Foslanci na delu. Naši štajerski državni poslanci so vložili ali pomagali vložiti v državnem zboru že več občekonstnih, predvsem za kmeta ugodnih predlogov. G. poslanec Žičkar s tovariši je predlagal nujno državno pomoč nekaterim občinara v brežiSem okraju in pa v rogaSkem okraju za občino Nimno, da se reSi preteče lakote. Isti poslanec g. Žičkar vložil je tudi naslednji, za Spodnje Štajersko velevažni predlog za slovensko obrtno Solo. Glasi se: Z ozirom na to, da do pol milijona Sloveneev na Štajerskem nima nobene slovenske obrtne šole, ia da morajo slovenski obrtniki položiti potrebne izpite na graški obrtni šoli le tedaj, ako so zmožni nemškega iezika, z ozirom na to, da morejo obrtniki hoditi k izkušnjam v Ljubljano ali pa plačevati kazni, predlagajo podpisani: »Visoka e. kr. naučna uprava se pozivlja, da vse potrebno ukrene za ustanovitev slovenske obrtne šole na Spodniem Š tajer skem.« G. poslanec vitez Berks, Žičkar in drugi tovariši v »Slov. centrumu« so nujno predlagali, da vlada zviSa državno podporo za obnovljenje po trtni uši opustošenih vinogradov in da se te podpore dovoljujejo ne glede na visokost deželnih podpor. Zakon iz 1. 1892 namreč določa, da državna podpora ne sme presegati deželne. Ravno ta določba pa ovira obnovljenje vinogradov. Ta predlog so siovenski poslanci že večkrat vložili, a doslej brez vspeha. G. dr. Šušteršič, Žifikar, Berks in drugi tovariši slovenskega centra so stavili predlog proti kartelom, ki u n i č u j e j o kmetski stan. Glasi se: Ze mnogo let se v javnosti razpravlja vprašanje o zakoniti uravnavi kartelov. Vedno hujše pritiskajo na ljudstvo spletke, s katerimi dobiCkaželjni spekulantje umetno preustvariajo naravne razmere na trgu. Velike množice konsumentov so brez pomoči na sproti zarotam, ki jih snujejo proti občnemu blagru. Mirno morajo gledati, kako se produkcija potrebnih stvari brez potrebe omejuje, ponekodi popolnoma ustavlja, kako delavci v teh podjetjih lezejo v bedo, in le v ta namen, da si gotovi krogi nasitijo denarno poželjivost. Vedno večje je Stevilo stvarij, katerih se polažfipjt) ksrteli. Tu ni nobene pogodbe me? ' •-^01 m prodajavcem; la narekuje c Tako se podrr*,,.. , uoijedelcu, ki itak že komaj živi, najpotrebnejSe stvari za življenje: nasprotno pa mu pritiskajo cene njegovih pridelkov, da ga že tare obupnost. Da to ni pretiravanje, kažejo cene, katere so sladkorni tovamarji dovolili za peso. Dolžnost je države, da tukaj pomaga. Že davno bi morala vlada odločno zaceliti to rano na družabnera telesu. Doslej smo čuli le obljube. Ljudstvo pa ne more dalje čakati in stresa okove, ki so mu jih navezale pijavke. Torej proč s karteli! Zato predlagamo: »Vlada se nujno pozivlje, da se resno loti zakonske uravnave kartelov ter čim preje zbornici predloži primeren načrt zakona«. Isti poslanci dr. Šušteršič, 2ičkar, Berks in drugi so predlagali tudi, da se kmetu nujno pomaga. Predlog se glasi: Znano dejstvo je, da se kmetijstvo že desetletja bori za svoj obstanek. Vedno višje so delavske plače in stroSki, vedno težavneja prodaja, vedno hujSa konkurenca. Kmečki dolgovi strahovito naraSčajo, dražbe se množe od leta do leta, in kmetje s strahom zr6 v bodočnost. Glovek bi mislil, da so vsi krogi pripravljeni poraagati kmečkemu stanu, ki je moč in steber države. Toda mnogi so slepi in vlada ni storila svoje dolžnosti. Zato vidimo, kako velika industrija izrablja avstroogersko nagodbo ter carinske win trgovinske pogodbe z drugimi državami, da svetu trosi pesek v oči o svojem in 0 položaju poljedelstva, da si v pravem času zagotovi najvež dobička. In državna oblastva Se podžigajo to grabežljivost, Kot zastopniki trpečega poljedeljstva protestujemo proti takemu početju, povzdignemo svoj glas proti agitaciji z denarjem in tiskom, ki se upira opravičenim težnjam kmečkega stanu. Mi zahtevamo, da tudi kmet, ki narod živi, dobi besedo pri gospodarskih vprašanjih in osobito v trgovinski politiki. Zato predlagamo: Visoka zbornica skleni: »C. kr. vlada se pozivlje, da pri avstroogerski nagodbi, pri uravnavi avtonomnih carinskih tarifov in pri novih trgovinskih pogodbah z vnanjirai državami obrača vso pozornost na poljedelske koristi in se odločno upre sebičnira ležnjam industrije in prekupcev«. Gosp. dr. P1 o j je vprašal ministerskega predsedaika zaradi ravnanja okrajnega glavarja v Ljutomeru prigodom Slomšekove slavnosti nasproti Sokolom. G. B e r k s je v interpelaciji do pravosodnega ministra označil zadnja imenovanja na Sp. Štaiarskem. G. posl. Robič je, predlagal, da se opuste mitnice na državnih cestah. Poslanec Pfeifer in tovariSi so predlagali, da se premenita §§ 28 in 198 zakona glede osebnega doh. davka, da država izdatno prispeva k troškom za streljanje proti toči, in da se odpravi takozvana vinska klavzula.