II 4 30306 .., .... KNJIZNICARSKE NOVICE 3(1993), st. 11 12. november 1993 *************************************** Opraviceno odsotni: mag. Nada Cesno­var, Breda Filo STROKOVNI SVET ZA Dnevni red: KNJIZNICARSTVO 1. Obravnava in verifikacija dopisa mini­*************************************** strom 2. Razno Sejo je vodil predsednik Strokovnega sveta Stane Cehovin. IZREDNA SEJA STROKOVNEGA SVETA ZA AD 1/ KNJIZNICARSTVO U vodno obrazlozitev je podal Dne ll.10.1993je bilav Narodni in univerzi­Stane Cehovin. Pojasnil je, da se je za izre­tetni knjiznici izredna seja Strokovnega sveta dno sejo odlocil, ker je polozaj v knjiznicarstvu za knjiznicarstvo Republike Slovenije. V na­teiak in se problemi prepocasi resujejo. Za­daljevanju objavljamo zapisnik izredne seje in radi tega je napisal pristojnim ministrom do­dopis, ki ga je predsednik Strokovnega sveta pis. V tern dopisu niso zajeti vsi problemi Stane Cehovin poslal pristojnim ministrstvom, knjiznicnega informacijskega sistema, izposta­v skladu s sklepom sprejetim na izredni seji. vljeni so le najbolj pereci in sicer: kadrovski problemi v NUK, predvsem nezasedeno me­ ZAPISNIK sto ravnatelja NUK, izgradnja Univerzitetne izredne seje Strokovnega sveta za knjiznice, financiranje celotnega sistema in za­knjiznicarstvo Republike Slovenije, ki je bila konodaje s podrocja knjiznicarstva. dne 11.10.1993 ob 9.30 uri v Narodni in uni­Predsednik je Strokovni svet seznanil, da je verzitetni knjiznici. na njegov dopis odgovorilo le Ministrstvo za kulturo. Ostali dve ministrstvi se nista od­ Prisotni clani: mag. Melita Ambrozic, zvali. Glede na to se je predsednik odlocil, da Stane Cehovin, Silvo Fatur, Franka lnkret, ponudi Vladi Republike Slovenije svoj odstop. Ancka Korze-Strajnar, Torno Martelanc, Mar­Opozoril je, da njegov odstop ne obvezuje osta­jetka Primozic (namesto mag. Ceneta Bavca), lih clanov Strokovnega sveta. Odlocijo naj se mag. Bernard Rajh po svoji vesti. Drugi prisotui: Ivan Kanic, Marjan Zlo­V razpravi se je najprej oglasila Ancka hcc (Delo), Mirjana Ravnjak (TVS), Ana Mar­Korze-Strajnar in povedala, da je trenutno telanc stanje v knjiznicarstvu resnicno zaskrbljujoce, 1 kajti stroka je zelo nazadovala. Ceprav so bili prej dosezeni lepi uspehi, ima sedaj obcutek, da je knjiznicarst vo potisnjeno na stranski tir. Proti takemu stanju mora Strokovni svet pro­ testirati in tudi podpreti napovedano stavko delavcev NUK. Tudi sama namerava ponuditi Vladi svoj odstop. Marjetka Primozic iz Ministrstva za znanost in tehnologijo je poudarila, da je njihovo mini­ strstvo vseskozi podpiralo razvoj knjiznicnega informacijskega sistema. Veliko je pomagalo NUK. Opozorila je, da je dopis NUK odvr­ nil nekatere interesente za mesto ravnatelja, da bi se prijavili. Imela je tudi pripombe na delo Strokovnega sveta. Menila je tudi, da bi mora.la biti NUK osrednja iniititucija v knjiznicnem informacijskem sistemu in ne IZU M. Pojasnila je, da Vlada nacrtuje spre­ membo odloka o ustanovitvi Univerzitetnega iniitituta informacijskih znanosti. Torno Martelanc je deja), da ga skrbi odnos drzave do knjiznicarstva in posebej do NUK. NUK, ki naj bi bila vodilna institucija na po­drocju knjiznicarstva, ae pa ne more razvijati, ker nima dveh vodilnih delavcev. Neurejeno stanje v NUK vpliva negativno tudi na celo­ten knjiznicni informacijski sistem in na delo Strokovnega sveta. Menil je, da je pri ime­novanju ravnatelja NUK prevec prisotna po­Iitika. Obenem je pripomnil, da bi se morali knjiznicarji prej oglasiti in bi za nastalo situa­cijo lahko vec storili. Javnost je treba opozo­riti na najbolj perece probleme NUK in celo­tnega knjiznicarstva. Mag. Bernard Rajh je poudaril, da so odgo­vorne osebe na ministrstvih veliko obljubljale. Opozoril je tudi, da je osnovni nesporazum nastal zaradi Odloka o ustanovitvi Univerzi­tetnega instituta informacijskih znanosti, ki je v nasprotju z Zakonom o knjiznicarstvu. Pri­pomnil je tudi, da v Zakonu o Univerzi ni do­volj omenjena knjiznicarska dejavnost. Pou­daril je, da je zmotno mnenje, da za sprejem zakona o knjiznicarstvu staliiice stroke ni bi- stvenega pomena. Odnos do knjiznicarstva se po njegovo kaze tudi v dejstvu, da se je pra­ znovanja 90-letnice UKM udelezil le predse­ dnik drzave Milan Kucan, od ministrstev pa ni bil nihce prisoten. Menil je, da je Mini­ strstvo za znanost in tehnologijo veliko storilo za knjiznicarsko stroko, vendar nastajajo pro­ blemi pri medresorskem usklajevanju. Opozo­ ril je, da dobiva knjiznicarstvo premalo infor­ macij iz ministrstev. Stane Cehovin je poudaril, da imenovanje ravnatelja NUK ne more biti samo stvar de­lavcev NUK, ampak sirse druzbe. Zaradi tega je ravnanje ministrstev v tern postopku nedo­pustno. Menil je, da bi se morala pristojna ministrstva ucinkoviteje vkljuciti v iskanje no­vega ravnatelja NUK, saj je to osrednja naci­onalna institucija. Mag. Melita Ambrozic je opozorila, da je tudi Enota za razvoj knjiznicarstva pri NUK dejansko brez vodstva in je kadrovsko okr­njena, kar ze ima vidne posledice pri ra­zvoju stroke. Omenila pa je, da imajo de­lavci enote kljub tezavam dobre stike z Mini­strstvom za znanost in tehnologijo. Poudarila je tudi, da smo knjiznicarji lahko ponosni na nas knjiznicni informacijski sistem tudi v pri­merjavi s podobnimi sistemi v tujini. Nasa drzava pa se tega napredka ocitno ne zaveda. Franka Inkret je menila, da bi Republika Slovenija kot ustanoviteljica NUK morala vec storiti za to knjiznico. Opozorila je, da bo imelo letos veliko osrednjih kulturnih institucij izgubo. NUK je z osamosvojitvijo Slovenije dobila se dodatne naloge, zato jih ne bo mogla izvesti z ozirom na manjiia financna sredstva. Predlagala je, da bi morali biti knjiznicarji pri reiievanju problemov bolj agresivni. Ancka Korze-Strajnar je iie dodala, da bi moral NUK opraviti temeljito notranjo re­formo, toda brez vodstva reforma ni mogoca. Opozorila je tudi na problem nabave gradiva: dotok novih gradiv v knjiznice je prakticno ustavljen zaradi pomanjkanja denarja. 2 Silva Fatur se je strinjal s trditvijo, da je kljucni problem NUK kadrovski, ker je brez vodstva, vendar je opozoril tudi na pomemb­ nost delovanja Strokovnega sveta kot organa Vlade Republike Slovenije. Ima vtis, da Vlada Strokovnega sveta za knjiznicarstvo sploh ne potrebuje, saj se vse pomernbnejse odlocitve v zvezi z knjiznicarstvorn sprejernajo miino njega. Predlagal je, naj Strokovni svet na tej seji zavzame tudi stalisca do stevilnih proble­ rnov v knjiznicarstvu. S terni stalisci je po­ trebno seznaniti javnost in odgovorna rninistr­ stva. Mag. Bernard Rajh je opozoril, da bi rno­ rala rninistrstva pri financiranju enakopravno obravnavati vse institutcije, tako kulturne kot solske in znanstvene. Obenem je predlagal, naj tudi ministrstva in vse ostale institutcije poiiicejo notranje rezerve. Torno Martelanc se je strinjal s Faturje­virn predlogorn. Javnost je potrebno opozoriti na bistvene problerne knjiznicnega inforrnacij­skega sisterna in sicer na: irnenovanje ravnate­lja NUK, gradnjo Univerzitetne knjiznice, ne­ustrezno financiranje knjiznicarstva in obliko­vanje zakonodaje na tern podrocju. Predlagal je, naj ta stalisca, na osnovi pisrna predsednika in razprave na seji, pripravi triclanska skupina, ki jo bo irnenoval Strokovni svet. Predsednik Stane Cehovin se je s predlogom Faturja in Martclanca strinjal in predlagal na­slcdnji sklep: V delovno skupino za pripravo stalisc se imenujejo Ancka Korze-Strajnar, mag. Bernard R.ajh in Stane Cehovin. Staliiica je treba nasloviti trem ministrorn, prcdscdniku Vlade, predsedniku Drzavnega zbora, predsedniku Drzavnega sveta, predse­dniku Odbora Drzavnega zbora za kulturo, solstvo in sport ter sredstvom obvescanja. Strokovni svet je predlog soglasno sprejcl. Po izcrpni razpravi so se naslednji na seji prisotni clani odlocili , da odstopijo in predla­gajo Vladi R.epublike Slovenije, naj njihov od­stop sprejme ter nastalo situacijo razreiii v okviru predvidenih ukrepov. Odstopili so: Stane Cehovin, predsednik, Silva Fatur, clan, Torno Martelanc, clan, mag. Bernard R.ajh, clan, Franka lnkret, clanica, mag. Melita Arnbrozic, clanica, Ancka Korze-Strajnar, clanica. Ze pred sejo Strokovnega sveta je pod ala pi­ sni odstop Martina Sircelj. Trije clani so bili opraviceno odsotni. Predsednik Strokovnega sveta Stane Cehovin se je zahvalil clanom za sodelovanje na tej in na vseh prejsnjih sejah. Zahvalil se je tudi novinarjern za udelezbo. Izrazil je upa­nje, da bo s stalisci, ki jih ho Strokovni svet za knjiznicarstvo naslovil rninistrom, Vladi in medijem, opozoril na najbolj perece problerne v knjiznicarstvu in tudi tako pospesil njihovo resevanje. S tern je bila sklenjena zadnja seja Strokov­nega sveta za knjiznicarstvo Republike Slove­nije v tej sestavi. Zapisala: Predsednik: Ana Martelanc Stane Cehovin PIS M 0 Spostovani gospodje rninistri ! Strokovni svet R.epublike Slovenije za knjiznicarstvo je na izredni seji (11.10.1993), sklicani v zvezi z razrnerarni v slovenskem knjiznicnern inforrnacijskern sisternu in v zvezi s pisrnom, ki varn ga je njegov predsednik po­slal 17.9.1993, po dolgi in zavzeti razpravi, za to, da bi izprical svojo odgovornost znotraj se veljavnega zakona o knjiznicarstvu, ugotovil, da je dosezena stopnja razvoja knjiznicnega informacijskega sisterna v Republiki Sloveniji v rnednarodnih strokovnih krogih cenjena in splosno priznana kot relativno visoka. Straka 3 v lkpubliki Sloveniji vidi v tern pomemben dosezek in meni, da bi rnorala tako oceno spre­jet.i tudi pristojna ministrstva, hkrati pa zeli opozoriti, da ne bi srneli dopuscati razmer, ki bi dosezeno ovirale v nadaljnjern razvoju, ali pa celo pot.isnile v stagnacijo in nazadovanje. Na osnovi zgornje ugotovitve je Strokovni svct Republike Slovenije za knjiznicarstvo sprcjel naslednje stalisce: 1. Nedopustno je, da je Narodna in univer­zitetna knjiznica, kot nosilka knjiznicnega informacijskega sistema, ie vec kot eno leto brez ravnatelja. Tudi me­sto pomocnika ravnatelja zacasno zaseda vrsilec dolznosti. To ima izredno hude posledice za N arodno in univerzitetno knjiznico, ki je pred svojo notranjo re­formo, za knjiinicno informacijski sistem kot celoto in za delo Strokovnega sveta za knjiznicarstvo. Rcscvanje tega problema ne more biti prepusceno zgolj ponovnemu razpisu, slui'ajnim prijavljencem in kolektivu N lJ K-a. Pristojna ministrstva se morajo intenzivno vkljuciti v pritegnitev kandi­data, ki bo kos zahtevnim in odgovor­nim nalogam. Narodna in univerzitetna knjiznica je vendar nasa nacionalna in osrednja univerzitetna knjiznica ter se­veda slovenska maticna knjiznica; s tern pa vrh slovenskega knjiznicnega informa­cijskega sistema. 2. Predlog zakona o zagotovitvi sredstev za izgradnjo U niverzitetne knjiznice v Lju­bljani je Vlada v zacetku oktobra poslala v parlarnentarni postopek. Glcde na pomcn, ki ga bo imela Uni­verzitctna knjiznica za nadaljnji razvoj Univerze v Ljubljani (Univerza je brez svoje osrednje knjiznice), za razvoj in delo nacionalne knjiznice in za knjiznicni informacijski sistem v celoti, je spre­4 jem zakona nujen. Strokovni svet. za knjiznicarstvo se zaveda, kaksne so mate­rialne razmere druzbe in kaksni so okviri javne porabe. Zaveda se tudi obsega sred­stev potrebnih za izgradnjo univerzitetne knjiznice. Toda prav zaradi tega apelira na Driavni zbor, naj se odloci modro in odgovorno, hkrati pa razvojno, ker izgra­dnja tega objekta pomeni investicijo v ra­zvoj z izredno pomembnimi multiplikacij­skimi ucinki. 3. Strokovni svet za knjiznicarstvo se je in­tenzivno vkljucil v pripravo novega za­kona o knjiznicarstvu (knjiznicnem infor­macijskem sistemu). Pred vec kot enim le­tom je razpravljal o delovnem gradivu za zakon, oblikoval vrsto stalisc in mnenj ter ie tedaj predlagal, naj pristojno ministr­stvo oblikuje delovno skupino za pripravo zakona, sestavljeno iz predstavnikov pri­stojnih ministrstev in stroke. Strokovni svet za knjiznicarstvo pozdra­vlja namero Ministrstva za kulturo, da se omenjena delovna skupina koncno ohli­kuje, hkrati pa opozarja, da bi se moralo delo pri pripravi zakona intenzivirati (me­nimo, da je popolnoma zastalo) in da bi morala biti v to delo pritegnjena stroka. 4. Strokovni svet za knjiznicarstvo meni, da osnovni nesporazum pri financiranju knjiznicnega informacijskega sistema iz­haja iz (ne)razumevanja dejavnosti sploh. Ilustrativno se to kaze v tern, da isto mi­nistrstvo uporablja za vrednotenje sred­stev, ki imajo isti namen, razlicna merila. To postavlja dejavnost v neenakopraven poloiaj in v rdece stevilke. Drugi problem zadeva sredstva za nakup knjiznicnega gradiva, ki so v sedanjem ob­segu, glede na usahlo kupno moc prebival­stva in vedno vecji pritisk na knjiznice, nezadostna. Ta problem se se posebej zarn,t.rujc pri nakupu t.ujih periodicnih in rnonografskih publikacij . Tret.ji problem zadcva financiranje Na­rodrw in univcrzit.dne knjiznice v Lju­bljani in Univerzil,ctnc knjiznice v Mari­born kot osrednjih univerzitetnih knjiznic ter Centralne tehniske knjiznice v Lju­bljani kot osrednje knjiznice za podrocje tehnike in naravoslovja. Potrebno je skle­nit.i ze zacete aktivnosti, da posamezno knjiznico financira eno ministrstvo, hkrati pa zagotoviti sredstva za realizacijo tega. 5. Strokovni svet za knjiznicarstvo je ocenil, gleJc na dolocila Zakona o knjiznicarstvu, moznosti za svoje delo. Ponovno je bilo ugot.ovljeno,