PoStnina plačana v gotovini k ———— Naročnina Dnevna utiaja ze državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 24« Din za inozemslvc mesečno 35 Din nedc )ska izdala cetolc no v Jugo-Slavili 120 Din. za 'lio/emslvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l sio.p pelll-vrsia mali oglasi po I 50 in £ 1>, vedi oglasi nad 45 mm viSIne po i)in 2-50. veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po U) Din n Pr vc*-iem □ naročilu popust Izide ob 4 zluiroj razen pondeliKo ln dnevo do DraznlKu 1/reaniiifo /e i. Koptianevi ulici Si. 6 III Rokopisi se ne uratajo, nelranhlrana pismu se ne spre/enui/o C rctlnlšiva felejon SI. 20 50, upravnt&tva SI. 232S Političen lisi szat sloven&lzi narod Uprava /e v Kopitar/CL! ui.ii.b * GeJiOfal račun: C/ubl/ana Slev. 10.050 In tU.349 za tnseiale. $araJcioii.7Sfe3, f.anreb SI. ia.on. Prapn In liunal SI. 24.797 Usodna zmota g. Mačka V odgovora ua »Slovenca« je opravičeval predsednik HSS in naslednik St. Radiča, g. dr. Maček podporo, ki jo sprejema KDK od italijanskega tiska s temi besedami: ». .. Ne vidim nobenega razloga)!), iakaj bi delali nekako razliko med francoskim in angleškim ler italijanskim tiskom. Italija je s kraljevino SHS ne samo v korektnih, temveč v prijateljskih odnošajih in lo prijateljstvo je še podkrepljeno z ratifikacijo nettunskih konvencij, pa čeprav se je ta zgodila v okrnjenem parlamentu(l). Hotel bi videti, 6e bi bilo g. Korošcu in njegovim dragom na poti, če bi objavil »Corriere della Sera« za nje simpatičen članek. Mislim, da ne bi, kakor jih ni dolgo oviralo, ko so z užitkom objavljali iz italijanskih časopisov na pade na hrvatski narod.« Predvsem moramo reči, da je zadnji del ctr. Mačkove izjave navadna neresnica. Nikdar nismo uživali, če je italijanski tisk na-padal Hrvate, ker se do takega uživanja sploh ne moremo spozabiti. Mi smo le opozarjali, da je vsaka naša politika, ki jo hvalijo italijanski listi, sigurno napačna in čisto prepadeni smo bili, da zagrebški tisk ne čuti, kako na napačni poti je, če hvali fašistovski tisk njegov boj proti Belgradu. In ker smo to poudarjali, zalo se je oglasil tudi dr. Maček in zato je odgovoril na naša izvajanja. Odgovoril pa je s trditvijo, ki je najmilejše rečeno, usodna zmota in pri tem načelne važnosti, vsled česar tudi odgovarjamo na njo na tem mestu. G. Maček pravi, da ne vidi nobenega razloga razlikovati med francosko-angleškim in italijanskim tiskom. Tudi če bi ne bil g. Maček Jugoslovan, bi vsaj eno velikansko razliko moral opaziti, ker ve za to razliko prav vsak politik Evrope. In g. Maček je vendar politiki Francoski in angleški tisk je svoboden in piše to, kar je v skladu s svobodnim mnenjem francoskega in angleškega naroda. Italijanski tisk pa je vseskozi nesvoboden, ker je ves absolutno samo v službi fašistične stranke in njene politike. Kar piše fašistovski tisk, to ni mnenje italijanskega naroda, ki danes nima prav nobene svobode, temveč to je mnenje fašistovskih imperialistov, ki glasno kriče: Dalmazia o morte! In da tega ne sliši voditelj hrvatskega naroda, da tega ne uvažuje naslednik St. Radi ča je že več ko žalostno, je že naravnost tragično za hrvatski narod in za vse nas. Kajti to dokazuje, da je izgubil vodja KDK orientacijo, da iz same zagrizenosti v naš notranji spor ne vidi nevarnosti, ki grozi od zunaj. To se pravi, da je voditelju KDK vseeno, če fašisti še tako intenzivno razvijajo propagando za italijansko Dalmacijo ali ne. To se pravi, da voditelja KDK ne skrbi niti to, da se fašisti v hrvatski Istri ne zadovoljujejo s tem, da so vzeli hrvatskemu narodu teritorij Istre, temveč hočejo vse te istrske Hrvate tudi po-italijančiti in da je tudi asimilacija Dalmacije njih namen. Kljub vsemu temu pa pravi voditelj hrvatskega naroda, da ne vidi nobene razlike med fašističnim in francosko-angle-škim tiskom. Ali je sploh še mogoča večja zabloda? Francoski tisk piše o nas kot prijatelj, ld Je v skrbeh, da bi mogla trpeti naša država, če ne bo naš notranji spor rešen. Francoski tisk hoče nam dobro, pa čeprav tudi iz francoskih egoističnih motivov, toda nikdar ni nam sovražen. Zalo se na pisavo francoskega tiska smemo ozirati, ker prihaja od strani, ki je že opetovano dejansko dokazala svojo naklonjenost do Jugoslavije. Prav ista je stvaT z angleškim tiskom. Kadar pišejo o nas gg. Steed, Watson in dragi, tedaj vemo, da pišejo naši prijatelji, da je torej pametno, če njih nasvete upoštevamo. Absolutno druga pa je stvar z italijanskim tiskom in zlasti s fašističnim. Iz težkih izkušenj vemo, da imamo tu opraviti vedno z nasprotnikom, pa naj nas hvali ali napada, se nam dela prijaznega ali pa nas obklada z rajgršimi psovkami. Vedno je motiv fašistov-skega tiska pro.i nam eden in isti, vedno pozna samo en cilj: kako nam škodovati, kako na naš račun izvesti italijanske imperialistične namere. In ker se fašistovski tisk zaveda, da bi Italija le s težavo in bržkone sploh ne mogla doseči ničesar proti nam, če smo Jugoslovani enotni, zato hvali vedno tistega, ki je proti naši enotnosti. Za vsako ceno bi nas fašistovski tisk hotel razjediniti in zato je kmalu po vojni prav tako hvalil in poveličeval Srbe iu centralizem, kakor sedaj hvali in poveličuje Hrvate ter boj KDK proti centralizmu. Ker se je fašistom račun s Srbi ponesrečil, upajo sedaj na Hrvate, Daoitiooič ima stih s KDK? Demokratski shod v N šu - Govorica o dveh blokih Belgrad, 17 dec. (Tel. »Slov.«) Demokratski shod v Nišu ni prinesel definitivnega raz-čiščenja v demokratski stranki, četudi sta na njem govorila dva aktivna ministra, namreč Milan Grol in Pera Markovič. Res je sicer, da so sem in tja padale ostre besede na račun radikalov in tudi na račun vlade, toda vpoštevati moramo, da so radikali in demokrati v Srbiji stari nasprotniki in da se baš za niško okolico med obema strankama vrši oster boj že nekaj let. Ostro je napadal radikale demokratski poslanec za niški okraj Pe-tronije Popovič, vendar se iz govora posameznega poslanca ne more sklepati z gotovostjo na celotno zadržanje demokratske stranke. Kajti govor ministra Grola je bil v nasprotju z govorom Pctrontja Popoviča milejši, nego se je pričakovalo. Minister Grol se je izogibal, da bi kakorkoli podal kako definitivno izjavo o stališču demokratskega kluba. Najprej je izrekel nekaj misli o demokraciji in o parlamentarizmu, nato je pa podal pregled delovanja demokratov v vladi. Ostro se je pri tem obregnil ob radičevce, ki so 1. 1924. strmoglavili Davidoviča. Nato je prešel na dogodke po 20. juniju in je rekel, da so ostali demokrati v vladi le zato, da bi se spravili pod streho neki gospodarski in socialni zakoni. Kot eksponent Ljube Davidoviča je nastopil za sprejetje zakona o agraru, zakona o razdolževanju kmetov in zakona proti korupciji, toda nc da bi bil pri tem navedel kake konkretne podatke. Minister Grol je obnovil staro pritožbo radi odnošajev med demokrati in radikali, češ, da je demokratska stranka v vladi premalo vpoštevana. Posebno je padla v oči njegova trditev, da se demokrati nc pogajajo z nikomer v Zagrebu. Drugi minister Pera Markovič je najprej govoril zborovalcem, da je demokratska stranka kmetska stranka in da on ni manjši kmet nego Joca Jovanovič, predsednik zem-ljoradniškega kluba. Nato se je spustil na zgodovinsko polje ter skušal dokazati, da radi- kali že od 1. 1901. dalje niso bili vodilna stranka ne v Srbiji in ne pozneje v Jugoslaviji. V državi mora vladati red in zakonitost ter poštenje. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci morajo imeti iste dolžnosti in iste pravice. Demokratski poslanec za niški okraj Pe-tronije Popovič je napadal vlado, da je sicer predložila zakon o sodnikih in zakon o odvetnikih, ni pa predložila zakona o razdolževanju kmetov in zakona proti korupciji. 0 proračunu za 1929/30 pravi, da je previsok. Napada častnike, ki vrše civilne službe. Kakor rečeno, shod v Nišu ni prinesel ničesar novega. Zanimivo je, da so demokratski prvaki ob priliki v zasebnih razgovorih priznavali, da bi bilo eno najboljših sredstev za pobijanje korupcije sprejem zakona o agraru, ker se prav tu nahaja leglo korupcije že leta sem. Del vodstva demokratske stranke zahteva boj proti korupciji, ovira pa ta boj s tem, da s krizami onemogoča sprejem tistih zakonov, ki bi dejansko preganjali korupcijo. Pri tem pa jc — tako nam pripovedujejo demokrati — fiksna ideja Ljube Davidoviča: revizija premoženja vseh politikov. Toda mnogi demokratski poslanci ne morejo razumeti, da bi bil to tak predmet, ki bi bil za demokrate politično aktualen. Nasproti tem našim informacijam pa prinaša demokratsko časopisje, nasprotno Ljubi Davidoviču, trditev, da obstojajo zveze med Ljubo Davidovičem in zagrebško opozicijo in da tega dejstva demokratska stranka ne bo mogla spraviti s sveta, čeprav ga zanika. To časopisje trdi tudi, da že de iacto obstoja blok radikalov, Slovenske ljudske stranke, muslimanskega kluba in Marinkovičeve skupine, kakor tudi, da dela Ljuba Davidovič na bloka Davidovič - Aca Stanojevič - zagrebška opozicija. Te vesti so precej neverjetne, ker je minister Grol z vso odločnostjo zatrjeval v Nišu, da on, dasi je pristaš Ljube Davidoviča, nikakor ne more potrditi teh vesti. aček Intrasigenien HSS noče o razširjenju oblastne samouprave niti slišati Zagreb, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji govor, ki ga je govoril general U z u n -Mirkovič na zagrebškem kolodvoru pred odhodom v Belgrad, se v političnih krogih zelo živahno komentira. Vest, da namerava g. Uzun-Mirkovič ustanoviti novo stranko, se splošno presoja samo kot želja nekaterih da-vidovičevcev iz Narodne odbrane. Največjo senzacijo je izzvala vest današnjega »Morgen-blatta«, ki poroča, da je g. LUun-Mirkovič stopil v zvezo z vodstvom KDK in da je konferi-ral z zagrebško opozicijo, oziroma njenimi voditelji o političnem položaju. Voditelji KDK so baje izjavili, da se zadovoljujejo z razširjenjem oblastnih samouprav. Tem vestem se je verovalo posebno radi tega, ker je znano, da imajo ljudje okoli »Morgenblatta« ozke zveze z g. Uzun-Mirkovičem. To se je opazilo tudi pri včerajšnji poslovitvi. Radi tega je seveda javnost z velikim zanimanjem pričakovala izjavo voditeljov KDK o vsej stvari. Dr. Maček je v svoji izjavi nasproti časnikarjem kritiziral govor generala Uzun-Mirkoviča, da bi tak govor mogel pred desetimi leti zavesti kakega dobrodušnega Hrvata, toda danes da bo ostal brez odziva. Ako »Morgenblatk pripisuje temu govoru epo-lialen značaj, je to pač samo v intencijah »Morgenblattovih« prekosavskih benefaktorjev. Dr. Maček domantira vsako zvezo z g. Uzun-Mirkovičem. Kar se pa tiče »Morgenblaltove« trditve, da bi se bila KDK zadovoljila z razširjenjem oblastnih samouprav, izjavlja dr. Maček najkategoričneje, da to ni res in da bi se s tem no zadovoIjiIa"*niti SDS, kaj šele IISS. G. dr. Maček sodi, da je pisava »Morgen-blatta« v zvezi s slabim stanjem vlade, ki bi želela z lansiranjem takih vesti doseči naklonjenost v inozemstvu, kjer jc kredit naše države popolnoma padel. Ali bodo sedaj imeli več sreče? Ali so Hrvati res tako zaslepljeni, da no spoznajo vrednosti D .majskih darov? Izjava g. Mačka skoraj to dokazuje in zato nas je strah za usodo hrvatskega naroda in zato smo tem bolj nasprotni politiki KDK, Dočim je torej dr. Maček trdil, da bi se z razširitvijo oblastnih samouprav SDS ne zadovoljila, pa ni hotel Pribičevič o tej stvari nič izjaviti. V svoji izjavi časnikarjem je najprej rekel, da je bil Uzun-Mirkovič svojoas njemu podrejen kot poveljnik celokupne žandarme-rije. Z ozirom na vest »Morgenblatta«, da sta on in dr. Maček pristala na razširjenje oblastnih samouprav, je dejal Pribičevič, da bi vlada nikakor ne bila upokojila generala Uzun-Mirkoviča, če bi bil general napravil kale sporazum z vodstvom KDK. Zanimivo pa je, da se g. Pribičevič sploh ni hotel izjaviti o tem, ali se strinja z dr. Mačkovo izjavo glede razširjenja oblastnih samouprav. »Obzor« se v svojem današnjem uvodniku bavi s slučajem generala Uzun-Mirkoviča in graja, da se je general mešal v politiko. Dejstvo, da se je rajši dal vpokojiti, nego da bi bil šel v Skoplje, je očiten dokaz njegove vojaške nediscipliniranosti. Naš novi admiral Split, 17. dec. (Tel- »Slov.«) Komandant obalske plovbe g. Stankovič, ki je radi svojega korektnega zadržanja splošno spoštovan v Splitu, je s kraljevim ukazom postal admiral naše vojne mornarice. Avstrija ne Izroči Mravlaka Dunaj, 17. dec. (Tel. Slov.) Kakor javlja »Wiener Allgemeine Zeitung«, je avstrijski pravosodni minister dr. Slama v zadevi zahteve Jugoslavije po izročitvi jugoslovanskega emigranta Mravlaka stavila jugoslovanski vladi vprašanje, ki opozarja na protislovja v izpovedbi bivšega soobtoženca Ivana Konrada. Če do 25. januarja ne bo odgovora, bodo avstrijske oblasti smatrale, da je Jugoslavija svojo zahtevo po izročitvi umaknila. Vest uradno še ni potrjena. A dhi d"*!. rfTtfci Podpirajte „S!ov. Stražo i« Proslava kraljevega rojstnega dne Belgrad, 17. d«c. (Tel. Slov.) Prestolnic* je na najsvečanejši način proslavila 40letnico rojstva našega kralja. Dopoldne so se vršile v vseh cerkvah velike svečanosti, katerih sc je udeležila kraljevska vlada, zastopniki parlamenta, diplomatski zbor, častniški zbor, višji uradniki in meščanstvo. Nato se je vršil vpis v dvorsko knjigo. Zvečer so priredili častniki belgrajske garnizije tradicielno svečano proslavo v oficirskem domu, katere so sc zopet udeležili predstavniki našega javnega življenja z ministrskim predsednikom dr. Korošcem na čelu. Iz poročil, ki jih je prejelo notranje ministrstvo in predsedstvo vlade, je razvidno, da se je svečanost v vsej državi izvršila brez najmanjšega incidenta v res sve-čanostnem razpoloženju. Prav lep vtis je napravilo poročilo iz Zagreba, da se je namreč svečanosti udeležil med drugim tudi zagrebški župan dr. Srkulj, da jc razobesila zastavo tudi zagrebška oblastna skupščina in da se je v imenu oblastne skupščine udeležil proslave dr. Cesar. Dober vtis je napravilo tudi dejstvo, da je v Zagrebu mnogo hiš izobesilo hrvatske, srbske in državne zastave. Prav tako so prišla poročila iz drugih večjih mest v državi (iz Niša, iz Štipa, iz Splita itd.) o svečanem poteku slavnostnega dneva. Predsedstvo vlade je dobilo iz inozemstva mnogo čestitk. Posebno svečano se je proslavila 401et-nica kraljevega rojstva v Bukareštu. Na Poljskem se je istočasno s kraljevim rojstnire dnem vršila tudi svečanost ob priliki desetletnice društva prijateljev Jugoslavije, ki jc poslalo poseben brzojavni pozdrav. Be gra ske vesti Belgrad, 17. decembra Zastopniki vladno vočino so se danes sestali, da se posvetujejo o zakonu o agraru. Zakon je skoro v celoti že gotov, sporen je same še način odplačevanja in višine odplačevanja. Kar se tiče načina odplačevanja, so stavljeni predlogi. Poslanec dr. Sečerov je predlagal, da se izvrši odkup zemljišč polom bank-, minister Doka Popovič predlaga odkup potom zadrug; poleg tega je pa še predlog Sianko-viča-Vesenjaka, da se izvrši odkup potom direktnega prometa med novim in starini last. nikom z jamstvom da stari lastnik nima ni-kakih stroškov, tudi ne v slučaju tožbe. Ministrstvo prosvete je pripravilo vse potrebno, da se uvede z naslednjim šolskim letom na gimnazijah pouk ruščino, Peščine ali poljščino. Kalerega predmeta se bodo učili, tc bo v zakonito določenih mejah prepuščeno svobodni izbiri dijakov. Na realkah se bo po novem letu poučevala v V. razredu opisna geometrija po dve uri na teden, odpadla bo pa ena ura pouka matematike. Demokratski klub je danes dal oficielno poročilo o sklicanju svoje seje za v soboto, dne 22. decembra t. 1. ob 9 dopoldne v prostorih narodne skupščine. Klub prosi, da se te seje zanesljivo udeleže vsi poslanci radi važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. V prosvetnem svetu je izvoljen za predsednika profesor belgrajske univerze dr. Gjor-gjevič. Član sveta pa je za Hrvatsko dr. Bosa-nac, rektor pedagoške šole v Zagrebu, za Slovenijo pa dr. Karel Capuder, vršilec dolžnosti šefa prosvetnega oddelka v Ljubljani. Na tehnični fakulteti v Ljubljani je ime-novan asistentom g. Milan F a k i n in je obenem pomaknjen iz 9. skupine v 8; na medicinski fakulteti pa g. V 1 a d i s 1 a v Kline s prejemki 8. skupine I. kategorije. Suplont Rojšok v Mariboru jo imenovan profesorjem. Napredoval je v 4. skupino I. kategorije profesor Peter P r o s e n v Novem mestu. Krize v AvstriH ne bo Dunaj, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bila seja vodstva vclenemškc ljudske stranke, na kateri je zopet prišlo do izraza ncrazpolo-ženje Velenemcev v njihovi kritiki proti dr. Sciplu. Zdi se pa, da to nerazpoloženje žc popušča, kar je razvideti iz oblike in vsebino komunikeja o teh posvetovanjih, ki prav za prav ničesar nc pove. Zato se lahko smatra, da je kriza koalicije, ki so jo Vclenemci tako glasno napovedovali od volitve predsednika dalje in radi nezadovoljive rešitve uradniškega vprašanja, tako rekoč končana in ua jc zvezni kancler dr. Seipel kot mož močne roke izšel brez škode iz vseh nanetosti v zadnjih politično zelo burnih dnevih. Delavske konvencije z NemčLo podpisane V soboto sc je v državnem ministrstvu dela / Berlinu izvršilo formelno podpisovanje delavskih konvencij med našo državo in Nemčijo. Za našo državo je pogodbo podpisal vodja naše delegacije narodni poslanec, min. n. r. dr. Gosar, za Nemčijo pa, pogodbo o socialnem zavarovanju ministerialni direktor v drž. ministrstva dela ar. Grieser, dogovor o naših sezonskih poljedelskih delavcih pa ministerialni dirigent dr. Weigirt. Pogodbo o socialnem zavarovanju morata že oba parlamenta, naš in nemški ratiiicirati, dogovor o naših sezonskih poljedelskih delavcih, pa ne potrebuje — vsaj na nemški strani ne — formalne ratifikacije, marveč bo stopit v veljavo po izmenjavi not med diplomatskimi predstavniki obeh držav. S sklepom teh konvencij se je izpolnila dolgoletna upravičena žeija več stotin naših siromašnih rudarjev, ki so svoje najboljše moči potrosili v nemških rudnikih, plačevali tamkaj prispevke za zavarovanje, pa so na svoja stara leta živeli v največji bedi, ker po nemškem zakonu niso mogli' prejemati v domovino pripadajoče jim rente" S tem je izpolnjena dolgoletna zahteva rudarskih vdov in sirot, ki so jim možje oziroma očetje pomrli v nemških rudnikih ali so se tamkaj ponesrečili, pa niso prejemale po njih rente, ki bi sicer imele do nje pravico, ako ne bi živele izven Nemčije. S tem se bo končno izpolnila vroča želja onih tisočev naših delavcev na \Xest-falskem in v Porurju in njihovih družin, ki so si vedno želeli, da bi se vsaj na stara leta mogli vrniti v domovino. Dosedaj jim je bilo to nemogoče, ker bi s tem, ko bi se izselili iz Nemčije, izgubili pravico do prislužene pokojnine oziroma rente. Po novi pogodbi pa bodo jim pravice, ki so jih, ali jih še bodo v Nemčiji pridobili, ostale tudi, če se vrnejo domov. Naša delegacija je dosegla tudi, da bodo naši ljudje lahko prejemali nemške rente tudi drugod n. pr. v Franciji, na Holandskem itd. Se važnejše pa so v novi pogodbi o socialnem zavarovanju določbe, ki varujejo zavarovancem ne samo njihove že pridobljene pravice, marveč vobče vsa leta, (tudi če sama zase ne dajejo nikake pravice do rente) ki so jih odslužili v er.i ali drugi državi. Delavcu, ki je bil n. pr. nekaj časa zavarovan v naši državi, potem v Nemčiji in nato morda zopet pri nas, se bodo štela vsa leta zavarovanja ter bo končno prejemal odgovarjajočo rento, čeprav bi morda v nobeni državi sami rase ne imel pravice do nje. Za slučaj, da bi nemška ali pa naša država Ei.ienila slično pogodbo s kako tretjo državo je v sklepnem protokolu predvideno, da se lahko to štetje let brez posebne formalne pogodbe razve rne tudi na državljane druge, t. j. naše oziro-l.ia nemške države. Praktično se to pravi: ako bi K-emčija sklenila slično pogodbo kot z nami tudi s Francijo, potem bi se lahko brez posebne nove Taozrodbe tako uredilo, da bi se našim rudarjem ludi ona leta, ki so jih odslužili v Franciji, priznavala kakor, da so jih odslužili v Nemčiji ali fa pri nas. V tem pogledu izplačevanja rent v inozemstvo in opisanega štetja let gre nova pogodba, mnogo dalj, n«?o katerakoli druga, ki jo ie Nemčija dosedaj sklenila na tem področju. Reči cmemo, da je s to pogodbo položen temelj za i.adaljnje ustvarjanje vedno tesnejših vezi med •Iržavami v pogledu socialnega zavarovanja. Vse to velia ne samo za zavarovanje rudarjev, marveč tudi za zavarovanje privatnih nameščencev, kakor tudi za slučaj, da je kdo podvržen nekaj časa eni in nekaj čas drugi vrsti zavarovanja. Le invalidno (iznemoglcstno) zavarovanje, ki tvori v Nemčiji tudi pri rudarjih posebno zavarovalno panogo, se pogodba, ki jo je naša delegacija sklenila z Nemčijo, ne nanaša, ker pri nas to zavarovanje še ni izvedeno. Čim pa bi se invalidno zavarovanje tudi pri nas uvedlo, bi recipročnost po pogodbi tudi v tem pogledu takoj nastopila. Edina točka, kjer nova pogodba ne bo izpolnila vseh nad, ki jih je ta ali oni morda gojil, je, da se rente ne bodo izplačale tudi za nazaj. Tu je bilo najprej merodajno, da pred pogodbo naši ljudje po nemškem zakonu niso imeli pravice — razven v nekaterih izjemnih slučajih i — zahtevati, da bi se jim nemške rente izplačevale izven Nemčije. To pravico zadobijo šele po novi pogodbi, ki v tej točki izpreminja nemški zakon o zavarovanju. Glavno pa je, da naše zavarovalne ustanove nimajo za prejšnja leta nasproti nemškim državljanom sličnih obvez; to se pravi, da ne bi dali Nemcem za to, kar bi radi od njih dosegli, nikake prave kompenzacije. Lažje je to pri državah, ki tudi same dolgujejo nemškim državljanom zavarovalne rente v vsaj približno enaki višini, kakor jih zahtevajo od Nemcev. Pa še te so dosegle izplačilo rent le od časa, ko so pogajanja že tekla. (Dosedaj samo samo Holandija za cirka 1 leto). Vzrok tiči v tem, ker se tudi nemške rudarske zavarovalnice slično kot naše bratovske skladnice nahajajo v tako težkem finančnem stanju, da vobče ne bi zmogle večjih izdatkov za nazaj. Uvaževati je bilo treba dalje, da nam Nemčija tudi z ozirom na slična pogajanja z drugimi državami (Poljsko in Češko), ne bi mogla priznati večjih ugodnosti. Zato se je naša delegacija — po pristanku vlade — končno zadovoljila s tem, da se rente po novi pogodbi prično izplačevati ne glede na to, kdaj bo pogodba ratificirana, takoj in siccr že za čas od 1. decembra, torej od časa, ko so se pogajanja stvarno pričela. S tem je zagotovljeno. da bedo naši nemški rentniki vsaj cd 1 dec 1928 dalje prejeli letno okrog 100.000 mark (cirka 1,350.000 Din). Če bi pogajanja zavlekli ali celo prekinili, bi bila posledica edino le, da bi se to izplačevanje znova odložilo ter bi pozneie najbrž niti tej*a termina ne dosegli Glavni interes na tem, da se ta pogodba čimprej sklene, smo imeli vendar le mi in ne toliko Nemci. Zato moramo biti, če objektivno presodimo kaj dajemo po pogodbi mi Nemcem in kaj oni nam, z uspehom popolnoma zadovoljni. Pripomniti ie treba še, da je v pogodbi določeno. da se te''om 1 leta lahko obnovijo tudi oni slučaji, ko ie bila kakemu zavarovancu (od- Vojna u Južni Rmeriki Bolivijske žete pričele s sovražnostmi - Izgube na obeh stsneh — Posredovanje Društva narodov Newyork, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Med Bolivijo in Paragvajem je dejansko že izbruhnilo vojno stanje, dasi formalno še ni bilo objavljeno. V soboto so bolivijske čete začele so-vružnosti in po težkih bojih s precejšnjimi izgubami zasedle paragvajsko utrdbo Bocfuc-ron v ozemlju Granchaca, pozneje pa tudi utrdbo Rojas Filver ter korakajo sedaj proti utrdbi Aquino. Mnogo slabejše paragvajske fete so izpraznile utrdbi Valois in Revarala in so umikajo proti krn.iu Bahia Negra. Boli-vijska letala so na Bnliio Negro metala bombe, ki pa večinoma niso eksplodiralo. Mrtvih jc baje že 100 Paragvajcev. Bolivija je mobilizirala vse moške od 18. do 50. leta. V obeh državah, tudi v dosedaj mirnejšem Paragvaju, je vojno navdušenje tako narasflo, da je posredovanje zelo otežkočeno. Povsod se vrše nacionalistične demonstracije. Obe stranki dol-žita drugo, da je kriva poostrenega položaja. Predsednik Sveta Društva narodov Briand je brzojavno onozoril obe vladi na vonio nevarnost, ki lahko nastane po spopadih oboje- stranskih čet, in ju opozoril na dolžnost kot članici Društva narodov, da spor poravnata mirno. Paragvajska vlada je državnemu tajniku Kellogu poslala noto, s katero formalno pristaja na ponudeno posredovanje po pan-amo-iški konferenci. Iz Bolivije pa o tem še ni nobenih vesti. Paragvajsko vojno ministrstvo poroča s fronte, da so paragvajske čete zopet priborile vse tri utrdbe, ki so jih bile zavzele bolivijske čete. Lastne izgube znašajo G mrtvih, dočim znašajo bolivijske zgube dva častnika in mnogo rednih vojakov in Indi-janeov. Danes dopoldne je na Briandovo brzojavko dcjpel v Lugano tudi odgovor Paragvaja, čuje se, da sc smatra voiiio za neizogibno, kar pa se v oficiclnih krogih D. N. oporeka, dasi se priznava, da se je generalni tajnik Drumond že danes z nekaterimi višjimi uradniki odpeljal v Pariz, da razpravlja z Brlar.dom o možnosti na-daljnega posredovanja D. N. v južnoameriškem sporu. Kone: spor? med Vatikanom in R.mom Rim, 17. dec. (Tel. Slov.) Prihod apostolskega nuncija iz Bolivije msgr. Chiarolo v Rim, katerega je papež sprejel v izolatni avdienci, je dal povod vestem, da hoče Vatikan posredovati v sporu med Bolivijo in Paragvajem. Sv. Stolica pa ne bi storila nobenega definitivnega koraka, temveč bi same pozvala Bolivijo k spravi, ker pa Vatikan s Paragvajem ni v nobeni zvezi, ne bi mogla storiti enakega koraka v Paragvaju. Vatikan bi storil samo to, da bi podpiral intervencijo, ki je že v teku. Na današnjem konzistoriju ni bil imenovan noben nov kardinal. Papež je imel samo kratek nagovor, v katerem je izrazil svoje zadovoljstvo radi sijajnega uspeha evharističnega kongresa v Sidneyu. V zadnjih tednih se vedno bolj širijo vesti, da bo v kratkem defin;tivno rešeno rimsko vprašanje. Zagotavlja se, da se bo ta problem v temelju rešil tako, da se sv. Stolici da na gotovem, četudi majhnem teritoriju, popolna suvereniteta, tako, da bi se papež v tem ozemlju lahko popolnoma svobodno gibal. Smatra se, da bo 1. 1929 prineslo konec konflikta med Cerkvijo in državo v Italiji, ki traia že od leta 1870. Mad in Romuni Rim, 17. dec. (Tel. Slov.) Pod okriljem Drn štva narodov se je začela danes v Opatiji m-jarsko-romunska konferenca, ki ima nalogo, da reši med obema narodoma še nerešeno vprašanje v optanrskem sporu. Predsednik madjarske delegacije je Szerenyi, romunske delegacije pa minister Rascanu. Oba sta izjavila, da ne bo vprašanje, o katerem bodo razpravljali, koristilo samo Madjarski in Romuniji, temveč sploh mednarodnim ednošajem, ker bosta obe državi, če bo vprašanje enkrat definitivno rešeno, delovali po svojih močeh za zboljšanje odnošajev med obema državama in za povečanje prestiža Društva narodovo. Proti tajnemu oboroževanju Madžarov. Praga, 17 dec. (Tel. »Slov.«) Ker so bile odkrite nove pošiljke orožja na Madjarsko, zahtevajo češki listi, da mala antanta odločno nastopi proti Budimpešti ker to oboroževanje stalno ogroža mir. »Narodni listy« jx>zivljejo na Dolžnost Društva narodov, da prepreči vse grozeče vojne konflikte. »Češke Slovo« piše, da so zagotovila madjarskih državnikov o mirnih namenih Madjarske neresnična, kuga v Grčiji Atene, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Poroča sc, da jc v Kavalli izbruhnila med grfkimi begunci kugi podobna epidemija. Bolniki so v par urah postali popolnoma črni, kakor da bi jih zadela strela in umrli najpozneje v 24 urah. Ukrenile so sc najstrožje odredbe za to, da se epidemija ne razširi. Vesti, ki so jih listi prinesli soglasno, je vlada sicer oficelno demontirala, vendar jih en del listov vzdržuje. Govori se, da gre za neko močvirno mrzlico. Dunajska vremenska napoved: Oblačnost negotova, padavine verjetne, temperatura se bo polagoma dvigala. nosno njegovim potomcem) v času pred pogodbo renta radi bivanja v inozemstvu pravomočnr odklonjena. Istotako se bodo rente, ki sc prično po novi pogodbi izplačevati v našo državo, izplačevale, tudi če bi bila pogodba kdaj odpovedana. Dogovor glede izposlovanja naših sezonskih poljedeljskih delnvccv v Nemčiji, vsebuje v glavnem določbo sporazuma, ki je bil letošnjo pomlad za časa, ko je bil dr. Gosar min. soc. politike, sklenjen med nemško Delavsko centralo in našim Osrednjim odborom za posredovanje dela. Kakor znano, je letošnji poskus, ko smo poslali v Nemčijo cirka 1000 poljedelskih delavcev, predvsem iz Prekmurja, prav dobro uspel in to v obojestransko zadovoljstvo. Sedaj stopi na mesto omenjenega poluradnega sporazuma formalen dogovor med našo državo in Nemčijo. Po tem dogovoru nismo več vezani na prejšnji Bolezen sng°e?kesa kralia London, 17. dec. (Tel. Slov.) Londonski župan je na nekem shodu izjavil, da mu je princ v/aleški sporočil, da se je kraljevo zdravje bistveno zboljšalo. Dva dni kralj že lahko spi brez uspavalnih sredstev. Sedaj so ga začeli krajevno in splošno obsevati z ultravioletnimi žarki, kar na kralja vpliva dobro, tako da lahko spi ponoči in tudi podnevi nekoliko ur. Vsta a v A?