t:u, MS<A KM>?N:SA
V CLUU
i .
ZaSaMki
TEDNIK
TRBOVLJE, 2. IX. 1964 - ST. 36 - LETO XVII. - 20 DIN
Razstava Izlake 1964 odprta v Trbovljah
p\a4na&ok\at
poudarjeno.
V teh dneh so osebni dohodki in standard osrednja točka razprao, tudi predmet razgovorov proizvajalcev. Povsem razumljivo; ponekod o skladu z večjo produktivnostjo ne naraščajo osebni dohodki in standard zaposlenih; drugod spet pa so se ob zadnjem povečanju cen odločili za nadomestila, ne da bi proučili zvišanje življenjskih stroškov, ki so jih povzročili zadnji ukrepi.
Vsako slabo opravljeno delo ima lahko negativne posledice. Tako tudi pri razreševanju vprašanj osebnih dohodkov in standarda. Vse kaže, da je bila doslej še premalokrat tudi poudarjena potreba, da ne bomo povečevali osebne dohodke in standard z nadomestili, pač pa le z večjo produktivnostjo, večjim izkoriščanjem zmogljivosti in, sploh z boljšim gospodarjenjem.
M.
(n) TRBOVLJE - V foyer-ju Delavskega doma v Trbovljah je bila v soboto, 29. avgusta, otvoritev razstave prve slovenske kolonije Izlake 1964,
Ta razstava je obenem tudi pričetek sezone kulturne
dejavnosti 1964-1965 v Trbovljah. Obiskovalci si bodo lahko razstavljena dela ogledali do vključno 10. septembra. Za obisk se priporoča trboveljska občinska Zveza kulturno prosvetnih organizacij.
Dela so se že začela
Gradbena dela pri gradnji nove Termoelektrarne Trbovlje II v polnem teku ■ Letos bodo zgradili tudi dimnik
■	Dokončna odločitev o dobavi opreme v naslednjih dneh
■	Za zdaj so vsi izgledi, da gre nova TE Trbovlje II ob koncu leta 1966 v poskusno obratovanje.
Takle je pogled na gradbišče nove termoelektrarne Trbovlje II. Vendar se podoba iz dneva v dan spreminja.
(ma) TRBOVLJE — 2e nekaj časa je za Savo v bližini Termoelektrarne izredno živahno. INGRAD te Celja je namreč že začel z zemeljskimi deli v zvezi z graditvijo nove Termoelektrarne Trbovlje II. Zgradili bodo, med drugim, tudi oporni zid ob Savi, ki sprva sicer ni bil predviden, bo pa mogoče z njim pridobiti precej površine. Zdaj polagajo tudi industrijski tir; ko bo položen, bo mogoče v večji meri začeti tudi že z gradbenimi deli. Računajo pa, da bodo letos zgradili še most čez Savo in pa od 80- do 100-metrski dimnik za novo Termoelektrarno Trbovlje II.
Načrte za opremo izdeluje Elektroprojekt iz Ljubljane. Po pripovedovanju tovariša Franca Grošlja pričakujejo v Termoelektrarni, da bo že v naslednjih dneh odločeno, kdo bo dobavil opremo za novo TE Trbovlje II. V koli-
kor bo pogodba za dobavo opreme sklenjena v septembru letos, je mogoče pričakovati, da bo spuščena nova TE Trbovlje II v poskusno obratovanje ob koncu 1966. leta, tako kakor je predvideno.
Sredstva za gradnjo tega pomembnega energetskega objekta so zagotovljena. Nova TE Trbovlje II bo po predračunih veljala okrog 11 milijard dinarjev; vendar so se že zdaj pojavile prekoračitve (predvsem pri zemeljskih delih, ki niso bila predvidena v takšnem obsegu, od časa izdelave projektov pa so se nekoliko zvišale tudi cene). Termoelektrarna Trbovlje bo morala sredstva, ki jih bo dobila v obliki posojila, vrniti v roku dvajsetih let.
Tovariš Franc Grošelj nas je opozoril tudi na izredno ekonomičnost nove Termoelektrarne Trbovlje II. Imela bo zmogljivost od 120 do
130 MW; pri porabi okrog 400.000J ton premoga pa bo dajala nad 600 milijonov kWh električne energije (učinek bo več kot enkrat večji kot v stari termoelektrarni).
Seveda pa v trboveljski Termoelektrarni tudi pričakujejo, da bodo na Rudniku rjavega premoga Trbovlje--Hrastnik pravočasno uspeli odpreti nova polja za talnin-ski premog in tako zagotoviti potreben premog za obratovanje nove Termoelektrarne Trbovlje II.
Kadarkoli človeka pot zanese v kakšen okoliški kot, se mu v soncu zasmeje nasproti, še posebej zdaj, lepo cvetoča ajda.
OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
ODPRLA SO SE SOLSKA VRATA IN ZACELI SMO
novo Šolsko leto:
Prav bi bilo, če bi takoj na začetku šolskega leta ugotovili vse elemente, ki bodo negativno vplivali n» kvaliteto dela v naslednjem šolskem letu in s skupnimi močmi poskušali odpraviti dediščino preteklosti.
Lahko rečemo, da so problemi ostali isti in da se marsikaj ni »premaknilo nar prej« od lanskega leta. 2ell-
Piše: Veseli n Perič, direktor Zavoda za prosvetno pedagoško službo za Zasavje.
mo sodobnejši pouk v sodobnejših prostorih ter ustrezna učila in učne pripomočke. Poleg tega je potreben še usposobljen kader, ki bo uspešno delal.
V Trbovljah večina šol nima svojih telovadnic in laboratorijev za sodoben pouk kemije, fizike in ostalih predmetov. Šolski kabineti še niso ustrezno opremljeni z učili. V Zagorju ob Savi je največji problem pouk matematike, ker so učitelji matematike zapustili Zasavje in odšli na boljša mesta. V vsem Zasavju imamo samo enega
predmetnega učitelja matematike. Predmet bodo verjetno poučevali nestrokovnjaki in rezultati nam bodo že sedaj jasni. V Hrastniku ni učiteljev za pouk matematike in za tehnični pouk. Tudi tam bodo to poučevali nestrokovnjaki. V Litiji manjka celo razrednih učiteljev na podružničnih šolah. Bole so v Litiji sploh najslabše materialno preskrbljene, ker občina ne zmore večjih sredstev začMstvo.
Na šolah druge stopnje se stanje delno popravlja. Gimnazija bo dobila laboratorij za pouk kemije in fizike. Ekonomska srednja šola še vedno nima zadosti ustreznih prostorov in ima svoja učila kar po hodnikih. Tehniška srednja šola bo zadovoljivo opremila svoje prostore.
Edina naša poklicna šota Industrijska kovinarska šola je še vedno v nejasnem položaju. Ta šola je še sedaj zaprtega tipa, ker se tudi naša širša skupnost premalo zanima za ureditev statusa poklicnih šol. Za Zasavje je zelo važno šolanje proizvajalcev in prav to šolanje je pri nas zanemarjeno. Problem poklicnih šol bo ostal nerešen še prihodnje leto.
(Nadaljevanje na 12. strani)
(ma) HRASTNIK — Zadnje dni je v središču zanimanja zasavske športne Javnosti združitev športnih društev Bratstvo In Rudar v Hrastniku v enotno Športno društvo Hrastnik.
v zadnjih letih so v Hrast nlku večkrat razpravljali i stanju na področju ' telesni kulture, pri čemer so ugotav tjatt, da zaradi razdrobljenost šport ne more dosegati taki! uspehov, kot bi jih sicer lah ko. Zaradi tega so družbene In politične organizacije hrast
v Združitev športnih društev v Hrastniku
Športno društvo Hrastnik
■ ne občine z vodstvom športih društev Bratstvo ln Rudai lale čISnom obeh društev v azpravo predlog o ustanovitvi enotnega športnega društva Hrastnik Članstvo obeh druš •ev pa tudi večina občanov Hrastnika le pozdravilo pred log; Člani društev pa so ga
prejšnji teden na Izrednih občnih zborih tudi potrdili.
V skladu z nadaljnjim raz vojem na vseh področjih druž benega življenja pričakujejo v Hrastniku odslej tudi v športu večji razvoj ln množičnost, v novem enotnem Športnem društvu Hrastnik bo mogoče
uspešneje razvijati kvalitetni šport, omogočen pa bo razvoj vseh športnih panog. Uresničiti bo mogoče tudi načela o enotnem financiranju športne dejavnosti v komuni In v skladu z razvojem komune začrtati tudi nadaljnji razvoj športa.
Razumljivo Je, da člani nove-'ga enotnega športnega društva Hrastnik v prvih nastopih ne bodo mogli dosegati takšnih uspehov, kot Jih mnogi pričakujejo. Vedeti Je namreč treba, da bo treba počakati nekaj časa. da bodo vidni uspehi skupnega dela.
Pričakovati Je mogoče, da se bo športno življenje v Hrastniku že v prihodnjem letu močno razmahnilo ln da se bodo razvile še vse tiste športne panoge, za katere vlada med mladino veliko zanimanje.
■■■■«■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Te dni bodo začeli z razpravami
O predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije bodo v Trbovljah začeli z razpravami ta teden. Najprej bodo o predlogu razpravljali na seji občinskega komiteja ZKS, potem pa še na
seminarju za sekretarje osnovnih organizacij ZK in na posvetovanju s sekretarji tovarniških in rudniškega komiteja ZK. Potem pa bodo — kot so predvideli že v okvirnem programu dela ObK ZKS Trbovlje — razpravljali o
predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugslavije še po osnovnih organizacijah Zveze komunistov na področjp trboveljske občine.
(ma)
Nova stanovanja : za Dobrnčane
V SOBOTO JE BILA V TRBOVLJAH SEJA OBČINSKE SKUP-SCINE, NA KATERI SO RAZPRAVLJALI O NEKATERIH AKTU-
OTROCI - NASA SKRB
Življenje v vzgojno-varst- 'ne igrice, razstave risb in
veni ustanovi je zanimivo in poučno. Poleg mnogih najrazličnejših igrač, slikanic, zanimivih knjig, telovadnih rekvizitov, katere si otroci sami izberejo za igro, pripravijo njihove vzgojiteljice tudi skupne zaposlitve. V času, ki ga prebijejo v ustanovi, se otroci marsičesa pametnega naučijo, se spoznavajo z življenjem in delom ljudi, z vsem, kar nudi narava — skratka s svetom, ki jih obdaja.
Nepopisno je lahko otrokovo veselje, ko lahko pokaže svoji mamici, izdelek, ki ga je naredil popolnoma sam — poln veselja in pričakovanj. Nepozabni so tudi nastopi pri TVD Partizan v dvoranah ali v igralnici ustanove. Mnogokrat povabijo otroci tudi starše, naj si pridejo ogledat njihove lutkov-
drugih izdelkoy. Leto kar hitro preteče, majhna družinica cicibanov se poslovi in reče: Na svidenje v šoli!
Tudi šolski otroci so našli svoj prostor v vzgojno-var-stveni ustanovi. Tu se lahko pripravljajo za šolo in če ostane še kaj časa, se lahko zaposlijo v interesnih krožkih, tako v lutkovnem, filmskem, telovadnem in krožku ročne spretnosti. Vendar ustanova ne more sprejeti vse odgovornosti za učne uspehe v šoli Skupno s starši je dolžna nuditi le vse pogoje za utrjevanje učne snovi. Ankete so doslej pokazale, da je varstvo boljše tam, kjer so šolske otroke prevzele šole, ker imajo učitelji in vzgojitelji tam boljši pregled o uspehih in neuspehih učencev.
Pa tudi cene oskrbovalnine niso pretirane v teti ustano-
vah. če je otrok v ustanovi od 6. do 14. ure, znaša osfcr-bovalnina le 1200 dinarjev mesečno, če pa je v ustanovi od 8. do 14. ure, je oskrbo-valnina 1000 dinarjev. V primeru, da pa je le-tu le od 8. do 12. ure, je pa le 600 dinarjev mesečno. Malica stane 20 dinarjev in kosilo 100 dinarjev, za otroke od 2. do 3. leta stanosti pa se cena oskrbovalnine enkratno zviša. Tako lahko vzgojno varstvene ustanove vsestransko zadovoljijo potrebe, ki jih družba od njih tudi pričakuje.	M. O.
ALNIH VPRASANJIHj
Iz razprav o realizaciji plana gospodarskega razvoja v letošnjem letu Izhaja, da so delovne organizacije za 28J/i nad planom, letni plan pa so v povprečju Izpolnile že z 62,6 •/•. Odstotek zaposlenih se je v letošnjem letu povečal za 9,3 •/«, v skupni strukturi zaposlenih pa je že ena tretjina žensk.
Glede povečanja življenjskih stroškov je posebna analiza pokazala, da Je treba zagotoviti nadomestilo osebnih dohodkov v višini najmanj 3000 din. Sredstva za to nadomestilo pa naj bi dobili predvsem na račun povečane produktivnosti ln z večjim Izkoriščanjem proizvajalnih sredstev.
V razpravi na seji Je bilo podčrtano, da Je zaskrbljujoča realizacija (le 26,2 •/•) Investicijskih vlaganj. Čeprav podatki zajemajo le plačane Investicije, pa bo mogoče le s težavo Izpolniti predvideni plan.
V	Gabrskem ne bo
skupnosti
V	krajevno organizacijo SZDL v Gabrskem je vključenih več kot 300 občanov. Večinoma so to kmetje iz okoliških vasi, opaziti pa je tudi čedalje več delavcev. Samo krajevno organizacijo SZDL predstavljajo vasi Gabrsko, Knez-dol, Podmeja in Vrhe.
V razgovoru s tajnikom krajevne organizacije SZDL Gabrsko, Pepco Jerman, smo izvedeli, da so tu sklenili, da ne bodo ustanovili krajevne skupnosti. Namesto nje. bo delalo stalno predsedstvo zbora volivcev. To predsedstvo, ki so ga že izvolili, sestavlja 6 občanov, predstavnikov že omenjenih vasi.
S Velik problem, ki tare prebivalce tega območja, je zlasti cesta, ki pelje iz Kleka čez Rovte in naprej do Knezdola. O tem so že veliko razpravljali, vendar vidnej-
ših rezultatov sedaj še ni. Tudi kulturna Dejavnost še ni uspela priti na zeleno vejo. Glavni vzrok temu pa je pomanjkanje ustreznih prostorov.
• Zborov volivcev se ljudje zelo dobro udeležujejo, kar je dokaz, da bi se tudi kulturna dejavnost lahko dobro razvila. Ko bi vsaj imeli majhno- dvorano, tako pa imamo še vedno majhen prostor, ki je poleg tega še zelo vlažen in zdravju škodljiv, je omenila tovarišica Jermano-
Bolje, a še ne povsem zadovoljivo
Večkrat je bilo že opaziti, da neposredni proizvajalci In drugi niso seznanjeni s formiranjem lastnega osebnega dohodka. Morda tudi niso vedeli, kakšen sistem nagrajevanja Je bil uveljavljen v njihovi delovni organizaciji. Zaradi tega se je reporter pred kratkim napotil v štiri .večje trboveljske delovne organizacije.
V CEMENTARNI TRBOVLJE
je Izvedel, da so se. kljub pla-fonlranlm cenam, osebni dohodki v zadnjih letih povečali. V tej delovni organizaciji ocenjujejo delovna mesta, dobljene točke pa vsake tri mesece obračunavajo na podlagi proizvodnih rezultatov In finančne realizacije. Vsa zadeva Je zadnje čase manj komplicirana, ker obračunavajo ha tono cementa. V zvezi z novo delitvijo osebnih dohodkov so pripravili več seminarjev. O us pešnostl seminarjev smo ee lahko prepričali tudi ml, saj so proizvajalci dobro seznanjeni • tem. kako nastane njihov osebni dohodek. Mlinar premoga nam Je na primer povedal, d$ točkovanje pri njih zavlsl predvsem od finančne realizacije, da pa ta slatem ie zaenkrat ni za vae Izvedljiv. Ključavničar pa Je vedel
povedati, da zavlal njegov osebni dohodek od proizvodnje, materialnih stroškov ln doseženih skladov. Bolj delamo, večji Je osebni dohodek, seveda odvisno od posameznika oziroma skupine. Za Cementarno če to: analitična ocena delovnih mest daje vsakemu mestu določeno število točk: kategorizacija Je Izvedena na podlagi kvalifikacij prolzva-lalcev.
NA RUDNIKU RJAVEGA PREMOGA	TRBOVLJE-HRASTNIK
je v veljavi pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov Kat Je zunanjih delavcev, Ima vsak avojo tarifno postavko: v lami pa delajo na akord In se Jim delo meri. To pa še ni vse. Obstajajo če dodatek na delovno dobo ln posebne nagrade za hitro ter kvalitetno delo. Pro-
izvajalci na Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnlk niso najbolje seznanjeni s sistemom formiranja osebnih dohodkov. Vprašanje Je, ali Je temu krivo premajhno seznanjanje članov kolektiva o sistemu nagrajevanja ali pa premajhria zainteresiranost članov kolektiva za sistem formiranja osebnih dohodkov. Reporter Je na vprašanje, če vedo za slatem formiranja osebnih dohodkov, dobil skromne odgovore proizvajalcev; zdelo se mu Je celo, da Je sistem nagrajevanja preveč kompliciran.
V STROJNI TOVARNI TRBOVLJE so na vprašanje odgovarjali strugar, ključavničar ln kontrolor. Odgovori vaeh so bili — proti pričakovanju — zadovoljivi, Iz česar Izhaja, da eo dobro seznanjeni s alstemom nagrajevanja oziroma z načinom formiranja osebnih dohodkov v njihovi delovni organizaciji. V STT sta v veljavi dve varianti nagrajevanja Neposredni prolz-vafalcl So plačani na akord (so kategorizirani In Imajo določene časovne normative, važna p« Je
kvaliteta proizvodov), medtem ko so uslužbenci v »režiji«. Nekdo v STT je ob tem dejal: »Kako Je zdaj vsak posameznik zadovoljen, Je pa vprašanje?« Sicer se zdi proizvajalcem sedanji sistem delitve deloma zadovoljiv, prav tako pa ao bili seznanjeni z novim sistemom nagrajevanja.
MEHANIKA TRBOVLJE BOdl med tiste delovne organizacije, kjer Je uveljavljen slatem nagrajevanja po enoti proizvoda. Za delovno mesto Je v veljavi akord po delovnem času, upoštevajo pa še individualne kriterije. Neposredni proizvajalci lmajo> osnovo osebnega dohodka zagotovljeno. Tisti, ki so v režiji, Imajo zraven osnove še gibljivi del, ki pa Je odvisen od pokazateljev- objektivnega, pa tudi subjektivnega značaja Od aprila sem v Mehaniki ne ocenjujejo samo vrednost proizvodnje, pač pa tudi celotno proizvodnjo. Proizvajalcem se zdi sedanji sistem nagrajevanja boljši, vendar bi bili radi, kot ao povedali, bolj seznanjeni z doseganjem mesečnih planov.
/	A. 2.
Skupščina občine Trbovlje je na zadnji seji med drugim potrdila rebalans proračuna za leto 1964 ter razpravljala o Izgradnji nove Zasavske ceste, pri čemer Je bila poudarjena precejšnja odgovornost zasavskih občin.
Zraven tega pa Je trboveljska Skupščina občine potrdila sklenitev pogodbe s kombinatom Krivaja lz Zavidovlčev za zgraditev montažnih hiš za prebivalce Dobrne. Zaradi premikanja zemlje so prebivalci Dobrne življenjsko ogroženi, zato Je bil sprejet sklep, da Je treba Dobrno porušiti, Istočasno pa organizirati skupno akcijo, da bodo do 29. novembra postavljene montažne hiše, v katerih bo skupaj 60 stanovanj, ln sicer za prebivalce Dobrne. Hiše bodo zgrajene na Vreskovem, za realizacijo te naloge pa so odgovorne skupaj z občinsko skup-ščlno_tudl delovne organizacije.
(žak)
krajevne
v
•	Večkrat so že načeli vprašanje dvorane, vendar brez uspeha. Enkrat je bilo to iz objektivnih vzrokov, ker zaradi urbanističnega načrta ni bilo mogoče dobiti dvorane na mestu, kjer je kmetijska zadruga imela sušilnico. Drugič je občinska skupščina odločila, da mora kovačnica (tam naj bi bila nova dvorana) še ostati.
Ni pa razveseljivo, je ob koncu dejala tovarišica Jermanova, da naši člani zelo neredno plačujejo članarino, nekateri pa se temu celo izogibajo.
•	Verjetno pa bodo stvari
šle boljšo pot. V kratkem se bo namreč prvič sestalo novo izvoljeno predsedstvo zbora volivcev in izdelalo program dela.	(-ža.k)
Trbovlje
AMD Trbovlje v novih prostorih
Pred kratkim se je Avto-moto društvo v Trbbvljah preselilo v nove, večje prostore. Dosedanji prostori res niso mogli zadovoljiti vseh potreb. Imeli so samo majhno pisarno, velikosti 4X4 metre, medtem ko so morSli učilnico za tečaje Iskati drugje po Trbovljah
V novih prostorih — ki so sedaj na Majcenovl cesti, kjer je bila včasih gostilna Prič — pa je precej večja soba za pisarno, potem velika čakalnica, zlasti velika pridobitev za društvo pa je učilnica, kjer bo obiskovalo tečaj lahko do 60 kandidatov — amaterjev naenkrat.
(-žak)
Razprave o spremembah v statutu ZKJ v Hrastniku
V	preteklih dneh je Občinski komite ZKS v Hrastniku že organiziral prve razprave o predlogu sprememb in dopolnitev statuta ZKJ.
V	Hrastniku so že v mesecu juniju izvedli prvo široko javno razpravo s sodelovanjem Visoke šole za politične vede iz Ljubljane; zato je zanimanje v teh dneh toliko večje.
' Občinski komite ZKS Hrastnik je pripravil program obravnav, ki zajemajo vse člane Zveze komunistov. ObravnaVe bodo najprej po osnovnih organizacijah ZK in komitejih ZK v delovnih organizacijah, na zaključku pa bodo zbrane pripombe, ugotovitve in mnenja obravnavali na informativnih konferencah ZK, ki bodo javne.
Računajo, da bodo pretežni del statutarnih razprav opravili do polovice septembra. Ideološka komisija pri ObK ZK Hrastnik pa že pripravlja nekatere razlage k posameznim členom novega predloga. O teh bo razpravljal tudi ObK ZKS Hrastnik.
SVET INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE STROJNE TOVARNE TRBOVLJE V TRBOVLJAH
razpisuje
natečaj za sprejemx^ičencev za priučevanje za poklic kovinarja
Pogoji za sprejem:
•	dokončanih vsaj 6 razredov osnovne šole;
•	da ni mlajši kot 15 in ne starejši od 17 let in
•	da je zdrav in sposoben za kovinarja.
Prošnji, kolkpvani s 50 din državne takse, je priložiti:
1.	zadnje šolsko spričevalo in mnenje šole o sposobnosti in nagnjenosti kandidata;
2.	rojstni list in
3.	zdravniško spričevalo.
Učenci se bodo v času 2-letnega šolanja izučili za priučena dela v kovinski stroki.
Da se oddelek prične, je potrebno vsaj 20 prijav-ljencev.
Učencem pripada v času šolanja otroški dpdatek. Vpis velja do 10. septembra. Pričetek pouka je 15. septembra. Internata ni. Vse informacije daje uprava šole, Trbovlje, Novi dom 60, telefon 80-213.
Seja občinske skupščine Hrastnik
V	soboto je bila v Hrastniku seja občinske skupščine. Na njej so med drugim v uvodni točki dnevnega reda razpravljali o oceni realizacije družbenega plana in proračuna občine Hrastnik za prvo letošnje polletje. V živahni razpravi je več odbornikov zadovoljivo ocenilo do-dosežcne rezultate, čeprav napredek nekaterih dejavnosti ni zadovoljiv.
V	razpravi so odborniki poudarili, da Je sicer dovolj podatkov o celotnem dohodku, narodnem dohodku, čistem dohodku ln Številu zaposlenih, vendar ob vsem tem ni mogoče ugotoviti vzrokov, da so v nekaterih delovnih organizacijah občutno presegli planske naloge. Morda so posredi višje cene, morda kaj drugega, vendar lz obstoječih po-
datkov to ni mogoče ugotoviti. Zaradi tega Je bilo naročeno upravnim organom, da pripravijo v prihodnje tudi tozadevne podatke, ki bodo tako omogočili večji vpogled v delovanje delovnih organizacij.
Na seji so razpravljali še o nekaterih vprašanjih v zvezi z "osebnimi dohodki zaposlenih, o Izvozu ln o realizaciji občinskega proračuna.
Občinska skupščina Hrastnik je na zadnji seji sprejela tudi predlog odločbe o reorganizaciji osnovnega šolstva, s čimer je končana obsežna in 'večmesečna družbenopolitična akcija za izboljšanje kvalitete v šolstvu v hrast-niškl komuni. V Hrastniku menijo, da bodo z reorganizacijo dosegli kvalitetnejši pouk na nižji in višji stopnji, boljšo opremljenost * šol,
ustreznejšo razporeditev kadrov, boljši režim financiranja in tudi večji učni uspeh. Akcijo je podprla tudi večina zborov volivcev. Odborniki so predlog sprejeli In sklenili, da se naj nova šola imenuje po tiarodnern heroju Rajku; v razpravi pa je bilo poudarjeno, da bo treba zagotoviti varnost učencev, predvsem tistih iz nižjih razredov.
V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali o Investicijskih vlaganjih v Hrastniku, še posebej o gradnji Zdravstvenega doma. Izdali so tudi nekaj poroštvenih izjav, reševali pritožbe ln sklepali o razrešitvah, volitvah ln Imenovanjih.
Hrastnik
Za Žanija ni sonca...
Gledal sem v njegove motne oči. Gledal sem ga, da, tudi njegove oči so bile uprte vame, toda Žani me ni videl. Žani že dolgih petintrideset let ni videl vsega okrog sebe, že dolgih petintrideset let njegove oči na poznajo svetlobe ln sonca.
To Je namreč DRAKSLERJEV ŽANI IZ Hrastnika. Stanuje ob glavni cesti v majhni ln nizki xhlšic! s številko 202. Okrog nje pozna vsak korak. Čeravno Je slep, pa je se ondan nacepil drv, veliko opravka pa Je Imel tudi s stiskalnico ln sadjem, pa tudi »kačje sline« Je nekaj nakuhal. To je hrastniškl Žani, ki ga dlani vedno zasrbijo, če pomisli, da nekoč ne bi mogel več delati.
Poprosil sem ga, da bi kaj več povedal o sebi, pa ml je dejal:
»Ce že hočete, ampak preveč nikar ne -pišite o meni...«
Pa Je verjetno pozabil na to, saj se mi Je beležka polnila list za listom in tako sem spoznal Zanija in njegovo življenjsko bolečino .. .
Na svet Je prijokal v Hrastniku, njegov oče sl Je služil trd kruh globoko v osrčju zemlje — in v tej »knapovski družini« Je bilo kar štirinajst otrok. Žani je bil prvorojenec. Ko je dorastel v krepkega fanta, je delal v jami polnih petnajst let in pol. 1918. leta se Je poročil in z ženo sta prevzela gostilno »Pri Erženu« ln sodavičarsko obrt, kmalu zatem pa je zagospodaril v hiši svojega očeta. 1924. leta je postal tudi oskrbnik »Hausenblcher-Jeve koče« na Mrzlici.
Nikoli pa ne bo pozabil tistega nesrečnega 17. septembra 1929. leta, ko Jo je s prijateljem Avgustom Šuligojem in Antejem Begom mahnil na Triglav. Vedno je ljubil planine. V Aljaževem domu so prespali, zjutraj pa so krenili v skale.\ Prijatelja sta Imela sončna očala, on pa Jih namreč ni Imel. Ko so prišli do nekega ledenika, v katerega se je sonce močno uprlo, se Je Žani naenkrat zagrabil za oči . . . Skoraj ničesar več ni videl. Nastopila Je sončna slepota in kar za 85 odstotkov je Izgubil vid.
Po vrnitvi domov je hodil od zdravnika do zdravnika od Ljubljane . do Zagorja, Beograda, Sarajeva, kjer so ga tolažili, da je oslepel samo trenutno. Hrastniškl pevci (sodeloval je tudi v pevskem zboru) so zbrali denar, da Je lahko odšel celo na Dunaj k nekemu zdravniku
ln od tu še v Graz. Kasneje se je napotil tudi do nekega svetovno znanega okulista v Celovec. Vendar zanj ni bilo pomoči.
Ob spominu na tisti 17. september se je tudi ob tem pripovedovanju podzavestno prijel za oči: »Težko se Je bilo sprijazniti z mislijo, da ne bom nikoli več videl, saj sem že popolnoma oslepel. Okrog mene je bila sama tema ... težko Je to povedati.«
In nekega dne Je sedel doma za mizo, prijel za pero in pisal:
»Rad bi videl hčerko, sina svojega,
rad pogledal ženi bi v oko, žalostno je srce moje, ker Jih videlo zdaj več ne bo ...«
Se v mnogih verzih je hotel potopiti svojo bol. Se zdaj gre rad v hribe. Ob slovesu pa Je dejal: »Drugi stanujejo v nebotničnikih, moja hiša pa je nizka, zato ji pravim kar zemljotičnik. Tja Jo bom zdajle tudi mahnil. Pa ne pozabite napisati, da sem vseeno srečen, čeprav sem slep. Imam skrbno ženo! Pa delam tudi še vedno rad ln nisem izgubil vere v življenje .. .«
Krepko sva sl stisnila roko, potipal me je po rami, da bi me bolje spoznal, kakšen sem, nato pa je pod skrbno roko- svoje žene Marije odšel po stopnicah iz našega uredništva. Petintrideset let teme, sem pomislil. Sam pri sebi sem zaprl oči In za hip spoznal kruto resnico, ki jo Je Zanl tako korenito znal premagati.	R. Palčič
Pomembni dosežki gospodarstva
Tudi gospodarstvo lirastniške občine Je — podobno kot gospodarstvo v ostalih t^eh zasavskih občinah, v Trbovljah, Zagorju ob Savi in Litiji — doseglo pomembne uspehe. Za 2% je preseglo polletni plan celotnega dohodka, kar je za 25,5 »/o več v primerjavi z istim obdobjem lani. Narodni dohodek sc je v isti primerjavi povečal za 28,4 %>, sredstva za osebne dohodke pa za 20,1 V«, medtem ko se je število zaposlenih znižalo za 5,2 °/o.
Steklarna Hrastnik je dosegla ob koncu junija 58,8 °/o letnega plana dohodka ali 27,6% več, kot v istem obdobju lani. Narodni dohodek se je povečal za 41,6 %, osebni dohodki pa za 35 %. Kolektiv )e dosegel pomemben uspeh pri znižanju loma, saj ga je v juniju znižal celo na 10,34%; povprečni lom na avtomatih pa je bil v prvem polletju 13,18%.
Obrata Hrastnik in Dol
Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik sta v prvem polletju letos dosegla za 18,3 % večji celotni dohodek kot lani; polletni plan celotnega dohodka pa sta presegla za 2,3 % Rudarji so nakopali pri zmanjšanem številu zaposlenih za 4,3 % oziroma za 10.640 ton premoga več kot v istem obdobju lani; na povečanje proizvodnje so vplivale predvsem večje odkop-ne storitve Letos se je iz-
boljšalo gospodarjenje z lesom in zmanjšala poraba električne energije; povečala pa se je potrošnja razstreliva.
Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik pa je planske obveznosti za razdobje januar-junlj presegla za 0,13%; v primerjavi z lanskim letom sta se pa povečala družbeni bruto produkt in narodni dohodek za 24,4 %. V proizvodnji sp se pojavljale precejšnje težave, predvsem zaradi pomanjkanja električne energije, žveplene kisline in zelene galice ter rezervnih delov iz uvoza.
Obrt na področju hrast-nlške občine je v prvih šestih mesecih letos dosegla le 49,4 % letnega plana v vred-
letnega plana storitev. V prvem polletju pa je bila trgovina za 0,3 % pod planom prometa.	-k-
eeeeee®eeeeeee<.ieoeeeeeee*oeee»«eeeeeeee
n osti proizvodnje in storitev, čeprav se je npr. v primerjavi z -lanskim letom’ povečal celotni .dohodek za 85,7 %. Gostinstvo je doseglo 52,6 %
Hvala za požrtvovalnosti
28 avgusta smo prejeli v uredništvo pismo Marte KUDER iz Zagorja, v katerem izraža željo, da bi ga objavili v našem listu. To Je drobno pismo, ki spregovori o požrtvovalnosti in zavesti ČLOVEKA, da ob nesreči pozna ga sočloveku. Takole je pisala:
»16. avgusta letos sem bila na obisku pri sestri v Hrastniku z otrokom, starim 15 mesecev. Bilo je v gostilni ,Logar1. Ko se Je
otroku pripetila nesreča, **je šofer JOŽE UTENKAR lz Hrastnika brez pomišljanja prepeljal otroka v trboveljsko bolnišnico. Ob tej priliki bi se mu rada javno kar naj&pšc zahvalila za to požrtvovalnost in mu hkrati želim v bodoče največ sreče pri vožnji. Prav tako bi se tudi rada zahvalila EDIJU DELFINU, ki je bil prvi pri otroku, ko Je bil v najbolj kritičnem stanju.
Ne vem, kako bi se jima zahvalila, ker sta mi otroka rešila smrti . . .«
To je bilo drobno belo pismo, ki govori o tovarištvu 1	(rap)
Gospodarstvo zagorske občine
V ZAGORJU OB SAVI UGOTAVLJAJO, DA SE UGODNI START GOSPODARSTVA NA ZAČETKU LETA NADALJUJE TUDI V MESECU JULIJU. CELOTNO GOSPODARSTVO JE V RAZDOBJU JANUAR — JULIJ DOSEGLO 7 MILIJARD 285 MILIJONOV DIN FAKTURIRANE REALIZACIJE OZIROMA 11 % VEC, KOT JB DOLOČAL PLAN IN KAR 39"/« VEC, KOT JO JE CELOTNO GOSPODARSTVO DOSEGLO LANI.
Mladinci iz Zagorja poročajo:
zaradi nezadostne oskrbe z reprodukcijskim materialom.
Industrija gradbenega materiala je v juliju mesečni plan fizičnega obsega žgane-
Industrijska proizvodnja segla za 32,3 %; planirana izkazuje za obdobje januar -vrednost sedemmesečne pro-— julij enakomerni tempo, izvodnje pa je bila z realiza-saj se giblje preseganje me- cijo 754 milijonov din presečnih planskih obveznosti sežena za 40%. Proizvodnja .	___ _
od 8 do 10 "/e. V primerjavi v izlaški Tovarni elektropor- ga apna dosegla, pri hldrira- stranskega dela. z lanskim letom je letošnja celana je potekala normalno, nem apnu pa beleži izpad v sedemmesečna industrijska tesno grlo predstavljajo peči višini 5,6%; sedemmesečni proizvodnja večja za 40%. in sušilni prostori, težave so plan fizičnega obsega proiz-Na Rudniku rjavega pre-	vodnje pa je bil presežen za
3,6%.
Lesno industrijsko podjetje Zagorje ob Savi pa je sedem-
še zaradi neredne dobave “S?*1 P1"1
V bližnji prihodnosti bo imel tako Občinski komite ZMS Zagorje ob Savi kot tudi vsi mladinski aktivi dovolj dela. Pred mladimi so konference aktivov, občinska konferenca, za kar pa bo potrebno mnogo intenzivnih priprav in vse-
moga Zagorje- je* sedemmesečni fizični obseg proizvodnje za 21.000 ton manjši" od predvidenega. Na neizpolnjevanje plana so vplivali zastoji na obratu Kotredež. Prvič v letošnjem juliju se
Zagorje
V mesecu oktobru ali novembru letos pa občinski komite tudi namerava organi-
druge Igre. Prav tako bi se iz tega lahko porodile tudi misli o organiziranju kakega
zirati seminar, ki bo razde- kulturnega večera in podobno. A tako je mogoče le ža-
pa
barvnih kovin.
proizvodnje doseglo s 73 %,
ijen na tri dele, in to za aktive v gospodarskih organizacijah, za aktive na terenu ter za šolske aktive ZMS.
julijskega pa s 75,4%, največ Prav zaradi pomanjkanja fi-
TEVE — Varnost Zagorje zaradi izpada proizvodnje v nančnih sredstev pa bo seje, v primerjavi z mesecem	ob Savi je julijski proizvod-	obratu končnih izdelkov, kjer	minar	samo	za člane sekre-
poprej, zvišal stalež zaposle-	ni plan po vrednosti preseglo	na nizko proizvodnjo vpliva	tariatov	in	ne	za	celotne
nih.	za 32%, sedemmesečni plan neredna dobava nekaterih
Julijski plan fizičnega ob-	realizacije pa za 23 %. Teža-	vrst reprodukcijskega mate-
sega proizvodnje je Tovarna	ve se porajajo zaradi neiz-	riala, predvsem vezanih plošč,
elektroporcelana Izlake pre-	polnjevania rokov dobav in	-n
Obisk v Šentgotardu
Dober kilometer od Trojan leži prijazna vasica Sent- trolejkami. Sentgotarčani bi
aktive. Po občinski konferenci bodo pripravili tudi seminar za vse člane občinskega komiteja in člane komisij.
gotard. Tudi tu živijo ljudje svoje življenje, imajo probleme, uspehe in težave. Obiskali smo odbornika Občinske skupščine Zagorje ob Savi — Jožeta DOBRšKA, da nas seznani z življenjem tega kraja.
■ Organizacije na vasi so leli bi, da bi zadruga nabavi-precej delavne. Vse pogoje la takšno kosilnico, potem pa pa ima Šentgotard za razvoj bi jo sami odplačevali, ven-turizma. V ta namen bodo iz- dar doslej ni bilo dobenega boljšali izgled naselja in med zanimanja zadruge za kaj ta--drugim bi radi uredili tudi kega. Cas bi že res bil, da bi cvetlične nasade. Precej časa zadruge pogledale tudi na
radi imeli tudi'boljšo avtobusno zvezo z Zagorjem, ker gre edini avtobus dopoldne že nekaj pred peto uro. Tako se tudi otroci vozijo v šolo raje na Vransko, ker so pač boljše zveze.	(jom)
Pri delu mladine pa nastopajo vsekakor tudi težave.
Tako so najbolj pereč problem finančno vprašanje in lastni prostori. Nekdo bi se morda vprašal: čemu prostor. Brez dvoma zato, da bi se mladi ljudje lahko sestajali, si- ogledovali. televizijo, poslušali glasbo, igrali šah in
ogo
lostno ugotoviti, da mladina nima svojega prostora. Zato so tembolj neupravičeni razni očitki, da najdeš mlade ljudi po gostinskih lokalih, da se zelo malo zanimajo za kulturo in podobno. Vsekakor pa drži, da marsikje ravno tisti, ki to trdijo, delajo v različnih organizacijah, niso pa še razmišljali, na kakšen način naj bi »mi sami« pritegnili mlade ljudi in jih vključili v svoje vrste. Zato za neangažiranost mladih ne smemo obsojati le njih, marveč nosijo to krivdo tudi drugi.
Zato lahko zaključimo z vprašanjem, kje poiskati rešitev za vse te pereče probleme našega mladega človeka?	(ka)
jc že govora, da bodo postavili na hribu nekaj weekend hišic. Ceste do Šentgotarda so kar v redu, le manjše krajevne poti bi bilo še treba urediti
(Nadaljevanje iz številke 35 in konec)
manjše kmete, saj bi bilo to v obojestranskem interesu.
■ V Šentgotardu imajo tudi prosvetno društvo, ki pa dela le »sezonsko«, to je po-
Prebivaici te vasi bi že- Sum"uSSUv«*!^	“»SMS
leli tesnejšo povezavo s zimi organizirajo igre in dru- 8» Je učna literatura, o slabih —
Kmetijsko zadrugo Zagorje, ge kulturne prireditve. V	„č-tBUve'Jt-v ln ° u*
vendar je njen interes za	okviru prosvetnega društva	6o kilometrov in	več /'vlakom!
takšne kraje zelo majhen,	pa je tudi pevski zbor.	tu ne	bi posebej	govorili.
Tako bi lahko zadruga od-	■ Kraj Hrastnik pod šent-	Ko	smo pred	kratkim obi-
kupila poljske pridelke, sad-	gotardom pa sl že dolgo želi	skali	občinske	skupščine in
je in zelenjavo. Največji pro- elektrike, vendar do sedaj nekatere delovne organizaci-blcm pa povzroča šentgotar- lahko samo čakajo in čakajo, je v Zasavju, smo dobili občanom strojna kosilnica. Že- svetiti pa si morajo še s pe- čutek, da gre stvar na bolje!
Sicer bodo bralci dobili naj
Štipendiranje in
Jeto poleg osnovnih kriterijev za podelitev štipendije tudi na-
njihov učni uspeh. Srednješolci dobivajo posebne nagrade do 10.000 din. Študente nagrajujejo do 16.000 din, obstoja pa v pravilniku če določilo, ki predvideva zmanjšanje štipendije za neopravljene izpite. Upošteva pa to določilo tudi olajševalne okoliščine, če kdo iz objektivnih razlogov ne napravi izpita.
Pravilnik ima še nekaj posebnosti. Tako Je komisija npr. po-
6. septembra spet »Furmanska romanba«
- na Brišah	'
Turistično društvo Zagor- ge turiste v idilično dolino je ob Savi pripravlja skupaj Mlinščice, letos pa pričaku-z zagorsko Svobodo v nede- jejo še večji obisk.
boljšo predstavo, če predsta- nlh^otreb po deficitarnih kadrih vimo zasavske občine kar po vrsti.
poviša štipendijo za določeno šolo do 2000 din. Štipendisti, ki
Hiranju, v njem pa žal še ni ničesar o stimulaciji študentov, se pravi o nagradah za opravljene Izpite in učne uspehe. V tovarni pravijo, da bodo tudi to uveljavili!
■ HRASTNIK:
Občinska skupščina Je imela do nedavnega 42 štipendistov, vendar se je to število zmanjšalo na 32, ker so 10 štipendistov pred kratkim prevzele druge organizacije. V svoji nadaljnji kadrovski politiki bo občinska skupščina štipendirala le kadre, ki jih bo sama potrebovala. To so predvsem strokovnjaki na področju šolstva, socialnega varstva lh, občinske uprave. V letu 1964/65 so razpisali 8 novih čtl-
ljo, 6. septembra, na Brišah prireditev »FURMANSKA ROMANCA«. Ze lani je ta turistična prireditev privabi-
la številne Zagorjane in dru- specialitetami.
Na prireditev bodo iz Za- ______________________
gorja ob Savi vozili posebni nJzks.jgreSnješolcf so imeii^eooo avtobusi; obiskovalci pa bodo postreženi s številnimi
■ ZAGORJE OB SAVI: Občinska skupščina Je imela v prvem polletju .1964 43 štipendistov ns šolah različnih stopenj. Višina štipendij Je bila dokaj
din, vlšješolci 8000 din In vlsoko-Solcl 10.000 din.
Za obdobje 1964/65 Je občinska
letkah.
V zvezi z odprtim pismom So-clallsUčne zveze ao že v maju ln juniju povišali štipendije do 18.000 din. O povišanju štipendij
ZA ZAČETEK RAZPRAVE
Na občinskem komiteju ZKS v Zagorju ob Skvl smo se pozanimali za potek razprav o osnutku sprememb in dopolnitvi statuta Zveze komunistov Jugoslavije. Izvedeli smo, da bodo o tem najprej razpravljali na seji občinskega komiteja ZKS,
ki bo v naslednjih dneh potem pa bodo organizirali razprave še v osnovnih organizacijah ZK, na sestankih aktivov in grup klanov ZKS. Do seje ObK ZK Zagorje ob Savi bodo izdelali tudi že podrobnejši program razprav, (m)
skupščina razpisala 19 novih šti- so zajeli tudi novo obliko na tem
pendlj In sicer 4 za srednje, 7	"	............
za višje ln S za visoke šole.
Predvsem so v tem razpisu zajeli
kadre, ki Jih bo potrebovala občinska skupščina na področju šolstva ln Javne uprave. Tudi štipendije bodo v tem letu višje. S prvim rebalansom naj bi bila štipendija na srednjih šolah
10.000	din, na višjih ln visokih šolah pa od 14 000 do 16.000 din. Predvidevajo še ponoven rebalans ob koncu leta ln z njim naj bi štipendije še povišali. Srednješolci bi dobivali po 14.000 din mesečno, za slušatelje višjih in visokih šol pa bi bil ta znesek
16.000	do 20 000 din.
Komisija za štipendiranje pri 'bčlnskl skupščini Je Izdelala tuli svoj pravilnik. V njem Je za-
V,“	ki pendlj Izključno za šolstvo, toč-
bfv!joJ do preteka pogo5™enf|a" ?C,e ?a predmetnl P°uk na osem* roka poleg štipendije Se 10.000 din mesečne nagrade. Štipendisti, ki živijo v težkih socialnih razmerah, lahko dobijo še socialni dodatek v višini do 5000 din. v—,, v v..,,,-,-Tega zneska pozneje ni treba Sfn{„0eD, bo i Z, SK
vračati. č* (»iirisnt ni I?nn1nll	»• 0 J*h* OdlOČIl Sam
sklad fea štipendije. Med sedanjimi štipendisti Je še nekaj takih, ki Jih občina ne bo mogla
ttssrtsrttiarti! g« asa
stojni organi o tem razmišljajo,
vračati, če študent ni Izpolnil obveznosti do štipenditorja.
Ob sestavi občinskega statuta
rezultate pa bomo poznali verjetno v bližnji prihodnosti.
TEVE varnost Zagorje ob Savi:
Samo nekaj skopih podatkov (kolikor smo Jih uspeli dobiti, ker so tudi tu na letnem dopustu) o problemu štipendiranja ln kadrovanja. Delovna organizacija ima 26 svojih štipendistov na različnih šolskih zavodih. Štipendirajo tudi delavce, ki obiskujejo tečaje za visoko kvalifikacijo. O razpisu za leto 1964/65 bo odločal delavski svet tn odobril število novih štipendij. Sedaj se suče višina štipendij od devet do dvanajšt tisoč dinarjev. Obstoja tudi pravilnik o štlpen-
organizaclje na področju hrast-nlške komune.
Ob koncu če to, da obstaja tudi poseben sklad, čigar sredstva so namenjena le za nagrade občinskim štipendistom.
STEKLARNA:
ima devet rednih štipendistov, poleg tega pa Je <}ala štipendijo dvema skopskima študentoma. Tudi za Izredni študij Je podjetje odobrilo 12 štipendij. Izredni študentje dobivajo poleg tega še .povrnjene potne stroške, šolnino, učne pripomočke in ob času izpitov Izredni plačani dopust.
Pravilnik o štipendiranju Je sprejel upravni odbor, potrdil pa delavski svet. V pravilniku Je
Realizacija za '4,3 odst nad planom
Iz podatkov, s katerimi razpolaga Skupščina občine Li- INDUSTRIJA USNJA tija, izhaja, da je industrijska proizvodnja v prvih sedmih ŠMARTNO mesecih letos na področju litijske občine zadovoljivo po- y $h sedmih mesecih je
tekala. y primerjavi z istim obdobjem lani je letošnja pro- ta delovna organizacija do-
izvodnja večja za 22«/«, fakturirana realizacija za 28 /o in segla le 54>8«/„ letnega plana plačana realizacija za 31,5«/». Julijska proizvodnja je bila Rzij^ggg obsega proizvodnje, za 9 °/o večja od lanskoletnega mesečnega povprečja.	celotni dohodek po fakturi-
POSLOVNA -ENOTA LI- liju je bila dosežena prolz- ra:fgaufaclji TIJA RUDNIKOV SVINCA vodnja, ki je bila za 10% 58>9 P°0/plačani reaUzaC J IN TOPILNICE-MEŽICA:	večja od lanskoletnega me- Pa z Da'0 /0-
Do konca julija je bilo re- sečnega povprečja.	IZVOZNI DOSEŽKI LITIJ-
alizirano 22,8 % letnega pla- PREDILNICA LITIJA:	SKE INDUSTRIJE:
na fizičnega obsega proizvod- Do konca julija je ta de- Letošnji izvoz industrijskih nje; finančni plan po faktu- jovna organizacija dosegla že delovnih organizacij iz Litije rirani realizaciji pa je bil 70,30/, letnega plana fizične- je določen v višini 1,098.847 dosežen v višini 30,8 °/o. Pri- ga ok)Sega proizvodnje; plan dolarjev. Do konca julija so manjkuje rudarjev, pa tudi cei0tnega dohodka po faktu- delovne organizacije izvozile kvaliteta jamske rude ni za- rirani in piačani realizaciji za skoraj 618.000 dolarjev iz-dovoljiva; v teku pa je tudi pa s 66o/, od lanskega je delkov, s čimer so dosegle *“	T^tns so let0šnji sedemmesečni fizični 56,2% letnega plana izvoza.
obseg proizvodnje večji za Predilnica je dosegla že 93 °/o 24%. Delovna organizacija letnega plana izvoza; Lesna
________ima težave pri oskrbi s ce- industrija pa 61%; izvoz iz
Sedemmesečni plan fizič- luloznim vlaknom iz Ložnice, Industrije usnja pa je za nega obsega proizvodnje je ker je tovarna v rekonstruk- 22,6% pod planom m je bil presežen za 3,4%. V pri- ciji. Predilnica Litija bo za- 43,9 % nižji od lanskega, merjavi z lanskim letom se radi tega prisiljena uvoziti je povečala količinska proiz- večje količine tega vlakna, vodnja za 9,7%, fakturirana realizacija za 32,6%, plačana realizacija pa za nad 37 %.
LESNA INDUSTRIJA LI-
še rekonstrukcija. Letos so izvozili nekaj barita v SZ.
INDUSTRIJA APNA KRESNICE
(ma)
SVET INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE STROJNE TOVARNE TRBOVLJE
razpisuje
prosto delovno mesto
učitelja praktičnega pouka
Pogoji:
1.	Za delovno mesto je potrebna srednja strokovna izobrazba s pedagoškim izpitom;
2.	VK delavec kovinske stroke s 5-letno prakso. Osebni dohodek po pravilniku, stanovanja ni. Pismene ponudbe, kolkovane s 50 dinarji državne takse, s kratkim opisom o dosedanjih zaposlitvah in delu ter o strokovni izobrazbi, je poslati sVetu Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne Trbovlje, Novi dom 60.
Razpis velja najmanj 15 dni, sicer pa do zasedbe delovnega mesta!
Obiskali so partizanske kraje
predvojaške^zgo^e^Mladincibdrngega jntoega^lcU^MjmcU P^^PojŽh »£h« pa hkrati pa
Vsi trije pohodi so nadvse uspeli, mladinci so pokazali, česa so se v tem času naučili, so se seznanili z
T Pltn fizičnega obsega pro- v'dSfcSTbi^KTibUah'“poh^°M™bi bili .dndfeni z ‘so jim borci NOB pripovedo- najtežjimi in najslavnejšimi izvodnje je bil ob koncu ju- izvedbo praktičnih vaj. Komanda tabora je za cilj teh po- vali o vtisih in spominih, ki bitkami na območju svoje lija presežen za 10,6%. V ju- hodov izbrala kraje, znane po bitkah v NOB. To so Janče, so jih doživljali v času voj e 0bčme.	,	-is-
Litija
Javorški pil ln Tišje.
v omenjenih krajih. Na Ja-lih Imeli partizani z Nem- SŠ*J**
Pa ne samo to. Dogovorili so jih imeli partizani z Nem-	mnlknm nočastili 7nnAlo1r vnvnvmv u T !liii
so se tudi, da bodo v teh ci in belogardisti. Mladinci . padlih borcev Can- ^OČelCk ItlZpmV V Litiji krni,h .obnovili, borbe, k, so „ prizadevali, d. ao dim	S^de!T"
kadrovanje v Zasavju
Občinski komite ZKS v Litiji
terr^krajiTseptembra i9*44 ne- b0 ha petkovl se)l ie razpravljal , ,	o predlogu sprememb ln dopol-
pnčakovano napadli belogar-	statuta Zveze komunlstov
disti pri spomeniku na Tisju , lavlJ hkratl pa b0 spre)el pa, ki stoji na kraju, kjer je tJ, progJram razprPav, kl ga bo bil V decembru 1941. leta I*«J '* a or^snlzscljsks komlstjs
Es rSS« SBS5SS53 IE|||E;E|| evTUSra-j :t.r
EFBHSnFH* s šr”£	fzCumK ‘5«? s™ »s?-;**'”,.™
pravilniku Štipendisti lz fakul- 15.000 dinarjev. VisokoSolcl do-	Štipendije. Stimulativno nagra-	to bitko	za	vsakoletno praz-	bra. Posebno	pozornost	pa	bodo
tet dobijo za vpis v naslednji btjo za vsak opravljeni Izpit	JuJfJo srednješolce ne samo od	novanje	občinskega	prazni-	posvetili	zbiranju	predlogov	ln
letnik letne nagrade v višini 3000 dinarjev nagrade. Za prav polletju (3000 do 10.0011 <un), am . J	y	(ma,
20 ooo do >6 0000 dinarjev, sred- dober ln odličen uspeh pri lzpl-	pak tudi ob prvi ln tretji kon-	ka.	mnenj,
nlešolcl na za polletne uspehe tu pa 5000 oziroma 10.000 dinar-	terencl (2000 do 5000 dinarjev).
5000 do 10 000 dinarjev. Socialno Jev. Absolventi dobivajo v času,	Pri končnem uspehu pa nagra-
šlbkl dobijo poseben dodatek. ko delajo diplomsko nalogo, Jujejo samo učence, kl dosežejo
dvakratni znesek štipendije.
prav dober ln odličen uspeh. VI*
■ TRBOVLJE:	šlna naSrade je 8000 do 10.000 dl-
■gl?	!E¥rZje"ga leta
nlmo samo nekatere glavne zna- štipendiral tudi kadre, kl ne šte- z*'LpJsr?. ,t'bn ono 'do 3o'ooo dl-čllnostl. Tako bo občinska skup- jej0 v rudarsko stroko. V raznih grada pa Je na ln tudi absol-ščlna z novim pravilnikom Včkah pravilnika pa so za te narjev. d°bljo pa io tudl absol-zmanjšala razliko med srednje- štipendiste določili, da rudnik ventl. Pri diplomskih naliog . šolcl ln visokoSolcl. Skupščina pozneje sam odloča, kje naj za- ,maJ° Študentje Se po letos ne bo razpisala novih St - p0slljo takšne štipendiste.	grade na pomembnost ntioge.
pendij, v prihodnje pa bo Stl- Letos Je s tako politiko konec. Nagrada Je od 15 000 dlnarj pendlrala samo kadre za potrebe ker rudnik od sredstev, name- naprej. Prl d°blvaPJp	^
Javne uprave.	njenih za Izobraževanje odvaja Imajo prednost otroci starsev,
1.2 •/• občinskima skupščinama v zaposlenih pri rudniku, socialno STT TlUlOVLJK:	. Trbovlje ln Hrastnik. Le-te po- Slbkl ln otroci članov ZB.
Tu se število štipendistov spre- tem Iz tega fonda štipendirajo	...
mlnla Tovarna štipendira samo svoje kadre. Prav zdaj Je rudnik ■ LITIJA, lastne kadre ln sicer po potre- prvič v svoji zgodovini Stlpen- Komisija za štipendiranje pri bab kl Jih narekuje organlzacl- dlranja razpisal nove štipendije skupščini občine Litija Ima 18 Ja proizvodnje. Trenutno stanje samo za študente, kl se bodo po- štipendistov. V seznamu pa smo štipendistov: I| rednih ln 32 (!) znejezaposinivnjlhovldelovnl opazni, da je le ena štipendija Izrednih Slednji študirajo lz- organizaciji. Rudnik štipendira v višini 15.000 dinarjev, ena 12.500 redno na prvi stopnji strojne ta- zlasti na dve letni nadzorniki dinarjev, nekaj po »000 dinarjev, kultete v Trbovljah Poleg tega Soli. To šolo obiskujejo predvsem druge (leh je večina pa) eo »vl-M delavcJv lzredno oblskuje kopači, kl Imajo rudarsko loto šoke. po 5000 dinarjev^ V komu-TSS na Visu kadrovski šoli sta	ali pa	so to zaslužili s svojo	ni občutno primanjkuje prosvet-
dva'šUnendlstana srednji vzgo-	prakso	ln družbeno aktivnostjo	nega kadra ln se	bo sama štl-
fhellskl eden 'na ES3 pa dva	Med drugim štipendirajo 10 de-^	pendijska politik^	usmerila prav
Komisi a le razpisala letos 10 Stl	klet z	ESS. na TSS pa Imajo 8	v to smer.
nenrtll ,, .trninn fakulteto 10 za štipendistov.	,	,	Finale: žalostno pa je, da ko-
ekonomsko 3 za pravno ln 3 za Pravilnik o štlpend ranju obse- misija sploh nima pravilnika o ekonomsko. 3 za pravno	ga predvsem kriterije za pode- štipendiranju. Piko na 1 pa je
Komisi la za štlpendlle Ima iltev štipendij; pogoje štlpendl- postavil tajnik bčlnske skupščl-svol pravilnik ker so kriteriji slov v času šolanja ln njihovo ne, kl je v našem razgovoru de-za Dodelitev štipendij povsem zaposlitev po končanem študiju, jal, da pravilnik »sploh ni po-fzenačonlŠtlnend^toso od 10.000 Tako se razlikujejo štipendije tl- treben, kajti s tem bi komisija do 20 000'dfn Posamezna štlpen- stih, kl študirajo v_ Trbovljah Izgubila vse svoje pristojnosti m
dlja le sestavi lena lz temeljnega oziroma Izven njih. Za prve so bi bil njen trud o*eč.. (1). ln dopolnllneHa dela Prvi del te štipendije od 5000 do 7000 din. Vsekakor problematično r predstavljajo življenjski stroški drugi pa dobivajo redno štlpen- nje. ali ne .. .T
A. 2
Slovo prosvetne delavke
Iz kroga učiteljev na morsko — v Skrilje pri osnovni šoli v Šmartnem Ajdovščini, kjer je pouče-prl Litiji se v teh dneh vala eno leto v zelo tež-poslavlja od kolegov in kih razmerah. Po vrnitvi učencev Mimica VOZELJ, je službovala še v Litiji, ker odhaja v pokoj. V Javorju in Kostrevnici, razgovoru je povedala dokler ni prišla leta 1950 marsikaj zanimivega Iz na šmarsko Šolo, kjer je
svojega življenj Rodila se je 1905. leta v
tako ostala do upokojitve. Ves čas službovanja je
Puli in ko je bila stara 13 bila vestna in vzorna učl-let, so se preselili v teljica, najbolje pa se Je Šmartno, kjer živijo še počutila med najmlajšimi danes. Učiteljišče v Ljub- šolarji — v prvem razredu, ljani je končala 1927. leta. Koliko učencev, zdaj ie Potem, ko Je tri leta služ- odraslih, je naučila pisati, bovala v Slovenskih gori- brati... Ob odhodu v racali, je do začetka druge služeni pokoj ji gre po 37-svetovne vojne poučevala letnem službovanju veli-v Šmartnem, Šentlamper- ka zahvala. Vsi, kolegi in tu pri Zagorju in Kos- učenci, se je bodo vedno trevnici pri Litiji. >led radi spominjali, veseli pa vojno pa je bila zaposlena bodo, če jih bo še kdaj na šmarski občini. Takoj obiskala in jim pomagala po vojni, že oktobra 1945, s svojimi dragocenimi izje morala oditi na Pri- kušnjami.	-is

MASA
VAŠA
DVA STOLPCA DOMOVINA JE ENA!
Aktivnost smučarjev pred sezono
OCOMOMMčOKOKOOOMMMMMMO
»Prav ros, do Velikega vrha imate pa kar dolgo pot,« so mi pojasnili v Litiji, »pa precej v klanec boste tudi morali.« Popraskal sem se za ušesi in že sem se zagrizel v strmino od glavne ceste ob Savi. Kmalu šo se pojavile tudi prve znojne kapljice, ko sem jo mahal v klanec za klancem in bi si resda lahko »grizel kolena« — kot pravijo. Ko sem prisopihal na vrh, pa sem ugotovil eno: da se namreč Veliki vrh povsem upravičeno tako imenuje...
Končno sem le prišel do domačije »Pri Lisjaku« kot pravijo »pri hiši« in povprašal za IVANO JANEŽIČ, ki je rojena kar v letu 1873 in je bil njej namenjen moj obisk. Kmalu sva se zaklepetala.
Kar v dvaindevetdeseto leto že gre Ivana z Velikega vrha. Rodila se Je v Trbovljah — kot nezakonski otrok. Njena mati in oče sta bila tik pred poroko, ko Je mati zvedela, da je »zapil že dva grunta« ln se zato ni odločila zanj. Ko je bila Ivana stara tri tedne, jo je mati prinesla iz Trbovelj v Litijo, kjer je nato Anžur-jevo dekle odraščalo pri drugih ljudeh, njena mati pa je služila kot dekja, da sta imeli kaj za pod zob. Ko Je kasneje po petih letih, ko Je hodila v šolo na Janče, služila pri Maroltovih le nekaj časa, se je zaposlila v litijski tovarni — v Predilnici in le-tu delala kar 15 let. V službo pa Je hodila kar uro in pol hoda daleč od Golišča, kjer je stanovala pri teti.
Ko se je sleherni dan
čakal Janežičev Tomaž, kateremu je bila posebej všeč
Pa sem mu vedno govorila, da sem premlada zanj in da ga ne maram, pa mi je odgovoril: se boš že postarala :..«•
Pri 23 letih se je s tem Tomažem kljub temu poročila, nato sta nekaj ča-
sa tijfi oba skupaj delala v tovarni in pridno hranila prisluženi denar, da sta si kupila to domačijo na Velikem vrhu in sta bila le-tu že kar trinajsta gospodarja po vrsti. Zazibala sta tudi 7 otrok, 2 fanta in kar 5 deklet. Tomaž pa je 1955. leta umrl in Ivana je sama prevzela skrb nad domačijo. Zdaj seveda že njen sin gospodari, ona pa še vedno rada šiva, bere, piše pisma in vse to kar brez očal, pa tudi zapoje še rada, najbolj srečna pa je, kadar jo obiščejo otroci. Ob teh
vračala iz službe, pa jo je besedah so oči kar zažare-
ob kamnolomu vedno pri- le.
(rap)
ŽE ZADNJIČ SMO ZAPISALI, DA JE LJUBEZEN DO RODNE GRUDE MOČNA IN SILNA!	stah,
DANES NAJ PRISTAVIMO ŠE MISEL, DA JE DOMOVINA LE ENA!
BREZ FRAZ NAJ BOSTA TA DVA STAVKA UVOD K OBLJUBLJENEMU RAZGOVORU NAŠIH REPORTERJEV NA KLEKU Z ROJAKI — IZSELJENCI, KI SO SE TEGA DNE MUDILI V TRBOVLJAH.
ZGRADITEV ALPSKEGA SMUČARSKEGA SREDIŠČA V ZASAVJU • ZAGOTOVLJENA FINANČNA SREDSTVA ZA PRENOSLJIVO SMUČARSKO VLEČNICO • OBNOVITEV POGORELE SMUČARSKE KOČE V LONTOŽU
movine; o novih mestih, ce-šolah, stanovanjskih blokih itd., skratka o tistem napredku, ki ga lahko opazi verjetno najbolj tisti, ki je zapustil Jugoslavijo pred desetletji in primerja sedanje
Najstarejši	med rojaki-iz- tednik' vam moram plačati!«	prišel prihodnje leto skupaj	uspehe s takratnim stanjem.
”	'	'	'	" “*	’	Med letošnjimi avgustov-	z izseljenci na obisk v staro	Napredek je preočiten!
skimi obiskovalci stare do- domovino tudi pevski zbor, iz pripovedovanja naših
je bilo tudi precej	»ki naj bi,« po Jazbinškovem	rojakov-izseljencev smo med	„	„
rojakov iz Francije. V naš	pripovedovanju, »s slovensko	drugim lahko opazili, da je	uftnnd°^hPriiaHt°i,JeIpetv,rnesec^v	tM6tla \Ux‘ m°en?-iš,e	in. višje no-
razgovor smo vključili roja-	besedo pozdravil v rojstni	domovina le ena in da jo je	6 mesecev, iz večletnih prouče-	vlečna	sidra, za	podaljšanje
ke Ivana Berceta, Antona	domovini naše brate in se-	vredno ljubiti. Obiski roja-	va,m, je razvidno, da so snežne	vlečnice	in prog ob	njej pa je
stre!« Sicer pa so rojaki iz	kov-izseljencev, vseh gene-
seljenci je bil 81-letni Franc ČEBIN, ki je bil na obisku v stari domovini že dvanaj- movine stič. Organiziral je prvo skupino izseljencev, ki so obiskali Jugoslavijo po osvoboditvi. Četrto leto je organi- Jazbinška, Joška Planinca in
(inž. I. B.) TRBOVLJE — Na Javorja, da bo dolga okrog 800 severozahodnem delu 1131 metrov metrov. To je mogoče zlasti se-visokega Javorja se razprostira- daj, ko so dobile Vrhe trofazni jo idealni smučarski tereni. Snež- električni tok in bo lahko novo
□
□
□
□
□
O
□
□
D
D
ne prilike so . tu tako ugodne, da je mogoča smuka od novem-
žiral že kar cel vlak rojakov.
Franc je začel svoje življenje v Zagorju, kjer je živel do dvanajstega leta. Pozneje ga majdemo v Ljubljani, Trbižu, Gorici in Trstu, od koder jo je 1905. leta »mahnil« v Nemčijo, kjer sta bila mati in oče. V Hombergu je najprej delal v pekarni, nato pa
Moltaro.
Ivan BERCE je bil rojen v Dolenji vasi v bližini Škofje Ldke. V stari Jugoslaviji je nekaj časa delal na Dobrni v Trbovljah; zdaj pa je že petintrideset let v Franciji. Po osvoboditvi je letos že petič na obisku v stari do-
__	____ _ movini; vsakokrat obišče tu-
v rudniku, Kar celih 331et “je di Trbovlje. 70-letnik je dejal
Francije — vsi po vrsti — govorili o napredku stare do-
racij, so najboljši dokaz za to!	(ma) (až)
kopal premog. 1948. leta je bil s 65 leti upokojen.
Ko smo ga vprašali, če bo drugo leto spet prišel k nam (takrat* bo namreč 60-letnica
na Kleku: »Vsakokrat, ko obiščem Slovenijo, vidim nove ceste, nove tovarne, nova mesta. Veliko je že bilo ustvarjenega. Če bom zdrav,.
njegovega odhod, v Nemč„o,, %£
Je dejal, da verjetno ne. »Letos sem se prišel poslovit.« Skušali smo ga prepričati, da bi še prišel, morda smo us-
še dodal rojak Berce.
Rojaki Anton JAZBINŠEK
(iz JurkloIHra, na obisku v
peli. To bomo še videli. Ne- stari domovini šestič), Joško
kaj nam je hotel reči, pa je le povedal, da so »prav včeraj v radiu peli prelepo pesem ,Ko sem še mlada bla‘«, pa ni dokončal stavka. Verjetno ga je nekaj stisnilo,
PLANINC (iz Libne pri Krškem), in MOLTARA (iz Gorenje vasi pri Šmarjeti), pa so največ pripovedovali o društveni dejavnosti izseljencev v Franciji. Povedali so,
kajti njegove oči so se ovla- da sta se letos zdfužila pev-
žile. ... čez čas je Še tole dodal: »Skoraj bi bil pozabil, še naročnino za .Zasavski
ska zbora Sava in Triglav. Rojak Jazbinšek pa je še povedal, da računajo, da bo
u. v 11« 11 v, ua O V OUCZ11C
prilike in letne temperature na severozahodnem pobočju Javorja (in tudi Kuma) popolnoma enake kot v Planici. Zdi se skoraj nemogoče, da je možna še smuka v tem delu Zasavja, ko v dolinah že dolgo ni več snega.
Izredno strmi travniki na tem
delu omogočajo izpeljave smu- večja slovenska mesta (Ljublja-čarskih prog za slalom, velesi a-	~ '	■ —
lom In celo za smuk za najzahtevnejša tekmovanja. Zato so trboveljski smučarji že pred leti na tem mestu zgradili smučarsko vlečnico. Ta je dolga 380 metrov, poganja pa jo diesel motor. Narejena je bila s pro-
□
D
podaljšano vlečnico ppganjal D elektro motor. Urediti bi bilo sd
‘ D □ D D □ D D □ □ □ □ D □ □ D D □ □ □ O
potrebno na vrhu Javorja narediti v dolžini dvesto metrov 50 metrov široko poseko. S to sorazmerno majhno rekonstrukcijo in investicijo bi dobili v Zasavju izredno blizu in lahko dostopen alpski smučarski center, kot ga imajo že vsa ostala
na — Zaplano in Krim, Kranj — Krvavec, Maribor — Pohorje, Celje — Tolsti vrh .itd.).
Proge, ki so že registrirane pri Smučarski zvezi Jugoslavije, bi s podaljšanjem na sam vrh Javorja samo še pridobile na svoji kvaliteti. Tako bi ostala proga
stovoljnim delom in dobesedno za slalom še nadalje speljana tik skrpana iz vseh mogočih odpad- ob žičnici, kjer je tudi največja nih delov. Tako je ta vlečnica strmina; progi za veleslalom in
|ZGODBE, AljiA -jvLZc | $
ŽIVLJENJE."
Takrat sem bil star petnajst let!
šepetaje zahvalil za varno Ker se je iz moje puške pri vodenje in mi dejal, da se vsakem strelu pokazal svetel lahko vrnem nazaj poročat plamen, katerega je seveda komandantu, da je miner- sovražnik opazil, me je sko-ski vod že na svojem me- raj oplazil rafal iz nemškega stu. Malo sem še počakal in mitraljeza, zato sem iz pregledal za obrisi minercev, vidnosti počasi menjal polo-ki so se kar po progi napo- žaj. Sicer izbira dobrih za-tili iskat primerno mesto klonov ni bila ravno najbolj-za miniranje.	ša, ker sem bil na nižjem po-
Ker sem bil na postaji ložaju od nemškega bunker-doma, sem poznal vsak ko- ja, a sčasoma se mi je moja
že tako majhna zaloga nabojev zmanjšala na vsega tri naboje in sem se moral odločiti, da ne bom več streljal, ampak, da bom to, kar mi je še ostalo, hranil za najnujnejši primer. Zlezel sem ma-
amuk pa bi potekali po trav-
delovala le zasilno, nikoli pa ni bilo mogoče preiti na redno obratovanje v zimski sezoni. Z manjšo rekonstrukcijo in minimalnimi stroški pa bi bilo mo- še končali po 2000 metrih na naj-goče z lahkoto pripraviti vleč- nižjih travnikih pod Cestnikom.
tiček in mi povratek k našim edinicam ni delal nobenih težav. Vsa postaja je bila zavita v gosto temo in preko vsega je lebdela mučna tišina. Dasiravno ni
bilo dosti možnosti, da bi _	_______________________
naletel v temi na kakšnega l0 višje v hrib — tu sem na-Ncmca, sem vseeno imel šel idealen zaklon v neki puško pripravljeno na strel, vdolbini in sem sklenil, da nikn nb	co -nnrinu u ,?° 86111 se	Božjakove bom ostal kar na tem mestu,
postaji žičnice obrnili na desno, P hli!e P112.*1 v.zdolž °Sraje na" Nekaj časa sem ležal obrnjen prečkali novozgrajeno cesto in — Z2L.1 d roti hiši. so sp tii*pko nmt! c m? ?>i 5n’im i« «1 o/ia 1 *»
nico za redno obratovanje.
Vlečnica bo lahko služila tudi
Velik, kvaliteten in množičen vsem ostalim smučarjem — tu-vzpon alpskega smučarskega ristom, ki ne bi zmogli velikih športa v Zasavju pa nujno na- strmin na prej omenjenih pro-rekuje gradnjo žičnice s primer- gah. Zato sta predvideni dve t. i.
no zmogljivostjo ln dolžino ter.......... - -
izpeljavo ustreznih prog ob njej.
Smučarsko društvo Trbovlje je zbralo vso potrebno dokumen-
T>;
v* SP
ota jjicuviucii
družinski progi. Prva bi potekala z vrha Javorja desno od žičnice po travniku, ki je bolj položen ln se konča na novo-tacijo, sc posvetovalo s prlstoj- zgrajeni cesti. Druga družinska
Razgovor z rojaki na Kleku
nlmi organi ln predlaga naslednjo ureditev alpskega smučarskega središča na Vrheh:
• Ker so izredni naravni tereni za izpeljavo vsakršnih smučarskih prog prav na severozahodni strani Javorja, naj bi sedanjo vlečnico podaljšali do vrha
proga pa bi potekala od zgornje postaje vlečnice po blagem pobočju Javorja v Medvednico in bi se končala na novozgrajeni cesti, po kateri bi se smučarji vrnili k spodnji postaji vlečnice. Od zgornje postaje žičnice so (Nadaljevanje na 12. strani)

lil! In!«
mm i m


mena Serpasov, iz vasi, razsulih po nižjih pre-
N«k_e„ ,«». ._,m	SMfS Lt&mt
so, mleko, mast in kožo za razne potrebe, še kot dečki pridejo Šrrpasi večkrat do višine pet tisoč metrov in več. Njihova pljuča, srce in krvni pritisk, vse je vsklajeno za delo na teh nenavadnih višinah.
XXII. HIMALAJSKI TIGRI
tigre« naenkrat. In to ne na visokih planinah, ampak v samem Katmanduju, glavnem mestu Nepala.
»Himalajski tigri« namreč, kot je znano, pripadajo človeški rasi. Večinoma so iz ple-
Zato ni prav nič čudno, če so se Serpasi izkazali kot odlični pomagači alpinistov ob naporih pri osvajanju himalajskih vrhov.
Najprej so jih turisti najemali za nosače. Kasneje so dognali, da so zelo samostojni ln inteligentni in da so lahko kot vodiči koristnejši.
Šerpase, ki so se tako uveljavili, so imenovali »tigri« — to je prišlo na misel Tilmanu, vodji ekspedicije na Mont Everest 1938. leta
V Katmanduju sem srečal štiri »tigre«, ki so se pravkar vračali s Himalaje po velikem, čeprav neuspelem pohodu na enega od najvišjih vrhov. Prišli so v dolino na zasluženi odmor po napornem vzpenjanju in mrazu.
Prav tako so seveda tudi prišli zapravit dober del denarja, ki so sl ga prislužili s »ti-
grovskimi« uslugami. Kupili bodo nekaj zase, prav tako pa tudi za žene in otroke. Najmlajši med njimi pa je prišel izbirat nekaj prav posebnega — darilo izbranemu dekletu, s katerim se namerava oženiti.
Dava Tensing (drugi z leve) je bil najstarejši med Serpasi, ki sem jih srečal. Na srajci je nosil dve mpdalji, ki mu jih je dala britanska vlada kot priznanje za pomoč pri ekspedicijah
Sledovi so bili jasni in sveži, kot da bi bili vtisnjeni Prejšnji dan. Z večje površine so odstranili kamnite bloke in ljudje so si z zapre-paščenjem ogledovali okamenele sledove večjih in manjših človeških stopal v celih serijah. Videli so se tudi živalski sledovi.
Znanstveniki z vseh strani sveta so se trudili ugotoviti njihovo poreklo.
Postavili (n ovrgli so razne hipoteze. Na os-j novi tega In po daljšem opazovanju na licu mesta sem tudi jaz poskusil najti pravo razlago.
Pred skoraj desettisočimi leti je bilo tukaj obširno močvirje. Naenkrat pa je izbruhnil vulkan, ki se tudi sedaj nahaja približno deset kilometrov od tega kraja.
Prebivalci so pričeli v paničnem strahu bežati pred razžarjeno lavo in pod dežjem vro-
Ko so bežali v paničnem strahu, jih je žareča lava preganjala. Prekrila je njihove sledove in jih okamenela, ko so bili še živi.
Nove erupcije so v tisočletjih nalagale sloje pepela in lave in tako ohranile za nas ta nenavadni dokument elementarne katastrofe.
-. Lvljokl zapestnice iz slonov, X™!TSf
prisostvujemo begu družine.
kosti. Samo Dava Tensing je zapestnico menjal z uro. Ko je skupaj s svojimi tovariši poziral za mojo fotografijo, je Dava Tensing, junak višin, zasukal levi rokav, da bi se njegova ura na sliki dobro videla.
Zakaj nosi še kite? Hotel jih je že porezati pa ga je Evans, njegov najljubši »sahib«, pregovoril.
XXIII. SLEDOVI V STENI
Ko so delavci tolkli kamen v nekem kamnolomu blizu Managve, glavncg? mesta Nikara-gue, so naenkrat odkrili sledovi človeških stopinj. Približho štiri metre pod zemeljsko površino.
Očetove noge so pustile jasne sledove; sprednji del stopal je globlje vtisnjen — vidi se, da je tekel.
Zraven njegovih vidimo nekoliko manjša stopala, k* so se globoko vtisnila v blato. To so sledovi njegove žene. Tako globoko se je pogreznila v blato zaradi tega, ker je po običaju primdivnih narodov nosil moški samo orožje, žena pa na g]avi in v r0]<ah Vse, kar Je družina sploh imela in še najmanjšega otroka na hrbtu. Zraven njenih so opazne stopinje otroka kakšnih desetih let______________
Tekst in fotografije: TIDOB SIUIII
zaj proti hiši, so se preko proti sovražniku in gledal v hriba zaslišale močne into- tisto smer, iz katere bi sc bil nacije. Obstal sem in pri- lahko priplazil kakšen vojak sluhnil. V Zagorju je že za- proti našim položajem. Tako ropotalo! Vedno nove salve sem ostal mogoče dlje kot eno streljanja so spominjale na uro. Streljanje ni prenehalo zamolklo grmenje, ki sprem- in ker tudi ni kazalo, da bi lja nevihto. Sedaj se bo tre- si Nemci upali iz svojih ba podvizati, ker bomo mi utrdb, sem se vlegel na hrbet tudi začeli napadati!	in začel opazovati raznovrst-
Pospešil sem korak, da bi ne pisane svetle črte, ki so čim prej prišel do koman- jih povzročili na temnem ne-danta, toda naenkrat je tudi bu svetlobni naboji naših postajo napolnilo bojno ne- mitraljezov in brzostrelk.
neje;akrJe	raz"?barv-	Veličastno hrumenje bred
ne rakete, ki so za hip po- .	„	„	,,
polnoma razsvetlile vso po- ln sarcev ie se podkrepilo
stajo. Naenkrat je bilo vse zamolklo bobnenje detonacij
videti v trepetajoči svetlobi, iz smeri Renk. To so bili po-
»
kerja, iz katerega je hip za- zel° dobro opravili svoje delo tem zalajal nemški »zwei- na progi. Ne vem natančno, undvierziger«. Ker nisem koliko je bila ura — bilo je,
sr, znrsssiz *»*»■«?**■• frr
šel ravno v sredini bojnega po P°ln°S!< k® J« pripeljal na vrveža, sem kar izza plota zagorsko postajo oklepni zavzel položaj in iz puške iz- vlak, ki so ga poslali v postrelil nekaj nabojev proti moč nemškim enotam, ki 'so nemškemu bunkerju. Nemci branile postajni teren. Z
so besno streljali kar v slepo. Nekaj časa sem ležal še za plotom in kadar rakete niso razsvetljevale bojnega prizo-
močnimi žarometi je posadka oklepnega vlaka popolnoma razsvetlila prostor, kjer
*” »m M»wi. Hip »
bom opazil kakšnega sovražnika Izgledalo je, da z
tem se je vsula iz cevi mitra-
nobenim denarjem ne bi iz- 1 jezov in topov toča krogel in vabil kakšnega Nemca iz granat. Vejevje okoli mene
„
med debelimi zidovi svoje kar frčal° na vse strani. Mc-postojanke so se počutili ne- ni 86 ie dozdevalo, da se ma-koliko varnejše.	je cel hrib. Že sem začel dvo-
Na obeh straneh je bilo miti, če bom ta pekel preži-slišati neprestano streljanje, toda je ni bilo tako hu-
do, kot je izgledalo, kajl po
Ker sem imel bolj malo nabojev, sem moral s strelivom ,	,
varčevati, zato nisem mogel nckaj daljših rafalih nase dati (luška svoji bojevitosti, težke brede, so bili žarometi Le kdaj pa kdaj sem ustrelil oklepnega vlaka popolnoma proti sovražniku. Všeč mi je razbiti in tudi intenzivno bilo, tla sem bil od vseh par- streljanje je popustilo, tizanov najblizje nemškemu bunkerju.

U.	(Se nadaljuje)	JJ>|
\
Slovenska nogometna liga
SMOLA NK HRASTNIK
SLOVAN -HRASTNIK 5:1 (0:1)
(fš) LJUBLJANA — V prvi prvenstveni nogometni tekmi v slovenski ligi Je izkušeni Slovan Iz Kodeljevega v 20 minutah Igre številčno previsoko porazil novinca — NK Hrastnik/ Pred 1000 gledalci je sodil Gerbec lz Kranja.
Strelci: Premec v 3. minuti za Hrastnik, Faganel v 68. In 80. minuti, Oblak v 67. in 81. minuti ter Radovan v 72. minuti — vsi za Slovana.
NK HRASTNIK:	Kalšek 6,
(Pufler), Mavrer 5, Hodak 5, Laneger 5, Krafogel 7, Majcen 7, Premec 5, Grum 5, Žlindra 7, Prašnikar 7, Osenjak 7 ln Ocepek 7. Gostje iz Zasavja so favoriziranega Slovana neugodno presenetili, saj so poleg odlične prikazane Igre kar 70 minut vodili z 0:1 po zadetku Premca ln to takoj po začetnem sodnikovem žvižgu.
Da Je bilo razburjenje Slovanov Igralcev še večje, je Kalšek branil najstrožjo kazen (enajstmetrovko) strelcu Velkavrhu. Kaže, da od novinca lz Hrastnika lahko pričakujemo še kako presenečenje!
RUDAR -ILIRIJA 5:2 (2:1)
(fš) TRBOVLJE — V prvem prvenstvenem zavrtljaju so nogometaši Rudarja z lahkoto premagali novinca Ilirijo lz Ljubljane (sodeč po rezultatu), toda dogodki na terenu so pokazali, da bi bil lahko rezultat tudi drugačen.
Dve tretjini igre so imeli gostje lz Ljubljane žogo v svoji posesti in le izredni smoli napadalcev Ilirije, saj so zadeli kar štiri prečke, ter odlični obrambi Ahlina, je pripisati, da je rezultat drugačen kot bi bil,sicer.
RUDAR: Ahlin 7, (KrajŠek), Zibret 6, Deželak 6, Sori 7, Bo-stlč 7, Breznikar 7, Pišek 6, Potokar 7, Majcen 7, Gorišek 7 ln Perc 6 (Kordiš 6); sodnik Goleš lz Celja je tekmo vodil brez večjih napak.
Rudar je v nekoliko spremenjeni postavi zasluženo zmagal neugodnega nasprotnika Ilirijo, saj je le-ta čestokrat lz Trbovelj odnesla včasih celo obe točki. V moštvu domačinov se je prav dobro znašel na mestu zveznega Igralca mladinec Gorišek. Napad je bil boljši od obrambe, razen Ahlina.
Od danes dobite pri vseh prodajalcih časopisov posebno izdajo Sportskih novosti za Slovenijo.
Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih dopisnikov vse o športu v Sloveniji.
Od danes dobite pri vseh prodajalcih časopisov posebno izdajo Sportskih novosti za Slovenijo.
ŠPORTNI DOGODKI V ZAGORJU
Pretekli teden je bilo na zagorskih igriščih dokaj živahno, čeprav prvenstvenih srečanj še ni bilo. Nogometaši so zadnjo prosto nedeljo izkoristili za prijateljsko tekmo z JLA — graditelji Zasavske ceste. Solidno moštvo JLA je tudi tokrat zasluženo zmagalo nekompletni Proletarec z 2:3.
Društvo šoferjev ln avtomehanikov Zagorje ob Savi je prav tako odigralo prijateljsko nogometno tekmo z Vranskim z rezultatom 8:0 (5:0) v svojo korist.
Rokometaši TVD Partizan Zagorje so odigrali z rokometno ekipo JLA tekmo za trening ln jo Izgubili z 19:22 (9:10). TVD Partizan: Dornik 1, Puh, Smole, Zapotnik 4, Dobčnlk 4, Rltter, Renko 4, Železnik 3, Golob 3 ln Prosen. Pri gostih sta bila najboljša Skrlec 8 ln Gluhak 7.
F. C.
KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA H. ZVEZNO PLAVALNO LIGO
PR0LETER
18.449,
RUDAR 18.265
(fš) TRBOVLJE - Po dokaj čudnih odločitvah Plavalne zveze Jugoslavije so morali marljivi funkcionarji PK Rudar hote ali nehote organizirati kvalifikacije za vstop v drugo zvezno ligo. V petek so v Trbovlje prišli »na vrat ln na nos« plavalci Prole-terja lz Zrenjanlna ln iz Slavonske Požege. V treh dneh tekmovanja so največ točk zbrali
plavalci Proleterja, ki so bili za nekaj manj kot 200 točk pred Rudarjem, medtem ko je Slavonska Požega bila krepko zadnja. Junak troboja je bil ponovno mladi Kostanjšek, ki je poleg odličnih rezultatov v članski konkurenci postavil tudi nov pionirski rekord v disciplini 1500 metrov s časom 22:12:9 ter neuradni republiški pionirski rekord na 400 metrov cravvl s časom 5:29:7.
Proleter Je Imel svoje najmočnejše orožje v nekdanjem olimpijskem kandidatu Nikinu, ki je v vseh disciplinah, kjer se je pojavil, zasedel zanesljivo prvo mesto ln je praktično sam premagal Rudarja in Slavonsko Po-žego.
Pokalna rokometna tekma
RUDAR - BRANIK (M) 34:9 (16:3)
(fš) TRBOVLJE — Rudar je v postavi: Marguč, Sparemblek 5, Mrežar 3, Bašič, Škrinjar 5, Kmetič 5, Ačkun 4, Dornik 6, Jekoš In Kern katastrofalno porazil mariborskega Branika ln s tem pridobil pravico nadaljnjega tekmovanja za pokal. Tekma bi morala biti v Mariboru, toda bila je sporazumno prestavljena.
Edino prosto nedeljo v prvi zvezni rokometni ligi pa je Rudar Izkoristil za prijateljsko tekmo z Zagrebom. Domačini so bili okrnjeni ln se zlasti v prvem polčasu niso veliko upirali Zagrebu, saj so ga izgubili kar z 8:14, medtem ko je bila igra v drugem delu s strani Trboveljčanov veliko bolj ddpadljlva in Je okrog 800 gledalcev kljub porazu bilo zadovoljnih.
Pokalno ln prijateljsko tekmo je sodil občinski sodnik Zahrast-nlk lz Radeč.
'Vesti
TRBOVLJE — Mladinska rokometna ekipa domačega Rudarja je klonila tehnično boljšim vrstnikom lz Celja z rezultatom 11:16 (7:6).
CELJE — Nogometni klub Hrastnik je med tednom odigral v Celju prijateljsko tekmo z drugollgašem Kla-divarjem ln se vrnil domov z devetimi prejetimi goli, medtem ko napadalci niso niti enkrat zatresli mreže Celjanov. Tekma Je bila zanimiva, le da napadalci Hrastnika niso bili uspešni pri streljanju na gol.
TRBOVLJE — Mladinci Rudarja so v tekmi za preizkušnjo Igrali s sindikalno ekipo Cementarne 0:0. Nogometaši Cementarne pa so se pripravljali za tekme gradbincev.
KISOVEC — V prijateljskem nogometnem srečanju med domačo Svobodo je Proletarec lz Zagorja premagal pred 200 gledalci domače moštvo s 3:1. Igralci Proletarca so zaigrali odlično le v drugi polovici prvega dela igre, ko so dosegli tri gole. V drugem polčasu so popustili ln bi — po prikazani igri — bolj ustrezal neodločen Izid.
HRASTNIK — Zraven glavnega trenerja Iva Butkovca bo pri treniranju NK Hrastnik pomagal še Inž. Voj nov, ki je do sedaj treniral hrast-nlškega Rudarja.
TRBOVLJE — V predtekmi Rudar : Branik so trboveljski rokometaši — mladinci Izgubili srečanje z rokometaši hrastnlškega Rudarja z 8:11 (33). Sodil Je Janko Zupančič, po daljšem premoru.
ITirmni ll ll il n n n i| H A it J1
S
Nogometni praznik v Radečah
■
■
■
■
■
Hilli!!
»lllililll
Franceta
Klenovška
B Franc Klenovšek se je rodil
■	v Ljubljani ln to 1934. leta,
■	medtem ko ga Hrastničani že vrsto let poznajo kot dobrega nogometaša.
B	S katerim športom sl začel?
B — Že v stari Jugoslaviji sem B začel s smučanjem, nato sem B plaval, toda vse to moje g športno udejstvovanje je bilo 11 neorganizirano, ker med voj-B no v Hrastniku ni bilo šport-B nega društva, kamor bi se B lahko vključil.
Govorijo, da obešaš nogometne čevje na klin?
S — Ljubitelji nogometa vedo. da sem z aktivnim lgra-S- njem praktično prekinil že B lansko jesen ln se posvetil B trenerskemu poklicu. Reči B moram, da imam Izredno ve-B sel j e s prenašanjem znanja B na mlade nogometaše, ki jih B v Hrastniku ne manjka. Tre-B nutno Imam na skrbi odlično B skupino perspektivnih nogo-B metašev, ki je ena od naj-B boljših v republiki. Prav ta-
■	ko pomagam trenerju But-kovcu. ki vodi prvo moštvo
Ce ml bo dano, se bom uradno z aktivnim nogome-tov poslovil na eni — mogoče
■	manj važni tekmi.
Tvoje mnenje o ustanovitvi B SD Hrastnik?
B	Kot član tehničnega vod
B stva NK Hrastnik bom, ta-B ko kot doslej, poskušal po B svojih močeh prispevati k B dvigu ravni nogometa Upam B da bomo tudi v prihodnji B sezoni sodelovali v Slovenski
■	nogometni ligi ln da bomo B zahtevnim gledalcem ustregliI
■
Katere tekme se najraje spominjaš?
— Kvalifikacijske tekme za vstop v SNL Olimp : Bratstvo (1:0) leta 1963.
V teh letih igranja sl bil prav gotovo poškodovan?
— Kar osemkrat sem »nosil« mavec. S tem je povedano vse!
Tvoje mnenje o (ne1 amaterizmu v nogometu?
— Ko sem Igral še za Odred ln Branik, smo dobivali
le simbolične dohodke, toda Se te naskrivaj. Danes je to nekoliko bolje urejeno, kar Je pravilneje, kot pa da se gremo amaterizem na papirju.
Zabava?
— Dobra knjigal
ODLAZEK — štirje goli proti Žalcu
Ves pretekli teden so bili lo-J kali v Radečah bolj polni kot [ navadno. Pred oglasno desko J Paplrnlčarja v »Svobodi«, pred ! kinom, povsod so potekale raz-S prave o nogometu. Pa tudi na S trening prvega moštva — Papir-. ničarja je prihajalo vse več opa-B zovalcev, Paplrnlčar se je nam-B reč pripravljal na prvo kvalifi-B kacljsko nogometno tekmo z B Žalcem.	'
■	Prizadevni klubski tajnik, Vln-
■	ko Mejaš, je skupno s propa-: gandlstl efektno opravljal pro-
■	pagando, kakršne Radeče Se ne
■	pomnijo. Predsednik Vinko Lav-5 rine pa je v tem času urejal \ številne probleme pri dokončni H ureditvi nogometnega Igrišča, B blagajnik Rudi Brilej pa se je s B svojim pomočnikom Milanom B Martinškom ukvarjal s flnanč-B nlml problemi. Upravni odbor B kluba ln vodstvo »Partizana« B Tovarne papirja so dosledno B opravili številne naloge. Na B Igrišču je trener Groznik pri-
■	pravi J al tudi naslednje igralce • na kvalifikacijsko tekmo: Beteli1 linča, Tomšeta, Ernestla, Roz-
mana, Oplotnika, Suligaja, Breznikarja, Knausa, Konciljo, Za-hrastnika, Odlazka,' TJcreglava, Brvarja, HIršelja, Prosenika. Hlr-šelja II in Plaznika I. To so standardni igralci Paplrnlčarja ln nekaj rezerv. Od teh so pred kratkim pristopili k Paplrnlčar ju Koncilja ln Prosenik lz Sevnice ln Oplotnik lz Krškega.
Tudi »navijači« so z napetostjo pričakovali to tekmo, lepo inf sončno vreme pa je kasneje pripomoglo, da se je zbralo na
BRVAR — zaradi kazni počitek
športnem stadionu okrog 700 gledalcev, med njimi tudi mnogo takih, ki še nikdar niso bili na nogometni tekmi, med njimi celo kmetje Iz okoliških vasi. Številne raglje, sirene ln vsemogoče priprave so naznanile pričetek ostre ln borbene Igre, v,
kateri so bili Radečani tehnično boljši, kljub vodstvu Žalca v prvih minutah igre, razbili so nasprotnikovo obrambo ln dosegali gol za golom ob nepopisni »torcidl« vseh prisotnih.
* m
■


-j
&
BREZNIKAR — »gonilo« Pa-pirnlčarja, dva gola proti Žalcu
Ob začetku tekme je kazalo, da so nogometaši Žalca že favoriti, toda vse dotlej, dokler ni Paplrnlčar bombardiral nasprotnikova vrata. Težko bi bilo Izločiti kogarkoli za posebno pohvalo. To je bil odlični Breznikar, ki je požrtvovalno gradil Igro, Odlazek, ki se je odlikoval z velikimi sposobnostmi, odlični Prosenik na desnem krilu, nesebični Hlršelj, vztrajni Knaus pa tudi ostali: Koncilja. Ernesti, Oplotnik. Tereglav. Mrežar II In Peteline.
Zmaga je več kot zaslužena ln praktično že pomeni vatop v vzhodno consko ligo. Igsalce ln trenerja Groznika čakajo zdaj nove. odgovornejše In še večje naloge. Paplrnlčar želi podobnih uspehov tudi v bodoče. B. D.
g Koledarček g
Sreda, 2. septembra: STEFAN Četrtek, 3. septembra: DARJA Petek, 4. septembra: IDA Sobota, 5. septembra: LOVRENC
Nedelja, 6. septembra: LJUBA Ponedeljek, 7. septembra: MAR-
Torek, 8. septembra: MARIJA Sreda, 9. septembra: PETER
KItVO
KINO SVOBODA H TRBOVLJE: 2. septembra japonski ki-noskopskl film ZARADI LJUBEZNI; od 5. do 7. septembra ameriški barvni klnoskopskl film RIMSKA POMLAD GOSPE STONE. 8. In 9. septembra Italijanski barvni klnoskopskl film MORGANOVI GUSARJI.
KINO SVOBODA ZASAVJE — TRBOVLJE: 5. In 8. septembra angleški barvni film DOKTOR IN LJUBEZEN; 12. In 13. septembra ameriški barvni klnoskopskl film SKOZI PLANINE DIVJEGA ZAPADA.
KINO SVOBODA II HRASTNIK: 2. In 3. septembra sovjetski film BITKA NA VOLGI: od 5. do 7. septembra ameriški barvni vistavislonski film TARZANOVA NAJVECJA PUSTOLOVŠČINA; 8. septembra ameriški film NA DIVJI ZAHOD; 9 septembra Italijanski vistavislonski film LOČITEV PO ITALIJANSKO.
MALI OGLASI PRODAM osebni avtomobil FIAT 750. Naslov v uredništvu ZT.
PRODAM 2 sobna kamina, ~ peč Lutz, kotel, nov sod. — Anton Mivec, Novi dom 3, Trbovlje. * * * * * * * 8 * * * * * * * 16
ČESTITKA
Čestitamo prof. JANEZU
GUTNIKU ob dvojnem pove-
čanju družine!
»Štab sedmerice...«
Od srede do srede
ZAHVALA_
Ob težki izgubi naše dobre mame, stare mame in tašče MARIJE HUMSEK, roj. KLOPČIČ, trafikantke v pokoju
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli ustno ali pismeno sožalje, poklonili vence in cvetje ter jo spremili v tako Velikem številu na njeni ztdnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Kumorovskemu, zdravnikoma ambulante Bevško in ambulantni sestri Miri. Nadalje še zahvaljujemo vsem sosedom, posebno še: Blatnikovim, Repovim, Marjetki in Ančki Glavačev! za pomoč v njeni hudi bolezni ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v hudih dneh.
Žalujoči: sin Franci, hčerki Mimi in Ivanka z družinami.
Trbovlje, 22. 8. 1964.
ZAHVALA
ZAHVALJUJEMO se vsem, ki so pospremili na zadnji poti našega ljubega moža in očeta
JOŽETA MEDVEŠKA
Iskrena hvala vsemu zdravniškemu osebju za njihovo skrb in trud. Obenem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom Savinjske ceste, kakor tudi kolektivu SDK Trbovlje-Za-gorje, kolektivu Gimnazije Trbovlje, Delavski godbi in vsem za podarjene vence.
ŽALUJOČI: žena, sinova z družinama, snaha Ivica z otroci, sestra Manca in svakinja Mici iz Amerike.
TRBOVLJE
Rbjstva: Sonja Kureš, Zagorje, Cesta zmage 49 — dečka; Marija Klemen, Dol pri Hrastniku — deklico; Marjeta Skubic, Boben pri Hrastniku — deklico; Ana Kajtna, Vreskovo 30 — dečka; Ana Strnlšnik, Dobrljevo 12 — dečka.
Poroka: Franc Lukančič, delavec, Šuštarjeva 12 — Trbovlje In Jožica Perpar, delavka, Vreskovo 36 — Trbovlje.
Smrti: Franc Frol, upokojenec, Prvi maj 26 — Trbovlje, star 74 let.
HRASTNIK
Rojstev In porok ni bilo!
Smrti: Martin Zalezina, upokojenec, Hrastnik 338 — star 85 let.
LITIJA
Rojstev doma ni bilo!
Poroke: Ivan Rauter, železničar, Jerebova 2 — Litija in Cvetka Jene, delavka, Jerebova 2 — Litija. Ivan Koci, šofer, Marn olj 13 in Marija Borišek, gospodinjska pomočnica, Mamolj 8.
Smrti: Frančiška Bitenc, delavka, Ponovlška 1 — Litija.
ZAGORJE OB SAVI
Rojstev: doma ni bilo!
Poroka: Ivan Marčen, tapetnik, Trbovlje, Knezdol 24 In Ana Drnovšek, delavka, Sklendrovec 28.
Smrti: Franc Skrabar, rudarski upokojenec, Zagorje-Polje 2, star 79 let.
SREDA, 2. SEPTEMBRA
19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.10 TV obzornik (Ljubljana)! 19.30 Za poletne počitnice — oddaja za otroke (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (Beo-
DEDlCl JEVŠEVAR MARJETE (Lanišar) prodajajo:
5 stanovanjskih hiš na Vo-denski cesti št. 5 dne, 1Q. septembra 1964.
Prvenstveno se prodajo vse stavbe skupaj podjetjem, ustanovam ali privatniku. V kalikor ne bi bilo kupcev za vse stavbe skupaj se prodajo hiše posamezno in sicer:
a)	leva stavba ob cesti in za njo stoječa — skupaj
b)	desna stavba ob cesti in za njo stoječa — skupaj
c)	zadnja gornja stavba
Interesenti lahko dobijo podrobna pojasnila pri Štefaniji Bartolj, Trbovlje, Trg revolucije 17 d.
X RAZPIS
TEHNIČNA SREDNJA ŠOLA TRBOVLJE
razpisuje
delovno mesto administratorja Pogoj: administrativna ali nepopolna srednja šola, začetnik-ica.
Nastop službe takoj!
Prijave pošljite na tajništvo šole.
grad); 20 30 Propagandna oddaja (Zagreb). 20.45 Spree City Stom-pers — zabavno glasbena oddaja (Ljubljana); 21.20 Reportaža (Zagreb); 21.50 Včeraj, danes jutri (Zagreb).
ČETRTEK, 3. SEPTEMBRA
15.30	Albertvilie: Svetovno pr-
venstvo v kolesarstvu (do 17 00) (EVR.-Ljubljana); 19 08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19 10 TV obzornik (Ljubljana);
19.30	S kamero po Afriki — serijski filjn (Ljubljana):	20.00 TV
dnevnik (Beograd). 28 30 TV igra (Beograd!: 22 00 Včeraj, danes, jutri (Zagreb)
PETEK, 4 SEPTEMBRA
19.08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19 10 TV obzornik (Ljubljana); 19 30 Taškent — mesto izobilja — mladinska oddaja (Beograd); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20 30 Propadandna oddaja (Beograd). 20.45 Studio 13 — kulturni pregled (Zagreb); 21.45 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
SOBOTA, 5. SEPTEMBRA
16 00 Sallanches: Svetovno prvenstvo v kolesarstvu (do-17.30) (EVR.-Ljubljana); 1915 objava dnevnega sporeda (Ljubljana); 19.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu (Ljubljana); 19.32 Serijski film za otroke (Ljubljana);
20.00	TV dnevnik (Beograd); 20 30 Cik-cak (Ljubljana). 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — ponovitev (Beograd); 21.45 Dick Potvell vam predstavlja — serijski film (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana).
NEDELJA, 6. SEPTEMBRA
9.30	Deček iz cirkusa — film za otroke (Ljubljana); 30.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 14.00 Prenos športnega dogodka (Zagreb); 15.25 Monza: avtomobilske dirke (Evrovlzija). 17.30 Magne-toskopski posnetek športnega dogodka (Zagreb); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 87. Policijska postaja — serijski film (Ljubljana); 21.35 Melodije za eno kamero — glasbena oddaja (Beograd); 22.05 Jazz na ekranu (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana).
PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA
19 08 Objava dnevnega sporeda (Ljubljana). 19.10 TV obzornik (Ljubljana); 19.30 S kamero po svetu (Ljubljana); 20.00 TV Dnevnik (Beograd); 20.30 Tedenski športni pregled (Beograd); 21 00 Celovečerni film (Beograd); 22.30 Včeraj, danes, jutri (Zagreb).
RT V-Ljubljana
Udi Poročila Ob 8 18, 7.00, 8.00. 10 00, 12.00, 13.00, 14 00 17 00 18.00, 23 00 In 14.00. Pozor, nimaš prednosti ob ll.oo! Kmetijski nasveti ob 11.18. Vsak dan za vas ob 16.00. Radijski dnevnik ob 19 30 Oddaja Naši poslušalci če-■^•1 stltajo ln pozdravljajo — vsako nedeljo ob 9.05 In 12.03, vsak ponedeljek, četrtek ln soboto pa ob 14 31.
SREDA, I. SEPTEMBRA
7.15	Narodni ln domači zvoki;
8 03 Plesni orkester Al Hlrt. 9.20
Zvočni mozaik; 10.15 Solistična
Instrumentalna glasba; 11.00 Turistični napotki za tuje goste;
11.15	Pozor, nimaš prednosti;
12.03 Zabavna glasba; 12.25 Opol-
danski domači • pele-mele: 13.30
Opoldanska zabavna glasba; 13.30
Priporočamo vam; 14.05 Glasbeni avtomat. 15.15 Zabavna glasba:
16 00 vsak dan za vas; 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 19.05 Glasbene razglednice; 20 00 Iz naših študijev; 22.10 Nočni mozaik zabavne glasbe; 23.05 Zvočne m9 nlature.
Četrtek, 3. septembra
7.15	Zvočni kaleidoskop; 8.25 \ Češkoslovaška zabavna glasba;
9.00	Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Vesele počitnice. 9.30 S poti po domovini;
10.15	Z domačih opernih odrov;
11.00	Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk;
13.15	Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.20 Listi iz albuma z zabavnimi melodijami; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Od fantazije do kaprice; 16.00 Vsak dan za vas; 18.10 Turistična oddaja:
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov; 21.00 Večer umetniške besede; 22.10 Jazz s plošč.
Petek, 4. septembra
7.15	Od uverture do finala; 8 05 Majhni zabavni ansambli. 8.35 Štirje beograjski skladatelji; 9.00 Pionirski tednik; 9,30 Slovenski pevci popevk; 10.15 Nekaj narodnih ln domačih viž; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15
Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači pele-mele; 13.30 Priporočajo vam,
14.05	Glasbeni avtomat; 15.15 Zabavna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe; 18.10 Promenadni koncert; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Trideset minut v studiu 14; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz repertoarja komornih ansamblov ln orkestrov; 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje.
Sobota, 5. septembra
7.15	Jutranja glasbena srečanja:
8.05	Naši starejši skladatelji; 8.25 Iz koncertov ln simfonij; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Pripovedka o pasji družinici ln še nekaj pesmi; 9.30 Zabavna glasba tz Sovjetske zveze. 10.15 Jugoslovanski pevci popevk; 10.30 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov;
11.00	Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 1315 Priporočajo vam:
14.05	Za ljubitelje narodno-za bavnlh melodij. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo:
15.15	Zabavna glasba; 10 00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17 35 Vedri uvodni takti; 18.10 Prizori lz Verdijevega Othella;
18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih, 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Nočni akordi.
Nedelja, 6. septembra
7.15	Narodni in domači zvoki;
8.00	Mladinska radijska Igra — M. Dalbray: Godec Cl-Pahan: 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I; 10.00 Se pomnite, tovariši; 11.00 Turistični napotki za tuje goste: 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo II, 13.30 Za našo vas. 15.05—
19.00	Danes popoldne; šport in glasba: 19.05 Glasbene razglednice; 21.00 Melodije v Izložbenem oknu; 22.10 Godala v noči; 23.05 Nočni komorni koncert Jugoslo-vanske__glasbe; 24.00 Zadnja poročila 1n zaključek oddaje.
Ponedeljek, 7. septembra
7.15	Jutranja glasbena srečanja:
3.05	Narodni napevi iz Češkoslovaške; 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pisane slike; 1015 Iz naše Instrumentalne glasbe: 10.35 Naš podlistek; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele: 13.15 Obvestila ln zabavna glasba:	13.30
Priporočajo vam 14.05 Mali glasbeni mozaik; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo;
15.15	Zabavna glasba; 18.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi; 18.10 Zvočni razgledi; 18 45 Na mednarodnih križpotjih; 19 05 Glasbene razglednice- 20.00 Slovenski Izvajalci zabavne glasbe; 20.10 Z letošnjega festivala v Dubrovniku; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno: 23.05 Po svetu jazza: 24.00 Zadnja poročila In zaključek oddaje.
Torek, 8. septembra
7.15	Lahka koncertna glasba;
8.05	Jugoslovanski pevci popevk;
8.30	Slovenske narodne v različnih priredbah In Izvedbah. 9 25 Slovenski skladatelji mladim poslušalcem; 10.15 Z opernimi pevci po svetu; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Češkoslovaška, bolgarska In vzhodno-nem-ška zabavna glasba: 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. 14 05 Radijska šola za višjo stopnjo: Josip Jurčič — Kozlovska sodba v Višnji gori; 14.50 Hammond orgle; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 v 'torek nasvidenje; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne^ glasbe; 18.10 Koncert po željah poslušalcev; 19 05 Glasbene razglednice 20.00 Nemško-italijanski glasbeni barok 20 20 Radijska igra — S. Rozman: Poseben poklic: 21.07 Orkestralne Impresije; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Nočni koncert
STANOVANJSKI SKLAD OBČINE HRASTNIK
Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Hrastnik razpisuje po določilih zakona o financiranju grad-- nje stanovanj, Uradni list št. 47/59 in 12/62, ter pravil sklada:
natečaj
za prodajo stanovanj v Hrastniku in na Dolu pri Hrastniku
z a) V 39-stanovanjskem bloku na Logu:
4 fcrosobna stanovanja s površino 61,85 m1,
21 dvosobnih stanovanj s površino od 42 do 48,6 m*,
1 enosobno stanovanje s površino 48,10 m*,
13 garsonjer s površino bd 17,93 m8 do 25,9 m*.
Cena za m2 površine stanovanja znaša 95.000 din.
Notranja oprema stanovanj:
Vsa stanovanja so opremljena s centralno kurjavo, telefonsko podometno instalacijo, imajo skupinsko antensko napravo. Vsa dvo- in trosobna stanovanja imajo opremljeno kopalnico z električnim bojlerjem za 801 in pločevinasto kopalno kadjo. Enosobno stanova-, nje je opremljeno s sedečo kopalno kadjo in bojlerjem. za 801. Garsonjere imajo kopalnice opremljene s pršno kopalno kadjo in 50-litrskim bojlerjem. Vse kopalnice imajo umivalnike. Kuhinjske niše so opremljene s shrambnimi omarami, z električnimi štedilniki in pomivalnimi koriti, vNvečjih stanovanjih pa še z dostavnimi pečicami TOBI za trdo gorivv.
V bloku so tudi mehanizirana pralnica in sušilnica ter skupni prostor za kolesa in otroške vozičke.
Vsako stanovanjskima shrambo za ozimnico in shrambo za "kurjavo.
b) V 2C-stanovanjskem stolpiču na Dolu:
20 dvosobnih stanovanj s površino 54,36 m*,
po ceni 85.000 din za m2 površine stanovanja.
Notranja oprema stanovanj:
Stanovanja so opremljena s tipsko kuhinjsko opre-
mo. Imajo pomivalna korita iz beloemajlirane pločevine, električne štedilnike EKA z dostavno pečico TOBI. Kopalnice so opremljene s kopalno kadjo, umivalnikom, straniščno školjko in sevalno pečico ter 90-litrskim bojlerjem.
Pralnica in sušilnica služita skupni uporabi, prav tako prostor za kolesa in otroške vozičke. Vsako stanovanje ima še v kleti prostor za shranjevanje živil in kurjave. x
Prodajni pogoji:
Za pravne osebe, ki kupujejo stanovanja, za delavce in nameščence gospodarskih organizacij, ustanov ali zavodov najmanj 50% lastne udeležbe plačljive 25% do 30. septembra tega leta, ostalih 25% pa najkasneje do 1. maja 1965. Ostali del se odobri kot posojilo za dobo največ 30 let po 2% obrestni meri.
Za fizične osebe najmanj 50% lastne udeležbe, plačljive najkasneje do 1. maja 1965. Ostali del se odobri kot posojilo za dobo največ 20 let po 2% obrestni meri.
Prodajne pogoje za stanovanja nezaposlenim članom ZB bo upravni odbor sklada določil za vsak primer posebej.
Lega prodanih stanovanj se bo določila z žrebom.
Prednost pri natečaju imajo:
—	ponudniki, ki nudijo večji delež lastne udeležbe;
—	ki ponudijo krajši odplačilni, rok;
—	ki ponudijo višjo obrestno mero.
V ponudbi za nakup stanovanja je treba navesti:
a)	ime in priimek za fizične osebe oziroma ustrezne podatke za pravne osebe ter naslov ponudnika;
b)	označbo stanovanja, blok oziroma stolpič in ceno;
c)	plačilne pogoje.
Ponudbe je treba poslati na naslov:
Stanovanjski sklad občine Hrastnik 154.
Ovojnica naj bo zapečatena z označbo »I. natečaj za prodajo stanovanj«.
Ponudbe je treba poslati do 15. septembra 1964.
O izidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni.
Vsa navedene cene so orientacijske. Končna cena se bo določila-na podlagi zaključne situacije in po kategorizaciji stanovanj gl,ede na lego.
Upravni odbor stanovanjskega sklada občine Hrastnik
VOŽNJA PO LEVI STRANI (jom) ZAGORJE — Na cesti IV. reda Izlake—Dobrlje-vo v naselju Orehovica se je 27. avgusta ob 10.15 pripetila prometna nesreča. Kolesar Ivan Dominkovič, star 34 let, iz Kisovca 91, je vozil zaradi slabe ceste po levi strani. Na nepreglednem ovinku je pripeljal nasproti osebni avtomobil LJ 189-00 Alojza Kre-ča, 34, z Izlak 92. Kolesar se je ustrašil in padel po cesti, voznik avtomobila pa se mu ni mogel umakniti in ga je zadel. Kolesar je dobil hude poškodbe in je bil prepeljan v bolnišnico. Škode na osebnem avtomobilu je za okrog 15.000 dinarjev.
IZGUBILA JE
RAVNOTEŽJE (jom) LITIJA — 26. avgusta ob 8.45 se je na cestifLitija—Sava v naselju Breg pripetila huda prometna nesreča. Kolesarko Brigito Sa-venc je oplazil tovornjak, ki ga je vozil Franc Lazar. Kolesarka je izgubila ravnotežje in padla. Dobilži je hude telesne poškodbe, med drugim tudi pretres možganov.
V VSAKO HIŠO!
IBI
II
Enaindvajset se nas je zbralo za deset dni. Kar neverjetno Je, na ljubljanski železniški postaji, koliko se vsega naberel Krepko smo bili obloženi, pa še Rezervacija kupejev se je po-s Planinske zveze smo prinesli kazala ob tej priložnosti še po-Sotore In hrano 'za trideset ljudi sebej potrebna. Ker nas Je bilo
Si
Mladinsko središče TJENTlSTE
manj, kot smo pričakovali, smo lahko na prosta mesta zložili prtljago, ki smo Jo »zbasali« vgčjl del kar skozi okna v kupeje. No, v začetku smo bili še nekoliko nerodni, toda ker se nam je obetala dolga pot ln večkratno prestopanje z vlaka na vlak pa na avtobus ln še kam, smo upravičeno upali pridobiti sl rutino.	,
Se zadnji pozdravi redkih spremljevalcev ln vlak je potegnil. Oddahnili smo se. Popotna mrzlica Je nekoliko popustila/ Gremol Večina gre prvič v bosenske hribe, le nekaj Je »starih« (lanskih) udeležencev pohoda. Ker smo lz različnih krajev, se še skoraj ne poznamo. Predstavljamo se drug drugemu kar vse vprek. Beseda da besedo ln spet smo — v hribih, kje pa naj bi drugje bili. Vsakdo se hvali s svojimi turami, eni bolj glasno, drugi, ki so Imeli do sedaj manj možnosti planinarjenja, nekoliko bolj skromno. Ko smo bili tako v ognju, pa trešči med nas POZABILI SMO ZASTAVO! Na žalost res ln kako stvar lz zasebne garderobe še tudi. Bomo pa v Zagrebu kupili, kar nam manjka, se potolažimo.
Zidani most. Menda vseh enaindvajset glav moli, skozi okno ln z očmi Išče »ojačanje« Iz Štajerske »Glej ga. tamle Je že eden!«, zaslišimo Bil Je res samo eden, ampak ta obložen za tri. Na zajetribm nahrbtniku sta čepela dva kar precejšnja kotli-ča. na njih pa še plezalna vrv »Tone lz Ruš«, se nam je predstavil. Tako — sodaj smo pa kompletni.
V Zagrebu kupimo, kar nam še manjka. Zastave ne dobimo. Bomo pa brez.
Vožnja proti Sarajevu se sicer vleče, vendar nam med pogo-
vorom, pa tudi dremanjem, še kar hitro mine. Med vožnjo sl moramo prišiti planinske znake na srajce ln bluze. To pa največ opravi ženski del ekspedicije.
Skoda, da v Sarajevu nimamo več kot uro časa za ogled. Ko pred pošto k zloženi prtljagi vodja Rudi postavi čuvaja, gremo lahko le še do Ali pašlne džamije. Potem pa brž nazaj, da spravimo vso prtljago še dovolj zgodaj, v vagon. Ta je precej manjši, kot smo Jih vajeni, ln tudi tir Ima tračnici všaj za naše pojme presenetljivo skupaj. Aha, to bo pa ozkotirna železnica!
Prostor v vagonu sl delimo s skupino Slovencev, Jel se po teh krajih mučijo na maturantskem Izletu. Clro zavija skoraj okrog vsega Sarajeva In se vzpenja pod Trebovlč. Vsi smo na oknih. Pogled na razsvetljeno glavno mesto Bosne ln Hercegovine je čudovit. Sklenemo, da se moramo ob povratku zadržati dlje.
Množica luči se čez čas pogledom skrije. Zaradi noči ne moremo povsem uživati v vožnji proti Titovem Užlcu. V temi sploh ne opazimo, da se vozimo skoz! množico tunelov, ki Jih je po pripovedovanju železničarja np lej progi kar 133 (1).
KnTalu nas zmanjka. Spimo, ali bolje dremamo, v najrazličnejših položajih vse do Usti prače, kjer moramo zopet prestopiti. Kaki dve url čakanja na vlak proti Foči v zgodnjem Jutranjem hladu stopnjuje neraz-potoženje. Tudi to mine.
Po kratki vožnji smo v Foči Tu nas »razveselijo« z novico, da bomo morali čakati na avtobus do TJentlšta do popoldneva. Je že tako. Zveze z vlaki ln avtobusi so — »ugodne«!
Zajtrkujemo še lz svojih privatnih zalog In krenemo na
ogled Foče. Mestece leži ob Izlivu Cehltone v Drino. Med II. svetovno vojno je bilo skoraj do tal porušeno, vendar je na novo pozidano dobilo zelo prijazen videz. Med modernimi stavbami tu ln tam opazimo še kako džamijo. V jutranjem času bolj redko srečamo koga od osemtlsoč prebivalcev.
V tem, predvsem lesnoindustrijskem kraju ln sedežu občine, kupimo še kruh ln meso. Vodji Rudiju Je uspelo stakniti poseben avtobus. Plačati moramo seveda polno zasedenega. No, nič ne de, samo da bomo-že kmalu pri kraju z vožnjo.
»Vkrcamo« se. Tedaj pa se voznik spomni, da z motorjem avtobusa ni nekaj v redu. Pa smo tarril Spravi se nad motor, ml pa čakamo. Mine ura ln še ena. Končno Je motor popravljen, voznik se gre umivat ln ml zopet čakgmo. Nabere se opazovalcev ln tudi nekaj takih, ki bi se radi popeljali z nami, češ da Je njihov avtobus prepoln ali Pa da je že pobegnil. S sabo Imajo razno prtljago, še celo postelje. Smo dobrega srca ln vse skupaj sprejmemo v In na avtobus: Nekaj pa jih sprejme še voznik, ko se vrne.
Krenemo z dveurno zamudo. Vozimo se proti Jugu ob Drini. Vreme nam Je naklonjeno V dalji že vidimo vrhove, kamor smo namenjeni. Od Drine zavijemo proti zhhodu ob Sutjeski. Med vožnjo voznik ustavlja vsakomur, ki ga vidi, seveda potem tudi »kaslra«. Kar dober honorar za vožnjo, ki Je že Itak plačana.
Se nekaj ovinkov ln v TJen-tlšlu smol
(Se nadaljuje)
0
cirkus, poletje in
prva ljubezen
Končno so le opustili sklep, da me izvežbajo za akrobatko. Ko me je Paraito zadnji večer v Chikagu povabil na svoj dom, sem kar čutila mamin strah, da bi sin poročil dekle, ki bi bilo v breme družine. Vsakokrat, ko me je pogledala, Je nato uprla pogled v nebo, kot bi rotila svojega pa-trona za čudež, ki bi spametoval Paraita.
Njene molitve so bile uslišane. V Rokfordu (prvi postaji za Chikagom) sva se s Pa-raitom zedinila, da sl morava izbiti iz glave vsako misel na poroko. Oba sva uvidela, da ne bi bilo lz tega nič dobrega. Upiralo se ml je že zdaj postati član družine Crlstiani, nekaj čask sem še hotela ostati to, kar sem. Paraito pa Je navedel še en vzrok: »Ti nas gledaš še vedno od zunaj,« Je milo rekel, s čimer pa ni mislil le svoje družine, temveč cirkus sploh,« in zaradi tega nas gledaš morda preveč kritično «
Zadnjo predstavo sezone
smo imeli 30. novembra v Tampi v Floridi. Prisostvovala ji je tudi moja družina. Ko smo ob koncu popoldanske predstave zapuščale glavni šotor, me je Mary Louise vprašala: »Kaj je s teboj? Videti sl, kot bi te nekdo prestrašil.«
»Ah, Mary Louise, naslednjo sezono ne bom več potovala z vami.«
»Ah, tako — je to vse? To rečejo vsa dekleta ob koncu sezone.«
Morda Je res tako. Toda one samo rečejo, jaz pa to resno mislim. Profesor je imel prav... In tudi Paraito ima prav. Ne morem ostati za vedno pri cirkusu, eno sezono je bilo dovolj.
Zadnja predstava je bila skero tako vznemirljiva kot prva. V garderobnem šotoru sta vladala veselje in enotnost. Sedaj ni bilo več razlik med staro In novo gardo. Vsi prepiri so bili pozabljeni. Naši kostumi za slonji balet sp bili videti zmečkani — prav tako baletni čeveljčki, ki so
bili nekoč rožnati. Toda Gin-nny, ki so se ji opekline že lepo pozdravile, je bila spet stara komedijantka. Po vsaki umetniji je samodopadljivo zatrobila in s tem občinstvo opozarjala nase, Nellie pa ji je z zaljubljenimi pogledi sledila na vsakem koraku.
Vse to sem zadnji dan bolj čutila In doživljala — z nekoliko otožnim veseljem — ta pisani sijaj In tovariško skupnost. čez nekaj ur bom cirkuški svet za vedno zapustila — morda bom prišla še kdaj, a le kot gledalka lz zunanjega sveta. Ko sem zadnjič stopila iz garderobnega šotora, sem se šla poslovit k Ruth. Bila je pri delu, ker so že pričeli podirati glavni šotor, dokončno za to leto. Mimo je prlropotal traktor in voznik mi je zaklical: »Pazi, dekle! Bi rada. da te povozim?«
V avtu me je že čakala družina. Vstopila sem. Sezona je bila končana.
Prevedla: N. M.
-KONEC-KONEC-KONEC-
■■ 16111111111
vrata široko odprla in Andrea se je ihte vrgla Ciski v naročje.
»Takcr dolgo sem čakala nate,« Je rekla med jokom. Clska jo je odnesla v hišo.
»Uboga Miška, saj sem tl rekla, da pojdi v posteljo in zaspi.«
»Tako me skrbi, kako je s stricem Mihaelom Kako bi mogla spa.ti!«
Tudi Clsko je skrbelo, zato je vprašala: »Kaj se mu je pravzaprav zgodilo? Na telefonu te nisem mogla dobro razumeti.«
»Marmornata skala je padla nanj.«
•Moj bog, kako strašno! Ali že veš, kako se je poškodoval?«
»Naš delovodja me je poklical lz delavnice. Strica Mihaela so takoj odpeljali v bolnišnico. Tja sl nisem upala vprašati, kako je z njimi«
»Bom pa jaz to jutri zjutraj storila,« je rekla Clska in se trudila, da ne bi otrok opazil njene Potrtosti. »Pridi,« jo je poklicala, »da te spravim v posteljo!«
Andrea Je trudno stopala pred njo po zavitih lesenih stopnicah v zgornje nastropje. Ko je obrnila stikalo, je Ciska ugledala pred seboj sobo, ki ji je bilo videti, da je bila opremljena z
dobrim okusom in nežno ljubeznijo do otroka. Široko okno so zastirale rožnate zavese. V kotu je stala omara, poslikana z navadnimi motivi, nad belo posteljico pa so se vrstile pisane slike iz pravljic.
»Stric Mihael jih je naslikal zame,« je rekla Andrea, ki je sledila Ciskinim pogledom. Potem pa se je stisnila k njej in zašepetala: »Saj ne bo umrl, kajne da ne bo umrl, kot je moja mamica?«
»Ne boj se! Cisto gotovo bo kmalu spet zdrav,« je nežno odgovorila Ciska in pričela slačiti otroka, ki so mu očke kar lezle skupaj. Ko je Andrea že ležala v postelji, Je prijela Cisko za roko in jo zaprosila, naj ostane še malo pri njej. Seppi pa, kot da bi razumel otrokovo osamljenost, je skočil na posteljo in se stisnil k otroku. Mala ga je objela in proseče pogledala Cisko: »Pusti ga pri meni in hvala, ker si prišla!«
»Zato pa sem ti dala telefonsko številko!«
»Takrat sem povedala stricu Mihaelu in ml je rekel, da naj te pokličem, če bi se mu kaj pri-
se bo vrnila «
Ciski je postalo toplo pri srcu ob misli, da Brugger morda le nima tako slabega mnenja o njej.
»S stricem Mihaelom sva večkrat govorila o tebi,« je otrok nadaljeval s pripovedovanjem. Ciska se je sklonila k njej in jo poljubila: Andrea pa ji je ovila ročice okrog vratu in ji zacepetala v uho: »Ti si pridna, ti si'najbolj pridna...« Počasi so se ji zaprle oči in enakomerno dihanje je pričalo, da je zaspala. Seppi je skočil iz postelje in odločno popraskal po vratih. Ciska mu je sledila ven, potem pa sta se vrnila v sobo poleg Andreine, kjer je bila pripravljena zanjo sveže pogrnjena postelja. Ciska je legla in v trenutku zaspala.
Ko se je naslednje jutro zbudila, prvi hip ni vedela, kje je. Zmedeno se je ozirala po tuji sobi. A že je skozi odprta vrata zagledala na beli blazini temno Andreino glavico. Šele sedaj se je prav zavedla dogodkov prejšnjega dne. Sklenila je, da ne bo otroka budila za šolo, naj se v miru naspi.
Ko je Seppi zaslišal, da se njegova gospodarica premika v postelji, je hitro skočil k njej. Z roko mu je stisnila gobček, da ne bi z bevskanjem prebudil Andree. V pritličju je našla kopalnico, kjer si je z mrzlo prho pregnala utrujenost iz telesa. Sveža in spočita je stopila v kuhinjo. Nehote ji je ušel vzklik občudovanja, kajti megla se je vzdignila in tako se je skozi okno nudila prelepa slika modrega jezera, obdanega z rdeče rumeno obarvanim jesenskim gozdom. Na stežaj je odprla okno in uživala v sveže ih zraku, tako drugačnem od mestnega, katerega je bila vajena.
Potem se je obračala po moderno urejeni, lepo pospravljeni kuhinji. Iz žeblja za vrati je snela Andrein predpasnik in si ga privezala Na njenem lešnikovo rjavem krilu je bil videti kot pisana krpica Spomnila se je, da je treba najprej telefonirati v bolnišnico. Pogled ji je obstal na (Se nadaljuje)
\
NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS
VREME
Z Alp prihaja nad naše kraje visok zračni pritisk. Vreme se bo nekoliko zboljšalo, bo pa hladneje.
■nHBHMB
Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odborov SZDL Hrastnik. Litija, Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK
Začetek razprav o statutu ZKJ
Način organiziranja in delovanja komunistov naj bi se kar najbolj prilagodil doseženi stopnji družbenega razvoja • Organizirati široke razprave
Izvršni komite Central- čakovanje, da bodo organizacije in vodstva Zveze
Aktivnost smučarjev pred sezono
(Nadaljevanje s 6. strani) možne še druge, zelo primerne, variante turnega smučanja, zlasti proti Partizanskem vrhu.
0 Novozgrajena cesta Trojane—Vrhe—Podmeja bo omogočila lahek dostop na vrhe tudi z motornimi vozili. Tako bo lahko žičnica v zimski sezoni polno izkoriščena ne samo ob nedeljah, temveč tudi med tednom, po-, večale pa bi se tudi turistične perspektive, domov na Vrheh in Partizanskem vrhu. Ce bi v prihodnjih letih zgradili že dolgo
časa Idejno zamišljeno žičnico Trbovlje—Partizanski vrh, ki bi bila ogromnega rekreacijskega, turističnega ln športnega pomena za Zasavje, bi pa predvideni zimski alpski smučarski center na Vrheh samo še ogromno pridobil na svoji vlogi in pomembnosti.
ZAGOTOVLJENA FINANČNA
SREDSTVA ZA PRENOSLJIVO SMUČARSKO VLEČNICO
Turistična zveza Slovenije bo za razvoj zimskega turizma po-
skrbela za nakup 30 prenosljivih smučarskih vlečnic. Turistično društvo Trbovlje Je skupaj s pristojnimi organi občinske skupščine in smučarskima društvoma Trbovlje in Kum uspelo zagotoviti, ob potrebnih sredstvih, za Zasavje eno od teh vlečnic. Ta, lahko prenosljiva, vlečnica bo v ugodnih snežnih razmerah obratovala v središču mesta (na travniku za loško cerkvijo ali na travniku pod Zreb-ljevlm hribom). Na pomlad pa bi jo lahko Izmenoma prenesli na Mrzlico. Kum ali Partizanski vrh.
OBNOVITEV POGORELE SMUČARSKE KOCE V LONTOZU
v začetku lanskega leta Je pogorela smučarska koča SD Trbovlje v Lontožu pod Kumom. Z marljivim delom je članom SD Trbovlje uspelo v lanskem ln letošnjem letu zgraditi nov smučarski dom v Lontožu, ki bo predvsem služil za bivanje mladine v zimskih počitnicah, ko prireja SD Trbovlje vsako leto smučarske tečaje za pionirje. V okolici novega doma so primerni tereni za pionirje ln smučarje — začetnike. Tu bo že v novi sezoni obratovala predstavljena (z vrha Kuma) manjša smučarska vlečnica.
# Na samem vrhu Kuma pa bo potrebno v prihodnje obnoviti In morda povečati 43-me-trsko skakalnico, da bo tako možen na njej nekajmesečni trening, kar bi vsekakor prispevalo, da bi tudi v Zasavju ta popularna športna panoga — smučarski skoki — dobila mesto, ki JI gre.
— Sredstva, ki so Jih do zdaj
—	smučarji Trbovelj prejeli od
—	družbe so bila smotrno lzko-
—	riščena. Z dokončanjem pred-
VRHE - severozahodna stran Javorja (z belo PolnoJrto - ^^t^^a^vju^kvameto^OB ZAČETKU NOVEGA ŠOLSKEGA LETA je označena že zgrajena vlečnica, črtkano pa je označeno _ ln množiCno izredno napre-predvideno podaljšanje vlečnice do vrha Javorja)	— doval
i
nega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je obravnaval osnutek sprememb in dopolnitev statuta Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je sprejela statutarna komisija, izvoljena na VI. plenumu CK Zveze komunistov Jugoslavije, ter sklenil, naj gre osnutek v široko javno razpravo. Osnutek je bil objavljen v petkovi slovenski izdaji »Komunista«, v »Delu« in v drugem časopisju.
Pri izdelavi osnutka sprememb in dopolnitev statuta je statutarna komisija angažirala širok krog komunistov ter organizacij in vodstev ZK. ki so že v dosedanjih razpravah pokazali zelo močno zanimanje za statutarne spremembe. Proučila je vSa tozadevna mnenja in predloge, ki jih je sprejela. Komisija je sodelovala z grupami, ki jih je organiziral Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije zaradi priprav na kongres, in se opirala na analize, ki so jih pripravili CK Zveze komunistov Jugoslavije, centralni komiteji v republikah in druga vodstva Zveze komunistov.
V svojem uvodnem besedilu k osnutku Izraža statutarna komisija pri-
komunistov razvila vsestransko razpravo, v kateri bo sodelovalo vse članstvo, ki naj bi s svojimi predlogi in pobudami prispevalo k čimboljšim statutarnim rešitvam, da bi se način organiziranja in delovanja komunistov kar najbolj prilagodil doseženi stopnji družbenega razvoja. V ta namen naj bi organizacije in vodstva Zveze komunistov organizirala razprave o osnutku sprememb in dopolnitev statuta ne le na svojih sestankih, marveč tudi v aktivih na posvetovanjih
S
omentlram
in v drugih oblikah delovanja komunistov. Osnovne organizacije, vodstva in člani Zveze komunistov naj bi osnutek pravočasno preštudirali ter poslali komisiji svoje .pripombe in predloge, da bi bilo lete moč do kongresa skrbno proučiti. Seveda pa bodo lahko posredovale svoje predloge tudi prek tiska, radia in'drugih sredstev za javno obveščanje.
Komisija bo predloge in sugestije vsestransko proučila ter o njih obvestila kongres, ne glede na to, ali jih bo osvojila ali ne.
TOKRAT PA NEKAJ IZ TRBOVELJSKE BOLNIŠNICE BRALKA K. C. NAM PlSE:
Pred nekaj tedni sem bila v trboveljski bolnišnici ha porodniškem oddelku. Oskrba je bila sicer v redu, toda drugače pa se nisem dobro počutila. Vse premalo
prostora, so me odpustili, še preden sem se popolnoma pozdravila in me napotili na ambulantno zdravljenje Ker imam tri otroke In torej precej dela, Je razumljivo, da nisem mogla tako paziti nase in se še zdaj nisem pozdravila, čeprav kar naprej hodim na ambulanto. Da, še
liillliip
prostora je, tako nekako utesnjeno je vse. Še posebno pa mi nista bili všeč dve stvari. Na porodniškem otroškem oddelku leže novorojenčki zaradi pomanjkanja prostora tudi po dva v eni posteljici. Ne vem, če je sploh kakšna mati, ki ji ne bi bilo ob tem neprijetno Pa še to: mož mi je sicer poslal pozdrave po sestri, jaz bi ga pa rada tudi videla in govorila z njim, saj sem že lahko vstala. Vendar, rekli So ml, da to ni mogoče, da na stopnicah ne moreva govoriti, da pa takšnega prostora, kjer bi porodnica lahko govorila z možem, na žalost nimajo TOLIKO K. C. POGLEJMO, KAJ PRAVI N R„ TUDI NAŠA REDNA BRALKA Imela sem precej hudo vnetje jajčnikov. Sicer pa. imam ga še sedaj. Samo nekaj dni sem bila v bolnišnici na ginekološkem oddelku Ker nimajo dovolj
tole: tam jc treba vselej čakati cele ure Se ne bi dalo ambulantne službe bolje urediti?
OGLASILA SE JE ŠE L. S- IZ TRBOVELJ:
Zdi sc ml prav zaskrbljujoče naraščanje števila legalnih spl-vov, še bolj pa ilegalnih in v zvezi s tem skoraj redne potrebne zdravniške intervenrile. ki so včasih — v glavnem zaradi nepoučenosti in nepremišljenosti žena — celo prepozne. Zakaj ne uvajamo pouka seksualne vzgoje (pod zdravniškim vodstvom! v naše šole? Po toči zvoniti je prepozno.
(V PRIHODNJI ŠTEVILKI BO NA TA IN SE DRUGA VPRAŠANJA ODGOVORU. DR. BORIS MUŠIC, ŠEF GINEKOLOŠKO PORODNIŠKEGA - ODDELKA TRBOVELJSKE BOLNIŠNICE.)
(Nadaljevanje s 1 strani)
Občinske skupščine in sveti za šolstvo prepočasi rešujejo materialne probleme šolstva. Razumevanja je sicer več kot prejšnja leta, vendar se problemi rešujejo še vse preveč teoretično, praksa pa zahteva takojšnje ukrepe. Najslabše napreduje gradnja novih šolskih prostorov in preti nevarnost, da bodo oddelki preobremenjeni z učenci, kar bo negativno vplivalo na kvaliteto znanja in učne uspehe. Nekoliko hitreje prihajajo nove učne moči, vendar za njih ni ustreznih stanovanj, kar bo vplivalo na nadaljnjo fluktuacijo učnega kadra, zlasti še za deflpUarne predmete (matematika, fizika).
Vsi navedeni problemi so kompleksni in jih ne bodo mogle rešiti le šolske delovne skupnosti, pač pa širša
skupnost. Zato bo treba imeti v naslednjem šolskem letu nekoliko več posluha za šolske probleme ln se iznebiti starih predsodkov o šolstvu kot negospodarski panogi našega družbenega razvoja, sicer nas bodo drugi kraji naše ožje in širše domovine prehiteli.
Tudi varstvene ustanove v Zasavju so še prešibke in imajo premalo sredstev za svoj razvoj. Občini Hrastnik in Trbovlje bosta v naslednjem letu okrepile šolske oddelke v varstvenih ustanova!) in tako zagotovili dodatno pomoč slabšim učencem. V ostalih občinah v Zasavju tega še ni.
Pri rebalansih občinskih finančnih planov pa je nujno potrebno postaviti šolstvo na prvo mesto In vse te težave tudi upoštevati.
»ZASAVSKI LEDNIK« 1 rhuvlje - Uredništvo m »pia-va: Trlio' IJe, Trg revolucije lili - telefon 80 l»l - poštni predal 82 — flro račun pri SDK » Trbovljah 60U-17-618-f — Naročnina; posamezna Številka 20 dinarjev, mesečna ftO dinarjev, trimesečna ISO dinarjev, polletna ViO dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini Nma-ročen Ih rokopisov In fotografij ne vračamo - Stavek, kli-Seji In tisk cP »Mariborski tisk«. Maribor.