PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Postale I gruppo Cena 80 lir Leto XXVII. St. 103 (7891) TRST, torek, 4. maja 1971 POBUDO CGIL IN CISL V TRSTU, V GORICI PA CGIL, CISL IN UIL Veliki skupni prvomajski proslavi Slovenska govornika v Trstu in Gorici Več deset tisoč delavcev in mladincev je preplavilo ulice v Trstu - Gorica je prvič doživela tako množično in uspelo proslavo mednarodnega praznika delovnih ljudi Tržaški delavci na velikem prvomajskem zborovanju na Goldonijevem trgu SKLEPI TRIDNEVNE SEJE PREDSEDSTVA ZKJ Odstraniti težave v političnem in gospodarskem razvoju Jugoslavije Težave nastajajo predvsem zaradi nezadostno razvitih samoupravnih odnosov, neučinkovitega medrepubliškega dogovarjanja in povečanja nacionalizma (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Neposredno pred prvomajskimi prazniki je bila na Brionih tridnevna seja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Udeležili so se je tudi predstavniki pokrajinskih komitejev, tajniki zveznih, republiških in pokrajinskih izvršnih organov, tajnik komunistov v Ljudski armadi, predsedniki zveznih družbeno-političnih organizacij, zastopniki zveznega izvršnega sveta, predsedniki republiških skupščin, republiških izvršnih svetov SZDL, sindikatov in pokrajinskih skupščin. Na tej seji so soglasno sklenili, da je potrebno odstraniti težave, ki so nastale v političnem in gospodarskem razvoju Jugoslavije. Predsedstvo ZKJ sodi, da so nastale te težave zaradi nezadostno razvitih samoupravnih odnosov, nezadostno razvitega medrepubliškega dogovarjanja in povečanja nacionalizma ter šovinizma. Odnosi v ZK so se poslabšali zaradi odlaganja v izvajanju sklepov IX. kongresa in prve konference ZKJ. Na seji so nadalje soglasno sklenili, da takoj po javni razpravi sprejmejo predložene ustavne spremembe, ki so temeljne važnosti za premagovanje sedanjih političnih in gospodarskih težav, in da te ustavne spremembe t* TRst in cPG'iLma'Skih GORICA že dolgo let nista doživela tako množičnih in proslav kot letos. Kljub nekaterim težavam so in CISL, v Gorici pa CGIL, CISL in UIL, organizirala do ?e Povorke in shode. Na teh shodih pa sta še posebej prišla 'zraza prisotnost in vloga slovenskih delovnih ljudi, tltin,- ®or'c' in Trstu so množice na ulicah nosile z rdečimi delav- ln q Prapori tudi v slovenščini napisane transparente, na Travniku Dovn ?, onijevem trgu pa sta ob vsedržavnih sindikalnih voditeljih v ^ ri a ludi slovenska sindikalista n,a,erinščini. n»^,°rc*a je vse to le nekaj narav-sta prav družbeni na- Noj ,n utrjevanje naprednjih sil rrianii- *a reševanje vprašanj naše ko ,oc*a Poudariti velja, ka- *e pomen tega Pravi *embolj, ker so to našo narav"° sprejeli že v samen iity6 u snovanja sindikalne zdru- ,vTr! 'stu je bilo na ulicah na deset-Ijudi. Težko je določiti pravo Ne s« N delavcev, žena, mladine, ki Nk> “0 y , -----, ----- Vj(V Prvomajskem jutru spremenili Z katerega so preplavili jem zastavami, gesli in pet-venski h in italijanskih parti- ^ 1*1 tf^r Hfslcstrcb-ih npgmi , - ter delavskih pesmi. posebej velja, da je le- ka7_.j| Prvomajska manifestacija do-stoli«?' kako globoko je občuteno klon;]Ce CGIL in CISL, da sta od-,^0,TllPromis s CCdL, ki je sQa a (kot pogoj za skupno pro-disvJ ,e italijanske govornike in . utinnacijo Slovencev, h) JJ® more biti naključje, če so skatJ^kkih ulicah množice spet ,^es'°’ *°i ne pustil spati Ven0j »evinističnim ostankom: »Slo-’ Italijani — v skupnem boju!* Tudi Gorica je doživela veličastno proslavo mednarodnega praznika dela. Tako mogočne manifestacije v Gorici Se nii bilo. Sindikati so doslej prirejali ločene prvomajske shode in le malokrat so lahko Gorico izbrali za sedež takega shoda. Letos pa so, podobno kot drugod po državi, priredili skupno manifestacijo, ki je popolnoma uspela. Na goriš kem korzu so skupno manifestirali voditelji in člani sindikatov CGIL, CISL in UIL, z njimi so bili kmetje in delavci včlanjeni v katoliško delavsko organizacijo ACLI. Prisotnost študentov je pričala o enotnosti med dijaškim in delavskim gibanjem. Med večtisočglavo množico so plapolale rdeče in državne zastave. Tak shod zares dokazuje zrelost in moč delovnih ljudi, ki hočejo v sedanjem družbenem razvoju odigrati svojo vlogo. Delavci so nosili številne transparente, na katerih so bile napisane osnovne zahteve; mnogi so bili v slovenskem jeziku. Slovenska sindikalistka je nagovorila vse prisotne v materinem jeziku in poudarila enotnost Slovencev in Italijanov v skupnih sindikalnih bojih. 'UiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii w ZARADI VISOKE STAROSTI alter Ulbricht podal ostavko n°v®ga tajnika vzhodno-nemške partije so izvolili Honeckerja Podal ostavko na mesto 1)6 sti-B , riika združene socialistič-N jrite, na kar je centralni ko-Hia na njegovo mesto Eri- Vzhkerja' t0Sj^kaY agenc'ja t«ADN> i b-iehf objavila izjavo, ki jo je kater-j 1 prečita! na seji CK in v Ne 0ivlavi> da so leta »zapustila iti Redove* (Ulbricht ima 78 let) Ntj Za'ra5ii tega ne more nada-N težavno nalogo prvega taj- Walter Ulbricht. prišlo do bistvenih političnih izpre-memb v vodstvu Vzhodne Nemčije in gre za nadaljevanje iste politike. Po istih vesteh, naj bi šlo za izmenjavo s predstavnikom »trde* linije v CK. Zanimivo je, da so vest o novem tajniku vzhodnonemške partije objavili istočasno v Moskvi in v Berlinu, saj je bil Ulbricht v zadnjem razdobju dalj časa na zdravljenj*’ v SZ ter je sodeloval na kongresu KP SZ ter se je tako lahko večkrat sestal z Brežnjevim in drugimi sovjetskimi voditelji. da N CR6 ^one°kerja izvoli za taj- agencija nato na-ptwi aa so Ulbrichta imenovali h pa^T^drika centralnega komite-NJjLN in da je ohranil mesto državnega sveta, ki od-jjV” Predsedniku republike. Na i^^^ker se je rodil 25. av-"Vtji J1® 1912 v Neunkirchnu in je I* by rijd4rja. Že deset let star Jgatrt, ,a komunistične mladinske jap in je leta 1930 postal jg^f^ke komunistične partije. pa se je že zelo mlad Noči,, Sam° partijskemu delu. Po Ntjo .Prizma na oblast je ile-Nilt-av8ani®lral mlade komuniste. ‘9 oCJ,.to ga v Berlinu leta 1936 NterC- na deset let prisilnega ■NilL I*5 ostal v koncentracijskem '‘NoS* * 1945. Ko je bil to J« prižel ukvarjati z NdirvN0 partije in še zlasti z 55 l94(frla organizacijami. Od l®5o x. ^ član vodstva in od leta 1955®” centralnega komiteja. Leji® dve J,e odpotoval v Moskvo, kjer OTtijsu d' pozneje obiskoval višjo % nSLS°l0- L®13 1958 Je P0®431 , hj* , cr|oga urada in istega Je-tajnik centralnega komiteja 9q varnostna vprašanja. ■ komentarjih z zahoda ni I tudi izvedejo. Predsedstvo ZKJ poziva vse družbeno - politične dejavnike, predvsem pa vodstvo in člane Zveze IlllIlllHI...........I.IM.M..................llllllllllllllll.milil...lil...... OB VELIKI UDELEŽBI ISTRSKEGA PREBIVALSTVA V LABINU Veličastna proslava petdesete obletnice Iahinske republike LABIN, 3. — Kakor je bilo pričakovati v zvezi s tridnevnim zasedanjem predsedstva Zveze komunistov na Brionih ter v zvezi s sklepi, ki so bili tu sprejeti, je predsednik Tito v nedeljo dopoldne na veličastnem zborovanju v Labinu na proslavi 50-letnice labinske republike govoril prvenstveno o jugoslovanskih političnih in gospodarskih problemih. K0 je priznal, da obtajajo težave in trenja, je tudi poudaril, da se o vsem tem doma pretirava, ponekod zunaj pa, da se kaže prevelika seveda neiskrena zaskrbljenost tistih, ki jim je socialistična Jugoslavija trn v peti. Zato je Tito pozval komuniste in člane socialistične zveze, naj bodo budni, hkrati pa je tudi zagotovil, da bo vsak komunist na vodilnem mestu, ki se ne bo ravnal tako, kot to zahteva Zveza komunistov, ne le izključen iz zveze, pač pa bo moral zapustiti tudi svoj položaj. Ko je govoril o zunanji politiki, se je pohvalno izrazil o odnosih z Italijo in tudi z drugim deželami, vendar je dodal, da so določene tuje vohunske službe prizadele Jugoslaviji doslej veliko zla. S tem v zvezi pa je poudaril, da so na Brionih kritično obdelali vse, kar se v Jugoslaviji in okoli Jugoslavije dogaja in se hkrati dogovorili, kako premagati protislovje, ki so se doslej nakopičila. »Odkrito smo govorili o naših težavah in napakah — je rekel dobesedno predsednik Tito — in odločno sklenili, da jih odpravimo. Vsi smo soglašali, da je zveza komunistov tista velika sila, ki skupno s socialistično zvezo more premagati vse, tudi največje težave. Predvsem pa mora zveza utrditi samo sebe, da bo enotna, da bo v njej vladal enoten idejni in politični socialistični duh. Takšna enotna zveza komunistov, posebno sedaj, ko bodo sprejeti ustavni amandmaji, mora biti nosilec pravilnih odnosov tako med republikami kot tudi med republikami in zvezo.* Nato je nadaljeval: »Veliko je bilo govora tudi o med- komunistov, naj uresničijo ključne naloge stabilizacijske politike, zmanjšajo vse oblike potrošnje, zlasti investicijske, in naj se odločno borijo proti vsem oblikam nacionalizma, okoli katerega se zbirajo protisocialistične sile. Predsedstvo je ugotovilo, da so politični, državni in drugi organi z nespoštovanjem dogovorjenih stališč in sklepov krivi za poslabšanje političnega položaja. Sklenilo je, da na podlagi razprave pripravi program dela in skliče konferenco Zveze komunistov. Predsedstvo je nadalje ugotovilo, da radio in televizija v nekaterih primerih nista spoštovala politike Zveze komunistov. Vodstvo ZKJ in republike je predsedstvo zadolžilo, da se komunisti najodločneje postavijo po robu takšnim težnjam. Nadalje je ugotovilo, da se je v zadnjem času povečalo inozemsko sovražno delovanje proti Jugoslaviji in da hočejo v okviru te akcije diskvalificirati politično vodstvo Hrvaške. Kot je znano, je CK ZK Hrvaške javno obtožil zvezne organe, da so začeli širiti vesti o domnevni povezanosti političnega vodstva Hrvaške z ustaško emigracijo. Zvezni izvršni svet in predsedstvo ZKJ sta ugotovila, da so te trditve političnega vodstva Hrvaške netočne. Nasprotno, zvezni izvršni svet je ugotovil, da je služba javne varnosti ravnala popolnoma v skladu z zakonsko pristojnostjo. V sklepih predsedstva ZKJ pa ni ničesar rečenega o odgovornostih vodstva Hrvaške za neresnične obtožbe zveznih organov. Tako iz sklepov predsedstva ZKJ kot iz Titovega govora v Labinu je mogoče sklepati, da se je vodstvo ZKJ dogovorilo, da je treba prenehati z razpravami, ki so ogrožale enothost Zveze in da je potrebno v korist enotnosti dosledno izvajati dogovorjene sklepe. BOŽO BOŽIČ javil, da je negativno stališče Izraela edina ovira za dosego miru. Zato, je dejal vladni predstavnik, je Jordanija zahtevala od ZDA, naj si prevzamejo mednarodne odgovornosti in naj izkoriščajo svoj vpliv, da se spremeni položaj in da se vzpostavi mir. Popoldne je Rogers odpotoval iz Amana v Bejrut, kjer ga je na letališču sprejel libanonski zunanji minister Abou Hamad. Ob prihodu zunanjega ministra ZDA v Libanon so oblasti sprejele izredne varnostne ukrepe. Še posebno je vojska za-stražila mestne predele, kjer so palestinski begunci in Libanonci uprizorili dopoldne in popoldne demonstracije proti ameriškemu predstavniku. Popoldanske demonstracije se je udeležilo okrog 10.000 ljudi. Kot poročajo iz Bejruta ni prišlo med demonstracijami do nobenega incidenta. Po kratkem obisku ameriškega veleposlaništva v Bejrutu, se je Rogers sestal z libanonskim predsednikom Frangiejem. Ob prihodu v Bejrut je Rogers poudaril tesne ve-zi med Libanonom in ZDA in dejal, da si ZDA želijo mimo rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Pri tem je še dodal, da njegova vlada ne more zagotoviti uspeha, ki Je odvisen predvsem od dobre volje vseh prizadetih strank. ZDA pa zagotavljajo, je dejal Rogers, da si bodo odločno prizadevale za dosego pravičnega ln trajnega sporazuma. Množica med govorom predsednika Tita v Labinu nacionalnih odnosih. Ugotovili smo, da v teh odnosih obstajajo šibkosti in deformacije. Ko bodo sprejeti ustavni amandmaji in ko bodo republike prevzele nase ogromno, ta ko rekoč državno odgovornost, bo potrebno, da republike in njihova vodstva imajo največjo podporo zveze komunistov in socialistične zveze. Federacija bo imela vlogo koordinatorja in bo ohranila določene funkcije, ki se ne morejo prenesti na republike, n.pr. funkcije, kakršna je vojska, zunanje zadeve in še nekatere, kar je določeno v amandmajih. Ko je govor o amandmajih, je treba poudariti, da to niso majhne stvari. Pregrupiranje v neki državi je velika stvar. Velika je namreč stvar, ustvariti v večnacionalni skupnosti, kakršna je naša, takšne odnose med republikami in federacijo, da bodo vsi narodi zadovoljni. Pri tem je važno, da so v vsaki republiki — Srbiji, Hrvaški, Slove- niji, Makedoniji itd. — vsi narodi in narodnosti povsem enakopravni narodu, ki je nosilec vrhovnosti te republike. V Jugoslaviji sta le dve republiki, ki sta po nacionalni sestavi v glavnem homogeni. V vseh drugih živi več narodnosti. Ne glede na to, da je tam, kjer obstaja najštevilnejša nacionalnost, republika dobila po njej tudi svoje ime, morajo vsi narodi, ki v tej republiki živijo, imeti povsem enake pravice, kot je to bilo tudi doslej v federaciji.* «Jasno je, da formiranje naše skupnosti na novih temeljih predstavlja preobrat, ki ga mnogi niso razumeli. V razpravi o amandmajih so nasprotniki, ki trdijo, da s tem sedaj Jugoslavija razpada. In to se je močno razširilo. Ob takih preobratih sc po navadi pojavljajo vsi negativni elementi, ki ne soglašajo z našo socialistično družbeno ureditvijo. Bili so proti reorganizaciji naše zveze in jo danes skušajo preprečiti. Toda ogromna množica naših delovnih ljudi, naših državljanov je oberoč sprejela amandmaje, ki bodo morali v najkrajšem času priti pred skupščino in biti sprejeti. In nato bomo z delom nadaljevali. V tem imajo glav (Nadaljevanje na 4. strani) Enotna proslava 1. maja na Travniku v Gorici Odstavljen podpredsednik ZAR Ali Sabri KAIRO, 3. - Odstranitev Ali Sa-brija z mesta podpredsednika republike ZAR je povzročila najrazličnejše komentarje v kairskih političnih krogih, zlasti pa še v Tel Avi-vu, kjer so ta El Sadatov^ ukrep tolmačili kot značilno in važno po tezo egiptovskega predsednika pred obiskom Rogersa v Kairu. To tolmačenje pa so v Kairu odločno zanikali 'in poudarili, da je odstavitev Ali Sabrija izključno notranjega značaja in nima nobene zveze s politiko Kaira do Sovjetske zveze in ZDA. Komentatorji v Kairu zla sti ugotavljajo, da je bil Ali Sabri odstavljen zato, ker je nasprotoval ustanovitvi federacije med Egiptom, Sirijo in Libijo. Razgovori med Poljsko in Vatikanom VATIKAN, 3. — Prvikrat po vojni je prišlo do uradnih razgovorov med Poljsko in Vatikanom, ki so trajali od 27. do 30. aprila. V uradnem poročilu je rečeno, da so »izmenjali stališča o vprašanjih, ki zanimajo obe strani* in nadalje, da jih je za Poljsko vodii namestnik ministra in načelnik oddelka za verstva Skar-zynski, za Vatikan pa monsg. Casa-roli. Poročilo tudi pravi, da se bodo razgovori nadaljevali. Rogersovi razgovori v Amanu in Bejrutu AMAN, 3. — Z današnjim sestankom z jordanskim kraljem Huseinom .je ameriški zunanji minister Rogers začel svoje potovanje po Bližn.jem vzhodu, v okviru naporov za rešitev spora med Arabci in Izraelci. Pred srečanjem z jor danskim kraljem je Rogers odpotoval s helikopterjem na jordansko-izraelsko mejo in si ogledal od daleč zlasti položaje okrog gričevja Golan. Po razgovorih s kraljem Huseinom, ki so trajali dobri dve uri, je uradni predstavnik jordanske vlade izjavil, da sta si kralj Husein in zunanji minister ZDA izmenjala poglede o položaju na Bližnjem vzhodu, zlasti pa še o uresničitvi resolucije varnostnega sveta za dosego miru z Izraelom. Predstavnik je poudaril, da je Jordanija potrdila svojo zvestobe resoluciji varnostnega sveta od novembra leta 1967, ki jo je treba uresničiti, da se zagotovi umik izraelskih čet z vseh zasedenih arabskih področij. Vladni predstavnik je dejal, da je jordanski kralj povedal Rogersu, da ne bo miru na Bližnjem vzhodu dokler bo jordanski Jeruza lem v izraelskih rokah. Poleg tega je predstavnik jordanske vlade pripomnil, da mora vsak sporazum z Izraelom upoštevati in zajamčiti pravice palestinskega naroda in iz- V Rimu zasedata mešani komisiji za manjšim in videmski sporazum RIM, 3. — V skladu z običajno prakso sta se danes sestala predsednika mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora za manjšinska vprašanja, in sicer generalni vice-direktor za politične zadeve pri Far-nesini Millesi - Ferretti ter svetnik v jugoslovanskem zunanjem ministrstvu Zvonko Perišič. Na sestanku bodo razpravljali o vprašanjih, ki so bila predmet pogovorov med predsednikoma Sar o-gatom in Titom. Če upoštevamo, da bodo sestanku predsednikov prisostvovali tudi strokovnjaki za manjšinska vprašanja, kot so z italijanske strani prefekt Molinari, deželni šolski skrbnik An-gioletti in ero/. Gerin, z jugoslovanske stran' va Mandič, Murko in drugi člani mešanega italijansko -jugoslovanskega odbora, potem st lahko predstavljamo, da na današnjem sestanku obeh predsednikov ne bedo sestavljali samo dnevnega reda. ampak da se bodo soočili bidi z zadevami, ki so nedavno tega bile postavljene v žarišče italijansko -jugoslovanskih odnosov in ki se nas ti-ejo neposredno. Po vsi pnliki se bodo pogovori v okviru mešanega odbora zaključili jutri, zakaj pojutrišnjem, se pravi v s u do se sestane v Rimu mešana komisija za izvajanje videmskega st\ razuma o malem blagovnem in osebnem prometu. Predsednika te mešane komisije sta Millesi-Ferretti in Perišič. Ob sodelovanju strokovnjakov se bosta pogovarjala o posledicah razvrednotenja dinarja na prevozniške pristojbine na avtobusnih ter p-morskih progah, zelo verjetno pa boste sporočila tudi dokončno stališče svojih vlad glede prehajanja meje s propustnicami. Vn zadnjem zasedanju so se namreč dogovorili, da bodo poskusno uvedli neomejeno prehajanje meje s propustnicami, med sedanjim rimskim zasedanjem pa naj bi to stanje dokončno potrdili. V VVashingtonu se je začel tretji teden protestov proti vietnamski vojni Policija in vojska proti pacifistom Več kot 7.000 demonstrantov aretiranih Neko mestno nogometno igrišče so spremenili v ogromen zapor WASHINGTON, 3. - Nixon je sklenil nastopita s trdo roko proti pacifistom, ki zahtevajo konec vojne v Vietnamu. Proti demonstrantom .je poslal danes poleg policijskih agentov še vojaške oddelke in celo «marince» v popolni bojni opremi. Obračun današnjih demonstracij v Washingtonu je zgovoren: najmanj 7.000 pacifistov so aretirali, na stotine oseb je bito potolčenih ali ranjenih, še več pa se je moralo zateči v bolnišnico zaradi znakov zastrupitve oa sol-zilnega plina. Danes se je začenjal v Washingto-nu tretji teden protestov proti vojni v Vietnamu. Zvezna vlada je najprej demonstracije dovolila, nato pa je dovoljenje preklicala ter že včeraj izgnala na tisoče pacifistov iz parkov ob reki Potomae, kjer so bili vse te dni utaborjeni. Kljub temu se je danes že v orvih jutranjih urah zbralo na cestah več tisoč pacifistov, ki so s svojimi povorkami po središču mesta ustavljali promet. To je dalo policiji in vojski povod, da sta interveni rali z izredno sito: agenti so streljali solzilne bombe v gruče demonstrantov. nato pa jim sledili z džipi ter aretirali vse, ki jim ni uspelo zbežati. Vsi was hi ng tonski zapori ter policijske postaje so bile v hipu polne aretirancev, tako da so morali zasilno pripraviti zbirališče aretiranih demonstrantov na nekem no gometnem igrišču. Računajo, da v zgodovini Washingtona ni še bilo tako množičnih aretacij v enem samem dnevu. Tudi dokaz moči, ki sta ga dala vojska in policija, je mogoče primerjati samo s policijsko represijo, k> je sledila množičnim demonstracijam po umoru črnskega voditelja Martina Lutra Kinga- Tudi vse mestne bolnišnice in klinike so polne do zadnjega kotička: v glavnem pa gre za laže poškodovane osebe, medtem ko doslej ni vesti o tem, da bi bil kdo huje ranjen. Vsekakor pa pacifisti ne mislijo odnehati: za jutri so napovedali nove demonstracije: pričakujejo, da bo tokrat udeležba še bolj masovna. Demonstrante hrabrijo tudi podatki, ki jih je objavil danes inštitut za raziskovanje javnega mnenja »Harris*, po katerih je velika večina Američanov za takojšen u-mdk čet iz Vietnama, tudi če bi to moralo pomeniti padec salonskega kolaboracionističnega režima. Samo 26 odstotkov anketiranih pa se je izrazito za »počasen in postopen umik*, kot ga zagovarja Bela hiša. To pomeni, z drugimi besedami, da je »tiha večina*, na katero se Nixon tako pogostem* sklicuje, samo izmišljotina ameriškega predsednika. TRŽAŠKI DNEVNIK 4. maja DELA VSKA POVORKA /N ZBOROVANJE CGILCISL NA GOLDONIJEVEM TRGU Velika množica slovenskih in italijanskih delavcev je preplavila ulice ob enotni prvomajski proslavi Govori Burla, Grgiča 'rit Meraviglie ■ Proti vsakršni diskriminaciji Slovencev * Raznolikost in enotnost udeležencev so pričala gesla - (Slovenci, Italijani v skupnem boju h ■ Proslave v Križu, Buzovici in Miljah Koliko jih .je bilo, je težko reči. Človeška reka delavcev, upokojencev, gospodinj, študirajoče in de lavake mladine .je preplavila za več nr, od devetih do poldne in še čez, tržaške ulice in trge. Rdeče zastave so se pomešale s transparenti v italijanščina in slovenščini, na katerih so bila gesla sindikalnih organizacij, posameznih strok, strank ali skupin: za reforme, ob novitev tržaškega gospodarstva, proti fašizmu, proti imperializmu, za mir. Slovenske partizanske pesmi so se prepletale z italijanskimi revolucionarnimi in delavskimi himnami, raznolika gesla so dokazala raznolikost tega mogočnega in enotnega nastopa v vseh svojih odtenkih. Večkrat je množica več minut »kandirala geslo, ki je zadnje čase že program in crilj: »Italijani, Slovenci v skupnem boju!* Zbirati so se začeli ob devetih, na Trgu Pestalozzi pred šentjakobsko šolo. Nekaj ur prej .je godba obšla vse ulice te delavske četrti in zaigrala budnico. Z oken so visele rdeče delavske zastave. Najprej so se ustvarile gruče ljudi na vogalih in pred posameznimi hišami. Pripadniki raznih strok so se zbirali na vnaprej določenih mestih in razvili zastave in transparente. Pred kioskom za časopise so se zbrali predstavniki delavskih Irank - KPI, PSI. PSIUP. Na drugi strani se je začela zbirati gruča študentov in srednješolcev. Prišli so tudi slovenski dijaki s svojimi transparenti in zastavami. Mnogi so nosili rdeče rute ali nageljne v gumbnicah. Vzdušje je bilo praznično. Ko je prvomajski sprevod krenil po Istrski cesti proti šentjakobski cerkvi je bilo že vsem jasno, da je ljudi že več kot deset tisoč. Na pločnikih je stala množica in ploskala voditeljem enotnih sindikalnih zvez — CGIL in CISL — ko so stopili na čelo sprevoda. Pred njimi je igrala godba, trije delavci pa so nosili zastave: državno, tržaško in deželno. Za njimi so šle rdeče zastave delavskih zbornic, strokovnih organizacij. Trg pred cerkvijo Sv. Jakoba je hil poln ljudstva, ki se je pridruževalo sprevodu in ga večalo. Množična povorka se je nato razvila po stranskih ulicah do Garibaldijevega trga, mimo Stare Mitnice na Ul. Carducci v središču mesta. Ko .je čelo sprevoda že zavijalo v Ul. Milano so zadnje gruče prihajale na Garibaldijev trg. Pri Garibaldijevem trgu je večja skupina slovenskih mladincev, katerim so pripevali delavci in italijanski _ študentje zapela «Na juriš*, »Kovaško* in »Hej brigade*. Ljudje so jim ploskali, drugi pa so skan dirali gesla o skupnem boju Slovencev in Italijanov. Brez dvoma ni naključje, če so udeleženci prvomajske povorke tako poudarili internacionalistično obvezo in dokazali, da odklanjajo ločevanje ali diskriminacijo sloven-delovnih ljudi. To je bdi najboljši odgovor na stališče sindikata CCdL - UlL, ki ni pristopil k skupni proslavi' prav zaradi tega, ker ie na Goldonijevem trgu spregovoril tudi slovenski delavec v materinem jeziku. Tudi na samem Goldonijevem trgu, med zborovanjem, je množica z bučnim ploskanjem podčrtovala tiste dele govora, v katerih so sindikalisti odklanjali ločevanje slo venskih delavcev in skupnega toka naprednih množic. S ploskanjem so delavci na trgu •prejeli tudi sporočilo, da je na manifestaciji prisotna delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije, ki jo vodi sindikalist Tihomil Javoršek iz Kopra. Prvi .je na oder na Goldonijevem trgu stopil tržaški sindikalist, tajnik sindikata kovinar jev Pino Burlo. Že od samega začetka je poudaril, da .je tokratna prvomajska manifestacija izraz enotnosti vseh tržaških delavcev. Na trgu, je de- ** Govorniki in gostje na tribuni med prvomajskim zborovanjem na Trgu Goldoni lal. in v povorki, je bilo mnogo elanov CCdL - UIL, ki se ne strinjajo z njeno politiko in s predzgodovinskim poskusom oživljanja diskriminacij. Poudaril je, da delavci nikoli ne bodo dovolili, da bi kdorkoli kratil Slovencem pravico govoriti ail kakorkoli izražati svojo narodnostno pripadnost. Slovenci živijo v teh krajih in s svojim bojem prispevajo k splošnemu napredku, zato pa jim gre priznanje osnovnih narodnostnih pravic. Te Burlove besede je množica na trgu sprejela z glasnim odobravanjem, nakar je spregovoril mladi slovenska delavec, predstavnik CISL Vojko Grgič. Dejal je, da ga veseli, da lahko v svojem jeziku pozdravi udeležence prvomajske preelave in dodal, da je dolžnost slovenskih delavcev, da se vključijo v enotni sindikalna zvezi CGIL in CISL in prispevajo svoj delež k skupnemu boju delavskega razreda. Skupna boj slovenskih in italijanskih delavcev bo lahko odpravil tudi diskriminacije, ki so sad fašizma, proti kateremu se moramo slej ko prej borita. Zaključil je z vzkliki sindikalni enotnosti, razredni demokraciji in prvemu maju. Zadnji je govoril tajnik vsedržavnega sindikata tekstilnih delavcev CISL, Vittorio Meraviglia, ki je v Tntu predstavljal vse tri sindikalne zveze: CGIL. CISL in UIL. Slednja je namreč v Rimu in drugod po Italiji pristopila k skupnim prvomajskim proslavam. Svoj govor je Meraviglia posvetil predvsem vprašanju reform, njihovih vsebin in nujne sindikalne e-notnosti. Veliko važnost je pripisal novim nastajajočim strukturam, Id dovoljujejo delavstvu, da bolje in organizirano vpliva na družbeno dogajanje. Ob zaključku, ko .je za nekaj mi not začelo pršeti, je godba na pi hala zaigrala še TJiratijevo delavsko himno in »Internacionalo*. S tem je bilo uradnega dela prvomajske manifestacije konec. Pozneje sta sindikata CGIL in CISL izdala skupno sporočilo, v katerem — med drugim — ugotavljata, da je CCdUUIL ostala povsem osamljena pred lastno bazo, ki se je enotne prvomajske manifestacije udeležila kljub stališču svoje matične organizacije. »Množična prisotnost na manifestaciji pa je dokaz*, se zaključuje sporočilo, »da so bile dokončno premeščene nacionalistične shematizadje, ki so tuje delavskemu razredu, in izražena volja delavcev, da zaključijo združevalni proces*. V Križu Množične prvomajske proslave so bile v soboto tudi v Križu in Miljah. V Križu se je več sto vaščanov zbralo na Kržadi, kjer .je krajevna godba na pihala imela svoj koncert. Zatem sta v imenu sindikalnih zvez spregovorila Boris Gombač in Salvatore Curri. Oba sta ogorčeno polemizirala s »cameret-to» in poudarila pomen skupnega boja slovenskih in italijanskih delavcev za reforme in proti fašizmu, Id se poraja v Italiji, a tudi na Krasu s svojimi škvadrapii. Križani so tega dne imeli v gosteh tudi skupino bivših partizanov iz Lumezzane. Prišli so v rojstno vas njihovega soborca in komandirja Josipa Ve*ginelle, ki je v tem mestecu padel. Tovarišu so položili italijanski partizani venec pred rojstno hišn, nato pa na pokopališču počastili njegov spomin in spomin vseh padlih za svobodo z enominutnim molkom. Popoldne so odšli tudi v Rižarno. Popoldne je bila prvomajska proslava, ki jo ie priredila kriška sekcija KPI. V Ljudskem domu sta govorila senator Vidaii in deželni svetovalec Lovriha, nakar je sledil kulturni spored. V Bazovici Tudi v Bazovici, Gropadi in na Padričah so domačini na svečan način proslavili 1. maj — mednarodni praznik dela. Že ob 7. uri je po omenjenih kraških vaseh pričeli, igrati budnico godba na pihala iz Divače, ki jo je vodil Rado Škabar, nekaj pred 10. uro pa so bfvši partizani iz Padrič odnesli venec na domači spomenik padlim, nakar so se vsi skupaj z Gropajci vred podali v Bazovico in se z Bazovci zbrali v prostorih prosvetnega dorna Potem ko je divaška godba na pi bala zaigrala pred bazovsko cerkvi-je nekaj koračnic, So vaščani krenili v povorki z vencem na čelu proti pokopališču na partizanske grobove, kjer so pokopani jugoslovanski partizani, ki so padli na ba-zovski planoti in njeni okolici. Po enominutnem molku je imel krajši nagovor Miro Križmančič, predsednik odbora za postavitev spomenika padlim vaščanom v NOB. Govornik je uvodoma dejal, da so se vaščani zbrali ob tem grobu, da počastijo žrtev teh partizanov, ki so darovali svoja življenja za obstoj, svobodo, neodvisnost in bodočnost slovenskega naroda. Potem ko je omenil odlično vlogo OF, ki se je kot vsenarodno politično gibanje odločno uprla premočnemu sovražniku, da ohrani Slovence pred narodno smrtjo, na katero sta ga obsodila nacizem in fašizem, je Mirko Križmančič dejal, da je, ko so do-zc-rele razmere, OF tudi na Pri- morskem pognala globoke korenine in tudi primorski Slovenca, hudo preizkušeni v dvajsetletnem fašističnem suženjstvu, so se plebiscitarno pridružili narodnoosvobodilnemu boje ramo ob rami z vsem slovenskim narodom ter s tem na najbolj zgovoren način maščevali bazoviške junake Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša. Svoj govor je zaključil s temi besedami: «Dragi tovariši, vi, ki se iz velikega boja niste povrnili med svoje drage, vedite, da ste v duhu vedno med nami in da vaša žrtev ni bila in ne sme biti zaman.* Prvomajska proslava v Bazovici pred grobovi padlih partizanov se je zaključila z žalostinko »Žrtvam*, ki jo je pod vodstvom Oskarja Kjudra zapel bazovski moški pevski zbor »Lipa*, popoldne pa je bila v prostorih prosvetnega doma prosta zabava. V OKVIRU PRAZNOVANJ 1. MAJA Odlikovanje 20 zaslužnih delavcev iz naše dežele Med nagrajenci je tudi več Tržačanov - Slovesnosti so se udeležili podtajnik Usvardi in predstavniki najvišjih deželnih oblasti V okviru praznovanj 1. maja je podta jnik na ministrstvu za turizem in prireditve G. Usvardi v soboto na trgovinski zbornici izročil 20 zaslužnim delavcem, profe-sionistam in gospodarskim operaterjem iz Furlanije - Julijske krajine visoko odlikovani« »zvezde* za zasluge pri delu, ki jih vsako leto podeljuje predsednik republike Sa-ragat. Izmed 800 letos podeljenih priznanj .jih .je, kakor rečeno, odpadlo na našo deželo 20. Slovesnosti, ki je bila v soboto dopoldne v glavni dvorani ustanove, so se udeležili najvišji predstavniki oblasti, med njimi deželni odbornik Stopper za predsednika deželnega odbora Berzantija, podpredsednik deželnega sveta Pittoni, predsednik pokrajine Zametti, rektor tržaške u-rviverze Origone, občinski odbornik Chicoo, generalni vladni komisar C&ppellini, poslanca Bologna in Šema ter številne druge osebnosti. Med nagrajenca so tudi B. Astari, R. Binco, M. Calvano, G. Dibello, G. Nobile, S. Piazza. Stanislav Slavec, E. Stricca in Giuseppe Šuligoj iz Trsta ter Luigi Berdon iz Gorice. Nove »mojstre dela* je v imenu deželnega združenja kategorije pozdravil starešina R. Crisman, ki je naglasil njihovo privrženost delu, nato pa .je nagrajence pozdravil v imenu deželne vlade odbornik Stopper,- ki je poudaril vsestransko dejavnost in prizadevnost deželnih proizvajalnih sil in naglasil, da se .je delo po novi republikanski u iiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih S TISKOVNE KONFERENCE PROF, LONZE IN ODBORNIKA DULCUA stavi uvrstilo na prvo mesto med priznanimi moralnimi vrednotami. Podtajnik Usvardi pa .je omenil, da se tržaška slovesnost ujema z vzporedno slovesnostjo v Rimu, na kateri sam predsednik republike Sa-ragat podeljuje podobna priznanja krajevnim zaslužnim delavcem. Govornik je dejal, da bi naši deželi po vsej pravici pripadalo večje število odlikovanj, saj je deželno prebivalstvo s svojim delom pokazalo velik smisel za skupno iskanje vsesplošne blaginje in bratstva med vsemi sloji prebivalstva. Ta pot je edina pravilna, je zaključil podtajnik, in vsa se zavedamo, da bomo lahko le po njej dosegli skupni cilj, da bo slehernemu državljanu zagotovljena primerna zaposlitev. Socialdemokrati za hitrejši razvoj gospodarstva Furlanije-J. krajine V prihodnjih letih bo dežela ponovno finansirala vrsto ekonomskih zakonov - Preosnova trgovinskih zbornic - Za državni poseg v smislu člena 50 deželnega statuta Deželni tajnik socialdemokratske stranke prof. L. Lonza in deželni odbornik za_ industrijo in trgovino Dulci sta včeraj na posebni tiskovni konferenci orisala časnikarjem vrsto novih pobud, ki jih namerava prevzeti dežela Furlanija - Julijska krajina za nadaljnji razvoj deželnega gospodarja in zlasti za povečanje zaposlenosti v industriji in trgovini. Po uvodnih besedah prof. Lonze, ki je kratko povzel dosedanje dosežke levosredinske politike v deželi, je spregovoril odbornik Dulci, ki .je obrazložil nove pobude deželne uprave na gospodarskem področju. Predvsem nameravajo ponovno finansirati deželni zakon štev. 25 iz leta 1965, po katerem podeljujejo prispevke za delno kritje o-bresti na posojila za gradnjo, razširitev ali odkup industrijskih obratov. Za prispevke iz tega naslova nameravajo nakazati v razdobju od 1972 do 1980 po pol milijarde lir na leto, tako da bo to področje lahko računalo na nadaljnjih 5 milijard lir. Doslej je dežela izdala po tem zakonu skoraj vseh nakazanih 11 milijard 50 milijonov lir. Banke so doslej dovolile industrij-cem 74 milijard lir posojil, skupna vrednost ustreznih naložb v Furlaniji - Julijski krajini pa je dose gla 127 milijard. Računajo, da se je število zaposlenih zaradi teh novih naložb povečalo za 16.315 enot. S ponovnim finansiranjem deželnega zakona bodo tudi dvignili obrestno mero, ki naj jo krijejo prispevki, s 5 na 6 odst. Prav tako nameravajo ponovno finansirati deželni zakon štev. 35 iz leta 1969, ki predvideva podeljevanje deželnih prispevkov za nove industrijske pobude v goratih predelih Furlani,je - Julijske krajine. Doslej razpoložljiva sredstva — 2 milijardi 750 milijonov — so že skoraj v celoti oddana, nov finančni poseg pa bo dal na razpolago za razdobje 1972-75 4 milijarde svežih sredstev, in sicer po eno milijardo na leto. Dosedan ji posegi so veljali 14 novim in 5 starim obratom. v okviru katerih se je zaposlitev povečala za 1.400-1.800 enot (nekatere pobude se namreč še izvajajo). Z novim deželnim posegom naj bi se obseg zaposlenosti povečal se za nadaljnjih 2.000 enot. Predvidevajo, da bo ta olajšava po novem raztegnjena tudi na nižinske predele naše dežele. Tretji zakon, ki ga nameravajo ponovno finansirati, .je deželni zakon štev. 24 iz leta 1965. Gre za prispevke za kritje stroškov pri u-rejanju industrijskih področij in za podpore industrijskim konzorcijem. Delegacija partizanov lz Lumezzana z vencem pred Verginellovo rojstno hišo v Križu Doslej je dežela nakazala v ta namen približno 13 milijard lir, po novem pa bodo v razdobju 1971-75 potrošili nadaljnjih 20 milijard lir, in sicer pretežno v treh industrijskih conah, ki jih je država priznala za take s posebnim zakonom, to je v tržaški in tržaški coni ter na industrijskem območju Ausa Como. PSDI namerava prilagoditi nadalj , nja dva deželna zakona novim -potrebam prizadetega prebivalstva. Gre za zakon štev. 28 iz leta 1968 (raziskovanje v rudarstvu) in štev. 47 iz lanskega leta (morski ribolov). Prilagoditev prvega zakona naj bi omogočila zlasti raziskovanje tal na področju, la se vleče xi Trbiža do vzhodne Karnije, kjer naj bi globoko v zemeljskih plasteh ležala precejšnja rudna bogastva. V zvezi s pomorskimi dejavnostmi pa naj bi od države dosegli priznanje posebnega prispevka (iz okvira drugega »modrega* načrta) za ureditev turističnih pristanov v Furlaniji - Juli feki krajini. Deželni odbornik je nadalje napovedal, da bo v kratkem predlo žil deželnemu odboru zakonski načrt, po katerem naj bi namenili poldrugo milijardo lir za preosnovo ali okrepitev industrijskih podjetij, ki^ bi iz tržnih razlogov zašla v težave. Omenjena vsota naj bi bila na razpolago za triletje 1971-73. Za trgovino .je predviden poseben poseg s ponovnim finansiranjem deželnega zakona štev. 9 iz leta 1967. Ta zakon ni doživel za želenega uspeha, ker je takih trgovcev, ki bi razpolagali z nepremičninskimi vrednostmi, kakršne zahteva v jamstvo bančni sestav, razmeroma malo. Zato je iz predvidenega sklada še vedno na razpolago 1,5 milijarde lir, ki jih bo do porabili v okviru novega posega, ter .jim primaknili 1 milijardo svežih sredstev. Pri podeljevanju ten olajšav bodo imele prednost za-droge in trgovski konzorciji. Prof. Lonza in odbornik Dulci sta na koncu naglasila še nekaj posegov, ki jih nameravajo izvesti v okviru deželnih pristojnosti: tako poseben poseg za razvoj lesne tr-govine (cez Trst) in lesne industrije (pretežno v Furlaniji), poseg za preosnovo trgovinskih zbornic, poseg za uresničitev demanialnih območij zlasti v tistih občinah Furlanije - Julijske krajine, ki bi rade razvile industrijsko dejavnost, *J® razPolagajo s potrebnima zemljišči, ter končno ponoven poseg v smeri da_ bi država pristopila na pomoč deželi na osnovi znanega člena 50 deželnega statuta. V pričakovanju državne pomoči po omenjenem členu naj bi dežela dala na razpolago za dobo dvajset let 60 milijard lir po »politični* obrestni meri 5 od sto. Po železniški nesreči pri Beljaku Evelina Pahorjeva že zapustila bolnišnico Kot so že javili italijanska televizija in včerajšnje dnevno časopisje, je bila pri hudi železniški nesreči, ki se je pripetila v soboto zjutraj na Koroškem v Avstriji na postaji Brnica pri Beljaku, lažje ranjena tudi znana slovenska učitelja iz Trsta Evelina Pahorjeva, ki stanuje na Kontovelski rebri št. 71, poučuje pa na slovenski osnovni šoli na Proseku. Po nesreči so jo skupno z dru gimi ranjenci prepeljali v bolnišnico v Beljak zaradi poškodb, ki jih je dobila pri padcu z ležalnika na tla vagona. K sreči pa njene po- škodbe niso bile tako hude, kot se je zdelo po prvih vesteh, in včeraj je že lahko zapustila bolnišnico. Sedaj je na okrevanju pri prijateljih v Leobnu, kamor je bila tudi namenjena. Zdravniki so ji predpisali mesec dni počitka, nakar se bo spet lahko vrnila med svoje učence IV. razreda na Proseku, katere je vest o njeni nesreči močno prizadela in ki jo seveda tudi težko pričakujejo. Evelini Pahorjevi želimo tudi mi, in s tem se pridružujemo željam njenih učencev in njihovih staršev na Proseku, da bi čimprej okrevala. Dijaki trgovskega zavoda «Žiga Zois» na izletu v Sloveniji Sest razredov trgovskega zavoda «21 ga Zods» Je šlo v ponedeljek, 26. aprdila na izlet v razne kraje Slovenije. Dva razreda sta šla v Soško dolino, Trento, Kobarid in Bovec, dva v Kostanjevico ln dva razreda maturantov v Višnjo goro, Stično, na Muljavo in Krko. Medtem ko sl je prva skupina ogledala lepote Soške doline ln njenih zanimivih krajev, si je druga skupina ogledata kulturne zanimivosti Kostanjevice od samostana, muzeja do Forme vive. Maturantje so se najprej ustavili v Višnji gori, kjer sta skupino sprejela pranečak Andreja Pajka, Napoleonovega vojaka, ki je napisal Spomine starega Slovenca, in Pavel Groznik, predsednik krajevne skupnosti ln turističnega urada. Po ogledu mesta, kjer je nekdaj stala osnovna šola, ki jo je Jurčič nekaj časa obiskoval, in hi-še, kjer je stanoval, nas je predsednik krajevne skupnosti odpeljal v mestno hišo. Tu je v lepem ln šegavem govoru podal zgodovinski prikaz Višnje gore do današnjih dni ln nakazal perspektive za njeno bodočnost. Od tu smo odšli v bližnji grad Podsmreko, ki ga omenja tudi Valvazor ln kjer sedaj urejajo muzej slovenskega lončarstva. Pot nas je nato peljala v Stično. Obiskali smo cerkev ln znani samostan menihov iz leta 1136. Samostan je odigral važno vlogo med narodnoosvobodilno vojno. Skoda, da Je v Stični odpadlo srečanje z dijaki gimnazije, ker so šil tudi oni na Izlet. Iz Stične še na Muljavo v Jurčičevo rojstno hišo. Seveda ni smel manjkati ogled Krjavljev« koče, ki je lepo hranjena. Od Muljave pelje lepo asfaltirana pot proti Krki, kjer smo se okrepčali. Po kosilu smo se odpeljali preko Grosuplja domov. Grosuplje Je važen Industrijski center (tekstilna tovarna), ki se Je zelo razširil. Vse naokoli Je nešteto novih ln lepih hiš. Dijaki smo bili izleta zelo veseli Spoznali smo del lepe Dolenjske, ki jo preveč zanemarjamo. NI lepa samo Gorenjska, lepa Je vsa Slovenija In prav vso jo moramo spoaiati. Uradna podelitev nagrade «Vstajenje* pisatelju Puhorju Na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Ul. Donizzetti 3 so včeraj zvečer uradno podelili pisatelju prof. Borisu Pahorju literarno nagrado «Vstajenje» za leto 1970 za njegovo knjigo «Skarabej v srcu*. Po uvodnem pozdravu prof. Peterlina je o historiatu nagrade «Vstajenje», ki je bila ustanovljena pred osmimi leti in jo društvo podeljuje za izvirna slovenska literarna dela v zamejstvu, spregovoril prof. Jevnikar, ki je tudi prebral utemeljitev, s katero je bila nagrada podeljena pisatelju Pahorju za njegovo najnovejše delo. Zastopnik openske posojilnice dr. Gantar je nato dobitniku izročil denarno i nagrado, prof. Kacinova pa je podala krajši oris pisatelja in njegove literarne poti. Za sklep sta člana radijskega odra Miro Opelt in Franko Žerjal prebrala dva krajša odlomka iz Pahorjevega «Skarabeja* oziroma «Nekropole». Pisatelj Pahor se je na kraju zahvalil društvu oziroma komisiji za nagrado in priznanje. Turistična monogrufiju o nuši deželi Prejšnji petek so v Časnikarskem krožku v Trstu predstavili zanimivo in razkošno turistično monografijo o naši deželi, ki jo je pravkar Izdal Touring olub Italije, u-stanova, ki trna že skoraj 80-letno tradicijo v propagiranju turizma. Publikacija obsega 347 fotografij, ki res kvalitetno zarisujejo obrise in značaj naše dežele. Zanimivost knjige, ki ji je nekoliko nostalgične uvodne besede napisal pesnik Biaglo Marin, je tudi v -tem, da se ne ustavlja ob državnih mejah, ampak da predstavlja tud-1 mnoga Istrska mesta, ki so pač rasla tesno povezana z italdjansko-beneško kulture). To bi bil lahko tudi namig slovenskim založbam, ki se pri tovrstnih publikacijah ln zemljevidih kaj rade ustavijo točno na razmejitveni črti — kot da bi zvestoba mednarodnim političnim dogovorom oporekala trezni ln širokosrčni zvestobi slovenski narodni biti tostran meje. Na predstavitvi knjige «Furlani-ja Julijska krajina« je spregovoril najprej predsednik Touring cluba Oairlo Galamini, nato pa član u-pravnega sveta te ustanove Giuseppe Mazzottl, ki Je poudaril vsebinske odlike te izdaje, predvsem pa podčrtoval ltalijanstvo teh krajev in njihovo vlogo «trdnjave nasproti tujemu svetu«. V nasprotju z njim je deželni svetovalec Enzo Moro podčrtal perapektivo odprtosti in posredovalno vlogo, ki Jo naši kraji morajo Imeti na tem koncu Evrope, če naj Imajo kak vitalen ln ustvarjalen pomen v geografiji današnjega sveta. M. K. DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE GLASBENA MATICA — TRST V sredo, 5. maja 1971 ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma REVIJA SOLISTOV IN ANSAMBLOV GLASBENIH SOL PRIMORSKE Sodelujejo glasbene šote lz Tolmina, Nove Gorice, Šempetra, Ajdovščine, Idrije, Postojne, Ilirske Bistrice, Sežane, Kopra, Izole, Pirana In šole Glasbene matice lz Treta. Vljudno vabljeni 1 Vstop proet! V Slovenskem klubu — torek, 4. maja ob 20.30 ČERNIGOJEV VEČER Naš priznani likovni umetnik, prof. Avgust Černigoj, bo v besedi in diapozitivih prikazal svojo dolgoletno slikarsko ustvarjalnost. Vljudno vabljeni I SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi na PROSLAVO 25-LETNICE OBNOVITVE ki bo v SOBOTO, 8. maja ob 20.30 v KULTURNEM DOMU Sodelujejo: otroški pevski zbor Glasbene matice pod vodstvom Janka Bana, otroški pevski zbor s Proseka pod vodstvom Bianke Frandoličeve, moški pevski zbor od Dornja, člani harmonikarske skupine Mlra-mar juniar Na programu so recitacije, projekcije filmov in diapozitivov, ki so osvojili prva mesta na razpisanih natečajih itd. V hali gledališča bo razstava karikatur In mladinskih risb udeležencev natečajev. Vstop samo z vaJblli, ki so na razpolago v Tržaški knjigami, na Proseku pa v baru Majovsikl. DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA vabijo na tradicionalno ki bo v Dolini od 8. do 11. maja z bogatim kulturnim programom in plesom v nedeljo in ponedeljek. Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v četrtek, 20. t. m. Izlet v Benetke. Vpisovanje za Izlet je vsak dan od 17. do 19. ure v Seja odbora Sindikata slovenske šole Danes ob 16. uri bo seja Sindikata slovenske Sode. Na dnevnem redu bo med drugim razprava o rednem letnem občnem zboru. Tajništvo vabi odbornike, naj se seje udeležijo. Ljudska prpsveta Prosvetno društvo «IVAN CANKAR* obvešča, da bo v sredo, 5. t. m. ob 20.30 izredna odborova seja. Prosimo, da se vsi odborniki točno ln polnoštevilno udeležijo te važne Izredne seje. Industrijsko podjetje v Trstu bi zaposlilo invalida s kvalifikacijo »invalido per servizio*. Pogoji: starost največ 45 let znanje slovenskega jezika. Ponudbe v zaprti kuverti na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchl 6, pod šifro Invalid. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) AliPAlabarda, Ul. Istria 7, Al Galono, Ul. S. Ciilmo 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Glovannl 5, Miz-zan, Trg VenezLa 2. NOČNA SLU2BA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Rargo, Trg Garibaldi 4, Dl Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina Al-društventh prostorih Prosimo inte- 11’fGEA, Ul. Gtnnastioa 6, S. Lulgl, resente, da pohitijo z vpisovanjem. Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). Včeraj-danes Danes, torek, 4. maja FLORIJAN Sonce vzide ob 4.49 ln zatone ob 19.14. Dolžina dneva 14.25. Luna vzidie ob 13.23 in zatone ob 2.14. Jutri, sreda, 5. maja MIRAN Vreme včeraj: naj višja temperatura 19, najnižja 12,7, ob 19. url 16,6, zračni tlak 1013 nestalno raste, veter 7 km severni, vlaga 79 odst., padavine 13,5 mm, nebo 6/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 3. maja 1971 se je v Trstu rodilo 28 otrok, umrlo pa je 25 oseb. Umrli so: 48-lietna Maria Deluk por. Tamizza, 80-ietni Fausto Simoni, 70-letni Enrico Oavagna, 75-let-na Antonia Razza por. Ferluga, 64-letma Margherita Ekerbisch por. Taboga, 68-letna Ellsabetta Zerlal por Oalcioh, 73-letni Glovannl Cor-da, 76-letni Glovannl Brumat, 85-letnl Oarlo Toppami, 82-letna Itibo-ria Maglletta, 57-letnl Alfeo Pado-van, 82-letna Marta Lozel, 70-letni Benvanufo Padovan, 97-letna Angela Miccichš vd. Čast, 65-letni Antonio Hafrier, 68-letna Dlonetla Bartola vd. Magris, 69-letnl Egone Ecoar-di, 57-letna Iolanda die Tlael por. Peschleri, 58-ietni Adolfo Rasonl, 73-letnl Framcesco Mater, 84-letm Albina Temze vd. Verzagnassl, 67-leitnl Renato Pazzlnl, 69-letnl Luigi Trampuš, 73-letnl Vlncenzo Astore, 72-letna Maria Grassi por. Latin. Gledaljšča VERDI Pri glavni blagajni v Pasaži E*®' tl so v prodaji vstopnice za ****: koncert spomladanske simfonik j sezone, ki bo v četrtek, 6. n»f6 j ob 21. uri ln kt ga bo vod11 j mladi finski dirigent Okko Kari8 j Poleg orkestra bo sodeloval zbor gledališča Verdi pod vodstvo*8 Gaetana Ricclteilja, kot solist P8 bo nastopil violončelist Llbero U' na. Koncert bo uvodoma obsegal k®0' tato «Ajace» za zbor in orkest*8 Orazla Fiuma, sledil bo HačaturJ* nov koncert za violončelo ln ort* ster, za sklep pa bodo Izvajali če*8' to Beethovnovo simfonijo. Razstave V umetniški galeriji «Torband° j na* so na ogled dela naivnih I karjev lz Hlebln (Jugoslavija). j stavljena dela nosijo podpise P \ sipa Generaliča, Branka Lova1*’ I Mare Puškar! čeve, Vilme čeve ln Mllčka Barbarova. Ra*®1* va bo odprta do 11. maja. V foyerju Kulturnega dota** Ul. Petromio 4, je razstava d® dveh tržaških slovenskih slikarJ®'? Silvestra Godine in Vladlmtra ma. Razstava bo trajala do * maja. Nazionale 16.00 «L'antante ded P®* te«. Francis Hustar, GlDMan Tecbnicalor. Prepovedano t&P ni pod 14. letom. . Fenice 16.30 «Cartar». Michael <>' ne, lan Hendry, Britt Ekti*10 Prepovedano mladini pod 1*- * tom. Eden 16.00 «Veroska», G. De DiČ' Maria Cumani. Tecnicoior. Prt^ vediano mladini pod 14. letoti-Grattaclelo 16.00 «La vittimft <**; gnala«. Marisa Bartoli, Toma« lian, Pierre Olementi. Teclril^ tor. Prepovedano mladini pod 1 letom. Excelsior 15.30 «Oomto ailla h”* sela«, Jean Moreau, Serge R6f$® ni, Simone Signoret. . Ritz 16.00: «11 oommissario sier«, Romy Schneider, Mit11 Piceoli. Technicolor. AJabarda 16.30 «Anonlmo vem®® no«, Florlnda Bolkan, Tony sante. Technicolor. Prepovedi mladini pod 14. letom. FUodrammatico 16.30 «Lo stfrt vizio della signora Ward«. £^1 ge Femech, George Hlltan. P1*' vedano mladini pod 18. leto«11- , Aurora 16.00 «L’uomo che venn® "T nord«, Peter 0’Toole. Technic°I°j Im pero 16.30 «La pr ima notte dott. Danieli, industriale col plesso del glocattolo«. Tecbri^ tor. Lando Buzzanca. Preperi0” j no mladini pod 14. letom. , Cristallo 16.30 «La Supeirtestlmčj, Monica Vittd, Ugo Tognazzl. nioolor. Prepovedano mladini r j 18 letom. ^ Capi tol 16.30 «Scusl, dov’č 11 ^ te?« Jerry Lewis. Technicoi°*\j Moderno 16.00 «Le oastagne 1 buooe«. G. Marandi. Technic0*^' J Vittorio Veneto 16.30 «La c&l1^ Romy Schneider, Ugo Togn8°L j Prepovedano mladini pod 14- i t0m' aJ _iSS[ Eaton, Brian Heldy. _ Astra 16.00 «Asterix e Cleop*^^ Ideale 16.00 «1 conqulstatori abissi«. Ltoyd Brldges. Abhazia 16.00 «L’uomo dal ^ perfetto«. Richard Harrise*1' Cheld, L. Davila. TechniootoT' KINO «IRIS» PROSjf predvaja danes ob 19.30 cin0" mascope baivni dramatik film: SENZA SAPERE NIENl® Dl LEI Igrata: Philippe Leroy In P8*1" la Pitagora Mladini pod 14. letom vstop prepovedan ^ KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 18. url ban’' ni zabavni film: ADDIO ALLE ARMI Igrajo: Rock Hudson, Alb«**0 Sordi in Jennifer Jones. . BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 112 LOTERIJA 28 11 56 86 4 27 87 43 69 41 69 26 87 90 29 3 75 60 61 88 83 59 23 16 4 31 61 25 7 1 43 78 7 83 79 25 ENALOTTO 1 2 X 1 1 X 40 18 65 3 87 62 72 2 11 Kvote: 12 točk — 7.461.000 ltr 11 točk - 205.300 lir. 10 točk -19.000 lir Prispevajte za aolo-. spomenik v Cerknem •' Darovi in prispevki Danilo Ražem (Trusko) U vice daruje 5.000 lir za športno % štvo Zarja in 5.000 Ur za sp padlim partizanom v Bazovici- Namesto cvetja na grob po*- %■ torlje Kralj darujeta Serafln clja Hrovatin 5.000 lir za zbor Primorec Iz Trebč. Ob obletnici smrti Rudolfa lana daruje družina Stano ______________ 2.000 lir za spomenik padlih1 tizanom na Opčinah. Po dolgi bolezni nas Je zapustil dr Anton Hafner 2ena ln sinova z družinam1* veščajo prijatelje In znance, * p pogreb danes, 4. t. m. Ob Ul. Pietš naravnost na pokopališče. Obč. pogrebna Služba - tel. OB ŠTEVILNI UDELEŽBI DELAVCEV IZ ZAMEJSTVA Tradicionalni prvomajski piknik pri socerbskem gradu Slavja se je udeležilo tudi 350 delavcev iz Modene 4. maja 1971 frvi maj so na Primorskem proslavili s Številnimi zborovanji in Proslavami ter z množičnimi izleti v naravo. Kljub muhastemu vreme. nu so bile primorske ceste čez prvo-Pisjske praznike polne vozil, zlasti turistov pa je prišlo iz za-Ptejstva. Ena izmed osrednjih prireditev "? bil vsekakor tradicionalni prvo-“*kjski piknik na Socerbu. Več ti-j* iz Istre in iz zamejstva * J« zbralo okrog starega gradu l01 86 mod prepevanjem in ple-veselilo dolgo v noč. Prisotna bila tudi skupina 350 dolavcev iz Modeme. priložnostnem Zborovanju im T^rbu, za katerega lahko rečemo, Predstavlja nadaljevanje pred. delavskih srečanj na tem Je najprej govoril predised-obalnega sindikalnega sveta Ti-“"PU Javoršek. Najprej je orisal J^ovlnski pomen prvega maja v ““uharodnem boju proletariata, na-, . P5 se je delj časa zadržal na 30-jhlcl začetka socialistične revollu-v Jugoslaviji. Poudaril je, da ^J^jtelavski razred v Jugoslaviji boril oblast, vendar se revolucd-**We. Čeprav smo v samo-^^vljianju dosegli pomembne us-Je vendar še precej slabosti, mn enu ^^vskega samoupravija-jp ta zmeraj posamezniki in sku-odločajo o delitvi dohodka mi-Interesov delavcev in mimo na-j** nagrajevanja po rezultatih dela, Se zmeraj primere investi-^Jla v nerentabilne objekte in strJ?5'10' Taklm pojavom se bo v prihodnje še odločneje gePavii po robu, v tej smeri pa jTj'*®' največ pričakujemo od bliž-g^^fcongresa samoupravljavcev v ^ drugem delu svojega nagovora ** je "■«---” • -—■ -----—■- Tihomil Javoršek poudaril tesnejšega sodelovanja sin-^^hlh organizacij na obeh straha Zne^e' To sodelovanje pa je tre- razftlrit.i r^TvaHirciPim no rw~*r1_ bled razširiti, predvsem na pod-neposrednega sodelovanja (j-. °snovnimi organizacijami in k^stvom teh področij. Oh koncu poudaril skupno nalogo bklar0dnega sindikalnega giba-. dia se upre takim fašističnim Javorn, kot smo jim bili nedavno ^ 04 na Švedskem in v nekaterih državah in da se še odtoč-p,1® uPre kakršnemu koli oživlja-tašlzma v svetu. Vr?a nnUi in koč bilo. To je želja tako Italijanske vlade kot tudi italijanskega naroda. Sporazumeli smo se, da postopoma rešimo tudi obmejna vprašanja. Razume se, da se ni več govorilo o coni B, pač pa o obmejnih vprašanjih. O tem se 11U3UIU na tu, ua at ,i,u***.*.u i ----,......* — - vsem usmeriti proti samim sebi in1 sedaj razpravlja in prišli bomo do biti brez milosti nasproti vsem de- , sporazuma. Tako italijanskemu na-formacijam in neusklajenostim tako rodu kot vladi so čim boljši od-med nami v zvezi komunistov kot j nosi z nami zelo pri srcu.* tudi v vsej družbi. Prav tako sc «Tu, v Istri, kjer živijo tudi primoramo obrniti proti tistim od zu . padniki italijanske narodnosti, pa-naj, ki hočejo vnesti razdor v na j 2jte * je iz stranke izključil vseh 22 članov. Cleaver pa je iz Alžira Pr0‘ sil za televizijsko razpravo o teni' Nevvton je to sprejel, sam bi ***' stopil na televiziji, s Cleaverjem pa bi se pogovarjal le po tele*®^ nu. Takoj v začetku razprave )e Cleaver zahteval, naj Hilliard d® ostavko, Nevvton se je temu upr* in voditelja se nista mogla sp®' razumeti. Zadnje besede je itfS?’ voril Nevvton, ki je dejal, da )e sicer nerad sprt s Cleaverjem' vendar mu ta ne pusti druge šitve. In ko je stopil iz televizij" skega studia, je izoočil Cleaver)* iz stranke. Cleaver je v AlžiriJ* izjavil, da je stranka on sam * je s svoje strani izobčil Nevvton* in Hilliarda ter odločil, da “ gibanje imelo dva glavna sedež*' v Alžiru in v Nevv Yorku, t® j, da sedež v Oaklandu ni potnem1 več nič. , Nevvtonovi somišljeniki so ta*®* reagirali na tak razvoj dogodk® in posvetili posebno številko sv®J_ revije Cleaverju. Na naslovni str® ni je slika Cleaverjeve žene K**1^ leen, ki ima eno oko podpluto. članku, ki govori o njej, je čeno, da jo je mož zaprl in P*? tepel, potem ko je ubil enega ** med njenih ljubimcev, nekega &K ca z imenom Rahim, ki je zbe*m v Alžirijo, potem ko je preusm®' ril ameriško letalo na Kubo. Tako sta se obe struji pribl*4*: zločinu. V Harlemu sta Ne nova privrženca ubila CleaveUf vega moža, ki jima je skušal P*~, vc-Bci muia, iu Jima jc an.uc.i~ ( prečiti prodajo posebne ^teVljfji njihove revije, približno mesec d kasneje pa je nekdo s pištolo ® Nevvtonovega somišljenika, truplo so našli v kleti neke **e yorške palače. . Nevvton pravi, da bodo Cle*v in njegovi imeli vojno, če j°.*f lijo, ker je sam dobro oboroi* Morda bi Nevvton še ohranil no, kljub temu, da so v Yorku in Nevv Jerseyu le ~J\J| verjevi privrženci. Toda me“*Ly se v vseh mestih število čla® ene in druge struje »Črnih P*., terjev* zelo hitro krči. R®m£ »Nevvsvveek* piše v nekem ^ ■ ku. da se je v Denverju ^e'0j »Črnih panterjev* zmanjšalo 40 na tri. TOME SVETUVA illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll rav« knjiga V predmestju in po vaseh so bataljoni mobilizirali. Vedno nove sence so se zginjale ob plotovih, živih mejah, na obronkih gozda, kjer so bila zbirališča. S klobuki in oprtani z velikimi nahrbtniki so se novinci razvrščali v kolone in s strahom prisluškovali rjovenju topov in drdranju strojnic. Komandir Orlov, komisar Pajk in še nekaj izbranih so mobilizirali. Ana se je držala Orlova. V zadnjih dneh mu je sledila kot senca. Bal se je zanjo ln ni je pustil izpred oči. Gorazdovo opozorilo ga ni ohladilo. Se bolj si Je je želel, posebno zalo, ker ni Imel možnosti in ker nikoli nista bila sama. Dekle Je bilo prevzeto od nenavadnega trušča. Po vseh naseljih so gorele luči, nikogar ni bilo, ki bi umiril pse in šumi vseh vrst so napolnjevali noč. Hodila Je za komandirjem, gledala, poslušala, kako je Orlov pobiral fante, ki so bili skoraj vsi že pripravljeni, samo nahrbtnik je bilo treba dati na rame in vzeti slovo. Slovo je bilo najtežje. Orlov je hodil od hiše do hiše, priganjal, klel in njegove besede so v navidezni zmedi učinkovito delale red. Ljudje so ga vabili, mu ponujali Jedi in pijače, on pa se je vsega branil. Motilo ga Je streljanje ob progi in bal se je, da jim ne bi presekah poti k hribom kar se je že večkrat zgodilo, če so se obirali. »Gremo! Gremo! Gremo!« je kar naprej nestrpno ponavljal Matere ln žene so jokale, objemale svoje, spremljale so jih na cesto, hlipale in žalostno strmele, ko so njihovi naj- -------------------- dražji izginjali v temo. Ana se je čudila Orlovu. Bil je trd kakor kamen In nobene solze ga niso ganile. Prišla je z njim v hišo, kjer je sredi izbe stal starejši možak z nahrbtnikom na ramenu. Dva malčka sta v srajčkah stala ob njem in presunljivo jokala. Ob njem je stala tudi žena z velikimi kolobarji pod očmi In z dojenčkom v naročju. Nepremično mu je gledala v obraz, kot bd ga videla zadnjikrat in si ga za zmeraj hoče vtisniti v spomin. V kotu je ždela starka z rožnim vencem v rokah in molila. Orlov je obstal, vprašal moža po imenu In gledal po spisku. Ni ga bilo. «Ne, ni me v spisku,« je dejal možak, «sam sem se odločil, da grem z vami. Včeraj so me Nemci iskali. Bolan sem, pa kaj hočem?« Orlov je zmignil z rameni. «Mama, ne bojte se! Na osvobojeno ozemlje me bodo poslali!« Ana se je sklonila k otročičema ln ju pobožala po mehkih laseh, in v oči so se ji prikradle solze. Ko se je mož odtrgal od žene in odšel skozi vrata, je zavpila njegova mati: «Vmi se, Janez!« Bosonoga otroka sta zajokala ln hotela za njim v sneg in veter. Ana Ju je na pragu ustavila In podržala, dokler ju ni vzela mati. Odhitela je za komandirjem. Na robu naselja se Je ob lepi vrtni hišioi pridušal Pajk in preklinjal. Razbijali so po vratih. «Tu imamo ptiča, ki se mu ne da iz toplega gnezda.« Te-renec, ki je bil z njim, je rekel, da ga ne bodo dobili, ker se je že večkrat izmaknil mobilizaciji. «Ne boj se!« je dejal Orlov in se potegnil po žlebu na verando, kjer so bila vrata odklenjena, in kmalu je v hiši posvetila luč. Orlov se je znašel v lepo opremljeni dnevni sobi Pred seboj Je zagledal mlado žensko v spalni srajci, precej preplašeno. «Kje imate moža?« Je vprašal. «Ni ga, gospod partizan. Ostal je v mestu pri sorodnikih.« Orlov ji je na plašnem obrazu prebral, da laže. ((Pregleda- li bomo,« Je dejal in se napotil v spalnico. Ker mu Je zastavila pot, jo je lahno odrinil In vstopil. Zakonska postelja je bila razkopana. Vabila ga je, naj kar pogleda, ln še sama mu je odprla na stažaj obe omari in rekla, da lahko pogleda tudi v kuhinjo, podstrešje, klet, če hoče. Orlov pa ni prvič mobiliziral. Sklonil se Je, ženska pa je zavpila. Pod posteljo je zagledal prste bosih nog. Zagrabil je nogo in ga privlekel ven. V samih spodnjicah se je tresel pred njim. ((Napravite se v eni minuti, da greste z nami!« je zarohnel Orlov na preplašenega možaka, ki ni vedel, kaj bi počel. Brez besede se je oblekel. Orlov se je vrnil v dnevno sobo, mlada žena pa je prišla za njim. ((Gospod tovariš, pustite mi ga vsaj do spomladi, lepo vas prosim, šele mesec dni ga imam.« Orlovu se je trd smehljaj zarisal okoli usten. «Ne, ne,» je odločil, ženska pa mu je planila okoli vratu In ga močila s solzami. Ko ga ni omehčala, se je vrnila z denarnico. Vzela je debel šop okupacijskih mark In jih potiskala Orlovu v roko. «Tole spravite in pustite mi ga vsaj še en mesec!« Zdaj pa je bilo Orlovu že preveč in začel Je zmerjati z vso ihto: «Spravlte mi ta prekleti švabski papir ln raje mu kaj pripravite, da bo vzel s seboj, če ne ga vzamemo v gatah! Pa pika, ln to takoj!« Vdala se je in mu napolnila nahrbtnik, da so se možu za-Sibile noge, ko ga je zadel na ramena. Orlov je bil prepričan, da bo v tednu dni ali ob prvem velikem pohodu ob vse, kar je odveč. Porazdal bo ali pometal v grmovje, ko bo prvič resno zaropotalo. Odtrgal Je moža od žene ln ga potisnil po stopnicah. Zakasnili so se. Zbirali so se zadnji ln zakasneli. Sh so skozi vas, na robu je gorela hiša, ki jo Je porušila nemška granata. Zvedeli so, da je v njej bila ubita mati z otrokom. V velikem gozdu so se kolone združile. Brigada se Je pomladila in povečala. Posamezne Skupine mobilizirancev so odha jale druga za drugo v varstvu močnih zaščdtndc. Na cesti je dogoreval tovornjak. Ko Je kurir prišel do zasede, je poslal Primož nekaj rafalov na kolono, ki je z brzo- pdi^1 strelnim topom prodirala iz mesta. Preden so se razpor6^ so bili oni že daleč v gozdu. ^ Ura se Je nagnila čez polnoč. Brigada se je vračala v ji vetje hribov. Votlo bobnenje topov, ki so tolkli v Prazn losti in se učlovečil. Umiral je s skrito bolestjo, ki Je z®’ j|> usta ne bi smela Izreči: moji otroci. Pozabil je na vsa ^p) različnih bogov ln političnih malikov in njihovih znak® U mitov. V zadnji minuti življenja Je pretrgal verige, s kal® p Je bil priklenjen od rojstva do groba. Videl ga Je tega bjjtf Evrope Skozi stoletja. Odet v pisane cape, zdaj zmagoval®*^ premaganec. Sredi neskončnih poti in bojnih poljan, izibpj' Lačen. Oropan In slep. Zažrt v nesmisel. Cernu tako dobri* ^ Ujo semena zla? Zaman Je grebel vase. Nič ni ostalo v ^ ^'morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 4. maja 1971 3:2 1:1 1:0 5:0 3:1 1:0 1:1 2:1 IZIDI “«ORna - Milan ^agliari - Napoli T„TWla " ‘Catania Inter - Foggia Juventus - Sampdoria '»rentina - ‘Vicenza ««na - Torino arese - Lazio lotep lestvica & ter f?5a ^za ^'fipdoria p*0 Catanig A li •rv/* maja iaiuu rMjjc n Torino - Catania, Verona - tioiria. BLTGA IZIDI fiS®0 ‘ Nov»ra Brli • Ternana 1:0 2:0 Mara ' Ca-vrtana 3:1 &Va ‘ EivorrK> ' Catanzaro 3:1 1:0 p ,n7B • Massese 2:0 p^rrno - Como 4:1 " 'Taranto Rev' Atalamta - CasPna 2:1 4:0 0:0 LESTVICA 32 16 11 32 16 B 32 13 13 32 11 15 32 13 11 31 13 10 5 8 6 6 R 8 32 12 11 9 32 12 10 10 10 11 7 17 31 32 32 32 32 32 32 32 32 32 32 32 10 8 9 13 10 9 12 11 9 12 11 9 12 11 9 12 11 7 14 11 8 13 11 5 17 10 5 13 14 3 11 36 18 35 20 37 24 34 24 33 24 29 24 29 30 35 26 19 23 29 27 19 21 27 25 25 28 27 32 28 40 24 31 19 23 23 29 24 41 17 39 Co-Casertana - »23? r>a C? f? T»S“n* Ar, Prihodnje" kolo’ by>, • Perugia, Atalanta • Mantova, Caser Piša?’. Catanzaro - Bari, Cesena i'4WrnvfVorno - Monza, Novara -W , Taranto - Reggina, Ter-Massese. A SKUPINA OLTCiE L*** - IZIDI U? • Parma 3:0 P£rn° " Treviao 0:0 Rowi? - Solbiatese 0:0 ’ Derthona 0:0 Sotk®*0 ; Udinese 3:1 TZv^na - Monfaloone 2:0 ' Pro Patria 3:2 AW®a ' Verbania 0:0 ItZ^na - Trento 1:0 ^»ana . Padova 3:0 lestvica I Ir Ro!**'« fes S?* fes? 32 16 15 1 34 7 47 32 17 13 2 37 14 47 32 18 6 8 44 29 42 32 12 12 8 39 30 36 32 11 14 7 31 27 36 32 9 17 6 20 15 15 32 11 12 9 41 33 34 32 13 7 12 29 27 33 32 11 11 10 31 25 33 32 9 13 10 32 33 31 32 11 8 13 25 29 30 32 7 15 10 17 24 29 32 7 15 10 20 25 29 32 8 12 12 24 38 28 32 7 14 11 19 21 28 32 7 13 12 17 30 27 32 6 14 12 29 38 26 32 5 16 11 19 32 26 32 8 7 17 21 34 23 32 3 14 15 21 40 20 jj?* « Alessandria, Legna- H Piai |'atese Cp°' Udinese - Parma, Reg-k' Mon» 'acenza, Treviso - Rovere-t ' Waloone - Seregno, Dertho-Pro p^nna, Padova - Trie&ti-^ania atr'a - Venezia, Trento - TRIESTINA - PRO PATRIA 3:2 (1:0) TRIESTINA: Colovatti, Martinelli, Moretti: Del Piccolo, D'Eri, Pe-strin; Loppoli, Ciclitira, Truant po 59. min. Naldi), Scala, Fregonese. D'Ambrogio. PRO PATRIA: Anelli, Mischis, Croci; Lombardi, Righetto, Verdel-li; Calloni, Bolchi, Panucci, Frige-rio, Časna (po 72. min Maconi). Mastorgio. SODNIK: Campanini (Finale Li-gure). STRELCI: v 1. min. Fregonese (T), v 49. min. Truant (T), v 58. min. Righetto (PP), v 74. min. Fregonese (T), v 90. min. Panucci (PP). Triestina je po treh mesecih končno zmagala. Premagala je po prijetni in zelo dinamični tekmi Pro Pa-trio, in rezultat 3:2 je pravzaprav premajhen izkupiček za moštvo, ki je skozi vseh 90 minut bilo boljše od nasprotnika. Žal pa je Triestina prav v nedeljo, ko je prvič dosegla tri gole v eni sami tekmi, ponovno pokazala svojo največjo hibo, zaradi katere se zdaj nahaja v tako nevarnih vodah (iz katerih je zdaj ne more dvigniti en sam uspeh). Obramba je namreč prejela dva povsem nepotrebna gola, in to proti nasprotniku, ki je pokazal mnogo požrtvovalnosti, nekaj dobrih igralcev, a tudi poprečno skupno igro. Trije igralci so zelo izstopali: Del Piccolo je sredi še tako majave obrambe odlično pazil na nevarnega Panuccija in je skušal urediti vrste pred Colovattijem, Fregonese je tokrat dosegel kar dva zadetka in je pokazal, da se mu znova vračata samozavest ter smisel za gol; Loppoli je bil zopet režiser napada in je, bolj kot sicer dobra Scala in Truant, privedel svoje moštvo do zmage. Nekoč smo že poudarili, da je ta igralec bil predolgo zanemarjen. Dobro so se sicer odrezali Se Fe strin in Truant, ki so na sredini igrišča nadigrali nasprotnike, Ciclitira pa očitno še ni povsem o-kreval in je zato kljub požrtvovalnosti zaigral znatno pod svojo običajno ravnijo. Presenetila pa je netočnost sicer zanesljivega Martinelli ja. Igra Pro Patrie se pravzaprav suče okoli enega samega igralca: priletnega Bolchija, bivšega igralca Interja, Torina, Atalante. S svojo izkušenostjo lahko nadoknadi manjšo sposobnost premikanja, predvsem pa s preudarnimi in točnimi podajanji odpira pot ostalim. Bil je pravzaprav edini, ki je znal izkoristiti neorganiziranost domače obrambe in je zato z dolgimi podajanji iskal in našel sproti vrzeli, ki so se odpirale med Morettijem, Martinellijem in D’Erijem. Poleg njega je treba omeniti še Panuccija, Alessandrija in Reggiana nadaljujeta svoj mrtvi tek na čelu lestvice in res ni nasprotnika, ki ui ju lahko ustavil. Alessandrija je v soboto premagala trdni Trento, Reggiana pa je v nedeljo z visokim izidom odpravila Padovo, ki je morala tako dokončno opustiti vsako upanje na napredovanje. Medtem, ko bodo torej problem prvega mesta rešili šele v zadnjem kolu (in morda tudi tedaj ne), pa je na dnu še vedno precej zmešnjave. S porazom v Trstu je zdrknila precej nizko Pro Patria, sicer pa imamo vtis, da se bo to moštvo prej ali slej le dvignilo do varnega položaja na razpredelnici. Presenetila je Verbania, ki je osvojila točko v Benetkah. Nekoliko je krivo za to budi domače moštvo, ki se je lotilo tekme zelo ležemo in bi z nekoliko bolj učinkovitimi gosti lahko tudi okusila grenkobo poraza. Derthona medtem nadaljuje svoj vzpon: tokrat je odščipnila točko Roveretu, ki se je tako še enkrat znašel v zagati, saj ga čaka še vrsta težkih tekem. Tudi Legnano in Piacenza sta zapravila priložnost, da bi se rešila vseh težav, saj sta na lastnih igriščih prepustila točko Trevisu oz. Solbiateseju. Sottomarina pa še vztraja pri zasledovanju. Tokrat je premagala Monfalcone, kateremu je prepustila zadnje mesto. Kljub vsemu pa mislimo, da sta obe moštvi že izločeni iz borbe za obstanek. uk V moški odbojkarski D ligi Šest igralcev Breja ostalo brez točk ACEGAT — BREG 3:0 (15:8, 15:5, 15:9) ACEGAT: Plisco, Štolfa, Riccar-di, Matteucci, Del Bianco, Guirgie-vich, Zamcola, Facchini, Pintarelli. BREG: Grgič, Franco, Vojko in Vojteh Lovriha, Svetina, Boris Žerjal. SODNIKI: Tranquillini, Padovani, Pontand1. V sedmi tekmi (»vratnega kola moške D lige se je Breg srečal z ekipo ACEGAT, ki je prva na lestvici. Srečanje se je zaključilo z gladko zmago gostov, ki so osvojili tekmo brez velikega napora. Brežani so nastopili točno v šestih, saj sta med tednom zbolela kan- dva igralca, Škrinjar pa ni mogel igrati zaradi poškodbe. Odsotnost kapetana se je močno poznala, kajti ekipa ni zmogla urejene igre. čeprav so se Dolinčani res potrudili, so bile njihove akcije neorganizirane in izvedene zelo živčno, tako da sploh niso zmogli pravega odpora. Zelo šibek je bil napad, kjer sta tolkla le Grgič in Franko Lovriha. Na ta način pa seveda ni bilo mogoče priti do živega močni nasprotnikovi obrambi. Breg je v prvem in zadnjem setu dolgo kljuboval ekipi ACEGAT, vendar to ni bilo dovolj. Ko so go stitelji nekoliko pospešili ritem, so gostje popolnoma odpovedali. Prvi set je bil v začetku izenačen in Brežani so večkrat uspešno napadali ter so celo vodili z 8:7 Na-sorotniki so tedaj pospešili ritem in Bregovega odpora je bilo konec. Tudi v začetku drugega seta so gostje dobro začeli in so vodili s 5:3, a od tedaj naprej je bila igra le samogovor gostiteljev. Najbolj borben je bil tretji set, ko so Brežani trmasto odgovarjali na vsak nasprotnikov napad, a proti koncu niza, kljub skrajnemu naporu, niso mogli več zaustavljati moštva ACEGAT. S. R. Nabrežinei uspešni na turnirju v Gorici Cattonar osvojil prvo mesto med tretjekategorniki RIM, 3. — Italijanski zvezni trener Valcareggi je za tekmo z reprezentanco Irske izbral sledpče nogometaše: Albertosi, Cera, Domen-ghini. De Sisti, Bedin, Bertini, Bon-insegna, Burgnich, Corso, Facchet-ti, Maizzola, Anastasi, Bettega, Spi-nosi, Prati. Rosato, Zoff, Bet. NvttiiitittmiimimmiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimniiiiiiimimiiiiiiiiitiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiM DVE KOLI PRED ZAKLJUČKOM ITALIJANSKE A LIGE Inter že enajstič italijanski prvak S porazom proti Bologni je Milan zapravil sleherno možnost MILAN, 3. — Z zmago nad Foggio s 5:0 si je Inter zagotovil enajsti naslov italijanskega nogometnega prvaka. Dve koli pred zaključkom prvenstva ima pet točk naskoka pred svojim mestnim rivalom Milanom, ki je prav v nedeljo zgubil proti Bologni. Po letu 1966 Inter ni več bil italijanski prvak. Zvezda Helenia Her-rere je zatonila, Heriberto se ni nikakor obnesel, letos pa je po začetnih neuspehih prevzel vodstvo nekdanji In ter jev igralec Invemizzi, pod vodstvom katerega Inter do sedaj ni zabeležil poraza. Še več, nadoknadil je točke, ki so ga ločile od vodečih in si dve koli pred koncem zagotovil končno prvo mesto. Za milansko ekipo so letos nastopali Facchetti, Burgnich, Mazzola, Corso, Boninsegna, Giubertoni, Bertini, Vieri, Jair, Bedin, Fabbian, Bellugi, Frustalupi, Bordon, Celia, Pellizzairo, Acchili, Oriali, Reif, Ri-ghetti. Za Burgnicha je to že peti naslov, saj je štiri osvojil z Interjem, petega pa v vrstah Juvemtusa. Po štiri naslove so z Interjem osvojili Corso, Facchetti, Jair in Mazzola. V vrstah letošnjega italijanskega prvaka igra tudi trenutno najboljši strelec prvenstva, Boninsegna, ki je do sedaj zabil 24 golov. V dveh kolih, ki še manjkata do konca prvenstva, bo morda dosegel še kakšen zadetek. Na repu lestvice pa še ni nič jasnega. Za gotovo vemo samo to, da bo izpadel Catania. JADRANJE TRST, 3. — Jutri bo v Trstu prva regata za pokal Nordio za jadrnice razreda zvezda. Regate, ki se bo zaključila 8. maja, se bo udeležilo kakih trideset posadk iz Italije, Jugoslavije, Nemčije, Avstrije in Švice. Na progi, ki bo med Miramarom in Debelim rtičem, bosta Jugoslavijo zastopali dve jadrnici. te»nobe, ki jo Je porodilo razmišljanje o človeški neum- Je nedaleč od njega slonel ob drevesu in prav ta-v nebo. Vstal je in sedel k prijatelju iz mladih dni. ^ je v izpremenjeni obraz lin tekal v njem pojas-j. vprašanja ki so tudi njemu begala mlado dušo, in «JCnT , Ogovora-«^i J J« s teboj, Vojko?« "Tuni Primož- Mislim na Nemca.* h '8U1 menl ta krik ne gre iz ušes. Nekaj težkega se ml I® v želodcu. Pozabi! Zadel si ga imenitno, še imendt-54 si v® sl 80 prevaral. Sicer bi on tebe, zato Je mnogo bolje, *TWi01ce Je kllcaL To me Je pretreslo.* v Ql naši Jih kličejo. Tudi moj oče je klical mene. Zdaj ®£°Padu. Mi nismo začeli: Prišli so, ne da bi Jih kdo blJat in ropat. Zato Jih moramo veliko ubiti in ne b to’ k°£a ubiješ. Ubijati hladno, to je pravilo vojne.* Pa se je utrnila druga misel. Nesmiselno Je ubijati. h» 0 aaCenJati vojno. Za vse je dovolj kruha in pro-zemlji. Cernu se pobijamo med seboj že tisočletja? t "Volu® vprašal zamolklo. JJjRa. p°, tega tl ne oporekam. Toda tega midva ne bova n najbrž tudi ne naši sinovi, če bomo ostali. Preveč I>o , Imamo v sebi in premalo človeškega.* Z vW.olonI J® Prišlo povelje: Kolona naprej! Vstali so ln JaR po ozki, v peščeno pobočje zajedeni stezi. Za go-’ heijo ^Prišli n* planjavo, kjer so razpadajoči zidovi črneli V°jk° pa je mislil; «Težko morijo roke, ki še niso iene. Težko sovraži srce, ki še ni spoznalo ljubezni, ta • ki i ’ ftovek-zver iz davnine! Vojni rogovi trobijo v ve-^ Jih P° odprtih grobovih in mrtvih očeh, v lobanjah, (h. laCna zverjad. k ’ kjer 1 J® zdramil nenadni strel. Nedaleč pred nji- r Je v koloni Jahal namestnik komandanta, Je zavrelo, je zanihal ln skočil s konja. Iz kolone se je utrgala zdrvela po sneženi planjavi proti grmovju v grapi. V isti sapi Je že Primož ležal na robu poti in streljal. Streljali so vsi, ki so videli senco, dokler se ni bežeči prevrnil. Karel, Orlov in nekaj drugih so vdrli za njim. Ta se je v grapi pobral in spet bežal, dokler ga ni Karel ujel in ga pobil na tla s kopitom, ostali pa so ga prerešetali s streli. Privlekli so ga na pot in ga preiskali. Bil Je gestapovec, ki se Je, preoblečen v civilno obleko, vrinil med mobilizirance in poizkusil ubiti komandanta. Trije so ga zgrabili in ga odvlekli po snegu v gozd, kjer so ga vrgli med skale. V kolono se Je vrnil mir. V vasici pod zasneženim vrhom so se ustavili. Razkropili so se po stajah in polegli z novinci vred. Vojko to noč ni mogel zaspati. V prvem svitu sta s Primožem in še tremi odšla v patruljo. Nekaj sto metrov pod vasjo sta naletela na skupino, ki Je vodila v gozdove nekaj zvezanih Nemcev civilistov. Ujeli so jih v predmestju. «Kam Jih peljejo?* je vprašal eden od borcev, ki še ni bil dolgo v hosti. «V trinajsto brigado,* mu Je odgovoril Primož. Fant Je neverno pogledal. Kmalu potem so zaslišali strele «Vidiš, kako gre to enostavno ln naglo,* Je dejal Primož. «0, da,» Je odvrnil Vojko, ki Je vedel, da so likvidirali peto kolono ln kulturbundovce. Cez pol ure so pod seboj zagledali v gosjem redu razvrščeno nemško kolono na smučeh. Sla je po sledovih brigade. Ulegli so se in jih napadli. Korpus Je mobiliziral vso zimo. Noč za nočjo so se kolone spuščale s hribov, lajanje psov ni utihnilo, povsod so bile sence, nemir, detonacije in streljanje. Vojna je divjala povsod, v gozdovih in mestih, podnevi in ponoči. Brigade so udarjale zdaj tu zdaj tam. Polnile so se z novinci in borbeni duh ljudstva se je širil kakor požar v stepi. Neke deževne noči se je brigada proti jutru vračala iz naselij ob progi. Borci so bili na nogah že od prejšnjega dne. Utrujenost jim je lezla v mišice in bili so zaspani. Znašli so se pred mostom čez majhno rečico sredi doline. V gozdu Je V nedeljo je bil v Gorici drugi deželni namiznoteniški turnir za pokal Luposport, katerega so se udeležili štirje igralci nabrežinskega Sokola. Pivi tak turnir je bil v Vidmu na velikonočni ponedeljek, a se ga Nabrežinci niso udeležili. V kratkem pa bosta še dva turnirja, verjetno oba v Trstu. Nastop nabrežinske namiznoteniške vrste je bil tudi tokraj še kar pozitiven. S tem mislimo predvsem na zmago Cattonarja med tretjekategorniki, kjer je gladko odpravil vse štiri nasprotnike, na njegovo tretie mesto v končni lestvici pa tudi na uvrstitev mladega Pertota na četrto mesto med naraščajniki. Smolo sta imela Fabjan in Radovič, ki sta zgubila že prvo srečanje. Turnir ni bil posebno zahteven, sai so manjkali nekateri boljši tržaški tekmovalci, med temi tretie-kategornik Birsa in mladinca Ukmar ter Peterlini. Kljub temu pa se je moral Cattonar precej potruditi, saj je bila večja skuoina tekmovalcev na isti ravni. Tekme pa so nabrežincem služile tudi kot dobra priprava na zadnia srečanja turnirja za tržaški pokal. Posamezni iziri: NARAŠČAJNIKI Mnllia - Radovič 2:1 (8. -19. 19) Pertot — Rmani 2:0 (13,15) Pertot — Moiero 2:0(12. 18) Eccardi — Pertot 2:0 (17, 9) MLADINCI Archidiacono G. — Fabjan 2:0 (10. 15) 3 KATEGORIJA Cattonar — Bressan 2:0 (15. 20) Cattonar — Donda 2:0 (16. 17) Pattonar — Sfiliffoi 2:0 (17.18) Cattonar — Archidiacono M 2 0 (8. 15) Dodatni turnir za končno lestvico, katerega so sp udeležili orvi štfrie trpHfVateeorniki, mladinci in nara-SSoirnki. pa je prinesel naslednje iz'Hp- Cattonar — Eccardi 2:1 (17. -20, 18) Cattnnar — Archidiacono M 2-0 m Arrindinppflo G. — Cattonar ?;0 (17, 19) S J. KOŠARKA Mednarodni turnir v Beogradu Sovjetska zveza prva pred Jugoslavijo BEOGRAD, 3. — Italijanski košarkarji so na prvomajskem turnirju v Beogradu zasedli zadnje mesto. Na tem turnirju sta poteg Jugoslavije in Italije sodelovali še Sovjetska zveza in ekipa televizije, katero so sestavljali jugoslovanski igralci in, kot gostje, trije Američani, ki nastopajo v Italiji. Prvo mesto je osvojila ekipa Sovjetske zveze pred Jugoslavijo, ekipo televizije in Italijo. Na turnirju so dosegli sledeče rezultate: Sovjetska zveza - TV 92:81 Jugoslavija - Italija 82:79 Sovjetska zveza - Italija 70:56 Jugoslavija - TV 72:69 TV - Italija 73:56 Sovjetska zveza - Jugoslavija 82:69 ODBOJKA ŽENSKA PR0M0CUSKA LIGA Zmagovit nastop Doma Primorca in Sovodenj DOM - CORRIDONI 3:0 (15:4, 15:5, 15:2) DOM: L., D. in N. Prinčič, Dornik, Bucik I. in II., E. in F. Mi-kluš, Uršič, Maligoj, Koren. CORRIDONI: Pahor, Satalo, Pi-risi, Sel, Pagato, Miotti, Corubi. V nedeljo zjutraj je Dom nastopil v Št. Petru ob Soči, kjer je igral proti Corridoniju. Tekma se je zaključila z gladko zmago Doma s 3:0. Celotna igra je bila dokaj umirjena. Domovke so pokazale res lepo odbojko, katero so predvajate v vseh treh nizih. Tudi mlade igralke Corridonija so igrate dobro, toda pomanjkanje izkušenj je bilo zanje u-sodno in so morate pred Goričan-kami položiti orožie Sinoči je Dom v nadaljevanju tega prvenstva premagal ekipo Mladosti iz Doberdoba 3:1 (12:15, 15:9, 15:7, 15:9). n * *r SOVODNJE - HRAST 3:2 (2:15, 15:12, 9:15, 15:12, 15:6) SOVODNJE: Butkovič, Petejan, Tomšič, Marušič, Petejan, Batistič, Devetak, Petejan, Devetak, Tomšič. HRAST: Marušič, Gergolet, Lavrenčič, R Lavrenčič, Colja, Jarc, M Jarc, S. Jarc, Gergolet. KOŠARKA V MOŠKI D UGI Slovo od prvenstva z zelo lepo tekmo Borovci so osvojili disciplinski pokal in bodo tudi prihodnje leto igrali v D ligi Bor - Italcantierl 71:69 (33:40) i potrudil v obrambi. Dobm se je BOR: Rudes 9. Fabjan 8. Lakovič 6. Starc 15, Sirk 17, Ambrožič 16, Rajmund Kralj, Valter Hrvatič, Martin Kralj, Škerlj. ITALCANTIERI: Fasan. Visintin 8, Zuccon 4, Soranzo 15, Michelmi 11, Uršič 4, Rozbovvsky 10. Quar-gnal 8, Fabbro 2, Russian 7. SODNIKA: Galeazzo (Padova) in Passarella (Rovigo). PROSTI METI: Bor 17:22, Ital-cantieri 17:26. Borovi člani so v soboto odigrali zadnjo prvenstveno tekmo. Poleg tega, da so dosegli izredno pomembno zmago proti Itaicantleriju, so tudi osvojili pokal za najbolj disciplinirano ekipo prvenstva, ki jo jim je osebno izročil predstavnik zveze Enzo Gentilini. Z zmago proti tržiškim košarkarjem pa so si matematično priborili pravico obstanka v tej ligi (borovci sevedr. tedaj še niso vedeli za izide ostalih tekem). Italcantieri pa si je s porazom pokopal še zadnje upe za napredovanje v višjo ligo. Srečanje je bilo zelo zanimivo. Borovci so tokrat morda odigrali svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu. Kljub temu, da so nastopili brez svojega standardnega i-gralca Adrijana Zavadlala, ki je te dni zaposlen s tržaško košarkarsko reprezentanco v Viareggiu, so naši predstavniki igrali zanesljivo in izredno borbeno. Bila je to zmaga volje in požrtvovalnosti. «Plavi» niso do zadnjega popustili in so do hiteli nasprotnike prav v zadnjih minutah. Tržiški igralci so namreč vseskozi «udobno» vodili s prednostjo od osmih do enajstih točk. Zadaje minute pa so bile skorai dramatične. Gostje so popustili, borovci pa so dali še zadnje site od sebe in so dosegli prednost dveh točk ter so tako tudi zmagali. Veselje borovcev in njihovih navijačev .je bilo seveda še večje, kajti nihče ni več upal na zmago. Gostje so namreč igrali umirjeno in so bili odločni tako v napadu kot v obrambi. «Plavi» pa niso nikoli popustili, predvsem po zaslugi obeh centrov Sirka in Ambrožiča, ki sta bila uspešna povsod. Poteg njiju je zaigral na svoji običajni ravni tudi obnesel tudi Valter Hrvatič, ki je dvakrat zamenjal utrujenega Rude-sa. Hrvatič je tako ponovno pokazal, da je povsem zaslužil zaupanje trenerja Marija, ki ga bo prihodnje teto gotovo vključil v člansko ekipo. Za goste pa je bil ta nastop veliko razočaranje. S to tekmo so si praktično zapravili možnost na predovan.ja v C ligo. Enoletni trud ter veliko finančno breme (v njihovih vrstah igrata dva gončana, Uršič in Michelini, ki sta z Gori ziano nastopila tudi v A ligi) sta. bila zaman. Po tem izidu si .je San Dona matematično priboril pravico do nastopa v prihodnjem letu v C ligi. Na dnu lestvice pa je še vedno položaj zapleten, kajti tako Dukce-vich kot Casteifranco in kot Don Bosco Rovigo imajo po osemnajst točk. Don Bosco bo odigral tekmo proti Sdloplast Novellara. Po vsej verjetnosti bodo potrebna še naknadna srečanja. Izidi 11. povr. kola: Zuccheri - Friulana 61:52 Thiene — Casteifranco 60:52 San Dona - Pro Pace PD 59:54 Bor — Italcantieri 71:69 Siloplast — Dukcevich 49:47 Treviso — Don Bosco RO 66:69 Izidi tekem ostalih naših moštev «Prima divisione* Lloyd Adriatico — Bor Prvenstvo naraščajnikov: Ricreatori — Bor 51:39 72:20 obvestila SPDT organizira v nedeljo, 9. maja MLADINSKI IZLET NA GRMADO. Zbirališče ob 7.45 na železniški postaji v Trstu, ob uradu CIT (glavni vhod). Kosilo s seboj. Povratek približno ob 18. uri na železniško postajo. » • t SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi v soboto, 8. maja ob 20.30 v Kulturni dom na proslavo svoje 25-LETNICE OBNOVITVE Vstop z vabili, ki so na razpola- SODNIKA: Sknico in Pavlini. V okviru ženskega promocijskega prvenstva (skupina A), sta se na sovodenjskem igrišču srečali slovenski ekipi domačih Sovodenj ter doberdobskega Hrasta. Končni izid je močno presenetil. Povsem nepričakovano so po daljši ter uravnovešeni igri povedla sovodenjska dekleta. Njihova zmaga ni noben sad slučajnosti, temveč posledica velikega napredka te ekipe. Kar se tiče kra-ških, prav tako obetajočih mladink, so te zapravile več servisov ter so tako odločilno »pomagale* domačinkam. Prvi set je bil lahek plen Hrasta, ki je v vsem nadvladal Sovodenjke. Toda takoj v naslednjem setu so se te otresle treme ter so igrale nasprotnicam enakovredno odbojko in si obenem zagotovite niz. Hrast je v tretjem setu vnovič povedel, potem ko je po začetnem sovodenjskem vodstvu (5:2) izkoristil vrsto nasprotnih napak. Zadnja dva seta pa sta pripadla domačinkam, ko so si končno zmago zagotovite z dobrimi ter zanesljivimi servisi. - jo - * * * V okviru promocijskega ženskega prvenstva je Primorec A premagal Inter B s 3:0 (15:0, 15:0, 15:1). * * * JULIA — SOKOL 3:0 (15:2, 15:10, 15:9) SOKOL: Ukmar, Starc, Milič, Luk-ša, Ban, Frančeškin. JULIA: Kock, Clarich, Palusa, Badimi, Crivica, Altin C. in F., Nur-si, Pavlica, Orion, Stander. SODNIK: D'Anna. V drugem kolu ženskega promocijskega prvenstva sta se v skupini A v Nabrežini srečali ekipi domačega Sokola in tržaške Julie. Zmaga je pripadla Tržačankam po treh precej nezanimivih setih Julia ni pokazala izredne igre in mislimo, da bi se morala še precej bolj potruditi za zmago, če bi Sokol nastopil s popolno postavo. Na-brežinska ekipa je namreč zaigrala brez Batageljeve, ki je pravi steber ekipe, glede na to, da že več tet igra odbojko. Dekleta se tako, predvsem v začetku, niso znašla na igrišču in nasprotnice so si nabirate točke s precejšnjo lahkoto. Drugi in tretji set sta bila bolj izenačena, saj se je mlada Sokolova ekipa otresla začetne treme in je zaigrala bolj živahno. Več pa od igralk, ki se bavijo z odbojko te kaka dva meseca, res ni bilo mogoče zahtevati. S. J. * * * MLADINSKE IGRE V nadaljevanju mladinskih iger je Bor sinoči izbojeval že svojo tretjo zmago na odbojkarskem turnirju za dekleta. Ekipo Brunner je premagal z 2:0 (15:3, 15:9). V ostalih dveh tekmah so dosegli naslednja izida: FARI - OMA C 21 OMA B - OMA C 2:1 G. F. ATLETIKA IVAKI, 3. — Na mednarodnem a-tletskem mitingu na Japonskem jc Šved Keil Isakson v skoku s palico preskočil letvico, ki je bila 5,42 m visoko. 1. - 2. — 3. - 4. - 5. - 6. - . go v Tržaški knjigarni in na Pro- Peter Starc, ki se je tokrat močno seku, v baru Majovski. Paridc Im ari Rossa E negi* Parsifal Bemitl Gran Gala Ingegno Byblos 2. La Chalange 1. Timor 2. Pietro Verri KVOTE: 12 - 89.199 Ur 11 - 7.337 Ur 10 - 1.217 lir 1 2 1 1 1 X 1 2 X 2 I t Jugoslovanska nogometno prvenstva 1. ZVEZNA LIGA IZIDI Olimpija - Dinamo 1:0 Hajduk - Sloboda 0:0 Maribor - Vojvodina 2:0 Borac - Velež 3:7 Sarajevo - Crvenka 2:0 Čelik - Radnički (N) 2:0 Partizan - Beograd 0:0 Bor - Radnički (K) 1:0 C. zvezda - Željezničar 1:4 LESTVICA Hayduk 25 11 11 3 37 21 33 Partizan 25 13 7 5 31 17 33 Dinamo 25 12 7 6 37 21 31 Željezničar 25 12 7 6 35 25 31 Olimpija 25 10 9 6 36 21 29 Velež 25 11 5 9 39 33 27 Čelik 25 10 7 8 24 23 27 C. zvezda 25 9 7 9 40 34 25 Beograd 25 10 5 10 40 37 25 Sarajevo 25 9 7 9 34 34 25 Radnički (N) 25 8 6 11 26 33 22 Maribor 25 7 8 10 25 32 22 Vojvodina 25 6 9 10 24 26 21 Bor 25 7 7 11 30 40 21 Sloboda 25 5 10 10 15 25 20 Borac 25 5 10 10 32 47 20 Radnički fK) 25 6 8 11 18 38 20 Crvenka 25 6 6 13 20 36 18 PRIHODNJE KOLO (16. 5.) Dinamo - Čelik, Radnički .- Ha j- duk, Vojvodina - Borac, Velež - Č. zvezda. Željezničar - Bor, Sloboda • Partizan, OFK Beograd - Olimpija, Radnički' - Sarajevo, Crvenka - Ma- ribor. 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD IZIDI Rudar - Trešnjevka 2:0 Šibenik - Rovinj 3:0 Varteks - Metalac 0:0 Zagrebački plavi - Split 0:2 Jedinstvo - Ljubljana 2:1 Zagreb - Karlovac 6:0 Mura - Železničar 1:1 LESTVICA Rijeka 24 17 3 4 51 12 37 Zagreb 25 17 3 5 54 22 37 Rudar 25 17 3 5 34 15 37 Šibenik 24 14 5 5 36 22 33 Ljubljana 26 10 8 7 34 25 28 Varteks 25 12 3 10 38 25 27 Split 25 8 9 8 35 30 25 Železničar 25 8 7 10 29 34 23 Karlovac 25 7 8 10 25 38 22 Orijent 24 7 7 10 24 27 21 Mura 24 6 9 9 24 33 21 Jedinstvo 25 5 9 11 25 39 19 Trešnjevka 25 5 8 12 23 39 18 Zagr. plavi 25 6 5 14 26 50 17 Metalac 24 5 6 14 23 49 16 Rovinj 26 5 5 15 17 38 15 ir Bologna - Milan 1 Cagliari - Napoli X Catania - Verona 2 Inter - Foggia 1 Juventus - Sampdoria 1 LR Vicenza Fiorentina 2 Roma - Torino X Vare se - Lazi« 1 Modena - Catanzaro Perugia - Taranto 1 Piša - Atalanta 1 Maceratese - Genoa 1 Sorrento - Salernitana 1 KVOTE: 13 — 17.056.400 lir 12 — 486.000 lir V soboto je bila na sporedu izredno uspela avtomobilska ocenjevalna vožnja, ki jo je letos organiziralo Slovensko gospodarsko združenje Iz Trsta, do Uvale Scott. Sobotnega tekmovanja se je udeležilo o-krog 80 posadk, med katerimi sta pri posameznikih zmagala Fabl) Giorgi in Bruno Merzek, pri posameznicah Silvana Valoppi, pri ekipah pa Kasta A. Vsi udeleženci AOV, kot tudi a-stali izletniki, ki so prispeli iz Trsta v Uvalo Scott, so preživeli zelo prijeten sobotni družabni večer, kot tudi nedeljo, katero so izkoristili za izlete na Krk in v drugo okolico. Zaradi pomanjkania prostora bomo obširneje poročali o tem tekmovanju jutri. — bilo temno kakor v rogu ln možje so ves čas zadevali drug ob drugega. Zveza je bila večkrat pretrgana. Zato so napredovali počasi, venomer so čakali na skupine, ki so zaostajale. Posebno novinci so največkrat pretrgali zvezo. Niso bili vajeni noči in ne pohodov. Sele ko so se bližali dolini, so s težavo uredili kolono. Ker so bili na pobočju dobra tarča topovom iz postojanke, ki se je prikazala v medli svetlobi, so komandirji priganjali, spodbujali in kleli. Psi v zaselku so lajali, da bi zbudili mrliče, ne le nemških žandarjev. Napredovanje kolone je ovirala tudi živina, ki so jo za bolnice in enote na osvobojenem ozemlju nabrali po dolini. «Ce Je zaseda ob mostu, bo hudič,* je dejal Orlov Sva-runu, komandantu brigade. Ta mu Je odvrnil: «Upam, da jih ne bo, ker gremo s prevelikim hrupom, preveč nas je, da bi nas upali napasti.* Orlov se Je smejal tej posrečeni domislici, Svarun pa je vseeno odredil, da bodo tri bojne skupine razbile zasedo ob mostu. Zato se je kolona, preden se je spustila v dolino, ustavila. Oviral jih Je tudi plaz, ki Je zasul pot, da se je živini globoko udiralo. Borci so spravljali živali naprej s silo, jo kleli, psovali ln tepli. Na tišino ni nihče mislil. Celo nekaj raket, ki so v naselju švignile v nebo, ni prav nič zaleglo. Ko so bili na najnevarnejšem mestu, je zarigala mula z visokim, presunljivim glasom. Za njo so začele po vsej koloni mukati krave, borci pa vpiti in kleti na ves glas. Z neba se je ulil dež in Orlov je dejal, da je zdaj vse na kupu, kar Jih sploh lahko doleti na pohodu. Prav nič ni bilo čudno, da ob mostiču čez reko ni bilo zasede, kot Je predvideval Svarun. Bojne skupine so ugotovile, da so Nemci bili v zasedi in so pobegnili, ko so se začele oglašati krave, šli so čez most. Orlov Je prisluhnil ropotu konjskih kopit po trhlih mostnicah. Pod njimi Je v temi šumela narasla kalna reka. Za njim Je prišel Karel in ga lopnil po ramenu. «No, Orlov, prižgi čik, ker si s kravami preplašil Nemce!* Prekoračili so dolino ln se povzpeli v škofjeloško hribovje. Veter Je hrumel po drevju in dež Jih Je neusmiljeno pral šli so počasi naprej, ker so morali vse pogosteje počivati. Takoj ko so luči postojanke potonile med drevjem ln ko je neposredna nevarnost minila, so postali brezbrižni In popadla jih je utrujenost. Pot je bila strma in blatna. Čofotali so po sneženi čobodri in ni bilo čevljev v koloni, ki bi Jih nosile suhe noge. V gozdu Je curelo z neba in drevja. Bilo je temno kot v rogu, zato so lezli po polževo. Na nekaterih mestih so se celo držali za roke, nekateri pa celo kravam m mulam za repe, da ne bi pretrgali zveze, ker je prišlo po koloni povelje, da bo ustreljen, kdor bo pretrgal zvezo. Tudi Primož se je držal za rep težkega vola, ki ga je vodil Vojko. 21 val je stopala dostojanstveno in varno. Brez posebnega truda je vlekla navkreber zaspanega mitraljezca, z isto potrpežljivostjo kot včasih plug in druga težka bremena. Primož se je predal razkošju volovskega repa in zaprl oči. Dremal je in sanjaril, noge pa so se same premikale Grenkobo, ki se Je nabirala v ustih, je preganjal z žvečenjem Krhljev. Včasih je na široko odprl usta in pustil, da mu jih je zalil dež. 2e nekaj noči zapored so bili na nogah in navadil se je dremati stoje. Tako so delali tudi drugi, dokler ni eden od premikajočih se sanjačev zgrešil prednika in strmoglavil čez skale med drevje. Počivali so na nahrbtnikih, naslonjeni ob drevje in zaspali v trenutku, ko so sedli Od vse kolone so bili budni samo dežurni in komandirji. Ko Je prišlo povelje »naprej*, so drug drugega zbudili, potem pa so spet brezčutno hodili skozi temo, ki Je na vzhodu bledela. Novinci so kar naprej spraševali, kdaj se bodo ustavili, kdaj bo počitek, kam gredo. Starejši partizani pa so jim odgovarjali prizanesljivo, kot učitelji šolarjem, da se bodo ustavili morda čez eno uro ali dve. Tema je začela bledeti tudi med drevjem. Jutro je surov čas, ko spanec najbolj mori človeka. Primoža je prebudil Orlov, ki Je prišel ob koloni in psoval na ves glas, ker so pretrgali zvezo. Za njim je z drobnimi korald hitela Ana, zavita v nemško šotorsko krilo. «Kot senca mu sledi,* je z bridkostjo v srcu pomislil Primož, ko sta izginila med drevjem. Jeza se mu je pretakala v zavist in žalost. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' sv Fr8niisks 20 Telefon 37 338 Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ DOsa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, o m tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tek#>č račun pri Narodni banki v Ljubljani S01-3 270/J «ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22 20/ Stran 6 4. maja 1971 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno ‘ upravni 300, legalni 400. osmrtnice in sožalja 200 lir »Mali og*«5'’ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in gonško pokrajino se oaročaio P" upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italian**’ Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdala in tiska ZTT Ta teden razgovori sindikatov s strankami Delničarji Montedison izvolili Eugenia Cefisa predsednika - V poslanski zbornici razprava o SIFAR za RIM, 3. — Danes so se sestala sindikalna tajništva, ki so izdelala dokončno stališče glede sestankov, ki jih bodo imeli ta teden s predstavniki političnih strank. Sindika ti so sklenili, da bodo postavili v ospredje najnujnejše reforme, kot so davki, stanovanja in zdravstvo in da bodo ostala vprašanja preložili na naslednje razgovore. Sklenili so tudi, da bo vsaki stranki obrazložil skupno stališče sindikatov po samo en sindikalni predstavnik v imenu vseh treh organizacij. Po zaključku razgovorov s strankami se bodo sindikalna tajništva ponovno sestala ter bodo spre jela zaključke, na katerih se bo na daljevala sindikalna akcija za reforme. V palači Chigi je danes Colombo predsedoval medministrskemu sestanku. na katerem so bili prisotni Ferrari Aggradi, Donat Cattin in Lauricella. V bistvu je šlo za razčiščevanje spora med Donat Cat-tinom in Lauricello, ki je zapletel že tako zapleten položaj v vladni koaliciji do tega vprašanja. Po sestanku so vsi izjavili, da so se stvari pojasnile in da bodo zaključke prenesli v komisijo poslanske zbornice. V Milanu je bila danes skupščina delničarjev Montedisona, na kateri so izvolili za novega predsednika dosedanjega predsednika ENI (Jr. Eugenia Cefisa. Ta izvolitev ni nekaj novega, saj je bila sklenjena že prej na osnovi dogovora med ministrstvom za državne udeležbe, ki ga vodi Piccoli in guvernerjem Banca dTtalia, ki ima formalno vlogo razsodnika in je njegovo stališče obvezno za večino delničarjev. S tem imenovanjem pa še zdaleka ni izčrpan spor, ki obstaja tako v vladni koaliciji kot med zasebnim in državnim kapitalom, saj je značilno, da sta podala ostavko delni čarja Montedisona udv. Agnelli in inž. Pirelli ter da je istočasno prišlo do odložitve sestanka na višji ravni, ki bi moral biti med predstavniki vladnih strank o imenovanju predsednikov nekaterih ključnih gospodarskih zavodov ter RAI TV. V poslanski zbornici se je danes pričela v polemični zaostrenem o-zračju razprava o zaključkih parlamentarne preiskave o dogodkih junija - julija 1964. Jutri bo v razpravo posegel tudi predsednik vlade Colombo. Načelniki skupin poslanske zbornice so se dogovorili, da bodo jutri končali razpravo o SIFAR, v sredo bodo obravnavali deželne statute nato pa bodo na vrsti vprašanja v zvezi z RAI - TV ter končno obravnava vladnega zakonskega predloga o reformi stanovanjske politike, ki. bo v ospredju zasedanj zbornice v prihodnjih tednih. Železniška nesreča v Brnici na Koroškem: osem mrtvih BRNICA - (Fiimitz), 3. - V zgodnjih jutranjih urah 1. maja se je v tej mali koroški postaji, kakih 20 km od Trbiža, v bližini cestnega odcepa za Podkoren (pri Kranjski gori) zgodila huda železniška nesreča, ki je terjala 8 človeških žrtev in trideseterico ranjenih. Okoli dveh ponoči se je brzi vlak «Italien express», l:i vozi na progi Rim - Dunaj odpeljal s trbiške postaje. Ob 3.20 se je vlak pripeljal do postaje v Brnici, kjer se ne bi ustavil. Njegova hitrost'je znašala tedaj skoraj 130 km. na uro. Na nesrečo je stal tedaj na tiru, ki je namenjen brzim vlakom, neki tovorni vlak. Strojnik «Italien expressa» je skušal sicer zavirati, toda brez uspeha. Posledice trčenja so bile strašne: od enajstih vagonov jih je bilo pet skoraj popolnoma uničenih. a iz ruševin je bilo slišati pretresljive klice na pomoč. Pri reševanju so pomagale avstrijske in italijanske ekipe. Življenje so izgubili dva italijanska financarja in dva avstrijska ca rinika ter štiri druge osebe. Hudo sta bila ranjena italijanska železničarja. Avstrijske oblasti so priprle po stajenačelnika Franza Reichmanna in kretničarja Kuntherja Zimmermanna. Po mnenju avstrijskega ministra za prevoze Ervina Frauber-ja tičijo delni vzroki nesreče v razčlenjeni prekinitvi dela na italijanskem odseku železnice od Carnie do Trbiža, zaradi katere je imel »Italien express» dve uri zamude. Stavka ki je povzročala hude zastoje na avstrijskih obmejnih postajah, je bila prekinjena. ski in zahteva, naj bi se med procesom ne ugotavljale samo odgovornosti upornikov, temveč tudi »zatiralcev.« Neredi na Cejlonu COLOMBO (Cejlon), 3. - Na Cejlonu je prišlo danes do novih spopadov med uporniki in policijskimi odredi. Policija je nastopila zelo trdno in razgnala vse manjše skupine. Oblasti so kasneje oklicale premirje. «da bi upornikom nudile možnost, da se predajo«. TRŽAŠKI DNEVNIK MED POVRATKOM l IZLETA OB DALMATINSKI OBALI TRŽAŠKA DELEGACIJA V KAMERUNU Štirje mrtvi v avtomobilu ki je s ceste zgrmel v morje Smrtno so se ponesrečili Tržačan z ženo in sestro, ki je šolirala, ter njena prijateljica iz Verone Kasneje so policijske oblasti sporočile, da so aretirale študentko Sumano, ki naj bi bila vodila upornike ali ki naj hi bila — kot pravi uradno poročilo — «ministrski predsednik« upornikov. Kaj več podatkov o aretaciji policija ni posredovala. Federico Fellini (Nadaljevanje s 4. strani) več »profesionalen« in so ga zato odslovili. Proces proti voditelju madagaskarskih upornikov TANANARIVE, 3. — Po vesteh, ki jih objavlja madagaskarski časnik »Lumiere«, se bo v kratkem začel proces proti voditelju mada-gaskarskih upornikov Manji Jaoni. Dnevnik opozarja na čudne okoliščine, v katerih se je upor razvijal in ki so privedle do zelo velikih izgub na strani upornikov, medtem ko je na strani varnostnih sil bil samo eden mrtev in nekaj pogrešanih. Monjo Jaono so aretirali pred kratkim, madagaskarski dnevnik pa opozarja tudi na možnost, da bi proces proti voditelju stranke «Mo-nima« lahko tudi ne bil nepristran- MHIIIIIIIIIHIHMHIIIHIMMailllllllllllllllUMImMlllllimilUlllllllllllllllllllllllllilililiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiHit,n,||||„|||||||||t||||||H|||||||||a|||v Ena izmed glavnih igralk je 68-letna ženska, ki ji pravijo «Maria la cicorara«. Doslej je živela z nabiranjem regrada po travnikih, Fellini pa jo je uporabil za vlogo neke nune. Ko jo potrebuje za snemanje, jo morajo vedno iskati po travnikih, ker se tudi na setu ni odpovedala nabiranju regrada, pa čeprav sredi množice igralcev, med katerimi so tudi nemški, angleški in ameriški študentje, si zapisujejo, kaj počenja Fellini, ker bodo o njem napisali tezo na univerzi. Tudi zaradi tega, ker so skoraj vsi nastopajoči starejši, so med snemanjem na dnevnem redu bolezni, kot so flebitis in razne vrste revme, saj je peti studio v Cine-citta, kjer snemajo film, zelo mrzel in vlažen. V njem snemajo notranje scene s psihedelično razsvetljavo. Napravo za tako razsvetljavo, ki povzroča čudno obarvane obraze, je izdelal Fellini sam. Na njegove filme je namreč karakteristična nekakšna neresnična atmosfera prav zaradi čudnih barv, zanje pa se režiser ne poslužuje maskiranja, pač pa naprave, o kateri smo govorili. Za svoj film je Federico Fellini dal zgraditi del »deteljice« na avto cesti s 50 signalnimi tablami, 15 reklamnimi napisi, z dvema gostilnama in s 40 lučmi, tovarno, srednjeveško palačo... Kot v mnogih Fellinijevih filmih tudi v tem dogodki ne sledijo določeni trami, pač pa bolj režiserjevim spominom in fantaziji. Dva Tržačana, 66-letni pomorščak v pokoju Guido Cavaggioni in njegova 63-letna žena Carmela Perini, oba stanujoča v Ul. Tiepolo 4, sta v nedeljo med povratkom z izleta v Dalmaciji tragično preminila v morju pod jadransko magistralo med Kruščico in Mandalino nedaleč od Karlobaga. Z njima sta izgubila življenje v avtu, ki je zdrsel kakih 100 m po strmem skalnatem bregu in razbit obstal pod morsko gladino, tudi Cavaggionijeva 69-letna sestra Luigia Teresa in njegova 64-letna prijateljica Ada Polacco, obe stanujoči v Veroni. Cavaggionijeva je prišla s Polac covo v Trst, kjer sta ju čakala brat in svakinja. Že pred časom so se dogovorili, da bodo šli na izlet v Dalmacijo. Priložnost dveh prazničnih dni .je bila izredna, zaradi česar so se vsi štirje odpra vili z appio Cavaggiomijeve na dolgo pot V nedeljo, ob povratku, pa .je prišlo do nesreče. Tisti del jadranske magistrale je res poln nevarnih ir. ozkih ovinkov, kjer je predpisana hitrost celo 30 km na uro. Tudi prehitevanje je skoraj nemogoče: le tu pa tam je moč prehi teti počasnejša vozila in to je verjetno tudi storila Cavaggionijeva. Priletna ženska pa je zelo verjetno izgubila oblast nad vozilom. Možno je, da se je na ovinku, kjer jo je začelij zanašati, prestrašila. Z avtom je trčila ob skalnato steno, cd tu pa jo je odbilo na levo stran cestišča, kjer je vozilo podrlo obcestni kamen in v loku zgrmelo v morje. Kmalu zalem je privozila mimo neka tržaška družina. Šoferju se je zdel čuden znak zaviranja na cestišču, še bolj čuden pa se mu je zdel izruti kamen. Stopil je iz avta do roba ceste, kjer je globoko pod seboj opazil na dnu izredno čistega morja, avto. Takoj je opozoril ribiče, ki so šli na kraj. Neki ribič je privezal avto, ka so ga zvlekli do kopnega, kjer so ugotovili da so vsi štirje potniki v njem mrtvi. Na kraj je prišla prometna milica, ki je raziskala vzroke nesreče. Včeraj so na tržaški kvesturi dobili uradno obvestilo o smrti s prošnjo, da o nesreči obvestijo sorodnike pokojnih. Cavaggionijeva, ki sta bila drugič poročena, sta imela dve hčerki: Renato Cafieri - Viduli, učiteljico po poklicu in Giusi por. Righi, ki po-ušuje v Bellunu. Guido Cavaggioni je bil pomorski kapitan in ja bil dolgo let zaposlen pri plovni družbi »Adriatica«. V Boljuncu so izzivači odstranili zastavo TOREK, 4. MAJA 1971 TRST A 7.16, 8.16, 13.15, 14.15, 20.15 in 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih; 11.50 Trobentač Cailvert; 12.10 Bednarik: ((Pratika«; 12.23 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschebtljiev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost In prireditve; 18.30 Komorni koncert; 17.50 Duo Santo in Johnny; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Srečanja A. Kacina; 19.20 Otroški zbor GM; 19.40 Glasbeni best-sellerjri; 20.00 Šport; 20.35 Come-lius: »Bagdadski brivec«; 22.20 Zabavna glasba. spodiarskl sindikalni pregled; 19.00 Plošče; 19.30 Pojeta Juidy Garland in Lisa MlmetHii; 20.20 U. Giordano: «Pedora»; 22.10 Lahka glasba; 22.40 Ital. folklorna glasba. II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «Kot jiuike box»; 15.50 Jazz Amediea Tammaslja; 16.00 Radijska Igra; 16.45 Ansambel Pac-chiori. KOPER 6.30, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00,14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Za vas mlade; 9.15 Folklorna glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored«; 10.22 Glasbeni lntermezzo; 11.00 Operne skladbe; 11.45 Glasba ln pesmi; 12.00, 12.45 in 15.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Polke ln valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladini poslušalcem; 16.00 O morju ln pomorstvu; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Popevke; 17.30 Glasbeni klasiki; 18.00 Kulturna oddaja; 18.15 Ritmi za mlade; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbeni koktajl; 22.35 Operetna glasba; 23.00 Prenos RL. 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 19.30 in 22.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.50 Radijska Igra; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Plošča za poletje; 14.00 In 18.05 Kako ln zakaj; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti studio; 18.15 Plošče; 18.45 Lahka glasba; 19.02 Spored s Pippam Baudom; 20.10 Oddaja z M. Bongiomom; 21.20 Ptng pang; 22.00 Zabavni spored; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10. Koncert za začetek; 11.15 Ital. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operne skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Klasična glasba; 14.30 Plošča v izložbi; 15.30 Slmf. koncert; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 17.35 Jazz plošče; 18.30 Lahka glasba; 18.45 «Cesa se boš lotil po univerzi?«; 19.15 Vsako-večemi koncert; 20.15 Klasična glasba; 21.30 Komorna glasba; 22.40 Pregled novih knjig. na matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Pesmi Marjana Vodopivca na stara narodna besedila; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Jakov Gotovac; sklepni prizor opere «Ero z onega sveta«; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pi halni orkestri na koncertnem o-dru; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Moj svet je glasba; 14.30 Klavir v ritmu; 14 40 Mladinska oddaja; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.40 Majhen recital pianistke Zdenke Novakove; 16 00 »Vrti Ijak«; 16.40 Rad imam glasbo; 17.10 Popoldanski simfonični kon cert; 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Minute z ansamblom Franca Flereta; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.17 Lahka glasba; 22.15 Sodobni hrvatski skladatelji komorne glasbe; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 S popevkami po svetu. ITAL, TELEVIZIJA FILODIFUZIJA NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00,20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.15 VI ln jaz; 11.30 Galerija melodrame; 13.15 «Off Jockey»; 14.00 Veselo popoldne; 14.20 Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletja; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Go- 8.00 ln 17.00 Koncert za zače-betk; 9.00 ln 18.00 Koncerti J. S. Bacha; 9.40 ln 18.40 Ital. sodobna glasba; 10.00 in 19.00 Tokhon Kremnlkov; 10.20 ln 19.20 Sodobne skladbe; 11.00 in 20.00 Medigra; 12.00 ln 21.00 Operna glasba; 12.20 in 21.20 Emmanuel Chabrier; 12.30 in 21.30 Strnjena melodrama; 13.30 ln 22.30 Portret avtorja; 14.15 in 23.15 Antologija izvajalcev; 15.30 do 16.30 Lahka giasba-stereo. SLOVENIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik ln kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV film: «Koliko traja mladost«; 22.15 Znanost in tehnika; 23.15 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 «Boome-rang«; 22.20 Poje Donovan. JUG. TELEVIZIJA 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00. 18.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 8.10 Glasbe- 20.00, 22.30 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14 45 TV v šoli — ponovitev; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.45 Tiktak; 18.00 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Stare krčme: Pri Obrščaku; 19.05 Ob ve ščenost in odločanje; 19.30 Starši in otrok; 19.40 Pet minut za boljši jezik; 20.40 »Najprej jaz, potem drugi« — ital. film; 22.50 Glasbeni nokturno. Kakor vsako leto so boljunski fantje postavili v noči od 30. aprila na 1. maj na središču trga-Gorice lep visok »maj« z borovo krošnjo, obloženo s pomarančami in z delavsko zastavo na vrhu. Na dan 1. maja so fantje — kakor vsako leto — prikorakali z Jame na Gorico ob petju stare boljunske »Barčice«. «Maj» so podrli včeraj popoldne. Stara navada je, da v noči od 30. aprila na 1. maj razobesijo delavsko zastavo tudi na skali «Iz'lci» ob pobočju hriba Sv. Mihaela, tako da se vidi daleč naokoli V noči od 1. na 2. maja pa so neznanci prerezali vrv, s katero je bila zastava pritrjena na drog, ter so zastavo odnesli. To je med boljunskimi fanti in med vaščani sploh povzročilo veliko ogorčenje. To pa še posebno, ker je dogodek prav gotovo povezan z lanskim poskusom sabotaže. Tedaj so namreč neznanci dve noči pred 1. majem osmodili na »Jami« visok drog, ki je bil namenjen za «maj» tako da so morali fantje v vsej naglici preskrbeti drugega. Vse kaže, da gre za načrtno ravnanje nekoga ali nekaterih, ki jim ni do tega, da bi se ohranili običaji, ki živijo iz roda v rod. Take stvari se v vasi niso nikoli dogajale. Zato bo treba zadevo razčistiti, da se enkrat za vselej onemogoči vsakdo, ki bi s takimi dejanji skušal ovirati praznovanje prvega maja po stari navadi, na katero so vaščani ponosni in jo hočejo ohraniti. ko tolmačimo le kot izraz zadrege CCdL, ker so ji delavci kar »ušli« na skupno proslavo 1. maja, tudi če je bila «dvojezična«. Kaj bi ne, saj trdi sam Fabricci, da je (ne vemo, po kakšnem naključju) v CCdL tudi več Slovencev, katerim očitek, da pomeni govoriti slovensko — uprizarjati kar »nacionalistične parade«, jasno ne more oi-ti po godu. Podpisi za zakonski predlog o zmanjšanju zamrznjenih najemnin Združenje stanovanjskih upravičencev, CGIL, CISL, CCdL-UIL, ACLI ln zveza zadrug in posojilnic vabijo vse državljane, naj podpišejo ljudski zakonski predlog za pravično ureditev režima najemnin in izgonov. Podpise zbirajo v občinski palači v Largo Granaitleri 2 (sobi 201 in 202) vsak dan od 10. do 12. ure. Bistveni členi tega zakona so: zmanjšanje doslej zamrznjenih najemnin do dneva vstopa v veljavo posebnega zakona o najemninah in lokacijah: a) za 10% za pogodbe, kt so bile sklenjene od 1.3.47 do 6.11.63; b) za 20% za pogodbe od 6.11.63 do 1.1.67; c) za 30% za pobodbe, sklenjene po 1. januarju 1967. Proti «funkcionainim avtonomijam» v Štivanu Nadaljuje se boj pristaniških delavcev proti ((funkcionalnim avtonomijam« v štivanski papirnici. Srečanje z odbornikom Variscom na deželi tudi ni rodilo zaželenih rezultatov. Res se je odbornik obvezal, da bo o tem razpravljal deželni odbor, toda sindikalisti menijo, da se stvar zavlačuje Sklenjeno pobratimstvo med našim mestom in Doualo Razgovori o izvozu afriškega blaga skozi tržaško pristani#* Iz Kameruna se bo verjetno danes vrnila delegacija, ki jo vodi župan Marcello Spaccini. Delegacija je bila v omenjeni afriški državi, da sklene pobratimstvo med Trstom m Doualo ter naveže tesnejše gospodarske stike med Kamerunom in Trstom. V Kamerunu so tržaško delegacijo zelo vljudno sprejeli, svečano in obenem veselo razpoloženje pa je bilo v Douali v torek, ko je bilo sklenjeno pobratimstvo na trgu med županstvom, ob navzočnosti najvišjih krajevnih in vladnih oblasti ter množice meščanov. Svečanosti so se udeležili tudi člani tamkajšnje italijanske kolonije tuje delegacije. Svečanost je snemala in direktno oddajala televizija, popoldne pa je bilo uradno srečanje med delegacijo iz Trsta in člani občinskega sveta. Razpravljali so tudi o ekonomskih in upravnih problemih mesta. V sredo so bili na čast gostom foklorne prireditve in uradni sprejemi, obenem pa se razvijali razgovori z operaterji in člani trgovin- stanišču za izvoz iz Afrike. , , V četrtek je odšla delegacija ^ glavno mesto Yaunde, kjer jo M sprejel svetnik na italijanski an®, sadi Zuccardi Merli, nato pa predsednik vlade in zunanji ster. O vprašanjih pristanišča, PJ£I metnih zvez in trgovine se je 11 I Inrtoono rmrfoirorinln fn/tl 7. *** I legacija razgovarjala tudi stopniki zbornice za kmetijstvo, ’ I ministrom za promet in z [*!“, I strom za razvoj trgovine in 9/.! strije. O vprašanjih, ki se trgovine z lesom in kavo se j«JJj,| legacija razgovarjala tudi v sob’ in nedeljo. ^. Delegacija iz Douale bo vh1** | obisk 24, junija. Stavka uslužbencev mestne hranilnice Včeraj so stavkali uslužbenci žaške mestne hranilnice. NadaU^ se sindikalni spor, ki je pred povzročil hudo zaostritev med P1^ | ske zbornice zlasti o vprašanjih sednikom CRT DeMsejem ln trgovanja in prevoza kave, lesa in južnega sadja. Govorili so tudi o pomorskih zvezah in o možnosti u-stanovitve skladišč v tržaškem pri- kalntm predstavništvom. Deliš« ' bi namreč, kc»t trdijo člani n°[^\ nje komisije, sindikaliste priffl®rH desničarjem. .........................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiii""1"* | PORT ŠPORT ŠPORT V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Brežani dali v slovenskem derbiju pol ducata golov moštvu Olimpije Breg — Olimpija 6:0 (1:0) BREG; Favento, Posega, Čuk, Race, Vatta, Menovald, Krmec, Mi-kuš, Berdon, Vižintin, Grahonja. OLIMPIJA: Kante, Perisutti, Germani, Trampuž, Blaždna, Metelko, Rebula, Tavčar, Škoda, Štoka, Nanut. Po dveh neodločenih rezultatih je Breg ponovno zmagal. Olimpija se je upirala domačim le v prvem polčasu, ko ji .je uspelo večkrat odbiti žogo iz svo.jega kazenskega prostora, ni pa znala napadati in je le enkrat ogrožala vrata domačinov. Breg je igral še kar dobro. Zelo so zadovoljili Mikuš, Vižintin in Race, id so prevladovali na sredini igrišča, a tudi ostali so opravili svojo dolžnost. Prvo nevarnost je doživela Olimpija v 8. minuti, a škoda je streljal mimo vrat. V 13. minuti so dosegli Dolinčani prvi kar precej in so bili v resni nevarnosti, da izgube pridobljeno prednost. A obramba je zdržala in rezultat je ostal nespremenjen. Brazzanese je ekipa srednje vrednosti, igralci se po moči v igri izenačujejo in nima osebe, ki bi prednjačila. Pri Juventini se je v tej tekmi v prvem polčasu dobro izkazala celotna ekipa, v drugem polčasu pa je hitri tempo in dobro igro uspelo obdržati le Makucu, ki je bil skozi vseh 90 minut najboljši igralec na igrišču. D. R. gol. Mikuš .je podal Berdonu, ki Zadrega CCdL Tajnik sindikalne zveze CCdL -UIL dr. Carlo Fabricci nam je poslal tiskovno sporočilo, v katerem zatrjuje, da »CCdL ne nasprotuje slovenskim delavcem, saj združuje njih večje število«, pač pa je CCdL »odklonila strankarsko in narodnostno instrumentalizacijo« prvega maja, ki naj bo — po njihovem — »veselo srečanje delavcev neglede na politično prepričanje, vero ali narodnostno pripadnost«. Skupaj s tem sporočilom nam je poslal tudi kopijo svojega govora s proslave na dvorišču CCdL v UL Duca d’Aosta. Iz tega besedila izhaja, da je Fabricci potrdil »zvestobo načelom iz leta 1945» in nasprotovanje »tradicionalnim pobudam CGIL: povorki in dvojezičnemu zborovanju«, kar je — po mnenju istega Fabricci ja — »strumentalizira-nje L maja s strankarskimi in nacionalističnimi paradami«. Dve tiskovni sporočili, ki jih lah- je streljal, obramba je odbila žogo prav proti čuku, ki je brez težave zatresel mrežo. Gostitelji so stalno napadali, vendar brez sreče. V 37. je sodnik izključil Nanuta zaradi hudega prekrška nad Posego. V drugem polčasu je Olimpija zamenjala Kanteja s Perozo in Metelka s Kozlovičem. Brežani so se bolje organizirali in za goste ni bilo več izhoda. V 10. je Mikuš preigral dva nasprotnika in podal na sredino, kjer je Krmec z glavo neubranljivo streljal in dosegel drugi gc|. Tretji zadetek so dosegii domačini četrt ure pozneje, ko je Olimpijina obramba odbila Miku-šev kazenski strel prav do Berdo-nove noge in ta ni zapravil priložnosti. Tri minute kasneje je Breg na isti način ponovno zatresel mre-žo. Tokrat se je Vižintin polastil odbite žoge in ukanil nasprotnega vratarja. V 40. je Vižintin preigral štiri nasprotnike in podal prostemu Krmecm, ki je brez težav povečal že itak izdatno orednost. Zadnji gol je dosegel Vižintin v poslednji minuti s strelom izven kazenskega prostora. Lomi Juventlna — Brazzanese 1:0 (1:0) JUVENTINA: Faganel, Paulin Zin, Firrincieli, Nanut, Klaučič (d’ p. 20 min. Sirk), Tabaj, Ferletič, 20 Makuc, Kodrič. STRELEC: p.p. 13. min. Ferletič. Juventina nadaljuje z vrsto svojih zmag, čeprav z nizkim številom zadetkov, toda tudi v obrambi se dobro drži in preprečuje žogam pot v lastna vrata. Tudi v nedeljski tekmi se je vratar Gergolet pokazal v polni formi, s tremi lepimi odločilnimi posegi. Celotna tekma se je odvijala v grdih vremenskih razmerah: igrišče je bilo blatno in neprestano je lil dež, zlasti v prvem polčasu. Kljub temu pa je bila borba med obema ekipama prav v tem polčasu posebno zagrizena in borbena. V 13. min. je ta borbenost Juventini bila poplačana: s Ferleti-čem je zabeležila edini gol tega srečanja. Klaučič je streljal v nasprotna vrata, vratar je odbil žogo, a ker je bil strel premočen, je odbita žoga prišla do Ferletiča, ki je izkoristil priložnost in pognal žogo v vrata. V drugem polčasu se je tempo igre pri obeh ekipah nekoliko umi ril, a moštvi sta se nekako izenačevali po močeh, štandrežei so v zadnjih 15 minutah tekme popustili Audax — Sovodnje 4:1 (0:1) GOLI: p.p. čeme; d.p. Barbetta, Roda, Barbetta, Bizjak. AUDAX: Konic, Boccin, Valvasso-ri, Stevanato, Manzi, Silvi, Miltoni, Bigotto, Barbetta, Tarantino in Roda. SOVODNJE: Tomazin, Kuzmin, Malič,_ Čeme, Mozetič, Gruden, L. Tomšič (Petejan), Marson, Dužman, Zavadlav, Florenin. To je bil brezbarven ter odtočno negativen nastop prve Sovodenj- ske ekipe. V nedeljskem srečanju proti goriškemu Audaxu je po dolgi, negotovi igri klonila z velikim razmerjem v zadetkih. Opaziti je bito na igrišču dokajšnjo neodločnost; predvsem v obranili, ter pomanjkanje zagrizenosti. Audax nikakor ne predstavlja nepremagljive ekipe, in to je tudi dokazal v prvem delu igre, ko so ga «betomodri» nadigrali. Poleg tehnične premoči so v tem delu igre dosegli tudi edini gol. Levo krito Zavadlav je bil podrt v kazenskem prostoru, tako da je sodnik dosodil enajstmetrovko. Čeme je streljal ter dosegel trenut no vodstvo za Sovodenjce. Popoln preobrat pa je prišel v drugem polčasu. Gostje so preveč ojačili napadalne akcije ter povsem razkrili tokrat izredno negotove obrambne vrste. V podobnih okoliščinah so do mačini zelo lahko dvakrat povedli v začetnem delu polčasa. Zadnja dva gola sta padla nato v zadnjih minutah igre, ko je Audax, zaradi izključitve kapetana igral samo z desetimi igralci. - ]n- Primorec — 1:1 (0:0) Jadran Dek«11 V prijateljskem srečanju v. ^ dričah sta se razšii enajsterici A morca in Jadrana iz Dekanov r I neodločenem izidu 1:1. | J* I«ir liži V naraščajniškem nogometnimi ^ venstvu so zabeležili nasledi zide: 0* Aurisina — Vesna 1; Juventina — Sovodnje Primorje — Gaja tovj fe Ho« s s KOŠARKA Na preliminarnem mednar ■od^ | moškem košarkarskem turnir^ «o, 55 £ V i1* Le Mansu, velajvnom za B Ulaj evropskega prvenstva, vodita *I % kolo pred koncem ČSSR in Franji s 6 točkami, pred Švico, ki Škotsko 4 in Grčijo, Ki ima 8 k* j jtOj iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiii ...........................milili im mu imumu """ V NOGOMETNEM PRVENSTVU 1. IN 2. AMATERSKI LICE Po dragoceni nedeljski zmag* Primorje računa na rešitev sS 3 Primorj‘e A — Giarizzole 1:0 (0:0) PRIMORJE: Canciani, Visintin, V. Bukavec, Malusa (V. Štoka), Fontanot, Del Bene, Barnaba, Puntar, Rustja, Verginella, Lipott. GIARIZZOLE; Dapretto, Battistel-la, Chert; Silvestri (Starec), Ca-massa, Moratto. Loredan, Mattel, Rabusin, Rainis, Marino. STRELEC: v 3. min. d. p. Rustja. Primorje je v nedeljo osvojilo dragoceni točki z zmago nad enajsterico Giarizzol in jo tako obsodilo na izpad. Srečanje je bilo napeto in razburljivo, saj je bila tekma odločilnega pomena za obe moštvi. Prose-čani so se po zijanih disciplinskih ukrepih predstavili na igrišču v okrnjeni postavi. Na srečo pa so rezervni igralci zadovoljivo nadomestili odsotne. Posebno mladi Rustja je igral zelo dobro, saj se je boril za vsako žogo in je dosegel tudi odločilni zadetek. Mesto diskvalificiranega vratarja Štoke je prevzel veteran Canciani, ki je po negotovem začetku zadovoljivo opravil svojo nalogo. Tudi levi branilec Bukavec se je dobro odrezal po dvotedenski odsotnosti in prav tako Štoka, ki je v drugem delu tekme imel dokaj zahtevno nalogo prostega branilca. Primorje je tokrat zaigralo dobro in požrtvovalno. Če prav so mnogi pričakovali boljšo igro, moramo priznati, da je bito moštvo precej potrto dokler ni doseglo gola, kajti dogodki prejšnje nedelje so porazno vplivali na mo ralo igralcev. Po Rustjovem zadetku pa so Prosečani dobili nekoliko samozaupanja in le za las niso dosegli večjega izkupička. Odlični vratar gostov je nekajkrat rešil svoje moštvo z drznimi posegi. E-najsterica Giarizzol se ie predsta da bi dosegla pozitiven rezultat, kajti poraz bi pomenil gotov izpad. Zato so gostje večkrat igrali grobo In sodnik ie bil prisiljen izključiti Loredana zaradi hudega prekrška nad Verginello. Ta igralec je v ne deljo slavil svoj 162. nastop v rdeče-rumenem dresu. Že od začetka sta strah in žive nost_ igrala veliko vlogo. Primorje je že osvojilo sredino igrišča in zaposlilo nasprotno obrambo Trža-čani pa so v dveh protinapadih spravili v zadrego obrambo domačih, ker je srednji branilec Malusa puščal preveč prostora srednjemu napadalcu Ragusinu. Slednji je v 23. minuta le za las zgreši) cilj- V drugem polčasu je Malusaja zamenja] Vojko Štoka. Obramba Primorja je zaigrala bolj zanesljivo, kar ■)* tudi pozitivno vplivalo na sredino igrišča, kjer je »kraljeval« Del Bene. Domači so prišli v vodstvo v tret ji minuti. Sodnik je dosodil Prose-čanom kazenski strel zaradi prekr-' ška nad Rustjo. Fontanot je vratar ja ukanil, a žoga se je znova od bila od prečke v polje; Rustja je bil najhitrejši in je z glavo pori-ml ž°g° v mrežo. KJ™u nato sta imela Verginella in Puntar zelo dobri priložnosti, da ta povečala vodstvo Primorja, a obakrat je vratar gostov rešil svoja vrata z dvema odličnima posegoma Kasneje se je Dapretto zno va izkazal in onemogočil Del Benu gol. B. R. • • • Palmanova — Vesna A 3-(3:1) PALMANOVA: Clauiano, Fabio, Rapetti, Bon, Sdrigotti, Calzighetti, D Odorico, Cecotti (Tavaris), Dente-sano; Casivi. VESNA A: Rado Tence, Finotto, Sulčič, Boris Tence, Švab. Botti. S s 5* s A ^ SODNIK; Rumiz iz Vidma. .,.i| S STRELCI: p. p. v 24. min-