/lUERišk/t Domovi ima
NO. 194
fe 4°<
^	AiCAH m mmf
,/^tm im uumtArn mm
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 8, 1970
SLOV1MIAM
&S&8M1N&
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Rusi preskušajo novo protiraketno obrambo
Nedavno so preskušali tehniko “asfaltnega oblaka”, ki naj bi zapiral pot sovražnim raketam.
WASHINGTON, D.C. — V Ka-zakstanu na preskuševališču raket Sary-Shagan so po vesteh iz vojaških obveščevalnih krogov Rusi pretekli september preskusili raketnega lovca “Galosh”, ki je visoko nad ozračjem razprostrl črn oblak eno miljo na široko. To naj bi bil nov važen korak pri iskanju uspešne o-krambe pred medcelinskimi raketami.
Raketa Galosh je spustila v S°rnji tanki plasti ozračja “as-^altni oblak”, ki se je razvlekel eno miljo na široko. Sovražne Medcelinske rakete, ki bi letela skozi ta oblak, bi se oprijeli del-ci asfalta. Ko bi raketa prilete-la v gostejše plasti gornjega de-la ozračja, bi se asflat, ki je lahko gorljiv, zaradi trenja vnel in povzročil tako vročino, da bi ta Puičila samo raketo ali pa vsaj Važne dele v njej in jo tako onesposobila.
Ro je bil prvi znani poskus te Vrste. Združene države poznajo to tehniko, pa so jo doslej preskušale samo “na papirju”. Čeprav vojaški vodniki dežele Potiskajo k gradnji obrambe Pred raketami, se Kongres temu uPira.	t .t J [ g figi
Jugoslavija išče orožje
Beograd, sfrj. — Po uki-
^Rvi ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji leta 1955 je dobiva-ta orožje pretežno iz Sovjetske zveze. Ko je nastopila mož-tl°st, da poseže Sovjetska zveza *udi v Jugoslavijo, kot je avgu-s^a 1968 na Češkoslovaško, so Začeli tu spoznavati, da naveza na Sovjetsko zvezo za vse 0r0l2je za Jugoslavijo ni modra.
Najprej so se obrnili na Franci0 in pozvedeli, če bi lahko . M dobili novo, moderno orož-V Parizu ne bi imeli nič protinu, četudi niso posebno 'R^ti za jugoslovanski komuni-,lcni režim. Nastalo je vpraša-^■je Plačila. Pri tem je vsa reč ^ tičala, Beograd pa bi vendar ^ u dobil novo orožje in postal tem pogledu manj odvisen od Moskve.
Rako je bil nekaj tednov pred /Xonom v Beogradu pomožni fbrambni tajnik ZDA G. War-n Nutter in se razgovarjal s rodstavniki Jugoslavije in nje-j/v. uRoroženih sil o prodaji o-j, ^a- Beograd nima denarja, o-Pa rad- ZDA imajo o-^ zja na pretek, posebno starej-j Vrst, in ga bodo “prodale” ^goslavjji tudi “na kredo”, če ta le pristala na pogoje.
Zagavomiki ločitve zakona flejionstrirali na Srp sv. Petra v limn
RIM, It. — Senat razpravlja o zakonskem predlogu o uvedbi zakonske ločitve v Italiji. Spodnji dom je zakonski predlog že sprejel kljub odporu krščanskih demokratov, Senat pa o predlogu sedaj razpravlja in bo v kratkem o njem glasoval. Boj za uzakonitev zakonske ločitve in proti njej je izredno oster in zagrizen.
Tako je do neke mere razumljivo, da so zagovorniki uzakonitve ločitve zakona preteklo nedeljo prišli z velikimi napisi na trg sv. Petra v času, ko daje papež svoj blagoslov “mestu in svetu”. Na plakatih so bili očitki Vatikanu, ki nasprotuje uzakonitvi ločitve zakona. Vatikan je na stališču, da je bilo to vprašanje urejeno z lateransko pogodbo in da ga je mogoče spremeniti le v pogajanjih md vlado Italije in Vatikana, ne pa enostransko s sklepom italijanskega parlamenta.
Pravno se zdi to stališče pravilno, otežuje pa seveda spremembo zakona, ker je ta po vatikanskem stališču mednarodna pogodba in ne le italijanski zakon.
Kongres bo prekinil delo zaradi volitev
WASHINGTON, D.C. — Kongresni vodniki so sklenili, da bo Kongres 14. oktobra svoje redno vičarji delo prekinil in ga obnovil šele 16. novembra. Kongresniki in senatorji bodo na ta način imeli vsaj nekaj časa za udeležbo v volivnem boju. Ta je v polnem teku in dober del kongresnikov je Washington že zapustil in šel iskat glasove med volivce.
Prvotno so upali, da bo Kongres svoje delo lahko končal do 23. oktobra. Ko se je izkazalo, da to ne pojde, je bilo zasedanje odloženo. Tako se bo prvič po 20 letih Kongres sestal znova po volitvah.
Kambodža republika
PHNOM PENH, Kamb. — Narodna skupščina je odločila, da postane s petkom, 9. oktobra, Kambodža republika, potem ko ;e bila kraljestvo 1168 let.
Kriza zgrabila čilske krščanske demokrate
Konvencija stranke se ni mogla odločiti glede volitve predsednika republike dne 24. oktobra.
SANTIAGO, Čile. — Narodna politična kriza je sedaj zagrabila tudi krščansko demokratsko stranko. Stranka je imela te dni svojo konvencijo, da določi svojo taktiko pri volitvah predsednika, ki bodo 24. oktobra. Na konvenciji niso dosegli nobenega sporazuma, zato tudi ni bila odobrena nobena resolucija.
Resoluciji sta bili dve: prva je predlagala spremembo ustave, ki naj se vanjo vključijo jamstva za politične svobode, in konec razgovorov z levičarskim kandidatom za predsednika dr. Allendejem. Stranka naj gre pred parlament kar naravnost in brez pogajanj z dr. Allendejem. Druga resolucija je za pogajanja.
Dr. Frey, ki ni bil na konvenciji, se je izjavil za prvo resolucijo. Da se konvencija ne konča s političnim polomom, je sklenila, da je zasedanje zaključeno, da se morejo udeleženci udeležiti neke športne tekme. V resnici je stanje v stranki zelo napeto in ji grozi resna notranja kriza. Verjetno je, da bo stranka do 24. oktobra sklicala novo konvencijo.
Med tem, ko krščanski demo-kratje zborujejo, uporabljajo leže bombe. So namreč bombardirali že 4 objekte, med njimi dve hiši, ki sta lastnina uglednih desničarskih politikov. Teroristi so dalje napadli tudi poslopje neke banke. Policija a-tentatorjev še ni našla. Morda jih je tudi namenoma zgrešila, saj ne ve, kdo bo gospodaril po 24. oktobru. Morda noben kandidat, ampak anarhija.
MONTREAL, Que. — Ugrabitelji britanskega trgovinskega atašeja J. R. Grossa so podaljšali čas za izpolnitev svojih zahtev do danes opoldne. Zahtevajo izpustitev 23 “političnih” jetnikov in njihov prevoz v Alžirijo ali na Kubo ter pol milijona dolarjev v zlatu. Vlada je te zahteve odklonila. Prvi čas za njihovo izpolnitev je bil včeraj ob 8.30 zjutraj.
Konservativna vlada
hoše omejiti meč e^lj v \felifci Britaniji
LONDON, Vel. Brit. — Konservativna vlada je izdelala obsežen načrt za ureditev britanskega gospodarstva. Del v njem je tudi vprašanje delavskih unij, ki so po mnenju konservativne vlade postale premogočne in prezahtevne na škodo celote.
Posebno je važno vprašanje štrajkov, zakonitih in nezakonitih, ki more britansko gospodarstvo v zadnjih letih. Predlog vlade odpravlja obveznost ‘unij-skih delavnic’, v katerih morajo biti vsi zaposleni člani unije. Po novem ne bo mogoče nikogar siliti v unijo, če ne bo hotel, pa bo vendar imel pravico do dela. Četudi ne bo član, bo moral plačati članarino kot vsi ostali. V kolikor ne bi maral, da gre denar v unijsko blagajno, ga lahko nameni kaki dobrodelni ustanovi.
Vlada bo imela pravico vsak štrajk, “ki bi ogrožal narodno zdravje, varnost ali narodno gospodarstvo”, odložiti za 6 dni.
Letalo imeb napak
WASHINGTON, D.C. — Letalo, s katerim je poletel del nogometnega moštva Wichita State University srečno v Logan v Utahu, med tem ko se je drugi del moštva v enakem letalu ponesrečil, je izgubilo po pregledu Zvezne letalske upravi pravico poletov. V letalu so pri pregledu ugotovili 16 napak.
Slično letalo, dvomotorni Martin 404, se je ponesrečilo na poletu v Logan, pri čemer je bilo mrtvih 30 oseb. Ponesrečeno le-
NIX0N0V PREDLOG RDEČI V PARIZU ZE ODKLONILI
Sinočnji predlog predsednika Nixona za končanje vojne v Indokini so rdeči na konferenci v Parizu danes odklonili, ko jim je bil komaj dobro predložen™ Domače javno mnenje je Nixonov predlog sprejelo ugodno, vendar ne pričakuje nihče, da bi orivedel naglo do konca vojne.
^WASHINGTON, D.C. — Kot je predsednik Nixon sinoči napovedal, je danes na zasedanju konference v Parizu za končanje vojskovanja v Vietnamu ameriški zastopnik David Bruce predložil rdeči strani Nixonov predlog za končanje vojne, ki naj bi veljal kot nekak odgovor na rdečo ponudbo od preteklega meseca. Rdeča stran ni dolgo preudarjala ameriškega načrta, ampak, ga je takoj in gladko odklonila in obsodila. V imenu rdeče strani je govorila Mrs. Binh, zastopnica “provizorične revolucionarne vlade Južnega Vietnama”. Odklonitev so pričakovali, ker dejansko Nixonov predlog ne nudi rdečim tega, kar je njihov cilj — prepustitev Južnega Vietnama komunizmu.
Nixonov predlog obsega pet točk: ustavitev vseh sovražnosti na celotnem področju Indokine ne le v Južnem Vietnamu; mednarodno konferenco po vzoru onih v Ženevi 1. 1954 in 1962, ki naj išče in sklene novo ureditev v Indokini v glavnem na sklepih prejšnjih dveh; umik ameriških oboroženih sil iz Vietnama; politični sporazum v Južnem Vietnamu — pri čemer Nixon odločno odklanja rdečo zahtevo po odstranitvi sedanje vlade v Saigon drugače kot potom svobodnih volitev pod mednarodnim nadzorom; izpustitev vseh vojnih ujetnikov na .obeh straneh.	'
Predsednik ZDA priznava v svojem načrtu težave pri uveljavitvi ustavitve sovražnosti v vojni, ki ne pozna nobenih front.
Prenehati morajo tudi vsa na-! silja in strahovanja, ne le stre-
. ,	,	' *° pre"|ljanje med sovražnimi oddelki,
gledano, predno je poletelo zad-iFremirje naj bi poleg obeh
n;., na pot.	(strani nadzirali še posebni med-
Oblasti so odvzolo letalsko ,■narodni organi dovoljenje pilotu letala, ki je Nova mednarodna konferenca srečno priletelo v Logan, ker ni 0 Indokini bi naj uredila celotno bil že nad eno leto zdravniško Indokino, med tem ko bo konfe-pregledan, med tem ko zahteva renca v Parizu tekla dalje in
zakon za take pilote pregled posvečala svoje delo v glavnem 60Vjmi mislimi in gledanji, toda
talo naj bi že dolgo ne
Južnem Vietnamu postavlja predsednik Nixon na tri temeljna načela: odražati mora voljo južnovietnamskega 1 j u d stva; biti mora odraz sedanjega odnest političnih sil v Južnem Vietnamu; ZDA bodo sprejele izid političnega procesa, o katerem se bodo sporazumeli. Odločno je zavrnil med tem temeljno zahtevo rdečih, da je treba odstraniti sedanjo vlado v Sai-gonu. Poudaril je, da rdečim ne gre “le za nekaj oseb”, ampak hočejo odstraniti celotni sedanji protikomunistični sistem in ga zamenjati z enopartijskim — svojim. Na to ZDA ne morejo pristati.
Ob koncu svojega govora na televiziji in radiu je predsednik Nixon omenil še svojo pot po Evropi. Dejal je, da je povsod doživel lep sprejem, da so ga sto tisoči pozdravljali, vendar ta pozdrav ni veljal toliko njemu osebno, kot deželi, ki jo je ponosno predstavljal— Ameriki, deželi svobode in braniteljici svobode. Državniki, s katerimi je na svoji poti govoril, se niso vedno in v vsem strinjali z nje-
vsakega pol leta.
končanju vojne v Južnem Viet-
Zvezna letalska uprava je po- namu-svarila vse univerze in druge' Nixon je pripravljen objaviti visoke šole, ki najemajo letala v podrobnostih načrt o umiku za razne večje skupinske polete,1 vseh ameriških oboroženih sil naj se skrbno prepričajo, če so iz Južnega Vietnama, kakor letala in vse drugo v popolnem hitro bodo rdeči sprejeli nje-redu, pregledana in varna, pred-' gove predloge, no jih najamejo.	j Politično ureditev položaja v
debele dežne kaplje
v.RRRKElEY, Calif. — Ugoto-čet f0 ^ezne kaPlje s premerom 15 a Palca- Padale so z brzino 0 25 čevljev na sekundo.
Belno oblačno, toplo, možnost
Neviht, ^oli 7
Najvišja temperatura
Bodočnost Ljudske republike Kitajske po 21 letih
CLEVELAND, O. — Kitajci so pretekli teden, 1. oktobra, praznovali 21-letnico obstoja rdečega režima. Pozornost je že na predvečer slovesnosti vzbudil vtis, da slavnosti niso bile tako kričeče, kot je kitajska javnost navajena. Slavnostni govor je imel ministrski predsednik Ču En-lai. Po svoji naravi ni ravno demagog, ampak samo “priučen”, kot bi rekli v Jugoslaviji, toda v svojem govoru ni rabil ničesar, kar se je “priučil”. Je govoril zmerno in stvarno, še celo na to je opozarjal, da deželo čakajo časi velikih naporov in težkih preskusen j, ki se jih pa kitajski narod ne bo ustrašil, kot se jih ni v pretekli dobi.
Žal Ču En-lai ni podprl svojih izvajanj z nobenim gradivom. Sicer številčno gradivo, kar ga pride iz komunističnih virov, ni dosti vredno, nekaj pa vendarle odkriva. Kitajska hrani statistične podatke sama zase, le izjemoma ji uide
kakšna številka iz rok. Pri letošnjih slovesnostih se to ni zgodilo. Da je dežela napredovala vsaj v vojni industriji, o tem priča kitajski satelit, ki sedaj kroži Okoli Zemlje. Na drugi strani je kmetijstvo še zmeraj rak-rana kitajskega gospodarstva. Res je, da take nevarnosti za veliko lakoto ni več, kot je bila pred par desetletji, izginila pa čisto še ni. Drugače ne bi kitajska vlada kupovala na milijone ton žita za prehrano, ne sicer vsako leto, pa vendarle tako pogosto, da je to dokaz, da kitajska domača proizvodnja hrane še ne zadostuje, kadar ni dobre letine. Kitajško gospodarstvo se torej počasi koplje iz dna, ki se je v njem nahajalo pred 20 leti. Že to je nekaj vredno za deželo, ki šteje 700 milijonov ljudi, ima malo plodne zemlje, velike puščave, muhasto podnebje, prometno mrežo, ki še senca ni evropske, kaj šele naše ameriške itd.
Na političnem polju se je dežela teh 20 let zvijala v bolečinah. Tovariš Mao si je vbil v glavo, da kitajske zaostalosti ni kriv komunistični družbeni red, ampak aparat-čiki v administraciji, ki so postali vzor birokratov, ki ne znajo dežele spraviti na pravo pot k hitremu napredku. Zato je treba stranko poslati od časa do časa v krvavo kopel, ki se je zadnjič imenovala “kulturna revolucija”, izvajala jo je pa “rdeča garda”. Maov poskus se je ponesrečil \že v par letih in sedaj se dežela nahaja v prehodni dobi; partija sama je vsaj na papirju že reformirana, sedaj pride na vrsto državna uprava, ki je še zmeraj v rokah začasnih pokrajinskih odborov, to je koalicije vojakov, bivših aparatčikov in nekdanjih voditeljev rdeče garde. Ta kolektivna uprava menda slabo upravlja deželo.
Kitajska se končno hoče znova povezati z ostalim sve-
tom. Zmeraj več tujcev prihaja v deželo, zunanja trgovina narašča, trgovski stiki s tujino se množijo. Mao išče trgovske zveze in obnavlja politične vezi z vsem svetom, le “ameriških imperialistov” še ne more trpeti. Celo v Združene narode bi ral prišel, tako trdijo nekateri diplo-matje.
To je kar čeden razvoj za to veliko državo, škoda je le, da je vsak dan v nevarnosti, da bo Mao zopet odredil nove vrste ‘kulturno revolucijo’ ali kaj sličnega in s tem uničil vse, kar sedaj nastaja s takimi mukami. Sicer je pa vprašanje, ali bo njegov naslednik maršal Lin Piao kaj boljši.
Da je torej režim praznoval letos obletnico revolucije skromno, za to je bilo dosti razlogov. Dobro bi bilo, ako bi pokazal skromnost tudi takrat, ko dela napake.
nihče od njih se ni bal, da bodo ZDA uporabile svojo moč za to, da bi gospodovale kateri drugi državi ali uničile njeno neodvisnost.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — V Kongresu in v domači javnosti je bil Nixonov predlog za končanje vojne v Indokini na splošno ugodno sprejet. Pohvalno se niso o njem izrazili le kongresni republikanci, ampak tudi demokrati, med njimi sen. Mansfield in sen. Fulbright, najbolj znani kritik Nixonove vietnamske politike.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik Francoske republike G. Pompidou, ki je na uradnem obisku v ZSSR, je izjavil na tiskovni konferenci tu, da obstoja možnost za kompromis o Zahodnem Berlinu. Francija je izjavila, da bo proti sklicanju evropske varnostne konference, ki jo je predložila Varšavska zveza še lani, dokler ne bo zadovoljivo rešeno vprašanje Zahodnega Berlina. Pompidou je napovedal sklenitev dogovora med Francijo in ZSSR o gospodarskem sodelovanju.
LA PAZ, Bol. — Levičarske sile so v politični krizi prevladale in gen. Torres se je oklical za začasnega predsednika republike. Gen. Miranda je po zgledu odstopivšega predsednika
Iz Clevelanda in okolice
indijski misijonar med nami—
Preko Zambije in Brazilije je priletel na kratek obisk v naše mesto jezuitski br. Leopold Vidmar, doma iz Brusnic pri Novem mestu, ki je pred 35 leti odšel v misijon v Bengalijo v Indiji. Med nami ostane samo do petka. Nocoj po rožen venski pobožnosti pri Sv. Vidu bo imel v Baragovem domu predavanje. Dobrodošel med nami!
V	bolnici—
Mrs. Lillian Rožanc, Rt. 6 Moundsville, O., je v Geauga Community bolnišnici v Char-donu zaradi operacije. Leži v obi št. 127. Obiski so dovoljeni. Pred leti so imeli gostilno na E. 53 St. in St. Clair Avennue.
Čuvar šolskih otrok—
Policija išče čuvarja šolskih otrok za prehod na Addison Rd. in St. Clair Avenue. Kdor se zanima za to službo, naj kliče urad mestnega odbornika E. Turka, el. 391-3333.
Seja—
Podr. št- 25 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida.
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v oli sv. Vida.
Zadušnica—
V	soboto ob 8. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Emilijo Meršol, roj. Tominšek, soprogo dr. Valentina Mer šola ob 12. obletnici njene smrti. Zlata poroka—
V	nedeljo, 11. oktobra, bosta praznovala Joseph in Paulina Lunder, 1050 E. 169 St., zlato poroko. V ta namen bo dopoldne ob 11.45 v cerkvi sv- Vida zahvalna sv. maša, popoldne takoj po sv. maši pa bo slavnostno kosilo v Greenmount Party Center, 4270 Monticello Blvd. Zlatoporočenca imata tri otroke, Paulino, Josepha in Dorothy ter 5 vnukov, Joseph Lunder je rojen pri Velikih Laščah, njegova žena Paulina, roj. Arko, pa v sodraški fari. Zlatoporočenca sta zvesta naročnika Ameriške Domovine vse od začetka. K njunemu slavju jima iskreno čestitamo ter želimo, da bi zdrava in zadovoljna dočakala tudi biserno poroko!
V	bolnišnici—
Rojak Jože Dolenc, 1166 E. 72 St., je v St. Vincent Charity bolnišnici. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Ovande iskal zavetje v enem od poslaništev držav Latinske Amerike. Pri spopadu med rudarji in vojaštvom v Oruro je bilo 8 rudarjev mrtvih. KAIRO, Egipt.— Narodna skupščina je včeraj soglasno izvolila A. Sadata za predsednika republike. Ta je nato v govoru izjavil, da bo nadaljeval politiko Naserja za osvoboditev po Izraelu zasednih arabskih ozemlje in za združevanje arabskega sveta.
SAIGON, J. Viet. — Bojevanje je na splošno omejeno na manjše spopade, le v skrajnem severnem delu Južnega Vietnama je rdeči pritisk močan in so zato zavezniki, ko se bliža doba monzumskega deževja, izpraznili topovsko oporišče O’Reilly. V preteklem tednu so imele ameriške oborožene sile v boji v Južnem Vietnamu skupno 38 mrtvih, med tem ko so izgube domačih in rdečih sil močno nnrnstlf*
gžijg Ameriška Pomoviva
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO_______
S3	No. 194 Thursday, Oct. 8, 1970
V	Washingtonu so postali trši in odločnejši. Poslali so okrepitev Šesti floti v Sredozemsko morje, pozvali v pripravljenost nekaj čet v Evropi in nekaj v ZDA in kazali, da bodo posegli z vojaško silo v Jordanijo, če druga stran ne bo prenehala s svojim vmešavanjem. Nastop je zalegel, ker je enako namero pokazal tudi Izrael. Sirija je svoji oklopni brigadi umaknila, ko je spoznala, da ji grozi nevarnost na lastnih tleh.
V	Washingtonu so že nekaj mesecev šušljali o gradnji sovjetskega pomorskega oporišča na Kubi, sedaj je o-brambno tajništvo nenadno izdalo javno svarilo Sovjetski zvezi, naj tega načrta ne izvaja, če noče priti v skrajno “resen spor” z ZDA. Predsednik Nixon je tekom svoje poti po Evropi, posebno na obisku pri Šesti floti, poudarjal vedno znova, da bodo ZDA branile svoje koristi v Sredozemlju in drugod, če treba tudi z vojaško silo. Izjave in u-krepi zadnjih Tednov diše po onih iz dobe mrzle vojne. Trdijo, da je to le začasno, da Nixon še vedno upa, da bo mogoče nadaljevati z “dobo pogajanj”, da se ne bo treba vrniti k obnovi oboroževalne tekme in krotiti sovjetske želje po novih osvajanjih z odločnostjo in s silo orožja!
kjer bi rad še nekaj let delal v misijonu. Da ima tak mož kaj povedati, si lahko vsak misli. S seboj ima okrog 70 skioptič-nih slik. Kdor le more, naj pride nocoj k njegovemu predavanju, kjer bo s hvaležnostjo sprejel vsak dar za misijone.
Janez Sever
Nixon še upa na “dobo pogajanj”
Ko je predsednik Richard M. Nixon prevzel vodstvo naše dežele, je dejal, da je cilj njegove politike končati “dobo vojaškega soočevanja” in začeti “dobo pogajanj”.
V	ta namen je napovedal omejevanje vojskovanja v Vietnamu in tega tudi izvaja, skušal zmanjšati spore v svetu, posebno v Evropi, pa nato v zadnjem času predvsem na Srednjem vzhodu, kjer je napetost postala tolikšna, da je nastopila dejanska nevarnost večjega vojnega spopada.
Sovjetska zveza bi bila brez dvoma rajše videla v Beli hiši demokrata H. Humphreyja kot pa republikanca Nixo-na, ki je bil znan v vsem svetu kot oster, načelen protikomunist. Svet ni pozabil, da je bil prav Nixon tisti, ki je kot kongresnik razkril v Algerju Hissu, posebnem pomočniku pokojnega predsednika ZDA F. D. Roosevelta v Jalti, pripadnika komunizma. Podpredsednik R. M. Nixon je prvi javno iznesel znano “domino teorijo , ko je svaril leta l£b3 pred zmago rdečih v Francoski Indokini. Predsednik Eisenhower se je tedaj odločil proti posegu ZDA v Indokino in tega tudi kasneje omejil v glavnem le na gospodarsko pomoč in pomoč v vojnih potrebščinah in vojaških sveto valcih v Južnem Vietnamu.
V	Moskvi so pazljivo sledili Nixonovi politiki, napravili tu in tam kako prijazno kretnjo, spregovorili besedo upanja, pa postopali na splošno previdno in zadržano. Nixon je upal na sovjetsko pomoč pri naporu za končanje vietnamske vojne. Čakal je n*i njo, pa jo še ni dočakal. Odločil se je za nadaljevanje politike pomirjevanja s Sovjetsko zvezo v Evropi, ki jo se začel že predsednik L. B. Johnson, pa jo ustavil, ko so Sovjeti zasedli Češkoslovaško avgusta 1968 in je ves svobodni svet to nasilje obsojal.
Ameriški in sovjetski zastopniki so se lani sestali v Helsinkih na Finskem, da pretehtajo možnosti sklenitve dogovora o omejitvi jedrskega strateškega orožja. Razgovori so dobro kazali in so se nadaljevali na Dunaju letoš njo pomlad in poletje, novembra pa naj bi bili obnovljeni zopet v Helsinkih.
Ameriški zastopniki so se pogovarjali z zastopniki Sovjetske zveze o rešitvi sporov na Srednjem vzhodu in končno dosegli obnovo premirja med Egiptom in Izraelom ob Sueškem prekopu. Svet se je oddahnil in kazalo je, da se le bližamo daljši dobi miru.
To dobro razpoloženje ni bilo dolgo. Razgovori o pomiritvi Srednjega vzhoda so se v New Yorku komaj začeli, ko je Izrael odpovedal udeležbo pri njih, ker je Egipt določila obnovljenega premirja ob Sueškem prekopu kršil.
V	Washingtonu nekaj časa kar niso mogli verjeti, preveč so zaupali Moskvi in njeni besedi. Šli so celo tako daleč, da niso niti tik pred obnovo premirja napravili točne slike položaja ob Sueškem prekopu. Podrobni pregled položaja je končno le prepričal Washington, da je Egipt določila premirja kršil, da Moskva svoje besede — ni držala.
Za predsednika Nixona je bil to nepričakovan in hud udarec. Razgovori, ki so nekaj obetali, so padli v vodo. Najhujše je bilo vendar spoznanje, da se na Moskvo “ni mogoče zanesti”. To dejstvo je glavni predsednikov svetovalec dr. H. Kissinger odpravniku poslov ZSSR v Washingtonu vrgel v obraz, ko mu je na vprašanje, zakaj ZDA niso odgovorile na pomirljivo noto ZSSR glede državljanske vojne v Jordaniji, odgovoril: Vi govorite eno, delate pa prav nasprotno. Zato bomo počakali!
V	Egiptu je za kršenje določil obnove premirja odgovorna Sovjetska zveza, ker ona je dala Egiptu protiletalske rakete SAM-2 in SAM-3 ter jih tudi njena moštva večinoma upravljajo, SAM-3 izključno. Vsako izgovarjanje in o-pravičevanje je torej prazno. V Jeruzalemu so povedali naravnost, da nima smisla nadaljevati razgovorov, ko je očitno, da nasprotna stran ne drži niti tega, kar je bilo doslej dogovorjeno!
Nixon je dobil kmalu še nov dokaz o tem, da Moskva govori eno, dela pa drugo. Ko je prišlo v Jordaniji do nastopa vojske proti palestinskim gverilcem, so v Moskvi izjavili, da so odločno proti vsakemu tujemu vmešavanju v ta spor. Pozvali so vse države, naj ostanejo izven bojevanja v Jordaniji. Sirija, ki je v pogledu orožja odvisna od Moskve kot svojega glavnega dobavitelja, se za moskovsko svarilo ni menila, ampak je poslala dve oklopni brigadi preko meje v Jordanijo podpret gverilce. Da je to storila vsaj s tihim moskovskim privoljenjem, če ne celo na moskovski namig, o tem je komaj kaj dvoma.
Predsednik Nixon in njegovi sodelavci so spoznali, da se je “nekaj v Moskvi spremenilo”, da tej ni mogoče 'več zaupati. Prišli so do zaključka, da Moskva Nixona “preskuša”, kot je preskušala pokojnega predsednika I. F Kennedyja jeseni 1962 s pošiljatvijo ofenzivnih raket Kubo.
Družabni večer
CLEVELAND, O. — Oktobrski dnevi so tu in čeprav je v naravi lepota, je čas piknikov pri kraju. Družabno življenje se bo preselilo v zaprte prostore.
Dejstvo je, da težak čas pritiska tudi na to stran človekovega udejstvovanja. Manj dela, manj možnosti za vesela sreča-vanja. Vsak ima svoje skrbi in svoje težave.
Društvo slov. protikom, bor-
BESEDA IZ NARODA
JOHN in MARY SLUGA, z 18309 Marcella Road, sta praznovala zlato poroko v soboto, 19. septembra, ob 8.15 zjutraj. Obrede in sv. mašo je opravil pater č. g. Atanazij iz Lemonta.
FRANK in KATARINA HOMAR, s 826 Vzhodne 140, ceste, sta imela slovesno zahvalno mašo za 50-letnico skupnega življenja v soboto, 3. oktobra, tudi v cerkvi Marijinega Vnebovzetja-
Vsi trije zlatoporočenci so aktivni člani Društva Naj sv. Imena Jezusovega in jim društvo k
v se ne vendar odločilo, da v	, .	.	. ,
j .	nuhovemu	tako	lepemu	jubile-
soboto, 10. oktobra, v dvorani.	v ^	J v ...
.	’ TT. .	...	.	, iu prav iskreno čestita v želji
pri Sv. Vidu priredi svoj dru-!J, \ .	v . .
žabni večer.
Je tako, da človek dobiva svoje moči iz povezanosti z drugimi. Naj bo posameznik še tako
da bi zdravi, srečni in zadovoljni preživeli še mnogo mirnih let skunega življenja.
MR. JOHN POZNIK, Sr., s
močan, pride ura, ko v samoti 1426 V. 172. ceste, je bolan in ga opeša. V slovenski skupnosti to,vsem članom priporočamo v lahko opazujemo. Dokler je bila molitev-
povezanost močna, dokler smo | MOLITVE ZA POKOJNE čla-iskali oporo drug pri drugem, ne N.I.J. in za vse farane župni-dotlej je življenje v marsikaki je Marijinega Vnebovzetja v panogi lepo cvetelo. Z leti je!Collinwoodu bomo imeli v nepovezanost hirala in s tem hi-1 del jo, 1. novembra, ob dveh po-ranjem je pričelo odmirati tudi poldne. Od vsake družine naj se vse drugo. Prenehala je tista udeleži teh molitev vsaj en
osrednja moč, ki je v skupnosti zavoljo povezanosti, ugasnil je tisti osrednji plamen, ob kate-
član družine.
PRIHODNJO NEDELJO, 11. oktobra, je obhajilna* nedelja za
rem smo vsi posamezniki lahko moške v župniji. Zberemo se
prižgali svoje svetilke, če so se utrnile.
Prav zavoljo tega se mi zdi, so družabni večeri potrebni. Pridemo skupaj, ta in ona misel vstane, prijatelji se najdejo, tudi tisti, ki so od bolj daleč — vzklikne spet zavest, da vendar spadamo skupaj, da brez povezanosti ne moremo ničesar u-stvariti. In to je veliko. V tem času zelo veliko. Svet se cepi v stotine iveri, vsi vidimo, kam to vodi.
kot običajno ob 7.45 zjutraj, da skupno odidemo k sv. maši ob osmih. Po maši je zajtrk in kra-tek sestanek v šolski dvorani. Pridite!
Za Društvo N.I.J.
Zdravko Novak
Vabilo k misijonskemu predavanju
CLEVELAND, O. — Drevi ob pol 8., t. j. takoj po roženvenski
V cvetu let je odšel
LORAIN, O. — Bilo je prvi petek, 2. oktobra, na praznik Angela varuha, lep dan, ves potopljen v mehkobo oktobrskih sončnih žarkov. Že pred deveto uro dopoldne smo se pričeli zbirati v pogrebnem zavodu J. M. Bodzash, da vzamemo slovo od 22 let starega Thomasa Poga-charja, sina Andi j a in Zofi, roj. Tomažič, ki se je v cvetu let poslovil od tega sveta. Prišli so starši, prišli sorodniki, prijatelji, znanci, prišli rojaki, da spremljajo pokojnega na zadnji poti. Popeljali so ga v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je bila pogrebna sv. maša, nato pa so ga položili k večnemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Pokojni Tomaž Pogačar, 1764 E. 30 St., je umrl po kratki bolezni v tukajšnji bolnišnici. Rojen je bil v Lorainu 19. marca 1948, graduiral na St. Mary’s High, obisikoval Lorain Community College in bil zaposlen pri Nordson Corp. v Amherstu. Zapustil je poleg staršev brata Kennetha in Ronalda, sestro Patricio in staro mater Francis Tomažič.
Doslej so umirali v naši naselbini rojaki in rojakinje prve in druge generacije, Tomaž je bil že iz tretjega rodu. Ko večina današnje mladine bega in ne ve kaj početi, kam in kako se u-smeriti, je pokojni hodil ravno pot krščanskega mladeniča, kot so mu jo starši kazali. Ti niso skrbeli samo za materialno stran življenja svojih otrok, posvetili sb se prav tako in še bolj njihovi duhovni in srčni vzgoji, njihovi rasti v krščanski veri in misli.
Pokojni Tomaž se je v svojih stiskah in težavah zatekal k svoji nebeški Materi, iskal pomoči in opore pri svojem Stvarniku. Živel je preprosto, skrbno in ponižno, svoje trpljenje prenašal tiho in s smehljajem na o-brazu. V tem pogledu je lahko vzor prenekaterim, posebno mladim, ki se vtapljajo v svojo ameriško okolico in sprejemajo njeno miselnost. Pokojni Tomaž je bil zaveden Slovenec, zvest slovenskemu izročilu, katerega je prejel od svojih staršev in starih staršev.
Pokojnega Tomaža bomo o-hranili v lepem spominu. Naj počiva v miru božjem in uživa
Martin Fierro v slovenščini
V Buenos Airesu v Argentini je izšel v knjižni izdaji prevod znane pesnitve J. Hernandeza “Martin Fierro”. Prevod in obsežno študijo o njem in njegovem pesniku je pripravil dr. Tine Debeljak.
Jose Hernandez (1834-1886)
pe prehajal v stalnega naseljenca. To zgodbo poje ljudski pe-vec-pažador ob kitari na način balkanskega guslarja, le da v rimanih španskih kiticah.
Gavč, Indijanec in civilizator-ska oblast so protagonisti tega družbenega prehoda, ki kot pesniško delo pomeni višek svojske argentinske gavčevske poezije, kakor so jo pisali pesniki-meščani o gavču v njegovem narečju. Martin Fierro velja danes za reprezentativno knjigo argentinske književnosti. Dan pesnikovega rojstva — 10. novembra — je državni praznik z imenom Dan tradicije. V odlomkih
je bil časnikar, urednik, posla-jje prevedeno že v 25 jezi-nec, senator, minister in vojak^j,:ov ^njj^no pa jzdano v 13, med v državljanski vojni. Postal	je francoski prevod v zbir-
pesnik edinstvene argentinske pesnitve “Martin Fierro”, v kateri je naslikal osnovno plast argentinske družba — kreola-gavča, vrstnika sevemo-ameri-škemu cowboju, iz časa na prelomu, ko je iz svobodnega nomada v neizmerni ravnini pam-
cerkvijo skupen zajtrk za vse, po njem pa sestanek, na katerem se bomo pogovorili o aktualnih društvenih zadevah, ki so pred nami.
Ob tej priložnosti spominjam vse slovenske može in fante na duhovne vaje, ki bodo od petka, 13. nov., do nedelje, 15. nov. 1.1., v Jezuitskem domu duhovnih vaj (Jesuit Retreat House), 5629 State Rd., Cleveland, Ohio 44134. Vodil jih bo naš dobri prijatelj, duhovnik g. dr. Pavel Krajnik. Te vaje niso namenjene samo možem in fantom iz
ki svetovnih klasikov, ki jih izdaja UNESCO.
Tem se pridružuje sedaj slovenski. Z njim se Slovenci ne spominjamo samo bližnje stoletnice izida te pesnitve, temveč predvsem 90-letniee svojih načrtnih vseljevanj v deželi ob La Plati. O tem govori predgovor, dočim sklepna študija podaja literarni pomen pesnika in njegovega dela.
(Knjige trenutno še ni v Clevelandu, bo pa kmalu naprodaj v Slovenski pisarni v Baragovem domu na St. Clair Avenue in v Slovenski pisarni v Torontu. Vsem jo toplo priporočamo.)
V. L.
Dr. Valentin Inzko: Koroški Slovenci v evropskem prostoru
Povezanost, čeprav v majhni pobožnosti v cerkvi sv. Vida, slovenski skupnosti, nam lahko bo v Baragovem domu imel je-! v . „	^ v
toliko pove.	zuitski brat Leopold Vidmar !'srec0 Pri B°gu- ^arsem, bratom
Skušajmo priti v soboto, 10. oktobra, v dvorano k Sv. Vidu.
Ne samo zavoljo tega, da bi pomagali k dosegi namenov, ki jih ima organizacija. Skušajmo priti tudi zavoljo tega, da bi začutili spet, da brez povezanosti ni temelja na nobeno delo.
Vsak je dobrodošel in vsak bo prijazno sprejet. Večerja, godba Vandrovcev in občutek, da slovensko povezanost krepiš, naj te nagnejo, da prideš.
Karel Mauser
Tri zlate poroke in še kaj
CLEVELAND, O. — Od zadnjega našega poročila Društva N.I.J. v župniji Marijinega Vnebovzetja v septembru so kar trije naši člani praznovali svoje zlate poroke.
VINKO in MALKA POVIRK, z 902 Vzhodne 207. ceste, sta bila prva med' njimi. Praznovala sta s slovesno sv. mašo 13. septembra ob 10.30. Maševal in pri-digoval jima je č. g. Pavel Krajnik. Nato so imeli slovesno ko-
skioptično predavanje o svojemim vsestn ter ostahm sorodnikom 35-letnem misijonskem življe- nase iskreno soza^e! nju v Indiji.	L°Jze Tomažic
G. misijonar L. Vidmar se je rodil 26. julija 1901 na Gum-perku, župnija Brusnicč pri Novem mestu. V Družbo Jezusovo je stopil kot brat 1. 1921, Do leta 1930 je deloval pri slovenski jezuitski cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, za tem nekaj časa pri jezuitskem listu “Glasnik Srca Jezusovega” v Zagrebu, potem tri leta v jezuit s kem zavodu v Travniku v Bosni, dokler ni leta 1935 odšel v Bengalijo v Indiji.
Tu je kot stavbenik zidal šole, cerkve, župnišča itd.; poučeval na industrijski šoli v Bošantiju,
24 Parganas okraj Kalkute; kasneje je bil pod Himalajo ekonom v St. Mary’s kolegiju v Kurseongu; zadnjih 8 let pa v Boddipurju.
Letos je bil prvič na 4-meseč-nem dopustu doma v Sloveniji.
Na poti v Slovenijo se je ustavil pri svojih slovenskih sobratih v Zambiji, sedaj je na poti v Milwaukee, Wis., kjer se bo
Nedelja mož m fantov
CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 11. okt. 1.1., je spet moška nedelja. Za to nedeljo so povabljeni vsi možje in fantje župnije sv. Vida k sv. maši ob 8. uri dop. Za skupen odhod k njej naj se zbero četrt ure pred njo v šolski dvorani. To je redna mesečna obhajilna nedelja za ude Društva naj svetejšega imena Jezusovega. Vendar so tokrat še prav posebej k tej sv. maši in seveda tudi k sv. obhajilu povabljeni tudi vsi drugi možje in fantje iz župnije, ne" samo udje DNU. Mesec oktober je roženvenski mesec, ki je podobno kot majnik posvečen naši Kraljici Mariji, božji Materi. Dajmo, možje in fantje od Sv. Vida, zberimo se v kar se da velikem številu pri tej sv. maši ter prosimo Marijo, naj potrka
v našem imenu na srce svojega srečal, če Bog da, po 50 letih sjSina, da bi varoval nas in naše svojim bratom; od tam pa poj-jdružine v teh tako zmedenih
na silo v Slovenskem domu na Hol- de preko San Francisca, Calif., časih.
mes Ave.
čez Tihi ocean spet v Indijo,
Po sv. maši bo v dvorani pod
V teh dneh, to je neposredno župnije sv. Vida, marveč prav!pred 50-letnico koroškega plebi-vsem slovenskim možem in fan- Jscita, je izšla v Celovcu idejno-tom iz Clevelanda in okolice, j politična študija pod naslovom Kdorkoli le more, naj se prigla-1 “Koroški Slovenci v evropskem si k njim. Bolj kot kdajkoli smo prostoru”. Pripravil jo je znani jih potrebni. Pri njih si bomo | slovenski koroški kulturni dela-pridobili novih duhovnih sil zajvec profesor dr. Valentin Inzko, življenje v teh dneh. Vsak se bivši predsednik Narodnega lahko priglasi v svojem župni- sveta koroških Slovencev, šču; lahko pa se priglasi tudi Za sporno ozemlje slovenske-pri podpisanemu, 1064 Addison ga dela južne Koroške je mirov-Rd., Cleveland, Ohio 44103; te- na konferenca v Parizu konec lefon 881-4982. Obenem s pri- prve svetovne vojske določila za glasnico naj vplača tudi na ra-^0. oktober 1920 ljudsko glaso-čun hrane in stanovanja v ti- vanje z argumentom, da so ho-stih dneh po $5. Priložnosti za tele zavezniške sile ljudem spor-slovenske duhovne vaje gotovo |nega ozemlja dati “vso svobodo, ne bomo imeli več veliko, zato da izbirajo med svojimi gospo-porabimo to, ki se nam nudi. darskimi koristmi na eni stran’ Dobro premislite in prav se od- in med svojimi narodnostnimi ločite, dragi rojaki, možje in težnjami na drugi strani ter da fantje! Voditelj duhovnih vaj odločijo, ali hočejo ali ne ©hranam bo dal največ, kar bo mo-^iti svojo pokrajinsko enotnost
gel.
France Sever
in v tem primeru ostati združeni z Avstrijo, ali pa se priklju-Molk in. Šumi	jčiti k srbsko-hrvatsko-slovenski
Poskusi ameriških psihologov .državi. To je bila vodilna misel so pokazali, da človeško uho v za odločitev, naj se organizira določenih okoliščinah bolje zaz- plebiscit.”
nava molk kakor pa šume. Sku- j Pri glasovanju je glasovalo pini prostovoljcev so nekajkrat 22,025 oseb za Avstrijo, za Ju-prebrali stavek, v katerega eno goslavijo pa je bilo oddanih besedo so vpletli kratek kašelj, 15,279 glasov. Koroški Slovenci pri nadaljnjem branju pa pre- So ostali tako kot narodnostna mor , dolg desetinko sekunde. manjšina v okviru Avstrije. — Poslušalci so molk zaznali, Njihov razvoj med leti 1918 do kašlja pa sploh ne. Slušni center 1970 je obdelan v brošuri v posebnem poglavju “Koroški Slovenci v republiki Avstriji”. —' Ob nalogah, ki jih narekuje koroškim Slovencem sodobni razvoj, pa je dodatno nakazap nato še posebej položaj koroških Slovencev v alpsko-jadranskem prostoru v razpravi “Die Mio-derheiten im Raume AlpeO-Adria” (Manjšine v prostora Alp in Jadrana.)
Brošura obsega 104 strani io velja v Celovcu 30 šilingov. Naročite jo pri Družbi sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26> 9020 Klagenfurt, Austria. Spre' jema naročila za njo tudi Slavonska pisarna v Clevelanda; (6304 St. Clair Ave., Cleveland; Ohio 44013), vendar morate v tem primeru priložiti tudi u' strezni znesek za naročnino h1 nakazilo denarja, kar opravim pisarno vse z letalsko pošto. P*' sarna sprejema naročila za aj° samo do konca 'tega meseca.
NTS
v možganih očitno sam izpopolni pomanjkljuvo govorico. Richard Warren, ki je izvedel poskus na univerzi Milwaukee, upa, da mu bo to pripomoglo k nadaljnjim raziskavam procesov v slušnem centru.
Obe strani na vojaških vajah v Nemčiji
FRANKFURT, Nem. — Ameriška vojska je prenesla z letali v dveh dneh 11,400 vojakov iz ZDA na vojaške vaje, ki se vrše ta teden na tem področju. Prenos je potekel v popolnem redu in po načrtih.
Istočasno je zbranih v Vzhodni Nemčiji kakih 160 milj severovzhodno od tod okoli 100,000 vojakov Varšavske obrambne zveze, ki so že drugi teden na lastnih vojaških vajah.
— Zemeljski obseg na ekvatorju meri 24,902.39 milj ali točno 40,000 km.

ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
■■KraMMiansDiss
Adam je korakal iz cerkve domov in se veselil. Po dolgih letih bodo pojutrišnjem zopet praznovali proščenje in žegna-Kje. Dodlička je že nakupila češplje in dišave, stepla je skuto, zamesila kolače, sedaj bo še Adam zakuril v peči. Najprej bodo pekli kruh in za kruhom kolače ■.. Kakor pred leti bo vzela jutri — v soboto pred žeg-nanjem — hčerka Anica kolače, pohitela z njimi k postrekovskim in dražinovskim sorodnikom in bo rekla: “Ata in mama vas pozdravljata, pa vas povabita za jutri na proščenje.” Ni še prišel domov v teh mislih, in že je vedel, da je zopet nekaj. Kakor furija je letala Manca po dvorišču in zmerjala čez plot: goske ne more najti. Gosi ne vidi, vidi pa v megli Adama, kako se dva koraka od nje vrača po dvorišču iz cerkve. Kot bi jo bil satan obsedel.
“No, pojutrišnjem se boste pa nažrli — na naše stroške,” je Vpila polnora od jeze in zaradi tega, ker je izgubila gos.
“Ali noriš, ženska?” se je ustavil Adam. — Toda že sta stopili tudi žena in hčerka iz veže in sta tožili Manco: “Tatvine nas dolži, češ, da smo ji mi gos ukradli.”
“I, kdo pa drugi! — Še zjutraj je bila skupaj z vašimi in videla sem, kako je ta vaša žaba naganjala goske k vam.”
“Da, toda naše,” je vpila Dod-Učka, smrtno razžaljena; “mar jo nam za tvojega napol gnilega gosaka! Jaz krmim gos že štirinajst dni z osvaljki, da boš vedela, in to sem zaklala—”
Ves nesrečen je bežal Adam. Za skedenj je hitel, dom se mu je zazdel pekel... Ne, ne bo se Vmešaval med ženske, naj same opravijo. Hči Dodla, — ta se ne bo dala, lahko je brez skrbi. Umaknil se bo.
Pa kam? Njegov pogled je ob visel na kopati v skednju. “Ej na očetov travnik pojdem. Danes sem varen, Martina ne bo tam svoj god praznuje. Iztrebil bom jarek na svoji strani.” In že je ogledoval lopato.
“Hm, saj to pravzaprav ni več lopata,” je menil polglasno, “moral bi jo nesti kovaču, da mi jo iznova prekuje in dobro zadali; tako je pri nas z vsem; — kar vzamem v roke, vse je za staro šaro. — Čudno se mi zdi da sem to šele sedaj opazil.”
Že je meril korake ptoti kovanji, kar mu pade v glavo, da najbrže mojster danes nima °gnja. Saj ga je videl med drugimi v cerkvi, kamor je šel mo-lit> da bi mu roka še v naprej ^obro služila in ne bi voznikom nikdar zakoval konj ter si tako n® pokazil svojega izbornega slovesa, ki ga uživa daleč na-°koli kot vesten kovač.
“Priostrim jo malo s pilo. Ta košček ruše bom že odrezal, pa bi bila lopata lesena.” Poloni je orodjo na klado, sedel nanjo in s pilo nabrusil ostrino, da
Adam je v gozdu ... “No, gozdiček, letos te bom vendar prodal,” obljublja Adam, “dolgove mi boš poplačal, ki me najbolj tarejo, drugo pa bomo že sami zmogli. Otroci že sami delajo, le nič skrbi, kmalu bomo na top-Jem.”
In tu je že dolnji konec travnika. Davno že ni prišel Adam sem kopat. Jarkov breg se je zarastel kakor kožuh. Adam se je živahno lotil dela.
poleti ne presahnilo, je letos propadel. Kljub temu, da so zaprli Veliko in Malo Karlovico, je jezero sredi avgusta odteklo.
Obupna cesta
Cesta od Sinjega vrha do Vinice je v tako slabem stanju, da je vožnje po njej odpovedal še zasebnik, ki je doslej s poltovor-nim avtomobilom pobiral mle-spodarskih strokovnjakov iz 22(ko. Ker je prodaja mleka skoraj držav. Predmet razprav je bil edini vir zaslužka, je za kmete
Kes// iz Slovenije
Mednarodna konferenca na Bledu
Na pobudo UNESCO so leta 1950 ustanovili Mednarodno gospodarsko združenje (IEA), ki prireja redne letne konference. Letos se je konferenca vršila na Bledu. Udeležilo se je je 60 go-
da
N
e je lesketala kakor srebro, 'lato je krenil proti gozdu-Presneto, to je danes megla,” Sl Je mislil in čudna tesnoba mu' •!e stiskala srce. “Niti sapice ni, bi razgnala megleni ovoj. °> sneg bo iz nje, mraz jo bo 0c%nal,” se je tolažil v mislih in - Predstavljal krasen, jasen zim-s i dan: zmrzuje, da škriplje. Po zraku se praši drobno, bli-Sc;eče se ivje... Nato je misli!
kovača. Moj Bog! To bo imel case '
set
ko pritisne zima. Do tride-parov konj mu pripeljejo Nekateri dan vozniki od Haus-^erja, da jih na ostro podkuje, er drugače ne morejo po cesar-SU cesti k Pavkuje, ker drugače p6 morejo po cesarski cesti k.
m lovu. Vajenec ne more do-v°Ij brzo trgati podkev, pomočeh ne ostriti in mojster ne pribijati ...
“Poskusimo,” je mislil; “lopata je sicer kakor strgalo.” Pa Adam vendar reže na vso moč-Delo mu gre hitro od rok, dolge rušo se vijejo za njim kakor gadi, Adam se ne meni za okolico. Pot mu stopa v bisernih -rapljicah na* čelo, pozabil je na vse trpljenje; samo za to se meni: da bi bil jarek raven, breg poševen in gladek. Zdaj pa zdaj premeril z očesom izvršeno delo in zadovoljen usmev mu je obkrožil obličje. “Če bi delal po vrvici, bi ne bilo bolj ravno,” se je hvalil sam pri sebi in znova zadiral lopato v vlažno drnje. Tako se je korakoma pomikal više. “Da bi oče videl,” je razmišljal, “da niti travnika nimava več skupaj z Martinom, to bi nama dal. O, škoda, da ga nimava več.” Pri tem se je spomnil na one radostne čase, ko so v prvih dveh, treh letih kosili skupaj. Za cel dan sta se preselili obe družini sem. Zibalnico za otroke so obesili v gozdno senco, lonce in sklede z jedjo so deli v koš, smejali so se, skušali se s ptički v petju, voda je žuborela v jarku, in ko so- se na večer vračali domov, so si dejali: “Danes smo bili pa kakor cigani;” in vsi so bili veseli te spremembe v enoličnih razmerah. Ali vsega tega že dolgo ni več, očetov travnik jim je bil v muko. A tako ne bi smelo biti!
Če bi bil Martin tu, bi mu Adam kar rekel: “Pozabiva in odpustiva si, kar je bilo, saj sva si vendar brata in Kristus zapoveduje, da si na zemlji odpuščajmo, da nam bo tudi On enkrat odpustil v nebesih.”
Kaj je to? Adam je čul, kako je par korakov nad njim zazven-čala lopata ob kamenu. Prislu-šknil je, motril meglo, toda ničesar ni videl ne slišal. Gotovo se je zmotil. Mirno je kopal dalje. Voda je žuborela v jarku, vrana je zakrakala nekje nad gozdom. Sicer pa sveta tihota vsenaokoli ... Pri tem je zapazil, da je voda, ki priteka, skaljena. “Kdo neki motni vodo? Moram pogledati,” si je mislil Adam- Niti slutil ni, da koplje Martin za lučaj više gori. Ne, tisti hip ni kopal. Martin nosi še po rajnem očetu star, oguljen polkožuh; poti se v njem, delo mu preseda, ne ljubi se mu več kopati. V grlu ga peče, pil bi. “Da bi vsaj mogel prižgati pipo,” si je zaželel, potegnil pipico iz žepa, odprl pokrovček; toda pipa je kakor ometena. Segel je v kožuhove žepe, otipal takoj mehur, toda splahnel je in prazen, niti peresca tobaka ne pade iz njega, pa naj ga obrača narobe ali nalice ... Toda pušiti se mu hoče... Že od jutra je tešč in silno poželjenje po kaji se ga je polastilo. Tobaka pa ni. In na dolg ga trafikant noče več dajati. “In vse, vse to? Zavoljo lumpa, zavoljo Adama. Da ni bilo njega, bi ne bilo tožba, mir bi bil imel, vsega bi bilo dovolj,” je vrelo v Martinu. “Da bi ga dobil sedajle tu na travniku, tu v tej samoti, v tej tihoti, brez prič, tako iz oči v oči, sam njim le za pol ure!” si je želel silno, vroče in glasno Martin, zaškripal je z zobmi in zagrozil s stisnjeno pestjo v meglo doli proti Klenči.
(Dalje prihodnjič)
“Prepad med bogatimi in revnimi narodi”.
Z obiskom zadovoljni
Z obiskom gostov so Blejci letos kar zadovoljni. Po tudi gostje, zlasti tisti, ki so prišli z Jadrana, kjer jih je motilo neprimerno navijanje cen, so polni hvale o razmerah na Bledu. Le več nočnega miru si želijo in pa boljših cest v bližnji okolici.
Med gosti je bilo največ Nemcev, za njimi Holandcev in Angležev. Na četrtem mestu so Italijani, ki so sicer zahtevni, a zelo prijetni gostje, zato tudi zaželeni. Kljub temu pa skrbi Blejce, kako bodo poplačali vse obveznosti iz posojil in kako bodo do naslednje sezone uresničili gradbene načrte.
to velik udarec.
Greto morsko kopališče
V Sinomovem zalivu v Izoli so zadnje dni avgusta odprli pokrit bazen s segrevano morsko vodo, ki bo omogočila kopanje vse leto.
Čim se morska voda shladi na 27 stopinj Celzija, se avtomatično začne spet segrevati. Bazen je velik 17-krat 7 m ter 1.3 m globok. Stal je malo manj kot dva milijona dinarjev.
Na Brniku več prometa
V prvih sedmih mesecih se je letalski promet na ljubljanskem letališču v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zelo dvignil. Potniški promet je bil dvakrat večji, tovorni pa skoraj štirikrat večji.
Odkar na letališču pristajajo letala JAT-a in Inex Adrie, je zaradi konkurence boljša postrežba in se dobi mesto v letalu brez predhodne rezervacije. Letališče je naročilo naj so dobnejšo radarsko napravo, ki bo pripomogla k še bolj varnemu pristanku in odletu.
Jezero je le odteklo
Načrt, da bi Cerkniško jezero
Obiskano gostišče v vasi
Kapela. — Pred kratkim je zasebni gostilničar ob cesti med kapelskimi vinogradi odprl le po urejeno gostišče. V gostišču nudijo več vrst domačih in tujih specialitet, jedila na žaru in dobro vino. Gostišče je zelo dobro obiskano, kar dokazuje, da so cene zmerne. Največ obiskovalcev je iz Radencev, Murske Sobote in Avstrije.
Egipt raket ne umakne
Egiptski z u n a nji minister Riad je izjavil, da Egipt ne bo umaknil niti ene rakete s področja vzdolž Sueškega prekopa, četudi bi premirje podaljšali.
Peti pomol v Kopru
Koprska luka je dobila peti pomol, kjer lahko raztovarjajo ladje. Pomol je 176 m dolg in zgrajen na posebnih železnih stolpih, ki so jih zabili v morje ter zasuli z zasipnim gradivom. Stolpov je osem in so po 30 metrov dolgi. Na njih je zgrajena betonska ploščad, ki je na vrhu zalita z asfaltom. Pomol je požrl kar 2400 ton jeklenih delov. Gotovo je ta pomol velika pridobitev za Koper.
Ženske dobijo* dalo
Gospodinja
Iščemo izkušeno gospodinjo za dva odrasla, najraji, da bi ostala pri nas; priporočila; Kličite 464-0193 po 4:30 uri.
—(197)
MALI OGLAS/
WASHINGTON, D.C. — Zdru žene države se trudijo, da bi spravile razgovore med Izraelom, Egiptom in Jordanijo zopet v tek, četudi je G. Jarring odpotoval iz New Yorka nazaj na svoje mesto v Moskvo. Jeruzalem je izjavil, da Izrael ne bo sodeloval pri razgovorih, dokler ne bo Egipt umaknil protiletalskih raket, ki jih je postavil pro-določilom dogovora v prepovedanem pasu vzdolž zahodne strani Sueškega prekopa. Ker je sedaj zunanji minister Egipta Riad izjavil, da Egipt teh raket ne bo umaknil, je ameriški napor obtičal.
Združene države so še v torek odpovedale nadaljnje razgovore med zastopniki štirih sil o posredovanju na Srednjem vzhodu, dokler ne bo “popravljen” položaj ob Sueškem prekopu. Pod tem je mišljen umik raket iz 32 milj širokega pasu na e-giptski strani prekopa.
Egiptski zunanji minister je dejal, da utegne biti premirje,, ko poteče sedanjih 90 dni v novembru, podaljšano, toda Egipt ne bo umaknil “niti ene protiletalske rakete”. Riad je trdil,
V Euclidu
Dobro zgrajena veneer zidana hiša, polna klet, dvojna garaža, v fari sv. Viljema. Morate ogledati. Lastnik RE 1-8937.
(x)
Naprodaj
6-sobna, prazna hiša na Char-don Hill v Euclidu. Kličite 531-9782.	(195)
V najem
hiša za eno družino, dve spalnici, na E- 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec. Kličite 729-1155.
(195)
Išče varuhinjo
Slovenska družina iz st. clair-ske okolice išče zanesljivo slovensko varuhinjo za dve mali deklici za podnevi. Pogoji po dogovoru. Kličite 361-6916 po 5. uri pop.	(195)
Stanovanje oddajo
Tri neopremljene sobe s kopalnico oddajo odraslim, spodaj, spredaj. Kličite 361-0989.
(197)
House for sale
Single, 4 bedrooms, all x-eno-vated inside and outside, E. 72
St., and St. Clair Ave. Near da so bile te rakete postavjene shopping and transportation-
PODPIRAJTE SLOVENSK f TRGOVCE
v 32 milj široki pas na zahodni strani prekopa še pred začetkom premirja, zato bodo tam tudi ostale.
Združene države so v izjavi o odpovedi nadaljnih posvetov zastopnikov štirih velikih izrazije močan dvom, da mislita Egipt in Sovjetska zveza res na pogajanja in na mirno rešitev sporov na Srednjem vzhodu, ko vedno
Good buy. Call 361-2767.
(x)
V najem
Oddamo 5 sob, opremljene, na E. 76 St., pri St. Clair Ave. Kličite 391-1894.	—(195)
znova
Naprodaj
Dve hiši na em parceli, odličnem stanju, na E. 68 St. Cena $28:500. Za pojasnila kli-‘kršita določila premir-; čite: 651-0268.
-(194)
The May Co
Problem kaj storiti z odpadki, je tako star, kot odpadki sami!
SEDAJ se je Whirlpool odločil nekaj za to storiti
Hew Whirlpool
trash mcssher
249.95
Tukaj je—najnovejši gospodinjski pripomoček, ki zmanjša vaše probleme odpadkov skoraj na nič! Novi Whirlpool drobilec odpadkov stisne cel naložek od enega tedna v lično, majhno, s plastiko podloženo vrečo. Zavzame zelo malo prostora (samo 15’' širok) in se zelo enostavno obratuje. Samo vrzite konzerve, kosti, steklenice, (da, steklenice!) ali papirnate odpadke v predal — zaprite ga in pritisnite na gumb. Vaši odpadki bodo stisnjeni za Vi velikosti. V njem lahko naenkrat stisnete odpadke iz treh 20-galonskih smetnjakov! Ima ključavnico za varnost otrok in vgrajeni razku-ževalnik za odstranjevanje smradu. Vzemite enega domov in poskusite ga na podlagi May poskusnega načrta. Glavni gospodinjski stroji, peto nadstropje v mestu in v podružnicah.
Poslužite se enega ed treh May kreditnih računov.
Kupujte v mestu oh petkih od 10. dop. do 5.45 pop.; na Heightsu, Parmatovvnu, v Southgate, Great Lakes Mall, Great Northern, v Sheffieldu, od 10. dop- do 9.30 zvečer.
Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
“Po dobrem iskanju”, pravi Danglars, “bi j e bilo možno najti. Toda,” nadaljuje, “kakšen vrag me moti, da se pečam s to zadevo; saj me vse skupaj nič ne briga.”
“Ne vem; ali vas kaj briga ali ne,” pravi Fernand in zgrabi njegovo roko, toda kar vem, je to, da imate vzrok, osebno sovražiti Dantesa. Kdor sovraži osebno, se ne moti v čustvih drugih.”
“Jaz? Vzrok sovražiti Dantesa? Nobenega, pri moji duši! Videl sem vas tako nesrečnega in vaša nesreča me je ganila, to je vse. Če pa menite, da delam za svojo korist, z Bogom, prijatelj, in glejte, da vredite zadevo sami!”
In Danglars napravi, kakor da hoče oditi.
“Ne, ne,” pravi Fernand in ga vleče nazaj, “ostanite! Meni je končno pač malo na tem, če vi Dantesa sovražite ali ljubite; jaz ga sovražim, to priznavam glasno. Povejte mi sredstvo, in jaz je uporabim, seveda, če to ni smrt; kajti če umre Dantes, se hoče Mercedes usmrtiti.”
Caderousse dvigne glavo, ki mu je omahnila na mizo, ter reče, zroč Fernanda in Danglar-sa s težkimi, steklenimi očmi: “Dantesa umoriti! Kdo govori o tem, da bi umoril Dantesa? Jaz ne pripustim, da bi ga umoril: on je moj prijatelj. Danes zjutraj mi je ponudil, da bi delil z menoj svoj denar, kakor sem jaz delil svojega z njim. Jaz Dantesa ne pustim umoriti.” “In kdo govori o tem, da ga umori, tepec!” odvrne Danglars. “Gre za priprosto šalo. Pij na njegovo zdravje,” pristavi ter napolni Caderousseov kozarec, “in bodimo mirni!”
“Da, da, na Dantesovo zdravje!” pravi Caderousse in izprazni svoj kozarec, “na njegovo zdravje!... na njegovo zdravje! ... zdravje!”
“Toda sredstvo ... sredstvo?^ pravi Fernand.
“Vi torej niste našli še nobenega?”
“Ne, to ste prevzeli vi.”
“Res je,” pravi Danglars, “Francozje so iznajdljivejši kakor Španci.”
“Torej najdite sredstvo!” pravi Fernand nestrpno.
“Natakar,” pravi Danglars, “pero, črnilo in papir!”
“Pero, črnilo in papir!” zamrmra Fernand.
“Da, pero, črnilo in papir, to so moja orodja; in brez svojih orodij ne morem storiti ničesar.” “Pero, črnilo in papir!” zakliče Fernand.	i
Natakar prinese papir, črnilo in pero ter vse položi na mizo v uti.
“Ej, če pomisli človek,” pravi Caderousse, položivši svoje roke na papir, “da je s tem mogoče usmrtiti človeka bolj gotovo, kakor če bi ga pričakal v najbolj gostem grmovju! Vedno sem imel večji strah pred peresom, črnilom in papirjem, kakor pa pred meči ali pištolami.”
“Ptiček še vedno ni tako pijan, kakor je videti,” pravi Danglars. “Nalijte mu vendar pijače, Fernand!”
Fernand napolni vnovič Caderousseov kozarec, in ta dvigne svojo roko s papirja ter seže po kozarcu. Katalonec ga opazuje, dokler Caderousse, skoro premagan po tem novem napadu, ne postavi, ali boljše spusti svojega kozarca na mizo.
“Torej?” pravi Katalonec, vide, da je po tem kozarcu pričel izginjati zadnji ostanek Ca-derousseovega razuma.
“Torej, rekel sem,” odvrne Danglars, “če bi na primer naznanil kdo Dantesa po njegovem potovanju, na katerem je stopil na suho v Neapolju in na Elbi, kraljevemu prokuratorju za agenta Bonapartistov ...”
“Jaz ga naznanim, jaz!” pravi mladi mož živahno.
“Da, toda tedaj morate podpisati svojo izjavo, kajti z onim, katerega obtožite, vas pripeljejo skupaj. Jaz vam preskrbim dokazov za vašo tožbo, to vem predobro, toda Dantes ne ostane vedno v ječi- Nekega dne jo zapusti, in onega dne, ko jo zapusti, gorje onemu, ki ga je spravil notri!”
“O, jaz si želim samo jedne-ga,” pravi Fernand, “namreč, da si poišče mene in prične z menoj prepir!”
“Da, toda Mercedes, Mercedes, ki vas bode sovražila, če skrivite njenemu ljubljenemu Edmondu le las na glavi!”
“To je res,” pravi Fernand.
“Ne, ne,” odvrne Danglars “če se odloči človek za kaj takega, tedaj more, vidite, vzeti pero, kakor zdajle jaz, je omočiti in pisati z levico sledečo majhno obtožbo, da se ne spozna pisava.
In Danglars vzame pero, kakor' je rekel, v svojo levico, in piše tako, da nima ta pisava z njegovo običajno popolnoma nika-ke sličnosti; popisani papir da Fernandu in ta prečita polglasno sledeče vrste:
“Prijatelj prestola in vere obvešča gospoda kraljevega prokuratorja, da je dobil Edmond Dantes, krmar ‘Faraona’, ki se je vrnil danes zjutraj iz Smirne ter obiskal med potom Neapolj in Porto-Ferrajo, od Murata pismo za uzurpatorja in od uzurpa-torja pismo za bonapartistični komite v Parizu.”
“STOTNIŠKA FRIZURA” — Na zadnjem prikazu nove zimske mode Pierre Cardina v Parizu je vzbujala posebno ! pozornost “stotniška -frizura” po obliki čelade rimskih stot-L nikov.
“Dokaz njegovega zločina se dobi, ko bode zaprt, kajti to pismo se najde pri njem, pri njegovem očetu ali pa v njegovi kabini na ‘Faraonu’-”
“Tako, na dobro srečo,” nadaljuje Danglars; “tako bi bila vaša osveta pametna, kajti na ta način ne more pasti slutnja na vas, in stvar čisto sama od sebe! Ne preostaja nič drugega, nego zviti pismo skupaj, kakor storim to zdajle jaz, in napisati nanj: “Gospodu kraljevemu prokuratorju.” To bi bilo vse.”
In z veseljem napravi Danglars naslov.
“Da, s tem bi bilo storjeno,” vsklikne Caderousse, ki je s poslednjim naporom svojega razuma sledil čitanju pisma ter instinktivno slutil, kakšno nesrečo more provzročiti tako pismo; “da, s tem bi bilo storjeno vse, toda to bi bila podlost!”
In s svojo roko seže po pismu. “Vse, kar govorim in delam,” pravi Danglars in ga sune nazaj, je tudi samo šala, in jaz sem prvi, ki bi bil žalosten, če bi se kaj pripetilo Dantesu, temu dobremu Dantesu! Poglej vendar.” In Danglars vzame pismo, je zmečka in vrže v kot ute.
“Da, tako je prav,” pravi Caderousse. “Dantes je moj prijatelj, in jaz ne pripustim, da bi se mu storilo kaj žalega.”
“Ej, vraga, kdo pa je vendar mislil na to, storiti mu kaj žalega! Niti jaz, niti Fernand,” pravi Danglars in vstane, opazuje mladega moža, ki je ostal na stolu in čuval s hudobnim pogledom papir, vržen v kot.
“Torej,” odvrne Caderousse, “daj prinesti še vina: jaz hočem piti na zdravje Edmonda in lepe Mercede!”
“Ti si pil že itak preveč, pijanec,” pravi Danglars, “in če hočeš nadaljevati tako, bodeš moral spati tukaj, ker se že zdaj ne moreš več držati na nogah!” “Jaz?” pravi Caderousse, vsta-jaje z abotnostjo pijanca. “Jaz da se več ne morem držati na nogah? Stavim, da pridem v najvišji zvonik, ne da bi se opotekel!”
“Naj bode torej,” pravi Danglars, “jaz stavo sprejmem, toda za jutri. Danes je čas, da greva domov; daj mi torej svojo roko, in pojdiva!”
“Pojdiva, pravi Caderousse; toda k temu mi ni treba tvoje roke. Ali greš z nama, Fernand? Ali greš z nama v Marseille?” “Ne,” pravi Fernand, “jaz se vrnem h Kataloncem.”
“Ti nimaš prav, pojdi z nama v Marseille, pojdi!”
“V Marseilleu nimam ničesar opraviti in ne maram iti tja.” “Kako praviš? Ti nočeš, člo-veče? Tudi prav, vsakemu svojo prostost; pojdi, Danglars, in pu-itiva gospoda Fernanda, naj gre i Kataloncem, ker se mu že poljubi tako.”
Danglars izrabi ta trenotek Caderousseove popustljivosti, da »a spravi na pot v Marseille.
Samo da ne gre po prejšnjem potu, ampak proti vratom svetega Viktorja. Vise na njegovi roki in opotekaje se, mu sledi Caderousse.
Ko napravita kakih dvajset korakov, se Danglars obrne in vidi Fernanda, kako plane po zmečkanem papirju in ga vtakne v žep, na kar zapusti uto in krene proti Pillonski strani.
“Ej, vidiš vendar,” pravi Caderousse, “nalagal je naju; rekel je, da se vrne h Kataloncem, pa gre proti mestu! Hola, Fernand! Ti se motiš, dečko!”
“Ti si, ki vidiš slabo,” pravi Danglars. “On gre čisto prav po cesti proti stari bolnišnici.” “Res?” pravi Caderousse-“Vraga, prisegel bi bil, da gre na desno. Res, vino je izdajica.” “Naprej, naprej!” pravi Danglars in pristavi tiho: “Menim, da se je stvar pričela razvijati in ji moram samo še pustiti pro sto pot.”
V.
Zaroka.
Drugi dan je bilo krasno vreme. Solnce je izšlo jasno in svitlo, in njegovi prvi škrlatasti žarki so oblili penaste valove z rubinasto barvo.
V prvem nadstropju hiše z uto, katero smo že spoznali, je bila pripravljena pojedina. V veliki dvorani, ki jo je razsvetljevalo pet ali šest oken, nad katerimi so se bliščala imena velikih mest Francije, je bila pogrnjena miza.
Daši je bila pojedina naročena šele za opoludne, je vendar že od jednajstih dopoludne polnila galerijo množica zvedavih šetalcev. Bili so to mornarji ‘Faraona’ in nekaj vojakov, Dan-tesovih prijateljev. Vsi so biti oblečeni praznično, da bi počastili zaročenca. Med temi že zbranimi gosti se je govorilo, da: počastita zatočno pojedino svojega krmarja s svojo prisot-
rrr
Society'
ONE FAIBLANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of tire Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholaj ships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer!
President ........................................ Joseph J. Ftonrad
First Vice-President ............ Ronald Zefran
Second Vice-President ........... Anna Jerisha
Secretary ....................... Robert M. Kochevar
Treasurer ....................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary ............. Joseph L. Drašler
First Trustee ................... Joseph Šinkovec
Second Trustee .................. Matthew Kochevar
Third Trustee ................... Anthony Tomazin
First Judicial .................. Mary Riola
Second Judicial ................. John Kovas
Third Judicial................... Frances Yucevicius
Social Director.................. Nancy Owen
Spiritual Director .............. Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor.................. Joseph A. Zalar, M.D.
ZNAK OLJA IN PLINA? — V Aserbejdžan tam pod površino nahajata olje in naravni le nizki okrogli grič, ki naj bi bil znak, da sehtam pod površino nahajata olje in naravni plin.
nostjo tudi lastnika ‘Faraona’.1 Toda to je bila po njihovem mnenju za Dantesa tako velika čast, da ni mogel temu nihče prav verjeti. Vendar je potrdil to vest Danglars, ki je prišel s Cade-rousseom. Govoril je zjutraj z gospodom Morrelom, in ta mu je povedal, da se udeleži gostije pri očetu Pamfilu.
Res se pojavi nekaj minut pozneje v dvorani gospod Morrel,
in pomorščaki ‘Faraona’ ga pozdravijo s soglasnim hura. Prisotnost gospodarja pri tem sla-vlju je bila za nje potrdilo govorice, razširjene že tudi med njimi, da postane Dantes kapitan; in ker je bil ta na ladiji zelo priljubljen, so se zahvalili vrli ljudje gospodarju na ta način, da je soglašala to pot njegova volitev v njihovimi željami.
(Dalje prihodnjič)
Najcenejša pot
obiskati Stari SCraj
Ct imate prijatelje ali sorodnike v Evropi, ali bi ne bilo lepo presenetiti jih z obiskom?
Samo vzemite svoj telefon, pa se boste lahko takoj pogovarjali s svojimi domačimi. Cene med tednom za prve tri minute od osebe — do osebe so za večino Evrope samo $12 (pa federalni davek;. In znižane cene veljajo za klice na mnogo krajev ob gotovih nočnih urah in nedeljah. Operatorica Vam bo dala vse podrobnosti.
Klicati čez morje je lahko, samo zavrtite “OPERATOR”, vse drugo bo že ona napravila.
Imejte vesel obisk s svojimi doma!
(§) Ohio Befl

V Mag spomin
OB DVAJSETI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE
IRENE
JAZBECK
ki je umrla 8. oktobra 1950
Prešla je naglo v večnost dolga vrsta let, odkar si zapustila nas in svet, ali nismo na Te pozabili: spomine svetle vedno v nas budiš, v ljubečih srcih vedno nam živiš!
Spominjamo se srečnih dni ko še živela si med nami Ti, pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj!
Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč nam svetijo v srce, ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč!
Tvoji žalujoči:
AGNES, mati FRED in STAN, brata IN SORODSTVO
Cleveland, Ohio, 8. oktobra 1970.
NEKAM DOLG TROBEC? — Posebna kamera je “podaljšala” slonov trobec, ko je slon tega stegnil, da bi vzel ponujani orešek obiskovalca živalskega vrta.