Tržačani so se sprehodili po novem mostu 32. odprta meja ostaja tudi danes aktualna Števerjanci čistili naravno okolje Primorski Št. 70 (20.69S) leto LXIX. Uspešnost slovenske vlade je tudi v našem interesu Rado Gruden Slovenija je sredi pravkar končanega tedna dobila novo vlado, ki jo vodi voditeljica Pozitivne Slovenije Alenka Bratu-šek. Zamenjala je vlado Janeza Janše, ki je zgubila večino v parlamentu po obremenilnem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije za premierja Janšo, zaradi česar so jo zapustile najprej Državljanska lista, nato pa še Demokratična stranka upokojencev in Slovenska ljudska stranka. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je na čelu vlade ženska, ki pa se ji ne bosta cedila med in mleko. Vodi namreč vlado, ki jo čakajo izredno zahtevne naloge. Položaj v državi je težak. Že Janševa vlada je sprejela nekatere nujne reforme, nova pa bo morala nadaljevati začeto delo, pa čeprav ima glede potrebnih ukrepov pri marsičem precej drugačen pogled. Ne glede na to pa bo varčevanje še naprej potrebno, saj brez konsolidacije javnih financ ni mogoče računati na zaupanje tujih kredito-dajalcev, brez katerih se lahko Slovenija hitro znajde v položaju, da ne bo zmogla več plačevati svojih obveznosti. Sem spada tudi sanacija bančnega sistema, ki je nujna za ponovni zagon gospodarstva. Uspešno delo nove vlade je v interesu vseh. V prvi vrsti državljanov Slovenije, ki so v zadnjem času - tako kot marsikje drugod - popolnoma izgubili zaupanje v politiko. Je pa tudi v interesu Slovencev v Italiji. (Nadaljevanje na 3. strani) dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 24. MARCA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Bersani začel preverjati možnost za sestavo nove vlade Naporno iskanje poti iz politične blokade V Rimu množici za in proti Berlusconiju, G5Z v dolini Susa trst - Včeraj Poezija odprla vrata stavbe v Ul. san Francesco TRST - Prijeten pesniški dogodek v Ljudskem vrtu, katerega protagonist je bil tržaški pesnik Marko Kravos, je bil včerajšnji uvod v niz Pomlad odprtih vrat, ki so si ga zamislile razne slovenske ustanove in organizacije, ki domujejo v Ulici san Francesco. Stavba na hišni številki 20 je bila včeraj odprta ves dan; tu se je zvrstilo veliko dogodkov, na primer otroška kulinarična delavnica in razstava tudi štiristo let starih knjig, ki jih hranijo v skladiščih Narodne in študijske knjižnice. Na 3. strani gorica - Na občini stekel postopek Dvojezičnost bo tam, kjer je tabel najmanj GORICA - Goriška občina je končno sprožila postopek za namestitev dvojezičnih krajevnih tabel v treh primestnih rajonih. Na poziv občinske uprave je mestna redarska služba opravila popis enojezičnih tabel, ki bi jih treba zamenjati z dvojezičnimi, na območju Pevme, Štmavra in Oslavja. Ta rajon so izbrali, ker je na njem najmanj tabel, ki jih je treba zamenjati. f localité --— Piuma RIM, TURIN - Sobota je bila na italijanski politični sceni zelo vroča. Silvio Berlusconi je v Rimu pred več tisoč privrženci (sam jih je »naštel« 300.000, druge ocene so veliko nižje) napadel tajnika Demokratske stranke Pier Luigija Bersanija in napovedal, da bi morebitno izvolitev levosredinske-ga predsednika republike tolmačil kot »državni udar«. Le nekaj sto metrov stran je potekala protidemonstracija Berlusconijevih nasprotnikov na pobudo revije MicroMega, Bersani pa je včeraj začel posvetovanja za nadvse težavno sestavo vlade. 61 parlamentarcev Gibanja 5 zvezd in SEL se je udeležilo demonstracije proti hitri železnici v Dolini Susa. Na 16. strani Slovensko vodenje po tržaških znamenitostih Na 4. strani Na Češkem zmagi zborov Bodeča neža in Kraški slavček-Krasje Na 4. in 8. strani V Gorici obnavljajo trg v grajskem naselju Na 7. strani Nagradili projekta slovenskih otrok Na 10. strani Priziv Levice proti izključitvi iz volitev Na 15. strani Čokoladnica Danieli vas pričakuje, da boste lahko vstavili "S vaša velikonočna presenečenja v čokoladna jajca. V "iti fnhrlvlnji. -rimi ir rmr y Trmi, bone lahko v i™ obtachnoli loke rujontjo ¡rito jdiv mojstrovine. Trst - Ulica Carducci, 25 Gorica - Ulica Garibaldi, 4 Tržič - Ulica sant'Ambrogio, 13 Ljubljana - Ajdovščina, 4 Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama eč V ■ cr Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 PROMOCIJSKA CENA ZA Ležišče lateks - višina 20 cm € 299,00 - enop. € 598,00 - dvop. Ležišče ortopedsko € 238,00 - enop. CAO/ vzmeti € 476,00 - dvop. /0 €119,00-enop. € 238,00 - dvop. Ležišče € 498,00 - enop. CflO/ ločene vzmeti € 996,00 - dvop. ~JU /0 € 249,00 - enop. € 498,00 - dvop. Ležišče € 698,00 - enop. cA0/ memory foam € 1.396,00 - dvop. ' 0 € 349,00 - enop. € 698,00 - dvop. Vzglavniki lateksa in €98,00 rno/ memory foam preobleka proti pršicam /0 € 49,00 ™ €1.590,00 -50% € 790,00 Trst, ul. Rossetti, 6 Delovni čas: na vogalu z ul. Giotto p0n. 15.45 - 19.30 Tel.: 040.37.11.35 tor. - sob. 9.15 -12.45 in 15.45 -19.30 9771124666007 Nedelja, 24. marca 2013 "J APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu botač - Včeraj že 32. odprta meja v priredbi občin Dolina in Hrpelje-Kozina Odprto mejo nadgraditi z EZTS Župana želita odpraviti birokratske pregrade med občinama - Srečanju v Botaču je sledila prireditev na Beki Sodelovanje, ki so ga leta 1981 z organiziranjem prve odprte meje pionirsko začeli takratni občinski upravitelji, je mogoče danes, ko meje ni več, dodatno nadgraditi. Na primer z ustanovitvijo tako imenovanega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), v sklopu katerega bo mogoče odpraviti birokratske zapreke, ki onemogočajo še plodnejše sodelovanje med občinama Dolina in Hrpelje-Kozina. Tako sta na včerajšnji 32. odprti meji, ki je potekala med Botačem in Beko, podčrtala dolinska županja Fulvia Premolin in njen kolega Zvon-ko Benčič. Pohodniki z obeh strani nekdanje meje so se najprej srečali v Botaču, kjer so jih z glasbo in prigrizkom pričakali Pihalni orkester Breg in člani društva Slovenec. Skupaj so nato krenili na Beko, kjer je nagovoru županov in nastopu Moškega pevskega zbora Slavnik sledila prijetna družabnost. Utrinek z včerajšnjega praznovanja na Beki kroma veliki kanal - Objekt ni prekratek in ni predolg, zaenkrat pa še nima imena Trst ima nov most Župan in poni, »maskota« mostu kroma Tržačani, turisti, politiki, arhitekti, fotografi, novinarji, šaljivci in živali. Vse to je včeraj zgodaj popoldne »lezlo« po novem mostu na Velikem kanalu. »Če bo vedno tak promet, naj zgradijo še enega,« je po predaji namenu komentiral nek obiskovalec. »Curto, ma bon (Kratek, a dober, op. nov.),« je pristavil drugi. Most za pešce in kolesarje, ki povezuje Ulici Trento in Cassa di Risparmio, bo po mnenju tržaškega občinskega odbornika za javna dela Andree Dapretta poživil spodnji del Terezijanske četrti, ki je od nekdaj zapostavljen, saj pešci večinoma hodijo po mestnem nabrežju in Ulici Roma. Ulico Trento pa bodo v prihodnje preuredili. »Kot vidite, most ni prekratek,« je pristavil odbornik. Lani so morali zaradi asimetričnih bregov kanala preurediti kamnita tla na tistih delih, na katerih sloni most. Objekt pa je zaslovel kot Kratki most: ta sloves so podkrepile razne spletne šale in domislica prizadevnih Tržačanov, ki so z vlečenjem vrvi poskusili zožiti ka- Osnovnošolci iz Trebč spoznali likovnika Demetrija Ceja Učenci in učenke celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča iz Trebč (na sliki zgoraj) so ob dnevu slovenske kulture, 8. februarja, spoznali goriškega umetnika Demetrija Ceja, ki je lani preminil v 80 letu starosti (ravno včeraj je minilo eno leto). Trebenskim osnovnošolcem je goriškega likovnika (pa tudi scenografa in kostumografa v Slovenskem stalnem gledališču) predstavil sin Danjel, ki je zaposlen na trebenski šoli. Cejev življenjepis (njegove slike so bile nekaj časa razstavljene na hodniku) in njegova dela je na računalniku lepo prikazala učiteljica Marina Gulin. Goriški umetnik, ki se je rodil 1931 leta, nam je zapustil bogato umetniško zbirko. Učenke in učenci so si nato zavihali rokave in začeli ustvarjati. Tudi sami so se preizkusili kot likovniki. Predaji namenu je prisostvovalo okrog dvesto ljudi kroma nal - v slogu Monicellijevega filma Amici miei, v katerem so vlekli poševni stolp v Pi-si. Župana Roberta Cosolinija so govorice o kratkem mostu razjezile, včeraj pa se je šaljivcem zahvalil (»brez vaše pomoči nam ne bi uspelo«) in se z njimi pobotal. Čez most se je sprehodil tudi poni Nina iz Rocola, prijateljica osla Genia, ki je svoj čas »odprl« avtocestni predor pri Katinari. Turisti so med srebanjem kave pri mizicah na kanalu radovedno opazovali romanje čez most in se verjetno spraševali, ali je to procesija ali pa druga starodavna tradicija. Kovinski most s stekleno ograjo je dolg 24 metrov, v držajih je vgrajena »nevsiljiva« LED razsvetljava. Postopek je bil dolg, stroški so znašali dobrih 750 tisoč evrov, 70 odstotkov tega zneska je prispevalo ministrstvo za okolje. Že ob prvotni zamisli (pred petimi leti je gradnjo predlagal takratni odbornik za javna dela Franco Bandelli, ki je bil včeraj najbolj evforičen) so se Tržačani razdelili v dva tabora - eni so bili za most, drugi proti. To velja še danes, Dapretto pa je poudaril, da mestna jedra niso nedotakljiva: moramo jih spreminjati, saj so v njih opazne arhitekturne značilnosti različnih zgodovinskih obdobij. Komisija za toponomastiko še ni izbrala imena, uradno poimenovanje bo aprila. Ne glede na odločitev, pa bo to za marsikoga preprosto Kratki most. (af) Veliki kanal in mostovi Nekoč je imel Trst več kanalov. Veliki kanal je nastal v letih 1754-1756 na izsušenih solinah, segal pa je do cerkve sv. Antona: leta 1934 so zadnji del zasuli in na njem uredili trg (zasuli so tudi manjšo avstrijsko torpedovko, ki je tam samevala od konca prve svetovne vojne). Rusi most ali Ponterošo je bil najprej lesen (1756), nato železen (1832), leta 1858 se mu je ob morju pridružil Zeleni most. Leta 1904 so ob slednjem zgradili še Beli most: dvižni mostovi, ki so v iredentističnem duhu tvorili italijansko trikoloro, so omogočali dostop tudi večjim jadrnicam, do leta 1950 pa so jih zaradi povečanega mestnega prometa vse zamenjali s širokimi betonskimi mostovi. Mosta na nabrežju sta se tako združila. Zamisel o novem mostu se je rodila leta 2008, ko so pontonirji iz Pia-cenze za vajo postavili pontonski most. »Odbornik Bandelli je predlagal pravi most in s pomočjo ostankov državnih sredstev za preureditev nabrežja je Občina uresničila načrt,« pravi inž. Claudio Svara, ki je pomagal občinskima arhitektkama Marini Cassin in Lauri Visintin. (af) V Medji vasi in Devinu o prostorskem načrtu Uprava Občine Devin-Nabre-žina vabi občane na javni srečanji o varianti št. 27 k splošnemu občinskemu prostorskemu načrtu, ki bosta jutri ob 20. uri v gostilni Pri Pi-notu v Medji vasi in v torek ob 20. uri na sedežu zborov v Devinu. Sledila bodo še srečanja v Cerovljah, Se-sljanu, Nabrežini in Šempolaju. Seja rajonskega sveta za Vzhodni Kras Jutri se bo na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3 na Opčinah ob 18.30 sestal rajonski svet za Vzhodni Kras. Dnevni red obsega srečanje s pokrajinsko odbornico za šolstvo in aktivne politike dela Adele Pino, ki bo predstavila podatke o zaposlovanju na Tržaškem, dalje so na dnevnem redu sporočila, odobritev zapisnikov ter prošnja za gradbeno dovoljenje pri širitvi stavbe na Bazoviški ulici, namenjene bivanju prizadetih. V Ul. Paisiello brez občinske izpostave Občina Trst obvešča, da bo občinska izpostava za Valmauro v Ul. Paisiello 5/4a od jutri do petka zaprta. Dokumenti, ki so jih občani naročili v uradih omenjene izpostave in jih niso še dvignili, bodo v tem času na voljo v uradih izpostave v Ul. Giotto 2. Praznik pravoslavja Tržaške srbska, grška in romunska pravoslavna skupnost bodo letos že drugič skupaj obhajale praznik pravoslavja, ki bo potekal danes. Verniki posameznih pravoslavnih skupnosti bodo v procesiji krenili izpred lastnih cerkva (srbsko-pravo-slavni verniki izpred cerkve sv. Spi-ridona ob 11. uri, grško in romun-sko-pravoslavni pa sočasno ob 11.15 izpred cerkve sv. Nikolaja in cerkve v Ul. San Michele) do Velikega trga, kjer bodo ob 11.30 skupno v večji procesiji šli po tržaških ulicah. V Zgoniku o Aries Občina Zgonik, ki spada v socialni okraj 1.1, vabi jutri na srečanje, ki bo od 10. do 12. ure v sejni dvorani zgoniškega županstva na temo Ustanovitev in razvoj podjetja v Pokrajini Trst, ki je namenjeno podjetnikom in tistim, ki nameravajo to postati. Gost bo podpredsednik specializiranega podjetja tržaške Trgovinske zbornice Aries Francesco Pauletta, ki tudi vodi oddelek za ustanovitev in razvoj podjetij, predstavil pa bo glavne storitve podjetja Aries, olajšave, ki jih upravlja z deželnim pooblastilom. Prisotni bodo tudi prejeli informacije o novih prispevkih za ustanovitev podjetij in za že dejavna podjetja. Hospice Adria-Onlus o pravicah bolnika Združenje prostovoljcev Hospice Adria-Onlus prireja jutri ob 17.30 v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 predavanje prof. Paola Cendona, docenta civilnega prava na tržaški univerzi, na temo Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja. / TRST Nedelja, 24. marca 2013 3 svetovni dan poezije - Niz dogodkov v priredbi številnih ustanov V Ulici san Francesco Pomlad odprtih vrat V Ljudskem vrtu prijetna pesniška matineja z Markom Kravosom Kljub surovemu sivemu vremenu, ki ni bilo prav nič pomladno, so bila včeraj vrata stavbe v Ulici san Francesco 20 na stežaj odprta. Od jutranjih do večernih ur je namreč tu potekala Pomlad odprtih vrat: ustanove, organizacije in društva, ki delujejo v tej stavbi, so včeraj odprla vrata, da bi predstavila svoje delovanje in obiskovalcem ponudila tudi vpogled v manj poznane aspekte svojega dela. Teh se resnici na ljubo ni trlo, kdor je prišel, pa ni bil razočaran. S poljubom se v življenje vrača pesem Uvod v včerajšnje dogajanje je bila pesniška matineja v bližnjem Ljudskem vrtu De Tommasini. Kot je uvodoma povedal Martin Lissiach, je kulturni dogodek ob Kosovelovem doprsnem kipu stalnica, ki jo ob svetovnem dnevu poezije prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Cilj ostaja namreč nespremenjen: počastiti Srečka Kosovela in sploh slovensko književnost ter ju približati tudi italijansko govorečemu prebivalstvu. Tudi zato se je delček Tržaške knjigarne tudi tokrat preselil v Ljudski vrt in prijazna dekleta so ponujala izbor del slovenskih avtorjev. Protagonist včerajšnje matineje je bil tržaški pesnik Marko Kravos, ki letos slavi sedemdeset let. Ob tej priložnosti je pri Založništvu tržaškega tiska izšla dvojezična zbirka Sol na jezik - Sale sulla lingua (prevode sta ob avtorju podpisala Darja Betocchi in Roberto Dedenaro). Lepa skupina ljudi je tako prisluhnila izboru Kra-vosovih pesmi v obeh jezikih, ki sta jih prepričljivo podala Ilija Ota in Tina Sossi, ter prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbel goriški harmonikar Jari Jarc. Prisotne je v obeh jezikih nagovoril tudi Kravos. V slovenščini je povedal, da ne bo govoril o »tradiciji predinternetne dobe« ali o socialni stiski, ki nas obdaja, temveč predvsem o poeziji, torej o trenutkih, utrinkih besed ...»srečanju z golim jazom, ki se veseli stiska roke z naključnim sočlovekom, dišanja drevesnih brstičev, medenega okusa pomladi, šuma vetra in utripa barv na metuljevih krilih«. Poslušalce je pozval, naj živijo skozi čutila in ovohavajo svet, okušajo sladko, grenko, slano, poslušajo morje, otipajo kruh, se dotikajo kože svojega ljubega ... »Postati živ, se živo odzivati z da in ne na vsakodnevne dogodke, srečanja, na stvari in vsakršna živa bitja, ki nas kot žar-pti-ce in rože mogote spremljajo ob poti življenja.« Italijanski govor so navdihnile stoletne platane, ki rasejo v Ljudskem vrtu, in palače, ki ga obdajajo. Kravosu je spomin odletel v preteklost, v tisto leto 1926, ko je Kosovelov prijatelj Avgust Černi-goj v paviljonu sredi vrta postavil prvo konstruktivistično razstavo v Italiji. Ali v čas, ko so zavezniške bombe porušile hiše v bližnji Ulici san Francesco, kjer je tudi družina Kravos imela svoj dom. Pred smrtjo jih je, ironija usode, rešilo rasno sovraštvo, ki je bilo Kravosove de-portiralo na jug Italije. Poslušajte šuštenje metuljevih kril, vdihavajte poljube, ki se rojevajo na teh klopcah, je še dejal Kravos. Poezijo je treba poiskati v vsakodnevnih rečeh; z njo sicer ne boste obogateli, a boste lažje leteli. Tudi 400 let stare knjige Kdor se je včeraj podal v stavbo v Ulici san Francesco, je kot omenjeno lahko prisostvoval različnim zanimivim dogodkom. Na stopnišču si je na primer lahko ogledal razstavo o slovenskem planinskem več fotografij na www.primorski.eu svetu, ki jo je pripravil SPDT, najmlajši pa so se preizkusili v kuharski delavnici v Tržaški knjigarni. S pomočjo knjige Škro-bek kuha (ZTT) in Aline Carli so pripravili živobarvne in zdrave »pomladanske rožice«. Na dvorišču so v popoldanskih urah nastopili srednješolci in srednješolke od Sv. Ivana: ob kitarski spremljavi so prebrali pesmi, ki so jih sami napisali (njihova mentorica je bila prof. Sanja Širec). V Narodni in študijski knjižnici so bile včeraj razstavljene nekatere izmed najstarejših in najbolj zanimivih knjig, ki jih hranijo v tamkajšnjih prepolnih skladiščih (NŠK se lahko ponaša s 160.000 izvodi!). Njihova najstarejša knjiga je izšla leta 1612 (gre za neke vrste slovar rim v italijanskem jeziku), ponašajo pa se tudi z nabožno knjigo, ki jo je leta 1688 napisal Matija Kaste-lec, ali z učbenikom, ki ga je leta 1846 »v Tersti« izdala cesarska založba šolskih knjig. Med tistimi, ki se niso mogli naču-diti nad bogastvom, ki se skriva v slovenski knjižnici v mestnem središču, je bila italijanska družina iz Gorice, ki je ob koncu podprla delovanje knjižnice tudi z denarnim prispevkom! Popoldne so v čitalnici gostili korpski knjižničarki Luano Melc in Lauro Cher-sicola, ki sta predstavili dve spletna projekta primorskih knjižnic. V spletnem leksikonu www.primorci.si je mogoče najti življenjepise številnih znanih Primork in Primorcev, na portalu www.kamra.si pa popis bogate slovenske kulturne dediščine. Re-organiziranost?! Kaj mladi menijo o manjšinskih organizacijah? Kako ocenjujejo našo organiziranost? S podobnimi vprašanji so se soočali mladi udeleženci pogovora, ki ga je pozno popoldne priredila SKGZ (krovna organizacija je bila tudi koordinator-ka celotnega dneva odprtih vrat), vodil pa Mitja Tretjak. V prihodnjih mesecih bodo pogovor nadgradili z delavnico, v sklopu katere naj bi pripravili dokument z mladostniškimi smernicami in konkretnimi predlogi. (pd) ssk - Pokrajinsko tajništvo Slovenski jezik na tržaški Pokrajini pomemben dosežek Tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji obravnavalo aktualno politično sliko in začelo s pripravo volilne kampanije za prihodnje deželne volitve. SSk najprej »pozdravlja zgodovinski dogodek, ki se je pred kratkim uresničil na tržaški pokrajini, se pravi uveljavitev pravice svetnikov slovenske narodnostni, da lahko posežejo v razpravo v materinem jeziku s simultanim prevajanjem. Gre za zadnje dejanje dolge poti, ki se je začela pred leti s spremembo statuta pokrajine in poslovnika pokrajinskega sveta. V tistem obdobju je za SSk aktivno skrbel dogajanju svetnik Zoran Sosič, kateremu je hvalevredno nasledil sedanji predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki je z vnemo storil vse, kar je bilo potrebno, da je prišlo do rešitve raznih težav. Tako je lahko nemoteno vodil celotno sejo v slovenščini, ne da bi kdorkoli imel kaj proti temu. SSk se ponovno zahvaljuje obema predstavnikoma stranke za pomemben dosežek«. Kot piše v tiskovnem sporočilu, je glede volilne kam-panije tajništvo določilo, da bo sredi prihodnjega tedna uradna predstavitev tržaških kandidatov SSk za deželni svet. »Ob programskih točkah, ki jih je evidentirala predsedniška kandidatka Debora Serracchiani, je tajništvo SSk posvetilo posebno pozornost vprašanjem razvoja gospodarstva in zaposlovanja, še posebej mladih, bodočnosti tržaškega pristanišča, ureditvi krajevnih avtonomij, dosledni uresničitvi pravic manjšine z uveljavitvijo njenega jezika in kulture ter šolstva, zaščiti in razvoju teritorja, tudi glede na predvidene infrastrukture«, piše v sporočilu SSk. »Trenutna politična slika v državi je precej zmedena, priče smo tudi zelo negativnim izzivom, vezanim na politiko. SSk meni, da lahko brez sramu ali zadržka ponudi volil-kam in volilcem našega območja ter dežele petdesetletno nepretrgano tradicijo in izkušnje slovenske stranke, ob stalnem prenavljanju v koraku s časom, ki so sad prizadevnosti in resnega pristopa vseh strankarskih izvoljenih predstavnikov, ob pozornem poslušanju utripa naših ljudi ter nesebičnega in za-stonjskega dela vsek aktivistov in članov SSk. Gre za bogastvo, ki ga bi bilo res škoda izgubiti. Zato bo SSk storila vse, da potrdi svojo prisotnost v deželnem svetu FJK«, še piše v tiskovnem sporočilu. dsi - Jutri v Peterlinovi dvorani Priprava na veliko noč z Mirkom Peliconom Društvo slovenskih izobražencev posveča svoj jutrišnji večer duhovni pripravi na doživljanje in praznovanje velike noči. Na začetku velikega tedna bo gost društva mlad jezuit Mirko Pelicon, ki uspešno dela z mladino v okviru župnije Srca Jezusovega v Trstu, kjer imajo jezuiti svoje središče. Mirko Pelicon bo svoje razmišljanje utemeljil na podlagi svetega pisma in njegove evan-geljske sporočilnosti. Pelicon je prve študije opravil v Ljubljani, po pos-večenju leta 1999 je med drugim vodil slovensko župnijo Svetega Ivana v Gorici ter bil potem premeščen v Trento, medtem je tudi diplomiral v Rimu iz cerkvenega prava. Lani je prevzel skrb za pastoralo mladih pri jezuitih v Trstu. Med študijem v Rimu je imel tudi priložnost spoznati papeža Frančiška, ko je ta še vodil nadškofijo v Buenos Airesu. Srečanje Mirkom Peliconom bo jutri zvečer v Pe-terlinovi dvorani, ulica Donizetti, 3 ob 20.30. (Nadaljevanje uvodnika s 1. strani) Uspešna matična država nam lahko v izredno težkih časih, ki jih preživljamo, nudi potrebno oporo. Doslej je Slovenija vzorno skrbela za svoje rojake v sosednjih državah. Ohranitev ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, predvsem pa imenovanje nove ministrice, vzbuja upanje, da bo tudi v bodoče tako. To, da je Tina Komel pripadnica italijanske manjšine v Sloveniji, je samo še dodana vrednost. Nihče drug kot pripadnik manjšine namreč ne more bolje razumeti težav, s katerimi se sooča neka manjšina. Če k temu dodamo, da bo državni sekretar v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, ki je to delo že opravljal, poleg tega pa ima na manjšinskem področju že od prej dolgoletne izkušnje, lahko z optimizmom pričakujemo, da bomo Slovenci na tujem - tako kot smo bili doslej - deležni take pozornosti, kot jo potrebujemo. 4 Nedelja, 24. marca 2013 TRST / sklad fai - Ogled Železniškega muzeja in hidrodinamične centrale Za vodenje v slovenščini skrbijo dijaki Zoisa in Prešerna Ogled hidrodinamične centrale (na sliki) in Železniškega muzeja so včeraj popoldne v slovenščini vodile dijakinje zavoda Zois kroma Včeraj je po Italiji kar 700 kulturnih ustanov na stežaj odprlo svoje duri. Dvodnevni dogodek s kulturno intonacijo je uokvirjen v projekt Pomladni dan, ki ga že 21 let pripravlja Italijanski sklad za okolje FAI, ki želi širšemu občinstvu približati kulturno dediščino, ki je običajno našim očem nevidna. Včerajšnji dan je bil živahen tudi v Trstu, kjer je bilo mogoče obiskati dva zanimiva kulturna spomenika, ki sta sicer dostopna širši javnosti, vendar običajno brez vodenih ogledov. Pisana druščina dijakov z različnih višjih šol, ki so se za to priložnost prelevili v vodiče, je Tržačane vodila po Železniškem muzeju pri Sv. Andreju in hidrodinamični centrali v starem pristanišču. Bogato zgodovino in dediščino teh dveh biserov je bilo včeraj mogoče spoznati tudi v slovenskem jeziku, saj so bili v obeh muzejih na razpolago vodiči s Tehniškega zavoda Žige Zoisa. Dijakinji Ivana Košuta in Jasmina Gruden sta obiskovalce pospremili v hidrodinamično centralo, na drugem koncu mesta pa so zgodovino železnic v naši regiji predstavljale Te-reza Stavar, Nada De Walderstein in Valentina Bisiacchi. Naj povemo, da so tečaj za vo-dičke dijakinje opravile pod vodstvom fundacije FAI, njihov mentor na šoli Zois pa je bil prof. Pavel Zobec. Včeraj popoldne smo se tudi mi udeležili vodenega ogleda hidrodinamične centrale, arhitekturnega bisera, ki so ga gradili med letoma 1887 in 1890. Slovenski obiskovalci so ogledom v slovenščini lahko prisluhnili ob 15.30 in 17. uri. Prvemu vodenemu ogledu je prisluhnila manjša skupina slovenskih poslušalcev, vodički Ivana in Jasmina pa sta orisali razvoj tržaškega pristanišča in dotične centrale. Slišali smo, da je hidro-dinamična centrala služila proizvodnji energije, ki jo je pristanišče potrebovalo za premikanje žerjavov in dvigal. Sprva je v centrali delovalo deset peči, ohranile pa so se le tri. Vodička Ivana nam je razložila, da je bila centrala narejena na Dunaju, in sicer po angleškem načrtu, v Trst pa so jo pripeljali z vozovi. Stroji so delali s polno paro vse do srede tridesetih let (1936) dvajsetega stoletja, ko jih je prehitela elektrika. Poslopje je bilo nato dolgo časa opuščeno, hoteli so ga celo porušiti, a k sreči tega niso storili. Vodeni obisk centrale nas je vodil po različnih dvoranah, kjer smo od blizu lahko videli, kakšen je bil nekoč tehnološki pomen centrale. Poučno je bilo tudi v dvorani z video-projekcijami, kjer so prikazovali delovanje strojev nekoč. Naj povemo tudi, da bodo vodeni ogledi na sporedu še danes, in sicer med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. Slovenski ogledi pa bodo v popoldanskih urah (ob 15.30 in 17. uri), ko bodo obiskovalce vodili vodiči z Liceja Franceta Prešerna. Čisto za konec pa velja omeniti, da se je kulturna akcija sklada FAI odlično prijela, kar dokazujejo tudi številke, ki vsekakor pričajo o odmevnosti pobude. Samo včeraj si je tržaški kulturni in arhitektonski znamenitosti ogledalo nekaj več kot 1500 oseb - 750 ljudi je obiskalo Železniški muzej in 762 oseb hidrodinamično centralo. (sč) šolstvo - Izbor znanstvenih projektov Dijak Stefana med najboljšimi Dijak 5. razreda mehanskega oddelka Državnega izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana iz Trsta Peter Sossi se je uvrstil v vsedržavno končnico izbora najboljših znanstvenih projektov v Italiji, ki jo prireja federacija znanstvenih in tehničnih društev FAST. Strokovna žirija je namreč zelo dobro ocenila dijakov projekt oz. prototip aerogeneratorja, ki kljubuje tudi močnim burjinim sunkom. S tem se odpirajo nove možnosti za pridobivanje električne energije iz alternativnih virov, tudi v takih pogojih, ki so bili doslej obravnavani kot izredno težavni. Peter Sossi je načrt in realizacijo aerogeneratorja izvedel pod mentorstvom prof. Marka Emilija. Strokovni žiriji je predstavil dodelan projekt, ki ga je s pomočjo prof. Irene Milanič prevedel tudi v angleščino, v katerem je natančno opredelil klimatski pojav burje, izračun dosežene moči na osnovi Bet-zeve teorije ter izvirne tehnične rešitve, ki so bile potrebne za učinkovito izkoriščanje spremenljive smeri in moči vetra. Svoj prototip bo dijak zavoda Stefan predstavil na skupni razstavi ožje skupine najboljših projektov, ki bo potekala v Milanu od 3. do 6. maja. Ob tej priložnosti bo žirija tudi izbrala absolutne zmagovalce natečaja. Danes še zadnjič Gledališki vrtiljak in razstava risb Z enotedensko zamudo glede začetnih načrtov se to nedeljo poslavlja Gledališki vrtiljak. Zadnja predstava v tej sezoni bo obenem premiera igre, ki je nastala v domači produkciji, to je v produkciji Radijskega odra. Skupina njegovih mlajših članov, ki nastopa pod imenom Slovenski oder, je pripravila novo otroško igro z naslovom Jurček. To - zadnja leta skoraj pozabljeno - igrico Pavla Golje je »obudila k življenju« Lučka Susič in to iz dveh razlogov. Najprej zato, ker je opazila, da ob recitaciji pesmice Ljubke Šolrli »Žalostna pravljica« noben otrok ni vedel, o katerem Jurčku in vetru govori pesmica; obenem pa je to indirekten poklon bratoma Grimm v njima posvečenem letu. Igra Jurček je namreč v bistvu slovenska varianta pravljice Mizica, pogrni se. Govori o revnem fantku Jurčku, ki ga je mama (Maruška Guštin) poslala prodajat volno, da bi v zameno dobil moko za kruh in za žgance. Neprevidni Jur-ček (Boštjan Petaros) pa koša ne pokrije, zato mu Veter razpiha moko in Jur-ček se vrne domov s praznim košem. Botra Mara ( Julija Berdon) ga za šalo pošlje klicat veter na zagovor, Vetru (Mitja Petaros) pa se fantek zasmili in mu v zameno za razpihano moko daruje tri čarobne predmete: skrinjico z zvončkom, petelinčka in čarobno palico. Ko zaradi nevihte z botro prenočita v gostilni, ga hudobna krčmarja (Helena Pertot in Aleksij Štoka) okradeta, zato se Jurček vrne domov brez čarobnih daril. Na koncu pa se seveda vse lepo izteče. Predstava je nastala v priredbi in režiji Lučke Susič, koreografijo s tremi čudežnimi deklicami (Tina Busan, Vida Petaros in Katarina Polojaz) je pripravila Valentina Oblak, sceno Magda Samec, izvirno glasbo pa Aljoša Saksida. Za tehniko bosta skrbela Samuel Kralj in Danijel Radetič. Predstavo bo obogatila še razstava risbic in nagrajevanje malih risarjev , to pa ob koncu vsake predstave, saj bosta na vrsti, kot vedno, dve: za abonma Vila ob 16. uri in za abonma Škrat ob 17.30. V dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu pa so vabljeni seveda vsi, saj je igrica Jurček napeta in zabavna. Lučka Susič Geološka ekskurzija po nabrežinskih kamnolomih Zadruga Curiosi di natura prireja danes in prihodnjo nedeljo, na veliko noč, vodeno ekskurzijo po nabrežinskih kamnolomih, na katerih bodo udeleženci spoznavali geološke značilnosti, kraške pojave in zgodovino kamnolomov. Ekskurzija traja dve uri in je primerna za vse. Udeležba znaša za odrasle pet evrov, za mlade pod 14. letom tri evre, za otroke pod 6. letom pa je brezplačna. Zbirališče ob 17. uri na turistični kmetiji Le Torri di Slivia, Na-brežina kamnolomi 62/a proti Slivnemu. Ob 10.30, 14. uri in 15.30 bo možen tudi voden ogled jame Pejca v Lascu. Za informacije in prijave sta na voljo spletna stran www.curiosidinatura.it in številka mobilnega telefona 340-5569374. v olomoucu Zmaga za DPZ Kraški slavček-Krasje Čeprav na kratko, ker je vest prispela skoraj ob zaključku redakcije, je treba zabeležiti nadvse razveseljivo novico, da je včeraj na enajstem mednarodnem festivalu sakralne in cerkvene glasbe Musica religiosa, ki od četrtka poteka v Olomoucu na Češkem, Dekliški pevski zbor Kraški slavček-Kra-sje pod vodstvom dirigentke Petre Grassi zbral 96 točk na skupnih sto in s tem dosegel absolutno prvo mesto. Festival Musica religiosa poteka kot že rečeno že enajstič, udeležuje pa se ga več otroških, mladinskih in odraslih zborov iz več držav. Festival se bo zaključil danes, ko bodo nastopajoči zbori s svojim petjem sodelovali pri mašah v mestnih cerkvah. Znanstveni imaginarij z delavnicami za otroke Danes bo Znanstveni imaginarij v Grljanu odprt javnosti med 10. in 20. uro. Mali in veliki obiskovalci se bodo seznanjali z naravnimi pojavi, ogledali si bodo lahko razstavo Altromare in obiskali planetarij. Popoldne pa bosta otrokom na voljo dve pobudi: ob 16. uri bodo za otroke od 2. do 4. leta stekle delavnice Microlab, za otroke od 5. do 10. leta pa ekološke delavnice Ecolab. Včeraj danes [I] Lekarne i TRŽAŠKI PARTIZANSKI JK PEVSKI ZBOR V PINKOTOMAŽIČ vabi 27. aprila 2013 ob 18. uri v dvorano Stožice v Ljubljani na koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF ...za svobodo, za kruh PREDPRODAJA VSTOPNIC: od ponedeljka 18.03.2013: www.eventim.si. bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, poslovalnice Pošte Slovenije... Zveza slovenskih kulturnih društev: urad v Trstu, Gorici in Čedadu ^(ponedeljek-petek od 9. do 13. ure) Dni.i/t-rt slavemkih flgirmltncwr vúbijum v Pütóil 1övb Dßnneiüifva 3l VELIKONOČNO DUHOVNO JEČANJE VoíJil ga Ljq Mirko Pelicon SJ Danes, NEDELJA, 24. marca 2013 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 18.23 - Dolžina dneva 12.23 - Luna vzide ob 15.26 in zatone ob 4.09 Jutri, PONEDELJEK, 25. marca 2013 MINKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 5 km/h jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. OKLICI: Leonardo Fini in Elisabetta Semenzato, Marco Vascotto in Virginia Mazzeo, Stefano Comello in Sabrina Sgoifo, Francesco Miani in Da-niella Villas-Boas Falaguera, Edoardo Veglia in Sabrina Castellani, Diego Koren in Martina Stepancich, Manuel Perossa in Emilia Rescigno, Mattia Bucci in Carolina Fabiani, Marco Ai-done in Lara Savron, Dragan Duricic in Dragana Pantic, Ruggero Grieco in Giuliana Possa, Giuliano Rossi in Lara De Galasso, Luigi Rovere in Marinella Bubnich, Aldo Kustrin in Zora Pavlovic, Giuseppe Sillitti in Ga-briella Giannone, Marin Sudan in Roberta Superina, Stefano Colusso in Linda Puzzer, Renzo Bianco in Josi-lene Freire De Brito, Raffaele Savelli in Jasmina Selmic, Denis Cossutta in Irina Bukavec, Angelo Porcaro in Katjusa Varin, Davide Bettoso in Silvia Alzetta, Alessandro Emanuele Ferrigno in Elisabetta Cocchiara. Nedelja, 24. marca 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Začctok ob 20 .30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 - 040 308982. Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. / TRST Nedelja, 24. marca 2013 5 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in ARTISTIASSOCIATI Circuito Regionale danza Zeleni abonmajski sklop ijsf ■ " FlamenQueVive 1 PINTURAS Flamenko govori o Picassu (plesna predstava z glasbo v živo!) V SREDO, 27. MARCA, OB 21.00 V VELIKI DVORANI SSG V TRSTU Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedel|ka do petka, od 10. do 15. ure (tel. št. 800214302 ali 040 362542) spletna prodaja na www.vlvatlcket.lt BAZOVSKA ŽUPNIJA vabi na predstavitev knjige Bazovica skozi čas Prireditev bo DANES, 24.3.2013, ob 17.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici H3 Obvest Ha tPogzeSno podjetje sa ohuha>£E n. M-.U-KI ALABARDA na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Trstu in v novem uradu v Nabrežini, 97 Tel. 040 2158 318 /Uglasbena Koncertna sezona Mil mati ra »GLASBENI SPLETI« »Hommage à Verdi« pojejo: pri klavirju: Miriam Spano, sopran | Silvia Bonesso, mezzosopran Francesco Córtese, tenor | Damiano Locatelli, bariton Tamara Ražem Locatelli v ponedeljek, 25. marca, ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra v Trstu Vstop prost. | Koncert so omogočili: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ZKB | 15. GLEDALIŠKI VRTILJAK Slovenski oder Trst JURČEK Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27 DANES ob 16. uri (red Vila) in ob 17.30 (red Škrat) Nagrajevanje najlepših risbic. Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo je podprla ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA SKD GRAD od Banov vabi na občni zbor danes, 24. marca, ob 10.30 v društvene prostore. SKD TABOR - OPČINE vabi člane, prijatelje in simpatizerje na 45. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah danes, 24. marca, ob 11. uri v prvem in v sredo, 27. marca, ob 20.30 v drugem sklicanju. SPDT TRST v sodelovanju s Komisijo za topografijo pri Narodni in študijski knjižnici prireja danes, 24. marca, Arheološki pohod po poteh L.K. Moser-ja. Zbirališče ob 8.30 na parkirišču pri nabrežinskem pokopališču. Pohod je nenaporen, primeren za vsakogar; s postanki pri jamah in kratkimi prikazi Moserjevih raziskav bo trajal približno 5 ur. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 25. marca, v Pe-terlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na velikonočno duhovno srečanje, ki ga bo vodil Mirko Pelicon SJ. Začetek ob 20.30. PAOLO CENDON, profesor civilnega prava na tržaški univerzi, bo predaval v ponedeljek, 25. marca, ob 17.30 v dvorani Baroncini, Ul. Trento št. 8 v Trstu: »Pravice težkega bolnika in vloga podpornega upravitelja (ammini-stratore di sostegno)«. Združenje prostovoljcev Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal naslednji ponedeljek, 25. marca, ob 18.30 v svojem sedežu v Doberd-obski ulici 20/3 na Opčinah. SKD F. PREŠEREN - BOLJUNEC vabi vse odbornike in člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 25. marca, ob 19.30 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju, v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi v ponedeljek, 25. marca, ob 18. uri v gostilno v Mavhinjah na praznik včlanje-vanja 2013. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ sklicuje v torek, 26. marca, redni občni zbor v prostorih Marijinega doma v Ul. Brandesia. Prvo sklicanje je ob 19.30, drugo pa ob 20.00. Vabljeni vsi stari in novi člani. SRENJA DOLINA sklicuje redni občni zbor v torek, 26. marca, ob 16. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, v dvorani SKD Valentin Vodnik. Na dnevnem redu so poročilo o stanju, spremembe registra članov, odobritev bilance in volitve upravnega sveta. Vabljeni člani in članice! TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 26. marca, ob 20.45 redna pevska vaja na sedežu na Padričah. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi člane in prijatelje v torek, 26. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedež, Ul. Mazzini 46, v Trstu. SKD LONJER-KATINARA sklicuje redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. marca, ob 8. uri v prvem sklicu in v četrtek, 28. marca, ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih ŠKC v Lonjerju. SKD VIGRED vabi v sredo, 27. marca, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo: »Ženske in moške težave v srednjih in zrelih letih, ženski in moški hormoni, kako lahko dobimo zdravje tudi v velikonočnih jedeh«. TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO - vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v sredo, 27. marca, ob 18.30 v Večnamenskem središču - Re-pentabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289. ZALOŽBA MLADIKA, TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA tiska vabijo na kavo s pirhi. Ob Velikonočnih praznikih nam bo Vesna Gu-štin predstavila stare običaje in nekaj tradicionalnih receptov. Vabljeni v sredo, 27. marca, ob 10.00 v Tržaško knjigarno. FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da bo zaključni večer Video natečaja Ota Hro-vatin v petek, 29. marca. LETNIKI 1968 POZOR! Vabljeni na skupno večerjo, ki bo v soboto, 6. aprila, v znani gostilni na Krasu. Informacije in prijave na tel.: 347-6849308 (Igor); 3392241221 (Tamara); 347-0741740 (Ervin). SKD VESNA vabi na tradicionalno »Tu-čenje jajc«, ki sledi velikonočni maši v nedeljo 31. marca, predvidoma ob 11.30 pred vaško cerkvijo v Križu. OBČNI ZBOR ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v sredo, 3. aprila, v prvem sklicanju ob 8. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. San Francesco 20,II), v drugem sklicanju pa v četrtek, 4. aprila, ob 20.30, v prostorih SKD Barkovlje (Barkovlje, Ul. Cer-reto 12). BIVŠI USLUŽBENCI »IRET« so vabljeni na skupno kosilo, ki bo v soboto, 6. aprila, v gostilni v Trstu, Ul. Malaspina 4. Prijavite se do četrtka, 4. aprila, po tel. št.: 040-820158 ali 339-3659198. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za nadaljevalce pri Skladu Mitja Čuk. Prvo srečanje bo v torek, 9. aprila, ob 19.00 v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66 - Opčine. Vpisi in info: 040-212289. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 47. redni občni zbor v sredo, 17. aprila, ob 8.00 v prvem sklicu in v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu Inštituta za slovensko kulturo - Slovenski kulturni center, Ul. Alpe Adria 67/b, 33049 Špeter/San Pie-tro al Natisone. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. KRU.T obvešča člane, da se lahko že prijavijo za skupinsko bivanje v Talaso Stru-njan od 12. do 22. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z možnostjo prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje v Termah Radenci od 9. do 19. junija. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 20. do 30. junija. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. 13 Prireditve 15. GLEDALIŠKI VRTILJAK Slovenski oder Trst vabi danes, 24. marca, v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, na predstavo »Jurček« ob 16. uri (red Vila) in ob 17.30 (red Škrat). Potekalo bo nagrajevanje najlepših risbic. Sodeluje ŠC Melanie Klein. Animacijo je podprla Zadružna kraška banka. KOMISIJA ZA ENAKE MOŽNOSTI POKRAJINE TRST v sodelovanju z občino Repentabor vabi na ogled kabaretne predstave »Klepetulji Rita in Helena či-stilki pri podjetju Putcebnfrau« v izvedbi Tatjane Turko in Valentine Strajn Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Erik Purič. Predstava bo danes, 24. marca, ob 18.00 uri v kulturnem domu na Colu. Vstop prost. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita na dobrodelno prireditev »Vsi smo prijatelji« danes, 24. marca, ob 18. uri v telovadnici v Nabrežini. Sodelujejo: zbori Vigred, Združenje staršev Romjan, OŠ V. Šček, plesne skupine Vigred, Tabor, Škamperle, Take Dance AKŠD Vipava, mažoretke društva Kras in Prvačina, an- sambli Kraški fenomeni, Alba, Romjanski muzikanti, To smo mi, U'pnska mu-larija, Rock na bndimi, Hackers, baletna skupina Releve' in ritmična skupina Kontovel, mladinski orkester Godbene-ga društva Nabrežina ter dramska skupina Vigred »Mi se gremo gledališče«. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave lesenih izdelkov Franca Armanija, butar in pisanic, slik članov Krut-a, košar Emila Zvaba in prodajnega sejma velikonočnih pirhov ter ročnih del. Razstava bo na ogled do 28. marca, od 15.45 do 18.30; danes, 24. marca od 9.40 do 13.00. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabi na ogled kabaretnih točk Tatjane Malalan in Irene Pahor ter orientalskih plesov skupine Desert Roses danes, 24. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. GLASBENA MATICA vabi v ponedeljek, 25. marca, ob 20.30 v baziliko Sv. Silvestra na koncert »Hommage a Verdi« v sklopu koncertne sezone Glasbeni spleti. Nastopali bodo člani opernega zbora gledališča Giuseppe Verdi: Miriam Spano, Silvia Bonesso, Francesco Cortese in Damjan Locatelli. Pri klavirju bo spremljala Tamara Ražem Locatelli. OŠ ALOJZA GRADNIKA IN KD KRAŠKI DOM vabita na ogled gledališke igrice »Časovni stroj«. Tekst in režija Julija Ber-don. Prireditev bo v kulturnem domu na Colu v torek, 26. marca, s pričetkom ob 20 uri. VLJUDNO VABLJENI na ogled dokumentarnega filma o zgodovini slovenskega hip hopa »V letu hip hopa«, ki ga bomo v sklopu Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma predvajali v torek, 26. marca, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi 14 (in ne 9. aprila, kot je bilo sprva načrtovano). KD VESNA IN AŠD MLADINA v sodelovanju s Kraškimi gadi iz Gorjanskega vabita v sredo, 27. marca, ob 20.30 v dvorano ljudskega doma v Križu na predvajanje filma »Od morja do Triglava«. Domačina Alessandro Tretiach - Bibc in Giorgio Ruzzier bosta spregovorila o 7-dnevnem pohodu v duhu prijateljstva na obeh straneh meje. TRŽAŠKA ZDRUŽENJA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v četrtek, 28. marca, ob 10. uri položila venec v Ul. Massimo D'Azeglio pred obeležje štirih mladih partizanov GAP, ki so jih nacisti pred 68. leti obesili v tamkaj stoječi garaži. ZSKD IN DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL vabita na koncert Novomeškega simfoničnega orkestra v četrtek, 28. marca, ob 20. uri v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. FOTOVIDEO TS80 v sodelovanju s Kraškim pustom obvešča, da so na ogled do 29. marca v piceriji Veto na Opčinah najlepše fotografije Foto extempore 2013 Kraškega pusta. Zaprto ob torkih. Vabljeni! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata št. 6 javi, da je še do petka, 5. aprila, po dogovoru, za šole in skupine možen ogled razstave »Ko je umrl moj oče - Pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč v severni Italiji«. Za informacije pokličite tel. št.: 040-415797 ali 328-9190074. ZSKD v sodelovanju z ARCI servizio civile (projekt Dialogarte), društvom Kons, Tržaško knjigarno in NŠK vabi na otvoritev razstave zamejskih študentk ljubljanske umetnostne akademije, ki bo v petek, 5. aprila, ob 17.30 v Narodnem Domu v Trstu. Razstavljajo Taddea Druscovich, Elena Guglielmotti, Sanja Mikac in Nikol Kerpan. Razstava bo odprta vsak delavnik do 24. aprila od 17. do 19. ure, z izjemo 9., 10. in 19. aprila, ko bo odprta od 10. do 12. ure. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013 Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju v petek, 12. aprila, ob 20.30, v sodelovanju z društvi dolinske občine. V društvenih prostorih KRD Dom Bri-ščiki v Briščikih v nedeljo, 14. aprila, ob 17. uri, v sodelovanju s KRD Dom Bri-ščiki. V Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soor-ganizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Na-brežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden. TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Sto-žice v Ljubljani koncert ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF... za svobodo, za kruh. Predprodaja vstopnic: ZSKD Trst (040-635626), bencinski servisi Petrola, Kompasove poslovalnice, supermarketi Merkator in poslovalnice Pošte Slovenije, inter-netna prodaja: www.eventim.si. Sporočamo žalostno vest, da se je naša nadvse ljuba Jasna Jelinčič z mirom v duši in vedrino v srcu poslovila od nas. Zadnji pozdrav smo ji poklonili v Piranu v ožjem družinskem krogu. Brat Dušan, sestrična Mira ter Alenka, Matjaž in Samo z družinami Piran, Jesenice, Kranj, Trst, 24. marca 2013 t Tiho je odšla Lidia Sudich vd. Cepar Žalujoči hčeri Danica in Alenka, zet Stojan, vnuka Marko z Antonello in Jasna s Sergijem Pogreb bo v torek, 26. marca, ob 13.30 iz kapelice na ulici Costalunga. Pogrebni obred bo v katinarski cerkvi ob 14.00. Trst, 24. marca 2013 ZAHVALA Liliana Gornik vd. Počkar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku in ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala gospodu župniku Škrlju in osebju doma Jeralla. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Mirella Radoni vd. Sedmak Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala g. župniku Maksu. Svojci Sv. Križ, Trst, Padova, Camberra, 24. marca 2013 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Ob izgubi naše drage Silvane Mlach se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in počastili njen spomin. Svojci Podlonjer, 24. marca 2013 6 Nedelja, 24. marca 2013 TRST / Naši dragi noni Divni pošiljamo 6-krat 10 poljubčkov Eva, Lara in Dean Voščilu se pridružujemo Vasja Adriana, Vanja Elena in Igor Ob okrogli obletnici želimo naši dragi direktorici Divni vse najboljše in najlepše. Kolektiv Aurora Na tržaški fakulteti za inženirstvo je diplomirala naša t Alessia Canciani Za lep uspeh ji čestitamo nonota Marino in Zoja ter vsi iz Rocola Na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Trstu je uspešno diplomirala naša draga Poljanka Doljak Iskrene čestitke mama, tata in Mojca Na filozofski fakulteti v Veroni je z diplomsko nalogo o neodvisnih glasbenih založbah uspešno zaključil magistrski študij naš Rajko Čestitamo mu in mu želimo še veliko prijetnih melodij! Svit in vsi Dolharji Na tržaški univerzi je iz političnih ved uspešno diplomirala Valentina Manin Veliko nadaljnjih uspehov ji iz srca želi družina ¿i Čestitke Na tržaški univerzi je v četrtek naša VALENTINA MANIN doktor političnih ved postala. Iskreno ji čestitajo nonoti in teta Bruna z družino. Ob uspešno opravljeni diplomi iz političnih ved iskreno čestitajo VALENTINI MANIN družini Pangerc in Petaros. Sestrici Evi, mamici Maši in oč-ku Marinu se je pridružil mali MATEJ. S povečano družino se veselimo bivši sosedi Cheber. Danes v Dolini MARA 18. rojstni dan slavi. Želimo ji veliko zdravja, sreče in veselja, naj bi izpolnila vse želje svojega srca, naj v srcu prijateljstvo živi in naj ji bo ljubezen vodnik vseh poti. To ji podarijo mama, papa, Maddalena ter nona Miranda. Nona MARIZA! S poljubi obdan naj bo tvoj vsak dan. Se posebej ta dan, ko praznuješ tvoj okrogli rojstni dan. Vera, Marta, Devan in Marjana. Na tržaški univerzi za inženirstvo je uspešno diplomiral DAVIDE PARRILLA. Veliko uspeha pri nadaljnjem študiju mu želijo Zoja, Marino, Nataša in Mario. Draga DIVNA, danes praznuješ prag 60. let. Naj te sončni žarki spremljajo in obsijejo z zdravjem, srečo in ljubeznijo, tako da bi še mnogo let z možem potovala in odkrivala lepote sveta ti želijo Sergij, Irina, Ivan, Peter, Jasmina in mama Paola. Dragi POLJANKI za uspešno opravljeni študij čestita vsa žlahta s Praprota, Proseka in Londona. Danes naša LUCILA jih 70 slavi. Vesela s prijatelji na pohode se odpravi brez skrbi. Se na mnogo takih dni ji želijo prijateljice tri, KaNaDa. U Kino AMBASCIATORI - 15.30,17.10,18.50, 20.30, 22.15 »I Croods«. ARISTON - 18.45 »La cuoca del presi-dente«; 16.30, 21.00 »Re della terra selvaggia«. CINECITY-10.50,16.00,18.45 »Ilgran-de e potente Oz«; 13.25,21.30 »II grande e potente Oz 3D«; 11.05, 15.10, 19.50 »II lato positivo«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »La frode«; 17.35,22.00 »Buongiorno papa«; 22.05 »Dead man down - II sapore della vendetta«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50,22.00 »La madre«; 11.00,13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Benvenuto presidente«; 11.00,13.15,15.20,17.30, 19.40 »I Croods«; 11.10, 13.25, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »I Croods 3D«. FELLINI - 16.00,20.00 »LasceltadiBarbara«; 17.45, 21.45 »II lato positivo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30,18.25, 20.20, 22.15 »Gli amanti passeggeri«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.15,18.05, 20.00, 22.00 »La frode«. GIOTTO MULTISALA 3- 16.15,18.15, 20.15, 22.15 »II figlio delTaltra«. KOPER - PLANET TUŠ -12.30,16.30 »Ernest in Celestina«; 12.50, 15.30, 17.50, 20.15 »Jack, morilec velikanov«; 18.00 »Krudo-vi 3D«; 17.00,19.40 »Mogočni Oz«; 13.00 »Mogočni Oz 3D«; 13.50 »Nesrečniki«; 16.35 »Podkupljeno mesto«; 18.55,19.00, 20.55,21.00 »Polnih 21«; 18.50,21.00 »Pivo leto po poroki«; 12.00,14.15,16.40 »Raz-bijač Ralph 3D«; 11.30,13.40 »Samova pustolovščina 2«; 18.20, 20.30 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«; 15.35,20.40 »Za dežjem posije sonce«. NAZIONALE - Dvorana 1:11.00,15.45, 20.00 »II grande e potente Oz«; Dvorana 2: 18.00, 22.15 »Educazione si-beriana«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »La madre«; Dvorana 4: 11.00, 15.45, 17.30, 19.15, 21.00 »I Croods 3D«; 11.00 »I Croods«; 16.30,18.20,20.15, 22.15 »Benvenuto presidente«. SUPER - 16.30, 20.30 »Anna Karenina«; 18.40 »Buongiorno papa«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:14.50, 16.40,18.30,20.20, 22.10 »I Croods«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Benvenuto presidente«; Dvorana 3: 15.30 »I Croods 3D«; 17.50, 19.50, 22.00 »La frode«; Dvorana 4:17.10 »II grande e potente Oz«; 15.10, 20.00, 22.00 »Buongiorno papa«; Dvorana 5: 17.45, 20.10, 22.10 »Gli amanti passeggeri«; 15.30 »La bussola d'oro«. H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL Trst, Ul. Ginnastica 72, sprejema vpise v otroške jasli za š.l. 2013/14 (pon.-pet. 8.00-16.00, tel. 040-573141, urad@dijaski.it, www.dijaski.it). DNEVI POMLADI SKLADA FAI - dijaki ciceroni zavodov Prešeren in Zois s svojimi mentorji vabijo na ogled Železniške postaje pri Sv. Andreju z Železniškim muzejem in Hidrodinamične centrale v Starem pristanišču. Vodeni ogledi v slovenščini bodo - na obeh lokacijah - danes, 24. marca, ob 15.30 in ob 17. uri. Vsak ogled traja okrog 45 minut. Do Po- staje pri Nabrežju Oktavijana Avgusta peljeta avtobusa št. 8 ali 9. Dostop v Pristanišče je na trgu Santos za Silosom ali pa pri odcepu na Miramarskem drevoredu, v bližini mosta kopališča »Ferroviario« - avtobusa št. 6 ali 36. Centrala je, z obeh strani, nekaj sto metrov daleč. 13. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala od 16. do 18. aprila na sedežu šole (Ul. Caravaggio 4 - Sv. Ivan). Vabljeni vsi dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol, ki igrajo glasbeni inštrument. Rok za vpis je 27. marca, udeležba je brezplačna. Razpis in obrazec za vpis na www.icbartol.it ali po mailu glasbena.revija@libero.it. DIZ J. STEFANA sporoča, da bodo v sredo, 27. marca, na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji, ob 17.30 za bie-nij in ob 18.30 za trienij. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na sss.gor@gmail.com. Okvirni program na www.sindikat.it. S Izleti SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom Ul. Ricreatorio 1 VABI na 45. OBČNI ZBOR prvi sklic danes, 24. marca, ob 11.00 uri in na DRUGI SKLIC V SREDO, 27. MARCA, OB 20.30 Vrstni red: • Uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora • Poročila \ Pozdravi . Razprava • Odobritev obračuna in proračuna • Imenovanje upravnega odbora • Razno Zaključek občnega zbora z družabnostjo KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi na dvodnevni izlet v Rapal-lo in Genovo, ki bo 20. in 21. aprila. Podrobnejše informacije, program izleta in vpisovanje potekajo na sedežu društva v Bazovskem domu, vsak torek od 17.00 do 20.00. Toplo vabljeni, ne bo vam žal! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet na Poljsko od 26. do 30. aprila. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovar-stva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabr-zydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanjo prestolnico, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olomouc itd. Informacije in prijave na tel. +386 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net. AKTIV KMEČKIH ŽENA vas vabi na potovanji: Balkanski krog (odhod 27. aprila) in Andaluzija (odhod 5. maja). Vse informacije in prijave sprejema Metka, tel. št. 00386-31372632. PODPORNO DRUŠTVO ROJAN V SODELOVANJU S KRU.TOM vabi v nedeljo, 5. maja, na izlet z vodenim ogledom Brionov. Vpisovanje in informacije na tel.: 040-360072 (Krut, Ul. Cicerone 8); 040-826661 (pri g. Kobalu); 040-417025 (pri g. Boletu). S Poslovni oglasi VINO KVALITETNO sorte mer-lot prodam po 1,20 eur/l. Tel. 33-91-99-7101 TRIDNEVNI IZLET od 14. do 16. junija v BRATISLAVO in s kata-maranom PO DONAVI NA DUNAJ. Informacije in vpisovanje Mirela 340-2741920 AGRITURIZEM CESARICA pri Piščancih - odprt ob sobotah in nedeljah do 28. aprila. Domača kuhinja. Za kosila in večerje zaželjena rezervacija na tel.040-43992 AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. marca. Tel. 040-229439 KMETIJA ŽAGAR je odprta v Bazovici. Vabljeni! S Mali oglasi ^ GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot hišna pomočnica in nudi pomoč pri likanju. Klicati ob večernih urah na tel. št 331-7467805. IZKUŠENA GOSPA išče delo za nego starejših oseb in pomoč v gospodinjstvu. Tel. 00386-51852892. IZKUŠENA IN ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali za nego ostarelih oseb. Tel. 329-0287649 izključno od 17.30 dalje. IŠČEM KATEROKOLI DELO: čiščenje stanovanjskih prostorov, varuška otrok, pomoč starejšim osebam; imam veliko izkušenj. Tel. št.: 040-327251. NA RAZPOLAGO imam ženske noše, naglavne in naramne rute za Kraško ohcet. Tel. št.: 040-299820. NUDIM POMOČ pri vrtnih opravilih. Pokličite tel. št.: 320-0265573. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonmajski program PRODAM renault laguna sport tour, 2.0 dci 150, letnik 2011, 43.000 km, navigacija, full optional, registriran v Sloveniji, ugodna cena. Tel. št.: 00386-41705410. PRODAM HIŠO na Krmenki, 90 kv.m, klet in dvorišče 500 kv.m.. Tel. Št.: 040-228908 - ob uri kosila. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM avto seat ibiza, sive barve, letnik 1999, po ugodni ceni. Tel. 040-44631. PRODAM stanovanje, 60 kv. m., pri sv. Jakobu. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0401884. RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami išče delo kot hišna pomočnica ali za likanje, 1x na teden, 4-5 ur. Tel. 331-7659986. V BOLJUNCU daje se v najem stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in velika terasa (50 kv.m.) s pogledom na Glinščico. Tel. št.: 348-3667765. ZANESLJIVA GOSPA z dolgoletnimi izkušnjami, veselega značaja, išče delo kot kuhinjska pomočnica, negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri raznih hišnih opravilih. Pokličite tel. št.: 00386-57345459. Turistične kmetije danes, 24. marca ob 16.00 - red C 4. aprila ob 20.30 - red T 6.aprila ob 19.00-redK V Mali dvorani SSG REZERVACIJA JE OBVEZNA (prosimo abonente, da najavijo morebitno odsotnost) Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Vozni red avtobusov za abonente in gledalce: PRVI AVTOBUS 14.50 - Sežana, železniška postaja 15.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 15.10 - Trebče, trg pri spomeniku 15.15 - Padriče, pred športnim centrom Gaja 15.20 - Bazovica, pred cerkvijo DRUGI AVTOBUS 15.00 - Milje, avtobusna postaja 15.05 - Zavije, avtobusna postaja 15.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 15.15 - Dolina, pred županstvom 15.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 15.25 - Boršt, avtobusna postaja 15.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja Avtobusa bosta pričakala gledalce po predstavi na drevoredu D'Annunzio Predhodna rezervacija za avtobus ni potrebna odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št. 800214302 (brezplačna) ali 040 362542 OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. SERGIO GIOVANINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. Tel.št.: 335-6045771 V MEDJI VASI sta odprla osmico Nadja in Walter. Vabljeni! Tel. 040-208451. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. 040-200613. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. št.: 040-232577. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Loterija 23. marca 2013 Bari 55 69 82 41 64 Cagliari 85 1 87 20 18 Firence 36 64 48 55 54 Genova 77 49 88 80 78 Milan 42 45 16 39 79 Neapelj 27 78 61 44 5 Palermo 54 23 66 36 47 Rim 76 90 1 5 68 Turin 63 6 72 20 51 Benetke 25 65 76 7 59 Nazionale 72 59 57 64 32 St. 36 COLJA JOŽKO IN LJUBA vabita na osmico v Samatorco 21. Tel. 040-229326. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. KRISTINA IN MARINO BESEDNJAK sta odprla osmico v Repniču 63. Tel. 040-2296083. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104 OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. 29 42 45 58 67 86 jolly59 Nagradni sklad 2.295.306,48 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 17.632.857,28 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 10 dobitnikov s 5 točkami 34.429,60 € 911 dobitnikov s 4 točkami 380,62 € 34.646 dobitnikov s 3 točkami 19,94 € Superstar 36 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 38.062,00 € 141 dobitnikov s 3 točkami 1.994,00 € 2.692 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.800 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 44.155 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Nedelja, 24. marca 2013 "J OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Stekel postopek za vidno dvojezičnost v treh rajonih Dvojezične table najprej tam, kjer jih bo najmanj Goriška občina je sprožila postopek za namestitev dvojezičnih krajevnih tabel v treh primestnih rajonih - Štandrežu, Podgori in Pevmi-Štmavru-Oslavju. Na poziv občinske uprave je mestna redarska služba opravila popis enojezičnih tabel, ki bi jih treba zamenjati z dvojezičnimi, na območju Pevme, Štmavra in Oslavja. Ta rajon so izbrali, ker je glede na finančno stisko na njem najmanj tabel, ki jih je treba zamenjati. »Upoštevajoč poziv občinske uprave k zamenjavi enojezičnih krajevnih tabel z dvojezičnimi v treh rajonih slovenske manjšine (Štandrež, Podgora in Pevma-Štmaver) in skromna finančna sredstva predlagamo, naj se prvo zamenjavo tabel opravi v Pev-mi-Štmavru, kjer je tu med tremi rajoni najmanj krajevnih tabel, ki jih je treba zamenjati,« je poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzati zapisal v pismu, ki ga je odposlal osrednjemu občinskemu uradu. Pismu je priložil fotografsko dokumentacijo dvajsetih tabel, ki bi jih treba zamenjati; nahajajo se ob začetku Pevme, v Hudičevi luknji pod Štmavrom, na Gropajšču, Znorišču, Gradu, Koničnem, Lukovem hribu, Kašte-ladi, Dolenjem Borjaču, Gorenjem Borjaču, Oslavju, v Pevmi, v Kini, na Vinčiču in v Vasi. Muzzati v zaključnem delu svojega dopisa poziva pristojne urade, naj čim prej posredujejo cestarski službi slovenska krajevna imena, da bodo lahko naročili nove dvojezične krajevne table in jih čim prej namestili. Muzzati je svoje pismo odposlal tudi podžupanu Robertu Sartoriju, občinskemu odborniku Stefanu Ceretti in občinskemu svetniku Davidu Peterinu. Slednji je vidni dvojezičnosti posvetil svetniško vprašanje na februarskem zasedanju občinskega sveta, ko mu je goriški župan Ettore Romoli dal nalogo, naj skupaj s pristojnim odbornikom sledi zadevi. Takoj zatem se je Peterin odpravil k poveljniku Muzzatiju, ki je zatem evidentiral table, ki jih je treba zamenjati. Zdaj pa bo na potezi spet občinska uprava, ki bo morala določiti, kdo bo poskrbel za prevod krajevnih imen. Za nekatera imena bo to zelo enostavno, za druga ne. Če ima »localita Conigo« svoje slovensko ime Konično, »localita Ossario« svojega slovenskega imena nima. Slovenska komponenta Demokratske stranke ugotavlja, da se uresničevanje vidne dvojezičnosti v Gorici končno premika z mrtve točke. »Kljub vključitvi Štandreža, Podgore, Pevme, Oslavja in Štmavra v seznam paritetnega odbora, ki določa območje za izvajanje vidne dvojezičnosti, od odobritve zaščitnega zakona leta 2001 do danes še nismo bili priča konkretnim dejanjem za ovrednotenje dvojezičnosti v goriški občini,« ugotavljajo v slovenski komponenti Demokratske stranke in pozdravljajo prvi korak goriške občinske uprave, ki se je odločila za zamenjavo enojezičnih tabel v Štmavru, Pevmi in na Oslavju. »Po dokumentaciji, ki jo je prejel naš občinski svetnik David Peterin, je na prvem seznamu skupno 20 tabel, v prihodnje pa bosta istega postopka deležna še Štandrež in Podgo-ra,« pojasnjujejo iz slovenske komponente Demokratske stranke in opozarjajo, da zasluge za premik z mrtve točke ima ravno Peterin, ker si je od prvega dne po svoji izvolitvi v občinski svet prizadeval za uresničitev večletnih obljub. Z nadaljnjim uresničevanjem obvez glede vidne dvojezičnosti se bo morala ukvarjati tudi slovenska konzulta pri goriški občini, ki pa še vedno ni umeščena, čeprav so bile volitve že lani in so na februarskem zasedanju občinskega sveta določili še njene zadnje člane. (dr) ■ T,, -t/rtafrtfjs«^ . rt r- i - ■ i ; " j- - v® fifls v 1 J 1 H : ~ ■ • "f ■ ,: ' . ■ . . . i ' 1 TTtgIgSaLv .i« ti'-.r- ¿lakrf Katero je slovensko ime za Ossario? vrtojba Čistilna naprava, začetek gradnje predviden poleti Pri začetku izgradnje čistilne naprave v Vrtojbi je prišlo do nekajmesečnega zamika. Razpisna dokumentacija je zelo obsežna, na pristojnih ministrstvih pa so pri pregledu zelo natančni. »Projekt smo razdelili na več razpisov, ker se deli na kanalizacijo in na tehnološki del čiščenja - se pravi na samo čistilno napravo. Razpisi so na potrjevanju na ministrstvih. Smo v dnevnih kontaktih z njimi, zadeva se prioritetno obravnava. Težko napo-vem zagotovo, a pričakujemo, da bosta najmanj dva razpisa objavljena v aprilu. V maju pa še vsi preostali,« pojasnjuje Mitja Gorjan iz novogoriškega podjetja Vodovodi in kanalizacija, ki v imenu občin Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica vodi projekt Centralne čistilne naprave. Izgradnja čistilne naprave v Vrtojbi, ki bo čistila komunalne vode v treh omenjenih občinah, je projekt, ki obsega več med seboj povezanih in dopolnjujočih se delov: prvi del obsega rekonstrukcijo obstoječe kanalizacije v Novi Gorici in Šempetru, drugi del je izgradnja nove kanalizacije v Mirnu, tretji je gradnja komunalne infrastrukture na območju čistilne naprave - sem sodi dovozna cesta, napeljava elektrike, vode, plina -, četrti del projekta pa je izgradnja tehnološkega dela: čistilne naprave v Vrtojbi. Prvi trije deli projekta so vredni med 6 in 8, čistilna naprava pa 15 milijonov evrov. Da bo čistilna naprava lahko delovala, mora biti narejena rekonstrukcija kanalizacije v Novi Gorici in Šempetru ter zgrajena komunalna infrastruktura. Izgradnja nove kanalizacije v Mirnu ni tako ključna, saj nima znatnega vpliva na delovanje čistilne naprave. »Mirenski del ima le 3.000 enot in zato napram preostalim 50.000 enotam ne pomeni veliko,« pojasnjuje Gorjan in dodaja, da gradnja omenjenih delov projekta bo potekala vzporedno. »Od sredine do konca letošnjega poletja predvidevamo začetek del. Glavne fizične aktivnosti bodo potekale v 2014. Za vsak del je predvidenih med 400 in 500 dni gradnje, ravno zaradi lažjega obvladovanja smo projekt razdelili na več razpisov. Pričakujemo tudi več izvajalcev. Zaključke gradnje posamičnih sklopov pričakujemo v 2015: od spomladi do poletja bo fizično vse zgrajeno. Celotni projekt mora biti dokončan in plačan do konca leta 2015.« (km) Kaštelada bumbaca Koštabona in Vinčič bumbaca APrimorski ~ dnevnik gorica - »Biomasa« Protestni shod v sejni dvorani Proti termoelektrarni zbrali400podpisov Prva točka dnevnega reda jutrišnjega zasedanja goriškega občinskega sveta je posvečena razpravi o urbanistični kompatibilnosti termoelektrarne na biomaso, ki jo podjetje Enrica Roitza Rail Services namerava graditi v Tržaški ulici, na zemljišču med restavracijo McDonald's in kasarno. Seje se bodo udeležili tudi nasprotniki termoelektrarne, ki so prepričani, da obrat ne sodi v bližino hiš in mesta nasploh. Doslej so zbrali okrog 400 podpisov, med jutrišnjim zasedanjem pa bodo prisotni s transparenti. Proti termoelektrarni se bodo izrekli levosredinski svetniki, ki opozarjajo, da je načrt pomanjkljiv. »Nejasen je med drugim podatek o številu zaposlenih. V prvotni dokumentaciji piše, da bosta zaposlena le dva delavca; investitor je kasneje zatrdil, da bo zaposlenih 35, nazadnje je občini pisal pismo, v katerem je razlagal, da bo delavcev 22,« pravi občinski svetnik SSk-Demokratske stranke Walter Bandelj. Protestniki bodo jutri izrekli svoje nasprotovanje tudi drugi termoelektrarni na biomaso, ki jo Roitz namerava zgraditi ob začetku Tržaške ulice in za katero je v teku drug upravni postopek v pokrajinskih tehničnih uradih. gorica - Župan si je ogledal gradbišči v grajskem naselju Trg kmalu, vzpenjača ne S spomeniškim varstvom rešujejo vozel, vezan na zadnji del proge, ki je speljan skozi obzidje Župan s tehniki na gradbišču (zgoraj), urejanje grajskega naselja (spodaj) V goriškem grajskem naselju so v polnem teku prenovitvena dela na Trgu Seghizzi, ki si ga je župan Ettore Romoli v petek ogledal v spremstvu uslužbencev tehničnega urada in predstavnikov gradbenih podjetij. Po županovih navedbah so se že zaključila vsa dela, ki so povezana z nameščanjem kanalizacijskih in drugih cevi, nad katerimi bodo zgradili pločnike in cestišče pretlakovali s porfirjem. Začela se je tudi gradnja stopnišča, ki bo omogočilo, da bo Trg Seghizzi ob zaključku obnovitvenih del primeren za prirejanje najrazličnejših pobud na prostem. Trg bo vsekakor tudi po obnovi služil kot parkirišče, tako da se bodo obiskovalci lahko še naprej peljali do vznožja gradu z avtomobilom. Obnovitvena dela na Trgu Seghizzi opravlja gradbeno podjetje Euroscavi iz Roviga; njegovi predstavniki so zagotovili županu, da bodo z obnavljanjem trga zaključili pred koncem letošnjega junija, v primeru res slabih vremenskih razmer pa bi se poseg lahko zavlekel do prve polovice julija. Romoli si je obenem ogledal tudi sosednje gradbišče, ki zadeva gradnjo stopnišča; povezovalo bo Travnik z grajskim naseljem, podjetje Edilramon pa ga gradi vzdolž proge bodoče vzpenjače. Župan se je s spremljevalci sprehodil po stopnicah, ki jih bodo po zagotovilih predstavnikov gradbenega podjetja Edil-ramon dogradili pred začetkom poletja. S tem v zvezi se je Romoli pred kratkim srečal z vodjo spomeniškega varstva Mario Grazio Picchione, ki bo na županovo povabilo v začetku aprila obiskala gradbišče grajske vzpenjače. Njena gradnja je namreč zastala, potem ko so med izkopavanjem odkrili del starega grajskega obzidja. »Če bomo uspeli rešiti vozel, vezan na zadnji del proge, ki bo speljan skozi grajsko obzidje, se bo gradnja proge za vzpenjačo lahko zaključila še pred koncem letošnjega leta,« je včeraj izjavil župan, ki upa, da se bo zadeva čim prej premaknila z mrtve točke. Že v kratkem pa naj bi umaknili veliki žerjav na spodnjem območju gradbišča, napovedujejo na občini. 8 Nedelja, 24. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / vrh - Včeraj na tekmovanju v Pragi Zlata Bodeča neža Vrhovska dekleta na praškem tekmovanju Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela pod vodstvom zborovodkinje Mateje Černic je ponovno posegla po odličnem rezultatu na mednarodni ravni. Na tekmovanju Young Prague 2013 v Pragi na Češkem je včeraj osvojila absolutno prvo mesto v kategoriji dekliških zborov. Za svoj nastop so dekleta prejela zlato plaketo tekmovanja in posebno nagrado za umetniški vtis. V programu, s katerim se je Bodeča neža predstavila v Pragi, so bili tako domači skladatelji kakor tudi uveljavljeni evropski avtorji: med slovenskimi glasbeniki gre izpostaviti sodobnika Ambroža Čopija in Lojzeta Le-biča, med tujimi pa Nemca Franza Biebla, ki prav tako sodi med skladatelje dvajsetega stoletja. Vrhovska dekleta so se v češko prestolnico odpravila v če- trtek. Festival se je začel v petek zjutraj s sprejemom za pevske zbore v praški mestni hiši. Petkov popoldan in včerajšnji dan sta bila namenjena tekmovalnim nastopom v različnih kategorijah. Bodeča neža je nastopila v kategoriji dekliških zborov včeraj dopoldne in tudi tokrat izstopala. Young Prague je razvejan festival s tekmovalnim in revijalnim delom. V tekmovalnem delu so organizatorji razpisali pet kategorij: za mešane zbore, za deške in dekliške zbore, za otroške zbore in kategorijo gospel. Vseh udeležencev festivala je bilo nekaj čez dvajset. Pevke Bodeče neže se domov vračajo nocoj. Zlato priznanje, ki so ga prejele v Pragi, je seveda popotnica za nadaljnje pevske podvige, hkrati pa tudi nagrada za dosedanje požrtvovalno delo. (ač) gabrje - Tridesetletnica moškega pevskega zbora Skala Najprej zapeli ženskam Leta 1983 so se vaški fantje skrivaj pripravili na svoj prvi nastop - Pred leti so gostovali na Sardiniji in v Walesu Poleg tradicionalnega proslavljanja dneva žena je osmi marec včasih predstavljal tudi povod za uresničitev kake pobude ali za nastanek kake nove kulturne sredine. Nekaj podobnega se je pred tridesetimi leti zgodilo v Gabrjah, ko je voščilo domačim dekletom in ženam botrovalo nastanku moškega pevskega zbora, ki deluje še danes. Temelje zboru so postavili januarja leta 1983, ko so se vaški fantje zbrali, da bi presenetili domače žene in dekleta z nastopom ob dnevu žena. Vaje za krstni nastop so pevci opravljali »na skrito«. Ženam in dekletom so rekli, da gredo v kulturni dom, ker morajo nekaj popraviti. Vaje je vodil pevovodja Antek Klančič iz Mirna, ki se je pri društvu Skala že ukvarjal z otroškim zborom. Njihova prva pesem je bila Pijančkov je dosti na svet, ki je bog si ga vedi kdaj nastala ravno v Gabrjah, za zbor pa jo je prilagodil Antek Klančič. S pesmijo obarvan poklon domačim dekletom in ženam 5. marca let 1983 je sprožil iskrico za resnejše ukvarjanje z zborovskim pet- jem. Petje je priložnostne pevce tako navdušilo, da so s to dejavnostjo nadaljevali in se z njo ukvarjajo še danes. V treh desetletjih je zbor sodeloval na revijah Primorska poje, na Cecilijankah, na Prešernovih proslavah doma in drugod, pa na priložnostnih večerih in prireditvah. Zbor se je kar nekajkrat podal na daljše turneje. Maja leta 1987 je gostoval v mestecu Medicina pri Bologni. Ob tej priložnosti so pevci obiskali tudi Marzabotto, kjer so med vojno nacisti zakrivili strašen zločin. Ga-brski pevci so obiskali tudi Porabje na Madžarskem, kjer so nastopili pri porabskih Slovencih v Gornjem seniku. Leta 1997je pevski zbor Skala opravil daljšo turnejo po Sardiniji in pel v krajih, ki so zelo povezani z usodo Primorcev. Obiskali so namreč kraje, kjer so bili med vojno nastanjeni Posebni bataljoni. Obiskali so tudi grobnice in pokopališča, kjer je svoj poslednji dom našlo veliko naših rojakov, ki so umrli med zavezniškimi bombnimi napadi, zaradi vsesplošnega pomanjkanja, malarije in drugih štandrež - Šolarji odkrivali svojo vas Krajane spraševali, »k'ku je blo an bot« V sredo krstna predstavitev knjige o hišnih in ledinskih imenih »Ledinska in hišna imena, ki počasi izginjajo iz naše zavesti in spomina, so pomemben del kulturne dediščine in bogastvo vsake vasi, tudi Štandreža. Iz njih razberemo pokrajinske značilnosti, pretekle dejavnosti, močno navezanost prebivalstva na zemljo in na svoje domačije. Imena so raznolika, številna, nekatera tudi šaljiva, med domačini pa se počasi izgubljajo in mladi rodovi komaj še kje slišijo zanje. Zato je njihovo ohranjanje v obliki publikacije, ki je rezultat projekta "Povej, k'ku je blo an bot ... Hišna in ledinska imena v Štan-drežu" dragocen prispevek k ohranjanju kulturnih in jezikovnih prvin, posebno mejnih področij, kot je prostor Slovencev v Italiji, prostor dveh jezikov in kultur na stičišču,« pravi Petra Kolenc iz novogoriške raziskovalne postaje ZRC SAZU, ki je sodelovala pri projektu o hišnih in ledinskih imenih, ki so ga pri društvu Oton Župančič izvajali v šolskem letu 2011-2012 v sodelovanju s četrtim in petim razredom osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža. Knjiga je sad otroškega raziskovanja, ki je potekalo v letu 2012, ko so učenci sku- paj s člani omenjenega društva in mentorji ter sestavljenim vprašalnikom obiskali številne domačije v vasi in skupaj s sogovor-ci ugotavljali, kako so nekoč poimenovali dele vasi, hiše, kakšni priimki so bili v vasi in zakaj so nekatere domačije dobile vzdevke. Učenci so spomine krajanov beležili na vprašalnike, popisali so njihove zgodbe, na zemljevidu vasi pa so označili hišna in ledinska imena. Namen raziskovalne naloge je bil, da mladi spoznajo imena, s katerimi so se njihovi predniki orientirali v vasi in ki tudi zavoljo staranja prebivalstva in zaradi spremenjenega načina življenja vse hitreje izginjajo iz zavesti mlajših rodov. Opravljeno je bilo pomembno zgodovinsko in etnološko delo, hkrati pa so se učenci seznanili z osnovami družboslovnega raziskovanja, ki bo zanje predstavljalo podlago na njihovi nadaljnji študijski poti in pri izobraževanju. Predstavitev publikacije bo v sredo, 27. marca, ob 19. uri v domu Andreja Bu-dala; sodelovali bodo osnovna šola iz Štandreža, člani društva Oton Župančič in pevska skupina Sraka. Moški pevski zbor Skala z dirigentko Zulejko Devetak foto vip nalezljivih bolezni. Sardinijo so obiskali tudi maja leta 2010 in ponovno obiskali kraje spomina. Leta 1999 je zbor obiskal mestece Renicci v Toskani, v bližini katerega je bilo med vojno koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo priprto več tisoč primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov. Aprila leta 2004 pa so pevci na povabilo prijateljev zbora Meibion Madog iz kraja Porthmadog obiskali severni Wales v Veliki Britaniji. Kako leto prej so Valižani gostovali na Goriškem. Zbor Skala in z njim istoimensko društvo se lahko pohvalita tudi z organizacijo pevskih večerov, med katerimi nedvomno izstopa tradicionalni »Koncert na borjaču«. Prvič so ga priredili 1988 in nedvomno gre za zelo posrečeno zamisel, ki je našla pravšnjo odmevnost v širši javnosti. Moški pevski zbor Skala so doslej vodili Anton Klančič, Rozina Konjedic, Andreja Konjedic, Miran Rustja in Jasmina Gorjanc; danes je njegova dirigentka Zu-lejka Devetak. (vip) Neusmiljena je primerjava med nekdanjim (zgoraj) in današnjim (spodaj) utripom v Raštelu: polovico trgovin so lastniki ali upravitelji zaprli, redke nove pa niso povsem zaživele. Raštel Raštel je poleg Travnika gotovo najbolj množično v slovenščini ohranjeno izvirno poimenovanje nekega mestnega predela. Seveda je ime poslovenjeno iz besede »rastrello«; ta se nanaša na nekdanja rešetkasta vrata, ki so jih zvečer zapirali na spodnjem, novejšem koncu ulice v smeri Travnika. Prometnica je bila desetletja in stoletja zelo živahna zaradi različnih okoliščin: prehodna smer z največjega trga do Grajskega naselja, tržne pravice s sejmi, nameščanje obrtnih dejavnosti in trgovin na drobno, maloprodaja v času največje čezmejne potrebe po gospodinjskih predmetih in oblačilih neposredno po obdobju »hladne vojne«, Andrejevi, bolšji in gastronomski sejmi ... Okrog tri desetletja je Raštel bil kot Baščaršija (sarajevska obrtniško trgovinska četrt). Slednja zaznava se ga še vedno drži, ko je vrvež mimo in je kljub obnovi tal ter peš coni usojen mrtvilu kot sicer marsikatera druga mestna ulica. Polovico trgovin so lastniki ali upravitelji zaprli, redke nove pa niso povsem zaživele. Načrtovalec obnove je v kamnita tla zarezal vzporedna žlebova, ki spominjata na tramvajske tračnice: s Travnika se je namreč odcepila proga v smeri Stolnega trga. Priložnost je, da zapišemo še dve imeni: nekako sredi Raštela se levo odcepi Nunska ulica, malo dlje na desni pa se začne vzpenjati ulica Cocevia, kar je pač povzeto iz Kočevja. Aldo Rupel GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 24. marca 2013 9 / Ne potrebujemo jezu Goriška občinska svetnica Gibanja 5 zvezd Manuela Botteghi ponovno poudarja, da na Soči ni nikakor potreben nov jez, za katerega se ogrevajo pri konzorciju za bonifikacijo poso-ške ravnine. Botteghijeva pojasnjuje, da je treba odstraniti ruševine nekdanjega jezu pri Podgori, ne pa graditi nove rečne pregrade. Še čakajo na plačilo Popisovalci, ki so lani sodelovali pri 15. državnem popisu na območju tržiške občine, še čakajo na zadnji del plačila, ki jim pripada. »Odplačali smo jim 90 odstotkov predvidenih zneskov, na žalost nam institut Istat še ni nakazal denarja za zadnji del plačila,« pojasnjuje tržiška občinska od-bornica Cristiana Morsolin. Nova signalizacija V Tržiču bodo obnovili talno signalizacijo ob mestnih avtobusnih postajah. Z leti so rumene črte tako zbledele, da so postale skoraj nevidne. Zadruga SIS iz Ronk bo črte prebarvala ob vseh 130 tržiških avtobusnih postajah. Temna preteklost Študijski center za narodno spravo (SCNR) in mestni odbor SDS Nova Gorica prirejata jutri ob 18. uri v veliki dvorani novogoriške mestne hiše javno srečanje z naslovom: »Smo opravili s temno preteklostjo?« Govorili bodo Andreja Valič Zver, zgodovinarka in direktorica SCNR, zgodovinar Renato Podberšič in pravnik Boštjan Kolarič. (km) Predvelikonočni sejem Na pobudo italijanskega podjetja Bio e Tecnologia bo še danes na novo-goriškem Bevkovem trgu predveli-konočni sejem. Od torka do sobote pa bo gostoval v Gorici. Predstavljajo se ponudniki prehrambnih in obrtniških izdelkov iz različnih italijanskih dežel in iz Slovenije. (km) Vina in olja v Šempasu V Šempasu bo danes in jutri 7. festival vin. Današnji program se začenja ob 15. uri in predvideva delavnico senzori-čnega ocenjevanja oljčnega olja ter še delavnico z naslovom »Kako visoko sežejo primorske avtohtone in udomačene sorte«. Oba dneva bodo na voljo po-kušine vin priznanih vinarjev iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel in zamejstva ter degustacije oljčnih olj. (km) Razstava Cejevih del Ob prvi obletnici smrti so včeraj v baru Commercio v Ulici Morelli v Gorici odprli razstavo likovnih del Demetrija Ceja; ogled je možen vsak dan med 8. in 20. uro. Otroška predstava V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici se bo danes ob 16.30 predstavila skupina Ana-Thema Teatro iz Vidma s privlačno otroško predstavo »OZ il mago!«; v glavnih vlogah nastopata Sara Meoni in Rita Seve-rini, vstopnina znaša 5 evrov. tolmin - Počastitev obletnice punta »Nad Gorico po pravico«, Borut Pahor bo govornik Ob 300-letnici tolminskega punta so v četrtek v Tolminskem muzeju odprli razstavo »Nad Gorico po pravico«. Na ogled bo leto dni, na njej pa je predstavljeno predvsem vsakdanje življenje Tolminske in Goriške v času punta. »Ker je bilo v zgodovinskih in drugih virih o poteku tolminskega punta doslej že veliko napisanega, smo se v Tolminskem muzeju odločili, da ob 300-letnici predstavimo predvsem vsakdanje življenje Tolminske in Goriške v tem času,« pravi direktorica muzeja Damjana Fortunat Černilogar. V prvem od treh prostorov občasne razstave so tako predstavljene teme, kot so kmečko gospodarstvo in kmečka trgovina, ljudska pobožnost ter prehrana in oblačilni videz tolminskega človeka. V drugi sobi imajo osrednjo vlogo višji stanovi oz. goriško plemstvo in meščanstvo. Predstavljena je organiziranost in zamejitev tolminskega gospostva in glavarstva ter odnos Tolmincev do zemljiškega gospoda in goriških deželnih stanov. Dotaknejo se tudi gospodarjenja z gozdovi ter navad tedanjega plemstva in meščanstva. Zadnja soba je namenjena predstavitvi spopada med vladajočim razredom in kmeti, pri čemer je izpostavljen predvsem način kaznovanja, značilen za tis ti čas. Nekaj besed je namenjenih tudi goriški kmečki vojski in posledicam tolminskega punta. Osrednja prireditev v počastitev 300-letnice tolminskega punta bo danes ob 17. uri, slavnostni govornik bo predsednik slovenske države Borut Pahor. števerjan - Na velikonočni četrtek Barvanje pirhov in gledališka predstava Briški grič prireja tečaj zumbe v sodelovanju z društvom Paglavec Na velikonočni četrtek bo v priredbi kulturnega društva Briški grič iz Števerjana potekalo priljubljeno barvanje pirhov, ki je postalo že tradicionalna prireditev, med katero odprejo vrata društvenega sedeža otroški ustvarjalnosti. Navado so obudili pred petnajstimi leti, ko so priredili prvo tekmovanje v barvanju pirhov. Tekmovalnost so kasneje opustili in jo nadomestili z druženjem in skupnim ustvarjanjem. Otroci namreč delajo v skupini pod mentorstvom domačih vzgojiteljic, ki jim svetujejo in pomagajo. Kulturno društvo Briški grič poziva vse otroke osnovnih šol, pa tudi malčke iz vrtcev, naj se udeležijo barvanja pirhov, ki bo v četrtek, 28. marca, ob 15.30 na društvenem sedežu na Bukovju. Društvo bo nudilo pripomočke za barvanje, udeleženci naj prinesejo s seboj štiri kuhana jajca. Ob zaključku popoldanskega ustvarjanja si bodo ob 18. uri otroci ogledali gledališko predstavo Palček v priredbi dramskega društva Slavec iz Solkana. Vstop na gledališko predstavo, ki je namenjena tudi odraslim, je prost. Kulturno društvo Briški grič v sodelovanju z društvom Paglavec iz Podgore prireja tudi začetni tečaj zumbe, plesne-fitness vadbe za vse, ki prispeva k dobri volji in boljšemu počutju. Zumbo spremljajo eksotični ritmi. Vadbo v Števerjanu bo vodil trener Saša. Potekala bo vsako sredo od 19. do 20. ure, informacije na telefonski številki 334-2294517. Razstave V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo v četrtek, 28. marca, ob 17.30 odprtje razstave z naslovom »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«; na ogled bo do 29. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vstop prost; več na www.fondazionecarigo.it. Na tržaški farmacevtski fakulteti je z uspehom diplomirala Marlenha Petejan Čestitamo prijatelji H Čestitke Na Tržaški univerzi je z odliko in pohvalo zaključila študijski program druge stopnje iz Obnove, upravljanja in vrednotenja naravne dediščine TINA KLANJŠČEK. Novi ma-gistrici iskreno čestitajo za uspeh vsi domači in prijatelji. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. H Šolske vesti LUDOTEKA PIKANOGAVIČKA za otroke 2. in 3. letnika vrtcev ponuja animacijo, glasbo, gledališko dejavnost, pravljični kotiček, ustvarjalne delavnice, ples, predvsem pa veliko igranja in zabave. Delovala bo vsako sredo od 27. marca do 15. maja, od 15.30 do 17.30 v Dijaškem domu. Prevoz iz vrtcev v Dijaški dom je zagotovljen; informacije in prijave do zasedbe mest po tel. 0481-533495. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE organizira srečanje na Južnotirolskem s predstavniki krajevnega šolstva, namenjeno učnemu in neučnemu osebju šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici in Trstu 11. in 12. aprila; prijave po elektronski pošti na naslov: sss.gor@gmail.com. Okvirni program na spletni strani www.sindikat.it. PREDAVANJE ZA STARŠE z naslovom »Vpliv televizije, video igric in interneta na otroka: na kaj moramo biti starši pozorni« bo v Dijaškem domu v ponedeljek, 25. marca, ob 17.30 (v italijanščini). Poskrbljeno bo za varstvo otrok (s predhodno najavo); informacije po tel. 0481-533495. 3 Poslovni oglasi AKCIJA PELETI 220 €/tona in bukova DRVA 120 €/paleta za NAROČILA nad 3 PALETE. LEGNAACASA Gorizia +386 31 770410 in 334-2200566 ~M Gledališče KD BRIŠKI GRIČ vabi na gledališko predstavo za otroke in odrasle »Palček« v izvedbi dramskega društva Slavec iz Solkana v četrtek, 28. marca, ob 18. uri v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu; vstop prost. V GLEDALIŠČU V GORICI: v ponedeljek, 25. marca, ob 20.45 predstava »Art« (Jasmina Reza). Nastopili bodo Alessandro Haber, Alessio Boni, Gi-gio Alberti; informacije in predpro-daja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601/383602. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 -18.30 - 20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 15.30 »Pippi Calze-lunghe: Pippi a bordo!«; 17.30 - 20.10 - 22.10 »Benvenuto Presidente«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.10 - 22.10 »Gli amanti passeggeri«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.40 -18.30 - 20.20 - 22.10 »I Croods«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »Benvenuto Presidente«. Dvorana 3: 15.30 »I Croods« (digital 3D); 17.50 - 19.50 - 22.00 »La frode«. Dvorana 4: 17.10 »Il grande e potente Oz«; 15.10 - 20.00 - 22.00 »Buongiorno papa«. Dvorana 5: »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 15.30 »La bussola d'oro«; 17.45 - 20.10 - 22.10 »Gli amanti passeggeri«. JUTRI V GORICI KINEMAX: Dvorana 1: »Animamente -SOS Rosa« 17.00 »Tutta la vita da-vanti«; 20.20 »I Croods«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Benvenuto Presidente«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Gli amanti passeggeri«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -21.45 »I Croods«. Dvorana 2: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Ben-venuto Presidente«. Dvorana 3: 17.50 »I Croods« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »La frode«. Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Gli amanti passeggeri«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Padroni di casa«. Koncerti SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE GORICA, župnija Sv. Andreja ap. Štandrež, ZCPZ Gorica v sodelovanju s SSO vabijo danes ob 18. uri v cerkev Sv. Andreja ap. v Štandrežu na postni meditativni koncert z naslovom »In spet sem vitki vrč za božjo kri«. Nastopila bosta David Bandelj na or-glah in Lucrezia Bogaro z recitacijo. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih ZSKD v Trstu in Čedadu ter v goriškem uradu na Korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz; informacije na trst@zskd.org, gorica@zskd.org, kdi-vantrinko@libero.it ali po tel. 040635626, 0481-531495, 0432-731386. 30. SOVODENJSKA POJE bo potekala v nedeljo, 7. aprila, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča člane in prijatelje, da je za izlet v Pariz od 18. do 24. maja prostih še nekaj mest. Vpisovanje ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na Korzu Verdi 51/int. do zasedbe mest na avtobusu, na račun 300 evrov; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Udeleženci morajo imeti ob vpisu veljavni dokument za tujino. SPDG priredi v prvem tednu julija 8-dnevni izlet na Slovaško in Poljsko. Prevoz z avtobusom. Predvideni obiski in vzponi na nekaj vrhov v Tatrah. Koordinator: Vlado Klemše (tel. 0481882079). Prijave do konca marca. VINITALY: ONAV (Vsedržavno združenje pokuševalcev vin) prireja v nedeljo, 7. aprila, obisk sejma Vinitaly v Veroni; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 ali markovicdanie-la@yahoo.com. AMATERSKO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO VIPAVA vabi na pohod »Na koto 144 - Vrtače - po sledeh prve svetovne vojne« danes 24. marca. Zbirališče ob 8.45 v Jamljah na parkirišču blizu plinovoda (kdor prihaja iz Trsta: 200 metrov levo po križišču s priključkom z avtocesto - cesta skozi Sabliče -, kdor prihaja iz Gorice: 200 metrov desno po Jamljah). Organizatorji riporočajo primerno obutev, ročno svetilko in fizično kondicijo (lastna odgovornost); informacije po tel. 328-2180158. SPDG prireja danes, 24. marca, pohod Cerje-Trstelj. Hoje je tri ure in pol. Zbirališče pri gostilni Miljo pri De-vetakih ob 8. uri. Izlet vodi Srečko Vi-zintin (335-5421420). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV prireja dva enodnevna avtobusna izleta: 5. maja v Padovo, v sklopu kongresa krvodajalcev, ter 22. junija v Gardaland. Informacije in vpis v sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17.00 do 18.00. □ Obvestila SKGZ vabi v torek, 26. marca, ob 20. uri na sejo pokrajinskega sveta, ki bo potekala v Tumovi predavalnici goriškega KBcen-tra (Verdijev korzo 51, 3 . nadstropje). Seja je razširjena tudi na člane pokrajinskega tajništva, Zbor članov posameznikov in uslužbence goriških ustanov. KD BRIŠKI GRIČ priredi ob 300-letni-ci Tolminskega punta pohod Tolmin - Števerjan. Pohod bo 1. maja, od zgodnjih jutranjih ur. Z ozirom, da gre za zahtevno pobudo, udeležencem priporočajo ustrezno telesno pripravo. Predvidene hoje okrog 11 ur. Prireditve »VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 26. marca, ob 18.30 srečanje na temo vegetarijanske Velike noči; vstop prost. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na sklepno prireditev ob marčevskem mesecu žena v grad Kromberk v torek, 26. marca, ob 20. uri: literarni klub GOvoRICA bo pripravil pogovor o solkanski romanopiski s konca 19. stoletja Pavlini Doljak Pajkovi. V DVORANI JEHOVIH PRIČ v Ul. padlih borcev 2A v Šempetru bo v torek, 26. marca, srečanje z naslovom »En človek je umrl za vse«. Svetopisemski odgovori bodo podani v slovenščini ob 18. uri in v italijanščini ob 19.45. Prispevki V spomin na »Pepota« daruje Lovska družina Vrh 50 evrov za Združenje prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje ob Soči. V spomin na Rudolfa Devetaka darujeta svakinja Albina 50 evrov in svakinja Romana z možem Dominikom 50 evrov za onkološki oddelek CRO v Avianu. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Luigi Bion-do (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. JUTRI V ZDRAVŠČINAH: 14.00, Anna Batistic vd. Visintin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Roberto Pas-coli iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. JUTRI V ŠKOCJANU: 10.30, Elda Brau-lin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Škocjanu in na pokopališču v Ronkah. 10 Nedelja, 24. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Vzgojna metoda na osnovnih šolah Slovenske otroke nagradili za Igraland in Romjanovice Poganjke »izvažajo« v svet Utrinek z včerajšnje prireditve (zgoraj), šolarji iz Bračana (desno zgoraj) bumbaca Naučili so se skupinskega dela, načrtovanja in izvajanja zaupanih nalog. Za trud, ki so ga vložili v usvajanje osnov projektnega vodenja, so včeraj na odru goriškega Kulturnega doma nagradili štiri sodelujoče šole oz. skupine, ki so se najbolje odrezale na letošnji, tretji izvedbi Poganjkov projektov v režiji Project Management inštituta iz Gorice. Za svoj šolski časopis Romjanovice so nagrado prejeli učenci četrtega A in B razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom iz Romjana, ki sta jih pri delu vodili učiteljici Elena Zulian in Stefania Mo-zetic. Med včerajšnjim nagrajevanjem je bilo poudarjeno, da so romjanski otroci zelo dobro uporabili »kit«, ki so ga imeli na razpolago, saj so se držali predvidene metode dela in časovnice. Prireditelji natečaja so včeraj nagradili še učence drugega razreda osnovne šole Duca dAosta iz Tržiča, mladinsko skupino Spakin pieris iz Ro-žaca in slovensko osnovno šolo Ludvik Zor-zut iz Bračana. Učenci tretjega, četrtega in petega razreda šole Zorzut so pod vod- stvom učiteljev Tanje Colja, Silvana Bev-čarja in Irene Ferlat pripravili projekt Igra-land, v okviru katerega bodo opremili šolsko dvorišče za igranje petih različnih iger. Žirija, v kateri so bili goriški podžupan Roberto Sartori, pokrajinska svetnica in predsednica ZSKD za Goriško Vesna Tomsič, vzgojiteljica Mariü Moresco in Luca Sanson iz goriške ekipe Project Management inštituta - Northern Italy Chapter, je presodila, da so bili otroci iz Bračana pri svojem delu spontani, sploh pa so v svojo ča-sovnico zelo učinkovito vključili uporabo »semaforjev« pri ocenjevanju poteka dela. Giorgio Bensa, koordinator in »duša« goriških Poganjkov, se je včeraj zahvalil vsem sodelujočim otrokom in učiteljem ter poudaril, da so »kit« za projektno vodenje doslej prevedli v sedem jezikov, med katerimi je tudi slovenščina. Na oder je stopila tudi Američanka Dianne Fromme in poudarila, da želijo metodo dela projektnega vodenja razširiti na ves svet. Ravnokar se zanjo zanimajo v Avstraliji in Braziliji, da je Gorica postala na mednarodni ravni referenčni kraj za izvajanje metode v osnovnih šolah, pa je včeraj potrjevala prisotnost dveh snemalcev iz Dal-lasa v Teksasu. Posnela sta podeljevanje priznanj, že v petek pa sta obiskala razne sodelujoče šole in posnela rezultate nekajmesečnega dela. (dr) gorica - V Šoli za starše Dijaškega doma tudi o varni uporabi spleta Televizija naj ne bo varuška Televizija ne sme prevzeti vloge otrokove varuške, medtem ko mama opravlja hišna opravila, očka pa prebira časopis ali pa se posveča svojim zanimanjem. Zaradi tega morajo starši že vnaprej odmeriti čas, ki ga lahko otroci preživijo pred televizijskimi ekrani, kar je pomembneje od določanja vsebin, ki morajo seveda biti primerna letom malih gledalcev. V Šoli za starše, ki poteka v goriškem Dijaškem domu Simon Gregorčič, je bilo v petek dobro obiskano predavanje psihologinje Susanne Pertot, ki je prikazala vpliv novih tehnologij na razvoj otroka, od risank in televizijskih nanizank do tabličnih računalnikov. »Danes otroci skoraj od rojstva obvladajo tehnologijo, procesi identifikacije, ki jih doživljajo preko televizije in vi-deoigric, pa so popolnoma enaki tistim pred petdesetimi leti, ko so se igrali na indijance in kavbojce,« je uvodoma pojasnila Pertotova in povedala, da otroke začenja zanimati televizija po tretjem letu starosti, ko še niso sposobni dolge koncentracije. Med petim in desetim letom se otroci začenjajo zavedati razlik med fikcijo, realnostjo in virtualnostjo, v tem obdobju jih televizija začenja zelo privlačiti in bi pred njo presedeli ure in ure. »Pred leti so v Severni Italiji opravili raziskavo in ugotovili, da gledajo otroci televizijo tudi po štiri ure dnevno. Otroci so med opravljanjem anket po pravici povedali, koliko ur presedijo pred televizorjem, starši pa so večinoma ocenili, da presedijo njihovi sinovi in hčerke pred ekrani veliko manj časa od tega, kar je dejansko res. Otroci so poleg tega pogosto izpostavljeni programom, ki zanje niso primerni. Posebno med televizijskimi dnevniki vidijo uboje, nesreče, naravne katastrofe; včasih doživljajo otroci nasilne vsebine zelo moreče,« je razložila Pertotova. Po njenih besedah je zato za otroke boljše, da ne gledajo vsebin, ki jih ne razumejo. Glede risank je povedala, da so za otroke tako privlačne, ker se identificirajo z njihovimi junaki. Predavateljica je kot primer omenila risanko Tom in Jerry, ki ima preko sedemdeset let, vendar je še vedno zelo priljubljena tako med otroki kot med odra- slimi. »Ko gledamo njune prigode, se identificiramo z Jerryjem, ki na koncu vedno zmaga. To nam daje zadoščenje, saj pomislimo, da tudi mi zmagamo v odnosu z drugimi,« je povedala Perto-tova. Deklice imajo po njenih besedah zelo rade risanko Wings, saj se počutijo tudi same vsemogočne, ko se njihove junakinje spremenijo iz deklic v vile. Starši se včasih sprašujejo, ali lahko otroci gledajo nasilne risanke. »Grki so uprizarjali tragedije, da so doživljali katarzo, da so svojo agresivnost izražali na ravni domišljije,« je razložila Pertotova in poudarila, da otrokom, ki živijo v zdravem okolju in so tudi sami zdravi, gledanje nasilnih risank ne povzroča težav. »Nasilne vsebine vodijo v nasilno obnašanje le ob prisotnosti še drugih vzrokov,« je povedala Pertotova in poudarila, da je veliko več »nasilja« v reklamah, ki jih otroci vidijo na televiziji in danes še toliko bolj na spletnih straneh. Posebno na spletu oglašujejo številne blagovne znamke, ki vlagajo v otroke, da bi kupovali njihove izdelke, ko bodo odrasli. Pertotova je poudarila, da morajo starši biti zelo pozorni, ko se otroci začenjajo vključevati v socialna omrežja, kakršno je Facebook. »Otroku je treba povedati, da se lahko prijavi le z vzdevkom in da se mora zaščititi z geslom. Otroci, ki so jih kontaktirali pedofili, se v začetni fazi niso zavedali, kaj se jim pravzaprav dogaja. Včasih sami ne zaznajo nevarnosti, zato morajo biti starši še toliko bolj pozorni,« je poudarila Pertotova in pojasnila, da videoigrice razvijajo kratkoročni spomin ter urijo sposobnost koncentracije in razne druge spretnosti. Nedvomno pa je tudi pri videogricah podobno kot za televizijo pomembno, da imajo otroci zanje odmerjen čisto določen čas. Ob zaključku petkovega srečanja je ravnateljica Kristina Knez napovedala, da bodo predavanje ponovili jutri ob 17.30 v italijanskem jeziku, Pertotova pa je starše pozvala, naj si ogledajo spletno stran www.safe.si; na njej so glavni napotki in nasveti, da bodo otroci in najstniki varno uporabljali internet. (dr) Predavateljica in del občinstva v Dijaškem domu bumbaca gorica - Ob svetovnem dnevu poezije Srečali pesnico in obiskali Gregorčiča Osnovnošolci v družbi pesnice ob Gregorčičevem spomeniku »Poezija je čarovnija!« Tako je povedala pesnica Vida Mokrin Pauer v Fei-glovi knjižnici, ko se je na svetovni dan poezije srečala z učenci osnovnih šol z Vrha in Oton Župančič iz Gorice. Vida Mokrin Pauer je pesnica in pisateljica doma v Šempetru pri Gorici. Izdala je šest- najst zbirk poezij in napisala več radijskih iger za mlade. Vodila je tudi delavnice za otroke, mladostnike in odrasle ter bila članica žirij za literarne nagrade. Njene pesmi so bile prevedene v deset tujih jezikov. Po postavi drobna in po značaju nežna pesnica je z neverjetno energijo vdahnila življenje plišastim živalcam, ki jih je prinesla s seboj in ki nastopajo v njeni zadnji pesniški zbirki »Živ žav živali-ce«. »Pesem sestavljajo besede, ki pojejo in se objemajo,« je pojasnila otrokom, »potrebno pa jih je poklicati«. Zato so zbrani malčki vsako živalsko pesem posebej priklicali z oponašanjem glasov. V imenu organizatorjev srečanja s pesnico je navzoče pozdravila Vesna Tomsič. Vrhunec praznovanja je nato potekal v bližnjem Ljudskem vrtu, kjer so se otroci zbrali ob Gregorčičevem doprsnem kipu in v zrak spustili pisane balončke, na katerih so bili privezani listki s pesmicami, ki so jih sami napisali. Med radoživim otroškim vzklikanjem so balončki poleteli visoko v nebo in odšli neznano kam z upanjem, da jih bo kak drug otrok dobil in prebral. Dogodek je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s Feiglovo knjižnico in Glasbeno matico iz Gorice z namenom, da bi otroci doživljali poezijo kot sredstvo za spoznavanje in odkrivanje samega sebe in drugega, kajti poezija ujame to, kar je v človeški izkušnji najtežje izraziti. Poezija odmeva preko krajev, je brez meja in omejitev, zato odkriva novo pot do miru. Luisa Gergolet / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 24 . marca 2013 1 1 POTEM KO MU JE NAPOLITANO POVERIL POIZVEDOVANJE Bersani sredi ovir in nevarnih pasti Vojmir Tavčar do ve, ali se je v teh dneh ilustrator Tullio Pericoli, ki je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja skupaj s pokojnim mojstrom besede Emanuelejem Pirello bogatil tednik LEspresso s svojo »Kroniko iz palače«, kdaj vprašal, za koliko bi moral podaljšati letev, s katero so pred štirimi desetletji protagonisti njegovih vi-njet merili globino govna, v katerega se je pogrezal Škorenj. Politična kronika navaja k mnenju, da bi morala biti letev znatno daljša. Dovolj bo omeniti poročilo gospodarskega ministrstva o lanskoletnih davčnih prijavah, po katerem naj bi komaj 426 tisoč italijanskih državljanov imelo več kot 100.000 evrov letnih bruto prihodkov in naj bi mnogo uslužbencev imelo krepko višji letni dohodek od svojih delodajalcev. Že res, da je kriza krepko udarila tudi po podjetnikih, vendar je težko verjeti, da naj bi bili tako na psu, kot kažejo njihove davčne prijave. Če iz italijanskih logov razširimo pogled na mednarodno prizorišče, se je v zadnjem mesecu Italija kar trudila za utrditev stereotipa o nezanesljivi partnerici brez vsakršne pokončne drže. Najprej je v začetku marca z bojevito izjavo zunanjega ministra Giulia Terzija napovedala, da se ne bosta vrnila v Indijo vojaka, ki sta po pomoti ubila nekaj indijskih ribičev, ker sta jih zamenjala za pirate. S tem je prelomila besedo svojih di-plomatskioh predstavnikov, vlade in tudi predsednika države. Nato pa si je vlada premislila prav v dneh, ko je bil predsednik Giorgio Napolitano zavzet s posvetovanji za izbiro mandatarja, kateremu naj bi poveril nalogo, da sestavi vlado. Kar čez noč in brez vsakršne jasne utemeljitve (če izvzamemo domnevno in že preklicano zagotovilo indijske vlade, da vojaka ne tvegata smrtne obsodbe) je rimska vlada posadila vojaka na letalo in odredila naj se vrneta na daljni vzhod. Ob indijski grožnji, da omeji svobodo italijanskega veleposlanika, je Montijeva vlada pokazala, da je ni prav veliko v hlačah. Ob opravljanju tekočih poslov ob koncu mandata je s to odločitvijo vlada strokovnjakov, ki je prevzela krmilo države v novembru 2011, zapravila svoj edini resnični dosežek: ugled, ki ga je po treh letih in pol vladavine Silvia Berlus-conija, v prvih mesecih svojega dela vrnila državi. Tudi ta je splahnel v teh napetih povolilnih dneh, v katerih politika z veliko težavo, a doslej brez vidnega uspeha, išče pot iz močvirja. Kako zafecljane so italijanske razmere je jasno pokazal petkov popoldan, ko je predsednik države prvič v svojem sedemletnem obdobju v dolgem govoru utemeljil, zakaj je Pierluigiju Bersaniju poveril poizvedovalno nalogo, ki se začenja v znamenju velike negotovosti in nebroja neznank. Njegove besedo so bile dokaz, da je politična anomalija presegla tisto visoko stopnjo, na katero so se italijanski državljani morali žal privaditi. Napolitano je sekretarju Demokratske stranke poveril mandat, ker je bila ta odločitev dejansko neizogibna in v skladu s pravili demokracije. Levosredin-ska povezava ima navsezadje krepko večino v poslanski zbornici (predvsem zaradi slabega volilnega zakona, ki je poznan kot »porcellum« in s katerim je desno-sredinska povezava leta 2006 namenoma spremenila pravila igre, da bi zantno okrnila zmago Romana Prodija, kar ji je tudi uspelo), in relativno večino v senatu, vendar s skromnimi možnostmi, da bi se s katero od drugih skupin dogovoril in si zajamčil večino tudi v zgornjem domu. V tako nejasni situaciji je predsednik države ocenil, da mora izrecno zamejiti Ber-sanijev mandat: voditelj levosredinske stranke bo moral najprej dokazati, da njegova vlada lahko računa na večino v parlamentu, če želi poln mandat. Napolitano je povedal, da je bila vsem sogovornikom, s katerimi se je srečal med posvetovanji, skupna ocena, da Italija potrebuje vlado v najkrajšem času, mnenja o tem, kakšna naj bo ta vlada, pa so bila zelo različna. Še posebej je bilo v predsednikovih besedah občutiti obžalovanje, da zaradi nasprotij med strankami ni mogoče obnoviti tiste široke povezave med levo sredino in desnico, ki je podpirala vlado Maria Montija. Odkar je bil izvoljen za predsednika države, si Napolitano prizadeva, da bi ta paleta sil skušala poiskati skupni imenovalec vsaj glede tistih institucionalnih reform, ki jih Italija krvavo potrebuje. Njegovi pozivi so doslej naleteli na gluha ušesa, v njegovem petkovem izvajanju je bilo mogoče zaznati tudi očitek Bersaniju, ker je takoj po volitvah izključil možnost sodelovanja z Berlusconijevo desnico, medtem ko je bil z voditeljem desnice predsednik v prejšnjih dneh veliko bolj prizanesljiv, navzlic nezaslišani demonstraciji parlamentarcev Ljudstva svobo- de pred in v milanski sodni palači in tudi navzlic včerajšnji demonstraciji proti sodnikom na rimskem Trgu del Popolo. Povedano kaže, kako strma in polna ovir je pot, ki Bersanija loči od cilja. Kljub potezi, s katero sta bila Laura Bol-drini in Piero Grasso (oba izhajata iz civilne družbe in njun ugled je nesporen) izvoljena za predsednika zbornice in senata in ki naj bi dokazovala odprtost leve sredine in njeno pripravljenost na ino-vativne prijeme, kljub ponudbi programa, ki vključuje mnoge od zahtev »čričkov«, sta Beppe Grillo in njegovo Gibanje 5 zvezd (G5Z) doslej vztrajno odklanjala možnost vsakršnega sodelovanja z levo sredino in podpore Bersanije-vi vladi. Namesto njih pa stalno ponuja sodelovanje Berlusconi, ki je bil doslej na robu igre in si skuša priboriti neko vlogo, v prepričanju, da bo samo na ta način lahko zaščitil svoje interese in se izognil morebitnim obsodbam. Čeprav Bersani med volilno kampanjo ni imel najbolj srečne roke in je z medlim nastopom, spogledovanjem z Montijevimi centristi in skoraj z opravičevanjem zaradi povezave z Nichijem Vendolo izgubil marsikateri glas, ker ni povsem dojel, da tudi volivci leve sredine zahtevajo veliko večji prenovitveni naboj in znatno mero radikalnosti, je po vo- litvah dokazal, da je izkušen politik in zna ponuditi več možnih rešitev. Če želi postati novi predsednik vlade, bo moral v prihodnjih dneh igrati na več strun. Po eni strani bo moral poskusiti vsaj delno ohraniti dialog (kolikor ga je sploh bilo) s predstavniki G5Z in v svojem programu nakazati rešitve, ki so tudi v programu Grillovega gibanja, po drugi pa si bo moral zagotoviti tudi podporo ali vsaj ne povsem odklonilni odnos Montijeve sredinske Državljanske iniciative, Severne lige in Berlusconijevega ljudstva svobode, s katerimi uskladiti nova volilna pravila in najbolj nujne institucionalne reforme. Ena od ključnih postavk tega dvojnega pogajanja bo lik novega predsednika države. Mandat Giorgia Napolitana konča 15. maja, parlamentarci in predstavniki dežel pa se bodo zbrali na skupni seji, da izvolijo njegovega naslednika, že 15. aprila. V prvi republiki je bil predsednik države nekoliko postranski lik, kljub dejstvu, da mu ustave daje znatne pristojnosti, medtem ko je z nestabilnostjo druge republike postala ta vloga zelo pomembna. Še posebej Carlo Azeglio Ciampi in sedaj Giorgio Napolitano sta postala zaradi politične nestabilnosti tudi pomembna sogovornika drugih držav in mednarodnih ustanov. V sedanjih negotovih razmerah, ko so parlament in vlada na prepihu in ni jasno, koliko časa lahko traja ta sklic, pa je predsedstvo države s svojim sedemletnim mandatom za vsako politično silo zelo mikavna postojanka. Zato je pričakovati, da bo lik novega predsednika eden od temeljnih problemov v igri. Bersani, ki je svoje poizvedovanje včeraj začel s socialnimi partnerji, nima nobenih zagotovil, da bodo pogovori tvorni in sogovorniki pripravljeni na dogovor. Vodja levosredinske povezave pa kljub temu vztraja in v svojem naporu računa tudi na dejstvo, da nobeden od no-vopečenih parlamentarcev ni navdušen nad možnostjo, da bi samo nekaj tednov po izvolitvi moral spokati svoje stvari in se dokaj poklapan vrniti domov, ker na novih morebitnih volitvah zopetna izvolitev ne bi bila nikomur vnaprej zagotovljena. Prav tako računa na dejstvo, da se ne bosta opredelili za ostro opozicijsko držo ne Montijeva sredinska Državljanska iniciativa ne Severna liga (Roberto Calderoli, sicer avtor volilnega zakona »porcellum« je že dejal, da se z raznimi taktičnimi prijemi lahko omogoči vladi življenje, tudi če se je ne podpre neposredno), saj bi na novih volitvah obe tvegali popolno obrobnost. Napolitano ne želi tveganj in je zato mandatarju postavil kot pogoj dokaj širok dogovor o institucionalnih reformah in zagotovljeno večino v obeh domovih parlamenta. Težko je reči, ali bo Bersani uspešen, nedvomno pa se postavlja vprašanje, ali lahko taka vožnja po dvojnem tiru, ki zahteva poleg spretnosti tudi veliko politične ekvilibristike, botruje vladi, ki je ljudje ne bodo dojeli kot skrpucalo. Slika bo morda nekoliko bolj jasna ta teden, saj naj bi Bersani odgovoril predsedniku najpozneje v četrtek. Napolitano je med svojo utemeljitvijo poudaril, da je poizvedovalni mandat, ki ga je zaupal Besaniju, samo prvi korak na poti reševanja krize. Predsednik države si je očitno zamislil tudi možnost drugega koraka, za tretjega pa očitno ne bo imel več časa. Drugi korak pa bi po mnenju analitikov lahko bil izbira mandatarja za namensko vlado, saj bo sedanja Montijeva vlada, ki je izraz prejšnjega parlamenta, težko ostala še dolgo časa za krmilom pa čeprav samo za opravljanje tekočih poslov. V sedanjih razmerah mandat tega parlamenta skoraj gotovo ne bo trajal pet let, kolikor jih predvideva ustava, ampak bosta domova razpuščena prej. Če pa bo temu parlamentu uspelo izraziti neko vlado, ki bo poleg najnujnejših gospodarskih in socialnih ukrepov znala omogočiti odobritev novih volilnih pravil, ki bodo volivcem vrnila pravico, da izberejo svoje predstavnike in ne glasujejo, kot s sedanjim zakonom, samo za liste nomi-niranih, bi bil to v sedanji situaciji že velik dosežek. To bi moral biti cilj tradicionalne levice, ki je tudi sama kriva za sedanje težave, ker je bila doslej skoraj gluha za zahteve po korenitem prenavljanju sistema in politične prakse; to pa bi moral biti tudi cilj parlamentarcev G5Z, saj bi ob takojšnji razpustitvi parlamenta na morebitnih jesenskih predčasnih volitvah tudi njim lahko zamerili in jim odrekli podporo tisti volivci, ki so v Grillovem gibanju videli vihar, ki lahko pozitivno prevetri palače italijanske politike in prispeva k dejanski prenovitvi. Kljub svoji strankarski neopredeljenosti in razponu od levice do desnice tudi G5Z nima že vnaprej zagotovljene podpore. Po povedanem pa je neizbežen pesimistično obarvan zaključek, saj je razlogov za črnoglednost veliko, za opti-mističnost pa bore malo. priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 EDILEGNO SANTACROCE SPI KRIŽ 9/A, DEVIN NABREŽINA (TS) Tel: 040 220 436, Mob: 3481403850,346 9830373 ■DRVAUAlKURJAVOEtudilnalpaletil [RELETTizffisOKOjKALORICNOlVREDNOSTJOl BRIKETI, VŽIGALNE KOCKE PREMOGOVNI BRIKETI, OGLJENI BRIKETI GLP JEKLENKA AGIP, PROPAN JEKLENKA AGIP ^gradbenmmateriaM kvRTNOlPOHlSTVOl [DOSTAVAlNAlDOMBSTORirVElZiZERjAVOMl URNIK: ponedeljek - petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 Pomladne preobrazbe Kurilne sezone bo kmalu konec in nastopil bo čas za obračune in seštevek računov za kurilno olje, drva ali plin, ki ste jih plačali. Kljub temu, da je pomlad in da ji bo sledilo poletje, ko se stanovanj ne ogreva, je čas za razmislek o učinkoviti izolaciji stanovanja. »Energetski evro« boste privarčevali tudi s sončnimi kolektorji. Če se boste odločili za pomladno preobrazbo stanovanja in boste stene oddeli v nove odtenke, izberite barvo, ki bo skladna z novimi notranjimi vrati. Zimski meseci so bili odlična priložnost, da ste ugotovili v kakšnem izolacijskem stanju je vaš dom. Eden od znakov, da je vaše ostrešje slabo izolirano je na primer ta, da se je sneg na vaši strehi topil tudi v primeru, ko je bila temperatura zraka pod 0 stopinj Celzija. Enako velja za površino okrog temeljev stavbe. Če se je namreč sneg tudi tam topil, ko je bila temperatura pod 0 stopinj Celzija, vam toplota uhaja iz kletnih prostorov, pravijo poznavalci. Podražitve energentov in nuja po zmanjšanju stroškov za ogrevanje v hladnejših mesecih leta kličeta BIZJAK BORIS Nabrežina Kamnolomi 63/A • Izkopi - rušenje - kanalizacija • gradbena, gozdna in cestna dela Tri. 040.200103 - Fax.040.2024145 - Mob.335.6939992 impresabizjak@spin.it EDIL CARSO s.r.l. GRADBENO PODJETJE IN OBNOVA ZGRADB Obrtna cona ZGONIK Proseška postaja 29/B Tel. 040.2528036 - Faks 040.2529521 - Mob. 348.5211656 Realizacija novega bara in odprava arhitektonskih ovir pri športnem igrišču v Vižovljah (TS) Certificirani po standardih ISO in dani konzorcija KARST po novih rešitvah v vašem domu. Strokovnjaki vam bodo povedali, da je, če želite objekt dobro toplotno izolirati, nujno doseči čim nižjo toplotno prevodnost in čim manjšo paropropustnost. Na voljo so številni izolacijski materiali. S strokovnjaki se posvetujte o optimalni debelini izolacije, načinu izgradnje in terminskem planu. Ne glede na izolacijske postopke, pa lahko sami pregledate vrata in okna, ki se morajo, če želite prihraniti, tesno zapirati. Statistike kažejo, da so okna in vrata, ki slabo tesnijo, poleg zraka, ki v notranjost prostorov prihaja skozi številne razpoke in vrzeli, vzrok za tudi 40 odstotno izgubo toplote. Račune za energetsko oskrbo pa lahko zmanjšate tudi z uporabo sončnih kolektorjev, ki infrardeče valovanje izrabljajo za segrevanje tekočine - vode. Sprva so jih uporabljali na vesoljskih postajah, danes pa so vse bolj razširjeni v gospodinjstvih. Z njimi lahko namreč segrevamo sanitarno vodo, z zadostnim številom kolektorjev pa lahko ogrevamo kar celoten objekt. Vgradnja sončni kolektorjev velja za ekonomično investicijo, saj se po izračunih strokovnjakov stroški v investicijo povrnejo že v nekaj letih, njihova življenjska doba pa znaša 25 let. Velja pravilo, da se jih postavi na mesto, ki je veliko ur izpostavljeno sončnim žarkom. Strokovnjaki vam bodo povedali, da so sončni kolektorji najbolj ekonomični, ko je celoten sistem dimen-zioniran tako, da omogoča izkoriščanje sončne energije od marca pa vse do oktobra. Od novembra do februarja je sončne energije za učinkovito izkoriščanje premalo, a še vedno dovolj za ogrevanje sanitarne vode, če so seveda izpolnjeni določeni pogoji, pravijo strokovnjaki. Ko boste opravljali pregled oken in zunanjih vrat, imate odlično priložnost še za kontrolo notranjih. Z leti ste se morda vrat naveličali in se ne skladajo več z vašo novejšo notranjo opremo, morda so jih hišni ljubljenci vzeli za svoje in so zdaj tako podrsana, da je čas za zamenjavo. Poznavalci pravijo, da so zadnja leta zelo popularna bela vrata. Mnogi se priloga primorskega dnevnika gradbeništvo prijeten dom o za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 odločajo za belo lakirane površine notranjih vrat, ki so zaradi materialov in sodobnih tehnologij nanosa posebnih lakov tudi bolj odporna na praske. Z izbiro bele barve pa prav veliko ne morete zgrešiti, saj se ta edinstvena barva poda vsakemu odtenku barve vašega preostalega notranjega pohištva. Seveda pa pri izbiri upoštevajte skladnost dizajna vrat in notranje opreme. Med prevladujoči trendi notranjih vrat so ravne, enostavne linije z rahlo zaobljenimi robovi. Če prostor ne bo deloval preveč hladno, se lahko odločite tudi za notranja vrata iz stekla. Ne pozabite, da se notranjih vrat običajno ne menja tako pogosto kot kosov pohištva in zato si za odločitev in izbiro vzemite čas. Montaža notranjih vrat ni pretirano zapleteno opravilo, traja največ nekaj ur, a vseeno bodite pozorni na končno izvedbo opravila mojstrov. Kakovost montaže lahko enostavno preverite tako, da pustite vrata odprta v 45 stopinjskem kotu. Če se sama ne zaprejo, potem je bila montaža kakovostna. Če se boste odločili za nova notranja vrata, ki bodo drugačne barve od prejšnjih, pomislite tudi na bar- i Ii i nnn II junu Vanja Devetak I O I O I I O I I ..... IZDELAVA, POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE OGREVALNIH, PLINSKIH IN VODOVODNIH NAPRAV Alternativni in obnovljivi energetski viri Nabava, inštalacija in vzdrževanje peči na biomaso (drva, pellet...) znamke ett^* ŠEMPOLflJ 1/D6.TS TEL. 040-200312 MOB. 347-6282079 ve zidov. Druga barva sten prostor namreč lahko popolnoma spremeni in polepša, če je le izbira barve glede na barve predmetov v stanovanju primerna. Seveda ogromno tistih, ki prenavljajo dom še vedno ali ponovno prisega na belo barvo, ki simbolizira čistost in ponuja, v povezavi s siceršnjim ambientom, številne rešitve. Razmislite, kako se želite počutiti v vašem domu, varnem pribežališču, kamor se dnevno vračamo, in izberite barvo ali barve sten. Ne pozabite, da barve ne vplivajo samo na počutje človeka, ampak tudi na svetlost in s tem optično velikost prostora. Preden se z mojstri dogovorite za beljenje ali barvanje, preglejte kovinske dele, kot so na primer radiatorji ali napušči, če boste prenavljali tudi zunanje stene stavbe. Mojstri vam namreč lahko pobarvajo tudi radiatorje ali druge kovinske elemente v stanovanju. Proizvodnja notranjih lesenih vrat in stopnic Obrtna cona »Zgonik« Ulica Proseška postaja, 29/b ZGONIK Tel. 040 2528131 Fax 040 2529329 e-mail: d.milkovic@libero.it BARVE. VRATA. PODI. BELA PROPUSTNA MAX MEYER BLINDIRANA VRATA LAMINATNI POD U 3* 4Mb4t 12 ti. 1.l00e transport in montaža vključena. Pri modelu Steel so mere in barve standardne Obiščite nas, čakajo vas novosti... pohištvo, okvirji. BARVE - DEKORACIJE - BELLE ARTI - PODI - VRATA - ZAKLEPI Trst, Ulica Zanetti 6 (med Ulico Battisti in Ulico Coroneo) Tel. 040 635066-040 364195 www.3pgroup.it - info@3pgroup.it METROPOLIS" PAINTS FOR LIFESTYLE by IVAS KRNICI DAL 1862 J¡ IffrlaxMeyer 1 4 Nedelja, 24. marca 2013 MANJŠINE Pogumno poročilo neodvisne strokovnjakinje Združenih narodov o manjšinskih jezikih Jeziki so osrednji element in ključnega pomena / za ohranitev identitete vsake skupnosti Na slikah: pod naslovom Rita Izsak Spodaj pripadniki perujskega domorodnega ljudstva Matses Polovica od 6.000 jezikov, kolikor jih danes govorijo na svetu, bi lahko izginilo pred koncem stoletja, če ne bo nujnih ukrepov za zaščito manjšinskih skupnosti in njihovih jezikov. Svarilo prihaja od najvišje svetovne avtoritete: podala ga je neodvisna strokovnjakinja Združenih narodov za manjšinska vprašanja Rita Izsak, ki je tudi opozorila, da so manjšinski jeziki zelo pogosto predmet napetosti v odnosih z vladami, ki bi morale te jezike zaščititi. »Jeziki so osrednji element identitete in ključnega pomena za ohranitev identitete vsake skupnosti,« je poudarila,ko je 12. Marca v Ženevi predstavila zadnje poročilo Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Rita Izsak je dodala, da je jezik še posebej pomemben za skupnosti jezikovnih manjšin, ki želijo ohraniti lastno jezikovno in kulturno identiteto, kar pogosto ogrožajo marginalizacija, izločanje iz družbe in diskriminacija. Opozorila je tudi, da so jeziki pogosto predmet napetosti, ker skupine, ki si prizadevajo za jezikovne pravice, pogosto povezujejo s secesionističnimi gibanji ali jih obravnavajo kot grožnjo za celovitost in enotnost držav, v katerih živijo, predvsem, kadar gre za države, ki so »agresivno promovirale nacionalni jezik kot element uveljavljanja suverenosti, enotnosti države in ozemeljske celovitosti«. Izsakova je vsekakor opozorila, da je zaščita pravic jezikovnih manjšin obveza človekovih pravic in temeljni element dobrega vladanja, obenem pa prispeva k reševanju napetosti in preprečevanju konfliktov, pa tudi h gradnji enakopravne ter politično in socialno stabilne družbe V februarju je organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco poudarila nujnost da se v šolah zagotovijo knjige in učbeniki v tistih jezikih, ki bi omogo- prej do novice www.primorski.eu1 i j čalo potek pouka v maternem jeziku. UNESCO je tudi opozoril, da prevajanje v jezike manjšin in promocija teh jezikov prispevata h kulturni in jezikovni raznolikosti ter predstavljata temelj družbenega, ekonomskega in kulturnega življenja. Izsakova v svojem poročilu prav tako poudarja potrebo po izobraževanju v manjšinskih jezikih, pa tudi po pravici do rabe jezikov med drugim v javnem življenju, v medijih, v javni upravi in tudi v pravosodju. Po njenem mnenju so zgodovinski dejavniki, v prvi vrsti kolonializem, močno vplivali na jezike ter povzročali njihovo marginali-zacijo in bliskovito upadanje rabe do-morodnih in manjšinskih jezikov, ki so pogosto obravnavani kot obrobni, sa- mo kot predmet upiranja kolonialni hegemoniji in upočasnjevanja razvoja posameznih držav. Izsákova je ob koncu svojega poročila še opozorila, da danes globaliza-cija, čedalje večja raba interneta in širjenje informacije, ki temelji na novih tehnologijah negativno vpliva na manjšinske jezike in na jezikovno raznolikost, »ker globalno komuniciranje in globa-lizirano gospodarstvo terjata tudi globalno medsebojno razumevanje«. Vloga neodvisnih strokovnjakov, ki jih imenuje Svet Združenih narodov za človekove pravice, je priprava poročil o specifičnih vprašanjih v zvezi z uveljavljanjem človekovih pravic; ti strokovnjaki za svoje delo ne prejmejo nobenega honorarja. Pobuda dežele Kalabrije za vključitev grške manjšine na Unescov seznam Dežela Kalabrija si je v sodelovanju s provinco Reggio Calabria in drugimi pokrajinami v deželi zadala zelo ambiciozno nalogo: kandidirati jezikovne manjšine v Kalabriji za vključitev na Unescov seznam svetovne dediščine. Pobudo je na spletni strani dežele podrobno obrazložila strokovnjakinja z grško manjšino v Kalabriji Giuseppina Modaffari. Vzgib za to pobudo izhaja iz velikega zanimanja grškega jezikoslovca Gerharda Rohlfsa in iz velikega zanimanja, ki ga tej pobudi namenja grško govoreča skupnost v Kalabriji. Dejstvo je, da je grška naselitvena kolonija v Ka-labriji še vedno simbol pomembne sredozemske civilizacije. Dežela Kalabri-ja si zato že nekaj časa prizadeva za vrednotenje tega svojega kulturnega in zgodovinskega bogastva. Ostanki te tradicije so prisotni v 16 občinah na jugu Kalabrije, lahko pa jih zasledimo tudi na Siciliji. Grški jezik, seveda v krajevni jezikovni varianti, pa se je do današnjih dni ohranil še v petih občinah. To so Bova, Bova Marina, Roghudi, Ghorio di Roghudi in Galliciano. Na tem ozemlju je več organizacij, ki se ukvarjajo z vrednotenjem in ohranjanjem grškega jezika in kulture, z raziskovanjem in z ohranjanjem navad in običajev, pa tudi s pobratenji z grškimi občinami. Vendar med temi organizacijami ni prave povezave, kaj šele, da bi oblikovali neko skupno mrežo, ki bi skrbela za vrednotenje jezika in kulture na celotnem območju. Prav to pa bi bilo najbolj potrebno. Direktor urada za spomeniško varstvo v Kalabriji Fabio De Chirico je leta 2011 opozoril, da je temeljno vodilo pri zaščiti manjšin prav celovit pogled na ozemlje in na tej osnovi oblikovanje odločitev, kako to kulturno in jezikovno specifiko vključiti v obravnavanje teritorija. Skratka, De Chirico je ovrgel tezo, po kateri pomeni ohranjanje neke kulture pri življenju združiti vse predmete, ki so smiselni za to kulturo, in jih zapreti v muzej. Tam bi se samo nabiral prah, nobene koristi ni od tega in nobene prihodnosti ni mogoče zagotoviti tej kulturi. Zato so potrebni interaktivni in kreativni pristopi, o katerih govori tudi Unesco. Na tem sedaj dela dežela Kalabrija, cilj pa je, kot že rečeno, kandidatura na Unescov seznam svetovne dediščine. Pričakovanja so velika. Giuseppina Modaffari predvideva, da bo prišlo do politike promocije, zaščite in vrednotenja nesnovnih kulturnih dobrin in ne samo predmeti, ki jih zapiramo v muzeje. To bi seveda terjalo tesno medsebojno povezavo, seveda z oblikovanjem posebnih institucij, ki bi se ukvarjale s plesom, z glasbo, z jezikom, s starimi poklici. Tako bi povezali znanje, pa tudi zagotovili pretok poustvarjalcev. Vse to znanje bi morali nato vključiti v izobraževalne programe in torej v poučevanje na šolah na območju, kjer živi grška manjšina in kjer še obstajajo sledovi grške kulturne in jezikovne tradicije. Samo s tako politiko lahko investiramo v kulturno in jezikovno raznolikost, torej v identiteto neke manjšinske skupnosti. Seveda marsikdo sprašuje, ali je taka politika sploh smiselna, ker navsezadnje standardizira značilnosti,ki se razlikujejo od vasi so vasi. Modaffarijeva opozarja, da tako mreženje ne predstavlja uničevanja značilnosti posameznih krajev, ampak jih dejansko vrednoti. Za vsako regijo je ohranjanje značilnosti vprašanje stabilnosti. Poznavanje lastnega kulturnega izročila povečuje zavest, pa tudi neodvisnost glede na izbire prihodnosti in postaja pomemben zgodovinski, ekonomski, družbeni in kulturni dejavnik, na katerega se zelo radi sklicujejo predvsem mlajši prebivalci. To pa je eden temeljev vrednotenja in ohranjanja manjšin, saj je medgeneracijski prenos po splošnem mnenju eden najpomembnejših dejavnikov na tem področju. Pobuda dežele Kalabrije je torej zanimiva in bi lahko postala pomemben model vrednotenja manjšin, ne glede na vprašanje, ali bo pobuda res zadoščala pogojem za vpis na Unescov seznam; seveda, če ne gre samo za dobre namene in za kako običajno predvolilno obljubo. Perujski in brazilski domorodni Indijanci odločno v boju proti kanadskim naftnim mogotcem Amazonski Indijanci iz Peruja in Brazilije so se povezali v skupnem boju proti mogočni kanadski naftni družbi, ki uničuje njihovo zemljo in ogroža življenja domorodnih ljudstev, ki v tistih krajih ostajajo zvesti svojim več-stoletnim tradicijam. Več sto pripadnikov indijanskega domorodnega ljudstva Matses se je prejšnji teden zbralo na meji med Pe-rujem in Brazilijo in od svojih vlad zahtevalo, naj prepovesta raziskovanje, ker bi lahko dela, ki jih opravlja kanadski gigant uničila pragozd, ki je njihov dom. Naftni gigant Pacific Rubiales ima sedež v Kanadi in je že začel z raziskavami v Peruju na območju, ki je sicer zaščiteno kot rezervat domorod-nih ljudstev. Ena izmed udeleženk protesta, pripadnica naroda Matses, je mednarodnim televizijskim omrežjem, ki jih je protest privabil v ta del Amazonije, dejala, da bo »nafta uničila kraje, kjer se rojevajo naše reke.« Vprašala se je, kaj se bo zgodilo z ribami in kaj bodo pile živali. Domorodno ljudstvo Matses šteje približno 2.200 ljudi, ki živijo ob meji med Brazilijo in Perujem. Enako kot sorodni narod Matis, so poimenovani kot »jaguarjevo ljudstvo« zaradi dekoracij njihovega obraza, ki spominjajo na jaguarjevo zobovje in brke. Kljub številnim obljubam, da bo zaščitila pravice domorodnih državljanov, je perujska vlada dovolila začetek projekta, ki velja 36 milijonov dolarjev. Kanadsko podjetje naj bi pregledalo več sto kilometrov dolgo ozemlje, opravili naj bi seizmično testiranje in poskusne vrtine, vse to pa naj bi se dogajalo na ozemlju, na katerem živijo domorodna ljudstva. Poleg tega je vlada dovolila testiranje in vrtine na sosednjem ozemlju, ki je dejansko poseljeno s pripadniki naroda Matses. Tu pa je prišlo do pravega upora in domačini se fizično upirajo raziskovalni dejavnosti. Sedaj pa je že jasno, da namerava naftna družba s svojim delom nadaljevati tudi onstran meje, to je v brazilski dolini Javary, kjer prav tako živi več do- morodnih ljudstev. Tudi na brazilski strani meje obstaja resna nevarnost onesnaženja vodotokov, od katerih je odvisno življenje tisočev pripadnikov domorodnih ljudstev. Antropolog, borec za pravice domorodnih ljudstev in direktor nevladne organizacije Survival Stephen Corry v zvezi s tem opozarja, da temelji kanadska država na tatvini zemlje domorodcev. »Ko so Evropejci zasedli Kanado, so s seboj pripeljali ne- poznane bolezni, uvedli so nadzor nad naravnim bogastvom in zakrivili iztrebljenje številnih narodov. Res velika ironija je, da sedaj kanadsko podjetje uporablja iste zločinske metode proti prebivalcem Peruja,« je dejal in se vprašal, zakaj perujska vlada ne izpolnjuje svojih obvez do pravic do-morodnih ljudstev. »Zgodovina nam dokazuje, da vsakemu vdoru na ozemlje domorodnih ljudstev sledijo smrt, bolezni in uničenje,« je poudaril. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 24. marca 2013 1 5 trst - Po izključitvi Levice iz deželnih volitev Jutri vložitev priziva na DUS TRST - Lista Levica bo jutri na Deželno upravno sodišče Furlanije Julijske krajine vložila priziv proti izključitvi iz aprilske deželne volilne tekme, ki jo je v prejšnjih dneh odredil Centralni deželni urad. Če bo DUS na svojem torkovem izrednem zasedanju ugodilo pritožbi Levice, ki jo zastopa videmski odvetnik Paolo Viezzi, potem bo slednja izgubila le nekaj dni volilne kampanje, a to ne bo vplivalo na datum volitev, v nasprotnem primeru pa so pri listi pripravljeni tudi na priziv na Državni svet, v tem primeru pa bi se lahko zgodilo, da bi morali deželne volitve tudi preložiti. Vendar so pri Levici prepričani, da bo DUS sprejelo priziv in da bodo volitve 21. in 22. aprila, na njih pa bo nastopilo pet predsedniških kandidatov, med katerimi bo tudi Marino Andolina za Levico, ki ga je deželni urad trenutno izključil. To je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaškem sedežu Stranke komunistične prenove in Stranke italijanskih komunistov, ki sooblikujeta listo Levica, kjer so poleg Andoline spregovorili še deželna svetnika Roberto Antonaz in Igor Kocijančič za SKP ter deželni tajnik SIK Stojan Spe-tič, prisoten pa je bil tudi vidni tržaški član SKP Iztok Furlanič, ki je prvi na kandidatni listi v tržaškem okrožju. Prisotni so ponovno poudarili, da je pri predložitvi liste prišlo le do formalne napake, saj je na spremnem dokumentu, ki je bil priložen h kandidatni listi za tržaško okrožje, manjkal podpis deželnega tajnika SKP Kristiana Franzila, če- Marino Andolina kroma Roberto Antonaz kroma prav so predstavniki liste poleg omenjenega dokumenta predložili še dodatno izjavo, ki ima po njihovem mnenju še večjo veljavo kot dokument z manjkajočim podpisom. Poleg tega je Franzil v petek ponovno prinesel dokument s svojim podpisom, a je Centralni deželni urad vseeno zavrnil listo, potem ko so - to so pri Levici posebej opozorili - pri predložitvi list njegovi funkcionarji podrobno pregledali dokumentacijo in jo sprejeli v celoti, v naslednjih dneh pa predstavnikov liste niso poklicali, da bi jih opozorili na morebitne pomanjkljivosti ali nepravilnosti. Po v prejšnjih dneh izraženem sumu o političnem ozadju izključitve liste, so bi- li včeraj predstavniki SKP in SIK bolj umirjeni in ne verjamejo v kako zaroto, bolj verjetno gre za primer birokratske togosti, gotovo pa je, da so bili predstavniki nekaterih drugih strank ob novici o izključitvi Levice zmerno zadovoljni, saj bi jim koristila (zlasti kandidatki leve sredine Debori Serracchiani in Gibanju petih zvezd). Vsekakor je taka birokratska strogost nerazumljiva, toliko bolj, ker zakon določa, da je v primeru formalnih napak na voljo določen časovni rok za popravo, vendar so bili v tem primeru v Centralnem deželnem uradu očitno drugačnega mnenja, je bilo rečeno na tiskovni konferenci. (iž) slovenska tv rai - Drevi ob 20. uri nova mladinska oddaja Prvi odcep desno V prvi oddaji bodo dijaki zavoda Zois iz Trsta in režiser Žiga Virc TRST - Drevi bo ob 20. uri na slovenski televiziji RAI na sporedu Prvi odcep desno, nova mladinska oddaja slovenskega programskega oddelka. Namen polurne oddaje je ponuditi dijakom, predvsem višješolcem, nekaj iztočnic za izbiro bodoče študijske ali profesionalne poti. Uredništvo nove mladinske oddaje sestavljajo Mairim Cheber, Jan Leopo-li, Suzi Bandi in Živa Pahor, ki podpisuje tudi režijo. Voditeljica Mairim Cheber je v prvo oddajo, v kateri sodelujejo dijaki 4. A razreda pravno gospodarsko podjetniške smeri in 4. razreda geometrske smeri Tehniškega zavoda Žige Zoisa iz Trsta, povabila uveljavljenega režiserja mlajše generacije Žigo Virca. Režiser znamenitega kratkega igranega filma Trst je naš!, ki je še pred predvajanjem dvignil veliko prahu, je ponudil dijakom nekaj nasvetov iz prve roke in spregovoril o nastajajočem projektu Houston, we have a problem!. V dokumentarni drami, ki je zdaj v predprodukcijski fazi, režiser razkriva eno največjih skrivnosti hladne vojne. Ji5 -s rai modeli bazenov in, ms irlpoolov strehe in dodatna oprema i Titro d.o.o., Bilje 92C, 5292 Renče, Slovenia www.titro.si Obiščite naš PRODAJNO RAZSTAVNI SALON v Biljah pri Novi Gorici Tel. + 386 5 330 9610 www.bazenska-lrgovina.si Sedaj je pravi čas za razmišljanje o bazenih. Da vas ne bo poletje prehitelo. ISttBfMDDH S ssk - Fulvia Premolin in Damjan Terpin v Cestike in najboljše želje Bratuškovi in Komelovi Deželni tajnik SSk Damijan Terpin in predsednica stranke Fulvia Pre-molin sta Alenki Bratušek v imenu stranke izrazila iskrene čestitke in želje po uspehu ob izvolitvi na mesto predsednice vlade Republike Slovenije. »Slovenci v deželi Furlaniji Julijski krajini smo prav tako tesno in vsestransko povezani na matično državo. Mirno lahko trdimo, da na sebi doživljamo vsako pozitivno in tudi negativno spremembo. Celotna naša narodna skupnost v deželi Furlaniji Julijski krajini je na številnih področjih povezana z Republiko Slovenijo in še posebej z njenim obmejnim prostorom. Tu se utrjujejo že utečeni razvojni programi in spletajo se novi projekti. V vsem tem sodelujejo javne uprave, industrijska in trgovska podjetja, krovni organizaciji SSO in SKGZ, kulturna in športna društva, slovenske šole, slovenski mediji, itd. Skratka gre za zelo pestro družbeno področje, ki se povezuje na slovensko-italijanski meji in uspešno, iz leta v leto, odpravlja posledice dolgoletne meje. Slovenija ima od vsega tega pomembne koristi, saj smo Slovenci v zamejstvu njen pomemben predstavnik v odnosu do sosednjih držav. Prav zaradi tega smo zadovoljni, da ste pri sestavi nove vlade ohranili ministrsko mesto za Slovence v zamejstvu in po svetu ter avtonomijo Urada, ki je vse do danes uspešno skrbel za podporo vsestranskemu delovanju Slovencev izven meja Republike Slovenije«, je zapisano v voščilu Bratuškovi. Podobno pismo sta Premolinova in Terpin naslovila na novo ministrico za Slovence po svetu Tino Komel. »Republika Slovenija se v tem času nahaja v zahtevnih okoliščinah, kar skrbi tudi vse nas v zamejstvu, ki pozorno sledimo dogodkom v državi in delu vlade. Prepričani smo, da je v zmožnosti Republike Slovenije, da se negativnih posledic otrese in s pravimi reformami tudi spet povzpne na prejšnje uspešno obdobje. V tem smislu bo pomemben tudi doprinos vseh Slovencev, ki živimo izven meja naše matične domovine, saj smo bili od vedno aktivno vključeni v njeno dogajanje in po naših močeh nekaj tudi prispevali«, sta zapisala Premolinova in Terpin. »Naša narodna skupnost v deželi Furlaniji Julijski krajini je bila od vedno vsestransko povezana s Slovenijo. Številno so povezava na ravni civilne družbe, več je gospodarskih in čezmejnih projektov, pomembno je vključevanje naših mladih v slovenski visokošoski sistem. Za vse to so tudi zaslužne vse naše organizacije, ki skrbijo, da se pri nas ohranja zdrava narodna zavest in visoka raven slovenskega jezika ter aktiven odnos do Republike Slovenije. Prav zaradi tega bo pomembno, da se v začrtanem delu nadaljuje, kar je še posebej pomembno za letošnji razpis, ki ima velik pomen zaradi težke finančne situacije, ki je nastala ob zamujanju prispevkov s strani italijanske države«, še piše v pismu Tini Komel. Na Opčinah - Dunajska cesta 17/A LASTNIK ORIELLA BRUGNERA pričakujemo uas z NOVO KOLEKCIJO pomlad - poletle VSEM VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! 16 Nedelja, 24. marca 2013 DNEVNE NOVICE castel gandolfo - Dogodek, kakršnega še ni bilo v 2000-letni zgodovini katoliške Cerkve Srečanje dveh papežev rim, turin - Vroča politična sobota, Bersani pa išče vladno rešitev Berlusconi navdušil privržence in »vžgal« nasprotnike, Gibanje 5 zvezd v Dolini Susa RIM, TURIN - Sobota je bila na italijanski politični sceni zelo vroča. Silvio Berlusconi je v Rimu pred več tisoč privrženci (sam jih je »naštel« 300.000, druge ocene so veliko nižje) napadel tajnika Demokratske stranke Pier Luigija Bersanija in napovedal, da bi morebitno izvolitev levo-sredinskega predsednika republike tolmačil kot »državni udar«. Le nekaj metrov stran je potekala protidemonstracija Ber-lusconijevih nasprotnikov na pobudo revije MicroMega, Bersani pa je včeraj začel posvetovanja za nadvse težavno sestavo vlade. 61 parlamentarcev Gibanja 5 zvezd in SEL se je udeležilo demonstracije proti hitri železnici v Dolini Susa, senator G5Z Vito Crimi je na gradbišču pozval k ustanovitvi preiskovalne komisije. Misija nemogoče Bersani je začel s posvetovanji v svoji »misiji nemogoče«. Te dni se sestaja s predstavniki javnih uprav, gospodarskega sektorja in sindikatov, včeraj pa je menil, da njegova naloga ni nemogoča. Dejal je, da Ljudstva svobode ne moremo jemati kot »silo odgovornosti«, saj je pet mesecev pred volitvami zapustilo večino in drugim prepustilo popravljanje škode, ki jo je samo povzročilo. Sam se zavzema za reforme in še naprej poziva Gibanje 5 zvezd, naj bo odgovorno. Položaj v senatu pa je v resnici primerljiv Rubikovi kocki, ki ji na prvi (in tudi drugi) pogled ni videti rešitve. Napadi »vsemogočnega Silvia« Nesporni poglavar Ljudstva svobode Silvio Berlusconi je svojim privržencem ob vrhuncu demonstracije na trgu Piazza del Popolo v Rimu zakričal: »Ste že pripravljeni na volilno kampanjo!« Ljudstvo svobode je bilo za marsikoga stranka v razsulu, »danes pa vas je tukaj ogromno, skoraj preveč,« je dejal. Napadel je tako mandatarja z zadržkom Pier Luigija Bersanija (»po enem mesecu lahko rečemo, da nima večine in da je poražen«) kot premierja v odstopu Maria Montija (»podložen je bil Nemčiji, zdaj pa še Indiji«) in izjavil, da bi bila morebitna izvolitev levosredinskega predsednika republike po predsednikih obeh domov parlamenta »pravi državni udar«. V množici je bilo več zgovornih transparentov, med katerimi sta npr. izstopala »Silvio je vsemogočen« in »Kdor ne skače, je Grillov komunist«. Mediji so poročali, da je Ljudstvo svobode s strankinim (javnim) denarjem plačalo demonstrantom vozovnice za podzemno železnico. MicroMega v bran ustave Trg Piazza degli Apostoli pa je bil istočasno poln Berlusconijevih nasprotnikov, ki zahtevajo vitezov izgon iz parlamenta - na podlagi zakona 361, ki naj bi mu prepovedoval izvolitev zaradi njegovih zasebnih poslov z javno upravo. Po peticiji z 230.000 podpisi v bran ustave, ki jo je predstavila revija MicroMega, je demonstracija nastala tudi ob spletnem »tam tamu« t. i. vijoličastega ljudstva. Na oder je stopil sodnik in donedavni kandidat Državljanske revolucije Antonio Ingroia, ki je izjavil, da bodo Berlusconija »zapodili iz parlamenta«. Kulturnik Moni Ovadia je dejal, da je Berlus-conijeva prisotnost v politiki »italijanska bolezen, ki traja že 20 let,« Paolo Flores (eden prvih podpisnikov peticije) je poudaril, da se na enem trgu zbirajo »frančiškanski« zaščitniki ustave, na drugem pa »njeni bogati nasprotniki in sovražniki sodnikov«. »Katastrofa« v Dolini Susa Parlamentarci Gibanja 5 zvezd in stranke SEL so se udeležili demonstracije proti hitri železnici v Dolini Susa, Grillovi so zahtevali odprtje parlamentarne preiskovalne komisije. Senator Vito Crimi je po ogledu gradbišča zatrdil, da je to okoljska katastrofa. Organizatorji 9-kilometrskega sprevoda so govorili o 50 do 80.000 demonstrantih, kvestura pa je navedla število 10.000. Zgoraj Silvio Berlusconi pred oboževalci, desno parlamentarci Gibanja 5 zvezd na gradbišču hitre železnice, levo »vijoličasto ljudstvo« v Rimu ansa Na fotografiji o zgodovinskem srečanju dveh papežev je na mizici videti škatlo z dokumenti, ki jih je Benedikt XVI. izročil Frančišku ansa nikozija Ciprsko vodstvo odpotovalo v Bruselj NIKOZIJA - Ciprski predsednik Nikos Anastasiades in vodje strank so včeraj odpotovali v Bruselj na pogovore z voditelji EU o ukrepih, s katerimi si želi Ciper do ponedeljka zagotoviti finančno pomoč. »Na podlagi rezultatov pogovorov bo nato parlament danes zvečer ali v nedeljo dopoldne preučil davek na bančne vloge,« poroča ciprska tiskovna agencija CNA.Tiskovni predstavnik vlade Kristos Stilianides pa je dejal, da se bodo ciprski voditelji pred morebitnim odhodom v Bruselj najprej danes v Ni-koziji sestali s predstavniki EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Po poročanju ciprske televizije naj bi sicer predsednik z delegacijo v Bruselj odpotoval šele po sprejemu omenjenega davka na bančne vloge v parlamentu. Ciprski parlament je v petek zvečer na nujni seji sprejel prve tri od osmih ukrepov, ki jih je predložila vlada. Poslanci so podprli vzpostavitev posebnega investicijskega solidarnostnega sklada, ki bi med drugim nacionaliziral sredstva iz pokojninske blagajne in izdal obveznice na račun prihodnjih dohodkov od prodaje naravnega plina, ki se nahaja ob ciprski obali. london - Smrt kritika Putinovega režima Tajkuna Berezovskega našli mrtvega na domu LONDON - Ruskega milijarderja in vztrajnega kritika Kremlja Borisa Berezovskega so včeraj našli mrtvega na njegovem domu v Surreyu v Veliki Britaniji. Kot je poročal britanski BBC, ni znano, kako je umrl 67-letnik, ki ga iščejo v Rusiji. Preživel je že vrsto poskusov umorov, vključno z bombnim napadom, v katerem je umrl njegov šofer, navaja BBC. Njegovo smrt je potrdil tudi njegov tiskovni predstavnik, ki pa drugih podrobnosti ni navedel. Dejal je, da bo kasneje objavil sporočilo v imenu družine. - S t 33. l ■m. wJ l Boris Berezovski na arhivskem posnetku ansa Po poročanju medijev naj bi ga našli mrtvega v kadi. Njegov ruski odvetnik Aleksander Dobrovinski je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass dejal, da so ga poklicali iz Londona in mu povedali, da je umrl zaradi samomora ali srčne kapi. V zadnjih tednih naj bi utrpel več kapi. Drugi viri tega niso potrdili. Dejal je še, da naj bi bil zadnje čase zelo depresiven, da je bil »praktično uničen« in da je prodajal svoje slike. Berezovski je sicer lani izgubil sodno bitko z ruskim tajkunom Romanom Abra-movičem in je moral pristati na plačilo 56 milijonov dolarjev. Obogatel je v 90. letih prejšnjega stoletja, ko si je pridobil politični vpliv v času pokojnega ruskega predsednika Borisa Jelcina. Po prihodu sedanjega predsednika Vladimirja Putina na oblast je zaradi kazenskih ovadb zaradi goljufij in nezakonitega prilaščanja državnega premoženja leta 2000 pobegnil v Veliko Britanijo. Leta 2003 je dobil politični azil. Rusija je večkrat zaman zahtevala njegovo izročitev, saj je bil večkrat obsojen v odsotnosti, tudi zaradi pozivov na državi udar. VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj s helikopterjem prispel v pape-ško poletno rezidenco Castel Gandol-fo, kjer ga je prvič po izvolitvi sprejel njegov predhodnik Benedikt XVI. Gre za zgodovinsko srečanje dveh papežev, kakršnega ni bilo v 2000-letni zgodovini Katoliške cerkve, navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Beli helikopter je na nizki višini dvakrat obkrožil središče Castel Gandolfa, ki se nahaja 30 kilometrov južno od Rima. Papeža so nato z avtomobilom odpeljali do pa-peške rezidence, v kateri začasno živi Joseph Ratzinger, ki je konec februarja odstopil. Ob vhodu v papeško rezidenco se je zbrala množica vernikov in novinarjev, vendar pa snemanje ali fotografiranje srečanja ni bilo dovoljeno, prav tako se dostojanstvenika nista pokazala množici. Kot je po srečanju povedal vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi, je Benedikt XVI. svojega naslednika objel. »Bil je čudovit objem,« je povedal. Sogovornika sta se najprej v knjižnici palače sestala na pogovoru, ki je trajal 45 minut. Po besedah Lombardija je šlo za »trenutek najgloblje bližine«. Benedikt XVI. naj bi Frančišku obljubil poslušnost, Frančišek pa se mu je zahvalil za pontifikat. Nato sta skupaj molila v kapeli palače. »Benedikt je svojemu nasledniku ponudil častno mesto, a mu je Frančišek odvrnil, da sta brata, in vztrajal na tem, da skupaj klečita na isti klopi,« je povedal Lombardi. Sledilo je skupno kosilo, ki sta se ga udeležila tudi oba tajnika Frančiška in Ratzingerja. Kasneje se je papež Frančišek vrnil v Vatikan. 85-letni Benedikt XVI. je minuli mesec postal prvi papež po 700 letih, ki je odstopil. Po osmih letih je ponti-fikat zaključil s pojasnilom, da so mu preveč opešale moči, da bi bil kos zahtevni službi. Kardinali so nato 13. marca že na drugi dan konklava na apostolski sedež posedli 76-letnega argentinskega kardinala Jorgea Maria Ber-goglia, ki si je izbral ime Frančišek. Nekdanji papež, ki bo še naprej lahko nosil bela papeška oblačila, naj bi se naslednji mesec preselil v nekdanji samostan znotraj vatikanskih zidov. Včerajšnje srečanje je zgodovinsko, ker sta se v zgodovini Cerkve pred Benediktom XVI. položaju odpovedala le dva papeža. Zadnji, ki je odstopil, je bil Celestin V. leta 1294, a ga je njegov naslednik Bonifacij VIII. dal zapreti in ni podatkov, da bi se po odstopu prvega kdaj srečala, navaja francoska tiskovna agencija AFP. (STA) w Nedelja, 24. marca 2013 1 J Srečko Katanec je optimist LJUBLJANA - Čeprav se z vrnitvijo Srečka Katanca na slovensko klop (še) niso vrnile točke in zmage, pa po njegovem mnenju tudi po petkovem porazu proti Islandiji ni vse tako črno. »V primerjavi s tekmo z BiH smo bili bolj agresivni, bolje smo stali na sredini igrišča, tekmecem smo dovolili manj priložnosti, sami pa smo si jih priigrali kar nekaj. Ni apatije znotraj ekipe. Fantje delajo profesionalno. Igra nakazuje, da bo žoga slej ko prej šla tja, kamor mora«, trdi slovenski selektor. Včeraj: Ciper - Švica 0:0. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Optimizem v taboru Ferrarija SEPANG - Sebastian Vettel (Red bull) je v dežju osvojil kvalifikacije pred današnjo VN Malezije (ob 9. uri), a ferrarijevca Massa in Alonso mu na 2. in 3. mestu dihata za ovratnik in sta prepričana, da bosta na dirki še boljša. »Že dolgo nisem začel dirke s tako dobrega položaja. Že tri leta se ni vse tako ujemalo kot zdaj,« je optimist Španec. Kimi Raikkonen (Lotus) , zmagovalec v Melbournu, bo dirko namesto s sedmega začel z desetega mesta, ker je oviral Nemca Nica Rosberga (Mercedes). aktualno - Petra Majdič o Tini Maze »Najtežja bo motiviranost« PLANICA - Petra Majdič, nekdanja smučarska tekačica, je v svetovnem pokalu je osvojila 24 zmag, bron na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 ter bila druga in tretja na svetovnih prvenstvih. Navdušena je nad izidi slovenskih športnikov in Tine Maze v minuli zimi, dejala pa je, da bo za Mazejevo pred naslednjo sezono največja težava motivacija.Tako kot večina Slovencev je z veseljem spremljala vrhunske nastope slovenskih športnikov v zadnjem obdobju. «Ta zima bo težko ponovljiva. Izkazalo se je, da imamo v Sloveniji izvrstne dosežke v športu tedaj, ko imamo več težav na drugih področjih. Taki rezultati, da se nam klanja ves svet, pa se zgodijo le na vsakih nekaj let.» Majdičeva meni, da je Tina Maze fenomen. «Pokorila je ves svet. Tako ona kot njen trener Andrea Massi pa vesta, kaj bo največji problem pred naslednjo sezono - najti motivacijo, da po sezoni, ko je osvojila praktično vse, začne novo še bolj motivirana in še močnejša, še bolj željna dosežkov. To bo njena največja težava. Smučarski skoki pa so dokaz sistematičnega dela, od klubske ravni naprej. Je pa še nekaj športnikov, ki jim je potrebno reči kapa dol. Prišli bodo tudi padci, športniki pa bodo vseeno potrebovali enako podporo kot sedaj, podobno, kot jo ima Planica vsako leto,» je dejala 33-letna Majdičeva. Trikratna športnica leta v Sloveniji je leta 2011 sklenila svojo bogato športno pot. «Po karieri me ni niti enkrat zamikalo, da bi šla še enkrat v tekmovalne tekaške smučine. Imam srečo, daje temu tako. Študij na fakulteti za družbene vede trenutno malo stoji potem, ko sem opravila nekaj izpitov. Ker od študija ne živim, sem se posvetila tudi delu, ki sem ga začela še med športno kariero, ko sem se pripravljala na konec tistega dela mojega življenja. Imam svojo formo Oneway Sport, ki skrbi za distribucijo opreme za tek na smučeh, biatlon in nordijsko hojo. Delamo delavnice za gradnjo ekipnega duha, predavam o motivaciji, o tem kako priti na vrh in se tam dolgoročno obdržati. Sodelujem s Smučarsko zvezo Slovenije pri delu s pokrovitelji in tudi z Olimpijskim komitejem Slovenije, kot je bil projekt olimpijskih iger v Londonu. Sem kar polno zaposlena. Očitno je malo 'deloholika' v meni ostalo še iz tekaških časov in ne znam živeti z malo dela.» »Fantastični štirje« sprožili note Zdravljice PLANICA - Slovenski smučarski skakalci Jurij Tepeš, Peter Prevc, Andraž Pograjc in Robert Kranjec so na letalnici bratov Gorišek poskrbeli, da je v dolini pod Poncami, ki je bila obsijana s soncem, na ves glas donela Zdravljica. Na moštveni tekmi so ugnali vso konkurenco in še tretjič to zimo po Zakopanah in Willingenu slavili zmago, tokrat pred Norveško in Avstrijo. «Finalna serija je bila zelo težka, saj so se pogoji ves čas spreminjali. Vesel sem, da smo si nabrali veliko zalogo točk že v prvi seriji, saj so fantje v finalu delali drobne napake, vendar so 'fantastični štirje' oddelali svoje delo superior-no,» je svoje varovance pohvalil glavni trener reprezentance Goran V slovenski ekipi je najdlje letel Tepeš, ki je v prvi seriji pristal pri daljavi dneva - 223 metrih. Danes bo pod Poncami zadnja tekma sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Prva serija se bo začela ob 10. uri. doping - Alessandro Donati že desetletja razkriva ozadja o raku sodobnega športa Mladinski šport sodi v šolo Je športni rezultat res sad enakovrednega boja? To je glavno vprašanje, ki si ga potavljaš, potem ko poslušaš Alessandra Donatija, trenerja in enega izmed najbolj priznanih strokovnjakov za boj proti dopingu. Alessandro Donati je bil gost krožka Che Guevara in njegovo predavanje v prostorih tržaške knjigarne Fenice je bila priložnost tudi za promocijo knjige »Lo sport del doping«, 304 strani dolgega j'accuse profesionalnemu športnemu sistemu. Knjiga je izšla pred dvema mesecema in je med 50 najbolj prodanimi v Italiji. Donatijevo knjigo je možno nabaviti v knjigarnah, kar pa ne velja za njegovo prvo delo »Campioni senza valore«. Knjigo so kmalu razprodali, a le zato, ker je vse izvode pokupila neka fundacija. In ponatisa ni bilo. Očitno je Donati še ob nepravem trenutku, to je bilo leta 1989, drezal v šrše-nje gnezdo, medtem ko dandanes razprava o dopingu ni več tabu tema. Donati je vse življenje deloval znotraj italijanskega olimpijskega komiteja Coni, najprej kot trener, nato kot član protidopinške komisije (»šlo je za veliko napako vseh vodilnih, da so me tja postavili«, je med drugim dejal avtor). Pravi Donatijev nasprotnik je v vseh teh letih bil Francesco Conconi, izvedenec za doping v Italiji. Conconi je zlasti v svetu kolesarstva in smučarskega teka po zaslugi sistematičnega dopinga svojim atletom omogočil vidne uspehe in prav zato imel tudi podporo na vseh ravneh. MANUELA DI CENTA - Mnogo izmed Con-conijevih atletov je Donati citiral v svoji knjigi Lo sport del doping. Kljub temu, da nekatere izmed teh niso nikoli zasačili na protidopinških kontrolah, ti atleti niso nikoli prijavili Donatija zaradi obrekovanja. Tak primer je večkratna olimpijska prvakinja Manuela Di Centa, med drugim kandidatka za poslansko zbornico v naši deželi: »Manuela Di Centa me nikoli ni tožila, kar me ne čudi. Če pa želi to narediti, ni problemov. Tistih nekaj vrstic, ki sem ji namenil v knjigi, lahko takoj postane na desetine strani s celo serijo podrobnih podatkov, datumov, številk.« DOPING ALI NE - »Boj proti dopingu lahko orišemo kot boj med realnostjo in videzom. To kar gledamo po televiziji nam ničesar ne pove o ozadju. Kaj počenjajo atleti, ko jih ne vidimo? Večino gledalcev te podrobnosti ne zanimajo, zanima jih le rezultat. Ljudje ljubijo zmagovalce in se raje ne sprašujejo, kaj je določena oseba naredila, da se je dokopala do zmage. Sam sem imel hibo, da sem na primer popeljal Stefana Meia do čiste zmage na razdalji 10.000 metrov na EP v atletiki.« TEŽAVE S SODSTVOM - »Doslej so me 11-krat prijavili sodišču, a nikoli nisem bil obsojen. Jasno sem povedal, da je bil nekdanji protidopinški laboratorij v Rimu v resnici popolna farsa. Imeli so izključno nalogo atletom povedati, kdaj morajo nehati z jemanjem poživil, da jih ne bi zasačili na pravi pro-tidopinški kontroli. Sedem uslužbencev laboratorija me je zaradi tega prijavilo, a pred sodnikom sem predstavil tri pričevanja bivših atletov, ki so do pod-tankosti obrazložile sistem »kontrol« v rimskem laboratoriju. Tožbo so takoj umaknili. Pred sodišče sem moral še enkrat, ko me je prijavilo sedem olimpij-cev iz Sydneya. Tudi takrat se proces sploh ni začel.« DOPING V NOGOMETU - »Šele sprememba zakonodaje, ki predvideva tudi zaporne kazni zaradi dopinga, je nekoliko spremenila situacijo. In ravno po zaslugi nove zakonodaje nisem več osamljen in imam nekaj »prijateljev«. Poraba nedovoljenih sredstev je v nogometu razširjena, vendar je nogomet zaščiteni šport. Vsi vemo, za kakšne vsote denarja gre. Do leta 1998 niso v nogometu odkrili nobenega primera. Preprosto zato, ker določenih sestavin, npr. anabolidne agense, niso iskali. Sodnik Guariniello je 12. avgusta tistega leta povabil na pogovor Zemana, dva dni zatem še mene. Povedal sem mu, da v nogometu niso še nikogar zasačili, ker v rimskem laboratoriju enostavno niso delali analiz. Gua-riniello se je začudil, dan kasneje so inšpektorji obiskali laboratorij, ugotovili, da sploh ni opravljal pravih testov in ga za šest mesecev zaprli. Ko so ga znova odprli, so zaradi uporabe nandrolona takoj ujeli 11 nogometašev, med temi Guardiolo. A kaznovali so jih z dvomesečno prepovedjo, atlet Longo pa je bil suspendiran za dve leti.« KOLESARSTVO - »Kolesarstvo je poglavje zase. V tem športu je doping vsakodnevna praksa. Tako bo, vse dokler bodo nekdanji kolesarji trenerji in športni direktorji. Jaz občudujem kolesarje, saj gre za šport, ki te fizično izmuči. Dobro vem, kako slabo se počutijo kolesarji med eno dirko in drugo. Tekmujejo praktično 12 mesecev na leto in telo enostavno ne more zdržati takih ritmov brez zunanje pomoči. Žal je postalo kolesarstvo kritje za ostale športe. Interesov je manj kot v nogometu in uporaba dopinga tako razvejana in prekomerna, da prej ali slej koga zalotijo. Pantani je pretiraval in nasprotnike osmešil, zato so ga zalotili. Armstrong pa se je omejil na zmage na Touru, ni bil preveč pohlepen. WADA - Protidopinška agencija Wada - Donati je njen edini italijanski svetovalec - je edina prava novost zadnjih let, a gre za zasebno inštitu-cijo in je torej njeno delovanje omejeno. Na primer, če želi narediti krvno analizo desetim kitajskim atletom, mora prej vprašati za vizum. To pomeni, da so atleti o kontroli obveščeni in so bolj čisti kot novorojenček. Ni sprejemljivo, da je italijanska pro-tidopinška organizacija v sklopu Coni. Morala bi biti povsem neodvisna. ATLETI SO ŽRTVE - »Atleti so objektivno šibki člen celotnega procesa. Atlet je namreč odvisen od trenerja, okolja in vodstva. Sveta ne moreš deliti na poštene in nepoštene atlete. Atlet je šibek in ga APrimrski ~ dnevnik rokomet - Al V V • Trzacam brez play-offa TRST - Tržaški Pallamano Trieste je v rokometni A1-ligi premagal Meran z 28:20. Kljub zmagi pa se Tržačani niso uvrstili v play-off, saj je je v skupini B tretjeuvrščena ekipa Carpi zbrala več točk na lestvici. Za rdeče-bele je bil zadnji letošnji nastop na domačem igrišču. do konca rednega dela je samo še en krog. SLOVO - Rokometaši koprskega Cimosa so v zadnjem, 6. krogu evropskega pokala EHF na domačem igrišču premagali švedsko ekipo Eskilstuna Guif s 30:27 in osvojili končno 3. mesto v skupini A. BARZAGLI - Če zdaj uspešno igra za reprezentanco in Juventus, se mora zahvaliti munchenškemu Bayernu, za katerega je igral od leta 2008 do leta 2011, in njegovemu trenerju Felixu Magathu, je priznal branilec Andrea Barzagli. »V Nemčiji sem spoznal, da je treba vedno trenirati maksimalno, zdaj pa imam srečo, da sta s kultura dela prežeta tudi Conte in Prandelli,« je dejal. PRIJATELJSKA - Na prijateljski tekmi v Kopru sta se slovenski prvoligaš in videmski Udinese razšla pri neodločenem izidu 3:3. Udinese je večji del tekme igral z možem manj. Strelci: 9. Mai-cosuel, 15. Mavric Rožič (11-m), 42. Had-žič; 69. Danilo, 76- Angella, 84. Majcen. ODBOJKA - Prvi polfinalni tekmi moškega državnega prvenstva: Cal-cit Volleyball - Astec Triglav 3:1, ACH Volley - Panvita Pomgrad 3:2; ženske: Calcit - Luka Koper 3:0. MILJE KO - Ženska košarkarska A2-liga: Crema - Interclub 77:49 (Bor-roni 14, J. Cergol 11). zlahka prepričaš, da je uporaba poživil upravičena in pravilna. Primer Schwarzer je zgleden. Rekli so mu: »Lahko mirno zaužiješ vse svinjarije, če pa te zalotijo, je to izključno tvoja zadeva.« Atlet je dan kasneje popolnoma osamljen. Kot se je dogodilo Pan-taniju. Upam, da se bodo raziskovali naprej. Ne bi želel, da žrtvujejo Schwarzerja, da bi rešili deset drugih. Pred kratkim se je name obrnila bivša repre-zentantka v orodni telovadbi. Priznala je, da je postala odvisnica od kokaina. Začela ga je uživati med kariero, saj je bil edini način, da je lahko istočasno trenirala in malo ali nič jedla. Zdaj je odvisnik, a to nikogar ne zanima, saj ne osvaja več kolajn.« ŠPORT, POLITIKA IN ŠOLA - V programu političnih strank športa ne omenja nihče. Pohvalno je delo Damiana Tommasija, vse več ljudi pa se zaveda, da je treba tisti del športa, ki ima socialni pomen, na primer mladinski šport, strogo ločiti od Conija, ki ga zanimajo le kolajne. Mladinski šport bi moral soditi v šole. (I.F.) 18 Nedelja, 24. marca 2013 ŠPORT odbojka - Moška B2-liga V Trevisu obveljala neugodna tradicija Volley Treviso - Sloga Tabor Televita 3:0 (25:21, 25:22, 25:22) Sloga Tabor Televita: Cettolo 9, Hlede 3, Jerončič 4, Ambrož Peterlin 10, Sirch 2, Sto-par 20, , Privileggi(libero), Matevž Peterlin 0. Trener Lucio Battisti Tradicija je, žal, obveljala tudi včeraj in Slogi Tabor ni uspelo, da bi premagala igralce iz Trevisa, tokrat pa jim ni odvzela niti seta. V primerjavi s prvo tekmo so odbojkar-ji Volleya (bivšega Sisleya) ogromno napredovali, kar je za tako mlado ekipo tudi razumljivo. Pozna se jim, da trenirajo profesionalno in res ni naključje, da so trije od njih v mladinski državni reprezentanci (prav zaradi obveznosti z izbrano vrsto so že odigrali tekmo iz naslednjega kola). Vsi igralci so izredno visoki, težko premagljivi v bloku, svoj potencial pa odlično uveljavljajo tudi v napadu. Poleg tega so bili včeraj tudi zelo dobri v obrambi, odlično pa je delovala tudi povezava blok - obramba. O Slogaših ne moremo reči, da so igrali slabo. Bilo jih je sicer samo osem (poleg Veljaka in Slavca, ki že dalj časa ne hodita na gostovanja, je bil tokrat odsoten tudi Vasilij Kante), ven- Kristjan Stopar dar so opravili soliden nastop. Žal je bilo v odločilnih trenutkih, zlasti v končnicah vseh treh se-tov, nekaj napak, ki so naše igralce stale, če ne zmage, vsaj ugodnejšega razpleta. Sloga Tabor je sicer začela slabo, Volley je povedel z 8:1 in 11:6, ko so slogaši vendarle reagirali in začeli predvajati svojo igro. Začeli so nižati razliko in nasprotnike tudi ujeli pri 20. točki, ko so bili domači igralci bolj odločni. Zelo dobro so Slogaši startali v drugem setu, v katerem so bili v vodstvu že s 17:13, a se domačini niso predali, s serijo odličnih napadov in blokov so »razbili« obrambo Sloge Tabor in bili v izenačeni končnici spet boljši, žal tudi ob rahli »pomoči« sodnika, ki je verjetno odločilno žogo dosodil Volleyu. Uspeh je mlade odbojkar-je še opogumil, da so po začetni izenačenosti povedli za nekaj točk in naši odbojkarji jim kljub naprezanju niso mogli do živega. Zdaj bo na vrsti velikonočni premor, med katerim si bodo morali slogaši spet napolniti baterije pred izredno težkima naslednjima tekmama, ko bosta v Repen prišli prva in druga sila letošnjega prvenstva. (INKS) kroma / gimnastika - V Jesolu Tea Ugrin v zmagoviti ekipi in odličnimi izidi Ekipna zmaga Italije A - Danes med posameznicami Prvi dan kakovostnega mednarodnega gim-nastičnega turnirja v Jeso-lu je v dresu italijanske mladinske reprezentance uspešno nastopila tudi Tea Ugrin. Italija A, za katero je tekmovala tudi tržaška Slovenka, je namreč osvojila ekipno prvo mesto pred Japonsko, Italijo B in Švico. Ugirnova je dosegla četrti najboljši izkupiček točk, z izidom 54,250 je zaostala le za Američanko Key Bailie (58,100), reprezentančno kolegico Enus Mariani (55,200) in Američanko Amelio Hundley (55,050). Tea je na parterju dosegla odlično oceno 13,650, v preskoku je dosegla 13,650 točk, na dvo-višinski bradlji 13,250, na gredi pa 13,700. S temi izidi se je uvrstila v današnji finale posameznic. Tea Ugrin je lani z državno reprezentanco osvojila ekipno bronasto kolajno na mladinskem EP v Bruslju, z reprezentanco pa je lani debitirala prav v Jesolu. Tea Ugrin med nastopom v Jesolu pecchiar odbojka - V C-ligi Val Soča ugnal vodilnega, Olympia izgubila brez odpora proti Vivilu ženska c-liga Zalet C: Presenečenje in razočaranje Val Soča Imsa - Fincantieri 3:1 (25:129, 15:25, 25:22, 25:18) Val Soča Imsa: Faganel 12, M. Juren 4, Lavrenčič 19, Masi 10, Vidotto 7, Černic 1, Plesničar (libero), Stera 2, E. Juren, Magajne, Nanut. Trener Robert Ma-kuc. Igralci Vala Soče so na domačih tleh premagali oba favorita za napredovanje, tokrat so padli Tržičani, kljub temu pa so njihove možnosti, da bi se še potegovali za sam vrh zgolj teoretske. Glavnino možnosti so si zapravili prejšnji teden v v Villi Vicentini, še prej pa s porazom v derbiju proti Olympii. Sinoči so dokazali, da so v Štan-drežu skoraj nepremagljivi. Sprejem in servis sicer nista bila optimalna, zato pa so izjemno dobro igrali na mreži in v polju. V prvem setu so presenetili še zaspane nasprotnike, ki so jim v drugem setu vrnili milo za drago, toda zadnja dva seta sta bila zelo zanimiva, Val Soča pa je z dobro igro spravila ob živce goste (dva rumena kartona v 4. setu), ki so morali na koncu priznati premoč gostiteljev. Kljub poškodovani nogi je bil junak tekme libero Simon Plesničar. Olympia - Vivil 0:3 (17:25, 15:25, 13:25) Olympia: Komjanc 10, Vogrič 1, Terpin 9, Pavlovič 1, Princi 3 , Vizin 7, Hlede 0, Corsi 2 , Cobello, Š. Čavdek (L1) A. Čavdek (L2). Trener: Markič Mladi odbojkarji Olympije tokrat niso postregli z dobro predstavo, na katero je bila vajena domača publika v teh zadnjih krogih. Proti ekipi, ki ambiciozno cilja na sam vrh lestvice, so pokazali zelo raztrgano in nepovezano igro s številnimi napakami. Pozabili so na običajni zanos, ki je odlikoval večino njihovih dosedanjih nastopov. Prvi niz so varovanci tenerja Mar-kiča začeli v velikem slogu in povedli po lastni zaslugi do rezultata 6:1. Takšnega dela igre pa niso bili v stanju ponoviti v preostalem delu srečanja. Gostje so kaj kmalu uredili blok in zaustavili učinkovitost v napadu Terpina in Komjanca, ki sta se morala tokrat sprijazniti z odločno manjšo bero točk od običajne. Če k temu dodamo izredno pomankljivo izvajanje uvodnega udarca potem je slika o stanju na igrišču še toliko bolj jasna. V drugem nizu so domači igralci s petnaj- Olympia proti Vivilu ni pokazala, kaj zmore bumbaca stimi neizsiljenimi napakami dobesedno podarili gostom set. Tretji in zadnji niz je bil podobna slika drugega z dodatno obremenitvijo, da so tokrat zagrešili osem sprejemev uvodnega udarca. Vse to so izkušeni nasprotniki izkoristili in z umirjeno igro odnesli domov tri pomembne tpčke. Za domačine sicer trenutek grenkobe, ki pa še zdaleč ne more skvariti pozitivnega vzdušja v uspešnem prvenstvu. (Pr) Skupina za obstanek Sloga Tabor - Volley Club 0:3 (21:25, 22:25, 12:25) Sloga Tabor: Cettolo 5, Kante 2, Romano 8, Sosič 5, Taučer 11, Žerjal 3, Rauber (libero), Antoni 0, Fiorelli 0, Gu-štin 0, Milič 0, Trento 0. Trener Ivan Pe-terlin Slogaši so tudi v tretji letošnji tekmi morali položiti orožje pred tržaškimi vrstniki. Tekma je bila nadvse pomembna prav za Volley Club, ki se je zavedal, da bi si z zmago praktično že zagotovil obstanek v ligi. Njegovi odboj-karji so resnično zaigrali na vse ali nič in se skozi vso tekmo izredno borili. V prvih dveh setih so jim bili Slogaši povsem enakovredni. Neuspeh (predvsem v drugem setu, v katerem sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu), je naše igralce potrl, da v tretjem setu niso več zmogli igrati na enaki višini kot v prejšnjih. Sloga Tabor je po vsej verjetnosti že ob- sojena na igranje dodatne tekme za obstanek po koncu prvenstva, saj Club Re-gione ne more izpasti (wild card). Mortegliano - Soča Val Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:23, 25:21, 25:21) Soča Val: Boschini 8, Braini 2, Brandolin 6, I. Černic 3, M. Černic 9, I. Devetak 2, Sfiligoi 2, Skerk (L), Zoff 10. Trener: Kuštrin. Združena ekipa je na gostovanju ostala praznih rok. »Nasprotnik je bil premagljiv. V odločilnih trenutkih pa smo popustili oziroma se nismo zbrali. Povrh tega smo naredili preveč napak v sprejemu. Veliko so zgrešili tudi nasprotniku, ki so zbrali kar 28 napak. Mi pa smo jih žal veliko več,« je priznal trener Mauro Kustrin, ki je še dodal, da so bili njegovi varovanci preveč živčni. ŽENSKA D-LIGA Govolley - Fincantieri 3:0 (25:14, 25:23, 25:18) Govolley: Bressan 12, Mania 17, Princi 11, Povsic 0, Valentinsig 2, Za-vadlav 4, Panozzo 2, Devetak 0, Paulin 1, Cernic, Humar (L1), Mosetti (L2). Trener: Paola Ursic Po dveh porazih so igralke Govol-leya dosegle »obvezno« zmago proti šibkejšemu nasprotniku (za nameček je igral brez svoje glavne podajalke), vendar je uspeh dobrodošel, ker so dekleta igrala požrtvovalno in tudi učinkovito, kar ni veljalo za zadnje nastope. To je omogočilo trenerki Paoli Ursic, ki se je vrnila na klop po porodu (začasno ali dokončno, še ni gotovo), da je tokrat poslala na igrišče vse svoje igralke, vključno z mlajšimi in obema liberoma. Ključen je bil 2. set, v katerem so Tržičanke vodile vse do 20. točke, na 23:23 pa je Go-volley osvojil set z dvema uspešnima protinapadoma. To je dokončno potrlo nasprotnice. Zalet D - Fontanafredda 1:3 (15:25, 26:24, 21:25, 20:25) Zalet D: Cassanelli 10, Klobas 2, Kneipp 6, Rudes 15, Škerl 2, Ghezzo 5, Kralj 9, Preprost 2, Cabrelli 3, Valič 3, Bembi L1), Paoli (L2), Zavadlal. Trener: Martin Maver. Trener Martin Maver je bil na koncu tekme kljub porazu zadovoljen s svojimi varovankami, ki so se izkazale za zelo trd oreh odlični Fontanafreddi. Igralke Zaleta D so podrejeno vlogo odigrale le v prvem setu. Nato pa so se opogumile in v drugem nizu najprej zmanjšale zaostanek in nato zmagovito po-vedle. V zadnjih dveh setih so se enakovredno borile s gostjami iz Furlanije, ki pa so bile v ključnih trenutkih bolj natančne in zbrane. NOGOMET - DRŽAVNI MLADINCI Kras ustvaril, a ni izkoristil številnih priložnosti Kras - Trissino Valdagno 0:1 (0:1) Kras: D'Agnolo, Messina (Krizman), Fachin (Miniussi), Simeoni, Cinque, S. Tari, Ridolfi, Capalbo, A. Tari, Petracci, Caselli (Bianco). Trener: Vitulič. »Igrali smo boljše. Lahko bi zmagali tudi s 5:1. Na koncu pa smo celo ostali brez točke,« je po tekmi dejal trener mladincev Krasa Davor Vitulič in dodal: »Znova smo igrali dobro. Ustvarili smo številne priložnosti, pred nasprotnikovimi vrati pa smo bili nenatančni.« Gostje so v polno zadeli že v prvi minuti. Po napaki obrambe je Trissino imel na razpolago prosti strel, ki ga je izkoristil na najboljši način. Pri Krasu je tokrat solidno igral Peter Ridolfi. DEŽELNO PRVENSTVO: Vesna - Pro Romans Medea 1:2 (1:1) Strelec: Burgher v 40. iz 11-m Vesna: M. Vidoni, A. Vidoni, Rebula, Puric, Ramondo (Del Torre), Burgher (Bre-cevich), Drioli (Patriarchi), Bubnich, Furlan, Kerpan, Renar (Paolucci). V prvem polčasu so igrali boljše gostje, ki so prvi povedli. Nato je Vesni uspelo izenačiti. V drugem delu so gostitelji ustvarili številne priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. Gostje pa so uspeli premagati Matijo Vidonija. Vesna bo znova igrala v četrtek, ko bo v Križu ob 19.00 gostila Torviscoso. D-LIGA, PORAZ SANVITESEJA - Sambonifacese - Sanvitese 3:0; 2. AL: Piedimonte - Moraro 0:0. ZAČETNIKI - Trieste Calcio D - Kras B 2:2 (1:2, 1:0, 2:2). Strelci: 2 Vidali, Gargiuolo, autogol. zmaga doslej Zalet C - Assicurazioni Martin Azzano X 3:0 (25:12, 25:19, 25:11) Zalet C: Babudri 10, Balza-no 4, Crissani 4, Gridelli 6, Spa-nio 12, Štoka 10, Cvelbar (libero), Bukavec 2, Anja Grgič, Petra Grgič 1, Starec. Trener Edi Božič Zaletovke so se včeraj četrtič v tej sezoni pomerile z ekipo iz Azzana in dosegle svojo najlažjo zmago doslej. Nasprotnice jim niso bile dorasle, tudi zato, ker jim naše igralke enostavno niso dovolile, da bi prišle do izraza. Nikoli niso podlegle podcenjevanju, ki bi jim edino lahko preprečilo zmagovito pot, in so stalno trdno držale vajeti igre v svojih rokah. Naša združena ekipa je bila boljša prav v vseh elementih, tako v polju kot na mreži, zelo učinkovite pa so bile tudi na servisu, kjer so dosegle kar 17 direktnih točk, kar je nasprotnice še bolj zbegalo. Ob dobri kolektivni igri sta se še posebno izkazali Jessica Štoka in Giulia Spanio, ki je sicer nastopila s povišano temperaturo, a je bila kljub temu na mreži večkrat odločilna. (INKA) / ŠPORT Nedelja, 24. marca 2013 19 košarka - Deželna C-liga Po poraz v Vidmu je pot Bora Radenske bolj strma UBC - Bor Radenska 78:74 (18:21, 37:41, 51:53) Bor Radenska: Bole 8 (1:2, 2:2, 1:2), Madonia 3 (-, 0:1, 1:1), Favretto 3 (., 0:1, 1:1), Crevatin 7 (2:2, 1:1, 1:4), Meden 10 (4:6, 3:4, 0:4), Contento (-, 0:3, -), Babic 15 (-, 0:1, 5:10), Sosič 2 (2:2, 0:1, 0:1), Zi-vec 16 (6:7, 5:12, 0:2), Fumarola 10 (2:4, 4:9, 0:1), Pertot. Trener Popovič. Tekma v Vidmu je bila ena ključnih za Bor v boju za uvrstitev v »play-off«, v katerem bo nastopilo osem najboljših ekip po rednem delu. Zdaj so košarkarji našega mestnega društva v težjem položaju in morajo v bistvu zmagati na vseh štirih zadnjih tekmah ob tem, da so enkrat prosti. Pri tem je dobro, da bodo trikrat igrali doma, res težko premagljiv pa bo le Romans, saj so Ronchi, Goriziana in Faga-gna vsekakor v dometu Tržačanov. Tekma v Vidmu je obetala drugačen razplet. Večji del tekme je bil Bor enakovreden nasprotnikom, večkrat je vodil, v 25. minuti celo s sedmimi točkami prednosti. V tem delu tekme so Meden in tovariši igrali dobro, njihova prednost pa bi bila lahko še večja, ko bi bili v napadu bolj prodorni in ne bi igrali samo preko zunanjih pozicij, čeprav je bilo kroženje žoge dobro. Tudi razmerje v izgubljenih in pridobljenih žogah (10:3) ni bilo dobro. Do ključnega preobrata je prišlo v 32. minuti, ko so sodniki dosodili tehnično napako Boletu (že v 18. minuti si jo je prislužil tudi Madonia). Odtlej se je gostov polastila živčnost, UBC je prevzel vodstvo, reakcija pa je bila zmedena. Skupinske igre ni bilo več, vsak je skušal reševati tekmo sam, vsi pa so bili nenatančni. Izjema je bil Babich, ki je v zadnjih minutah trikrat zapored dosegel »trojko«, a je UBC ohranil mirno kri, Rovere pa je na drugi strani brez napak zadeval proste mete. Sodniki gostom res niso bili naklonjeni, če vemo, da so jim dosodili kar 30 osebnih napak, do gostiteljev pa so bili bolj prizanesljivi. Miran Bole, v Vidmu eden boljših v vrstah Bora Radenske kroma D-liga: Soliden odpor Kontovela Kontovel - Monfalcone 64:71 (16:18, 30:35, 42:54) Kontovel: Škerl 7 (-, 2:6, 1:4), Bufon, Paoletič 13 (-, 2:4, 3:3), Majovski n.v., Daneu 8 (2:2, 3:6, -), Gantar (-, 0:2, 0:1), Starc (-, 0:3, 0:3), Šušteršič 17 (4:4, 5:12, 1:5), Regent 2 (-, 1:4, -), Hrovatin 4 (-, 2:4, -), Gregori, Lisjak 13 (5:8, 4:7, 0:1), trener Gerjevič. PON: Lisjak (39) Kontovelci so končali regularni del prvenstva z dobro predstavo proti vodilnemu Monfalconeju. Naša ekipa, ki se je že pred tem krogom uvrstila v končnico prvenstva, je pokazala, da je v tem prvenstvu lahko konkurenčna, če igra zbrano in v popolni postavi. Žal, pa je tudi včeraj proti Monfalconeju nastopila brez svojega standardnega centra Danijela Zaccarie (poškodoval se je v prometni nesreči). Njegova odsotnost se je pod košema zelo poznala, čeprav sta Regent in Daneu solidno opravila svojo nalogo. Tekma se je ugodno začela za Kontovelce, ki so takoj povedli, gostje pa so reagirali in sklenili prvo četrtino z dvema točkama prednosti. Izenačen boj se je nada-lejval tudi v drugi četrtini (v 5. min. 24:24), nakar so si gostje s točnimi meti z razdalje in z visokim Mirkom Vuolom pod košem priigrali rahlo prednost petih točk, ki so jo ohranili do polčasa. Kontovelci so v tretji četrtini popustili in zaostali že za 14 točk (34:48) in vse je kazalo, da bo favorizirani Monfalcone brez težav osvojil novi točki. Gostitelji pa se niso dali in se v zadnji četrtini z boljšo obrambo in učinkovito igro v napadu približali nasprotniku na same štiri točke. Izkušeni igralci tržiške ekipe pa se niso pustili presenetiti in s točnim izvajanjem prostih metov po taktičnih osebnih napakah Kontovelcev ohranili vodstvo in zasluženo zmagali. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Dom lahko še upa na uvrstitev v play-off Pallacanestro Bisiaca - Dom Mark 900 63:72 (18:16, 32:30, 42:42) Dom: Voncina 2, Fabrissin, Ter-čič nv., Zavadlav M. 10, Cej 17, Zagorc 25, Abrami 13, Collenzini, Graziani 5, Zavadlav G., Sanzin nv. PON: Fabris-sin. 3T: Zagorc 4, Cej 2, Zavadlav M. 1. Trenerja: Jan Zavrtanik in Eriberto Del-lisanti. Domovci so v predzadnjem krogu rednega dela prvenstva dosegli pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu za playoff. Pred nocojšnjo tekmo (domovci bodo igrali že ob 18. uri v Kulturnem domu proti ekipi Go4Ba-sket) imajo torej varovanci dvojice trenerjev Zavrtanik-Dellisanti še odprte možnosti, da se uvrstijo v drugi del tekmovanja, potrebna pa bo zmaga proti odlični ekipi. V Štarancanu pa so v petek rdeči odigrali eno izmed boljših tekem v letošnji sezoni. Po prvih treh izredno izenačenih četrtinah, kot namreč pričajo posamezni delni izidi, so do-movci odigrali sijajnih zadnjih desetih minut in zasluženo osvojili srečanje. Ključ zmage je bila odlično postavljena obramba, ki je dobesedno zmedla domače. Ob dobri skupinski igri so nedvomno izstopali trije posamezniki, in sicer kapetan Cej, Zagorc in Abrami, ki je v zadnji četrtini dosegel kar trinajst točk in bistveno pripomogel k Domovi zmagi. Sploh pa je bilo vzdušje na tekmi vrhunsko, saj so navijači obeh ekip poskrbeli za bučno navijanje. (av) primorski_sport facebook 4 Domači šport Danes Nedelja, 24. marca 2013 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Oderzu: Oderzo -Jadran DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Pordenonu: Roraigrande - Breg PROMOCIJSKA LIGA - 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom mark 900 - Go4Basket NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Legnagu: Legnago - Kras Repen ZAČETNIKI - 10.30 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi B - Kras A ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Dolini: Zalet Alta Informatica - CGS POKRAJINSKI FINALE UNDER 18 ŽENSKE - 10.30 v Repnu: Zalet - Virtus (za 3. mesto ob 15.30; finale ob 18.00) UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Kontovel - Olympia Jutri Ponedeljek, 25. marca 2013 KOŠARKA UNDER 17 DEŽELNI - 18.40 v Gorici, Brumatti: Goriziana - Bor ODBOJKA UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Altura - Zalet zelene UNDER 14 ŽENSKE - 18.45 v Trstu, Ul. Miani: Virtus - Breg SPORTEL Mladinski nogomet, aktualna tema Jutrišnja vrata oddaje Špor-tel bodo na stežaj odprta za odgovorne na področju mladinskega nogometa na Goriškem in Tržaškem. Svoje mnenje o tej zahtevni organiziranosti bodo podali predsednik NK Kras Goran Kocman, predsednik AŠD Sovodnje Zdravko Custrin, trener in koordinator mladinskega sektorja pri AŠD Sovodnje Luka Ci-jan in goriški tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig. Ali mladinski nogomet potrebuje radikalno spremembo plana, da bo še zanimiv za prihajajoče generacije? Ali je pristop društev zadovoljiv? Ta in druga vprašanja bodo postavljena gostom. košarka - Jubilejni 10. turnir »Zmagajmo vsi« »Bravo organizatorji« Pri Briščikih tudi vzgojiteljica, nekdanja vrhunska smučarka Mojca Suhadolc Navijanje, zmage, porazi, veselje in žalost. Vsi elementi, ki klasificirajo mednarodni košarkarski turnir »Zmagajmo vsi« kot športni dogodek z veliko začetnico. Povrh tega je bil letos že jubilejni deseti turnir. »Prvega smo organizirali leta 2003. Od takrat pa smo turnir nadgradili in prepričan sem, da so vsi zadovoljni,« je razložil trener ekipe Mitje Čuka in eden izmed organizatorjev Sandi Štefančič. V petek zjutraj so v telovadnici Ervatti pri Bri-ščikih igrali košarkarji ekip iz naše dežele in iz Slovenije. Po uvodnem pozdravu predsednice Sklada Mitje Čuka Stanke Čuk so se zvrstili boji, ki so se končali v skladu z imenom turnirja: zmagali so prav vsi. Vrsti red ni bil pomemben. Bolj pomembne so druge vrline: prijateljstvo, snidenje in zabava. Pokale in druge nagrade, ki so jih prejeli prav vsi, sta letos podeljevala košarkarja Jadrana Borut Ban in Saša Malalan. Na tribuni pa so se z navijanjem izkazali osnovnošolci proseške šole Avgusta Černigoja. Kot zanimivost naj dodamo še, da je ljubljansko ekipo Dečkovo spremljala nekdanja vrhunska smučarka Mojca Suhadolc, ki je slavila zmago na tekmi svetovnega pokala v Lake Louisu leta 1999. Redkobesedna Mojca o smučanju (in Tini Maze) ni hotela spregovoriti. Povedala pa je, da je turnir Zmagajmo vsi hvalevredna pobuda, ki mora postati stalnica. »Bravo organizatorji,« je pohvalila Suhadolčeva. Po turnirju Zmagajmo vsi čaka košarkar- je Mitje Čuka še zadnje dejanje v prvenstvu. Zadnja tekma bo na sporedu 23. aprila. Izidi: VZS Mitja Čuk - Cest 14:8; Nova Gorica - Il Mosaico 4:4 (prosti meti 2:1); Medea - Zunami 16:4; Cest - Nova Gorica 6:14; Dečkova Ljubljana - Medea 2:12; Il Mosaico -VZS Mitja Čuk 12:6; Dečkova Ljubljana - Zu-nami 12:2; Cest - Il Mosaico 2:12; VZS Mitja Čuk - Nova Gorica 6:0 Postava VZS Mitja Čuk: Fragiacomo, Comper, Brandolin, Corbelli, Martinez, De-stradi, Maurel, Sfreddo, Spazzali, Schergna, Je-lenic, trenerji: Stefančič, Radetti, Tomizza. Zgoraj: ekipa VZS Mitja Čuk, levo učenci šole Černigoj s Proseka; desno predsednica VZS Stanka Čuk kroma 20 Nedelja, 24. marca 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 9.25 Trg sv. Petra: Sveta maša in Angelus 12.25 Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, Velika nagrada Malezije, prenos dirke 16.00 20.00 Dnevnik 16.10 Show: Domenica in - L'Arena 17.35 Show: Do-menica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'ere-dita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 Nad.: Un medico in fa-miglia 23.30 Dnevnik ^ Rai Due 7.00 9.20 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 8.55 New Art Attack 10.10 Dok.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventu-ra 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fami-glia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Film: Sul filo del pericolo (triler) 15.10 Film: Il gioco d'inganno (triler) 16.35 Film: Fuga dal passato (triler) 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.35 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 1.00 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.40 Nan.: NYC 22 23.15 Športna rubrika ^ Rai Tre IRIS Nedelja, 24. marca Iris, ob 23.15 Guyana 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.05 Donnavven-tura 14.00 Dnevnik 14.40 Ieri e oggi in Tv 15.10 Film: Piccolo mondo antico 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.40 Nad.: Il comandante Florent (krim., Fr.) 21.30 Film: Die hard - Vivere o moriré (akc., ZDA, '07, i. B. Willis) 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.05 Dok.: South Pacific 11.55 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'ar-ca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la domenica 21.30 Film: Karol, un uomo diventato papa (relig., It., '04) O Italia 1 7.00 Film: Il ladro della Gioconda (kom., '66) 8.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 Te-leCamere 12.55 Odd.: RES Lezioni dal Conclave 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 In \\u00BD ora 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Coló) 16.05 Kolesarstvo: Milano - Sanremo 7.00 Risanke 10.35 Film: Due gemelle a Roma - Un'estate da ricordare 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: La famiglia del professore mat-to 16.05 Film: Bowfinger (kom.) 18.05 Nan.: La vita secondo Jim 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.10 Film: 2 cavalieri a Londra21.25 Le Iene Show 18.00 Per un pugno di Iibri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Presa diretta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo u Rete 4 7.05 Dnevnik 7.25 Mediashopping 7.55 Nan.: Vita da strega 9.00 Dok.: Expedition La 7 LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Il favoloso mondo di Amelie (rom., Fr./Nem., '01) 17.00 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Nad.: I Borgia VREDNO OGLEDA False verita Kanada - Velika Britanija - ZDA 2005 Režija: Atom Egoyan Igrajo: Kevin Bacon, Colin Firth in Alison Lohman Vince Collins in Lanny Morris sta najslovi-tejši zabaviščni duet v Ameriki, v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Njunemu uspehu ni videti konca tudi zato, ker ima njune kabarete posebej rad mafijski boss Sally Sam Marco, mož ki nadzoruje vse nočne lokale na vzhodni obali. Vinceju in Lannyju je vse dano; najlepše ženske, najprestižnejši odri, najlepši hoteli. Na lepem pa v njuni hotelski sobi najdejo truplo mlade lepotice. Kljub neomajnenemu alibiju in dejstvu, da vsi verjamejo njuni resnici, se Vince in Lanny oddaljita. Petnajst let kasneje mit o nepozabnem paru še vedno zanima javnost. Mlada in ambiciozna novinarka Karen O'Connor se tako odloči, da bo razkrila skrivnosti dveh zvezd, ki sta se čisto naključno dotaknili njenega življenja, ko je bila še otrok. Ko končno sreča Lannyja, da bi iz prve roke slišala za njegovo resnico, pa se z njim zaplete v ljubezensko zgodbo, ki ji seveda onemogoči, da bi lahko objektivno presodila dejstva. ^ Tele 4 / 6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Cattedra di San Giusto 18.10 Le ricette di Giorgia 18.30 Rubrika: Tanta salute 19.00 Vendo casa in Tv 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta (t Slovenija 1 7.00 Risanke 10.15 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.40 Prisluhnimo tišini 11.20 Oza-re 11.25 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Na zdravje! 15.00 Film: Junaki 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Nan.: Dekameron 17.55 Igralci brez maske 18.20 Igralci tudi pojejo 18.40 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Intervju 21.55 Dok. serija: Drevesa pripovedujejo 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Nad.: Luther |r Slovenija 2 7.35 Skozi čas 7.40 Globus 8.15 Turbulenca 8.50 Iz noči klavirjev 9.30 Nordijsko smučanje - finale svetovnega pokala: smučarski skoki, prenos 12.00 Formula 1: Velika nagrada Malezije, posnetek iz Kuala Lumpurja 14.15 Alpe-Donava-Jadran 14.45 Koncert: Ob 300-letnici tolminskega punta 17.00 300 let tolminskega punta, prenos 18.00 Film: Pustota (Slo.) 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nad.: Mali širni svet 20.55 Dok. feljton: Zlati teptači 21.25 Dok. serija: Prelomni zgodovinski dnevi 22.50 Kratki igr. film: Pobeg (T Slovenija 3 6.10 Primorska kronika (pon.) 6.30 7.15, 8.10 Žarišče 6.50 18.15 Tedenski pregled 7.35 16.05 Svet v besedi in sliki 8.50 Formula 1: Velika nagrada Malezije, prenos iz Kuala Lumpurja 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Na tretjem... 16.20 Satirično oko 17.30 Poročila 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.55 21.45 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Tednik 15.00 „Q" - Trendovska odd. 15.45 Mediteran 16.15 Folkest 2011 17.30 Le parole piu belle 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Classicamente sonori 22.15 Šport 22.30 Alpe Jadran 23.00 Progetto detto Il Gorzanis 23.35 Festival Tartini 2009 Tv Primorka 14.30 17.00 Tv prodajno okno 16.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 16.30 V Brda prihaja pomlad in 2. briška poroka 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.30 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Tistega lepega dne v Podnanosu - 50 let 20.30 Med nami 21.30 Mozaik za gluhe in naglušne 23.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV Kanal A zor, tornado! 15.00 Film: Šolske vezi 17.00 Dok. serija: Poker Stars 17.55 Volan 18.40 Nan.: Zvezde na kolesih 19.15 Pazi, kamera! 20.00 Film: Spremljevalec 21.20 Nad.: Grimm 22.20 Film: Leti, ptička! 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Serija: Igra laži 11.40 Dok. serija: Kuharski dvoboj tortic 12.45 Dok. serija: Prenovimo sobo 13.15 Dok. serija: Opremljevalci vrtov v zasedi 13.45 Film: Tuja žena (triler, '11) 15.30 Nan: Nadarjeni mož 16.25 Film: Ka-detka Kelly (druž., '02, i. H. Duff) 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Slovenija ima talent 21.45 Film: Glasba in besedilo (rom., '07, i. H. Grant) 23.45 Film: Daleč od nje (dram., '06) 8.05 Nan.: VIP 9.55 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.25 Faktor strahu ZDA 13.25 Film: Po- RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music Box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Glasovi svetov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Ko-nika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Speciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);18.30 Prižgi-mo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokalnoinstru-mentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Na delovnem mestu se vam bo ponudila priložnost, ki je ne smete zamuditi. Odločitev bo na kocko postavila nadaljnjo kariero. Na socialnem področju so na vidiku spremembe. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pogovor z osebo, ki ji zaupate, bo pomagal pri premagovanju težav. Vaše splošno počutje se bo močno izboljšalo, povrnila se vam bo samozavest. Ne popustite pri svojih zahtevah. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vaše miselne sposobnosti bodo v prihodnjem tednu odlične. Izkoristite jih v spopadanju z izzivi na delovnem mestu. Na zasebnem področju se boste znašli pred težavo. RAK 22.6.-22.7.: Ne sprenevedajte se glede napak, za katere ste odgovorni. Sodelavci ne bodo vedno stali na vaši strani in ne bodo večno pripravljeni skrivati vaše površnosti pred nadrejenim. LEV 23.7.-23.8.: Prijateljski (^^r nasvet vas bo rešil pred zapletom v službi. Osebi, ki vam je prihranila nepotrebno delo, pokažite hvaležnost in se ji ob primerni priložnosti oddolžite. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjem tednu bodo čustva prevladala nad razumom. Svojih dejanj ne boste znali pojasniti, hkrati pa jih boste težko obvladali. Vendar ni nujno, da bi bil to razlog za slabo voljo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na ^ ^ delovnem mestu vam sodelavci ne bodo izkazali spoštovanja, ki ga zaslužite. Morda je čas, da se postavite zase in ne razmišljate o tem, kaj bodo o vašem početju govorili drugi. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Vaša spontanost v prihodnjem tednu ne bo poznala ovir. Odprti boste za nove izkušnje, kar izrabite na delovnem mestu. V odnosu do partnerja boste čustveni. STRELEC 23.11.-21.12.: Mars vas bo navdal z energijo, ki pa se lahko negativno izrazi kot prepir-ljivost in prevelika želja po uspehu. Stres bo negativno vplival na imunski sistem, poskrbite za zdravo prehrano! KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem tednu boste močno dovzetni za ideje drugih in pripravljeni na sodelovanje. Poiščite izzive, primerne za skupinsko delo, in se jih lotite. Želeli se boste družiti s prijatelji. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Na poslovnem področju vas bo doletela sprememba, ki pa ne bo nujno po vašem okusu. Poskrbite, da se boste v službi dobro počutili, ter se o problemu posvetujte z nadrejenim. RIBI 20.2.-20.3.: Prihodnji teden ne bo najbolj pozitiven, vendar si poskušajte sami pričarati čim več prijetnih trenutkov, ki bodo ohranili vašo motivacijo in delovni zagon. Privoščite si nekaj časa zase. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. marca 2013 21 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 21.10 Zelig Circus 23.40 Nad.: Bacia-ti dall'amore O Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nad.: Una mamma per amica 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Film: Qualcosa di speciale (rom., '09) 23.15 Porta a Porta 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Protestantesimo 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Detto fatto 16.05 Nad.: Tutti pazzi per amore 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Film: Superman 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Nan.: Arrow 23.00 Nan.: Nikita La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Film: Murder 101 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 17.00 Nad.: Army Wives 17.45 Dnevnik 18.30 Nogomet: Nazionale U21 Italija -Ukrajina 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 21.50 Nan.: Blue Bloods 22.40 Nan.: The Good Wife 23.35 Emozioni 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ol-lio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Che tempo che fa del lunedi 22.50 Neripoppins u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Lezioni di cinema 17.00 Nad.: Le indagini di padre Castell 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Quinta colonna 23.55 Terra! 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.10 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.40 Vendo casa in Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Povezetek: Triestina 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.15 15.50, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.05 Dok. odd.: Megabiti energije 11.25 Potepanja 12.05 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.40 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Inf-odrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Podoba podobe 23.40 Knjiga mene briga (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.30 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.50 Točka 14.45 Na lepše 15.15 Intervju 16.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 16.30 Dok. odd.: Neumnosti na Facebooku - nepredvidene posledice družabnih medijev 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 23.25 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Film: Liv in Ingmar 21.20 Nad.: Občutljiv primer 22.55 Razred zase |r Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslanski premislek 17.10 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volilcev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 22.50 Danes, izbor 23.10 Aktualno 23.20 Odmevi Koper pop pop TV 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: nadarjeni mož 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.00 Nad: Vzgoja za začetnike 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.45 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Čista desetka 21.00 Film: Čaka te pošta (rom., '98, i. T. Hanks, M. Ryan) 23.45 Nan: Težki zločini Kanal A 6.00 18.00, 19.45 Svet 6.30 Serija: Sanjska upokojitev 6.50 Risanke 8.30 Nan.: Frasier 8.55 14.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.20 Dok. serija: Igrače za velike 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Frasier 14.40 Film: Življenjska vloga 16.30 Dok. serija: Igrače za velike 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Ubežnik 21.45 Nad.: Grimm 22.40 Film: Sutjeska RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Glasba svetov; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Pregelj: Tolminci - 2. nad.; 18.00 Zvonka Zupanič Slavec - Z očmi zdravnice: Moliere - veliki dramatik o zdravnikih in medicini; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s si-noptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metamorfoza. 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Etnohisteria 16.15 Vesolje je... 16.45 Tednik 17.15 Avtomobilizem 17.30 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - Palermo 20.00 Mediteran 20.30 Artevi-sione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek ^ Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Znanstveni večer 21.00 Zlati kamen 2013 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... Ponedeljek, 25. marca Raimovie, ob 13.55 VREDNO OGLEDA A single man ZDA 2009 Režija: Tom Ford Igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Matthew Goode, Ginnifer Goodwin in Nicholas Hoult Škoda le, da bo film ob uri kosila gledalo bolj malo ljudi, saj prvega celovečerca enega najuspešnejših modnih kreatorjev zadnjih let, res ne gre zamuditi. Leta 1962 George Falcone, britanski univerzitetni profesor živi in predava v Los Ange-lesu. Pred osmimi meseci ga je glas po telefonu seznanil o avtomobilski nesreči, v kateri je umrl njegov dolgoletni partner Jim. Geor-geu se je v hipu podrl svet - izgubil je edino veliko ljubezen in edinega prijatelja, ki ga je imel, odkar je pred šestnajstimi leti prišel v ZDA. Sicer je pri prejemu novice ostal močan in miren, a žalosti nikakor ni mogel prikriti. Celih osem mesecev se je nato posvečal iskanju življenjskega smisla Ko se je nekega jutra osem mesecev po nesreči prebudil, je odločil, da bo ta dan zadnji v njegovem življenju. Tom Ford je film posnel po istoimenskem romanu Christopherja Isherwooda. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfi-nando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osser-vatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofoni-ja; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). XPrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 2 Nedelja, 24. marca 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. V deželo so v višinah začeli pritekati vedno vlažnejši jugozahodni tokovi. Danes se bo nad Tirenskimmor-jempoglobilo območje nizkega zračnega pritiska, ki bo prineslo v višine vlažen zrak in zelo mrzle vzhodne oz.severovzhoda tokove v nižje sloje. Povsod po deželi bo oblačno s padavinami, ki bodo verjetno v glavnem rahle. Meja sneženja bo na okoli 300m nadmorske višine. Možen bo tudi dež s snegom ali tudi sneženje do nižin in do obale, zlasti v večernih urah. Na vzhodnem pasu bo tudi nevarnost žleda in poledice. Pihala bo močna burja, l sunkih lahko okoli 120 km/h. Danes bo oblačno. Na Primorskem bo deževalo, drugod pa tudi po nižinah rahlo snežilo. Pihal bo mrzel vzhodni veter, na Primorskem pa se bo krepila burja. Jutri zjutraj bodo lahko padavine zmerne do krajevno močne. Snežilo bo do zelo nizke nadmorske višine. Obstaja nevarnost poledice, zlasti na Tržaškem območju, kjer bo še pihala zelo močna burja. Jutri bo oblačno. V večjem delu Slovenije bo snežilo, le po nižinah Primorske bo večinoma deževalo. Zelo hladno bo in vetrovno. Na Primorskem bo pihala močna burja. Danes: ob 2.51 najnižje -29 cm, ob 8.40 najvišje 40 . cm, ob 14.50 najnižje -55 cm, ob 21.11 najvišje s 48 cm. Jutri: ob 3.16 najnižje -36 cm, ob 9.10 najvišje 40 cm, ob 15.12 najnižje -54 cm, ob 21.34 najvišje 53 cm. peratura morja 10 stopinj C. _ £ Kanin - Na Zlebeh . . .450 Piancavallo . . . .. . . . . . 250 Vogel ................255 Forni di Sopra .......130 ■ g Kranjska Gora .......100 Zoncolan............170 cc Krvavec..............180 Trbiž .................150 Cerkno...............130 Osojščica ............130 Rogla ................150 Mokrine .............250 Evropska posojila Nemčiji za vetrno energijo FRANKFURT - Nemčija si je lani zagotovila za več kot 5,2 milijarde evrov posojil Evropske investicijske banke (EIB). Največji delež sredstev je bil usmerjen v raziskave in razvoj, pa tudi konkretne projekte na področju vetrne energije. Mala in srednje velika podjetja so prejela posojila EIB v vrednosti okoli 850 milijonov evrov.Največje posojilo, 500 milijonov evrov, je EIB lani v Nemčiji odobrila projektu razvoja vetrne elektrarne EnBW Baltic 2 z 80 vetrnicami, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. »EIB je v Evropi že dalj časa ena najpomembnejših financerjev obnovljivih virov energije,« je ob predstavitvi podatkov ta teden poudaril podpredsednik banke Wilhelm Molterer. Članice EU so sicer januarja soglasno potrdile dokapitalizacijo EIB v višini 10 milijard evrov. Obiščite nas v agenciji Trg Dalmazia l/d od ponedeljka do petka non-stop 09-19 ter ob sobotah 09-13 ter od 15.30 do 19.00 tel: 040 361168 E-mail:info@tramwaytour.it www.tramwaytour.it www.facebook.com/tramway.tour Spomladanska potovanja z letališča v Ljubljani poskrbljen avtobusni prevoz iz Trsta Topovske salve ob obletnici rojstva Jurija Vege Skandinavija (Švedska, Finska, Norveška) 6 dni Popotovanje od Moskve do Stockholma 8 dni Čudovita Jordanija in Jeruzalem 7 dni Avtobusni izleti - odhodi iz Trsta Obisk najlepših mest nekdanje skupne države 6 dni Grčija in Albanija 8 dni St. Moritz ,Berninski vlak ter Komsko jezero Cinque terre 3 dni Z avtobusom v Rabac hotel 7 dni polpenzion_ €88 I C« h SAWAL Najboljši Opel trgovec 2011 ENOSTAVEN ~ NAKUP Bodite brez skrbi. Vso potrebno dokumentacijo za registracijo vozila v Italiji uredimo kar pri nas. 8 LET BREZPLAČNE GARANCIJE SAWAL . Ob nakupu novega vozila dobite 4 brezplačno 8 let garancije Sawal na najvitalnejše dele vozila in si tako zagotovite brezskrbno vožnjo ^^^Tjfrlah vvašemOplu. ^ ODKUP RABLJENEGA VOZILA SERVIS IN VZDRŽEVANJE Kakovostne storitve in profesionalni nasveti na enem mestu. • osnovno redno vzdrževanje in popravila - • preventivni pregledi in priprava vozil na tehnični pregled • polnjenje klima naprav in dezinfekcija klimatskega sistema w . • montaža parkirnih senzorjev • montaža električnih naprav in druge dodatne opreme _ • kleparsko - ličarska popravila • vulkanizerske storitve • nadomestno vozilo - ostanite mobilni! • elektronska prijava na servis - prijavite se brez čakanja in ko imate čas • brezplačno pranje vozila po opravljeni storitvi POSEBNA PONUDBA SERVIS 4 + Izredno ugodno vzdrževanje vozil Opel starejših od 4 let. • paketna ponudba z vključenim delom in originalnimi deli • ugodne cene z do 40% popusta • 2 letna garancija ZELO KONKURENČNE v CENE Smo direktni uvoznik vozil Opel. Ker delamo brez posrednikov so naši cenovni pogoji zelo ugodni. Vabimo vas, da se prepričate o naši konkurenčnosti. 1 t h \f <.P FLKj ORIGINALNI NADOMESTNI DELI za vas in vaše vozilo gre! • večja varnost in življenska doba vašega vozila • zagotovljena 2 letna garancija na originalne dele in opremo BOGATA IZBIRA DODATNE OPREME SAWAL NOVA GORICA INDUSTRIJSKA CONA KROMBERK ULICA VINKA VODOPIVCA 16,5000 NOVA GORICA, SLOVENIJA f m y WWW.SAWAL.SI - TEL. 003865 / 330 63 30 \ J ' PRODAJA: ALEŠ JAKONČIČ - 003865/3306334 - ales.jakoncic@sawal.si V ^ SERVIS: DEJAN ANDLOVEC - 003865/3306331 - dejan.andlovec@sawal.si ' NAD. DELI: BOŠTJAN NUSDORFER - 003865/3306337 - bostjan.nusdorfer@sawal.si Wir leben Antg?.