PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir teto XXX. Št. 195 (8901) TRST, četrtek, 22. avgusta 1974J PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen ne ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v liskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZASKRBLJUJOČE NAPOVEDI ZA PRIHODNJE MESECE Minister za delo Bertoldi je potrdil da bo jeseni milijon brezposelnih V intervjuju turinskemu dnevniku «Stampa sera» izraža zaskrbljenost predvsem za mladino, ki ne more najti prve zaposlitve Pogoji gospodarske skupnosti za odobritev posojila Italiji v| , 21. — V italijanski prestolnici avtomobilske industrije da velika zaskrbljenost zaradi nekaterih napovedi, da se kopifijo n Fiatu in drugih avtomobilskih tovarnah neprodani avtomobili, in «n|em. pa Smo prav včerai P'sa*' ° tovarni gospodinjskih strojev V j® ev'z.oriev Indesit, ki je napovedala, da bo dala 9.000 delavcev opoinilno blagajno zaradi zmanjšanja prodaje proizvodov, podra-8 *urovin in pomanjkanja kreditov. Po vsej Italiji napovedujejo »njšanje delovanja gradbene industrije, r|iadeta zaradi kreditnih restrikcij. ...° in drugih težavah, ki pe-'i®. italijansko gospodarstvo in j i 'valstvo, govori minister za * o Bertoldi v intervjuju, ki ga je - danes turinskemu dnevniku ampa Sera». Minister je potrdil ®l® ugotovitve, da bo že jeseni ainianj milijon delavcev brezpo-® *iih zaradi omejitve kreditov in I "Vsem zaradi splošne krize, ki ,8jajela italijanski trg zaradi na-_ eanja cen surovin in blaga si- ki je trenutno najbolj r°l>1>ll|"l|llll„, nnm, mm MMiIMMMinmnmminmHm lllllmll Mlm immumununuu,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, FANFAN! 0 ODNOSIH 5 KPI 0 katerikoli spremembi mora odločati kongres V članku, ki ga je napisal za «H Popolo», Fanfani odgo vaija De Miti in Galloniju mednarodni položaj Italije in s tem oškodovala ravnovesje v Evropi, Sredozemlju in na svetu in bi gotovo vnesla zmedo v odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo; krščanska demokracija bi zaradi tega izgubila glasove in ni nobenega jamstva, da bi vse to prineslo več koristi kot škode. O perspektivah možnega sodelovanja med KPI in KD govori tudi tajnik PSDI Orlandi v članku, ki ga je napisal za rimski dnevnik «Tempo». V njem se najprej ukvarja s tako imenovanim «laičnim blokom», o katerem sta že govorila La Malfa in Malagodi. Orlandi pravi, da danes ni nobene stvarne alternative levi sredini, ki bi dala demokratična jamstva. E-dina alternativa je, po njegovem mnenju, «zgodovinski kompromis», ali pa «ljudska fronta». Zato razpad leve sredine ne bi omogočil dogovora med sredinskimi silami, temveč bi pospešil zarja predvsem na pomanjkanje delovnih mest za mlade ljudi, ki iščejo prvo zaposlitev. Za ministra prav to slednje vprašanje vzbuja največ skrbi, ker se bo v najkrajšem času zelo zaostrilo. Pomanjkanju delovnih mest v Italiji sledi zastoj zaposlitve italijanskih delavcev v tujini, kjer celo grozi nevarnost, da jih bodo jeseni precej odpustili in da se bodo nujno vrnili v domovino kot brezposelni. Po vsem tem Bertoldi poudarja; «Sedaj preživljamo najbolj dramatične čase po končani vojni. Ne moremo se igrati z ognjem. Prav tako se ni mogoče igrati z vladnimi krizami. Prišli smo do takšnega položaja, da se govori o vladni Krizi (ki trenutno nima drugega izhoda kot razpustitev parlamenta), kot bi se govorilo o navadnih u-pravnih zadevah. Danes ne živimo v navadnem brezskrbnem položaju, temveč v zelo resnem položaju. Nujna in dramatična vprašanja države ni mogoče reševati s preos-novo vlade, temveč samo z močno in odločno politično voljo. Kriza lahko neizbežno nastane zaradi pomanjkanja politične volje. V tem primeru bomo prav mi socialisti prisiljeni, da damo za to pobudo. V tem primeru pa bi šlo za popolnoma druge stvari, kot za enostavno preosnovo vlade. Treba ti bilo na novo proučiti strategijo italijanskega delavskega gibanja z vsemi možnimi političnimi, socialnimi in parlamentarnimi posledicami, ki bi jih ta preureditev prinesla. Z drugimi besedami povedano, bi bilo treba začeti novo obdobje v političnih odnosih v naši državi.» Da je gospodarski položaj zelo resen priča tudi prizadevanje vlade, da bi našla pri gospodarski skupnosti večje posojilo, s katerim naj bi v najkrajšem času zmanjšala primanjkljaj v plačilni bilanci in s tem omogočila večje naložbe v proizvajalne namene. V zvezi z morebitnim posojilom Evropske gospodarske skupnosti Italiji, je italijanski član izvršne komisije EGS Spinelli izjavil tedniku «E-spresso», da se za sedaj o tem posojilu samo govori in da še ni prišlo do pravih pogajanj. V perspektivi odobritve takšnega posojila je EGS priporočila Italiji, naj zaostri davčni vijak in naj sprejme varčevalne u-krepe. Spinelli pravi, da če bo EGS odobrila posojilo Italiji, bo obenem zahtevala tudi. da si Italija prevzame določene obveznosti na gospodar- lektričnega toka, okrepitev in posodobljenje železnic ter javnih prevozov sploh, ureditev telekomunikacij in poštnih storitev, pobude za ljudske gradnje in večje uravnovešenje državnega proračuna. V bistvu, pravi Spinelli, bo morala Italija dati točno jamstvo, da posojilo gospodarske skupnosti ne bodo zapravili v klien-telistične namene. Po mnenju Spinellija je očitno, da je za uresničitev teh obveznosti potrebno, da dobi vlada najširšo podporo v državi, ki ne more izključiti komunistične partije, sindikatov in najbolj zavednih poslovnih krogov Pod temi pogoji, zaključuje italijanski član izvršne komisije EGS, bo proti koncu leta možno odobriti Italiji posojilo. ki naj bi znašalo več kot tri tisoč milijard lir. švedski vojaki OZN v praznem središču Famaguste. Velik del prebivalstva se je umaknil iz mesta, ki so ga zasedle turške vojaške sile «škodljive rešitve, se pravi, sreča- skem in kmetijskem področju ter pri nje med socialisti in komunisti (ljud- urejevanju vprašanja voda. Poleg leska fronta) ali pa srečanje med de- ga bo EGS zahtevala obveznosti v mokristjam in komunisti». Izvezi z povečanjem proizvodnje e- .............................. Kubanski zunanji minister v SFRJ 21. — Vprašanje odnosov J"6" komunistično partijo in krščansko demokracijo ter posredno ali ^posredno sodelovanje komunistov vladi je prišlo v zadnjih dneh wnovno na površje predvsem za-j™* izjav, ki sta jih dala člana jjettiokristjanske levice minister De “Jita in poslanec Galloni ter in-^fvjuja člana komunističnega vod-j*va Galluzzija. V zadevo je danes Jk^egel glavni tajnik krščanske de-“*°kracije Fanfani, ki je napisal jutri uvodnik za glasilo stranke Popolo». Fanfani ugotavlja, da to vpra-kjdije ni novo in da o njem krščan-ska demokracija že mnogo let raz-Pravlja. «O tem je bil govor tudi t>a zadnjem kongresu stranke — u-Sotavlja Fanfani — kjer je prišla ?°. izraza jasna kontrapozicija med krščansko demokracijo in komuni-“ucno partijo in je bilo ponovljeno P^teno stališče demokratičnega od-"k*83 med večino in opozicijo». Potem ko tajnik KD pravi, da 0 možnost odkritega sodelovanja _komunisti zavrnili tudi po kon-na raznih sejah osrednjega ^stva in vsedržavnega sveta, u-«otavlja, da samo dejstvo, da je “U tudi nedavno govor o tem, pri-®. da je to vprašanje odprto in 33 Pride na dan vsakokrat, ko natane v državi nov politični ali so-tami položaj. Fanfani opozarja na Posledice, ki bi jih imelo katero-Nm odkrito sodelovanje med KD “t KPI in pravi, da o kateremkoli Prašanju, ki je odločujoče za drža-7°. mora razpravljati kongres stran-Zato pravi vsem tistim, ki to vprašanje pogrevajo, naj se zave-kaJ0, da ne bo nihče spremenil yunosov med krščansko demokraci-•jo in KPI razen članov in volivcev Jfanke, ki imajo pravico, da se Pokrito izrečejo na kongresu. To je krčanska demokracija storila, ko **1° za odnose s PSI leta 1962. "khcala je kongres. Zato tudi ni mogoče zahtevati, ja bi se tako važno vprašanje, kot Je sprememba odnosa do KPI, re-*ayalo na drugih ravneh. Ob zaključku Fanfani pravi, da bi sprememba odnosov med tema dvema kmankama lahko povzročila velike Spremembe med člani krščanske demokracije; nove odnose ostalih S,1 do KD; omogočila bi utrditev basprotnih strank in njihovih za-veznikov; opogumila pustolovščine b®cifašističnega izvora; spremenila *■"'»111...UIIIIMIIMI...................................................IIUIIIIIIIIIII.. Minister za delo Bertoldi je ^ intervjuju turinskemu dnevniku •Stampa Sera» ponovil svojo ugotovitev, da bo jeseni v Italiji že milijon brezposelnih. Govoril je o Zaskrbljenosti, ki vlada tudi v Turinu zaradi zmanjšanja proda-j® avtomobilov in zaradi posledic, k' jih lahko to ima na mnoge *!ruge industrijske dejavnosti, ki *° tesno povezane z avtomobil-*ko industrijo. V tej zvezi je minister poudaril, da vzbuja veliko skrb tudi dejstvo, da mladi-ba ne more najti prve zaposlitve Zaradi pomanjkanja dela. Odpu-atitve z dela pa pričakujejo pred-v*em v gradbeni industriji, obrt-hiitvu in terciarni dejavnosti. V Parspektivi zaostritve gospodar-*k»ga položaja si vlada prizade-v», da bi dobila pri gospodarski akupnosti posojilo, ki bi znašalo fliiiii»iiitiiniiiililiiiiMiiiiinitiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'i»iii»iiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»i»iiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiii'ii»|i'iiiiiiii|t»»""i''ii"ii»i'»»»ii»ii»'iiiii'"»iii'iii'iiiiiii»'iiiii'iiiiiii'i'iiii'iiiiiii»iiiiiiiiiiiiii RAZBURJENJE V WASHINGTONU ZARADI SAMOSTOJNIH STALIŠČ ATENSKIH VODITELJEV KISSINGER GROZI KARAMANUSOVI VLADI S PREKINITVIJO AMERIŠKE POMOČI GRČIJI Zunanjemu ministru ni po godu, da Grčija ni več slep izvrševalec ameriških ukazov - Prvi stik med ciprskim začasnim predsednikom Kleridesom in voditeljem ciprskih Turkov Denktašem Pred desetimi leti je umrl Togliatti RIM, 21. Pred desetimi leti je v pionirskem letovišču Artek na Krimu, medtem ko se je pripravljal na srečanje z Nikito Hruščovom, nenadoma u-mrl dolgoletni tajnik KPI Paimiro Togliatti, ena izmed najvidnejših osebnosti mednarodnega delavskega gibanja. KP Italije se ob obletnici smrti svojega voditelja spominja predvsem vloge, ki jo je Togliatti imel pri obnavljanju demokracije po zmagi nad fašizmom, ko je postavil temelje strategiji italijanske poti v socializem, dialogu s katoličani in učvrstil vezi široke množične partije z ljudskimi tokovi in težnjami. Obenem pa se italijanski komunisti spominjajo deleža Togliattija v izoblikovanju najpomembnejših odločitev Kominterne, predvsem ukrepov o ustvarjanju širokih enotnih front proti fašističnemu divjanju v Evropi. Njegov spomin bo KPI počastila z večjimi manifestacijami prihodnjo jesen, ob obletnici smrti pa so počastili njegov spomin na rimskem pokopališču Verano člani o-srednjega vodstva KPI Luigi Bongo, Nilde dotti s Togliattijevo po-hčerjenko Mariso, poslanca Galluz-zi in Pecchioli ter drugi predstavniki rimske federacije. ATENE, 21. — Britanska in ameriška diplomacija nadaljujeta koncentrično akcijo za izvajanje pritiska na novo grško vlado, da bi jo pripravili k obnovitvi ženevskih pogajanj o Cipru. Položaj pa se za sedaj ni premaknil z mrtve točke: atenska vlada vztraja pri odgovoru, da naj Velika Britanija in ZDA izvajajo raje pritisk na Turčijo, ki ne kaže pripravljenosti, da bi zmanjšala vojaški pritisk na Cipru, čeprav turški predstavniki zagotavljajo, da so se pripravljeni pogajati n ozemeljskih vprašanjih in o črti. ki naj bi razdelila otok na dvoje z dvema ločenima administracijama, grško in turško. Danes je imel daljši razgovor s premierom Karamanlisom britanski veleposlanik v Grčiji Hooper, ki je orisal vsebino «koncesij», ki so jih Turki baje pripravljeni dati glede demarkacijske črte med področjem pod turško vojaško zasedbo in ostalim ozemljem, ki je še v rokah ciprskih Grkov. Ameriška diplomacija pa je mnogo manj «diplomatska»; to je do več kot 3.000 milijard lir. V tej zvezi je italijanski predsednik v Bruslju Spinelli izjavil, da bo gospodarska skupnost postavila Italiji stroge pogoje, da posojilo ne bo porabljeno v «klientelistične namene». Odnosi med Grčijo in ZDA se zaostrujejo. V Washingtonu so namreč razburjeni, ker si je grška vlada «drznila» voditi bolj neodvisno politiko, potem ko je bila Grčija celih sedem let, kolikor je trajal režim fašističnih polkovnikov, zvesta izvrševalka a-meriških ukazov. Zato ni čudno, če je Kissinger zagrozil Kara-manlisu, da bodo ZDA prekinile vsako obliko pomoči atenski vladi, če se ne bo pokoravala ameriškim interesom. Milanski preiskovalni sodnik D'Ambrosio je včeraj celih deset ur zasliševal štiri vodilne funkcionarje vojaške obveščevalne službe — tri generale in eneg» kapetana — o odnosih med SIL in fašističnim časnikarjem Guidom Giannettinijem, ki je v zaporu pod obtožbo sodelovanja s Fredo in Venturo pri organiziranju krvavih bombnih atentatov iz leta 1969. Med zaslišanjem je prišlo na dan, da je SID vzdrževal stike z Giannettinijem še najmanj štiri mesece potem, ko je bil časnikar formalno obtožen in je sodstvo izdalo proti njemu zaporni nalog. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — V Beogradu so se danes popoldne pričeli uradni razgovori med delegacijo Kube, ki je danes pod vodstvom zunanjega ministra Raula Roe prispela na 6-dnevni uradni obisk v Jugoslavijo, in delegacijo Jugoslavije pod vodstvom podpredsednika ŽIS in zveznega tajnika Miloša Minica. V središču razgovorov so bila vpra-: ,':ja napredka in krepitve dvostranskih odnosov med obema državama in izmenjava misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dejavnosti neuvrščenih. Po razgovorih je Miloš Minic priredil večerjo v čast kubanske delegacije, med katero sta ministra izmenjala zdravici. B. B. Na sliki: srečanje med zunanjima ministroma Jugoslavije (levo) in Kub«. neke mere tudi razumljivo, saj je I spremenili svojega stališča, vsled let, za česar je bila Turčija prisiljena bila Grčija celih sedem časa polkovniškega režima, slepo o-rodje v službi ameriških interesov, tako da sedaj Američani ne morejo kar tako mirno gledati, kako začenja Grčija zavzemati bolj samostojna stališča. Preko ameriškega veleposlanika v Atenah Henryja Tašče je Henry Kissinger poslal Ka-ramanlisu z zadnjih dneh kar pet poslanic, v katerih med drugim grozi s prekinitvijo ameriške pomoči Grčiji (kar se nikoli ni zgodilo, ko so bili na oblasti fašistični polkovniki) in s prepovedjo a-meriških investicij v državi. Američanom pa — kot kaže — ni toliko do tega, da bi spet privabili grške predstavnike k pogajalni mizi, pač pa jih bolj zanima vprašanje vo- jaških oporišč na grškem ozemlju. V tej zvezi so pritiski že rodili prve rezultate, saj je Karamanlis sklenil danes preklicati nekatere omejitvene ukrepe v zvezi z vojaškim delovanjem NATO v državi. Kot je znano, je atenska vlada pretekli petek odredila, da se bodo ameriška vojaška letala odslej lahko posluževala samo atenskega letališča, po današnjem sklepu pa se bodo smela poslužiti tudi ostalih šestih letalskih baz. Pač pa ostane v veljavi odlok, po katerem bodo morala ameriška poveljstva obvestiti grške oblasti o vsakem premiku letal šest ur prej. S Cipra medtem poročajo, da sta se ciprski začasni predsednik Kle-rides in voditelj turške skupnosti na otoku Denktaš telefonsko pogovorila. O poteku pogovora ni vesti, vsekakor pa opazovalci pozitivno o-cenjujejo dejstvo, da je prišlo do stika med ciprskima voditeljema prvič po novem izbruhu sovražnosti na Cipru. Drugo nozitivno dejstvo pa je, da tudi danes ni prišlo do kršitev premirja, kar kaže, da napetost na otoku počasi popušča, kar bi utegnilo ustvariti ugodnejše pogoje za obnovitev pogajanj, vsaj v daljšem roku. Značilno je tudi, da se Klerides ni odločno izrekel proti morebitni udeležbi na ženevski konferenci, čeprav je v sedanjem trenutku le malo verjetno, da bi začasni ciprski predsednik zavzel drugačno stališče od Aten. Intervju ministrov Gunesa in Mavrosa beograjski televiziji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Zunanja ministra Turčije in Grčije Gunes in Mavros sta v intervjuju beograjski televiziji prikazala mišljenje njunih vlad glede kriznega položaja na Cipru. Turški zunanji minister v svoji izjavi zagotavlja, da je bila Turčija vedno za diplomatsko rešitev krize in da je bila prisiljena intervenirati z vojsko v skladu s pogodbo o jamstvu, ker je bil o-bisk njenega vladnega predsednika v Londonu po prevratu na Cipru neuspešen. Gunes je obtožil Grčijo in ciprske Grke, da niso spoštovali dogovora, doseženega v prvi fazi razgovorov v Ženevi, in da tudi v drugi fazi razgovorov niso sprožiti novo akcijo, da bi zaščitila turško prebivalstvo in suverenost 4n pgodvisnost Cipra. Turčija je po besedah Gunesa za neodvisen, suveren in federativno urejen Ciper. Edino federativna ureditev, po njegovih besedah, jamči neoviran razvoj turškega prebivalstva. Suverenost in neodvisnost Cipra je po besedah Gunesa, bistvenega pomena za ohranitev miru na Bližnjem vzhodu. Grški zunanji minister Mavros je nasprotno intervencijo Turčije na Cipru ocediil kot napad na neodvisnost ciprske republike. Po nja govih besedah je položaj na Cipru tragičen, kajti smoter turške vojaške akcije na Cipru, kjer ima Turčija danes 40.000 vojakov in 300 tankov, ni zaščititi turško manjšino, temveč nasprotno zrušiti neodvisnost, suverenost in integriteto otoka. Grška vlada deluje na tem, da mobilizira svetovno javno mnenje, da bi se našla rešitev ciprske krize, ki grozi, da se spremeni v lokalno in zatem v svetovno vojno. Grčija je po izjavi Mavrosa pripravljena se udeležiti konference, na kateri bi se našla mirna rešitev, toda edino pod pogojem, da se turška vojska vrne na položaje s 5. avgusta. Mavros je ugotovil, da je sistem jamstva treh sil — Velike Britanije, Grčije in Turčije — doživel popoln neuspeh. Grčija sodi, da bi pet stalnih članov var-nostnega sveta in en kvalificiran zastopnik neuvrščenih, na primer Jugoslavija, lahko nudili otoku u-strezno jamstvo. Mavros je nadalje poudaril, da neuvrščene države lahko dajo velik prispevek rešitvi krize in dodal, da Grčija računa na predsednika Tita, ki uživa velik ugled ne le med neuvrščenimi, temveč v celem svetu, če svoj vpliv tudi v tem primeru stavi v službo miru, mislim, da se mnoga vprašanja lahko rešijo, je izjavil Mavros. Oba ministra sta odnose svojih držav z Jugoslavijo ocenila kot zelo dobre. B. BOŽIC Ford posveča veliko pozornost odnosom s kongresom WASHINGTON, 21. - Glasnik Bele hiše Jerry- Terhorst je danes izjavil, da se bo predsednik Ford baje predstavil za kandidata na predsedniških volitvah leta 1976. V Washingtonu menijo, da je Ford, po imenovanju Rockefellerja za podpredsednika, najbolj resen kandidat za Belo hišo za prihodnje volitve. Medtem pa posveča novi predsednik vso pozornost utrditvi odnosov med izvršno oblastjo in kongresom. Včeraj je sprejel skupino 16 temnopoltih članov kongresa in z njimi obravnaval vprašanja ameriških črncev. Demokratski senator Rangel je izjavil, da je Ford vzel resno v poštev možnost sestave programa za javna dela, da se zaposli veliko število brezposelnih črncev v glavnih ameriških mestih. Titova poslanica Makariosu LONDON, 21. — Predsednik republike Cipra nadškof Makarios je sprejel danes v svoji rezidenci v Londonu odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva Dušana Gasparija, ki mu je izročil o-sebno poslanico predsednika Tita, v kateri so prikazana osnovna stališča Jugoslavije v zvezi s sedanjim kriznim položajem na Cipru. Predsednik Makarios je zatem v prijateljskem razgovoru izrazil posebno zahvalo predsedniku Titu za napore, ki jih Jugoslavija vlaga za ohranitev neodvisnosti, suverenosti in teritorialne integritete Cipra. ...........................»■■lil.Mil.................mn........ PREISKAVA O KRVAVIH ATENTATIH IZ LETA 1969 Milanski sodnik 10 ur zasliševal voditelje obveščevalne službe SID je vzdrževal stike s fašističnim časnikarjem Giannettinijem tudi potem, ko je bil obtožen sodelovanja s Fredo in Venturo pri organiziranju atentatov MILAN, 21, — Milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio in njegov pomočnik, namestnik generalnega pravdnika dr. Alessandrini, ki vodita preiskavo o bombnih atentatih iz leta 1969 in o strašnem pokolu v milanski Kmečki banki, sta danes zaslišala štiri vodilne funkcionarje vojaške obveščevalne službe SID. Zasliševanje je trajalo celih deset ur. Prva sta bila na vrsti generala Viola in Casca, ki sta vodila urad «D» (difesa) v letih med 1967 in 1970, popoldne Pa sta sodnika zaslišala najprej kapetana Lo Bruna in nato sedanjega voditelja urada «D» generala Gianaveria Malettija. Ni znano, kaj so voditelji SID povedali sodnikom, saj ni nihče hotel dati izjav. Dejstvo pa je, da se tokrat predstavniki obveščevalne službe niso mogli sklicevati na «vojaško tajno», kot so delali doslej, in to zaradi točnih navodil samega obrambnega ministra Andreottija, ki jim je ukazal, naj nudijo popolno «sodelovanje» preiskovalcem. Dejstvo pa je, da so se voditelji SID zelo neradi odzvali pozivu sodnika D'Ambrosia, še bolj nejevoljni pa so bili, ker jih je pred milansko sodno palačo čakalo veliko število časnikarjev in fotografov, kljub temu. da so prišli na sodišče že v zgodnjih jutranjih urah. Kot rečeno, je o poteku zasliševanja le malo vesti. Generala Viola in Casca sta menda samo potrdila, da je fašistični časnikar Giannetti- ni redno pošljal obveščevalni službi svoja poročila, glede katerih pa sta baje zanikala, da bi zadevala odgovornost skrajne desnice pri atentatih leta 1969. V zvezi z zaslišanjem kapetana Lo Bruna in gene rala Malettija pa je sam dr. D'Ambrosio vljudno zavrnil vsa vprašanja časnikarjev, češ da ga veže sodna tajna. Povedal je samo, da sta mu bila izročena dva dokumenta: pismo, ki ga je Giannettini poslal generalu Malettiju 15. septembra 1973 in v katerem je orisal vse svoje šestletno delovanje v službi SID, in znani «dosje», ki ga je Giannettini izročil v Parizu kapetanu Lo Bruni 26. aprila letos. Dosje, o katerem je govoril sam fašistični časnikar sodniku D’Ambrosiu, naj bi zadeval predvsem dejavnost skrajno levičarskih organizacij in njihovo domnevno odgovornost v a-tentatih leta 1969. Ne glede na njegovo vsebino, pa ima dosje veliko važnost pri razčiščevanju odnosov med fašističnim časnikarjem in obveščevalno službo. Giannettini ga je namreč izročil predstavniku SID proti koncu aprila, se pravi več kot štiri mesece potem ko je italijansko sodstvo izdalo proti njemu zaporni nalog pod obtožbo sodelovanja s Fredo in Venturo v organizaciji pokola na Trgu Fontana in cele vrste drugih atentatov. Zdi se namreč dokaj čudno, da je SID vzdrževal redne stike s človekom. ki ga je sodstvo iskalo že štiri mesece, m da ni o tem obves- til sodnih oblasti, čudno je tudi, da so Giannettinijev dosje izročili sodnikom šele danes, se pravi dobre štiri mesece potem, ko so ga prejeli iz Pariza. Povsem nujno je. da tako obnašanje obveščevalne službe vzbuja največjo zaskrbljenost, saj gre za organ, ki bi moral skrbeti za državno varnost, istočasno pa ima redne stike in celo plačuje človeka, ki je formalno obtožen, da je deloval za zrušenje ustavnega reda v državi. Domneve velikega dela italijanskega tiska, po katerih je SID vedel vse o atentatih, ni pa storil ničesar, da bi jih preprečil ali izsledil krivce, so tako dobile novo potrditev. O teh vznemirljivih vprašanjih bo morala vlada dati jasen odgovor parlamentu in javnemu mnenju. Socialistični senator Signori je v tej zvezi vložil vprašanje predsedniku vlada in obrambnemu ministru, ali je res, da je Giannettini dobival plačo od obveščevalne službe tudi potem, ko je bil osumljen sodelovanja v pokolu na Trgu Fontana. Socialistični predstavnik ugotavlja, da gre za izredno hudo zadevo, saj je nerazumljivo in nedopustno, da bi bil človek, ki je obtožen delovanja proti državni varnosti, plačan z denarjem italijanskih davkoplačevalcev in s strani organizma, katerega ustanovna funkcija je prav ščititi državno varnost. Senator vprašuje tudi vlado, kakšne u-krepe je sprejela ali namerava sprejeti proti osebam, ki so politično ah administrativno odgovorne za tako hudo in neverjetno zadevo. PO OBJAVI V URADNEM VESTNIKU Že v začetku septembra v veljavi deželni zakon o razvoju pristanišč Glavni poudarek na tržaški luki ■ Sestava in naloge deželnega odbora za pristaniške in pomorske dejavnosti Prve dni septembra bo stopil v veljavo dežeilni zakon štev. 34 z dne 30. julija 1974, s katerim je dežela odredila vrsto posegov za razvoj tržaške luke in pristanišča v Tržiču, Torviscosi in Porto No-garu. Zakon je objavljen v deželnem uradnem vestniku štev. 42, ki je izšel te dni. Deželni odbornik za industrijo in trgovino Nereo Stopper je v tej zvezi naglasil, da predstavlja novi zakon v korist deželnim lukam e-nega izmed najpomembnejših posegov deželne uprave na področju gospodarskih dejavnosti Furlanije -Julijske krajine. Zakon je razdeljen na tri poglavja: prvo poglavje določa finančne posege za pripravo prostorskih načrtov posameznih luk in za ustrezne regulacijske načrte. Drugo poglavje se nanaša na deželne prispevke v korist tržaški luki, in sicer za nabavo sodobne mehanizacije in tehničnih naprav za uspešno uveljavljanje tranzitne vloge pristanišča. Tretje poglavje pa predvideva ustanovitev deželnega odbora za pristanišča in pomorski promet. Za pripravo prostorskih in regulacijskih načrtov štirih luk bo dežela v dveletju 1974-75 izdala 300 milijonov lir. Omenjena sredstva predstavljajo predujmsko izplačilo deželne uprave na račun finančnih posegov, ki spadajo v pristojnost osrednjih državnih organov. Ustrezne načrte bodo strokovnjaki pripravili ob upoštevanju razvojnih smernic, ki jih bo deželna uprava sestavila za celoten luški sistem Furlanije - Julijske krajine. Za tržaško luko predvideva novi zakon poseben poseg deželne uprave, in sicer zlasti za smotrnejšo ureditev pristaniških dejavnosti pred ponovnim odprtjem Sueškega prekopa. Na osnovi nove deželne norme bo neodvisna ustanova za tržaško pristanišče prejela v letošnjem letu 500 milijonov, v naslednjih letih — vse do leta 1993 — pa po eno milijardo lir. Sredstva bodo luški u-stanovi služila za najetje večjega finančnega posojila (15 milijard lir), s katerim bo krila stroške za izvedbo najnujnejših del in za nabavo potrebnih tehničnih naprav. Za omenjeno posojilo bo deželna uprava nudila luški ustanovi tudi posebno jamstvo. Tretje poglavje novega zakona se kakor omenjeno nanaša na u-stanovitev in delovanje deželnega odbora za pristaniški in pomorski promet. Pravzaprav gre za preureditev in preimenovanje «starega» deželnega odbora za pomorstvo, ki je bil ustanovljen na osnovi deželnega zakona štev. 2 iz leta 1966. V novem odboru bodo deželni odbornik za industrijo in trgovino, tržaški ravnatelj za pomorstvo, trije sindikalni predstavniki ladjarjev in trije predstavniki pomorščakov, predstavnik italijanskega pomorskega registra, predstavnik deželnih trgovinskih zbornic, predstavnik tržaške luke, zastopnik lad-jedelske industrije, načelnik carinarnice, zastopnik železniške uprave, predstavniki prizadetih občin, predsednik goriške trgovinske zbornice, predstavniki industrijskih con, predstavniki glavnih stanovskih organizacij in zastopniki pristojnih deželnih uradov. Odbor bo sodeloval z deželno upravo in bo imel posvetovalno vlogo v zvezi z vsemi vprašanji, ki zadevajo pomorske in pristaniške dejavnosti na območju Furlanije - Julijske krajine. Ponovno onesnaženje morske gladine Žal slišimo te dni kar pogostoma o onesnaženju tržaškega morja, ki ga povzročajo razni tankerji, ki prevažajo nafto ali gorivo. Poleg velikega naftnega madeža, ki ga je povzročila liberijska ladja «O-lympic Falcon», se je izlilo predvčerajšnjim v morje tudi nekaj plinskega olja. To je opazil finančni agent, ki je bil v službi na pomolu rafinerije Aquila, ki je vest takoj sporočil svojim nadrejenim. Po prvih raziskavah so ti odkrili, da se je iz tankerja male prevozne ladjice neke pristaniške tvrdke izlilo za približno 1 kubični meter plinskega olja in to zaradi prenapolnjenosti tankerja. Madež so takoj odstranili s posebnimi čistilnimi čolni. Zadevo sedaj proučuje tržaški pretor Mauro Losapio. Narodne noše v Kraški galeriji V soboto, 24. avgusta, ob 20.30 bodo v Kraški galeriji v Repnu odprli razstavo narodnih noš, ki jo je pripravila zadruga «Naš Kras» v sodelovanju z etnografskim muzejem iz Ljubljane in folklorno skupino iz Trsta. Na razstavi bodo prikazane noše iz okolice Trsta in perilo, ki spada k nošam. Zadruga «Naš Kras» vljudno vabi člane in prijatelje na otvoritev. MLADINSKI ODSEK PD Lonjer - Katinara prireja v soboto. 24. in nedeljo, 23. avgusta šagro «Pri žu- V teh pasjih dneh so takšne stojnice nadvse privlačne AVGUST V ZNAMENJU NENAVADNE PASJE VROČINE Neznosna sopara izvablja ljudi iz mesta in dela skrbi kmetom Ljudje zaman iščejo osvežitve na plažah ter v senci okoliških gozdičev - Rekordna poraba piva - Nevarnost suše Ob zadnjem deževju, to je bilo v noči med soboto in nedeljo, 10. in 11. avgusta, ko je zapadlo okrog 50 milimetrov padavin in se je dotlej visoka temperatura ozračja občutno znižala, je marsikdo napovedoval konec pasje vročine. Toda že prva razjasnitev je spet pomaknila živo srebro na tipične avgustove višine. Že za veliki šmaren sta se mesto in okolica kopala v sopari in v naslednjih dneh do danes sta tako temperatura kot vlaga konstantno naraščali, skupno z njima pa je naraščala nejevolja ljudi, ki so bili prisiljeni ostati v mestu, ker si iz enega ali drugega razloga niso mogli privoščiti letovanja v bolj svežih krajih, ali ker so se z letovanja že vrnili. Neznosne vročine se v teh dneh ni mogoče ubraniti ne s hladilno senco okoliških gozdičev, ne na plažah, najhuje pa je v zgodnjih nočnih urah, ko so stanovanja tako razgreta, da sopara ne pusti ljudem spati. Tudi včeraj se je živo srebro držalo zelo visoko, saj je najvišja dnevna temperatura presegla 32 Stopinj v senci, v nekaterih bolj razgretih predelih mesta pa celo 35 stopinj, čeprav je v primerjavi s prejšnjimi dnevi temperatura sicer nekoliko upadla, je vročina, ki jo občutijo ljudje, vsak dan hujša, ker narašča vlaga ozračja. Včeraj je namreč presegla 62 odstotkov, zaradi česar je bilo nad mestom in o-kolico, kot bi ležala jesenska megla. Vidljivost je znašala le 16 ki lometrov. Posledice muhavosti letošnjega poletja so zato bolj občutene kot prejšnja leta. Dovolj je, da pogledamo pisati tudi dejstvu, da se je letos odpravilo na letovanje maj Tržačanov kot prejšnja leta. Splošna gospodarska kriza, naraščajoča draginja, upadanje kupne vrednosti lire ter vzdušje «austerity», so marsikoga odvrnili od načrtov za daljši «beg iz mesta». Zato pa se letošnji «beg» bolj občutno odvija na krajše razdalje. V vaseh tostran in ostran me je ni bilo nikoli toliko izletnikov iz mesta, ki se pomešajo med številne turiste, kot letos. Vse gostilne so nenavadno polne. In to ne samo v nedeljah, kar je že običaj, temveč tudi ob delavnikih. Ljudje se po delu ne vračajo na domove, temveč se raje odpravijo na večerni hlad. S tem je tesno povezana tudi poraba pijač, pri kateri so letos zabeležili vidne rekorde. Samo piva so ljudje v letošnjem avgustu spili za 25 odstotkov več kot lani. Podobno bi lahko rekli tudi za druge pijače in ne nazadnje tudi za vino, čeprav se ta pijača nerada prilagaja vročini. O tem vsekakor pričajo polne osmice, kar osrečuje naše vinogradnike. Posebno poglavje predstavljajo lubenice. Ljudje, kot, po navadi, kar oblegajo stojnice s tem osvežilnim sadežem. Kaže pa, da je s splošno gospodarsko krizo zašel v krizo tudi ta krošnjarski sektor. Prodajalci se namreč pritožujejo, da so težave z dobavo, ker je pridelek revnejši kot druga leta in morajo zato naročati lubenice zelo daleč na jugu države. Kako pa je spričo vremenskih razmer s kmetijskim pridelkom pri nas? Položaj zaenkrat še ni za- suše, ki je lani ob tem času povzročala hude nevšečnosti. Listje na drevju ter trava sta še vedno zelena, medtem ko je imela pokrajina v lanskem avgustu že pravo zgodnjojesensko podobo. Požarov, ki so lani divjali po kraških gmajnah in gozdičih ter povzročili o-gromno :.. jaka mg. S. Zorzija ureditev pravega carinskega področja, skladišč-n prostorov, posebne operativne Pft\toritevlte''nerje Ìn VrSte pomož' Za drugo fazo del naj bi potrošili h milijarde lir. Finančna sredstva ze na razpolago in do nedavne-? .j6 Curalo, da se bodo dela lahko P icela v prihodnjem oktobru (celotno tovorno postajališče naj bi bilo “Ograjeno nekako v štirih letih). V zadnjem času pa so nastopile neka-re težave, ki utegnejo odložiti začetek uresničevanja druge faze tu-ki.2?. . JS1 čas. Kakor smo že za-ležili v našem listu, je repenta-rska občina 1. aprila letos izdala sradbeno dovoljenje za drugo fazo el postajališča Konzorciju za grad-lo in upravljanje avtoporta, ki ga akor znano vodi predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti, ondar je skupina prizadetih doma-Ulov vložila preko nekega tržaškega odvetnika na deželno upravno sodišče v Trstu vrsto prizivov za razveljavitev gradbenega dovoljenja. V Prizivih so domačini navedli vrsto Nepravilnosti v postopku, po kate-etn je repentabrska občina odobri-a in izdala gradbeno dovljenje. Tako se v prizivih poudarja, da ni bil ?snovni načrt za gradnjo postajališča pravilno podpisan in da gre to-rej za listino brez vsake pravne ve-uave, da dokumentaciji niso bile Priložene nekatere potrebne listine, oa je bila gradbena komisija repen-tabrske občine ob sprejetju doku-Oienladje nepravilno sestavljena, da Nekatere dejavnosti, predvidene v Načrtih, določbami zakona o kraških rezer-. bo lahko stekla razprava šele po-vatih in z veljavnim regulacijskim | tem, ko bo repentabrska občinska načrtom repentabrske občine. uprava prejela od pristojnega de- norfm P ^ 1 „ z— : Sodišče je omenjene prizive sicea-zavrnilo, začetek uresničevanja nove faze del pa bo vendar odložen za krajši ali daljši čas. Repentabrski občinski svet je namreč na zadnji seji sklenil razveljaviti gradbeno dovoljenje, ki ga je občina izdala konzorciju 1. aprila letos. Na o-glasni deski na repentabrskem županstvu je izpostavljeno javno obvestilo (prot. štev. 1684 z dne 3. avgusta letos), v katerem župan ugotavlja, da «omenjeno dovoljenje ne ustreza urbanističnim pravilom splošnega urbanističnega načrta re-pentab ;ke o' čine, ki ga je sprejel občinski svet s sklepom štev. 15 z dne 20. februarja 1960 in ki je bil odobren z odlokom predsednika republike z dne 5. julija 1964». Za-ta «obstajajo zakonski nrekrški», pravi obvestilo, «zaradi česar se dovoljenje uradno razveljavi» V obvestilu župan nadalje ugotavlja, da «obstajam javne koristi tehničnega in pravnega značaja, ki na-sprot”;ejo namenom zgradb, ki -navedene v gradbenem dovoljenju», medtem ko «nekatere dela, izvršena po omenjenem gradbenem dovoljenju, nimajo nobene javne koristi ali važnosti». O izdaji novega gradbenega dovoljenja za dru?o fazo postajališča KAKO ČIMBOLJ UČINKOVITO TROSITI JAVNI DENAR Velik napor osmih občinskih uprav na Tržiškem za ustanavljanje skupnih služb Občine Iržiškega območja ustanavljajo konzorcije za prevoze, urbanistiko, kulturno dejavnost, zdravst vo in smetarsko službo želnega urada formalno potrjen novi regulacijski načrt, ki ga pristojna deželna komisija preučuje že dalj časa. Medtem so člani konzorcija za zaščito koristi domačih lastnikov nepremičnin napovedali, da bodo vložili predlog za več variant k splošnemu načrtu za tovorno postajališče, da bi se to z^radiì-* ob primernem upoštevanju koristi posameznih lastnikov in same vasi ter občine. Ni dvoma namreč, da bodo Fernetiči v prihodnjih letih krepko spremenili sedanje lice in d” se bodo ob mednarodnem nre-hodu, ki meji praktično z vso vzhodno Evropo, lahko razvile gospodarske in druge dejavnosti, ki jih danes morda sploh ne slutimo. Zato bo vsak kvadratni meter razpoložljive zemlje dragocen in bi ga bilo škoda zapraviti za razne cestne priključke in dr-- o infrastrukture, če bi se funkcionalnost postajališča lahko ohranila tudi ob upoštevanju zahtev prizadetih lastnikov. Osnovno vprašanje pri vsem tem pa ostane, da bodo razlaščenci vsekakor prejeli za svojo zemljo in druge nepremičnine primemo odškodnino, in to takoj, in da se bodo tudi storitve okrog postajališča uredile tako, da bo ostala nedotaknjena etnična sestava repentabrske ob čine. """‘n.....................................um,,, BENEŠKI DNEVNIK V nekaterih vaseh vedno večje pomanjkanje vode Merjasci delajo škodo na njivah Vročina in suša bičata tudi Beneško Slovenijo. Tej nadlogi, ki postaja vsak dan bolj zaskrbljujoča, se je v teh dneh pridružilo še pomanjkanje pitne vode. Najbolj prizadete so vasi v šentlenartski občini, kjer morajo prevažati pitno vodo s cisternami. Še hujše težave imajo bolj oddaljene gorske vasice, kjer _ je tudi dobava vode s cisternami problematična. Pitna veda. pri-teka v vedoo manjših curkih tudi v drugih občinah Beneške Sloveni- —ne spadajo v pristojnost Konzorcija za gradnjo in upravo postajališča in da se splošni načrt ne je ter v samem Čedadu, kamen jo ujema z drugimi inštrumeti za pro-1 morajo dovažati iz drugih krajev, storsko načrtovanje, tako zlasti ne z | Prebivalstvo tèga področja je za- ..........mili,m.......... skrbljeno tudi nad usodo letošnjega pridelka, ki ga bo suša v veliki meri uničila, če ne bo čimprej dežja, ter s tem še bolj prizadela ljudi teh dolin. Kamor ne poseže s svojo uničevalno roko suša, poskrbijo za to druge nadloge. V nekaterih krajih, predvsem v občini Prapetno, so v preteklih dneh zabeležili nenavaden naval merjascev' ha "plja in njive. Suša je pritegnila živali iz goratih predelov v nižinske kraje, kjer je več hrane in divji prašiči so tako opustošili ogromne površine koruze in drugega pridelka. Ob območju Tržiča si resno prizadevajo združiti nekatere temeljne družbene službe v konzorcije, da bi s čim manjšimi stroški čimbolj zadostili nekaterim potrebam. Že v prihodnjem tednu se bodo znova sestali predstavniki zainteresiranih političnih strank in se pogovorili glede ustanavljanja konzorcijev za mestne avtobusne prevoze, medobčinske prevoze, za urbanizem, konzorcija za kulturno dejavnost, zdravstvenega konzorcija in službe za pobiranje smeti. Poleg občine Tržič, ki je najmočnejša občina ter kaže posluh za medobčinsko sodelovanje, sodeluje v iskanju konzorcialnih oblik še sedem okoliških občin: Škocjan, štaran-can, Ronke, San Pier, Doberdob Turjak in Foljan. Politično-tehnične komisije so že. sestavile osnutek za nekatere konzorcije; med poletnimi počitnicami so z delom prenehale in ga bodo nadaljevale prihodnji teden. Sedaj je na vrsti sestavljanje pravilnika za krajevne in medobčinske prevoze in za urbanizem, glede zdravstvenega konzorcija pa morajo najprej preučiti, kako bo potekalo izvajanje zdravstvene reforme. Kar se tiče zdravstvenega konzorcija bodo predvsem skušali vključiti vanj, poleg krajevnih ustanov, tudi bolnišnico. Posebno vprašanje, s katerim se bodo politične delegacije soočile na sestankih, ki jih bodo imele prihodnje dni, predstavlja ustanovitev skupne službe za pobiranje smeti. Z boljšo organizacijo smetarske službe bodo težili predvsem za tem, da bolje izkoristijo upepeljevalnik, ki deluje v občini Tržič. Zaradi premajhne količine smeti v občini Tržič ta naprava deluje s polovično zmogljivostjo ter jo morajo občasno ustavljali in se zato kvari. Na dosedanjih sestankih je prevladovalo stališče, da ne bi ustanovili samostojnega konzorcija za smetarsko službo, ampak jo bodo priključili avtobusnemu konzorciju. Napori občinskih uprav za ustanavljanje skupnih služb so vredni vse pohvale, saj se izvoljeni predstavniki zavedajo, da imajo malo finančnih sredstev in da z njihovim združenjem dosegajo veliko večji učinek. Nesporno je, da bi občinske uprave vseh teh služb ne mogle organizirati, če bi k njim pristopale posamično. razloge za takšno ravnanje iskati j nastala zaradi PSI. S tem hoče v težavnih notranjih odnosih v ' ustvariti v javni ustanovi normal- stranki, v odnosih med posameznimi strujami, ki jo sestavljajo, in zaradi nejevolje posameznih njenih članov, ki nastaja ob rotacijah na predsedniških mestih. KD nadalje pravi, da je po ostavki PSI poluradno sporočila, da nima namena umakniti svojih predstavnikov z vodilnih mest v raznih ustanovah, kar naj bi dokazovalo novo logiko, ki se v PSI uveljavlja glede načina vodenja politike. KD nadalje poudarja svoj ljudski značaj in svoje spoštovanje načel o družbenem in gospodarskem napredku goriške skupnosti ter večjega sodelovanja pri vodenju javnih zadev, s katerimi se je leta 1970 predstavila na volitvah in se pozneje odločila za levosredinsko sodelovanje. Stranka hoče odgovorno izvesti naloge, ki so jih onredelili volivci, zlasti pa se hoče odgovorno obnašati v tako težavnem gospodarskem položaju. Nadalje se stranka obvezuje, da bo v čim krajšem času v sodelovanju z ostalimi demokratičnimi silami poiskala izhod iz krize, ki naj bi po mnenju KD Prispevajte za DIJAŠKO MATKO no stanje, ki bo omogočilo izvedbo upravnih programov. Sedanja sopara napravlja vročino še bolj neznosno S povečanjem vlage v zraku je postala vročina, ki sedaj brez presledkov pritiska že nekaj tednov, zares neznosna. Vročino 32 do 34 stopinj brez vlage se je še dalo prenašati, včeraj pa, ko so se pojavili oblaki, je postala naravnost neznosna, že nekaj časa napovedujejo prihod deževne fronte, vendar je vsaj zaenkrat še ni na vidiku, pač pa z vlago v ozračju postaja nervoza iz dneva v dan večja, kar postavlja živce pred hude preizkušnje. Zaradi dolgotrajne suše je zemlja razsušena in dež bi zelo blagodejno vpihal na povrtnino. Vendar pa se kmetje dežja tudi bojijo, ker se prav lahko zgodi, da bo prišel z nevihto in točo. Vinogradniki v Brdih se nad sušo prav nič ne pritožujejo, ker je njihova zemlja težka in odporna proti suši. Bojijo pa se toče, ki se tako rada pojavi po takšni soparici. OD 19- DO 22. SEPTEMBRA V GORICI Priprave na mednarodno tekmovanje pevskih zborov iz desetih držav Pred tekmovanjem bodo muzikologi raz. pravljali o tehniki in didaktiki madrigala Na letošnjem shodu o petju, ki Njihovo izvajanje bo ocenjevala ko- ga prirejajo skupno s tekmovanjem pevskih zborov «Seghizzi», bo sodelovalo večje število muzikologov iz desetih evropskih držav, in sicer iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Nemčije, Italije, Jugoslavije, Romunije, Španije in Madžarske. Sestajali se bodo v palači Attems na Komu od 17. do 19. septembra. Letošnje razprave bodo posvečene vokalni tehniki in didaktiki madrigala v 16. stoletju. Na letošnjem, petem srečanju bodo sodelovali nekateri svetovno priznani glasbeni strokovnjaki, kot so na primer profesor za zgodovine glasbe na univerzi v Pavii Raffaello Monterosso ter skladatelj in muzikolog Hentich Poos iz Berlina. Nastopa joči bodo imeli za svoja izvajanja na voljo po 20 minut, izjemoma pa bodo svoj nastop lahko podaljšali na 30 minut, če ga bodo opremili \slikami ali glasbenimi vložki. Po shodu, od 19. do 22. septembra, bo tradicionalno tekmovanje nevskih zborov, ki bo letos dožive o 13. izvedbo. Iz Trsta bodo prišli rije zbori, Melodiae, Montasio in Santa Maria Maggiore, iz Gorice pa zbor SantTgnazio. Tudi zbori, ki bo-ao sodelovali na tekmovanju, bodo iz desetih držav. Jugoslavijo bo za stopal zbor iz Beograda «Branko Krasmanovič» Tekmovalni pravilnik se ni v ničemer spremenil ter bodo zbori na stopali v polifoniji in folklori, vsaki skupini bodo po tri sekcije za moške, mešane in ženske zbore. misija, ki bo imela dokončno odločitev, proti kateri ni priziva. Za zmagovalce bo na voljo dovolj denarnih nagrad, pokalov, diplom in medalj. llllllllll■lllll>ll^lllllllllllllllllllllllllHlllllnmll■|lIl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||„|||||||||||||||,|||||||m||||||,,||,|,,l,lml,||,l„l|,,l,|lm,|||||l|,,||||| ZVRSTILE SE BODO V MESECU SEPTEMBRU Obsežen program prireditev v Novi Gorki v okviru proslav občinskega praznika 8. septembra prireditev v Solkanu ■ Slavnostna seja skupščine ■ Osrednja proslava na Ligu ■ 15. septembra odkritje spomenika Francetu Bevku v Novi Gorici iviiiiimiiiiiiifiimniiiiimifiiiiiiiimiimuiiiimimiimiiiiiH VOZNI RED VLAKOV TRST - BENETKE - RIM Milan . turin - Genova Odhodi *•07 R Benetke . Bologna - Firence Milan - Genova * ®.18 L Portogruaro (ukinjen ob praznikih) 6.44 DD Mestre - Milan Lambrate -Pariz ob četrtkih od 4. 7. do 8. 8. 1974 ter ob nedeljah od 18. 8. do 22. 9. 1974) 6.50 D Benetke S. L. - Turin - Rim - Milan 8.03 DD Benetke 9.3o R Benetke - Rim * IO.44 DD (Direct Orient) Benetke . Milan - Domodossola • Pariz - Calais 10.50 L Portogruaro - Benetke 13.15 DD Mestre - Milan Lambrate - Domodossola Ženeva (ob sobotah od 29.6. do 10.8.74) 13.30 DD Benetke - Milan Turin (Modane Lyon od 22. 6. do 8. 9. 1974) 13.43 L Portogruaro 15.40 DD Benetke S. L. 16.33 DD (Lombardie Express) Benetke ■ Milan - Pariz 17.10 L Portogruaro (razen ob sobotah in praznikih) 17.25 R Benetke (brez vmesnih po- staj) Milan - Genova * 18.04 L Portogruaro 18.42 D Benetke • Bologna Bari -Lecce 19.25 L Portogruaro 20.02 DD (Simplon Express) Benetke Rim - Milan Lambrate Domodossola Pariz 22.25 DD Benetke Milan - Turin - Genova - Marseille (preko Mestre - Bologna . Rim) (spalni vagoni ob petkih Moskva - Rim) Prihodi 1.45 DD Benetke S. L. 6.25 L Cervinjan (razen ob sobotah in praznikih) 6.54 L Cervinjan (samo ob sobotah) 7.25 L Portogruaro 7.50 DD Marseille - Genova - Turin - Milan • Rim - Bologna 9.15 D Benetke 10.27 DD Ženeva - ZUrich - Domodossola - Milan P. G. - Mestre (ob sobotah od 29. 6. do 10. 8. 1974) 10.56 DD (Simplon Express) Pariz Domodossola - Milan Lam- brate • Rim - Benetke (spalai vagoni Rim Moskva (2) - Lecce - Bari - Bologna 11.16 R Milan • Benetke S. L. (*) (Benetke • Trst brez vmesnih postaj) 12.30 D Milan - Benetke 13.47 DD Benetke 14.18 L Cervinjan (razen ob praz- nikih) 15.30 DD (Lombardie Express) Pariz Milan • Benetke 16.15 DD Pariz . Domodossola - Milan Lambrate - Mestre (ob sobotah od 29. 6. do 3. 8. in ob torkih od 20. 8. do 24. 9. 1974) 17.42 D Turin - Benetke S. L. (Lyon-Modane od 22. 6. do 9. 9. 74) 18.38 R Firence - Bologna - Benetke* 19.10 L Portogruaro 20.00 DD (Direct Orient) Calais Pa riz - Milan - Benetke 20.58 R Milan • Rim - Benetke (*) 22.54 L Benetke 23.28 DD Turin - Milan - Rim . Be netke 20.50 L Pordenon • Videm 22.40 L Videm 23.42 D MUnchen Videm 23.46 DD Calalzo - Videm (2) Dunaj - Trbiž (*) -(1) -(2) - Samo 1. razred z obveznim prednaročilom Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, sobotah in nedeljah Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih TRST - VIDEM DUNAJ SALZBURG -STUTTGART Odhodi MCNCHEN 3.40 L 5.29 L Videm - Pordenon ob praznikih) Videm (ne vozi 18.20 L 18.48 D 6.13 L Videm Trbiž 6.25 L Videm 7.05 D 8.50 D 10.08 L Videm Videm Trbiž • MUnchen Videm Dunaj • 20.07 D 20.35 L 21.09 D 12.25 D Videm 13.00 L Videm 14.00 DD Videm Calalzo (1) 14.07 L Videm 5.48 D 15.15 D Videm 16.55 L Videm Trbiž 6.30 DD 17.55 L Videm (ne vozi ob sobotah h praznikih) 19.15 D Videm 20.15 L Videm 7.10 L 21.42 D (Italien Osterreicb Express) 9.10 D Videm Trbiž - Dunaj Stuttgart (spalni pogradi Stuttgart) (2) — Ob praznikih od 30. junija do 15. septembra 1974 TRST ■ OPČINE ■ SEŽANA • LJUBLJANA - BEOGRAD - BUDIMPEŠTA MOSKVA Odhodi 0.52 D Opčine Ljubljana Zagreb - Budimpešta 7.25 L Opčine (1) 8.10 D Opčine - Ljubljana 11.14 DD (Simplon Express) Opčine -Ljubljana - Zagreb . Beograd • Reka (5) (spalni vagoni Rim • Turin Moskva (3) 13.55 L Opčine - Ljubljana (2) 17.30 DD Opčine - Ljubljana Beograd (ob sobotah od 29. 6. do 3. 8. in ob torkih od 20. avgusta do 24. septembra 74) Opčine (1) Opčine Ljubljana Zagreb - Beograd (ob sobotah od L do 22. 6. in od 7. 9. do 28. 9. 1974) Opčine ' Ljubljana (2) Opčine (Direct Orient) Opčine-Ljub-Uana . Skopje Beograd Atene Istambul Prihodi Budimpešta ■ Zagreb Ljubljana - Opčine i pograd Ljubljana Opčine (ob četrtkih od 4. 7. do 8. 8. in ob nedeljah od 18. 8. do 22. 9. 74) Opčine (1) (Direct Orient) Istambul Ateno Beograd Skopje Ljubljana - Opčine 10.10 n ana Goriški demokristjani nadaljujejo polemiko s PSI zaradi krize Na seji odbora krščanske demokracije v sekciji Gorica so preučili rezultat sestanka predstavnikov treh strank. KD, PSDI in PRI. na katerem so se pogovarjali o rešitvi krize v občinski unravi in se dogovorili za nov nolitični okvir, sestavljen iz predstavnikov omenie-nih treh strank. Mestna sekcija KD uporablja v svoiem tiskovnem SDoročilu zelo ostre besede na račun ravnanja PSI ter sodi. da bi morala stranka — potem ko je podala ostavko na svoje mesto v odboru — sporočiti strankam leve sredine, da se sestanka ne namerava udeležiti. KD sodi. da je treba Družbeno-politične organizacije in občinska skupščina občine Nova Gorica so izdelale obsežen program prireditev, ki se vključujejo v okvir proslave priključitve Primorske k Jugoslaviji in občinskega praznika. S tem v zvezi so posebno živahne družbeno politične organizacije in krajevna skupnost Solkan, ki hoče s prireditvami v okviru občinskega praznika kakor tudi s programi za naslednja leta odpraviti dolgoletno razdobje nedelavnosti, ki se je začelo vzporedno s prenašanjem dogajanja iz Solkana v novo nastajajoče mesto Nova Gorica. Ko so pred pol leta. zlasti po volitvah in sprejetju ustave, postali v solkanski krajevni skupnosti živahnejši. so se dogovorili za dolgoročni .program dela, v katerega so vključili proslavo 30-letnice priključitve Primorja k Jugoslaviji, ki bo čez tri leta. Do takrat pa bodo izdelali spomenik solkanskemu rojaku Jožetu Srebrniču, uglednemu javnemu delavcu med obema vojnama, ki je bil poslanec v italijanskem parlamentu in udeleženec osvobodilnega boja, v katerem je padel. V tem razdobju bodo uredili tudi komunalne potrebe. V nedeljo, 8. septembra, pa bodo priredili Solkanci proslavo občinskega praznika, ki bo ob 13. uri V SREDIŠČU MESTA V ROMKAH JE VSAKO SREDO ŽIVAHEN SEJEM Včeraj so prodajali vinsko posodo Med kupei tudi veliko Sloveneev 22.40 L Videm 12.15 D Beograd - Zagreb Ljub- liana - Opčine (ob sobota (1) — Ob predpražnikih od 28. 6. od 1. do 22. 6. in od 7. 9. do 14. 9. 1974 Ho 28 9. 1974) 14.35 L Ljubljana - Opčine (2) Prihodi 19.44 DD (Si-rmion Express) Reka 0.50 L Videm (6) Beograd - Zagreb Ljub- 6.50 L Videm (ne vozi ob sobotah Ijana Opčine (spalni vagoni in praznikih) Moskva - Rim (4), spalni 7.36 L Videm vagoni Moskva Turin ob 8.12 D Pordenon - Videm (ne vozi pe-uh) ob praznikih) 21.04 D Ljubljana - Opčine 8.50 L Videm 21.38 L Opčine 9.55 D (Osterreich - Italien Express) Stuttgart - Dunaj Trbiž (1) — Ne vozi ob sobotah in praz- Videm n; kih 12.05 L Trbiž • Videm (2) — Ne vozi ob nedeljah 14.05 D Videm (3» — Vozi ob ponedeljkih, torkih 15.04 L Videm sreč ih. četrtkih in petkih 17.05 D Videm (4) — Vozi ob ponedeljkih, torkih 18.09 L Videm sredah, sobotah in nedeljah 19.32 L Videm (5) - Vozi od 29. 6. do 23. 9. 1974 19.50 DD Trbiž - Videm (6) - Vozi od 27. 6. do 21. 9. 1974 V Ronkah je še iz predvojnih tet vsako sredo živahno. V Ul. Duca d’Aosta in v nekaterih stranskih ulicah, privablja sejem na stotine kupcev, mešetarjev in radovedne žev, ki stikajo po blagu in sklepajo kupčije. Vzdolž nekaj sto metrov drevoreda so na obeh stranen stojnice z raznovrstnimi artikli. Pletenine, oblačila, cvetlice, semena in sadike, sir. plošče s klasič no in «pop» glasbo. V zelo vročih dneh. kot je bilo včeraj, je šlo največ v promet sadje in zelenjava, saj so bile stojnice sadjarjev oblegane od številnih gospodinj. Manj obiskovalcev smo beležili pri stojnicah z čipkami, čevlji, okrasnimi predmeti in posodo. Za kmt“ tovalce je bilo včeraj prvič na prodaj tudi precej vinske posode Leseni sodi, čebri in kadi (slednje gredo sicer vedno manj v promet, ker jih spodrivajo tovrstni plastični izdelki), petdesetlitrske in manjše pletenke, posebno primerne m tiste, ki gojijo le nekaj vrtnega grozdja Cene vinskih posod so v zadnjih letih zelo poskočile, saj so leseni sodi stali pred nekaj leti borih 1000 lir na hektoliter, medtem ko stanejo danes tudi desetkrat toliko Petdeseti! trsk a pletenka je lansko jesen stala okrog 1 800 do 2.000 lir, letos pa je njena cena že 5.000 lir, naj bo opletena s plastiko ali vrbovino Dan trga ni samo dan kupčij in prodaje. Na sejmu se srečujejo znanci in prijatelji iz oddaljenih vasi. ki drugače nimajo priložnosti pokramljati o letini, davkih u> drugih opravilih. Pogosto naletiš na skupino ljudi, ki govorijo sloven skn. Največ je priseljencev iz Doberdoba, Vrha, Opatjega sela m drugih kraških vasi. ki so se naselili na Laškem Veliko je tudi gospodinj, ki prihitijo iz be,-donske in nabrežinske občine ter iz Jugoslavije, da si nabavijo po u-godnih cenah tisto blago, ki pri manjkuie v vasi Ne manjkajo pa tudi številni poklicni mešetarji k> s spretnim govorjenjem vzbujajo željo po nakupu in «redijo» dobiceK prodajalcem. Pri takih sklepanjih kupčij je vedno veliko radovednežev, ki hodijo na trg le zato, ker nimajo doma kaj početi. Med temi je običajno največ upokojencev, ki se pred odhodom domov še podajo k «Marjuti» na vampe ah’ okusni golaž Svoj obisk na trgu zaklju čijo z igranjem kart za naročeno jedačo in steklenico vina. (sončna ura) na ploščadi pred marketom, kjer bo spregovoril podpredsednik pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Primorsko in Trst Branko Babič, sledil bo bogat kulturno-zabavni program. Prireditev bo pod pokroviteljstvom tovarne pohištva Meblo. Občinska skupščina pa bo proslavljanje svojega praznika začela s slavnostno sejo skupščine, ki bo v ponedeljek, 9. septembra, na kateri bodo podelili primorskemu skladatelju Radu Simonitiju Bevkovo nagrado. Osrednja proslava, ki bo 15. septembra, se bo pričela ob 8.30 z odkritjem spomenika Francetu Bevku v Novi Gorici, kjer bo spregovori! dr. Joža Vilfan. Udeleženci proslave bodo nato odšli v Anhovo, kjer bodo ob 10. uri prisostvovali svečanosti ob izročitvi prometu novega mosta, predsednik ZK Slovenije France Popit pa bo položil temeljni kamen za novo cementarno, ki bo proizvajala en milijon ton cementa letno. Ob tej priložnosti bodo simbolično izročili namenu novo cesto iz Kanala na Lig, ki je za osem km krajša od sedanje ceste, ki je speljana do te vasi preko Kambreške-ga. Na Ligu bodo ob 13. uri odkrili spomenik nekaj nad 40 padlim prebivalcem tesa kraja v NOB; spregovoril pa bo sekretar republiške konference SZDL Slovenije Milan Kučan. Dopoldne bo krajevna skupnost na Ligu odprla preurejeno gledališko dvoranico, športno igrišče, vodovod in odkrila ploščo v spomin na ustanovitev zapadno primorskega okrožja v času osvobodilnega boja. Dan poprej, 14. septembra, bo v Dornberku velika revija primorskih pevskih zborov. V proslavljanje občinskega praznika se Goriški muzej vključuje s prirejanjem razstave dokumentov ob nastajanju ljudske oblasti pred 30 leti, in sicer hoče razstava predvsem prikazati nastanek Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, ki so ga ustanovili pred 30 leti na Lažni na Trnovski planoti ter izbrali za predsednika Franceta Bevka, za podpredsednika pa Branka Babiča, član vodstva pa je bil tudi dr. Joža Vilfan. pil v stanovanje, kjer je bila, po leg Zugarjeve, še njena prijateljica Elvira Peršič. Gospodinja je mladeniča svarila naj odide. Ta, v odgovor, je začel razmetavati vse pohištvo in nazadnje je s pestjo udaril Zugarjevo. Prijateljica ji je prišla na pomoč in skušala odstraniti Giarpina. Neprisebni mladenič je stepel tudi drugo žensko in komaj tedaj odšel. Nekaj ur kasneje je Zugarjeva obvestila kvesturo, ki je v večernih urah aretirala mladeniča doma. Upokojenec z mopedom v tovornjak Na stičišču med Ulicama Don Bosco in Drevoredom 20. septembra se je včeraj popoldne z mopedom pone-srečil 64-letni Marino Gugliatti iz Ul. Don Bosco 119. Upokojenec je z Drevoreda 20. septembra vozil proti domu. ko je zaradi nepazljivosti trčil v zadnje kolo tovornjaka, ki je s tovorom živine vozil proti pevm-skemu mostu. V bolnišnici, kamor so ga pripe Ijali z rešilcem. so Gugliattiju ugotovili lažii možganski pretres in rano na desni nogi. Zdravil se bo 10 dni. Obvestilo doberdobske občine Doberdobska občina obvešča vse višješolce naj do 30. septembra letos vložijo prošnje za šolsko podporo. Interesenti naj vpisovalno polo dvignejo na tajništvu šol, ki jih obiskuje. Obenem pa morajo priložiti spričevalo s šolskimi uspehi lanskega leta. Podporo bodo dobili dijaki družin, katerih dohodek ne presega vsote, ki jih zakon določa. Do 20. septembra morajo občani v Doberdobu javiti na županstvu spremembe v zvezi s pobiranjem smeti. Na županstvu je treba javiti tudi pse in plačati ustrezno takso. Do 31 .avgusta morajo vsi kmetje javiti zalogo vina lanskega pridelka. Šolske vesti Šolsko skrbništvo obvešča, da so pritličnih prostorih skrbništva na ogled prednostne lestvice profesorjev za dopoldanski pouk na nižjih srednjih šolah v naši pokrajini za šolsko leto 1974-75. Izleti V nedeljo, 25. avgusta, priredi SPD vzpon na Greto Grauzario. Zbirališče ob 5. uri. Vzpon velja za «Pot prijateljstva». -Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «Mussolini, ultimo atto». Rod Steiger in Franco Nero. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Il magnifico e-migrante». T. Hill in J. Mec. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Roma». Režija Federica Fellinija. Prepovedano mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 «I licenziosi desideri di una ragazza moderna con il complesso... della verginità». U. Kock in D. Augustin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.30-21.30 «Distruggete Pear Harbor». C. Mifune in O. Gis Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprlo. EXCELSIOR 17.30-22.00 «La più bella serata della mia vita». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «Decamerone proibitissimo». Barvni film. Xova Corica SOCA «Piavi kavboji», ameriški barvni film ob 18.30 m 20.30. SVOBODA «Vojna med ženami in možmi». ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Bulevar Ruma», francoski barvni film ob 20.00. RENČE «Past», italijanski barvni film ob 20.00 PRVACINA «Trije mušketirji», francoski barvni film ob 20.00. lili iiiiiimiiiiiiiitiimii ulitimi miiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimimmtmiiiii milimi imiiiiiiiimimiiMimiiMiiiiiiiii VESTI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE V Ulici Campi avtomobilist podrl starejšega mopedista in zbežal Na cesti Moša - Slovrenc ob Soči padec mopedista Policija aretirala neprisebnega mladeniča Zaradi nasilnih dejanj so agenti kvesture v ponedeljek aretirali 24' letnega Giuseppa Giarpino iz Go rice. Ulica Baiamonti 14. V ponedeljek popoldan je Giarpino hotel vstopiti v stanovanje 54-letne Francesce Zugar, ki biva v istv hiši. Ta pa mu ni hoti-odpreti vrat. še bolj razburjen je mladenič s silo odprl vrata in vsto- PROSVETNO DRUŠTVO «NAŠ PRAPOR» Oslavje - Pevma - štmaver priredi jutri, 23., v soboto 24., v nedeljo 25. in ponedeljek, 26. avgusta na Oslavju (na borjaču' BRIŠKI PRAZNIK Program: jutri ob 20. uri tekmovanje v briškoli: v nedeljo ob 18. uri kulturni spored z nastopom folklornih skupin, pevskih zborov in vokalnega kvarteta: v ponedeljek zvečer tekmovanje v vleki vrvi. Vsak večer ples: igrala bosta «The Lovers» iz Sovodenj in «Kraški odmevi» iz Doberdoba. Na zabaviščnem prostoru bodo delovale stojnice z domačo jedačo in pijačo. Vabljeni ! Zaradi neprevidne vožnje se je včeraj ponesrečil 61-letni upokojenec Mario Godeas iz šlovrenca ob Soči, Ulica Manzoni 5. Upokojenca so v goriški bolnišnici sprejeli za 15 dni na zdravljenju zaradi ran in udarcev na rokah in nogah. Godeas se je z mopedom vračal iz Moše proti Šlovrencu, ko je nenadoma zavozil v obcestni jarek kjer se mu je vozilo prevrnilo, Avtomobilisti, ki so vozili tam mimo, so mu takoj priskočili na pomoč, poklicali rešilni avto. ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Druga nesreča se je pripetila v Ulici Campi v Gorici, kjer se je ponesrečil 64 letni upokojenec Bru no Padovan iz Gorice, Ulica Brigata Abruzzi. Ponesrečenec je dežurnemu zdravniku v bolnišnici povedal, da se je vozil z motorjem proti severnemu delu mesta. Ob znaku «stop» se je z mopedom usta vil, da bi dal prednost drugim vozilom. Ravno takrat pa je vanj. od zadaj, trčil avtomobilist, ki verjetno ni utegnil pravočasno zavreti vozila. Upokojenca je vrglo na tla, voznik avtomobila pa je odpeljal, ne da bi nudil pomoč Padovanu. V bolnišnici, kjer so ga odpeljali z rešilcem, so mu zdravniki ugotovili poškodbo na desni roki in se bo zaradi tega zdravil 8 dni. Zasmoj’eno kosilo povzročilo preplah v Ul. Vitt. Veneto Precejšen preplah je v Ulici Vittorio Veneto povzročila vest, da je v stanovanju na številki 49 izbruhnil požar. V tem kraju je namreč cela vrsta hiš, ena poleg druge, in bi v primeru požara lahko prišlo do prave katastrofe. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Približno ob 11.30 je 67-letni invalid Luigi Visintin, ki biva v prvem nadstropju hiše številka 49, z okna spalnice začel kričati «Hiša gori». Sosedje so nemudoma poklicali gasilce. med tem so sami stekli na cesto v strahu, da bi ognjeni zublji ne zajeli tudi njihova, bližnja, stanovanja. čez nekaj minut sta prišli dve avtocisterni gasilcev. Le-ti so s silo vdrli skozi vhodna vrata in opazili, da se je v Visintinovi kuhinji kadilo zasmojeno kosilo. Invalid je namreč postavil na štedilnik kosilo, da bi ga segrel in pozabil nanj ter šel v spalnico. Čez nekaj časa je opazil, da se iz kuhinje kadi. Ustrašil se je in sploh ni pomislil, da je dim povročila zasmojena jed. Stekel je oknu in začel vpiti. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Alessandro Cerv, Stefano Realdon, Federico Marani. SMRTI: 99-letna gospodinja Elvezia Pasiani vd. Mazzoli, 77-letna upokojenka Luigia Piaino vd. Martinis, 53-letna gospodinja Rosa Zuttioni por. Olivatti, 85-letni upokojenec Giusto Stanta DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni • Bassi. Raštel. tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ulica Enrico Toti, tel. 72701. RAZVOJ V ETIOPIJI Cesar vlada vojska ukazuje Oborožene sile so trdno odločene hoditi po začrtani poti V zaporih je zaradi korupcije, zlorabe oblasti itd. 143 bivših ministrov, državnikov, guvernerjev, generalov in drugih Mogočna parada, ki je marsikaj povedala Ni dolgo, ko so oborožene sile Etiopije dvignile glas, da bi izrazile svoje nezadovoljstvo nad stanjem, ki je vladalo v tej deželi, zlasti kot posledica že davno preživelih oblik na političnem in družbenoekonomskem področju, spričo privilegijev, korupcije in neučinkovite vloge državnoupravnega a-parata, ki se je ob že navedenih pogojih nujno tudi sam spremenil v parazitsko telo, kakor tudi spričo ogromne revščine, ki ji je bilo »zloženo etiopsko ljudstvo, in pa nazadnje, tudi zaradi neurejenega stanja in razmer v sami vojski. Spočetka se je zdelo, da je akcija, ki so jo začeli častniki, bolj ali manj improvizirana, kazalo je, da ni prišlo do nje na osnovi temeljitejše priprave, kakor tudi, da nima jasno izdelanega programa. Razvoj pa dokazuje, da poteka po načrtu in da je bila temeljitejše pripravljena, kot se je na začetku zdelo. Dogodki se odvijajo zapovrstjo in učinkovito. Tako da opazovalcu sproti postaja jasno, kako bi se vse sploh tako ne moglo odvijati, če ne bi bilo v naprej predvideno in organizirano. Zadnja poročila tujih agencij pravijo, da je koordinacijski odbor oboroženih sil Etiopije aretiral tudi poveljnika cesarske garde, generala Tafese, obenem pa da je vojska razpustila kronski svet, cesarjevo vojaško posvetovalno telo, in pa prizivno sodišče. V poročilu oboroženih sil je rečeno, da so te spremembe posledica želje po varčevanju s kadri in materialnimi sredstvi, ker pač via da v deželi globoka in težka finančna kriza. Očitno je, da je s temi ukrepi cesarjeva oblast, ki je v tej deželi bila zakon celih 44 let, v veliki meri zmanjšana, čeprav ostaja ta formalno še naprej vrhovni komandant etiopskih oboroženih sil in poglavar države. Tuji opazovalci menijo, da ima trenutno največjo oblast v deželi Koordinacijski odbor oboroženih sil, ki po vsem sodeč zanesljivo nadzoruje položaj v Etiopiji. Zadnje dni je bilo čuti, da tudi v vojski ni popolnega soglasja, da obstajajo nasprotna si gledišča, kot je bilo tudi čuti nekatere obzirne proteste, ker da skuša vojska vzeti cesarju vso oblast. V sporočilu oboroženih sil, ki je bilo po radiu prečitano pretekli petek, je bilo rečeno, da je vojska enotna in da želi v deželi izpeljati potrebne reforme brez prelivanja krvi. «Koordinacijski odor oboroženih sil,» je rečeno, «bo napravil vse, kar je v njegovi moči, da se te sprememb.' uvedejo na miren način, da se ne prizadeneta ugled Etiopije in njena zgodovina». Vojakom je to doslej uspelo Pretekli teden so napravili kar nekaj velikih, korakov, a vendar ni prišlo do krvavih obračunavanj. Ljudstvo, seveda, nima nobenega interesa, da bi vsemu temu nasprotovalo, nasprotno, v glavnem je na strani onih, ki imajo namen nekaj spremeniti v tisočletnem stanju, ki se nikoli nikamor ni premaknilo. Računati pa je treba na odpor privilegiranih, ko so s temi ukrepi prizadeti. Le ti s sredstvi, ki jih imajo, in vplivom na zaostalejše sloje, ki so si ga bili pridobili, bi se namenom vojske utegnili postaviti po robu, pri čemer bi, verjetno, «nesebična» pomoč od zunaj gotovo ne izostala. V zaporih je zdaj kar 143 bivših ministrov, državnikov in vojaških funkcionarjev, bivših pokrajinskih guvernerjev, generalov, sodnikov in drugih osebnosti iz javnega življenja. Vsi so obtoženi zlorabe oblasti, korupcije in poskusa odpora oboroženim silam. Vsi bodo za to tudi morali odgovarjati. Medtem je bil pripravljen načrt nove etiopske ustave. Po določilih v tem načrtu, ki so ga sprejele oborožene sile, bo v znatni rmri zmanjšana oblast cesarja. Zdi se, da bo mnogo bolj simbolična kot stvarna. To je videti tudi po tem. ker bo vlada v bodoče predvidoma morala polagati svoje račune parlamentu in ne več cesarju Torej, kot rečeno, podoba je, da stopa etiopska vojska odločno po poti. ki si jo je bila začrtala. To je bilo razvidno tudi pred par dnevi, ko je bila na ulicah, potem ko je bila sporočena odstavitev vrhovnega poveljnika cesarjeve garde, organizirana impozantna vojaška parada. Bil je to veličasten mimohod, ob grmenju tankov in oklepnih vozil, kjer so sodelovali vsi rodovi vojske, tudi cesarska garda, na nebu Adis Abebe pa so se v zaporednih valovih prikazovale eskadrilje bojnih letal. Po tej «paradi solidarnosti», kot jo ja imenoval etiopski radio, so se vojaki umaknili v kasarne, vendar so s to demonstracijo dali vedeti, da bodo odločno hodili naprej in da v tem trenutku popolnoma kontrolirajo situacijo v deželi. Mavhinje: na sliki je moč le slutiti lepi, z drevesi obdani, prostrani vaški trg, s kakršnim se ne more jo ponašati mnoge vasi. V ozadju župna cerkev VASICA, KI SI JE ZASLUŽILA NAŠO TRAJNO HVALEŽNOST Skadanščina v davni preteklosti med osvobodilnim bojem in danes Zanesljivo je stala že v 16. stoletju - Ustanovila sta jo ubežnika pred Turki, Hrvatin in Gerdejevič - Malo je vasi s tolikšnimi zaslugami med NOB, kot jih ima Skadanščina m Pogled na Mala vrata iz smeri Jelovice Skadanščina je prijazna vasica v Matarskem podpolju pod Slavnikom, oddaljena le 3 km jugozahodno od ceste Reka - Trst. Odigrala je zelo pomembno vlogo med NOB na tem področju. V tem pogledu se na tem delu Primorske lahko z njo merijo le še Juršče. Ne sodi med najstarejša slovenska naselja, kot bližnje Gradišče, Gra-diščica, Slivje idr., ki so nastale že med 7. in 9. stoletjem, zanesljivo pa je že stala v 16. stoletju. Vaško izročilo, ki sicer ni najzanesljivejši dokaz, pravi, da sta vas ustanovila hrvaška ubežnika pred Turki, Hrvatin in Gerdejevič. Na begu proti zahodu sta se s čredo ovac ustavila v zavetni legi za hribčkom Rožec, kjer je zdaj cerkvica sv. Roka z letnico 1696. Skadanci so se v preteklosti preživljali predvsem z rejo govedi in drobnice na jugovzhodnih poboč-j:h Slavnika. V Trstu so prodajali sir, maslo, živino in volno, kasneje tudi drva za kurjavo iz obsežnih bukovih in gabrovih gozdov. V napornem delu, pogostnem pomanjkanju in premagovan'u težav je potekalo od roda do roda skromno kmečko živpenje. ki ga je i-talijanska okuoacija še poslabšala. Navzlic slabi prometni povezanosti z večjimi središči so bili vaščani zavedni Slovenci, zato jih ni bilo težko pridobiti za delo med NOB, ko so jih, kot se spominja Franc Poles, v začetku avgusta 1942 prvič obiskali organizatorji OF Branko in Peter ter nekaj pozneje tudi Vojo. Že po 14 dneh so ustanovili 5-čianski terenski odbor OF in organizirali za delo vse vaške družine. Tajnik odbora j«, bil Franc Poles, blagajnik Rudi Gerdejevič, člani pa Kristina in Anton Gerdejevič ter Jože Škerjanc. Odtlej so vsi vaščani enotno in neprekinjeno delali za NOB do konca vojne. 9. maja 1943 so bili trije vaški organizatorji Franc Poles, Kristina in Rudi Gerdejevič sprejeti v KPS ter ustanovljena vaška celica. Že prej, konec marca 1943, je bila ustanovljena v Svinjski dolini pod Slavnikom kurirska karavla P-2, ki je vzdrževala zveze med Brkini, slovensko in hrvaško I-stro. Skadanci so kurirje oskrbovali s hrano in jih obveščali o gibanju sovražnikov. Ob italijanski kapitulaciji 9. septembra 1943 so vsi vaščani prijeli za orožje in pomagali razoroževati na cesti Reka-Trst med Obrovona in Markovšči-no 1. italijansko motorizirano di* vizijo «Eugenio di Savoia». Med nemško oktobrsko ofenzivo 1943 vas ni bila prizadeta. Sredi oktobra se je pod poveljstvom Srečka Vičiča utaborila v Skadan-ski gori četa Istrskega odreda, iz katere se je med 15. in 20. novembrom 1943 razvil 2. bataljon, ki sta mu poveljevala komandant Stane Truden in komisar Mirko Remec. Taborišča si je uredil v Jelenjih stajah in v Zbirkah blizu Malih vrat. Vaščani so bataljon oskrbovali s hrano in vodo pa tudi z o-premo. Enako so skrbeli tudi za 1. iiiiiiiiiiimiiimniiimiiiiiiinmiiiiMiiMiiiiniMiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiimimiiiiiimimiiiiiiimiiiiiinniiiiiniii _ ; , ‘ ' v V** ; !il! *®š§® (fto. S. Zupančič) bataljon, ki je 17. marca 194-. zamenjal drugega in se do konca junija največ zadrževal v taboriščih «Za Grižo», v «Hoslicah», «Skednjinah», «Veliki Dolini» in «Strahovicah». V vasi je bila javka in skladišče hrane. Ker je bila pomladi 1944 v teku množična mobilizacija novincev v slovenski Istri, so prihajale večkrat tedensko kolone po 50 - 150 novincev. Tudi zanje je bilo treba preskrbeti hrano in jo odnašati v bližnje gozdove, zbrati obvestila o sovražnih zasedah in patruljah ob cesti Reka - Trst na prehodih v Brkine, prenašati podnevi nujno pošto, potem pa ponoči voditi kolone po skritih stezah čez težko prehodno kraško območje. Glavni delež teh naporov so prevzele nase mladinke 15-članske vaške organizacije in ga opravljale z občudovanja vredno iznajdljivostjo, pogumom in požrtvovalnostjo. To pa je bil le del njihovih vsakodnevnih opravil, drugi, še težji je bil v pranju in šivanju.perila za bataljonske--borce v razmerah, kp je celo, primanjkovalo mila in vode, obleke pa so bile največkrat zelo umazane. Toda skadanska mladinska organizacija je brezhibno delovala. Njene članice: Milka, Kristina in Anica Gerdejevič - Kavčeve, Milka in Kristina Poles - Gvar* dijanovi, Cilka in Zora Škerjanc -Matičnovi, Roza Zadnik - Hrvatinova, Angelca, Marija in Olga Gerdejevič - Jernačeve, Marija in Kristina Hrvatin - Jožinova oz. Simonova in še nekaj prav mladih so se dnovno menjavale pri onravljanju različnih nalog. Vsaka je brezhibno opravljala svoje naloge vsak dan v tednu. Orga- Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zanimiva in prijetna srečanja, toda brez trajnih posledic, če ne boste dovolj prepričljivi. Glavobol. BIK (od 21.4. do 20.5.) V srčnih zadevah si boste zaželeli sprememb in novosti, napravili pa boste pravo zmešnjavo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razčistiti boste morali neko družinsko zadevo in premagati ovire. Potrebna bo odkrita beseda. RAK (od 23.6. do 22.7.) Nepričakovan dobiček ali posloven u-speh. V družini bo pa precej nerazpoložen ja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izkoristite ves čas, ki ga imate na razpolago. Utrdite si položaj. Ne jemljite čustvenih razpok na lahko. DEVICA (od 23.8. do 22:9.) Nakazuje se vam poslovno življenje z velikim dobičkom. V čustvenih zadevah se bodo razmere popravile. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ugodna priložnost za uresničitev načrtov, ki so vam pri srcu. Večer boste preživeli v prijetni družbi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zelo ugodne razmere za srčne zadeve, ki jih morate izkoristiti, da boste utrdili srčne vezi z osebo, ki vas ima rada. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Verjetno boste srečali ali spoznali osebo, ki bo pritegnila vašo pozornost. Bodite pa previdni pri izbiri novih znancev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Imeli boste polne roke dela in boste morali rešiti nekaj važnih zadev, zaradi česar boste malo nervozni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Možnost spora z drago osebo zaradi malenkosti. Bodite uvidevni, pa se bo vse lepo končalo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spre; menljivo razpoloženje, trenutki sreče in nezadovoljstva v srčnih zadevah. V poslovnem življenju zatišje. CIRIL CALE ' vvi*K , [ pAR-TDEAKIE so iacele kositi NEMŠKE g,kan AT e $ J j * è n.zacija je prestala vse preizkušnje — in le cnKrat, 15. junija 1944, je neki pobegli novinec izdal vaščane in pripeljal Nemce v zgodnjih jutranjih urah v vas. Tokrat so Nemci presenetili na seniku pri vasi skupino 4 partizanov. Rešil se je le odredili zdravnik Jože Verlič, padla sta kurir 1. bat. Lojze Logar, miner Anton Cergol iz Beke in še neki partizan, čigar ime ni ugotovljeno. Nemci pa so v vasi ujeli domačina Jožeta Hrvatin.,, borca 1. bataljona Istrskega odreda, ga silili, da jim mora pokazati ba-taljonovo taborišče, on pa jih je zapeljal v neko staro opuščeno, zato so ga pri vasi ubili. Ubili so tudi vaščana Jožeta Gerdejeviča, ker jih je prosil, naj prizanesejo ujetemu Hrvatinu. Kot borca NOV sta padla še Leopold Poles in Jože Vranjec. Od tedaj so minila skoraj tri desetletja. Mnoge tedanje prizadevne skadanske mladinke so danes že babice, nekateri vaški aktivisti in tudi mladinke so po vojni umrli, toda tedanji borci jih hranimo v spominu še vedno mlade in nasmejane. Tudi neumorni vaški organizator France Poles - Gvardijanov, ki praznuje letos 70-letnico, še vedno nasmejan in živahen vzpodbuja vaščane v skunnih naporih. Maks Zadnik iiHiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiininimiiiiumiiiiiiiiuiiiiimiiii S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Po krajih izvirne .... . t » .. . • ■ 3(.nc., nedotaknjene lepote K J2C.O J| V poletnih dneh je precej tujih in domačih turistov, ki s svojimi avtomobili zapeljejo po makadamski cesti, vijugajoči se po gričevnatem delu Momjanskega nad dolino Dragonje na eni in potokoma Filarija in Bažuja na drugi strani. Raje kot da bi vozili v gneči avtomobilov po obmorski cesti Koper -Portorož - Buje, si marsikdo izbere pot čez Kubed in Gračišče do Topolovca in potem čez Kučibreg in Brdo do Momjana. Nikomur ni žal, da si je bil izbral to pot, čeprav je cesta od Topolovca do ’ Sv. Mavra nad Momjanom precej slaba. Marsikaj je na tej poti, razen prekrasnega razgleda, kar zasluži pozornost popotnika. Predvsem lahko vozi počasi in se na vse strani razgleduje, brez strahu, da bi 'se kam zaletel. Malo naprej od Topolovca bo naletel na lep, enostaven spomenik na najvišjem griču, do katerega od ceste peljejo kamnite stopnice in od koder se lepo vidi na kraj, kjer se je novembra 1944 vodil krvav boj med partizani in Nemci. Pretresljiv je v svoji samoti, postavili so ga pred petnajstimi leti borci s Koprskega in Bujskega v spomin na padle tovariše. Kot da bi stal na mrtvi straži nad zelenimi travniki, na robu gostih gozdov, kjer so pred tridesetimi leti prelili svojo kri partizani tega kraja. Naprej od spomenika je ozka pot, ki pelje do vasice Škrliči. Res ni lepa, človek rabi nekaj poguma, da se odloči in zapelje z avtom po njej. Vendar ko pride v vasico škrliči in se pogovori z nekaterimi njenimi prebivalci, mu postane toplo pri srcu. Stari Jakov Škrlič, Vjekoslav Sušanj in Peter Škrlič so bili prvi odborniki in sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja v tem kraju. Še vedno zvesto hranijo spomine na te čase, kakor so tudi zvesti ostali svoji majhni vasici, čeravno ima malo tega, kar je potrebno sodobnemu človeku in nima zvez z večjimi središči. Po osvoboditvi bi bili lahko odšli v Koper, Buje, vsaj v Momjan — ne, ostali so raje tu, v svojih hiše’, iz neobdelanega kamna, prekritimi s kamnitimi ploščami, z malimi okenci, kjer je komaj kaj prostora za kako go-rečko. Kot spomenik pri Topolovcu, so tudi te tri, štiri družine v Škrličih na mrtvi straži vasi, kjer naprej žive, čeprav so življenjski pogoji zelo težki. Kučibreg. Od daleč se s svojimi velikimi stavbami zdi kot ka-štel. Živinoreja in sadjarstvo, zlasti češnje, so bili vir blagostanja prebivalcev Kučibrega. Da niso bili reveži, še danes pričajo velike, večnadstropne stavbe, kjer so pred leti živele številne družine. Danes je večina hiš praznih, v Kučibre-gu je ostalo vsega 23 prebivalcev. Ni nič čudnega, ker tudi Kučibreg nima nobene zveze s Koprom, z Bujami pa samo, ko je šola. Ko šole ni, ne gre drugače kot peš do Momjana ali Topolovca. Mimo zelenih pašnikov in gozdov prideš v vas Brdo. Nima kar tako tega imena, je res na hribu, od koder je videti na vse strani. Tudi tu je bolj tiho, prazno, ni ljudi. In skoraj nov cerkveni stolp, ki so ga restavrirali 1. 1925, je videti kar nekam tuj in nestvaren v tej samoti. Lep je pogled pro ti Vmjaku: velike, trdne hiše, toda črne odprtine, kjer so nekoč bila okna, pričajo, da v njih ni ljudi. Zadnji čas so se v Vmjak priselile štiri nove družine. Pomeni, da se, čeprav brez vode, brez ce- BERITE V ZADNJI ŠTEVILKI TV-15 Str. Str. 1-3 Janko Rudolf govori posebej za TV-15 5 Silvo Teršek: Ko bo v Brkinih zgrajena cesta (reportaža) Nemci proti Nemcem (podlistek) TV-15 tudi v kolportaži ste in električnega toka, počasi pripravlja, da bi znova oživel. Od Sv. Mavra je prekrasen razgled na ves bujski okraj, na sa-vudrijski polotok, na Sečoveljski zaliv, na velik del slovenske obale. Kratek premor v Sv. Mavru se bo popotniku izplačal, ker so ljudje zelo prijazni in dobri, vrhu tega je tu doma imenitna domača kapljica. Lepo se od tu vidi na Momjan. Zanimiva je urbanistična konstrukcija te nekoč velike vasi. Hiše so se prilagodile terenu in so razpotegnjene v obliki črke T, del vasi se razteza po hrbtu enega od gričev, drugi del pa pravokotno nanj. Kar je običajno v večini starih vasi sredi naselja, cerkev ali kaštel ali gosposki dvorec, je v Momjanu nekje na njegovem robu. Pomeni, da je v preteklosti bila zemlja za kmečko prebivalstvo Momjana glavno, vse ostalo je v prostornem oblikovanju bilo podrejeno temu. Za ljudi iz Momjana so bili glavrj vinogradi, oljčni nasadi, vrtovi, polja, pašniki. Za poslopja je bil določen prostor na vrh hriba, kjer je bila plast zemlje na kamniti podlagi zelo tanka. Tu je bilo lahko trdno postaviti hišo. Vtem ko je za cerkev in grofovski dvorec, ko grofi niso več prebivali v kaštelu, ostalo le nekaj prostora na enem ali drugem koncu vasi. Malo za vasjo je veliko pokopališče, od tu se cesta strmo spusti v majhno dolino, steče do male vasice Kremnje. Tu se konča cesta čez momjansko gričevje. Po dveh kilometrih in pol lepe, široke ceste pride nato popotnik v Buje. Ves čas je vozil po krajih, ki so nedotaknjeni ohranili velik del svoje izvirne lepote. T. F. ČETRTEK, 22. AVGUSTA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 Program za mladino 19.15 Športni dnevnik Ital. kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika 20.00 TV DNEVNIK 20.40 «Seguirà una brilantissima farsa» Na programu je farsa, katere protagonist je Erminio Macario. Ostali igralci: Emy Eco, Wilma D’Eusebio, Enza Giovine. Ivana Erbetta, Alberto Macario, Franco Barbero. Angelo Bfr_ tolotti. Središče dogajanja je meščanska družina, ki jo sestavljata žena, lena in razvajena, in njen mož. vojak po poklicu, ki potrpežljivo prenaša svojo soprogo. Nekega jutra, trdno odločen, da si privošči vsaj en dan miru, se ne javi v vojašii-ci. Toda, namesto da bi to bil dan počitka, se kaj kmalu spremeni v pravi pekel, zahvaljujoč opravljivim in spletkarskim ženskam, ki povzroče vrsto zapletljajev, vtem ko njegov bratranec pri pečenju piščanca povzroči manjši požar, da morajo celo poklicati gasilce. Na koncu pa prideta dva vojaka, ki odpeljeta moža v zapor, ker se ni javil, kot običajno, v kasarni 21.30 Harmonika Glasbeni spored S to oddajo se zaključi program harmonikarja Peppina Principa, ki ga vodi Lucia Poli, ob sodelovanju Paole Musiani in orkestra pod vodstvom Gornija Kramerja. V oddaji sodeluje kot častni gost Orietta Berti z dvema narodnima motivoma: L’uva fogarina in Addio morettin ti lascio. Lucia Poli pa konča svojo «kratko zgodovino harmonike». Na koncu «banda Kramer» poda še novo verzijo pesmi «Vola colomba» 22.00 «Si vendetta» Televizijska nadaljevanka Bliža se koncu «maščevanje» France Valeri nad mladimi in njihovim svetom, iz katerega je Valeri - Nucci izločena, ker ga ne razume, kolikor je tisoč milj oddaljen od njenega načina in gledanja na življenje. Maščevanje, ki si ga je bila izmislila za hčerko Barbaro (poskus poroze na visoki meščanski ravni), spodleti in prizadene Nucci samo. Svet, ki si je želela, da bi vanj stopila njena hčerka, ji povzroči samo silovita razočaranja. Ugotovi, da ga razjedajo stalna nasprotovanja si; nov in pa pomanjkanje dialoga z njimi ali pa je. po drugi strani, docela zmeden, formalističen in snobovski, površen. T° pa Nucci ne gre, saj je hotela biti sama sebi tako dosledna v iskanju določene popolnosti, da se je celo odrekla možu. Pa vendar bi se kmalu zapletla v mreže mladega Marca, ki jo hoče oženiti samo zaradi denarja. Reši jo hčerka Barbara s svojim fantom Diegom, ki vse skupaj razkrije in tako dokaže zrelost, ki ji mati ni pripisovala. In to je ta, končno, primorana tudi priznati 23.00 TV DNEVNIK DRUGI KANAL 16.55 - 18.15 Evropsko prvenstvo v plavanju Prenos z Dunaja 20.30 TV DNEVNIK | 21.00 Igre brez meja Šesto srečanje 22.15 Pomorski almanah Tretje nadaljevanje Nikoli ni bilo še toliko jadranja kot danes, ko gre vse na motor. Zelo so v modi jadranja okrog sveta. Takihle jadranj se je udeležilo sedemnajst jadrnic in 177 moških ter žena, ki s0 vsi skupaj prebili osem mesecev na morju, medtem ko so prejadrali sedemindvajset tisoč milj, preden so zaključili svoje prekrasne pustolovščine. V današnjem Almanahu bomo videli priprave na tako jadranje z jadrnico Francoza Tabarlyja, kakor tudi poslovilno potovanje štirijambornika Grace Harrow, ki je 1. 1929 opravil zadnje prekooceansko potovanje, kakor še marsikaj drugega JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 16.55 Evropsko prvenstvo v plavanju Prenos z Dunaja 19.05 Obzornik 19.20 Svet v vojni, serijski- film — Banzat .... Nepričakovani napad Japoncev na ameriško oporišče Pearl Harbour, ki zelo preseneti Američane, pomeni začetek nove vojne fronte 20.15 Po sledeh napredka Kot prvi filmski prispevek smo v oddajo uvrstili prikaz letala concorde. Verjetno bo za marsikoga zanimiv prikaz nastajanja tega letala, prav gotovo pa bodo za vsakega gledalca zanimivi atraktivni posnetki te ptice - velikanke v njenem letu. Oddajo bomo zaključili s krajšimi prispevki o novi možnosti reševanja problemov pri gradnji podzemskih konstrukcij, o uporabi odpadnih snovi za živinsko krmo in o možnosti ogrevanja nogometnih igrišč 21.00 TV DNEVNIK 21.40 Mavrica TV nadaljevanka 22.10 Odiseja miru: Sfinga iz gradu El Prado V tej politični reportaži bo na rešetu vladar Španije, genera lisim Franco in situacija, ki je bila in je še danes v Španiji 22.40 Likovni nokturno: Jože Spacal 22.55 TV DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.55 Evropsko prvenstvo v plavanju Prenos z Dunaja 21.00 Otroški kotiček — Risanke 21.15 TV DNEVNIK 21.30 Igre brez meja Srečanje se vrši v Angliji 22.50 Likovni nokturno: Anton Motika TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: Tolminski u-por v dokumentih goriškega arhiva; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 V ljudskem tonu; 19.10 Svetovni popotniki; 19.25 Za najmlajše: pravljice, pesmi in glasba; 20.00 šport; 20.35 «Detektivska igra», radijska komedija; 21.35 Skladbe za virginal Williama Byrda; 21.50 Južnoameriški ritmi. TRST 12.15 Deželne kronike; 15.10 Mali koncert; 15.25 Mladina danes; 16.45 Poletne zgodbe; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš program», 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Miniprogram; 12.00 Glasba po ž 'jah; 15.20 Polke in valčki; 16.00 Popevke; 17.00 Italijanski zbori; 17.40 Pevci L’ ':e glasbe; 18.00 Mladinski klub; 18.40 Zabavna glasba; 18.45 Karol Pahor: Istrijanka; 19.00 Popevke na tekočem traku, 19.30 Primorski dnevnik; 19.50 Zabavna glasba; 20.00 Male skladbe velikih mojstrov; 20.30 Prenos RL; 21.00 Melodije; 22.15 Glasba v večeru. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Puccinijeva Tosca; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.00 Za vas mlade; 16.00 Sončnica; 17.05 Simfonična, komorna in operna glasba; 19.20 Pisan spored; 20.00 Jazzovski koncert: 22.15 Glasbeno - govorni spored; 22.20 «Andata e ritorno». II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.30 Radijska nadaljevanka; 9.45 Pesem za vsakogar; 10.35 Program z M. Bongiornom; 13.35 Dva komika; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.40 Šaljiva oddaja; 18.35 Kratka zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.19 Dva komika; 22.50 Človek v noči. III. PROGRAM 8.25 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Na sporedu je Saint-Saens; 11.40 Nabožna glasba; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simfonična glasba; 15.20 Portret avtorja: Thomas Augustine Arne; 16.15 Plošče; 17.10 Skladbe mladega Mozarta; 18.00 Francoske popevke; 18.45 Richard Strauss: «La donna senz’ombra», opera. SLOVENIJA 7.30, 8.25, 10.00, 12.00, 18.00, 19.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Potujmo z glasbo; 10.40 Iz partitur operetnih mojstrov; 11.15 Po Talijinih poteh; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam ..15.10 Pesmi Stephena Fosterja poje Komorni zbor; 15.40 Mehurčki: 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 V plesnem ritmu; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek - D. čopič: Hi ja na križ-potju; 19.15 Tipke in godala; 19.35 Iz kasetne produkcije R/TV Ljubljana: 19.50 človek in zdravje; 20.00 Lahko noč, otroci! ; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Literarni večer; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Popevke in plesni ritmi; 24.05 Literarni nokturno. SPORT SPORT SPORT PLAVANJE ČETRTI DAN EP NA DUNAJU Na progi 100 m metuljček R. IVIatthes za Pyttelom Včeraj dva svetovna in en evropski rekord - Še dve zlati kolajni za NDR DUNAJ, 21. — V četrtem dnevu evropskega plavalnega prvenstva sta padla še dva svetovna rekorda, izboljšan pa je bil tudi en evropski rekord. Svetovna rekorda sta dosegli vzhodni Nemki Ulrike Tau-ber na progi 400 m mešano in njena rojakinja Rosemarie Kother na progi 100 m metuljček. Kotherjeva je Postavila rekord v predtekmovanjih. Tudi danes so se najbolje izkazali KOLAJNE EP NDR 8 ZRN 3 Madžarska 2 SZ ! Italija 1 Švedska 1 VB 0 Nizozemska 0 Francija 0 Vzhodnonemški plavalci, ki so osvojili (jve ziay jn dve srebrni kocini. Edino m prosto 400 4’52”42 4’58”78 5’ 6”71 5’ 8”20 5’15”14 v moški štafeti 4x200 so ostali brez odličja, m mešano ženske Na tej progi sta bili veliki favori-nJi svetovna prvakinja Wegnerje-.Va m Tauberjeva (obe NDR). V male sta se uvrstili tudi dve Italijanki: Calligaris in Morozzi. Tau-.e.rJeva je povedla že od vsega za-etka, Wegnerjeva pa ji je bila vedno za petami. Odločilno prednost si je kotnaj 16-letna Ulrike Tauber Priborila v prsnem slogu, kjer je Preplavala 100 m v času, ki je bil Kar za 8 sekund boljši od časa, ki ža je zabeležila v predtekmovanju. Vzhodna Nemka je obdržala pred-4?*t,vse do cilja in je zmagala v ? o* 42, kar je tudi nov svetovni re-aord. Prejšnji rekord je popravila aar za 5 sekund. Na drugo mesto 86 je uvrstila Wegnerjeva, razoča-raia pa je Novella Calligaris. ki se Je morala zadovoljiti s četrtim mestom. Morozzi pa je bila zadnja. V tej disciplini je v predtekmovanjih nastopila tudi Jugoslovanka asna Efendič, ki je zasedla s časom 5’34”94 šele 22. mesto. Vrstni red *• Tauber (NDR) (nov svetovni rekord) “• Wegner (NDR) Richardson (VB) a ^alligaris (It.) «• Morozzi (It.) IM m metuljček moški Tndi v tej disciplini so osvojili Vzhodnonemški plavalci prvo in brugo mesto. Vendar je prišlo v tem tekmovanju do presenečenja. Favorit za osvojitev zlate kolajne, je "bil Večkratni svetovni in olimpijski prvak Roland Matthes, ki je dosegel (udi na predtekmovanjih najboljši čas. V finalu je Matthes nekoliko razočaral. V prvih 50 metrih je plaval složno z rojakom Pyttelom, pri obratu pa je bil počasnejši. Pyttel si je tako nabral majhno prednost ln jo obdržal vse do konca. Na tretjo mesto se je uvrstil zahodni Nemec Meeuw. , Vrstni red N Pyttel (NDR) 55”90 2- Matthes (NDR) 56’'68 «• Meeuw (ZRN) 57”60 4x200 m prosto moški V zadnjem tekmovanju na programu so bili zahodnonemški plavalci veliki favoriti. V boj za drugo mesto pa bi morali poseči štafeti ^ovjetske zveze in Vzhodne Nemčije. Italijani so se uvrstili v libale, saj so v predtekmovanju postavili s časom 7’55”87 nov državni rekord. štafeta ZRN je prešla v vodstvo takoj po startu in je v postavi Stein-bach, Lampe, Meeuw in Nocke vodila vse do konca. Zahodnonemški Plavalci so plavali izredno dobro, saj so dosegli tudi nov evropski rekord. V prvih treh predajah so se Sovjeti in vzhodni Nemci ostro borili za osvojitev drugega mesta. V tretji predaji je Matthes priboril štafeti NDR majhno prednost, katere pa zadnji plavalec ni znal obdržati. Sovjeti so tako osvojili srebrno kolajno, Vzhodni Nemci pa se niso uvrstili niti na tretje mesto, saj jih je prav v zadnjih metrih prehitela še švedska štafeta. Italija se je uvrstila na dobro šesto mesto in je še enkrat popravila državni rekord, sai je preplavala progo v času 7’49”91. Italijansko štafeto so sestavljali: Pangaro, Barelli, Guarducci in Ma-rugo. Vrstni red 1. Zvezna republika Nemčija 7’39”70 nov evropski rekord) 2. Sovjetska zveza 7’42”06 3. Švedska 7'43”10 6. Italija 7’49”91 (nov italijanski rekord) 100 m metuljček ženske Drugi svetovni rekord je postavila v predtekmovanju vzhodna Nemka Rosemarie Kother na progi 100 m metuljček. Kotherjeva je preplavala progo v 1’02”09. V istem tekmovanju je nastopila tudi Jugoslovanka Eva Majnarič, ki se je uvrstila v svoji skupini na četrto mesto. Dosegla je čas 1'9”29, kar pa ji ni zadostovalo za uvrstitev v finale. Prav tako je že v predtekmovanjih izpadla Italijanka Donatella Talpo, ki je preplavala progo v r06”09 in se uvrstila mesto. v svoji skupini na 2. VATERPOLO Jugoslovanski vaterpolisti so danes premagali reprezentanco Romunije s 6:5 in so sedaj na lestvici tretji s petimi točkami za Madžarsko in SZ, ki imata po sedem točk. Italijanska vaterpolska vrsta pa je podlegla Madžarom kar z 8:3 in je na lestvici četrta s štirimi točkami. V SOBOTO NA PROSEKU Prijateljska tekma Primorje-Adria Proseško Primorje bo odigralo v soboto, 24. avgusta, letošnjo prvo prijateljsko tekmo. Nasprotnik «rde-če-rumenih» bo jugoslovanska enajsterica Adrie iz Mirna, ki nastopa v drugi conski ligi. Srečanje bodo odigrali na proseškem igrišču s pričetkom ob 20.30. BOKS SP V HAVANI Evropski boksarji doslej najboljši Sovjet Karatajev nevaren za Parlova Tudi v tretjem dnevu prvega svetovnega prvenstva boksarjev - amaterjev ni prišlo do velikih presenečenj. Dvoboje v mušji, lahki in v poltežki k. -goriji si je ogledalo nad 14.000 gledalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili športno dvorano. Med gledalci je bil tudi kubanski predsednik Fidel Castro. Danes so osvojili ievji delež zmag evTopski boksarji. Predčasno se je končalo le sedem dvobojev. Do največjih presenečenj je prišlo v poltežki kategoriji. Nigerijec Ikhourija, ki je osvojil v Munchnu bronasto kolajno, je nepričakovano zgubil s k. o. v drugem kolu proti Venecuelcu Sanchezu. Izvedenci pa menijo, da spada tudi Sanchez med favorite te kategorije. Drugo presenečenje je pripravil sovjetski boksar Karatajev. Sovjet je šele po o-strem boju odpravil s k. o. v tretjem krogu poprečnega Roleja z Ba-hamskih otokov. Tudi Karatajev je eden izmed favoritov te kategorije in bo prav gotovo med najnevarnejšimi nasprotniki Jugoslovana Parlova. Italijanski in jugoslovanski bok- ...........................m..................................... KOLESARSTVO SVETOVNO PRVENSTVO V MONTREALU V ZADNJA KOLAJNA V DIRKALISCNIH DISCIPLINAH ZA DANCA PEDERSENA V ekipni zasledovalni vožnji najhitrejsi kolesarji ZRN Švedom zlata kolajna v vožnji na 100 kilometrov MONTREAL, 21. — Z dodelitvijo zadnjih treh naslovov se je ponoči zaključilo svetovno kolesarsko prvenstvo v dirkališčnih disciplinah. Zadnja zlata odličja so odnesli Nizozemec Cees Stam v vožnji motorji, Zahodna Nemčija v e- ama- hi- kipni zasledovalni vožnji pri terjih ter Danec Pedersen v trostni vožnji profesionalcev. V vožnji za motorji nista imela prvouvrščena Stam in Belgijec Theo Verschueren prevelikega dela pri boju za prvo in drugo mesto. Na tretje mesto pa se je uvrstil Italijan Attilio Benfatto, ki m nikdar grozil prvih dveh, saj je zaostal kar za sedem krogov. Tehničnega komisarja italijanske " profesionalne kolesarske reprezentance Messine pa lahko tolaži dejstvo, da so se za Benfattom uvrstili nekateri elementi kot Leuwens in Been, dva izmed trenutno najboljših mladih vožačev za motorji. V ekipni zasledovalni vožnji a- materjev pa je imel lanskoletni prvak, moštvo Zahodne Nemčije, lahko delo pri osvojitvi zlate kolajne. V finalu so Zahodni Nemci s petimi sekundami prednosti premagali četverko Vzhodne Nemčije, ki ni bila sposobna, da bi spravila v zadrego zmagovalca. V boju za tretje mesto pa je reprezentanca Češkoslovaške premagala Sovjetsko zvezo, ki je zaostala kar za 14 sekund. .... V zadnji dirkališčni disciplini, v hitrostni vožnji profesionalcev pa so Italijani in Belgijci doživeli popoln polom. Dolgoletni zmagovalci v tej disciplini, so se morali ukloniti dvema novincema in prepustiti mesto najboljšega mladim silam. Finale hitrostne vožnje je dokazal, da sta Italijan Turrini in Belgijec Van Lancker (drugi in prvi lani) prestara za to tekmovanje. Zgleda celo, da se bo 32-letni Turrini umaknil iz aktivnega športa. Majico svetovnega prvaka si je zagotovil Danec Pedersen, ki je zmagal proti Avstralcu Nicholso-nu šele po dodatni vožnji. Najprej je gladko zmagal avstralski kolesar, v drugi vožnji je prav tako z lahkoto zmagal Pedersen. Odločilna vožnja pa je bila dramatična, saj sta v zadnjih dvesto metrih oba tekmovalca padla in morala startati zneva. Kljub številnim obližem je zlata kolajna pripadla Pedersenu. Turrini pa se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, saj ni imel Van Lancker težav osvojiti bronaste kolajne. Felice Gimondi je včeraj opravil poskusno vožnjo na progi, kjer se bodo v nedeljo kolesarji potegovali za naslov profesionalnega kolesarskega svetovnega prvaka. Čeprav je zgledalo, da bo po prvih kilometrih dobro vozil, se je moral zaradi bolečin ustaviti, tako da so vsa Defilippisova rožnata predvidevanja o skorajšnjem okrevanju svetovnega prvaka padla v vodo. Do nedeljske dirke manjkajo še trije dnevi, kljub tlfnii pa je položaj za italijanske predstavnike precej kritičen. Po Gimondijevem forfaitu bi moral biti glavni kandidat italijanske reprezentance za zmago mladi Francesco Moser, ki se nahaja v odlični formi in je v zadnjih časih precej napredoval. Kolesarska reprezentanca Švedske je osvojila zlato kolajno v e-kipni vožnji na kronometer na 100 kilometrov dolgi krožni progi v Montrealu. Švedi so za pot porabili 2.12,22”. Na drugo mesto se je uvrstila Sovjetska zveza, tretja je bila Vzhodna Nemčija, medtem ko je italijanska reprezentanca popolnoma razočarala in se uvrstila komaj na dvanajsto mesto, ki ga deli s kolesarji Kube. Poljaki, lan-gkol^nR Svetovni prvaki, niso šli preko četrtega mesta. sarji danes niso nastopili. V italijanskem taboru vlada še vedno o-gorčenje zaradi izredno sumljive odločitve sodnikov na dvoboju Rossi (It.) — Hess (ZRN). Italijan je bil vseskozi v vodstvu in je večkrat nevarno udaril nasprotnika, sodniki pa so dodelili zmago Hessu. Gledalci so ob proglasitvi zmagovalca bučno žvižgali. Jugoslovani se pripravljajo na bodoče nastope. V sredi pozornosti je seveda dvakratni evropski prvak in olimpijski prvak Mate Parlov. Par-lov, ki bo prvič stopil na ring v soboto, je danes temeljito treniral na ringu in ob vreči. Skupno je opravil kar 13 krogov. V soboto bo nastopil tudi drugi jugoslovanski boksar Milič. PEKING, 21. — Preko 250 kitajskih športnikov je odpotovalo v Teheran, kjer bodo na sporedu 7. a-zijske igre. To je prvič, da se reprezentanca LR Kitajske udeleži tega tekmovanja, poleg tega pa je to tudi najštevilnejše zastopstvo, ki ga je Kitajska kdaj poslala na tuje. športnike, ki so odpotovali v Teheran, so pozdravile najvišje partijske in vladne oblasti. Kitajska je dobila dovoljenje za nastop na azijskih igrah lani novembra, ko je Zveza azijskih iger sklenila, da izključi Formozo in da tako možnost Kitajcem, da nastopajo na tem najpomembnejšem azijskem tekmovanju. Nekateri poznavalci menijo, da bi moral to biti prvi korak, da bi Kitajska lahko nastopala na olimpijskih igrah. OBVESTILA TENIŠKI KLUB GAJA bo priredil od 26. 8. 1974 do X. 9. 1974 društveni teniški turnir za člane in redne obiskovalce klubskih igrišč. Turnirja se lahko udeležijo tako posamezniki, kot tekmovalci v dvojicah. Vpisovanje: do 23. t.m. v baru Guštin na Padričah. * • • Sekcija KPI Iz Trebč prireja praznik demokratičnega tiska ter odbojkarski ženski turnir za 5. pokal Dela, s sodelovanjem ženskih slovenskih ekip dne 7. in 8. septembra. Priporočamo udeležbo omenjenih ekip. • » « Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce odbojke, da bo danes, 22. avgusta, ob 19.45 trening na «Trim stezi» v Grojni (Števcrjan). Zbirališče ob 19.45 pri gostilni «Pri Mirkotu» v Grojni. Peder Pedersen, danski kolesar, ki je zmagal v hitrostni vožnji profesionalcev, kljub hudemu padcu v finalu. Levo drugouvrščeni Nicholson, desno Van Lancker niiiiiiHiiiiiiiiiniuiiiiiiiiriiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHimiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiimiiiiinmuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROTI PRO GORIZII Zmaga Ponziane sinoči v Trstu Slrdca za Tržačane sta bila Januzzi in Gerin Ponziana — Pro Gorizia 2:0 (1:0) PONZIANA: Magris (Cadel), Gattonar, Girello, G. Gerin, Del Piccolo (Kovacich), F. Gerin, Dalle Crode, Vidonis, Momesso, Lenar-don (Ravalicol, Jannuzzi. PRO GORIZIA: Siricano (Fantini), Clemente, Ghermì, Zoratti, Furlani, Domeneghetti (Bianco), Ridolfi (Pussi), Simonetti, Zuttion, (Battistutta), Donda, Omicciolo. STRELCA: v 12. min. F. Gerin (enajstmetrovka), v 87. min. Jannuzzi. KOTI: 12:4 za Ponziano. Ponziana je v prvi prijateljski tekmi pred domačimi navijači premagala enajsterico Pro Gorizie z 2:0. Strelca golov sta bila kapetan tržaške ekipe Babin Gerin, ki je Vzhodna Nemka Angela Franke, dosegla najboljši čas metrov pros to ženske zatresel nasprotnikovo mrežo iz e-najstmetrovke in levo krilo Jannuzzi. Ponziana si je zmago zaslužila, saj je bila vseskozi boljša od Pro Gorizie. Domačini razpolagajo namreč z dobro obrambo, v kateri izstopata krilska branilca Gattonar in Girello. Na sredini igrišča se je izkazal mladi Lenardon, ki je ključni igralec Russove enajsterice. Ko je namreč mladi Lenardon zapustil igrišče, je Ponziana igrala nekoliko bolj neorganizirano. V napadu je dobro igral običajni Jannuzzi, ki je dosegel lep go! v protinapadu. Omeniti pa moramo še zelo hitro desno krilo Dalle Crode. Pro Gorizia je zaigrala nekoliko medlo. V vsej tekmi so njeni igralci le dvakrat streljali na vrata domačinov. IJajlepšo igro so prikazali po prvem prejetem golu. Ponziana je pričela zelo hitro. Imela je nekaj zrelih priložnosti in je povedla z golom Fabia Gerina iz enajstmetrovke. Po danem golu so Tržačani nekoliko popustili in igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča. Isto se je ponovilo tudi v drugem polčasu, dokler ni Jannuzzi postavil končnega rezultata. VESLANJE Italijanska veslaška zveza je sporočila imena tekmovalcev, ki bodo nastopili na svetovnem prvenstvu v veslanju, ki bo od 4. do 8. septembra na švicarskem jezeru Rotsee blizu Luzerna. Med izbranimi posadkami je tudi dvojec brez krmarja tržaških gasilcev, ki ga upravljata Fermo in Ivancich. TEČAJ ZA TRENERJE Združenje slovenskih športnih društev bo priredilo trenerski košarkarski tečaj, ki bo od 26. avgusta do 1. septembra v Ljubljani. Udeležence tega tečaja obveščamo, da bo zbor za začetek tečaja v ponedeljek, 26. avgusta, ob 18. uri v Ljubljani, Vidovdanska 7. ATLETIKA Mednarodni miting v Formli Preko 600 atletov z vsega sveta FORMIA, 21. — V soboto In V nedeljo bo na stadionu CONI v Formii mednarodni atletski miting, katerega se bo udeležilo preko 600 atletov iz dvajsetih držav. Miting v Formii bo precejšnjega pomena za atletske strokovnjake, saj pade le teden dni pred začetkom evropskega atletskega prvenstva, ki ho septembra v Rimu. Prisotni bodo tudi nekateri tekmovalci svetovnega slovesa, kot Američan Stones, Francozi Ararne, Tracanelli, Philippe, francoska štafeta 4x100 m, Feuerbach, Bolding, Larrieu, Jen-kins in drugi. • • * ZAGREB, 21. — Jugoslovanska prvakinja v peteroboju Djurdja Fo-čič bo menda prav pred pričetkom evropskega prvenstva v atleiiki, ki bo od prvega septembra dalje v Rimu, ostala brez trenerja. Njen običajni trener je namreč odšel na dopust, prav tako pa je na počitku tudi njen nekdanji trener Lorenci iz Maribora. Fočičeva se tako zaskrbljeno ozira po novem strokovnjaku, ki ga nikakor ne more najti, in to prav na predvečer EP. KOLESARSTVO ROKYCAMY, 21. — Na mladin-mednarodni kolesarski dirki v češkoslovaškem mestu Rokycamy je mladi kranjski kolesar Bojan Ro-pert, star komaj šestnajst let, zasedel odlično tretje mesto. Mladi predstavnik Save je v prvem dnevu, v vožnji na kronometer, zmagal, drugi dan pa se je na cestni dirki uvrstil na peto mesto v skupinici kolesarjev, ki so bili na begu od vsega začetka tekmovanja. V skupni uvrstitvi je bil mladi Kranjčan tretji, na deveto mesto se je uvrstil njegov klubski tovariš Udovič, tretji Kranjčan Trglav pa je bil 55. V ekipni konkurenci pa so trije mladi slovenski kolesarji zasedli tudi tretje mesto, za mladinsko reprezentanco Češkoslovaške in NDR. SMUČANJE MILAN, 21. — Italijanska smučarska reprezentanca je pričela ■ pripravami za prihodnje smučar-Isice nastope. Italijani trenirajo na ledeniku v Cervinii, zveznemu trenerju Cetelliju pa bodo treningi služili za sestavo A in B reprezentance smučarjev. V Cervinii so Plank, Corradi, Strieker, Antonioh, Marconi, Tacb, Demetz, Dalmasso, Anzi, G. in C. Besson ter Bieler. Emil, Frelih: V TAJGI SIBIRSKIH BREZ 30. POTOPIS Bajkalsko morje ne Slovi samo kot največje sladkovodno je-sero azijske celine, ampak je s svojo največjo globino tisoč šesto dvajset metrov najgloblje jezero na našem planetu, ki vsebuje mo petino vse sladke vode kar je je na svetu. Vodna površina Bajkalsko jezero zavzema enaintrideset tisoč petsto kvadratnih kilometrov. V dolžino meri torej, približno toliko kot od Moskve do Leningrada, to je šesto sedemdeset kilometrov in na najširšem mestu je široko triinsedemdeset kilometrov. V jezero se razen večjih rek Selenge, Berguzdna, Turke, Gornje Angare in drugih manjših, izliva tristo štirideset rek in potokov, iz jezera izteka ena sama, Angara, ki z mogočnim vodovjem zagotavlja pogonsko silo hidrocentralam v Irkutski in Bratski oblasti. _ , , Oeprav je Bajkaflsko jezero zelo mrzlo, zmrzne šele konec decembra ali v začetku januarja in ostane takšno do konca maja. Takrat je prekrito z meter do dva in pol metra debelim ledom. Severni del jezera pa je vse leto zamrznjen, ko Je na južnem koncu že poletje. Svojevrstna posebnost je, da na kraju, kjer odteka Angara, ne zamrzneta niti jezero niti reka. V tem tudi tiči vrednost Angare, ki s hitrim tokom in z ogromno količino vode nosi v sebi izredno potencialno hidroenergetsko silo v vseh letnih časih. V sončnem vremenu je temnomodra in zelena jezerska ginrfina mima. Voda vsebuje malo mineralnih primesi, zato je kristalno čista in prozorna, da vidiš lahko dno tudi do štirideset metrov globoko. Pri prvih zimskih vetrovih, preden zamrzne, se rado pokaže tudi v drugačni luči, zlasti kadar se z bajkalskimi vodnimi strujami srečajo klimatski vplivi vzhodne Sibirije, Mongolije in monsuna s Tihega oceana. Takrat pridivja čezenj vzhodni vihar «barguzin» ali zapiha s severa strupena burja «sarma». In če se jima pridružijo še «angara» in drugi vetrovi, razburkajo gladino, da se grozeče dvignejo valovi tudi po več metrov visoko. Takrat butajo v strme granitne stene hribov tako močno, da lomijo, trgajo ta rušijo z njih o-gromne skale. Razdiralna moč valov je tolikšna, da so vrgli nekoč na obalo celo velik ledolomilec. Skrivnostni Bajkal ah sveto morje, kot so ga imenovali nekdanji sibirski izgnanci in ga še danes tako imenujejo mnogi . > ‘Jf fBliiKi» ■ Domačija ob Bajkalu mongolski Burjati, Skriva v sebi še polno fizikalnih in bioloških čudi, s katerimi se dnevno ukvarjajo sovjetski in tuji limnologi. V prjaznem Listveničnem gozdiču mecesnov, deluje za ta, od sveta odmaknjeni kraj, v kar presenetljivo velikih zidanih trinadstropnih stavbah Limnološki institut sibirskega oddelka znanstvene akademije, ki se je razvil iz prvotne, leta 1928 ustanovljene opazovalnice. Tu raziskujejo in proučujejo znanstveniki nenavadne naravne pojave, ki so edinstveni na svetu. V muzeju, ki je oddelek limnološkega instituta je obiskovalcem na vpogled vse bogastvo Bajkalskega jezera. V njem se človek seznani z mnogimi odkritji o skrivnostnem jezeru, tako z rastlinskim in živalskim svetom, kakršnega drugod po svetu ni. Zanimivi so modeli strukture in posebnih lastnosti jezera. Z njimi je nazorno prikazana oblika površine, podobne polmesecu in strujanje vode v njenih različnih globinah. Presenetljiva je ugotovitev, da voda nekaj metrov pod gladino obdrži leta in leta isto temperaturo, kar pripisujejo dejstvu, da se vodna gladina v teku leta zniža ali zviša komaj za en meter. V globini dvesto petdeset metrov pa je Bajkalsko jezero sorazmerno toplo tudi pozimi. Za biologe je Bajkal pravo čudo, saj čuva v svojih globinah skrivnosti, ki jih znanstveniki vseh še niso mogli razvozlati. V jezeru živi tisoč osemsto znanih rastlinskih in živalskih vrst, od katerih tri četrtine živi samo v tej vodi. Vsako leto odkrijejo neutrudni raziskovalci še nove primerke živali in vodnega rastlinstva, mutante, ki se biološko spreminjajo v vedno nove porajajoče se zvrsti. Jezero je izredno bogato raznovrstnih rib. Največ je znamenitih, postrvim podobnih omul, ki jih ribiči naenkrat nalove najmanj tisoč, kadar vržejo mrežo v vodo. V velikih množinah žive še lososi, jestri, čmi in beli lipani, morske postrvi sig in razne vrste rakov. Posebno dragocene so ribe, ki dajejo več kilogramov iker za kaviar, ki jim umetno iztisnejo ikre. Z manjšo operacijo jih zopet žive v me j o v jezero, medtem ko so bile po starem postopku odvzema iker ribe zapisane smrti. Posebno presenečenje so bajkalski tjulni, kar štirideset tisoč jih je. še do danes niso ugotovili kako so prišli v to jezero. V muzeju smo videli razstavljene izjemne primerke tridesetih redkih živalskih vrst, ki žive samo v tem jezeru. Med njimi je kaj nenavadna, deset do dvajset centimetrov dolga riba golomjanka, grda, skrivenčena in tako stekleno prozorna, da je skoznjo vidno njeno okostje, čudna je njena sestavina. Takoj ko golomnjansko potegnejo na suho, povzroči zrak z njo nekakšno kemično reakcijo, da se v nekaj trenutkih razkroji in se razleze v nič. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 Mr, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacijo in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 22. avgusta 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADII» DZS, Ljubljana. Gradišč. 10/11 nad telefon Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400. osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali og as » 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroi®l° f^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ■ • Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ ^ ZTT - Trst PREISKAVA 0 ATENTATU NA «ITALICUS» Danes soočenje Sgroja z odvetnikom Basile jem Brez rezultata zaslišanje dveh padovskih študentov ■ Preiskave tudi v naši deželi RIM, 21. — Francesco Sgrò je še I družbi neke ženske, ki pa je niso vedno v ospredju, če že ne skoraj našli. Gotovo je le, da se je pod- edini element, preiskave o pokolu na vlaku Rim — Brenner («Italicus»), Sodni preiskovalci so sklenili, da razčistijo nekaj okoliščin, ki utegnejo bolje začrtati osebnost obtoženca in prave dimenzije špekulacije z «rdečo sledjo», za katero nosi glavno odgovornost tajnik MSI Almirante. Sodni preiskovalci v Bologni so namreč sklenili, da soočijo odvetnika Basileja, Sgròja in odvetnikovega namestnika dr. Sebastianellija. Očitno jih zanima, kdo in v kolikšni meri vsak izmed teh laže, če že laže. Edino soočenje in skupno zasliševanje lahko privede do takih protislovij, da bi iz teh nastala jasnejša slika o «informacijah», ki jih je Almirante nudil notranjemu ministru Tavianiju. Vest o soočenju med Basilejem in Sgròjem pa pomeni lahko še nekaj: ni izključeno, da bi bolonjski preiskovalci najraje zaslišali samega Almi-ranteja. a jim to onemogoča njegova parlamentarna imuniteta. Druga zanimiva vest pa je, da sodni preiskovalci ugotavljajo, v nekaterih zaenkrat še neznanih krajih naše dežele, Furlanije - Julijske krajine, kjer je Sgrò služil v vojski, kje in kako se je obtoženec specializiral v vojaških veščinah. V okviru preiskave o pokolu na vlaku «Italicus» naj omenimo še, da policija aktivno išče osebo, ki je baje povezana z atentatom: njenega imena niso objavili, pač pa se ve, da gre za človeka, ki je dopolnil svoje študije na fakulteti za sociologijo v Tridentu. V Bologni so preiskovalci zaslišali tudi dva padovska študenta, a brez rezultatov. Oba sta mlada in sta preživljala počitnice v Lignanu. Od tod prva vest, da gre za Videmčana. V resnici Maria Teresa Tramontano in Paolo Benini sploh nista vedela, da jih policija išče. Našli so ju v Lignanu in jih s policijskim avtom odpeljali v Bologno. Zaslišana sta bila skupno poldrugo uro, pozneje pa se je izvedelo, da sta si nesrečo nakopala sama na glavo. Svoj čas sta se namreč v nekem lokalu pohvalila, da poznata «atentatorja na vlak». Res sta pred časom spoznala Nica Azzija, ki že dalj časa sedi v zaporu zaradi neuspelega atentata na brzec Rim — Genova. Nadaljuje se, po vsej Italiji, nesmiselna serija lažnih alarmov. Po skrbno pripravljenem načrtu kličejo neznani zlikovci telefonske centrale, kvesture, časopise ali železniške postaje in sporočajo, da je na tem ah onem vlaku bomba. Očitno skušajo razpršiti policijske sile in tako ošibiti njihovo varnostno službo. Približno dve uri je zamudil zaradi takega alarma brzec Neapelj — Rim. Enajst ur zamude pa je imela ladja «Espresso Cagliari», ki vzdržuje zvezo s pristaniščem Eraklion v Grčiji. Prav tako lažna je bila napoved o atentatu na milansko železniško postajo. Pač pa je sicer preprosta in malo učinkovita bomba eksplodirala na rimski postaji Frascati. ---------1 Ubit financar $ strelom v tilnik TUtRENIA (Pisa), 21. — Neznanci so ubili preteklo noč 33-letnega brigadirja financarjev Ilaria Testo v nekem gozdičku blizu kraja Ca-lambrone, nedaleč od Tirrenie. Policija pravi, da je bil podčastnik ubit s strelom iz njegove lastne službene pištole. Spočetka so sumili, da gre morda za samomor, toda pozneje so se preiskovalni organi usmerili na tezo zločina. Brigadir Testa se je ukvarjal s tihotapstvom s cigaretami in mamili. Kaj je delal sinoči zvečer, se ne more točno ugotoviti. Neki natakar je izjavil, da ga je videl v častnik odpeljal z avtom fiat 600 proti gozdičku pri Calambroneju. Gotovo je, da so njegovi predstojniki vedeli, da se ukvarja z neko delikatno zadevo, kar potrjuje tudi dejstvo, da sta mu sledila druga dva financarja, ki pa morda nista vedela nič o naravi njegovega poslanstva. V določenem trenutku sta prav ta dva financarja slišala dva strela iz pištole. Stekla sta proti gozdičku, kjer sta našla težko ranjenega Testo. Podčastnik je bil ustreljen v tilnik. Prepeljali so ga v bolnišnico v Piso, kjer je po dveh urah podlegel hudi poškodbi. Prevladuje mnenje, da se je Testa srečal v gozdičku z eno, ali več osebami. Morda se je legitimiral za financarskega podčastnika, morda so ga prepoznali. Prišlo je do spopada in do streljanja. Neznanci so pustili pri Testi razne dokumente in tudi pištolo s katero je bil ubit. Etiopski cesar Baile Selasie: po zadnjem nastopu vojske je ostal le simbol državne enotnosti brez oblasti LETA 1948 JE BIL OBSOJEN NA 21 LET ZAPORA Ves Livorno zahteva pomilostitev po krivem obtoženega Uga Lazzerija Lazzeri, tedaj 17-letni aktivist KPI, je bil obtožen umora nekega policista ■ Zenska, ki ga je «spoznala», se je po 26 letih premislila LIVORNO, 21. — Celo mesto, od župana do sindikalistov, od navadnih državljanov do mestnega škofa je podpisalo peticijo predsedniku republike Leoneju, naj pomilosti danes že 45-letnega Uga Lazzerija, bivšega partizana in aktivista KPI, ki bi moral odsedeti 15 mesecev zapora zaradi stečaja manjšega trgovskega obrata. Lazzerijeva zgodba je v preprosti, čeprav nesmiselnostni dramatičnosti', lahko simbol «hlapca Jerneja» Italije sedemdesetih let. tri desetletja po zmagi odporništva in obnovljene demokracije, zato jo objavljamo v upanju, da bo medtem iz Kvirinala prišla vest, da je predsednik Leone sprejel prošnjo toskanskega mesta. Ugo Lazzeri je bil pred 26 leti po krivem obsojen na 21 let zapora, češ da je kriv smrti nekega agenta javne varnosti. Bilo je namreč leta 1948, ko je Italijo pretresel val protestov in manifestacij, potem ko je mladi prenapetež Fallante s strelom hudo ranil tajnika KPI Paimira Togliattija. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu DR. VRATUŠA NA SVETOVNI KONFERENCI 0 PREBIVALSTVU Jugoslavija za reformo svetovnega gospodarstva Nujna solidarnost ob strogem sposto, vanju neodvisnosti in suverenosti BUKAREŠTA, 21. — Na svetovni konferenci o prebivalstvu je v glavni razpravi sodeloval tudi vodja jugoslovanske delegacije, podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, ki je na začetku svojega govora izrazil globoko obžalovanje ker začasni revolucionarni vladi Južnega Vietnama in vladi nacionalne enotnosti Kambodže ni bila omogočena udeležba na konferenci. Dr. Vratuša je zatem govoril o zapletenih mednarodnih razmerah v katerih je še vedno navzoča politika sile in napada na integriteto in neodvisnost držav in ugotovil da mednarodni skupnosti doslej ni uspelo ustvariti pogoje za hiter napredek držav v razvoju, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi povečuje in da postaja eden od ključnih konfliktov sodobnega sveta. Jugoslavija, je poudaril Vratuša, se zavzema za globoko gospodarsko reformo svetovnega sistema za odstranitev diskriminacije držav v razvoju, za napredno populacijsko politiko, in ugotovil da so tendence, ki ovirajo te napore a da so nekatere države celo odkrito odbile podporo taki akciji. Na kraju svojega govora je dr. Vratuša prikazal poglede Jugoslavije glede populacijske politike. Izrazil je prepričanje, da se vprašanje prebivalstva ne more reševati samo z zmanjšanjem števila ljudi in z nadzorstvom rojstev. To vprašanje se mora reševati s sploš- no demokratično politiko vštevši z mednarodno pomočjo, ob spoštovanju ljudskega dostojanstva in nacionalne suverenosti. B. BOŽIČ Pred novim valom nasilja v Ulstru? LONDON, 21. — Britanske oblasti se boje, da bo uspeh bega devetnajstih voditeljev irske republikanske armade povzročila nov val nasilja v Ulstru. Odkar so pobegli voditelji IRA na svobodi je namreč čutiti napetost, ki se utegne že v nekaj dneh spremeniti v obnovo boja proti angleški vojaški prisotnosti in protestantskim organizacijam v severnem delu Irske. Več tisoč irskih policistov sicer išče pobegle člane IRA, a brez u-speha. Domnevajo tudi, da so pobegli zaporniki že prestopili mejo med irskima državama in se baje skrivajo v eni izmed obmejnih vasi, ki so prave postojanke irskih upornikov. Beg zapornikov iz ječe v Port-laoiseju je medtem povzročil novo napetost med Londonom in Dublinom. Angleške vojaške oblasti namreč obtožujejo Irsko, da je dejansko s svojo pasivnostjo podprla dejavnost beguncev. Dublin pa je zaradi teh ocen protestiral, istočasno pa poostril svoje varnostne ukrepe. V ZVEZI Z ARETACIJO NADŠKOFA CAPUCCIJA V Izrael prispela delegacija grško-katoliškega patriarha Za osvoboditev grško-katoliškega cerkvenega dostojanstvenika se zavzemajo tudi Palestinci TEL AVIV, 21. — V krizo na Bliž- bodilnega gibanja napovedujejo, da njem vzhodu se je vpletel še en bodo poslali delegacijo v Rim, ki dejavnik, ki grozi, da bo potegnil v vrtinec nasprotij in protislovij še verske ustanove. Konkretno gre za primer grško-katoliškega nadškofa Hilarija Capuccija, ki so ga izraelske oblasti aretirale pod obtožbo, da je prevažal orožje za arabske gverilce iz Libanona v Izrael. Msgr. Capucci je grško-katoliški nadškof Jeruzalema in področij na zahodnem bregu reke Jordana. Ko so ga aretirali, je trdil, da ni vedel nič o orožju. Pozneje je spremenil to tezo ter priznal, da je orožje res prevažal, toda ni poznal ljudi, katerim bi ga moral izročiti. Izraelske oblasti so danes sporočile, da je nadškof vodil policiste v neko šolo v Jeruzalemu, kjer je razdeljeval pomoč svojcem palestinskih borcev za svobodo. Še prej je povedel policiste v svojo rezidenco, kjer so baje našli še druge količine orožja in materiala. Grško-katoliška skupnost na Bližnjem vzhodu je že sprožila akcijo za rešitev tega neljubega primera. Patriarh Maksimos V. je že izjavil, da bo odpotoval v Rim, da se tam pogovori z vatikanskimi pristojnimi krogi o tej zadevi. Na drugi strani pa je poslal v Tel Aviv tri visoke dostojanstvenike grško-katoli-ške cerkve, da bi stopili v stik z izraelskimi oblastmi. Na čelu delegacije je nadškof Paul Aškar. Tudi v krogih palestinskega osvo- liiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuuiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KLJUB OBSODBI NA 6 LET JEČE Frank Coppola na svobodi Osvoboditev mafijca je ukazal preiskovalni sodnik iz Firenc FIRENCE, 21. — Mafijski «boss» Frank Coppola je spet na svobodi, točneje, na začasni svobodi. Tako je sklenil preiskovalni sodnik dr. Mirabile iz Firenc, katerega je odvetnik znanega mafijca, ki je obto- žen, da je organiziral poskus umora bivšega kvestorja Angela Mangana, javno pohvalil. Coppolo je dal zapreti, po daljši preiskavi, preiskovalni sodnik dr. Imposimato sredi junija lani, potem ko se je prepri- V Neuenkirchnu v zvezni državi Saar zahodne Nemčije, je Oskar Sultor, 33 letni uradnik v trenutku zmedenosti ubil s streli iz samokresa hčerko in drugih pet oseb, nato pa se še sam ustrelil. Ubil je svojo ljubico, neko pričo, bivšo ženo, njene starše in še dve drugi osebi ter hčerko, kon čno pa še sebe. Domnevajo, da gre za zapletene okoliščine, v katerih je glavno vlogo zaigrala nebrzdana strast. (Na sliki agenti pred morilčevo hišo ter prenos ene izmed žrtev) čal, da je mafijski «boss» vpleten v poskus umora bivšega kvestorja Angela Mangana. Medtem so proti Coppoli sprožili tudi drug proces, zaradi osnovanja nove, še bolj okrutne mafije. Na tem procesu, ki se je zaključil v Palermu, je bil Coppola obsojen na šest let ječe, vendar ne kaže, da bo kazen odsedel, kakor ne kaže, da bi sodnik iz Firenc upošteval to dejstvo. Frank Coppola je bil, kot znano, vpleten v zagonetno «afero», v kateri so nastopali kot protagonisti bivši kvestor Angelo Mangano, rimski državni pravdnik dr. Carmelo Spa-gnuolo in nekatere manjše figure, med katerimi sta bila tudi milanska «killerja» Bossi in Boffi. Tudi ta dva sta sedaj z zadovoljstvom sprejela vest o podelitvi začasne svobode. Coppola je pozneje razodel, da je Mangano zahteval 18 milijonov lir in v zameno dal črtati iz magnetofonskih posnetkov nekaterih telefonskih pogovorov imena političnih osebnosti in sodnikov, ki so povezani z mafijo. Res so bili magnetofonski trakovi «cenzurirani» in teh imen, vsaj uradno, nihče ne ve. Dr. Spagnuolo pa naj bi v tem pogledu odigral vlogo «posredovalca» med mafijcem in bivšim kvestor-jem Manganom. Dr. Spagnulo je razodetja zaprtega mafijca takoj demantiral in dal rimskemu tedniku «Il Mondo» daljši intervju, v katerem obtožuje policijo sodelovanja z mafijo in drugih prekrškov. Zaradi teh izjav in poznejšega demantija je dr. Spagnuolo bil premeščen iz Rima na kasacijsko sodišče, ki velja za najvišji sodni organ v i Italiji. bi zahtevala od papeža, da se zavzame za nadškofa Capuccija. Palestinci so že izročili apostolskemu nunciju v Bejrutu msgr. Brunien osebno poslanico za papeža Pavla VI. Za sedaj je skoraj gotovo, da bodo izraelske oblasti postavile Capuccija pred sodišče. Nadškof se ŽELODČNE KISLINE'' '' MOČNEJŠE 00 NAJLONA LIMA. — Hudo smolo je imel 26-letni prekupčevalec z mamili Curtis Melvin Cannes, saj ga je poskus vtihotapljenja v Peru večje količine mamil stal življenje. Cannes, ki je po rodu iz ZDA, se je pripeljal na mednarodno letališče v Limi. Bilo mu je zelo slabo in so ga takoj prepreljali v bolnišnico, toda umrl je že med potjo. Zdravniki so seveda napravili na zahtevo policije obdukcijo ter s presenečenjem ugotovili, da je imel Amerikanec v želodcu 10 najlonskih vrečic s skupno 375 gr mamil. Očitno je postalo, da je Cannes skušal na ta izviren način vtihotapiti v državo večjo količino mamil, toda želodčne kisline so bile močnejše od najlona ter so razjedle vsaj kako vrečico. Kokain je prišel tako v želodec in povzročil hudo zastrupitev. Na potovanju je Cannesa spremljal prijatelj Thomas James Wolf, ki je prav tako prekupčevalec z mamili. Ko je o-pazil, da je prijatelju slabo, jo je jadrno pobrisal z letališča, toda policija ga je kmalu nato našla v nekem hotelu v Limi ter ga aretirala. TELEVIZIJA IN ROJSTVA LONDON. — Britanskim porodnišnicam se obeta veliko dela. Za september so oddane že vse postelje. Med razloge za nenavaden visok prirastek rojstev izvedenci navajajo ukrepe, ki jih je vlada sprejela lani decembra zaradi energetske krize in stavke rudarjev v premogovnikih. Neposredni vzrok pa naj bi tičal v dejstvu, da je televizija nehala oddajati že ob 22. uri. Samo v Yorkshiru ne pričakujejo nadpoprečnega števila rojstev. Pravijo, da Yorkshirci niso navdušeni gledalci televizije. je že razgovarjal po posredovanju izraelskih policijskih oblasti z odv. Ažizom šahado iz Kamalle (Cisjor-danija), ki bo verjetno sprejel zagovorniško vlogo. Capuccija je obiskal v priporu tudi apostolski delegat v Jeruzalemu msgr. William Carew. Angleški študentki žrtvi nasilja BARI, 21. — Dva mladeniča sta odvlekla dve 17-letni angleški študentki na samoten kraj, kjer sta ju posilila, grozeč jima z nožem. Dekleti sta doma iz Portsmoutha ter sta prišli v Italijo kot avtosto-parici. Kakih 50 kilometrov pred Barijem sta naleteli na nekega mladeniča, ki jima je obljubil, da jima bo pomagal priti do Barija. Kmalu nato je prišel avto «alfa 1750», ki ga je šofiral neki vojak. Petnajst kilometrov pred Barijem, blizu Bitonta, sta ju mladeniča odvlekla na samoten kraj. Potem sta ju prepeljala do državne ceste, kjer sta ju zapustila. V Bariju sta dekleti prijavili zadevo na kvesturi. Opisali sta podrobno oba napadalca ter povedali še registrsko številko avtomobila. Policiji se je kmalu posrečilo, da je identificirala zlikovca. Gre za 21-letnega Cosima Monterealeja iz Barlette ter za 20-letnega vojaka'Antonia Triadija iz Pomarite pri Materi. Policisti so oba aretirali ter prijavili sodišču zaradi ugrabitve, posilstva, nezakonite posesti orožja ter upravljanja avtomobila brez vozniškega dovoljenja. Letalska nesreča v Zairu: 31 mrtvih KINŠASA, 21. — Transportno letalo «C-130 He/cules» ki pripada vojaškemu letalstvu republike Zaire je strmoglavilo blizu Kisanganija v severozahodnem delu države. Vseh 31 oseb, ki so bile na letalu (med njimi sedem mož posadke) je izgubilo življenje. Do nesreče je prišlo pred tremi dnevi, toda uradna agencija republike Zaire «AZAP» je šele danes sporočila vest o njej, ni pa omenila vzrokov nesreče same. Livorno, tradicionalno «rdeče» mesto, se je uprlo. Iz pristanišča in ladjedelnic so se usuli na ulice delavci, ki so se mestoma spopadli z raz-borito policijo. Prišlo je tudi do hudih incidentov, med katerimi je bil z nožem ubit policist Lazzi. Za ta umor so kmalu zatem prijeli Lazzerija, ki mu je bilo tedaj sedemnajst let. Obtožen je bil, da je sodeloval pri umoru policista. Proti njemu niso preiskovalci imeli posebnih dokazov, razen zmedenega pričevanja neke argentinske begunke italijanskega porekla, Giulio Gero-mine Longo. ženska je namreč izjavila, da je v Lazzeriju spoznala morilca agenta javne varnosti, takoj zatem pa je — po dolgih štirih letih čakanja — prejela potni list in nemudoma odpotovala v Argentino. Tudi procesa se ni udeležila, vendar je njeno pismeno pričevanje zadostovalo: Lazzeri je bil obsojen na 21 let zaporne kazni. Zaradi mladoletnosti so pozneje, v prizivu, sodniki znižali kazen za eno tretjino. Lazzeri, ki je od vsega začetka trdil, da je povsem nedolžen, je najprej obsedel tri leta in pol v ječi, nakar so ga izpustili na začasno svobodo. Od tistega trenutka dalje, tudi po poroki, ni mogel mirovati. Hotel je dokazati svojo nedolžnost, kar mu je uspelo šele po 26 letih peripetij. Opravljal je dela vseh vrst in se podal po svetu v brezupni nadi, da mu bo uspelo stakniti žensko, ki ga je ovadila. Prepotoval je Italijo, Nemčijo in Francijo, od tod je odpotoval v Združene države, kjer je ostal dalj časa. Vrnil se je šele pred kratkim s presenetljivo vestjo: našel je žensko, ki ga je pred 26 leti spravila v ječo. Giulia Geromina Longo je medtem s hčerami živela v Chicagu. Tu je pred notarjem in pričami podpisala izjavo, da je leta 1948 obtožila Lazzerija na prigovarjanje komisarja javne varnosti Arcuri-ja, ki je z njo stanoval v nekem predmestnem penzionu. Arcuri naj bi ji tedaj obljubil, da bo dobila toliko zaželen potni list. In res ga je dobila. Lazzeri se je s to izjavo vrnil v Italijo, poln nad. a zaman. Tudi nek-danjf krtrtiišar, ki je medtem opravil precej poti v svoji karieri, saj je neapeljski namestnik kvestorja, ni odnehal. Najprej je javno izjavil, da ne verjame pismeni izjavi ženske iz Chicaga. Kmalu zatem se je, več ali mani prostovoljno, snet oglasila Giulia Geronima Longo. Sporočila je, da je podpis na izjavi sicer njen, a da se ne spominja dogodkov in niti tega, kar je bilo v izjavi napisanega. Tako so se sodniki, ki bi morali ugotoviti nedolžnost Uga Lazzerija znašli v precepu: namestnik kvestorja trdi, da je (azzeri bil kriv umora, ženska iz Chicaga se «previdno» ne spominja več ničesar, Lazzeri pa si je medtem, v odsotnosti nakopal novo obsodbo. V času, ko je bil v ZDA. je namreč zanemaril trgovino s šolskimi potrebščinami v Livornu, ki je bila njegova last. Lazzeri je torej spet pri starem. Sodnikom ne pomaga niti vedeti, kdo je ženska, ki ga je pred 26 leti «spoznala». Giulia Geronimo Longo je namreč prišla v Italijo med vojno, V letih angloameriške okupacije se j® spečala z oficirji, plesala zanje, P® mnenju nekaterih je bila navadna Prcjs' titutka. Pozneje se je spoprijateljila s komisarjem javne varnosti, ki ja iz nje ustvaril najvažnejšo pričo tedaj v vzdušju hladne vojne pomembnega političnega procesa. , Iz slepe ulice, v kateri se nahaja obupani Ugo Lazzeri, ga lahko resi samo predsednik republike Leone. Ce ga bo pomilostil, bo lahko zaživel v miru. V nasprotnem primeru pa 5° moral za 15 mesecev v ječo in nato, kot prejšnjih 26 let, nazaj v svet.., po pravico. 25 deklet v finalu v Cervii-Milano Marittima MILAN, 21. — Danes so imenovali razsodišče za državni finale’ ki se ga bodo udeležila dekleta pri tekmovanju za naslov «t™58 sveta», «miss vesolja», «miss Evropa», «miss international» in «miss Young international». Tekmovanje bo v Cervii — Milano Marittima (Ravenna) 24. in 25. avgusta. * razsodišču bodo med drugimi: Ursula Andress, Lisa Gastoni, Giuliano Gemma, Sylva Koscina, Oreste Lionello, Alberto Lupo, Marina Malfatti in Moira Orfei. V finalu manifestacije, ki jo prireja avtonomna ustanova za turizem pod pokroviteljstvom tednika «Sogno», b° sodelovalo 25 deklet iz vse Italije. Še en primer tifusa BERGAMO, 21. — V Zambli Bassi v dolini Serina so zabeležili nov primer tifusa. Pokrajinski zdravnik je namreč sprejel obvestilo, da so v bolnišnico v Lodiju sprejeli Massima Maffierija iz San Giuliano Milanese. Deček je bil na počitnicah v Zambli Bassi proti koncu prejšnjega meseca. Ko se je vrnil domov pred velikim šmarnom, je zbolel. Najprej se je zdravil z antibiotiki in vročina je začasno prenehala, potem pa se je spet pojavila. Zdravniki so napravili potrebne analize, ki so potrdile. da je deček zbolel zaradi tifusa. Deček je potem povedal, da je v Zambli Bassi pil vodo iz potoka. Zdravniki so analizirali vodo, toda ta ni vsebovala nobenega bacila. Zato domnevajo, da je prišlo do onesnaženja nižje in sicer zaradi okvare na kanalizaciji, kar je povzročilo epidemijo tifusa. V jami pri Palermu: radijski oddajnik in orožje PALERMO, 21. — Policijski organi so našli v neki jami blizu kraja «Porcara» pri Bagherii en radijski oddajnik, nekaj desetin dina-mitnih nabojev ter eno vojaško puško. Finančni stražniki so uvedli preiskavo, da bi ugotovili istovetnost ljudi, ki so skrili v jamo o-rožje in radiooddajnik. Ves material je japonske proizvodnje ter v brezhibnem stanju. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit «Abecedni atentator»? LOS ANGELES, 21. — Policija je danes sporočila, da je aretirala o-sebo, za katero domneva, da je skrivnostni «abecedni atentator» in ki je odgovorna za eksplozijo, do katere je prišlo na letališču pri Los Angelesu ter za nekatere druge atentate pred dvemi tedni in ki je zahtevala tri mrtve in 35 ranjenih. Policija trdi, da je atentator 31-letni Jugoslovan Muharem Kurbegovic ki je prišel v ZDA na zakonit način pred sedmimi leti. Kot je znano, je prišlo v zadnjem času do raznih atentatov, katerih očetovstvo si je naprtil neki «Isaac Rasim». Ta je v svojih sporočilih izjavil, da dela v korist organizacije «Aliens of America» to je «ameriških tujcev». Z atentati je skušal doseči med drugim preklic vseh federalnih zakonov o priseljevanju ter pridobivanju ameriškega državljanstva. Javna občila so atentatorju nadela ima «abecedni atentator», ker je ta izvajal svoje pobude sledeč črkam besede «a-liens». Policija trdi, da ga je za sačila, ko je hotel pustiti v nekem lokalu magnetofonski posnetek svoje izjave. Glas na tem magnetofonskem posnetku je na las podoben tistemu, ki je bil posnet na drugih magnetofonskih trakih, ki jih je policija prejela po prejšnjih atentatih.