozlišče za seelandske železniške proge. S trajektom ima železniško zvezo s švedskim mestom Malmoejem, preko Gjedserja in - Warnemuen-deja pa z Berlinom. Nad vse živahen je njegov ladijski promet, ki nima zvez samo z vsemi važnejšimi pristanišči Vzhodnega in Severnega morja, temveč tudi z Islandijo, Ameriko in Vzhodno Azijo. Mesto.se deli v dva dela: staro mesto z ozkimi, zavitimi ulicami na vzhodni strani luke ter na jugu ob grajskem otoku, ter novo mesto, ki so ga zgradili po modernih stavbnih in urbanističnih načelih. Znamenita je kodanjska vseučiliška knjižnica z edinstveno zbirko rokopisov iz nordijskega kulturnega kroga, a kraljeva knjižnica obsega skoraj milijon knjig. Med kodanj-skimi muzeji je omeniti Thor-waldsenov muzej z deli, ki govore o umetnosti tega velikega danskega kiparja. -o-- Če človeško telo ne vsebuje železa, tedaj mu je nemogoče vsrkavati kisik, brez katerega pa je življenje nemogoče. INCOME TAX SERVICE! Pozor trgovci in posestniki! V vašo lastno korist bo; če so vaše pole za dohodninski davek pravilno izpolnjene, če imate posestvo za dve ali več družin, ste opravičeni do 5% odpisa na vrednost vašega posestva. Mogoče tisto pomeni za vas kakšnih $250 ali več na vsakih $5,000 ve. ljave. Tudi trgovec je opravičen do 10'/c odpisa na vso mašinerijo in opremo v trgovini. Vse nadalj-ne in popolne informacije dobite pri dobro poznanem in zanesljivem Marian Mihaljevich 6424 St. Clair Ave. Urad je odprt vsak dan od 9 zjutraj do 8 zvečer. V našem uradu lahko tudi plačate vaše davke z Money Or-drom od $1.00 do $10,000. Se priporoča slovenskim trgovcem in posestnikom Marian Mihaljevich 6424 St. Clair Ave. (Feb. IG,18,23. March 1,7,11) sladki, tihi smeh sreče z -Nadinih ustnic, videl, kako je stresala lase ob svetiljki, ki jo je prižgal Roger in opazoval Ro-gerja, kako ogleduje Nado z občudovanjem, kadar ga ona ne vidi in kako se mu izpreme-ni pogled, kakor hitro ga ona pogleda, često je Pik videl žalost in solze na Nadinem obličju; videl je, kako se krč: in skriva ob divjem preklinjanju in zaglušnem kričanju moža in žene tam v drugi hiši. Nič takega ni bilo, kadar sta bila v družbi Roger in Nada. Ta mož je imel dvoje oči, kadar ni klel in kričal, nikoli ni vlačil Nade za lase — in Pik ga je imel zato rad. In vedel je, da ga ima tudi Nada rada. Roger je sedel za mizo, a Nada je stala pred njim z radostnim obličjem, ker mu je smela naliti kave. In nato je prisedla in Roger ji .je dal najlepši košček svoje _ jerebice. Prav nič se ni sramovala Nada in odkrito ga je gledala. Saj ji je bil ta tujec, ki se je skrival že nad tri mesece v tej koči, prvi za Bogom. Nedolžnost njene ljubezni se ji je zrcalila v očeh. "Nada," je rekel Roger, "vam je sedemnajst let . . ." "V osemnajstem sem!" ga je urno popravila, "že pred štirinajstimi dnevi mi je bilo se-lemnajst." "No, dobro. Že v osemnajstem ste," je odgovoril. "Ne bo več dolgo in pride mladenič, vas vidi in — vzame s seboj." "O — o — oh!" je vzdihni-la in naglo vprašala: "Kam pa pojdete?" "Jaz? Nikamor — vsaj nekaj časa še ne — Ampak vi — vi odidete odtod z nekom in —" "Jaz ne odidem nikamor!" je zatrjevala goreče. "Ne maram moških. Vse sovražim, iz-vzemši vas, gospod Roger. A če pojdete vi odtod —" "No, ako pojdem jaz odtod _7" "Ubijem Jeda Hawkinsa!" Nehote je iztegnila roko po orožju na koncu mize. "Ubijem ga, ako pojdete odtod," je zagrozila znova. "Ugonobil je svojo ženo,\jo pohabil, in če bi ne bilo nje, bi bila že davno odšla. A obljubila sem ji — in ostanem — razen ako bi se kaj zgodilo, če pa odidete vi — potem —" V grlu ji je obtičalo in ustnice so ji vztrepetale — in Roger je urno skočil k ognjišču po lonček s kavo, dasi je še ni po-pil. "Ne odidem, Nada," je dejal in se silil smejati. "Obetam vam, da ne pojdem odtod — dokler mi ne rečete, da lahko grem . . ." In Pik, čuteč, da tu nekaj ni i redu, je pogledal iz svojega jnezda, a videl je, da stoji Ro-jer z loncem za Nado in gleda .ljeno krasno glavo ter še vedno mokre lase. "Pa kaj se je zgodilo v potoku?" je vpfašal. Pripovedovala mu je, in Pik je dvignil svojo naježeno glavo, ko je začul svoje ime ter je čakal radoveden. Videl je Ro- -gerjev zdaj napeti, zdaj plašni obraz ter njegov smeh, ko je Nada zaključila svoje pripovedovanje. In Roger se je sklonil k nji ter rekel: "Nekaj mi morate obljubiti, Nada. Ako se vas Jed Hawkins dotaklie še kdaj ali ako vas zgrabi za lase ali vam zagrozi — mi to poveste?" Nada je kolebala. "Ako mi ne poveste — pre- [ kličem svoj obet in ne ostanem tu!" "Torej obetam," je odgovorila. "Ako mi kaj stori, vam to fjovem. A ne bojim se zase —■ le za Pika. Jed Hawkins ga go-! tovo ubije, ako ga prinesem na-! zaj, gospod Roger., Ali ga smem pustiti pri vas? In — oh |—ako bi tudi sama mogla osta- . it,' tuli-ni t" Vstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: r'a fetlr - | vf£ ni »Pazil, da je ta pava v kaliku tako pre-kovit skoraj kaplja od »odre oči so mu ža-a a' 0tl' sir°ko razrogače-boVL, In vsa je rdela, del' ^ lasje so ji kakor )ar!l Preko ramen do j{! J.f1' ki Je šele prav-anfl 11 o nji, ni čutil zdaj ga> "ego njeno kraso-" ""a*11 prihod. ......11 lgl le Je opazli tudi os- # ktZ,zablesk solnca ■rf bW a "Jenih Vlažnih W j g j Ji je bila mokra p! iihjwl* života- a iz E»Oeljckov so se tv°- male luže. Kaj-Vbi{ °rala čez potok! »Sn? T" pogled' ki iati^Wžirrtu staia> >Jf očju d> tesno v svo- tolM L „ ore ial in ZKodilo> Nada?" dv> 'ad!i odložil orožje na ji* di ' 6 v P°tok —?" ^[inv?^ Pika," je od- Wlotil u ji je bi!o ih-0 je . -sva Jeda Haw- i, * !anje Peska izk°Paval p 2a • Pobesnel je, me VpaVn Pik S* »filetg, Zalučil pika- (potolJ* Skal° in se a'1." °lkel- Oh, gospod ■a!,! it , Psička in Pik 01S WeiRoger vzel 11-ie" "„ fevid,, 8fVo dlani 1-1 Vignil- Deklet- . \i b ° Poihtevalo, a v 10 solz, ko se je V'! 4 611 0d Pika k oro-j jj- ?'i k' £ bila imela," je Jj bl bila ustrelili ij" Ro^.ia je po- pi: J1« »e sklonil nad \ \ , 1 " Vlačil za lase, il5t' "»oV10^." ie šepe-irfl ^ ni>! nje8ovi rami. i b ^ nM iJ0VC_ 111 bolelo. Pik je • j ti • ^^vlanž€ kodre •• ^-jelihudo ''sjnl./enska je de- :CnlT«na tr- f; "tU cvi, " telseu. in Pik ^ N C neskočno olaj- 1 Stikom. Zaje- 2 in «*šel ranje- I r ete- ko J°kal je kakor K il1 2fn° mu j« Roger ^ SS^no kost - II S? al em je kužek t r^tei-kdko> da je mogel ^ SC delom uka- 1 SlJ'^ je čil° kakor Wut^^ntertja, prine. % a • ea trgala za ob- ",.( i ^utal? ijila v slabih ;; bikova desna »r ^ je , . °bvezana tako '' L bUa kakor kos le-j" ima in zlom. i« zopet v ^'So^hbozespet li;": Pika in .V °Pi- Na o'6 med odeJa" ^ i \7Pa se je —še SZ Posebnim zlove- MTadi obrazu - jjJf t^in!^1 j«, da mu \t tw k °KnJišču in A SSr1 Pobirati iz pe-1 V 4 st ' proti do- bolečine so „•,' Jo bV Rogerjevih p0l0ž°u° prijetno in ^ je brkat0 V fh 1 W saPe ter je ^bil^Sib teh dveh, svet. Slišal r PETER SOKACH v I to*; lor, NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim in globoko potrtim srcem' znaiijamo vsem sorodnikom, prijatelje«11' znancem prežalostno vest, da je nemila 3' , posegla v našo sredo in nam odvzela Prel-ljenega in nikdar pozabljenega soprog« ioti\ očeta. d || aV] Pokojni je bil rojen 13. decembra 1885 v Sošica pri Metliki, odkoder je prišel v A"! M. ko pred 42 leti. Preminil je 22. januarja 1 'fij K večnem« počitku smo ga položili po 0P('p I jeni zadušnici v cerkvi sv. Kristine na vary pokopališče dne 26. januarja 1944. Tem potem se želimo prisrčno zaW ( Rev. Anton Bombachu za opravljeno syar mašo in cerkvene pogrebne obrede. Prav prisrčno se želimo zahvaliti ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo fo 1 na en način ali drugi kaj dobrega storiliv najbolj težkih in žalostnih dnevih. tudi prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli P° pit, vseip, ki so se udeležili svete maše in greha. V globoki hvaležnosti se želimo Pr!s zahvaliti vsem onim, ki so v blag spon)1!1 kojnemu okrasili krsto s krasnimi venci1' cer: Mary in Eva Dragonic, Mr. in Mrs.p Mr. in Mrs. John Skopitz, Mr. in Mrs. J dan, Mr. in Mrs. F. Matko, Mrs. Eva -in Mr. Draganic, Mr. in Mrs. Anton Mr. in Mrs. Rudolph Pavlovich, Mr. in T8 Louis Koljat, Verhovec družina,^! Ordnance Gang, Mr. Charles Stuss, Mr. inLf' Frank Smaltz in družina, Mr. in Mrs.'jE Matko, Gabrenja-Rapasky in Longar, Draganic in Eva Maglich, Mr. in Mrs- J Hutter — H J Hutter in Boots družina^ Victor Kovac, Matko družina iz ThoflJJ Ohio, Mary Zupin, Employees Address^, Multigralph Corp., KapudjSa družina, ^ 4 land Welds Mutual Benefit Association] in Mrs. Robert Bente, .Mr. John DrCj Neighbors, Mr. in Mrs. F., Brundic"' Stanley Brundic. . J V globoki hvaležnosti se zahvalJ11^ številnim darovalcem za svete maše, ki do brale za mirni pokoj duše ljubljene^ proga in dobrega očeta in sicer: Mrs-ij Petruska, Mr. John Jamnik, Mr. Jack L kvar, Mr. Thomas Boots, Mary Zupin,' K phine Orazem, Mrs. Poje, Mr. Max Jurat? Matt in Agnes Koren, Mr. John Verh, Mrs. Kucher, Mr. in Mrs. Hrestah, Mr.: Matko, Mr. in Mrs. Rinehart, Mr. in ^j, Trebec, Mrs. Laurich, Mr. John Boots, i Barbara Gundic, Mr. in Mrs. Celezic ry Kilhar, Mr. in Mrs. Louis Blatnik, Mr.jjf Kerzmanc, Mr. in Mrs. Tony Verhovc* i/ Verhovc in John, Mr. George Strekal J Coprich in Mrs. Zorman, Mr. in Mrs. F. K Mr. L. R. Wess, Mr. in Mrs. J. Tutin- J Draganic, Mary Bostjancic, Mr. in Mrs-Gramc, Mrs. A. Jazbec, Mr. Andrew S. Skrobat, Mr. in Mrs. A. Cherne, Mr.\ Wenzel, Mrs. Zajec, Mr. in Mrs. Intihar»J in Mrs. Nemanich, Jacob Strekal, Mr. inJi Frank Pink, društvu sv. Vida št. 25 Najlepša zahvala vsem tistim, ki ste svoje avtomobile brezplačno na razpolag, priliki pogreba. Če smo katerega ime % li, prosimo da nam oprostite, ker se vsem kar najlepše zahvaliti. M Prav lepa hvala članom društva sv« it4 št. 25 KSKJ, ki ste prišli pokojnega kr# posebna hvala pa nosilcem krste, ki spremili na njegovi zadnji zemeljski V° ga položili k velčnemu počitku. j| Iskrena zahvala pogrebnemu August F. Svetek za lepo urejen pogreb prijazno postrežbo v času največje ža'0' družini. * Ljufcljeni soprog in skrbni oče, k^V, se je Tvoje zemeljsko trpljenje. Odšel A kraj večnega miru. žalostni stojimo ob J jem svežem grobu in prosimo Vsemogoč d| naj Ti bo pravičen sodnik. Počivaj mil"11 svidenja nad zvezdami. žalujoči ostali: v FRANCES SOKACH, soprog PETER IN PFC STEVE P., ki slu^ armadi, sinova; MARIE por. Boots, * FRANCES por. Ponikvar, FRANK, brat; JIMMY BOO^j LOUIS PONIKVAR, ^ Euclid, Ohio, 16. februarja, 1944. "Povej vendar, teta . . ." se je vmešala v pogovor, ko je njena mati s svojim tihim, malo počasnim glasom pravila o bližnjem porodu svoje najstarejše hčere Constanze, ki je živela v Indiji, in o ljubkosti in prednostih male Doroteje, otroka svoje druge hčere. "Katera od vaših deklet gre nocoj z nami v 'Društvo za občo korist.' Bržkone bo strašno zanimivo, pastor Beets govori o ženski emancipaciji, to bo kakor nalašč za Betsy in Cateau; toda ali res nista stric in ti več člana? To mi je prav za prav zelo žal. 'Društvo za občo korist' je prav zdaj na višku in za nas deklice od vseh zimskih zabav najprijetnejša ..." "Če bo govora o žneski emancipaciji, potem se mi ne zdi za Betsy in Cateau prav nič primerno, da bi šli tja," se je teta Sara z vsem svojim dostojanstvom izmuznila iz mreže zvitih vprašanj. "Trenotno govore in pišejo več kot preveč o 1em grdem predmetu: čim manj slišite ve mlada dekleta o tej stvari, tem bolje za vas." "Saj je vendar samo po sebi razumljivo, da bo pater Beets govoril zoper," se je urno vmešala Keejetje; "prav zaradi tega sem mislila . . . sva mislila Wijsman in jaz, da bi bilo za Lizo ... in tudi za nekatera druga dekleta prav dobro, če bi slišale predavanje . . . Ce le kdo, potem je gotovo naš Beets tisti mož, ki bo mladim deklicam pokazal pot k pravi ženskosti ..." Ker mati ni mogla med svojim izvajanjem odvrniti oči od vezenja, ni opazila, da je okrog Lizinih ust zaigral zopet malo, zajedljiv izraz, ki ga je pa teta po njega zaslugi vzela na znanje. "In to bi bilo zelo umestno," se je vmešala Saartje; "ve deklice imate zdaj desetkrat bolj zabavno in izprememb polno življenje kakor me včasih; namestil da bi bile hvaležne, delate zmeraj več nepokoja. Ali misliš, otrok moj, da bi smeli, tvoja mati in jaz, v najinih dekliških letih na delavni dan posedati s knjigo v roki; ali da sva smeli v razne krožke na kavo ali v gledališče, ali pa, če nama se je ljubilo, za kako urico na sprehod? Ko mi je bilo toliko let kakor tebi, nisem prišla iz Leidena dlje kakor z vlačilnim čolnom do Haaga, dočiin si bila ti s svojimi starši že na Renu in je vzel David tvojo sestrično Claartje celo v Bruselj s seboj! Ko smo bile me mlade, nismo vse dni poznale drugega kakor skrbi in dolžnosti, in vendar se mi zdi . . . Kaj meniš, Kee? Ali nismo bile mnogo bolj vesele in zadovoljne kakor pa naše hčere!" Liza Wijsman je dvignila svoje tenko začrtane obrvi in ODGOVORI ZA INCOME TAl Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, da vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz tega napravil vašo dohodninsko polo. S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vam bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj. Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka vam je odtrgal letos vaš delodajalec. Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942. 'Form W-2 furnished you by your employer showing wages received and tax withheld. Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942. 3. NAME 4. 5. 6. 8. 9. ADDRESS .......................... SALARY, WAGES, ETC. (If you have worked other places, list each) UNION DUES ................................ OTHER EXPENSES ....... INTEREST ON BANK DEPOSITS ........................................... OTHER INCOME .*......................................................................................... (Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.) 10. 11. INCOME FROM RENTAL PROPERTY ............................................ EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES .............................. INTEREST ON MTG................................... REPAIRS .................. INSURANCE ...................................... WATER BILL ...................... DEPRECIATION: COST OF BUILDING ...................................... COST OF LAND .................................................................................... CONTRIBUTIONS: CHURCH ................ COMMUNITY FUND RED CROSS ................................ OTHER CHARITIES ................ INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES ........................ TAXES PAID REAL ESTATE .................... AUTO LICENSE ..... AUTO USE STAMP .............................. GASOLINE TAX: NO. OF MILES .................... NO. OF GALS. . (Issued by Ameriška Domovina) si je s trudno kretnjo pogladi-la težko plave lase. "Morda imate prav," je dejala zamišljeno in njene sicer ostre oči je zastrl žalostno zasanjan izraz. "Morda je bilo nmogo bolje tako, ko so materi in vam ves dan izpolnile skrbi in dolžnosti; zdaj pa imamo neznansko prostega časa, s katerim ne vemo, kaj bi." Zopet je bežna rdečica spre-letela blede, plemenite poteze Keej Wijsman. "Hči najde v hiši svoje matere zmeraj dovolj dela," je dejala, "tudi če ne gre več za težko delo, s katerim smo se morale me včasih mučiti — treba je na primer nadzirati služinčad ali kaj zašiti, zakrpat i. Zakaj nikdar ne poskusiš, da bi si sama naredila obleke, kar tako sijajno zmoreta Co in Cateau?" "Cemu bi se ukvarjala s tem, če mi da oče dovolj denarja, da lahko plačam šiviljo?" je odvrnila Liza in krepko zmigni-la z rameni. Hkratu se je pa domislila, da so njene besede gotovo užalile teto Saro. S svojim najbolj iskrenim dekliškim smehljajem je hitro pristavila: "Razen tega bi ne spravila nič pametnega skupaj; z iglo: in nitjo v rokah sem strašansko ' nespretna. Razumem se le na-j obveze in pukanico. Če bi bila fant . . . Ce bi bila jaz Willem in on jaz, bi postala zdravnik ... Za to bi imela dovolj smisla. Pomagala bi očetu in bi pozneje postala njegov naslednik, prav kakor je bil on naslednik svojega očeta ... Že pet rodov so Wijsmani zdravniki in padarji, le ta budalasti Willem uganja vse mogoče, da bi mu ne bilo treba študirati in da bi postal slikar." Njena msiti, ki je vstala, da napolni kozarec in ponudi v srebrni skodelici pecivo, se je takoj zavzela za najmlajšega, za svojega edinega sina: "Wil-lema pač veseli ta poklic in ne more videti ne krvi ne bolezni ne bede; gotovo se tdliko pozna, da ve, da bi ne bil nikdar dober zdravnik." "Zaradi tega je toliko grše, da sem jaz le deklica!" je silovito planila hči. "Jaz pa naj vse svoje življenje pomivam skodele, brišem prah in pozneje sušim plenice ..." "Zdaj pa molči!" je ukazala Kea Wijsman in njen obraz je mahoma postal oblasten. "Dobro veš, da tvoj oče in jaz nikakor ne ljubiva takega uporniškega govorjenja. Po božji volji si prišla kot slabotna žena na svet in če Bog dopusti, se boš poročila in imela otroke. Zares ne morem razumeti kaj je zadnje čase vas dekleta obsedlo. Kakor za stavo se vse pritožujete, da ste se 'le koti deklice rodile.' Bržkone so kri-i ve te knjige, ki jih berete in si katerimi bi dekleta ne smela j imeti nobenega opravka." Medtem, ko sta se mati in i hči pregovarjali, je Sara Berk-1 hout z užitkom srkala svojo J madeiro., Pogovor jo je prene-! hal zanimati. Gotovo ji ni bilo neznano, da so se tudi njeni lastni otroci sem in tja zavzemali za podobne nespametne nazore, vendar se ji je zdelo pametneje, da se niti od daleč ni toliko zmenila zanje kakor sestra. Cim se pojavi resen snubec, bo to neumno govorjenje i samo po sebi utihnilo. Ali ni Zofija, njena hajstarejša, iz-: početka hotela postati učitelji-j ca — zdaj pa ne misli na nič drugega kakor na svojega1 Everta Immerzeela, na doto in 1 na pohištvo. Ko je postavljala kozarec na-' zaj na mizo, je začudena ogledo-j vala dragoceni srebrni pladenj; glavo bi stavila, da je bil komaj pred kratkim kupljen! Vendar je nekaj prekrasnega, če si lah-' ko kupiš zmeraj kaj novega kakor njena sestra in ti ni treba misliti na ta ostudni denar; če imaš moža ,ki rad vidi svojo ženo dobro oblečeno in z dragim nakitom ovešeno in ki vse te le- pe stvari lahko plača! Sara ni v dnu svojega srca nikdar prav pojmila, zakaj se je Keejetje svoje čase tako zelo upirala tej poroki. Kadar se dekle bliža tridesetim, mora pač vzeti, kogar dobi. Po tem se je vsekakor ravnala ona sama, ko je po nesrečni ljubezni s Kee-som van Doeverenom začutila, da je na najboljši poti med staro šaro, in ko je stotnik Berkhout nepričakovano razodel resne, nje se tikajoče namene. Bil je vse kaj drugega kakor osvoje valeč src, vendar je često na-migaval, da ni navezan le na svojo častniško plačo, šele leto dni po poroki je odkrila, da je njen mož zaradi nesrečnih špekulacij izgubil velik del svojega pre moženja, in da se je varal tudi on, ker je smatral vdovo Coorn Naznanilo in zahvala Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla v našo sredo in nam iztrgala našega nadvse ljubljenega soproga in očeta velt zaradi velike ugledne hiše za bogato, staro damo. čeprav ni. Saartje prinesla nikake preobi-J lice rožnatih sanj s seboj v zakon, jo je resniinost vendarle razočarala. Obilica otrok, ki ji| je bila prva leta v veliko vese-' lje, je bila hitro se starajočemu' možu prej neprijetna kakor dobrodošla. Ker je po svoji naravi vse skrbi še povečala, ni prestal tožiti o številnih kljunih, ki da jih mora s svojimi malimi dohodki nasititi. Ko so vse štiri hčere dorasle, jim je bil bolj ded kakor pa oče. JOSEPH HROVAT Blagopokojnik je po dolgi bolezni zatisnil svoje mile oče dne 16. januarja. Star je bil 63 let in je bil doma iz vasi Reber pri Žužemberku. V Clevelandu se je nahajal od leta 1902. Njegov pogreb se je vršil dne 20. januarja iz Frank Zakfajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vidk in po opravljenih cerkvenih obredih smo ga položili k večnemu počitku na Calvary pokopališče. Našo najlepšo zahvalo izrekamo ysem, ki ste položili h krsti dragega pokojnika tako krasne vence in cvetlice. Vaš izraz spoštovanja do pokojnika nam je bil v veliko tolažbo. Hvala lepa tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše, kot tudi vsem, ki ste dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Dalje se zahvaljujemo vsem, ki ste prišli pokojnika pokropiti ko je ležal na mirodvoru, ter vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku. Hvala društvom in pogrebcem, ki ste nosili krsto, kot tudi najlepša hvala Rt. Rev. Monsgr. Ponikvarju, Rev. Andreyju in Rev. Baragi za lepe cerkvene pogrebne obrede in za sprejem na pokopališče. Zahvalo tudi izrekamo pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za prvovrstno poslugo in zadovoljivo postrežbo v dneh bridkosti ter lepo urejen pogreb. Bodi vsem, ki ste nam stali na strani in nam bili v tolažbo in pomoč ter ste sploh na en ali drugi način izkazali svoje simpatije nad izgubo našega ljubljenega soproga in ■ očeta, izrečena naša iskrena hvala! Tebi, dragi soprog in oče, pa kličemo: Bodi Ti lahka ameriška gruda! Pot Tvojega življenja ni bila posuta, s cvetlicami, a si s svojo vztrajnostjo in marljivostjo premagal marsikatero oviro. Bil si nam zvest tovariš in skrben oče, in Tvojo izgubo bridko objokujemo. Spomin na Tvoje blago srce bomo ohranili med nami za vedno, dokler se enkrat vsi skupaj ne snidemo nad zvezdami, kjer ni ne trpljenja ne solz. Žalujoči ostali: KATINA, soproga; JOSEPH, sin; MARY POWELL, FRANCES STREETZ, ANGELA PETROVČIČ, VERA PIRNAT, JANE CORSARO, hčere; osem vnukov, štirje bratranci; brat v starem kraju. Cleveland, Ohio, dne 16. februarja 1944. Jo Van Ammers-Kuller: UPORNICE " \ ROMAN 1885