PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ri /l t\ t • Abb. postale I gruppo OU lir TRST, sobota, 21. septembra 1968 VOJKO VLAHOVIČ JC GOVORIL MLADINI NA VUlKtM ZBOROVANJU V NIŠU Leto XXIV. Št. 217 (7110) ZAPLETEN POLOŽAJ V ČSSR Ponoven pritisk Sovjetske zveze na češkoslovaško vodstvo Smrkovsky, Černik, Dubček in Svoboda so obiskali velesejem v Brnu - Izredno oster članek «Pravde» o političnih stališčih Zveze komunistov Jugoslavije PRAGA, 20. — Vse kaže, da do obiska Dubčka v Moskvi be bo prišlo odnosno se govori v moskovskih krogih da bo prišlo do sestanka «na vrhu» šele čez en teden. Istočasno se tudi govori, da ni prišlo do sporazuma med Sovjeti in čehoslovaki glede izvajanja prve faze moskovskih sporazumov. Češkoslovaški državniki trde, da so izpolnili vsa določila sporazuma in da bi zaradi tega lahko prišlo do razgovorov o umiku det. Niso pa povsem jasne sovjetske tahteve, pri čemer se govori, da naj bi pritiskali na predsednika republike Svobodo, da naj bi prepredi! prihod v Moskvo Dubčku, kar pomenilo bistveno spremembo Političnega položaja na Češkoslo-vaškem. Današnja «Pravda» piše, da je Položaj na Češkoslovaškem »zapleten«, istočasno pa priznava, da so Pili napravljeni določeni napori, nate pa govori, da se proces «norma-uzacije* odvija «počasi in z velikimi težavami*, ker protisocialistične sile niso prepustile orožja. ''Pravda* nato nadaljuje napade na Peškoslovaški tisk, ki po njenem brnenju še vedno objavlja članke, ki so v nasprotju z duhom moskovskega sporazuma in da gre celo te primere nasilnega preprečevanja «poštenih» ukrepov češkoslova-8kih komunistov. Agencija Tass pa govori, da se 'a Češkoslovaškem bitka nadalju-e in da se protisocialistična manjka noče ukloniti, zaradi česar ni biožna politična normalizacija. Iz vsega tega sledi, da se sovjetski voditelji nočejo razgovarjati s Pnškoslovaškimi voditelji na enakopravni osnovi in da se tudi v ČSSR teostruje ozračje hladne vojne. Češkoslovaški voditelji pa se tru-ll■■lllllllllllllllllllllllll•llllllllllllIllllIl■nl«lllllIllIl•lllllllllll■llll■•l•l>lllllllllla■llllllll*l■lllllllllIlIllllll■llllllll•lllllllllMllllllllll■lllllvlalI■Illlllll•■llll1lll■ URADNO SPOROČILO IZ MOSKVE Sonda «lond 5» je obletela Luno in so ji nato spremenili tir Po mnenju ravnatelja v Jodrell Banku bodo sondo priklicali na Zemljo ■ Ladja oddaja magnetofonske posnetke moškega glasu tako kot mi jugoslovanski novinarji, borite za poštene, objektivne informacije, za boljše razumevanje med narodi in s tem za mir na svetu. Prepričan sem, da je to na ša skupna naloga in da bomo našli vedno več načinov in poti, da krepimo naše sodelovanje pri izpolnjevanju te skupne naloge. Sporazum o sodelovanju med Zvezo italijanskega tiska in Zvezo novinarjev Jugoslavije za letošnje in prihodnje leto, podpisan junija meseca v Kopru, prav gotovo daje dovolj široke okvire za krepitev naših medsebojnih vezi, za poglabljanje prijateljskih odnosov med italijanskimi in jugoslovanskimi novinarji. Meja med našima dvema državama je že davno široko odprta in prepričan sem, da je prav tako široko odprt tudi pot za naše vse tesnejše medsebojno sodelovanje pri krepitvi in poglabljanju medsebojnih vezi in prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo. Dovolite mi, da se na koncu še enkrat zahvalim za poziv na vaš kongres in da vam še enkrat zaželim, da bi vaš kongres čimbolje uspel in da bi vi vsi imeli čim-boljše uspehe v vašem poklicnem delu. Hvala vam za pozornost!« T. Granfil v Rimu RIM, 20. — Vodja jugoslovanske vladne delegacije, ki je na obisku v Italiji, Član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil, se je sestal danes v Rimu z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Carlom Russom, s katerim se je pogovarjal o gospodarskih in trgovskih odnosih med obema državama. V razgovorih je bila izražena obojestranska pripravljenost, da se začnejo novi napori za izboljšanje medsebojne trgovinske izmenjave. Ministra sta se sporazumela o potrebi pogostejših medsebojnih stikov zaradi boljšega proučevanja možnosti gospodarskega in trgovinskega sodelovanja. Razgovorov sta se z jugoslovanske strani udeležila namestnik zveznega tajnika za zunanjo trgovino Boris šnuderl in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Srdja Priča, z italijanske strani več visokih gospodarskih funkcionarjev Italije in italijanski veleposlanik v Beogradu Trabalza. Popoldne se je Toma Granfil sestal z ministrom za industrijo in trgovino Andreottijem in guvernerjem italijanske banke dr. Carlijem Z ministrom Andreottijem so poseb no proučili vprašanja Jugoslovan sko-italijanskega industrijskega so delovanja. Diana zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Toma Granfila je sprejel danes tudi predsednik italijan ske vlade Leone. MOSKVA, 20. — Sovjetska tiskovna agencija Tass obvešča, da je vesoljska sonda «Zond 5», ki so jo izstrelili pred šestimi dnevi, preletela področja blizu Lune in da nadaljuje polet. Poročilo pravi, da se polet »avtomatične« vesoljske sonde «Zond 5», ki so jo izstrelili 15. septembra, nadaljuje po načrtu. Dne 17. septembra so ji ob 6.11 po moskovskem času spremenili smer. Vesoljsko postajo so s pomočjo pogonskega sistema z Zemlje spravili na novo krivuljo, ki so jo izbrali zaradi boljšega proučevanja značaja Luninega prostora. Dne 18. septembra pravi poročilo, je postaja «Zond 5» obšla v razdalji 1950 km Luno. Ker so bili v stalni radijski zvezi s postajo, je bilo moč dobiti na Zemlji znanstvene informacije. Vse naprave v notranjosti postaje redno delujejo in tudi pritisk ter temperaturo so ohranili v predvidenih mejah Postaja je izvedla spored opazovanja vesoljskega prostora, računska središča na Zemlji pa nadaljujejo proučevanje dobljenih podatkov. Vesoljska sonda je torej krožila - . - — okoli Lune in kaže, da so ti poskusi | že jutri začele priprave za prista v zvezi z načrtom združevanja po- nek. Do tega mnenja je ravnatelj staj med poletom po vesolju. Vse to dokazuje, da imajo Sovjeti v načrtu polete s človeško posadko. Tassova poročila so v glavnem potrdila točnost predvidevanja angleških tehnikov v Jodrell Banku in drugih zahodnih opazovalnih središč. Sovjetski viri so pojasnili, da je postaja obšla Luno (kolikokrat ni znano) a molčijo o nadaljnji usodi sodne, ki bi lahko letela v širši krivulji okoli Sonca, že dejstvo, da sovjetsko poročilo govori o umetnem ozračju, dokazuje, da s sedajmim poletom preizkušajo naprave za polet Zemlja - Luna s posadko. Sovjetski znanstveniki se že dolgo bavijo s proučevanjem «bolj zdravega« ozračja v notranjosti vesoljske ladje, ki bi ga morali sestaviti na podlagi kisika in helija. Proučevanje se je namreč pričelo po požaru čistega kisika v ameriški kabini, kjer so v plamenih umrli piloti Grlsson, White in Chaffe. Ni torej izključeno, da so Sovjeti preizkusili novo ozračje, v katerem bodo šest dni živeli in dihali sovjetski kozmonavti. V Jodrell Banku pa so še vedno prepri čanl, da bodo skušali Sovjeti usmeriti ladjo k zemlji ln da se bodo opazovalnice v Jodrell Banku str Bernard Lovell prišel na podlagi proučevanja signalov, ki jih oddaja sonda. Vesoljska ladja se približuje Zemlji s hitrostjo 45.000 km na u-ro. Ta je poldruiglkrat večja od hitrosti katerekoli vesoljske ladje s posadko, ko je ta prispela v zračno plast zemeljske oble. BBC je danes po poročilih ob 9. uri oddajala posnetek moškega glasu, ki je prihajal iz sovjetske lunine sonde. Posnetek so zabeležili v Jodrell Banku. Moški glas ponavlja razne številke in imena, verjetno v kodeksu, in sicer ((kanal 17, 26, O, O, Grigorij 26». Ta glas prihaja po mnenju Bernarda Lovella iz magnetofona v notranjosti vesoljske ladje. Možno pa je tudi, da sonda sprejema glas z zemeljske postaje in ga ponovno oddaja. V Moskvi so javili, da so danes izstrelili 242. satelit vrste- «Koz mos«. Gre za četrti satelit brez posadke, ki so jih v SZ izstrelili sedmih dneh: v soboto so izstrelil! «Kozmos 240», v nedeljo «Zond 5», v ponedeljek pa «Kozmos 241». V Kozmosu 242» so znanstvene naprave za proučevanje višjega ve soljskega prostora. njimi okrog 45.000 mladih) govoril član predsedstva CK ZKJ Veljko Vlahovič. Pozval je mlade, naj bodo dovzetni za vse kar je človeško, in naj odbijejo vse, kar je nečloveško. «Vi ste pokolenje zdravih samoupravljavcev, vi ustvarjate novi Uk komunista, ki se bo z elanom boril za samoupravljanje«. Vlahovič je pozval mlade, naj se pripravijo na mirno ustvarjalno delo, toda naj bodo istočasno vedno pripravljeni, odločno se postavit' v obrambo svobodne socialistične domovine. Opozoril je mlade, da je pred njimi življenje polno boja, in jih pozval, naj nenehoma odkrivajo resnico o človeku in družbi m naj ne pozabljajo, da je resnica bolj nepoznana kot se to na prvi pogled zdi. ((Resnica revolucije ni samo v knjigah, temveč je v življenju, v vas samih. Resnica je včasih surova in groba, pogosto-ma tudi ni vse resnica, kar se tako imenuje,« je. pripomnil Vlahovič in kot primer navedel: «Pravda» po meni v ruščini rejnica. Mi vidimo, da nas «Pravda» (mislil je na moskovsko «Pravdo») primerja z Bonnom in Pekingom. «In ne samo to.» je dejal Vlahovič, «v svoji brezobzirnosti so šli v Moskvi še korak naprej. Včeraj so po televiziji grobo napadli človeka, ki je najdražj' našim narodom, ki je ideator in ustanovitelj naših borb in simbol naših junakov — tovariša Tita. V odgovor na tak napad je vaš protest v tem trenutku protest vseh naših ljudi in vseh narodov socialistične Jugoslavije. Postavlja pa se vprašanje, kakšno je ozadje teh napadov in kakšni politiki ustreza Eno je zanesljivo; ne ustreza socializmu in socialistični politiki,« je ugotovil Vlahovič, in pripomnil, da bi bilo danes težko spoznati Jugoslavijo, če bi jo gledali v ogledalu tiska nekaterih držav v vzhodni Evropi, to je ogledalo birokratične lo gike in skrivljenega načina mišljenja, v katerem so popačeni stvarni družbeni problemi in odnosi. To način mišljenja, ki izbira samo tista dejstva, ki njim ugajajo, in to v imenu marksizma in leninizma. Pri tem se pozablja, da je Lenin dejal, da delavci ne potrebujejo izmišljotin, in da tisti, ki skrivajo resnico pred delavci, nimajo nobe-ne zveze z delavskim gibanjem. «Mi ’ gradimo družbo, ki mora doumeti stvarnost, kakršna je... To pa zahteva stalen kritični odnos napram samim sebi in drugim. V času, v katerem živimo, je poudaril Vlahovič, ni samo čas velikih možnosti temveč velikih smotrov, velikih borb, za borbo pa je potreben stalen dotok mladih. Kdor si želi odnose na osnovah samoupravljanja, mora postati sposoben ne le, da menja naravo ln družbene odnose, temveč da me nja samega sebe, a to je težka stvar.« Revolucija je, po besedah Vlahoviča mejnik med preteklostjo in prihodnostjo, samounravlianje je množičen orehod ljudi prek mejnika v prihodnost, ki temeljito menja preteklost. Vlahovič je ooozo ril mlade, naj bodo vedno v prvih vrstah internacional'stišne soPdar nosti na strani vseh, ki se bor’ In trpe, in nal bodo neutrudljivi borci v obrambi svobode in ne odvisnosti Jugoslavije v borbi za mir in socializem. V začetku svojega govora je Via- Jakubovski v Sofiji hovič ugotovil, da je današnji zbor samo še en izraz privrženosti narodov Jugoslavije najsvetlejšim tradicijam revolucionarne borbe, izraz bratstva in enotnosti, ki sta bila pogoj vseh dosedanjih nad in ki sta pogoj, da jugoslovanski narodi izpolnijo svoj dolg napram drugim narodom, ki prav tako želijo mir in socialistične družbene odnose. Po besedah Vlahoviča je največja želja Jugoslavije, da v miru »radi svoj socializem, da širi mir z vsemi, posebno s svojimi sosedi, ki dobro vedo, da od strani Jugoslavije, ki odločno obsoja vsako napadalnost, vsako vmešavanje * notranje zadeve drugih, ne grozi nobena nevarnost. Vlahovič je z obžalovanjem ugotovil, da je po okupaciji Češkoslovaške oživela v Bolgariji veliko-bolgarska hegemoniatična politika, in jasno dal vedeti, da so interesi socialistične republike Makedonije neločljivi od interesov in pravic cele jugoslovanske skupnosti. Vlahovič je prav tako ugotovil, da je svet danes priča, da so tudi države, ki vodijo miroljubno politiko in nikogar ne ogrožajo, izpostavljene pritisku in intervencijam. Zato smo prisiljeni, je poudaril Vlahovič, da vzporedno z borbo za mir, za boljše razumevanje med narodi krepimo vseljudsko obrambo, da nas nič ne bi presenetilo. Zato je danes bolj kot kdaj koli prej potrebno, da gradimo sistem obrambe v naši celotni družbeni strukturi. Kajti dogodki so z okupacijo Češkoslovaške pokazali, da ne gre samo za Češkoslovaško, temveč da grozi ponovno poslabšanje mednarodnih odnosov in katerih posledice bodo lahko katastrofalne, če se odgovorne države na vzhodu in zahodu ne bodo pravočasno zavedale svoje odgovornosti in sprejele ukrepov za popuščanj e- napetosti. Pri tem imajo Sovjetska zveza in države, ki so za svoj smoter proglasile graditi socializem, posebno odgovornost za usodo sveta. Vlahovič je ugotovil, da je Jugoslavija vedno pozdravljala vsak pozitivni korak Sovjetske zveze in ostalih vzhodnoevropskih držav in da bi prisrčno pozdravila umik čet varšavskega pakta iz Češkoslovaške, ter pripomnil, da imajo pridige in lekcije češkoslovaškim delavcem, isti smisel, kot če bi Rusi, Poljaki, Nemci in Bolgari učili Cehe, kako se delajo »češki kned-lji». Pretekli mesec je jasno pokazal, da ne gre za kontrarevolucijo na Češkoslovaškem, temveč da je to intervencija proti zgodovinskemu razvoju socializma. To je zakasnela nostalgija za preživelimi oblikami hegemonije, to je monopoliziranje stališča, monopoliziranje pravice m’šl1enja in presojanja, kaj je socializem in kal ni. To je dejansko ponovno obujanje dogme: «Ne imej drugih bogov razen mene.« je ugotovil Vlahovič in z zadovoljstvom prioomnll, da je danes položaj drugačen, kot je bil 1948. leta. Danes je velikemu številu komunistov In drugim naprednim silam na svetu postalo jasno, da dogmatski socializem zapira perspektive nadaljnjih družbenih sprememb, da se obramba zastarelih konservativnih oblik razvoja socializma vedno bolj spreminja v nove obl ike protisoci al i zrna. To je nov pozitiven pojav, ki se pred dvajsetimi leti ni mogel sploh slutiti. B. B. Illlllllllllllllllllllllllflllllltlllllllllltllllllllfll,UDU DIHU,1,1,,II,111,1)1,111,111,11111,111,1,,|l||||||||,H|ai||||Q SALAZARJEV0 ZDRAVSTVENO STANJE NESPREMENJENO Poziv patriotične fronte vsem opozicijskim silam Niso se še sporazumeli o morebitnem Salazarjevem nasledniku - Okrepitev ameriških sil za primer neredov? SOFIJA, 20. — Sovjetski maršal Jakubovski, ki je vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta, je nepričakovano prišel v Sofijo, da bi se pogovarjal o vprašanjih, ki se tičejo nadaljnje okrepitve tega pakta. Na letališču je Jakubovskega sprejel bolgarski minister za obrambo s skupino svojih pomočnikov. V prestolnici je sovjetskega maršala sprejel prvi tajnik KP Bolgarije in predsednik vlade Todor Živkov. Pozneje pa se je Jakubovski pogovarjal z najvišjimi bolgarskimi vojaškimi predstavniki. V Londonu vztrajno krožijo glasovi, da bi obisk Jakubovskega v Sofiji mogli spraviti v zvezo z moskovskimi nameni, da pošljejo svoje čete v Bolgarijo. Sovjetska zveza ima sedaj 20 divizij v Vzhodni Nemčiji, dve na Poljskem, 4 na Madžarskem in računa se približno pol milijona mož na Češkoslovaškem. Ce izvzamemo Romunijo, je Bolgarija edina država varšavskega pakta, kjer ni sovjetskih čet. AL2IR, 20. — Patriotična fronta za narodno osvoboditev Portugalske je izdala poziv, naj bi se takoj začela pogajanja med vsemi portugalskimi opozicijskimi skupinami za ustanovitev narodnega antifašističnega sveta. V posebni brožuri pravi patriotična fronta, da je s Salazarjevo boleznijo nasitalo novo stanje v deželi: ((diktatura še dalje obstaja, toda diktatorja ni več. Patriotična fronta predlaga načrt šestih točk, «da se pokoplje sala-zarizem s Salazarjem«. Predvideva ustanovitev začasne vlade, razpustitev tajne policije in urada za cenzuro, izvolitev ustavodajne skupščine, splošno amnestijo in takojšnji začetek pogajanj za rešitev vprašanja kolonialne vojne. Poziv predlaga tudi ustanovitev državljanskih odborov v tovarnah, šolah, pri javnih ustanovah in v vojski. V Lizboni je predstavnik ameriškega poslaništva zanikal trditve nekega angleškega lista, da je Portugalska zahtevala ameriška ojače-nja v predvidevanju morebitnih neredov. Omenjeni list piše, da sta dve ameriški letali prepeljali na Portugalsko okoli 200 mož v civl-lu, ki se zdi, da so policaji, ali pripadniki varnostne službe. Kakor poročajo zdravniki, je stanje Salazarja nespremenjeno. Medtem se nadaljujejo posvetovanja za imenovanje njegovega naslednika, vendar se do sedaj še niso sporazumeli, ker bi nekateri hoteli Imenovati samo začasnega ministrskega predsednika, zato da lahko še dalje izdajajo zakone, ki potrebujejo podpis ministrskega predsednika. Zatrjuje se, da je minister za o-brambo odpotoval v Angolo, da ((pretipa puls» te kolonije, kjer že dolgo časa traja osvobodilna vojna. Sprejeli so tudi ukrep, ki prepoveduje nositi iz države več kakor 50 tisoč eskudov (milijon lir). Za« so zaostrili carinsko nadzorstvo na mejah. Delegacija KP Romunije na obisku pri KPI RIM, 20. — Na vabilo centralnega komiteja KPI je prišla danes v Rim uradna delegacija romunske komunistične stranke, ki jo vodi član prezldija centralnega komiteja VlrgllJ Trufln. Delegacija bo ostala v Italiji okoli deset dni na študijskem potovanju. Poročilo KPI javlja, da bo imela delegacija med svojim bivanjem v Italiji več razgovorov, sestankov ia stikov z voditelji in organizacijami. partije. Prvi razgovor je bdi « uradno delegacijo KPI pod vodstvom Pajette. Zakaj je v Zahodni Nemčiji «črni Iev»? rjovel BONN, september. Nekateri si bodo to, zanesljivo, že zaradi sebe razlagali kot novo potenco neposredne «zahodnem eniške nevarnosti*, ki so se ji pred nedavnim še tako pogumno postavili po robu. V Bonnu so, morda prav zato, poskušali zdaj storiti, kar je bilo sicer pričakovati, vendar brez velikega hrupa. Generala Sahmeza so Imenovali — v okviru splošnih personalnih sprememb — za ((generalnega Inšpektorja oziroma neposrednega šefa kopenskih sil Bundeswehra» in vojska, ki ji bo od 1. oktobra poveljeval, so se od nedelje relativni tišini jugozahodne Nemčije šli igro «čmi lev». ((Defenzivno,* je izjavil generaliaitnant Koch, poveljnik drugega korpusa in manevrov, v katerih je med drugimi tudi pred šefom države, ministrom za obrambo in ameriškim veleposlanikom — uril 42.000 zahod-nonemških vojakov s 14.600 vozili, pet dni, kar je stalo 6 milijonov mark in kar je zbujalo simpatije okoliške javnosti. Ne eno ne drugo ni niti posebno pomembno niti novo za tiste, ki so v Bonnu prejšnje dni intenzivno razmišljald o tem, da bi se morala ZR Nemčija vojaško »odzvati na Prago — vendar kako?* (citat: naslov iz nekega velikega dnevnika). General Schnez je imel, resnici na ljubo, svojčas nekaj razpletljajev na Nizoeem-ekern, kjer ga, ker so ga obtožili zaradi nekaterih domnevnih ovadb v Wehrmaohitu, niso marali za šefa štaba atlantskega pakta za 6rednjo Evropo v Brunsumn. V Bonnu so storili vse, da bi dokazali, kako so bile obtožbe izmišljene, in da bi rehabilitirali tega »sposobnega častnika*. V Bundeswehru to vsekakor ne bo nič spremenilo, kakor tudi ne «čml lev* — četudi šele pride, po definiciji vzhodnonemške a-genetje ADN, češ da Je to ((moralna podpora kontrarevoluciji v ČSSR». Cilji te vojske in njenih manevrov so za zdaj še sorazmerno omejeni. Dejstvo, da postaja človek, kakršen je Schnez, eden Izmed njenih šefov, pomeni več za politično sedanjost kakor za vojaško prihodnost. Sčasoma se bodo zamenjali tudi generali — toda nameni vojske bodo ostali kot pod ((Starimi*, če se ne bo spremenila politika, celo z ((novim duhom*, ki ga je baja že mogoče nekoliko čutiti v Bundeswehiru. Med drugim je v Bundeswehru med tisoči kapetani 708 takih, ki pod Hitlerjem še niso dorasli za vojsko, in izmed 1000 majorjev celo 145, toda en sam podpolkovnik iz tistih časov med tisoč podpolkovniki. Nekateri med njimi se zdaj, ker niso videli prave vojne, samo igrajo izmišljeno vojno, kakršna Je bila na primer «6mi iev». Ni mogoče pozabiti, da so vojake, zaradi katerih so že prej napovedali manevre, pod pritiskom javnosti premestili v vzhodne meje proti ČSSR na zahod, v notranjost, In pred kratkim spremenili manevre v uspešno Invazijsko desantno operacijo. Vendar od »črnega leva* taka nevarnost očitno ne grozi. Lev je samo rjovel, četudi nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če b! popolnoma utihnil. Rjovel je, tako kaže, tudi zato, da bi dokazal kako so nemški politiki vztrajni tn načelni — kar so se odločili, to tudi naredijo, pa naj bo kakorkoli že. četudi niso bili edini manevri — pravkar so se v treh pokrajinah končale skupne vaje ((ozemeljske obrambe*, sledijo pa skupne oborožene igre z nekimi zahodnimi zavezniki — se o-pazovalou zdi, da so za vojaško o-ceno «Bonn po Pragi* nekatere dolgoročne kombinacije bolj bistvene od neposrednih odločitev in akcij, kakor sta povišanje generala Scheza In «čmi lev*. Te kombinacije opravičujejo s tezo ((pomagaj si sam, pa tl bo pomagala tudi Amerika* In izhajajo iz zahtev, da za Bundeswehr v prihodnje ni treba varčevati niti denarja (predvsem) niti časa. Zahodna Nemčija, pravijo, mora vsaj do konca Izpopolniti svojih dosedanjih 34 brigad (med katerimi sta dve nepopolni, ostale pa ((trpijo za sklerozo*, če jih že ni 37, ki jih je od njh po prvotnem načrtu pričakoval atlantski pakt). Nima smisla, dodajajo, da bi bil Bundeswehr ((proračunski pastorek*. Od Bonna pričakujejo «po Pragi* ((drastične odločitve* prav v vojaški politiki. Zaradi tega je prejšnje dni javnost alarmiral tudi državni sekretar ministrstva za obrambo, von Hase, Bundeswehru, je dejal, primanjkuje trenutno 31.000 podoficirjev in 4000 oficirjev. Podoficirjev ja samo 124.000 namesto 155 tisoč, oficirjev pa samo 24.000 namesto 27.000. Premalo je tudi tistih, ki so se obvezali, da bodo služili vojaški rok dllje (64.000 — 7. avgusta letos proti 100.000 ob konou predlanskega leta) in prostovoljcev (19.000 letos proti 34.700 lani). Predvideno Je, da bodo 62 odstotkov pripravnikov Bundeswehra vojaki, ki služijo daljši rok, 38 odstotkov pa jih bo vojaških obveznikov. Danes pa je v Bundes-wehru samo 47 odstotkov prvih In 53 odstotkov drugih. ((Pomanjkanje kadrov ogroža našo obrambno sposobnost,* opozarja von Hase. Ne slučajno zdaj — in na tako alarmanten način, kakor zdaj razta- gajo to pomanjkanje. Vse to so namreč vedeli tudi prej. Toda po Intervenciji v CSSR bi se komaj kak zahodnonemški odgovorni politik hotel upreti dolgoročni kvalitativni krepitvi Bundeswehra — procesu, ki bi utegnil imeti tudi kake resne dolgoročne posledice. Mnoga zahodnonemška prizadevanja so dobila prav ob intervenciji na češkoslovaškem nove dimenzije in perspektive. Tako je mogoče razumeti tudi tiste kritike, ki jih Schnez in «crni lev*, četudi bijeta svetu v oči, skrbita precej manj kakor nekateri ne tako vidni pojavi razvoja, ki bi, kakor se bojijo, utegnil pripeljati prav tja, k čemur je težila tudi intervencija. četudi, kakor trdi zunanji minister Brandt, v ZR Nemčiji ni mogoče opaziti ((vrnitve k sterilnim pozicijam hladne vojne*, za prihodnost na žalost v tem oziru ni nobenih jamstev. Nasprotno. Včeraj so v Turinu odprli Mednarodni salon tehnike, v katerem se je Fiat predstavil med drugim tudi z elektronskimi napravami (na sliki) za proučevanje in načrtovanje novih modelov itd. Salon bo odprt do 2. oktobra IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMlllllllllll|||lll||||||||l1l||||||||||||HIIIIIII||IIIIIIIII||||||f||i||||ii||ni|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||l||||l||||||||||||ll|mi||U|mm||||ll||r|,|,„,||l|,„iii,uuu,,m|,||||,,|,|,,|,||,|||,||,i|||||,,m|||||| KOT NA TEKOČEM TRAKU V ZDA ponovne presaditve src HOUSTON, 20. — V metodistični bolnišnici je dr. De Ba'key ponovno presadil srce. Tokrat je njegova kirurška skupina presadila srce 46-letnega ladijskega inženirja Roberta Gordona Mouira, ki je s strelam v glavo napravil samomor, v 57-letnega inž. Bernarda E. Pfohla, ki je zaposlen v industriji celuloze v Jacksonvillu. Tudi v Ann Arborju (Michigan) je skupina zdravnikov Izvedla presaditev srca. Niso znana imena ne zdravnikov ne darovalca ne bolnika. Predstavnik bolnišnice dr. R. Nelson je izjavil, da je stanje bolnika odlično. MED PRIKAZOVALNIM POLETOM NA RAZSTAVI LETAL V Farnboroughu francosko letalo strmoglavilo na streho stavbe Najmanj 15 oseb, vključno člani posadke, zgorelo v plamenih, ki so zajeli letališko zgradbo LONDON, 20. — Francosko izvid- ] ga pilot je hotel prikazati izredno niško letalo »Breguet Atlantic 1150» gibčnost letala in je ostro zavil. Pri jo danes strmoglavilo na streho neke stavbe letališča v Frantoorougbu, kjer je razstava letal in kjer so tudi poskusni poleti. Več tisoč gledalcev je danes prisostvovalo sporedu, ki je predvideval prikazovalne polete nekaterih letal. Med temi je bilo tudi francosko, katere- iiiitiiiiitiiiimiiiiniiiiinuiiiiiitiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniinmiiiiiiininiiiiinniiiniiiiiininiiiiiniui VPRAŠANJA IN ODGOVORI Prošnjo za pokojnino je treba napraviti takoj Velike zamude pri izplačevanju pokojnin Omenili smo že mimogrede, toda marsikateri bralec je verjetno spregledal, da je treba prošnjo za pokojnino napraviti takoj po dopolnitvi starostne dobe, ki daje pravico do pokojnine. Po starem pokojninskem sistemu je upokojencu bila priznana pokojnina z naslednjim mesecem od dneva, ko je šel v pokoj: tudi če je prošnjo napravil kasneje, so mu bili dodatno izplačani zaostanki. Novi pokojninski zakon pa predvideva, da se upokojencu prizna pokojnina z naslednjim mesecem od dneva, ko napravi prošnjo Torej če upokojenec napravi prošnjo z zamudo enega, dveh ali več mesecev, je praktično ob pokojnino za vso to dobo. Modne novosti: gilš z vezenino za elegantni kostim ali pa tudi za dolg« večerno krilo. (Ente Italiano deiia Moda — Turin) Zato ponovno na tem mestu opozarjamo, naj upokojenci napravijo prošnjo takoj, ko prenehajo z rednim delovnim razmerjem. Kaj pa potem, ko je upokojenec napravil prošnjo? Koliko časa bo moral čakati, preden mu bo socialni zavod začel izplačevati pokojnino? S tem v zvezi smo dobili pismi dveh naših bralcev, ki sta nam izrekla sledeče pritožbe: Bralec G. J. z Opčin je že 7. aprila 1965. leta napravil prošnjo za invalidsko pokojnino. Poleg o-stalih dokumentov je tukajšnjemu socialnemu zavodu predložil tudi potrdilo o delovni dobi v Jugoslaviji. Medtem ko prejema za svojo delovno dobo v Italiji že ustrezno pokojnino, mu ta še ni bila priznana in torej povišana za delovno dobo v Jugoslaviji, Vprašuje nas, kaj storiti, kajti pretekla so že več kot tri leta. Bralcu lahko rečemo, da ni kaj storiti razen tega, da na tem mestu izrazimo vse ogorčenje nad tako počasnim postopkom. V tem primeru, ko je treba določiti višino pokojnine na podlagi konvencije, gre ves postopek skozi birokratski aparat dveh različnih držav in ni izključeno, da določen dokument obtiči mesece in mesece v enem in istem uradu. In tudi ko je že vse odobreno in določeno, se začne nov birokratski postopek, ki obstaja v pošiljkah denarja iz ene države v drugo. Kdo je torej kriv? Eden meče krivdo na drugega, toda ugotoviti moramo, da se ravno v primeru reševanj- pokojnin na podlagi konvencije tudi jugoslovanska birokracija ni pokazala pri nas v najlepši luči. O podobnem primeru nam piše tudi bralec Tomaž Cuder iz Rablja. Minilo je že nekaj mesecev, odkar je napravil prošnjo za pokojnino, toda od socialnega zavoda ni nobenega odgovora in vse kaže, da ga še dolgo ne bo, kajti v Vidmu leži v zavodu nad 40.000 nerešenih prošenj, ki se dan za dnem večajo. Bralec se sprašuje, kako naj upokojenec živi, ko je nehal prejemati plačo in nima še pokojnine, ter misli, da bi moral socialni zavod dajati vsaj začasne predujme, dokler se pokojnin, ne dokončno uredi. Stanje, ki nam ga je opisal naš bralec, je precej resno ne samo za videmsko področje, temveč za vso Italijo. Z novim pokojninskim zakonom je postalo ugotavljanje pokojnin mnogo težavnejše kot prej in je pustilo odprtih še mnogo nerešenih vprašanj tako da sami u-radniki v socialnih zavodih ne vedo, kako ukrepati. Zato se ustanavljajo danes posebne skupine uradnikov, ki bodo poskušale kar najhitreje reševati prošnje. Že lansko leto, ko je bilo reševanje lažje, je bila poprečna doba reševanja prošnje 4 mesece Letos bo ta poprečna doba gotovo mnogo več ja. Naš bralec pa bo moral imeti še več potrpljenja, ker se bo njegova prošnja poleg ostalih problemov reševala še na podlagi konvencije, ker je delal v inozemstvu. tem je ugasil levi motor, katerega bi ponovno pognal proti konou zavoja. Pri tem pa je krilo oplazilo streho stavbe, zaradi česar se je letalo zrušilo v plamenih na streho. Pet rešilnih avtov je nemudoma odišlo na kraj nesreče, kamor so prišli tudi gasilci, ki pa so se morali zaradi izredne vročine ustaviti kakih 300 m od poslopja v plamenih. Koliko je smrtnih žrtev še ni znano. Reševalci so potegnili izpod pogorišča 12 trupel, medtem ko nekatere osebe še pogrešajo. Po mnenju policije je bilo v letalu sedem oseb, nekaj pa jih je moraJlo biti v stavbi, ki je zgorela. Malo je manjkalo, da ni nesreča zahtevala Se več smrtnih žrtev. V stavbi, kjer je tudi krožek centra za, letalske raziskave, je bila malo prej večja skupina angleških pilotov, ki so jih samo pet minut pred nesrečo poklicali na letališče. Po še nepotrjenih vesteh so bile v stavbi med požarom najmanj tri osebe. Letalo ((Breguet Atlantic*, ki ga skupno proizvajajo francoske, belgijske, holandske ln nemške družbe, že dve leti uporabljajo. Prvič se je pojavilo na razstavi v Farnboroughu 1966. leta. nih pevcev zbrala pred namestitvenim uradom uslužbencev gledališč v Ul. Dogama, kjer je hotela protestirati zaradi pomanjkanja uveljavitve zakona, ki predvideva ustanovitev posebnih uradov za pogodbe opernih pevcev. Manifestanti so imenovali desetčlansko komisijo, ki je šla na razgovor z direktorjem urada. Ker niso bili zadovoljni z odgovori, so pevci zasedli urade. Svoji zahtevi je odv. Bellantoni j dodal obrazložitev, kjer trdi, da manifestanti niso hoteli motiti delovanja javnega urada. Zagovornik opernih pevcev je nadalje poudaril, da se je nemogoče poslužiti člena 340 kazenskega zakonika, ki predvideva zaporno kazen od enega do petih let za voditelje in organizatorje akcije, ker umetniki, ki jih je policija priprla, niso bili na voditelji ne organizatorji, temveč samo glasniki splošne volje vseh drugih pevcev, ki so se udeležili manifestacije. ŠOFER JE VERJETNO ZASPAL Tovornjak v 600: tri smrtne žrtve Nesreča se je pripetila pred zaprto železniško progo pri Sacile.ju PORDENONE, 20. — Tri osebe so umrle v plamenih, več pa je bilo ranjenih zaradi trčenja tovornjaka v ustavljen fiat 600. Nesreča se je pripetila prejšnjo noč pred zaprto železniško progo Saciie - Pi-zano, kjer je dolga vrsta avtov čakala, da odprejo zapornice. Nepričakovano pa je tovornjak iz Vi-cemze, ki ga je šofiral 26-'letal Se-verino Gonzato, silovito treščil v fiat, ki se je vnel. žena Olga In hči Monica 27-letaega šoferja fiata turinske registracije Gluha Por-teila sta našli smrt v plamenih, ki so zajeli tudi tovornjak, šoferja slednjega so našli zoglenelega, drugega šoferja pa so pravočasno rešili in njegovo stanje, kot budi Por-tella, ki se je poročil pred dvema letoma, ni resno. Sunek tovornjaka je bdi tako silovit, da je vrglo fiat 600 naprej, pri čemer sta bila poškodovana fiat 850 iz Vidma in bianchina iz Tre-visa. Mati In hči, ki sta bili v slednjem vozilu, sta morali zaradi ran podati v bolnišnico, kjer so ju pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh. Karabinjerji iz Saclleja ln gasilci so se morali precej truditi, da so potegnili trupli matere ln hčerke izpod kupa zvite pločevine fiata 600. Karabinjerji so našli na cesti tudi roza oblekoo, ki Je pripadala mali Monici. Po prvih izsledkih preiskave domnevajo, da je Gonzato verjetno zaspal za volanom In se ni zavedel ustavljenih avtov. LUINO (Varese), 20. — Agenti finančne straže so pri Ponte Tresa aretirali 39-letnega šoferja Domeni-ca Negrinija iz Orzinuovi pri Brescii. Agenti so namreč ugotovili, da v zračnicah koles tovornjaka ni bilo zraka, pač pa precej surove kave: iz zračni'? zadnjih štirih koles so namreč potegnili nič manj kot 230 kg kave. V drugih protitihotapskih akcijah so agenti finančne straže aretirali še šest oseb ter zaplenili nad osem stotov cigaret in 12 avtomobilov. Po zasedbi nastanitvenega, urada Operni pevci niso zakrivili kaznivega dejanja MILAN, 20. — Odvetnik Dome-nico Bellantoni, ki zagovarja operne pevce Giuseppeja Zecchilla, Giannija Poggija, Giorgia Marellija, Afra Folija, Salvatoreja Fumo, Pie-ra Francio, Attilia Manzata, Rinal-da Pelizzonija, Gine Consolandijeve in Alda Bertoccija, je danes predložil državnemu pravdništvu zahtevo po ukinitvi sodnega postopka. Kot je znano, je policija aretirala pevce pod obtožbo «prekinitve javne službe* in jih poslala v zapor San Vittore, kjer jih je preisko valni sodnik izpustil na začasno svobodo. Do aretacije je prišlo vče raj zjutraj, ko se je skupina oper HONGKONG, 20. - Nad 200 tisoč Kitajcev, ki so diplomirali na univerzah ali končali študije na visokih šolah, je zapustilo glavno mesto in se odpravilo na delo v industrijo, v rudnike in na podeželje. To vest je objavil danes kitajski tisk v Hongkongu s pripombo, da so se diplomiranci odzvali pozivu in navodilom Maocetunga, češ da se morajo intelektualci združiti z delavci in kmeti. hnjitje vv (flprlnlibce S qlahbu ^ blihrt't!fivt> Ivan Hmelak: SOŠKA FRONTA Po drugi svetovni vojni je problematika prve svetovne vojne in zlasti dogodkov, ki so se odvijali na soški fronti, zašla nekako v pozabo. Zasenčili so jo drugačni interesi, nova aktualnejša zgodovina in novi problemi. Toda danes je že čas za predah in pogled nazaj, ln v tem pogledu naj ne bodo samo radovednosti ob na novo odkritih zgodovinskih dejstvih, ampak tudi pieteta do žrtev, ki so v prenesenem pomenu branile naše današnje meje. Tako zaključuje spremno besedo Ivan Hmelak in sicer v svoji knjigi, ki je pod naslovom SOŠKA FRONTA pravkar izšla pri koprski založbi Lipa. In moramo mu dati prav. Res je, da so dogodki izpred petdesetih let že odmaknjeni današnjemu času. Res je tudi, da smo doživeli že nove in hujše vojne dogodke in pretrese. Ni pa to opravičilo, da smo dogodke prve svetovne vojne povsem prepustili pozabi. Posebno še, ker imamo knjig o prvi svetovni vojni v slovenščini zelo malo. V svoji uvodni besedi Hmelak deloma to tudi razlaga in pojasnjuje, zakaj je že kmalu po končani prvi vojni, zanimanje za dogodke v letih 1914-1918 pri nas popustilo. In zakaj pisci in zgodovinarji vojnih dogodkov niso dovolj osvetlili. To je pač posledica tega, da so se slovenski vojaki v prvi svetovni vojni znašli med kladivom in nakovalom. Borili so se proti Italiji, ki je sku- Iiuimi II11 iiiiiii IIII Hlinili lili IIIIII MII II lil IIIIIIIIIIIIII1HIII lini min lin IIIIIIIIIIIIII lil lin lil lil lil luni Ulili iiiiii NEW JERSEY - LEGLO KORUPCIJE? Zloglasni gangsterji pred razsodiščem Oster napad revije «Life» na poslanca Gallaghcrja NEW YORK, 20. - Guverner države Nevv Jersey Richard Hughes je izdal dovoljenje za preiskavo, ki naj ugotovi, do kakšne mere se je posrečilo organiziranemu ameriškemu podzertjlju vriniti se med vladne kroge ln v razne odseke javnega življenja v državi. Državno in zvezno sodstvo skoraj že 20 let zahteva preiskavo in sicer od tedaj, ko se je večji del newyor-škega podzemlja postopoma preselil v bližnji Nevv Jersey, kjer je uredilo koordinacijska središča za ilegalne akte v državnem merilu. Hughes je poveril pravosodnemu ministru države Arthurju Sillsu nalogo, da vodi preiskavo, ki bo brez dvoma dolga in naporna. Pravosodni minister Nevv Jerseya je že odredil vse potrebno za imenovanje razsodišča, ki se bo sestalo že v začetku prihodnjega meseca. Do sklepa za preiskavo je prišlo po pričevanju in izjavah, da je Nevv Jersey «najbolj sprijena država* Amerike, kjer organizirano podzemlje lahko nemoteno deluje ob podpori od gangsterjev plačanih funkcionarjev. Na podlagi teh vesti je jasno, da bodo preiskovalni organi skušali enkrat za bilo prav, da bi o prvi sveti vojni izdali še kako knjigo. si. Ru> vselej osvetliti tudi ozadje kočljive polemike med tednikom «Life* in poslancem Corneliusom Galla-gherjem, katerega je revija obtožila, da je bil v zvezah z znanim predstavnikom organizacije «Cosa nostra* Josephom Zicarellijem. »Life* je pisal, da je poslanec dovolil, da je njegovo rojstno mesto Bayonne postalo »koordinacijsko središče ilegalne igre v državi*. Revija je tudi obtožila Gallagher-ja, da je pod pritiskom Zicarellija popustil in leta 1960 preklical preiskavo državnih oblasti o delovanju podzemlja v raznih predelih Nev/ Jerseya. V sodnih krogih so že začeli sestavljati dolg seznam oseb, ki jih sumijo, da pripadajo organizaciji «Cosa nostra*. Ko se bo prihodnji mesec sestalo razsodišče, se bodo zvrstili kot priče državni funkcionarji, priporniki, policijski obveščevalci in zloglasni gangsterji, ki že leta nemoteno delujejo v senci. Pri preiskavi bo sodeloval tudi znani detektiv italijanskega porekla Ralph Salerno, ki ga podzemlje ima za enega najbolj nevarnih nasprotnikov. šala uničiti avstro-ogrsko monarhijo, katero pa so vojaki tudi sam1 sovražili. Izbirati so morali med slabim in zlim, pri čemer so se odločili za Avstro-ogrsko, kajti Helija je bila hujši sovražnik. Segale je namreč po našem narodnostnem ozemlju. Razen lega v Srbiji nis° videli ničesar, kar bi rehabilitirale nekdanje avstro-ogrske vojake, torej v prvi vojni srbske sovražnike• Tako je torej že po prvi svetovei vojni prišlo na svetlo malo knjig o njej, po zadnji vojni pa je spomin nanjo povsem zbledel. Knji9a\ ki jo imamo zdaj pred seboj naj vsaj nekaj odpomore temu. Seveda pa tudi knjiga Ivane Hmelaka ni nekaj povsem novega-Gre za delo, ki je v nadaljevani*** izhajalo v časopisu TT pred dvema letoma. Nastalo je ob petdesetletnici začetka vojne med Italije in Avstro-ogrsko. Avtor je takrat dobil v roke tekst, da ga priprav* za objavo. Potem pa se je gradivo začelo množiti, oglasili so s? nekdanji vojaki s svojimi zapis*!' dnevniki, fotografijami in tako 3® prišlo do sestavka o prvi vojni, W je v časopisu izhajal skoraj dve leti. Knjiga, ki je sedaj izšla Ponaša ponatis teh sestavke*,', izišlin v nadaljevanjih. Knjigi Soška fronta bi težko. °-znočili njen značaj. To namreč J" zgodovinsko delo, ni razprava, “ tudi niso avtobiografski zapisk1-Gre za poljudno oblikovan spis, z® poljudno pripoved o dogodkih pri? svetovne vojne, na soški fronto*. Knjiga zajemu čas od 25. majff. 1915 do jeseni leta 1917, ko p: uspela avstrijska ofenziva s prodorom. pri Kobaridu in se je fronto pomaknila daleč v italijansko p' ledje ter do konca vojne obstalo na Piavi. Ta poljudna pripoved P rezultat najrazličnejših virov, zgodovinsko ugotovljenih dejstev, v0' jaških poročil, dnevniških zapiska0, ki jih avtor pogostokrat tudi dobesedno citira. Ne glede na različnost virov, ki so v avtorjevi Prl' povedi očitni, ne glede na to, d° je bila pripoved pisana za časopis in razdeljena po sestavkih, P*, daje knjiga bralcu dovolj obširen prikaz ih pregled nad vojnimi do-godki na soški fronti. Nadalje to10.' ramo ugotoviti, da je pisana zanimivo, pregledno in jasno, mestoma tudi plastično, da se prijetij0 bere. Tehtno dopolnitev teksta predstavljajo tudi bolj ali mani neznane fotografije, ki so same P® sebi dovolj zgovorne. Tudi zemljevidi frontnega ozemlja so bralen močno koristni. Čeprav je seveda škoda, da 0 dogodkih na soški fronti v P*, svetovni vojni nismo dobili tehtnejšega dela, niti še kakega novega avtobiografskega dela, (lani tako spominsko knjigo o doživeto jih v prvi svetovni vojni dobili izpod peresa Ivana Matičiča), P_ predstavlja Hmelakova knjiga vendarle oživitev spomina na dogodi pred petdesetimi leti, počastite, spomina na nekdanje borce za n& šo zahodno mejo tei dovolj priviaC' no branje, ki bo zlasti našo rma' dino seznanilo z grozotami Pr°e svetovne vojne. Ker je podobne!!0 gradiva pri naših ljudeh dovoli’ tako pisanega kot slikovitega tovito Informacije turistične zveze Slovenije GORENJSKA V Ratečah - Planici imajo dovolj prostih postelj v gostiščih in pri zasebnikih. Dovolj prostih postelj imajo tudi v hotelih na Jesenicah in v Domu pod Golico. Mladinski dom v Bohinju ima nekaj prostih ležišč v letoviških hišicah. Turistični informacijski biro v Bohinju ima okrog 400 prostih postelj pri zasebnikih; prenočnino so znižali za 15 od sto. Proste postelje imajo tudi ostali hoteli v Bohinju, žičnica na Vogel redno obratuje, toda samo do 17.45 ure. Od 1. oktobra naprej bo žičnica zaprta zaradi rekonstrukcije. Dovolilnice za ribolov na postrvi v Savi Bohinjki in v Bohinjskem jezeru posreduje Turistični informacijski biro v Bohinju. Na Bledu je v vseh hotelih, počitniških domovih, gostiščih in zasebnih turističnih sobah dovolj prostih postelj, žičnica na Stražo redno obratuje od 10. do 18.00 ure. Ribolovne dovolilnice na postrvi in lipana ter v Blejskem jezeru na vse vrste rib posreduje Turistično društvo Bled. Temperatura vode v Blejskem jezeru je 18,3 stop. C. Dovolj prostih postelj je v Domu na Krvavcu, v Domu na Jezerskem in pri zasebnikih na Jezerskem, v Preddvoru v hotelu Grad hrib in pri zasebnikih, v Kranju v obeh hotelih in pri zasebnikih, ter v hotelu na Smarjetai gori. Prosta ležišča imajo tudi v planinskih postojankah na Joštu, na Kališču, pod Storžičem in v češki koči pod Grintovcem. V Preddvoru daje ribolovne dovolilnice uprava hotela Grad hrib, za ribolov v jezeru čemjava. PRIREDITVE: V Kranju bo do nedelje 12. septembra II. mednarodni festival športnih in turističnih filmov Na festivalu sodeluje 23 držav s 43 filmi. V Preddvoru bo ob jezeru černava danes, 21. 9. popoldne, piknik, ki ga prireja hote! Grad hrib. V obnovljeni grajski kleti hotela Grad hrib v Preddvoru imajo ob petkih in sobotah plesno glasbo. Nudijo dobro pri-" hpravljeno divjačino. Na Bledu ima--1 jo v Kazini vsak dan razen po- nedeljka plesno glasbo z artističnim programom. V hotelih Zlatorog in Jezero v Bohinju imajo vsako soboto plesno glasbo. Kravji bal v Bohinju letos odpade zaradi tehničnih ovir. Na Jesenicah bo jutri, 22. septembra popoldne, na hokey stadionu velika tombola. PRIMORSKA IN GORIŠKA V Ankaranu, Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu imajo proste postelje v hotelih, počitniških domoi^h in v zasebnih turističnih sobah. V Sežani ima hotel Triglav z novo depandanso in hotel Tabor dovolj prostih postelj. Gostišče v Lipici je zasedeno. Za ogled kobilarne Lipice nudijo za skupine znižane cene in sicer po osebi 0,50 din. V Sežani so odprli turistični informacijski biro Kraške turistične zveze, ki posreduje informacije in rezervira sobe v hotelih ter pri zasebnikih. Park hotel v Novi Gorici, hotel Poldanovec na Lokvah hotel Soča v Tolminu in hotel Planika v Ajdovščini imajo dovolj prostih postelj. Tudi hoteli v Bovcu imajo dovolj prostih postelj. Dovolj prostih postelj je tudi pri zasebnikih. PRIREDITVE: V Novi Gorici prireja Avto - moto društvo GOKART tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije. Tekmovanje jutri, 22. septembra, ob 15 url. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani so zasedeni hoteli Lev, Slon in Ljubljana - transport; nekaj prostih ležišč imajo v hotelih Union in Bellevue. Hotel Ilirija bo zaseden 21. septembra, hotel Turist pa bo imel proste postelje samo od 23. do 25. septembra. Dovolj prostih postelj je v zasebnih turističnih sobah. Motel Medno in gostišče Cirman v Mednem imajo dovolj prostih postelj. Prosta ležišča ima tudi Dom na Kureščku. Dom na Krimu je stalno odprt in nudi weekend s 3 ležišči. Prosta ležišča imajo v Kamniku v hotelu in pri zasebnikih, v domu v Kamniški Bistrici in v hotelu Šimnovec na Veliki planini. Tudi v Domžalah in v Litiji imajo v gostiščih in pri zasebnikih še dovolj prostih postelj. Dovolj prostora ima tudi hotel Krpan in zasebniki v Logatcu, turistični dom na Goropekah in gostišča v Rovtah ter Hotedrščicl. Hotel Mantova na Vrhniki ima nekaj prostih postelj. V bivši osnovni šoli v Zaplani so odprli stalni gostinski in trgovski lokal. Gostišče ima 60 sedežev in nudi po predhodnem naročilu tudi toplo hrano. Za prenočišče imajo samo skupna ležišča. Dovolj prostora je v gostišču v Rakovem Škocjanu, v Cerknici v gostišču Jezero in pri zasebnikih ter v gostiščih in pri zasebnikih v žlicah, na Velikih Blokah, na Rakeku ter v Domu na Slivnici. Na Cerkniškem jezeru je možen ribolov na jezersko ščuko in v potokih na klena, postrvi in lipana. Odprta Je za obisk jama in sicer ob nedeljah od 9. do 16. ure. PRIREDITVE: V Ljubljani so razstave v Narodni galeriji stalne zbirke starejše slovenske umetnosti, v Modemi galeriji galerijska zbirka slovenskega slikarstva, kiparstva in grafike, ter v malih dvoranah atelje 68, kjer je razstava slik Maksima Sedeja mlajšega, v Mali galeriji razstavlja grafik Meško Klar. v Narodnem muzeju si je moč ogledati stalne arheološke zbirke. V muzeju Ljudske revolucije je stalna razstava o razvoju naprednega delavskega gibanja v letih 1918-1941 ter ljudske revolucije od 1941-1945 na Slovenskem. Danes in jutri bo mednarodno tekmovanje službenih psov in sicer v soboto na Brdu pri Viču, v nedeljo pa na stadionu v šiški. DOLENJSKA Hotel in motel na Otočcu sta zasedena. Prav tako so zasedene tudi čateške Toplice, nekaj prostora imajo le pri zasebnikih. Dovolj prostih postelj imajo v hotelih v Novem mestu, Krškem, Metliki In Črnomlju. Nekaj prostora imajo še v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah ter v hotefu Grad Mokrice. Pia-, ninske postojanke na Lisca, na G& jancih, na Mirni gori, Frati ln fr Bohorju imajo še nekaj prostih *® žišč, vendar priporočajo rezeris' cije. PRIREDITEV: Pri koči G°SIP°' dična na Gorjancih prirejajo P01 barski večer. ŠTAJERSKA V Celju in ostalih krajih Oeji skega turističnega območja ivn»l dovolj prostih postelj v hoten*; v gostiščih in pri zasebnikih. Tu v zdraviliščih Rogaška Slatin’ Dobrnske Toplice, Laško in Ri®1®^ Toplice imajo dovolj prostih Pf. steij. Planinske postojanke na 0®*J skem turističnem območju so r®V,. no odprte in imajo dovolj Pr0„te ležišč. Za vse prenočnlnske oW®, priporočajo za večje skupine prijL hodne rezervacije. Na Mariborske" Pohorju in v Mariboru imajo doviiBiiiiiii>>ia>aa*i|B"|irrBaaxmaMiniiaMMii«aiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaMaiaviii>iiiiiiiiiiiiiina ZDRAVNIŠKI DNEVI V SPLOŠNI BOLNIŠNICI Predavanja o izkušnjah s kortizonsko terapijo Zasedanje se bo končalo jutri V konferenčni dvorani splošne bolnišnice se je nadaljevalo zasedanje zdravniških dni z znanstvenimi poročili raznih zdravnikov. Prof. Cloccato iz Turina je predložil poročilo o temi »vprašanja oživitve po operaciji)) v povezavi s kortizonsko terapijo pred operacijo. Predavatelj je omenil nevarnost In tveganje te terapije ter njen vpliv na metabolizem, na akcijo proti vnetju, na sistem obtočil in srca, na akcijo proti naduhi itd. Omenil Je koristni učinek najnovejših kor-t.izonskih zdravil na razne bolezni brez postranskih učinkov ter dejal, da daljše zdravljenje z zmerno količino ne spremeni akcije na žlezo nadobistnico. Prof. Gigante iz Rima je orisal kortizonsko terapijo v revmatičnih obolenjih ter nakazal dvajset let Izkušenj. Zatem je omenil trajanje zdravljenja ter navedel pri tem razne primere, zlasti ko je šlo za kakšno vnetje. Prof. Scaffidi iz Messine je govoril o Izločevanju notranjih žlez v odnosu do terapije s kortlkoste-roidi. Svoje predavanje je razdelil na tri dele m omenil učinke zdravljenja v raznih primerih. Prof. Flaschi, ravnatelj inštituta za patologijo na padovski univerzi, je predaval o uspehih in pomanjkljivostih pri zdravljenju o-bistnih obolenj s kortikosteroidi. Pri tem je omenil razne vrste teh obolenj. Govoril je tudi o količini uporabe kortizona v terapiji. Na koncu je prof. Flaschi dejal, da je v raznih primerih uporaba kortizona še empirična. Prof. Preziosi iz Neaplja Je govoril o starih ln novih plateh pri uporabi kortizonskih zdravil. Govoril Je tudi o uporabi kortizonov v primerih raznih vnetij ter o količini uporabe s pilulami. Prof. Francesco Colonello, primarij oddelka za infekcijske bolezni v bolnišnici v Bresci, je obravnaval vprašanje uporabe kortizona v virusnih obolenjih. Dejal je, da se je v petnajstih letih nabralo ogromno literature o terapiji pri teh boleznih. Omenil je rezultate, ki so Jih dosegli pri zdravljenju trebušnega legarja, gastroenteritisa otrok, bruceloze itd., pri čemer je zdravilo koristilo. Popolnoma negativno pa se je izkazalo pri difteritisu ln- tetanusu. Prof. Colonello je o-menil tudi rezultate, ki so jih dosegli s kortizonom pri zdravljenju otroške paralize. Na koncu je poudaril, da so rezultati, doseženi s kortizonom pri zdravljenju infekcijskih bolezni, brez dvoma zeilo pozitivni. Dnevi se nadaljujejo in se bodo končali jutri. 163 za televizijo in 60 za kinematografe. Ločeni razsodišči pod predsedstvom Alberta Lattuade oz. Ro-mola Marcellinija sta po skrbni selekciji pripustili k natečaju 109 filmov od katerih 74 za TV in 35 za kinematografe. Takoj po otvoritvi so v nekem mestnem kinematografu začeli predvajati izbrane filme. Danes bo pri trgovinski zbornici zasedanje o avdiovizivnih sredstvih in njihovi današnji ter jutrišnji vlogi v reklamni kampanji. Popoldne bo na vrsti razprava, zvečer pa bodo sprejeli zaključne sklepe. Redarja je ugriznil na policijskem poveljstvu Patrulja mestnih redarjev je včeraj zjutraj okoli 1.50 pripeljala v splošno bolnišnico 19-letnega mesarja Giovanndja Jermana iz Lo-njerske ceste 173/5, ki se Je malo prej telesno poškodoval na poveljstvu mestnih redarjev v Ul. Ma-donna del Mare. Redarji so povedali. da so mladeniča prijeli na cesti, ker je upravljal motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Na poveljstvu je izgubil razsodnost, razbil več šip na vratih, poskušal napraviti samomor ter je med drugim tudi ugriznil nekega redarja. Jerman bo okreval v 8 dneh. Mestni redar Ennio Pira«, katerega je Jerman ugriznil, bo o-zdravel v 5 dneh. Danes ob 17. uri bo v Repnu štev. 31 uradna otvoritev muzeja ((Kraška hiša«. S tem se bodo začele tudi priprave za Kraško ohcet po starem običaju. Zadruga «Naš Kras», kd je odkupila ln uredila starinsko, tipično kraško hišo v Repnu, prireja tudi kraško ohcet s sodelovanjem repentabrske občine in vseh občanov. Kraška hiša je obnovljena in opremljena od kuhinje do kleti, kašče in spalnice, skedenj pa je urejen za razstave. Prva razstava, ki bo odprta danes, bo posvečena kraški plastiki. Po uradni otvoritvi kraške hiše bodo po vasi pripeljali nevestino balo, nato bo ples na skednju, ki ga organizirajo domači fantje, pevski zbor pa bo pel podoknice vaškim dekletom, že danes bo v Repnu odprtih 5 osmič, kjer bodo točili pristno domače vino in gostom postregli s pršutom, sirom in klobasami. Prava ohcet pa bo v nedeljo. Ob 9. uri bo iz Repna krenila proti Colu na Tabor svatovska povorka. Ob 10. bo v repetabrski cerkvi poroka. Po poroki bo v restavraciji Furlan zakuska za svate in narodne noše. Ob 12. bodo «ohcetarji» odšli v Repen, kjer se bo nevesta v »Kraški hiši« predstavila tašči In tastu, ob 13. uri pa se bo začelo svatovsko kosilo. Ob 15.30 se bo v Repnu začel popoldanski kulturni in zabavni program. Podroben spored m navodila objavljamo na drugem mestu. V Repnu ln na Colu so vsi, možje, žene, fantje in dekleta te dni zavihali rokave in se lotili priprav da bodo lepo, kot se spodobi za ohcet, sprejeli ohcetarje in goste, ki bodo prišli iz mesta, iz bližnjih in daljnjih vasi Krasa, tostran in onstran meje. Očistili so vaške u-lice in dvorišča, postavili slavoloke, pripeljali v osmice vino, pršut, zelje, itd. Zlasti v Repnu se mrzlično pripravljajo. Iz hiš je že včeraj dišalo po ((flancatih*. Fantje in možje so pripravljali prostor za plesišče in prostor za kulturni spored, v gostilnah pa so imeli polne roke dela z raznimi pripravami. Ne bomo vsega podrobno navedli! in opisali, da bo nekaj ostalo za prijetno presenečenje. Vsekakor bo danes in jutri «luštno», prijetno in veselo v Repnu In na Colu, na kraški ohceti. ((uslužbenke krajevnega italijanskega vrtca*, ter poudarjam, da je bilo preveč besed lahkomiselno izraženih v tem članku od strani (»zanesljivega vaščana*, kateri bi lahko, vsaj za svojo osebno poštenost, podpisal članek. Vsekakor pa lahko zaključim, da njemu ta posel, če ga tako nepošteno opravlja, nikakor ni v čast, in gotovo ni v čast niti naši vasi. Prizadeta Objavljamo dopis v celoti, kakor nam ga je ■prinesel mož ((Prizadete«. Pripominjamo, da smo dopis, ki je bil objavljen 17. t.m., dobili od osebe, v katero smo imeli vse zau panje, kar smo tudi povedali «pri zadeti«. Ugotavljamo tudi, da v o menjenem članku ni bilo navedeno nobeno ime. Zato objavljamo tudi sedanji popravek osebe, ki se čuti prizadeta, brez njenega podpisa. Uredništvo. Zahvala predsednika republike županu župan Spacoini. ki je izrazil predsedniku republike čestitke ob njegovi 70-letnici, je prejel od predsednika Saragata naslednji odgovor: ((Prisrčno se zahvaljujem za vljudna in cenjena voščila, ki ste jih izrekli ob mojem rojstnem dnevu tudi v imenu tržaškega prebivalstva in pošiljam vsem meščanom svej prisrčen pozdrav. Giuseppe Sara-gat.» Zadruga »NAŠ KRAS» vabi vse ljubitelje Krasa na KRAŠKO OHCET ki bo v repentabrski občini danes, 21. in jutri, 22. septembra SPORED DANES Ob 17. uri uradna otvoritev muzeja »Kraška hiša« v Repnu št. 31. Zvečer bodo v hišo pripeljali nevestino balo. Domači fantje organizirajo ples na skednju, zbor pa bo pel podoknice vaškim dekletom. V vasi bo odprtih 5 »osmič«, kjer bodo točili pristno domačo kapljico in postregli s klobasami in pršutom. JUTRI Začetek svatbenih obredov bo ob 8 uri, ko bo prišel ženin s svojimi svati po nevesto v ((Kraško hišo«. Od tu se bodo svatje podali peš na Col in Tabor, kjer bo točno ob 10. uri poroka. Po poroki bo v restavraciji Furlan na Repentabru zakuska za vse svate in narodne noše. Ob 12. uri odhod svatov v Repen, kjer se bo nevesta predstavila tašči in tastu v «Kraški hiši«. Ob 13. uri svatbeno kosilo. Začetek popoldanskega programa ob 15.30 v Repnu. Nastopi domači pevski zbor, zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in folklorna skupina ((France Marolt« iz Ljubljane. Ob 17. uri bosta nevesta in ženin odprla ples na trgu v Repnu. Za ples bo igral narodno-zabavni ansambel »Slak« iz Ljubljane. Ob 24. url zaključek. OBVESTILA IN NAVODILA Prireditev bo ob vsakem vremenu. V primeru lepega vremena se predvideva velik obisk ljudi iz bližnje in daljne okolice, zaradi česar prosimo, da upoštevate naslednje: PROMET: Vsi dohodi v vas Repen bodo zaprti ln v vasi bo prepovedan promet z motornimi vozili. Velik parkirni prostor bo ob cesti Opčine - Repen, manjši ob drugih cestah, ki vodijo v vas. Obiskovalcem iz mesta in drugod pa priporočamo, da se poslužijo posebnih avtobusov, ki bodo vozili na krožni progi Opčine - Repentabor - Repen - Opčine. Tudi lastniki avtomobilov naj raje pustijo svoja vozila na Opčinah in se poslužijo avtobusa. PRESKRBA: Gostilne »ŠKABAR«, «KRI2MAN» in «PRI NINKO-TU» v Repnu ter restavracija «FURLAN» na Repentabru bodo ta dan imele enotno svatbeno kosilo, ki se bo začelo ob 13 uri. Kosilo je treba rezervirati najkasneje do petka, 20. septembra. Kosilo stane 2.000 lir, pri ((Križmanu« pa 2.500 lir. Rezervacije sprejema v mestu turistični urad »AURORA«, Ul. Cicerone 4, ali pa direktno omenjene gostilne. V Velikem Repnu bo odprtih 9 dobro založenih «osmic», na Colu pa ena. NARODNE NOŠE: Zbirališče vseh narodnih noš Je med 9. ln 9.30 pred repentabrsko cerkvijo. Vsi, ki bodo oblečeni v narodne noše, se bodo udeležili zakuske z «žvacetom» v restavraciji «Furlan». Noše, ki nimajo sredstva za prevoz na Repentabor, naj to javijo Slovenski prosvetni zvezi ali pa na turistični urad «Aurora», tel. 29-243. Imena oseb, ki bodo oblečene v narodne noše, je treba javiti najkasneje do petka, 20. septembra. Vse narodne noše, ki bi bile pripravljene prodajati značke «Kraška ohcet«, naj se javijo na Slovenski prosvetni zvezi. POZIVI Organizacijski odbor »Kraške ohceti« nujno potrebuje večje število oseb, ki bi pomagale pri rediteljski službi, v »osmi-cah», pri blagajnah, za prodajo razglednic itd. Vse, ki bi hoteli prostovoljno priskočiti na pomoč, prosimo, da se Javijo v turističnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4. Hvala! Delovanje deželnih organov Predsednik deželnega odbora dr. Berzanti je sprejel na vljudnostnem obisku novega ravnatelja mednarodne šole v Trstu prof. Johna Mac Gowana, ki ga Je spremljal ameriški konzul Mr. Fuess. Predsednik Berzanti se bo danes udeležil otvoritve tretjega srednjeevropskega srečanja, katerega tema je: ((Vrednote in vloga tradicionalne kulture«. Otvoritve se bo udeležil tudi odbornik za finance Goričan dr. Tripani. iimiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiifiiiiiiiiiimiiiHiiiimimiiiiiiHiiiiiiimi DELOVANJE DEŽELNIH KOMISIJ Svetovalci so odobrili nove zakonske osnutke tri Avtomobilist povozil pešca, ki je padel Sinoči ob 22.30 so prepeljali na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 69-letnega upokojenca Carla Bdrrija iz Nabrežine-Kamnolom 68, ki se je ponesrečil blizu železniškega nadvoza na cesti Sesljan-ftbrcžinfl Agenti prometne policije so ugotovili, da Je Birri šel po omenjeni cesti proti svojemu domu. Nenadoma se je spotaknil ter padel na tla. Prav tedaj pa se je za njim pripeljal z avtom 27-letni Giancar-lo Davanzo, ki stanuje v Nabrežini-Kamnolom 78. Avtomobilist je povozil padlega ter ga poškodoval po glavi in raznih drugih delih telesa. Začel se je festival reklamnega filma Včeraj se je v hotelu Savoia Ex-celsior v Trstu začel 10. festival kinematografskega in televizijskega reklamnega filma. V svojih pozdravnih govorih sta predsednik centra za gospodarski razvoj Car-lo Padoa in predsednik tržaškega velesejma odv. Slocovich podčrtala pomen tega festivala, katerega se udeležuje okrog 240 reklamistov iz vse Italije. Tajnik vsedržavnega združenja producentov reklamnih filmov dr. Leonardo Algardi je de- Kriški starši, pozor! Pod tem naslovom je, 17. t. m„ bil objavljen v našem dnevniku članek (dopis, op. ur.), ki zadeva vpisovanje otrok v slovenski vrtec v Sv. Križu. V tem članku je brez vsake podlage ali resnice bila obtožena uslužbenka krajevnega italijanskega otroškega vrtca. Naša dolžnost je torej preklicati netočne obtožbe, namenom, da preprečimo nesporazum, posebno med kriškimi čita tel ji. Uredništvo Nanašajoč se na zgoraj omenjeni članek, da ne bi nastali nesporazumi, posebno med kriškimi prebivalci, kjer sem poznana, odločno Dopolnitev zakona o šolskih podporah in o prispevkih za urbanistične načrte Ta teden so pristojne komisije deželnega sveta odobrile tri zakonske osnutke, o katerih bo razpravljal deželni svet, ko se bo vnovič sestal. Prvi zakonski osnutek so odobrili v sredo v tretji komisiji, ki se je sestala pod predsedstvom svetovalca Ramanija. Pri glasovanju so se vzdržali svetovalci KPI, PSIUP in MSI. Namen zakonskega osnutka je bil, da se zapolnijo nekatere vrzeli prejšnjih deželnih zakonov glede šolskih podpor. Po po; ročilu svetovalca Zanina so posegli v razpravo svetovalci Bergomas, Di Caporiacco, Martinis, Morelli, Pittl-no, Rigutto, Rizzi, Romano, Trati-ner in Urli. Vsem je odgovoril odbornik za prosveto Giust. , Druga komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki se je sestala v četrtek pod predsedstvom svetovalca Dal Masa, je soglasno odobrila zakonski osnutek, po katerem bo dežela prevzela od države kmetijske poskusne postaje iz Vidma in Gorice. Tema dvema ustanovama je namreč pretil konec odklanjam netočne obtožbe glede ker jih ni vlada vključila na pod- •■aiiiiiiaiiaiiaataiaiiiaaaiiiifiiaiiaaaaaiiiiiiiiKiiiuaiaiiiiiaaaatiaiaiiBiiiaRiaiBiiiiiiiaaiiiitA^ujaiiiiiiiiiiiiauiiAAiiiiiaaiaiiiaiaiiiiiiiiiiiiaaaaiaiiiiaiiiiiiiiimiiiaaintiaiaaiiaiaaaaiaiaaiat ZARADI NENADNEGA ZAVIJANJA NA LEVO Zelo huda prometna nesreča na cesti 202 pri Nabrežini V avto Egidija Pipana iz Mavhinj se je od zadaj s strani zaletel milanski avto - Pipanovo stanje je zelo resno lagl novih predpisov o krepitvi kmetijskih raziskovalnih postaj, v seznam te vrste ustanov. S tem zakonskim osnutkom hočejo vsaj začasno rešiti vprašanje obstoja u-stanov. Dežela bo prispevala letos 13 milijonov lir za videmsko preiskovalno postajo in 14 za goriško, O osnutku je poročal svetovalec De Biasio, v splošni razpravi pa so spregovorili svetovalci Bianchini, Boschi, Cocianni, Coghetto, Cogo in Moschioni. Vsem sta odgovorila po. ročevalec De Biasio ln deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, ki sta poudarila važnost delovanja teh ustanov. Včeraj zjutraj pa je peta komisija pod predsedstvom svetovalca Rigutta odobrila ob vzdržanju opozicijskih svetovalcev zakonski osnu. tek o dopolnitvi deželnega zakona št 12 o urbanistični dejavnosti občinskih uprav. Ta zakon predvideva podelitev prispevkov za izdelavo urbanističnih načrtov. Poročilo sta podala svetovalec Pittoni in odbornik De Carli, v razpravi pa so spregovorili svetovalci Bosari, Boschi, Dal Mas, De Cecco, Dl Ca poriacco, Trauner in Urli. Včeraj zjutraj ob 10.35 so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 37-letnega Egidija Pipana iz Mavhinj št. 3, ki se je ponesrečil pri vožnji z avtom na državni cesti št. 202, tik za železniškim nadvozom pri Nabrežini. Pipana so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so sl pridržali prognozo, ker so ponesrečencu ugotovili krvavitev lz obeh ušes, kar kaže, da gre ver ial da je na letošnjem festivalu jetno za zlom na zatilniku. predloženih 293 filmov, od katerih Po mnenju policijskih organov se je nesreča pripetila tako: Pipan se je peljal s sovjim avtom po cesti št. 202 od sesl.janske smeri ter je kmalu za železniškim nadvozom pri Nabrežini začel zavijati na levo. Ker je na tistem cestnem odseku zarisana na sredi cestišča dvojna neprekinjena črta, sta mož-m dve domnevi: ali je Pipan hotel zares zavoziti na levo (baje se je namenil obračati avto na neko senožet. ali pa mu je nenadoma postalo slabo ter je izgubil obiast nad vozilom. Naj bo tako ali drugače, posledice zavijanja na levo so bile zelo hude. Tik za Pipanom se je peljal namreč s svojim avtom 45-let-ni uradnik Giuseppe Leoni iz Co-dogna, ki je upravljal vozilo z evidenčno tablico iz Milana. Leoniju se ni posrečilo, da bi zavrl svojo vozilo ter je trčil v levo stran Pipanovega avtomobila. Nesreča, ki je doletela Edigija Pipana, je presunila vse vaščane, ki poznajo Egidija kot pridnega I delavca in inteligentnega moža Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. septembra 1968 se Je v Tr. stu rodilo 6 otrok, umrlo Je 13 oseb UMRLI SO: 78Jet>na Marina Laozi vd. Levi, 65-letna Ofelia Verzier vd Bratina, 53jletna Maria Marcuola-Bel por. CLpolat-M-is, 74jletna Antonia U-kovic vd. Sl-uga, 77-letn-i Ca-rlo Tom-masin'1, 70-letni Renato Prezi-oso, 73. letni Glovanni Starc, 72-letni Giovan. ni Cossetto, 63-letna Rosana Cancia-n'l, 88-letn-l Enrico Gh-erdassi, 67-1-etna Rosa Boloich vd. Vegliach, 72.1etna Agostina Skilan vd. GHilIo, Davide Lonza, star 2 dni. Obvestilo narodnim nošam Vse narodne noše, ki se bodo udeležile «Kr?.1ke ohceti* in ki nimajo svojega sredstva za prevoz na Repentabor jutri, v nedeljo, 22. septembra, obveščamo, da bo vozil poseben avtobus namenjen Izključno le narodnim nošam po naslednjem voznem redu: Skedenj (pri pokopališču) odhod ob 8. uri, iz Doline ob 8.10, iz Boljunca ob 8.15, z Boršta ob 8.20, s Ključa ob 8.25, iz Bazovice 8.30, s Padrič 8.35, iz Trebč 8.40 in z Opčin 8.45. Drugi avtobus bo odpeljal iz Križa ob 9.15, s Proseka ob 9.25, in z Opčin ob 9.30. Uprava Slovenskega dijaškega doma in prosvetno društvo Barkovlje obveščata, da bosta tudi letos organizirali baletni pouk pod vodstvom Adrijana Vilesa. Vpisovanje od 23 septembra dalje. Zaradi zakasnitve preureditvenih del sprejemamo naročila za Šolske knjige in ostalo začasno v prvem nadstropju nad knjigarno. Tel. 61792 Vi&aAlia, kniigalina, TRST Šolske vesti Vpisovanje na državno učiteljišče ■Anton Martin Slomšek* bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9 do 12. ure. Vpisovanje za šolsko leto 1968/69 se vrši na vseh šolah dolinskega dl-daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v 1. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spričevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva. nu sporoča, da je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni Ust In potrdilo o cepljenju: ostali pa zadnje spri. čevalo. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, ku bodo obiskovali 1. razred, morajo predlo, žiti: rojstni Ust in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausin 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-dom 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarchi 8 Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem! Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12 ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni Ust ln potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žijo spričevalo. Didaktično ravnateljstvo Nabrežina obvešča starše, da Je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva. Vpisovanje je vsak delovni dan, ln sicer od 9. do 12. ure V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962 Za vpis Je treba predložiti rojstni Ust In potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davicl, poliomlelitisu tri tetanusu Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo Z vpisom ne odlašajte! Ravnateljstvo državne srednje šole ■Fran Levstik« na Proseku obvešča, da bo začetna šolska maša dne 1. ok. tobra ob 8.30. Po maši bodo šli učenci v šolo kjer bodo dobili urnik in druga obvestila. Poletne prireditve PARK MIRAMARSKEGA GRADU. Predstave «Luči in zvoki*. Danes ob 21.30 in ob 22. 45 predstavi ((Masslmiliano e Carlotta« v Italijanščini (če bo vreme ugodno). Avtobus »M« iz Barkovelj ob 21. in ob 22.15. Vozni red vlakov veljaven od 22. t. m. NA GLAVNI POSTAJI V TRSTI) BENETKE - MILAN • PARIZ - RIM - BARI ODHODI 5,50 A 6,10 R 6,52 D 9,05 R Ul. sv. Frančiška 20 Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Ro. sane Kocjančič daruje Olga Gorjup 3000 lir za Dijaško matico. Gledališča Verdi Danes ob 21. uri bo v gledališču Verdi prvi od treh Jesenskih simfoničnih koncertov pod vodstvom dirigenta Alda Ceccata. Na programu bodo skladbe: Mortari — uvertura Iz »Eleonora d’Arborea» (nova za Trst) Schubert — Tretja simfonija, Victor de Sabata — simfonična pesnitev «Ju-ventus« (nova za Trst), Dukas — «Cr. nošolec«. Pri blagajni gledališča so v prodaji vstopnice za otvoritveni koncert kakoi tudi abonmaji za vse tri koncerte po zelo ugodnih cenah. Nazlonale 15.30 »Dr. Zivago«. Super-kolos v Technicolorju. Grattaclelo 16.00 »La Biches«. J. Sas-sard, Stephan Audran. Technicolor Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16,00 «Scust, tacciamo alUaino-re7« P. elementi, Beba Lončar. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenlce 15.30 «Due sporche carogne«. A. Delon. Ch. Brenson Eastman-color. Excelslor 15.30 «11 (antasma del pira. ta Barbanera« W Disney Techni-color Hitz (Ulica Sap Francesco štev 10) 16.00 »Berretti verdi«. John Wayne Technicolor. Alabarda 16.30 «Nuda per un pugno d'eroi». Ayako VVakao. Sexy film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Vendo čara la pelle«. M. Marshall. Michelle Girardot. FUodrammatico 16.30 «Preda bionda« Zgodba brez sramu. Flammy Clark, Rey Menard. Prepovedano mladini pod 18. letom, Aurora 16.30 »Helga« Znani film c spolni vzgoji. Technicolor Cristallo 16.30 «Spiaggia rossa«. C. VVilde, Rip Torn. Technicolor. Pre. povedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »La folle Impresa del dottor Schefer«. James Coburn. Technicolor. Impero 16.30 »II dottor Doollttle«. Zabavni barvni film. Rex Harison. Vlttorlo Veneto 16.00 »Bonnie and Clyde» v filmu ((Gangster story» — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 »tjuesto e tl mondo delle donne« Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «Wanted». Giuliano Gem. ma. Technicolor. Ideale 16.00 «C’era una volta un pic. colo naviglio«. Stanlio in Olio. Jutri: «M!He freccle per tl re». Te-cnlcolor. Abbazia 16.30 «Golia ed 11 cavallere mascherato«. Alan Steel. Technicolor. Prosvetno društvo Škamperle pri. redi dne 29. t.m. enodnevni Izlet na Vrsno v Gregorčičev muzej. Vpiso. vanje na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 21.30. al) po telefonu št. 70-834 Portogruaro Benetke - Bologna • M*' lan - Genova (*) Benetke - Milan • Tun® - Rim Benetke - Rim (zk R®® obvezno prednaročilo), 9,32 DD Benetke - Milan - P®rlž 10,25 A Portogruaro 13,10 R Benetke 13.35 A Portogruaro - Benetk 14,55 DD Benetke - Milan (odJ*' 9. 1968 do 31. 5. 16.35 A Tržič - Portogruaro ( 18,01 DD (Simplon Express) ” netke - Milan • Pari® Rim - Bari Portogruaro Portogruaro Benetke Benetke - Milan - Tun«; Genova - VentimigD* Marseille (spalni vo*® ’ in spalni pogradi Trst' Genova) ■ Mestre -logna - Rim (spalni v zovi in spalni pograw Trst - Rim) 18,06 A 19,22 A 20.30 D 22.30 DD (*) Samo I. razred z obvezni®1 prednaročilom. (**) Ne vozi ob nedeljah PRIHODI 6.25 A Cervinjan - Tržič (*) 7.25 A Portogruaro - Trži* 8,00 DD Turin - Milan - Benet® - Rim (spalni vozovi spalni pogradi B®®, Trst - Marseille - O*® va) 9,17 D Benetke - Rim 10,40 DD (Simplon Express) riz - Benetke 11,42 R Benetke -0. 13,30 D Bari - Benetke -gna 13,58 A Cervinjan - Tržič ^ 15,12 DD Benetke - Milan - . 17,28 D Benetke - PortogruM0 Cervinjan 18,10 A Tržič (••) 18,38 R Bologna - Benetke (.*) IKJ «]»• 19,13 A Benetke - Porto*®” ro - Tržič , , 19.40 DD (Direct Orient) P**®11 Milan - Benetke 21,10 R Milan-Rdm-Benetke 1 22.55 A Benetke - Tržič ^ 23.40 DD Turin - Milan - . (II) Rim - Bolo«®® Benetke (*) Ne vozi ob nedeljah (•*) Samo I. razred VIDEM - DUNAJ * SALZBURG - MONCH^ 3,53 A 5.20 A 6,15 D 6.21 A 10.00 12,25 12,40 14,18 16.45 17.45 19,10 20,00 A 20,50 D NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busollnl, Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul - Cignola, Korzo Italia 14. Pren' dini. Ul. T. Vecellio 24. Serravallo, Trg Cavana 1. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 18. ure) AM’Esculapio, Ul. Roma 15. INAM. Al Cammello, Drevored 20. septembra 4. Alla Maddailena, Ul. dellTstrla 43 I Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. I Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je 19. t. m. nenadoma zapustila naša predraga ROSANA CANCIANI Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 16. uri iz kapelice barkovlJanškega pokopališča. Žalujoči brat Gorazd, sestre Vida, Dragica ta Zora, svaka Guido Favero ta Benedietto Marcello, nečaki ter drugi sorodniki Barkovlje, 21. septembra 1968 21,55 A 0,40 A 6,55 A 7,45 A 8,18 D 9,10 A 9,23 D 12,00 A 15,06 A 17,44 A ODHODI Videm • Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm Videm - Trbiž • chen - Dunaj Videm PRIHODI Videm Videm Videm Videm Videm miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiii|l|||||lll|||iHiiiii|||||||||ll,|||l|||ll|l|||||M|||||||||||||||||,miiiu,1111,1 ŽIVO MEJO «BRIJETA» Delavec pri striženju ograje Goriški september verjetno še nikoli ni bil tako nasičen s prireditvami kot letos. Nekoliko zaradi boljše organizacije turističnih prireditev, katerih število se je letos na moč povečalo, nekoliko pa tudi zaradi proslav 50 - letnice priključitve teh krajev Italiji, zavoljo katerih je v našem mestu veliko več prireditev kot normalno. Mestna uprava, ki ji nihče ne more očitati, da zanemarja zunanji izgled mesta, si te dni še prav posebno prizadeva, da bi bil kraj čeden, urejen in da bi turisti, še posebej pa udeleženci prireditev go-riškega septembra (kongres časnikarjev, «Mitteleuropa», tekmovanje Seghizzi, teniško tekmovanje, šahovski semifinale, folklorna parada, prazniki piva, gob itd.D imrii ob- ina s';-i dvavca z , Cutek, da so dobrodošli gostje, ki|.‘Katjami na Gradu). jih mestna uprava ln z njo vsi občani sprejemajo z odprtimi rokami. Med tolikšne pozornosti, ki jih te dni uprava posveča mestni ureditvi ,je tudi skrb za zelene površine, ki jih v našem mestu ne manjka. Mestna vrtnarija je pokosila vse zelene površine v parkih, izboljšala vodomet v Ljudskem vrtu ter obrezala žive meje. Prejšnji dan smo vrtnarje našli na Gradu, kjer so «brili» trnaste žive meje. Delo je šlo hitro od rok, ker ga Je opravljal motorni stroj. Delavec &* namreč oprta kot z nekakšnim nahrbtnikom. Prek transmisijske jeklene žice stroj poganja miniaturno kosilnico, dolgo kakšnega pol pje prispevkov ali moledovanje, ampak je Menichino ob zaključku zborovanja samo povabil prisotne naj prispevajo po svojih močeh v omenjeni namen. Sodišče je to upoštevalo ter prvostopno obsodbo spremenilo v toliko, da je znižalo globo od 10 na 7 tisoč lir ter dodalo olajševalno okoliščino da je šlo v tem primeru za važen razlog socialnega in moralnega značaja. Podoben je bil primer 37-letnega Renata Pizzignacca iz Tržiča, Ul. 25. aprila št. 34, ki ga je istega dne sodnik v Tržiču obsodil na enako kazen. Pizzignacco je imel dne 5. avgusta 1966 enako zborovanje na Trgu Republike v Tržiču ter ob koncu povabil kakih 500 prisotnih naj prispevajo v nabiralni akciji za Vietnam. Tudi v njegovem primeru je na enak način in z enateo motivacijo sodišče znižalo in spremenilo od okrajnega sodnika določeno kazen. Zagovarjal ga je c)’-Battello. Pri naslednji razpravi je sedel na zatožni klopi 24-letni Gianfran-co Mreule iz Trsta, Ul. Monte Cen gio št. 2/1, ki ga je okrajni sodnik v Krminu dne 9. novembra lani obsodil na plačilo 333.333 lir globe zaradi nenamernih poškodb pri prometni nesreči ter na plačilo odškodnine prizadetim civilnim strankam. Gre za nesrečo, ki se je prt petila dne 5. februarja 1966 ob 23.30 uri na državni cesti skozi Koprivo pri hiši št 18 v Ul. Cavour. Z avtom Innocenti A 40 S 1100 se je peljal od Gorice proti Vidmu 38-letni Tulilo Mauri, doma iz Gradiške, Ul. Roma 41, ki je po poklicu gradbenik; z njim je bil v avtu 31-letni Franco Tommasini iz Gradiške, Ul. Trevisan 6. Na kraju nesreče, kjer napravi cesta nepregleden ovinek, je prihajal iz nasprotne strani z avtom Innocen- ti B 36/1. 1100 Mreule ter se s svojim vozilom čelno zaletel v Mau-rov avtomobil. Obe vozili sta utrpeli veliko škodo, ki so jo takrat ocenili na 300 tisoč Ur in tudi vsi trije potniki so bili ranjeni, ter so morali ostati v bolnišnici Maori 20 dni, Tommasini 15 in Mreule pa celo 30 dni. Do trčenja naj bi prišlo predvsem zaradi prenagle vožnje. Prizivno sodišče je včeraj potrdilo prvo razsodbo, kateri Je dodalo še svoje stroške in po 100 tiso-' lir za stroške prizadetima Maunju in Tommasiniju. Obtoženca je zagovarjal odv. De Marchi. Prizivno razpravo je imel tudi 33-letni Arduino Iacumin iz Gorice, Ul. Coronini 22, ki je že v zaporu zaradi drugih prestopkov. Dne 7. decembra lani ga je okrajni sodnik v Gorici obsodil na dva meseca zapora in plačilo stroškov ter na prekUc pogojne obsodbe od 10. oktobra 1966 zaradi sleparije. Glasom obtožnice je namreč la cumin dne 7 .februarja lani prišel v trgovino 46-letne Palmire Bonan iz Gorice Ul. Leopardi, se predstavil v imenu njenega klienta Otto-gallija ter kupil registrator Geloso. vreden 38.500 lir; dejal je, da ga bo plačal istega dne popoldne. Ker ga potem ni bilo niti popoldne niti naslednjega dne, je žena zadevo prijavila na kvesturi, ki je kmalu ugotovila, da je Iacumin zastavil registrator v goriški zastavljalnici ter izročil zastavno polico nekemu Giovanniju Crupiju, kateremu je bil dolžan Prizivno sodišče je obtožnici spremenilo v navadno sleparijo i.er v ostalem potrdilo prvo razsodbo s povečanjem sodnih stroškov Bra nil ga je uradno odv Pedroni. Drž. tož. dr. Brenči; preds sod dr. Storto, sodnika Arculeo in Bas-si; zap. Nodetti. 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11111111111111 JUTRI BO V KRMINU Pokrajinski praznik grozdja s povorko alegoričnih vozov Na sporedu so tudi razstave, folklora in promenadni koncert Krajevno turistično društvo v Krminu priredi jutri, v nedeljo, pokrajinski praznik grozdja v Krminu. Taka pokrajinska manifestacija je bila tudi že prejšnja leta v tem mestu, ker je Krmin središče vinogradniške proizvodnje v Brdih in na Goriškem. Na sporedu je vrsta prireditev. Dopoldne ob 10. uri bo tekmovanje v streljanju glanastih golobov na Krminski gori za lovce, popoldne pa za druge udeležence. Ob 10.30 bo otvoritev razstave in prodaje radijskih in televizilskih sprejemnikov ob 11. uri pa otvoritev metra Z njo je moč zelo natančno razstav« fotografskih posnetkov na in hitro «obrt:» živ? ' ^ ln grme, inmo s^^min (n danes» Ob motornimi 16.15 na ho o,':Anlv-,i novorka ale-1 ge ričnih vozov po mestnih ulicah, pred katerimi bodo vozili nekaj najnovejših Fiatovih avtomobilskih modelov. Ob 17. uri bodo na trgu pred županstvom razdelili nagrade najboljšim alegoričnim vozovom, zmagovalcem fotografske razstave in tekmovanja izložbenih aranžerjev, ki so ga tudi za to prt iko organizirali. Sledil bo nastop folklorne skupine iz Ločnika in godbe na pihala iz Farre, pod vodstvom dirigenta Corollija. Po tem uradnem delu se bo razvila prosta zabava s plesom Ob tej priliki bodo seveda prodajali tudi prvovrstno briško grozdje V primeru slabega vremena bodo tisti del sporeda, ki se vrš1 na odnrtem, odložili na naslednjo ne deljo 29. t. m. štelu se je porezal na roki s kosam pločevine 24-letni Ugo Časa-grande iz Gorice, Ul. Toti V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh. Še vedno bombe v Sovodnjah Včeraj zjutraj so prišli v Sovodnje izvedenci iz Trsta, da bi odkopali in odoeljali granato, ki so jo prejšnji dan odkrili delavci v zemlji blizu cerkve. Ker pa je granata pretežka, računajo da ima okrog 200 kg, je niso mogli dvigniti in se bodo vrnili ponjo morda danes s primernim orodjem. Padec kolesarke iz Števerjana Včeraj dopoldne so pridržali v goriški splošni bolnišnici za 8 dni na zdravljenju 16-letno Adrijano Stanič iz števerjana. Bukovje št 8, ki se je pri padcu s kolesa ranila na ustnici, nosu in na čelu. Dekle se je malo prej peljalo s kolesom z Bukovja skozi Grojno proti Gorici. Izgubila je kontrolo nad kolesom in padla. S kolesa je padel v štandrežu Ponoči ob 0.45 se je vračal s kolesom proti domu 40-letni Guerrino Mucci iz štandreža, Mihaelova ul. 223. Blizu doma pa je padel ter se rami na očesu. V splošni bolnišnici so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. (i or ir a CORSO. 17—22: «Manon 70,>, C. De. neuve in S. Frey. Francoski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «Senza un attimo di tregua», Lee Marvin in Angie Dickinson, ameriški barvni kine-maskopski film, prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISS1MO. 17.30—22: «Ad- dio Lara«, G. Chaplin in R. Hos-sein. Italijanski kinemaskope v barvah. V1TTORIA. 17—21.30: «Vivo per la tua morte«, S. Reeves ln W. Pre-ston. Barvni italijanski film. Mladini pod 14 letom prepovedan. CENTRALE. 17-21.30: «Un bucco in fronte«, A. Ghidra in R. Hun-dar. Kinemaskope v barvah. / riir AZZURRO. 17.30: «Quella sporca storia nel West», A. Giordana in S. Careddu Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 17.30: «Mandato di cattura«, P 0’Neil in P. van Eick. Kinemaskope v barvah. PRINCPE. 17.30 «D-abolicamente tua«, A. Delon in S Berger KI-nemavkone v barvah S. MICHELE 19 00: «Ora X — operazione mist»ro». R. W'd-mark in K Mttchell. Kinemaskope v barvah /fon kr EXCELSIOR. 19.00: «Due per la strada«, A. Hepburn m A. Finney. RIO. 19.00: «1 Eratelli Cervi«, Lisa Gastoni. Barvni film. DEZliRNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, na Kor-zu Italija 244 — Tel. 35-38. TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekarna «Rismondo» dr. Rismondo, Ul. Toti 52 - Tel. 72701. RONKE Danes je odprta lekarna «AU’an-gelo« dr. Sergio Olivetti. Ul. Ro-ma 22 — Tel. 77019. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 22. septembra bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, na Korzu Italija št. 34 — TeL «-71, KOLESARSTVO TOUR BODOČNOSTI Na osmi etapi uspeh Belgijcev: zasedli so vseh prvih pet mest Na skupni lestvici nobene večje spremembe - Italijan Fabbri izgubil še devet sekund VIELSALM, 20. — Tudi današnja etapa je prinesla odločilni pobeg šele na zadnjem delu proge. Pri 122 km sta si Van Impe in Opde-beeck priborila 4’ prednosti, ki pa Je nista zmogla obdržati do cilja. Zaradi utrujenosti so ju tik pred ciljem nekateri zasledovalci skoraj ujeli, v zadnjih desetinah metrov pa se je Van Impe znebil svojega soubežnika in si je tako zagotovil etapno zmago. Etapna lestvica 1. Van Impe (Bel.) 190 km dolgo progo od Verduna do Vielsatma je prevozil v 4.25'52” 2 Opdebeeck (Bel.) 7” zaostanka 8. De Vlaeminok (Bel.) 37” zamude, nakar se sledili v njegovem času še: 4 Frenay (Bel.) 5 Coulon (Bel.) 6 Koh (Sov. z.) 7. Ivačin (Sov. z.) 8. Lund (Dan.) 9. Boulard (Fr.) 10 Thalmann (Svi.) 11. Pecchielan (It.) in drugi. Skupna lestvica 1. Jean Plerre Boulard (Fr.) 33.3033'’ 2 Ervvin Thalmann (Avl.) 8” zaostanka 3 Mlchel Coulon (Bel.) 35" 4. VVilhem (Fr.) 1’26" 5. Fabri (It.) 1'56” 6. Thevent (Fr.) 2’ 7 Gilson (Luks.) 2'36” 8 Bigon (Fr.) 5’32” 9 De Vlaeminok (Bel.) 5'37" 10. Abrahamian (Fr ) 6’36" 15 Boifava (It.) 10’21” 21. Pecchielan (It.) 14’20” 24 Malaguti (It.) 18TO" 25. Cavalcanti (It.) 20T6" 33. Santambrogio (It.) 31’28” 39 Bianco (It.) 39'45". mmmnm POKAL PACCO Jutri finalni tekmi Jutri bodo v Miljah odigrali finalni tekmi nogometnega turnirja za Pokal Pacco. Najprej se bosta pomerili ob 13.50 Breg in Aurisi-na v borbi za osvojitev 3. mesta. Nato pa bo na sporedu tekma za 1. mesto, t.J. za osvojitev pokala, med Fortitudom in Arsenalom. * * * Drevi ob 20.30 bo v Trstu v Ul. Fiavia prijateljska nogometna tekma med enajstericama Campanel-le in Rosandra Zerial. DOMAČI ŠPORT JUTRI Nedelja, 22. 9. 1968 Danes dirka po Venetu PIEVE Dl SOLIGO, 20. — Danes bo na sporedu 37. mednarodna kolesarska dirka po Venetu. Proga bo merila 253 km. Start bo ob 9.30. Za dirko se je prijavilo 91 vozačev, med katerimi so mnoga zveneča imena, kot na primer: Altlg, Motta, Merckx, Adomi, Zilioli, Tac-cone, Dancelli, De Rosso in drugi. Jugoslovana Grego in Nikolič evropska prvaka SMIRNA, 19. — Na 15. evropskem jadralnem prvenstvu razreda «Sloka» sta zmagala Jugoslovana Grego in Nikolič z Reke. Odličen uspeh Jugoslovanov sta potrdila Dekl in Ivančič, ki sta zasedla tretje mesto. Srebrna kolajna je pripadla Norvežanoma Monstadu in Haoju. ------------ DANES IN JUTRI V Trstu mednarodne jadralne regate TRST, 20. — Danes in jutri bodo v Tržaškem zalivu mednarodne jadralne regate razredov «Leteči Holandec« in «Sloka». V prvem razredu bo nastopilo 38, v drugem pa 32 posadk iz 6 držav. V skupini «Slok» ne bosta nastopile niti jugoslovanska niti italijanska prvaka 11 Predolimpijske vesti CIUDAD MEXICO, 20. — Mehiškim olimpijskim igram bo prisostvoval tudi princ Filip Edinburški V mehiško prestolnico bo dopotoval s svojim osebnim letalom 13. oktobra. + * * VARŠAVA, 20. — Poljska se bo udeležila olimpijskih iger z 271 osebami: 186 bo tekmovalcev, 85 pa funkcionarjev, trenerjev, sodnikov, zdravnikov in maserjev. * * * HAVANA, 20. — Kuba bo nastopala na olimpijskih igrah v trinajstih od devetnajstih športnih panog sporeda. Njena reprezentanca bo štela 140 tekmovalcev in večina bo prvič nastopila na igrah. Najbolj znana kubanska predstavnika bosta atleta Figuerola in Cobian ter boksarja Espinoza in Molina. ALPINIZEM | Po alpinističnem taboru AO SPDT «Nisem jim zavidal višine ampak gotovost plezanja» Sodelovanje na alpinističnem taboru na Creti Grau-zarii je bilo za mnoge udeležence enkratno doživetje NOGOMET Pokal Pacco Finale za 3. mesto Ob 13.50 v Miljah Breg — Aurisina * • * Mladinsko prvenstvo Ob 08.30 v Trstu, Drev. Sanzio S. Giovanni — Breg * * * Ob 09. v Nabrežini Vesna — Arsenale * * * Prijateljska srečanja Ob 15. url v Turjaku Turriaco — Vesna * * * Ob 16.30 v Nabrežini Primorje — Cremcaffč Alpinistični tabor Slovenskega planinskega društva Trst, ki je bil od 1. do 8. 9. na Creti Grau-zarii, je imel velik odmev med tržaškimi planinci in mnogi že sprašujejo, če bo tudi drugo leto. Obrnili smo se na nekatere udeležence in jih zaprosili za pogovor. ((Vsakdanjost postane« pravi Darinka «včasih precej pusta in enolična. Zato sem si zaželela tabora. Bilo nas je precej, največ alpinistov. Osebno so me zanimali gorski vrhovi z lažjim dostopom, ker nisem alpinistka. Dolga In strma pot navzgor me je sicer nekoliko utrudila, na vrhu gore pa sem bila poplačana za ves trud. Nudil se md Je čudovit razgled po zeleni dolini pod nami, vabila me je vrsta gorskih velikanov, ki se je raztezala tja od Mangarta do avstrijske meje in do oddaljenih Dolomitov. Letošnji tabor mi je nudil precej: spoznanje gora z vso njihovo veličino in skritim bogastvom, nekoliko znanja o prvi gorski pomoči, o kateri smo se večkrat pogovarjali zvečer, sedeč okrog ognja, in prijetno razpoloženje v preprosti in veseli družbi.« «Med vožnjo proti Karnijskim Alpam smo se pomenkovali o organizaciji tabora in nekaj mi je bilo takoj jasno: ali so moje predstave o taborjenju že zastarele ali pa so planinci predstraža taborništva Taborni prostor je bila namreč udobna enonadstropna ne-oskrbovana koča in alpinistom se ni bilo treba gnati do nje z vso dvokvintalsko opremo na ramenih, ker so za to poskrbeli prijazni krajevni vojaki. Pravzaprav so vojaki le obljubili, da nam bodo naslednjega dne pritovorili z mulami lonce in zaloge hrane, zato je med taborniki vladala precej tesnobna radovednost, kako bodo to svojo obljubo izpolnili. Ob pogledu na prijazno kočo pa so se vsi dvomi razpršili. Nekdo vezati na drog, ki je stal ob koči. Podvig je uspel šele po nekaj poskusih, a končno je zastava le zavihrala nad drevesi in tabor je bil popoln. Drugo jutro navsezgodaj nas je nekaj že zrlo zaskrbljeno v dolino od koder se je vila pot h koči in ob domenjeni uri vojakov še ni bilo. Tedaj pa se je izkazal pristni planinski značaj tabora. Že prejšnji dan, takoj po prihodu, so si najbolj izkušeni plezalci ogledali stene, ki se dvigajo nedaleč od koče in so sklenili, da naslednjega dne navsezgodaj odrinejo na prve vzpone. Dejstvo, da vojakov in zalog še ni bilo, jih ni prav nič motilo, odšli so in Jaz z njimi. Priznam, da nisem še nikoli plezat in da me je na to taborjenje gnalo nekakšno arkadijsko razpoloženje. Moj odnos do hribov se je omejeval na daljše pohode po gorah, o plezanju pa nisem imel pojma. Zato sem si z zanimanjem ogledoval svoje tovariše, ko so se začeli vzpenjati po južnih stenah Crete Grauzarie. Moj prvi nagib je bil, da bi šel tudi jaz z njimi. Ni mi bilo všeč čepeti na tistem kamnu, medtem, ko so se oni vzpenjali vse više. Nisem jim zavidal višine, ampak gotovost s katero so plezali, ker sem dobro vedel, da si zavarujejo vsak korak in da se jim ne more zgoditi nič hudega. Nesreče se dogajajo zaradi neprevidnosti, kakršno bi počel tudi jaz če bi silil z njimi. Moral bi biti pripravljen in tam pod stenami Crete mi je bilo žal, da se nisem udeležil plezalnega tečaja, katerega je pred nedavnim priredilo tržaško planinsko društvo. Oni v stenah so bili vedno bližji vrhu in jaz sem jim začel postajati nevoščljiv, zato sem se po poti vrnil nazaj Ob povratku v kočo nas je čakalo prijetno presenečenje; vojaki so prišli z vso našo šaro in iz loncev se je že zelo obetajoče ka- je prinesel zastavo planinskega dilo; izgledalo je, da je tabor do-društva in treba jo je bilo pri- končno uspel. Toda delali smo RIM, 20. — Evropska zveza za radiodifuzijo je v posebnem sporočilu potrdila, da televizijski prenosi olimpijskih iger zaradi ponesrečene izstrelitve umetnega satelita (dntelsat 3» ne bodo okrnjeni. Že pred časom so namreč podpisali pogodbo o uporabi rezervnega satelita «ATS 3», ki je že v orbiti, če bi se izstrelitev (dntelsat 3» ponesrečila. račune brez krčmarja, ker je naslednjega dne začelo deževati. Stisnili smo se v kočo in čakali, da neha. Čakali smo štiri dni. Hudourniki v bližini so narasli, nenadoma so se pojavili novi in stene Crete Grauzarie so se spremenile v veličastne slapove; voda je bobnela od vseh strani. Dnevi so tekli, dekleta so kuhala, fantje so se pretvarjali, da sekajo in žagajo drva, zvečer pa smo se vsi spet znašli okoli ognjišča in se prepuščali vzdušju ob zvokih neuradnega pevskega zbora in improviziranih igralskih skupin. Predzadnji dan tabora se je sonce spet prikazalo in koča se je izpraznila. Naslednje jutro je bilo tabora konec; spravili smo zastavo z droga in prepustili kočo nedeljskim izletnikom, ki so trumoma prihajali iz doline. Nauk taborjenja je bil zame, da se ne izplača udeležiti planinskega tabora brez osnovnega znanja plezanja ampak si je treba nabrati to znanje, na kakšnem plezalnem tečaju. Treba je le pravočasno pomisliti.« Tabora se je udeležila tudi komaj devetletna Verenka, ki se je izkazala že za pravo planinko. Tako je rekla: «Na taboru sem bila najmlajša, saj ni bilo nikogar, ki bi imel manj kot devet let. Bilo je zelo lepo in zabavno. Cez dan smo delali daljše ture. Najbolj mi je ostala v spominu osemurna hoja na Sernio, zakaj med potjo sem nabirala prvič planike. Naj povem, da sem jih kasneje zgubila in sem bila zato zelo žalostna. Vreme nam je večkrat nagajalo. Tedaj smo sedeli v koči in se zabavali na razne načine. Nekega deževnega dne so mi naredili mlinček, kd se je potem vrtel ob potoku. V soboto zvečer smo imeli taborni ogenj. Peli smo in se smejali. Vse je bilo tako lepo, da pojdem gotovo tudi drugo leto na tabor.« I. L. Še nekaj podatkov o Silvestrovem rekordu v metu diska RENO, 20. — O novem svetovnem rekordu Jaya Silvestra v metu diska se je izvedelo še nekaj podrobnosti, ki potrjujejo, da je tudi ta ameriški atlet trenutno v odlični formi. Silvester je bil lastnik tudi dosedanjega svetovnega rekorda, ki ga je postavil letos 25. maja z značko 66,54 m. Včeraj pa je V Renu v izredni seriji šestih metov, kar štirikrat zalučal disk bolje od dosedanjega svetovnega rekorda, potem, ko je novo rekordno daljavo dosegel že v prvem poskusu. Le malo je manjkalo, pa bi mu uspel še peti met preko starega rekorda, če bi pri tem ne Izgubil ravnotežja in opravil lažjega prestopa. Ta rezultat pa bi bil res fantastičen, saj je disk poletel 70,10 m daleč. Tako je danes že gotovo, da bo Silvester prvi človek, kateremu bo uspelo postaviti svetovni rekord na drugi strani čarobne meje 70 metrov. Včerajšnja serija Silvestrovih metov je bila naslednja: 68,28 m, 66,75 m, prestop, 67,97 m, 63,09 m, 66,75 m. TENIS Poraz Pilica v Los Angelesu LOS ANGELES, 20. — V osminki finala mednarodnega teniškega turnirja v Los Angelesu je ameriški črnec Arthur Ashe premagal jugo-slovana Nikolo Piliča z 2:1 (12:14, 7:5, 7:5). Srečanje je trajalo nad tri ure in je navdušilo 8 tisoč gledalcev. ...... OBVESTILO Športno društvo «Primorec» vabi vse svoje člane in domače ljubitelje športa na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 22.9.1968 ob 20.30 v prostorih ljudskega doma v Trebčah. Pl A VANJI PRED OLIMPIJSKIMI IGRAMI V plavanju hrbtnega in prsnega sloga so kolajne za Evropejce dosegljive Vzhodni Nemec Matthes in Sovjeti so kandidati za zmago - V delfinu in na mešanih progah so plavalci ZDA še vedno v premoči V tako imenovanih umetnih slogih plavanja — sem lahko prištevamo tudi mešane proge — imajo plavalci ZDA v delfinu in na mešanih progah dovolj prednosti, da jih lahko proglasimo za skoraj gotove zmagovalce na olimpijskih igrah, nasprotno pa so v hrbtnem prsnem slogu v zamudi. Hiokcox ni novo ime v plavalnem športu, iz odličnega specialista v hrbtnem slogu pa se je spremenil v popolnega plavalca, ki je postavil nova rekorda na 200 m in 400 m mešano. Njegova prednost na obeh progah je zelo majhna in ga ne moremo uvrščati med gotove zmagovalce samo zaradi dveh rekordov na izbirnih tekmah v Long Beachu. Od Američanov mu bo najnevarnejši Buc-kingham in tudi Hall nima niti dve sekundi zaostanka po doseženih časih. Na tekmovanjih v Long Beachu so kar štirje atleti plavali pod starim rekordom 4’43”3. V Evropi je močno napredoval zah. Nemec Holthaus, ki je postavil nov rekord 4’44”. Sovjet Dunajev bo med igrami (verjetno enakovreden Američanom. Letos še ni dosegel izrednih časov, posebno ne v drugem delu sezone, ker imajo sovjetski plavalci namenoma uravnan program treningov prav glede na olimpijske igre. Skoraj isti položaj je na 200 m, vendar imajo tu Evropejci, ki so bolj dolgoprogaši, manj možnosti. Nevaren bo za Američane Bello iz Peruja. Ne smemo pozabiti, da stalno živi v veliki nadmorski višini, kar vsaj malo poveča njegove možnosti, ki slonijo tudi na odličnih tehničnih dosežkih. Tudi v delfinu bodo Američani predvidoma gospodarji. Na progah 100 m in 200 m je Smitz postavil nova rekorda 55”6 in 2’5”8. Nevaren tekmec za tega plavalca bo njegov rojak Russel. Od Evropejcev sta trenutno najboljša Stook-lasa 58" (Zah. Nemčija) in Feil 2’7”6 (Švedska). Sovjeti bodo na igrah prav gotovo močno zastopani in tudi v finalih bi morali priti do veljave. Vzhodni Nemec Matthes Je letos 20(1 m preplaval v hrbtnem slogu v 2’7”5 in kazalo je, da je že nedosegljiv, v Lon Beachu pa sta kar dva Amerikanca dosegla 2’8”8, tretji p« 2'9”7. Horsley in Ivey in tudi Hall lahko izkoristita vsak manjši spodrsljaj Nemca in dosežeta za ZDA neplanirano kolajno. V prsnem slogu startajo Sovjeti kot favoriti. Američani so sl nekoliko opomogli, vendar je samo Job na tekmovanju v Long Beachu plaval pod 2’30", točneje 2’29”. Iz Avstralije najavljajo veliki povratek 0'Briena, zmagovalca v Tokiu. Sovjeti imajo možne zmagovalce v Pankinu, Prokopen-ku, Kosinskemu in mlademu Mar-čukovu. še vedno so Sovjeti favoriti na 100 m, tu pa je treba med imena možnih zmagovalcev pripisati še Brazilca Kola. iiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiil 00 B OJKA Selitve italijanskih odbojkarskih igralcev Kot pred začetkom vsake tekmovalne sezone, prihaja v raznih italijanskih odbojkarskih klubih tudi letos do selitve nekaterih i-gralcev iz društva v društvo. Tako je prvoligaška ženska ekipa Fini iz Modene pridobila iz Con-fita kar tri igralke: Pulclni, Monta-nari in Davoli, zopet pa se bo začela udejstvovati Dall’Oli0, tako da bo trenerka Knija Loredana Lugli imela na razpolago 12 dobrih igralk, izmed katerih bo lahko sestavila zelo dobro šesterko. Fini je skušal izgubo treh dobrih igralk nadomestiti z nakupom iz Tržaški alpinisti in planinci pred bivakom med zadnjim taborom na Creti Grazarii tujini?: zanj bo igrala namreč Romunka Elisabeta Golosie, kd bo za to društvo tudi igrala. Tudi državne prvakinje Max Mara Torre so sklenile ojačiti svoje vrste: za to ekipo bo letos igrala tudi državna reprezentantka Ca-sarico, ki je do lani nastopala za Cogne. Tudi pri moških se obeta več novosti: za te je poskrbel zlasti novinec v letošnji A ligi Edizioni Panini iz Modene. Za ta klub bo letos' igral kapetan češkoslovaške državne reprezentance Josef Musil, poleg njega pa sta pristopila še Andrea Nannini od Ruinija in Sibani od CIAM. Ekipo Edizioni Panini bo treniral Franco Ander-lini. Mešana štafeta 4x100 m bo, kot tudi obe ostali, monopol ZDA. V prostem slogu in delfinu bodo A-meričani razpolagali z dvema svetovnima rekorderjema, v hrbtnem so edini poleg Matthesa, ki zmorejo čas pod 60”, v prvem pa si lahko privoščijo tudi šibkejšo menjavo. Zmaga s precejšnjo prednostjo ni prav nič v nevarnosti-Za drugo mesto je konkurenca bolj odprta, najbolj izenačeno e-kipo pa bo verjetno predstavil* Sovjetska zveza z Mazanovom s® Gormakom (hrbtno), Gordjejevim (delfin), Prokopenkom ali Pakinom (prsno) in Iličevim ali Gusevim (prosto). Ostale države imajo ne‘ kaj zelo dobrih plavalcev vend*f tudi šibke točke. Možno bi bile celo, da bi zasedla Sovjetska zveza boljše mesto tudi z drugo postavo-— lin — Neuradni svetovni rekord na 400 m prosto MALMOE, 20. — švedski plavale« Gunnar Larsson je postavil včeraj svetovni rekord na progi 400 m Pr0' sto 6 časom 4'05”3. Tega časa P® uradno ne bodo mogli priznati, ker ga je Larsson dosegel v 25-metr' skem bazenu, medtem, ko mor® meriti bazen, da lahko rekord pri' znajo, 50 metrov. Sedanji uradu* svetovni rekord na tej razdalji Pri' pada Kanadčanu Ralpbu HuttoP11 s časom 4'06”5. 1. — prvi 1 2 drugi 2 1 *. — prvi 1 drugi 2 3. — prvi X drugi 1 4. — prvi 1 1 drugi 2 X 5. — prvi i X drugi X 1 6. — prvi 1 1 drugi X 2 mili1" IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI Jesenski ciklus simfoničnih koncertov v gledališču Verdi (Nadaljevanje s 3. strani) _ iffiSilliOSk Bologna — Roma I X Catania — Catanzaro 1 X Como — Lecco 1 X 2 Foggia — Bari X Genoa — Juventus X Inter — Atalanta 1 L. R. Vicenza — Milan z X 1 Napoli — Palermo 1 Padova — Mantova X Perugia — Livorno i X Piša — Fiorentina 2 Temana — Monza X 1 Torino — Verona 1 op. 11 št. 1, Viozzijev Koncert * trio za klavir, čelo in klarinet *“ orkester (v Trstu prvič izvajan) 1 Ravelovo II. suito iz «Dafne 1 Cloe». - Aldo Ceccato, ki je že nekajkri* gostoval v Verdiju in ki bo tokr® vodil prvi koncert, se je rodil v *** lanu leta 1934 in je nedavno z usp hom debutiral v milanski Scali- V plomira) je na milanskem konserv® toriju v šoli Carla Linatija, z3.’*0!!]! pozicijo pa v šoli Bruna Battine*1. ja. Dirigiral je že orkestre naJYe.. jih evropskih radijskih in telev*z'J skih ustanov in simfonične orkestr * leta 1964 pa je dosegel prvo nagra do na mednarodnem tekmovanj, mladih dirigentov, ki ga je ra*P sala RAI-TV. Svoje znanje je izpopolnjeval “J, ko v Italiji, kjer je v letih 196°.^ obiskoval tečaje za vodenje or* strov pri Sergiu Celibidacheju. y v inozemstvu na Nizozemskem >n -Berlinu, kjer je tri leta obisk°v. «Musik Hochsehule» in dosegel 01 plomo za vodstvo orkestra. : Koncerti se bodo začeli ob 21- **r ’ 41. fltT RAVEN) General iz džungle Toda v istem Hipu so stražarja in druge vojake, ki so čepeli na verandi, tudi pograbili tako, da bi vsakdo, ki bi jih gledal s trga, mislil, da so vojaki prijeli Indijance in da jih zdaj vlečejo na zaslišanje pred pcdoficirja. Le da vojaki niso bili več živi. Preden se je cabo tega sploh zavedel, so ga ze uvrstili v isti bataljon rajnkih vojakov. Vojaka, lu sta spala stegnjena na tleh. sta nehala smrčati, kot da bi odrezal. Iz sebe sta dala šum, ki je bil podoben šumu, ki ga povzroča voda, ko odteka iz kopalne kadi. V naslednjem trenutku so bili vojaki slečeni, muchachosi Da so si oblekli uniforme in eden je mirno koraka, na straži s puško na rami pred stražarnico, ko je prištorkljal poro&nk, da bi zvedel od caba, če se je kaj zgodilo, medtem ko je z dobrimi in velikodušnimi meščani v krčmi ocenjeval vrednost različnih sort starega žganja Nekoliko se je v kolkih majal, ko je stopil k stražarju in delal • «Ti pa se ne boš nikoli v življenju naučil, kako je treba pravilno držati kanon na ram-.« uri tem mu je prisolil klofuto in z negotovim glasom dejal: «Zaradi tebe se bom pogo voril s cabom. Naj te temeljito vzame v roke in naj ti kanon, ki ga držiš kot metlo, tako dolgo tišči v ramo, da ti bo do brade otekla. Takrat se boš pač naučil, kako mora vojak to krepelce držati. Hudiča, da se moram tukaj v tako ušivi m usrani garniziji, ko se človek pri vsakem koraku dvakrat spo takne ob drek, prepirati zaradi ušivih in smrdljivih Indijancev. ki trdijo, da so vojaki!« Stopil je do odprtih vrat stražarnice in zavpil. «Hej cabo, pridi ven in oglej si tole svinjo. Poliži mu drek iz ušes, da bo prihodnjič umit nastopil službo.« Stopil je še pol koraka bliže in se z iztegnjeno roko naslonil na podboj. Potem pa je Izginil v sobo, kakor da se je ob podboju obrnil okrog lastne osi in prišel v stražarnico, ne da bi mu bilo treba spustiti rok s podboja. Slišati je bilo samo, kakor da je padla težko naložena vreča in kot da so to vrečo odvlekli po opečnatih tleh. Usnjene opaslce na čevljih so, medtem ko so ga vlekli proč po tlaku, povzročale cvileč glas. Cez nekaj minut so z vseh strani prigomazeli muchachosi v Achlumal. V mestecu je nastal tak prestrašen krik, da je dvignil s postelje ali vrgel iz viseče mreže tudi najbolj lenega človeka. Potem se je začelo divje in zmedeno tekanje po nekaj cestah in na trgu. Zenske so kričale, otroci jokali, možje preklinjali, psi lajali. V cabildu, na občini, so se streljali. Vsi uradniki in uslužbenci mesta in zveznih ustanov, ki so nosili revolverje, so zdaj drago plačali to čast, ne da bi se mogli posloviti z lepo zavestjo, da bi uspešno povabili s seboj na svojo pot v višave nekaj upornikov za spremstvo. Zakaj muchachosi so bili za zaspane ljudi prehitri in preurni. Vsi katastri, papirji, seznami, knjige, lističi in odredbe iz mestne hiše, vse to je letelo na kup, ki so ga muchachosi za žgali. V ječo, ki je bila v patiu cabilda in v kateri so čemeli samo indijanski peoni in indijanski mali kmetje, kot po vseh ječah v državi, do zadnjega sestradani, so že vdrli. Jetniki, ki niso čutili nobene ljubezni do tistih, ki so trdili, da zastopajo zakon, so razumeli samo eno: zdaj morajo naposled zagrešiti zločin, zaradi katerega so že tedne ali mesece sedeli v calabozu. Pogostokrat je bil njihov zločin predrznost do oblasti ali fin-querosov, In ta predrznost se je imenovala puntanje, upor, odpor do dela. Osvobojeni jetniki so znali mnogo hitreje, kot bi se to posrečilo muchachosom, ki niso poznali kraja, najti vse tiste, s katerimi so imeli neporavnane račune, uradnike, meščane in ovaduhe. To so bili tisti, ki so zdaj v trgu počeli to, kar niso nameravali storiti niti General niti njegovi muchachosi, Njihov bes in želja po maščevanju nista poznala nobene meje. Tam, kjer so vdrli v hišo, ni ostal živ ne moški ne ženska ne otrok. Čeprav niso nič ukradli in niso niti iskali zlata, ampak samo odejo, mačeto ali lovsko puško, so odšli iz hiše šele takrat, ko so vse in vsakogar v hiši popolnoma uničili, razbili, razsekali in razrezali. In potem so postavili sveče, ki so jih našli v hiši in jih prižgali, v kupe razdrobljenega pohištva, k lesenim stenam, k vratom in zabojem. Prav kmalu je mestece, ki je bilo najvažnejše središče tega okoliša, gorelo na več različnih krajih. Nihče se ni trudil gasiti. Uporniki so bili gospodarji v mestu. Ker pa niso mislili ostati tukaj gospodarji, ampak so videli pred seboj večje naloge, čemu bi si belili glavo zaradi blaginje mesta, ki ni nikomur izmed njih nikoli storilo ali dalo kaj dobrega. Kjerkoli so prišli v kako mesto, ki je imelo cabildo ali občino in zapor, so vedeli, da je to diktatorjeva trdnjava, v kateri ne bodo srečali ljudi, ampak le ljudem podobna bitja, ki jim imajo pravico zapovedovati in jih morajo slepo ubogati. Celo šole so bile namenjene samo otrokom Ladinosov. In če so že otroke indijanskih prebivalcev mesta, proletariata, ki je živel v majavih ilpvnatih kolibah na robu mesta, spuščali v šolo, so bili ti otroci tisti, nad katerimi so se učitelji izživljali s pretepanjem. Zakaj očetje ladinskih otrok so prihajali z revolverjem v šolo in so se pomenili z učiteljem; če se je tako daleč spozabil, da je njihovega otroka samo po roki frknil. Proletarci pa morajo dovoliti, da jim otroke v šoli pretepajo, ker ne pretepajo samo otrok, ampak tudi očete, če pridejo v kremplje zverem v stražarnici. Na trgu, zocalu, je bila v vsaki hiši štacuna. Zato je bilo seveda mestece tržno središče, kjer je vse prebivalstvo živelo od trgovine in zamenjave z Indijanci tistega območja. Cel < številni mali obrtniki v mestecu so imeli poleg svoje ob1* mizarstva, zidarstva ali kovačije tudi trgovinico, ki jim \ prinašala zanesljiv, četudi majhen dohodek, vsekakor pa ve kot jim je v večini primerov prinašala obrt. Trgovinice bile seveda v glavnem tako majčkene, da hi v njih težko n®5 blaga za več kot deset pezosov. Ko so muchachosi vdrli mesto in so meščani spoznali, kaj jim grozi, so brž zapl‘* svoje štacune. Ali bolje rečeno, skušali so to storiti. Tod večina tega ni utegnila storiti in jo je rajši pobrisala ali s poskrila. . Celo vrata štacun, ki so bila zaklenjena, so se vdala Pr' prvi brci ali udarcu s puškinim kopitom. Ce namreč Stac*1® nima več blaga kot za sto pezosov, pač ni mogoče pričakov8 ’ da bo lastnik postavil debela vrata, okovana z železom J opremljena z najboljšimi ključavnicami, kar bi ga velja‘_ dvesto ali tristo pezosov. Varnost štacune je bila v sorazihC ju z vrednostjo blaga v njej. Neznani ljudje, ki so prihaj®' v mesto, so bili zmeraj sumljivi in niso mogli storiti niti raka, ne da bi jih kdo opazoval. Zato so prihajali tatovi mesto le takrat, če je bilo proščenje, velik svetnikov praznj* In ker je bila kraja v vsakdanjih okoliščinah redka, ni P*, nobenega vzroka, da bi si delali velike izdatke in tako zašc tila revno zalogo blaga. .j Vse štacune so izpraznili. Toda muchachosi so si vZt‘0 samo tisto, kar so potrebovali za svoj nadaljnji pohod. ^JS pa manj temeljito ropali zato, ker niso hoteli veljati za tat. ve, pač pa zato, ker bi morali vse nositi na hrbtu. NihČe L nosil več, kot je bilo potrebno za njegovo preživljanje- , jih je kdo imenoval tatove, plenilce, divjake ali vandale- . zaradi tega nihče ni belil glave. V tem pogledu niso ^ nobene časti. Njihova čast je bila, zmagati v uporu In str*dJ.jj Slaviti diktaturo. Ko se bo to zgodilo, bodo lahko spet m*s‘ na druge vrste časti. (Nadaljevanje sledi) - ' ..a-rvn- TRSI - UL MONTECCH1 6 II.. TELEFON 03-808 in '4-638 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon (3-82 - UPRAVA: TRSI - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 UREUNISivu: i - polletna 4 400 lir celoletna 8.100 IH SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 cUn (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega “®gj, ,n,pte!’n« 7» SFRJ ADIT D2S Llubllana Star) trg 8/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni bank) v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 2ju, osmrtnice im- ur - MaU oglasi 40 Trat 11-5374 — o beged8 _ oglasi za tržaško’ in gortško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri nSocietš Pubblicita rtallana« - Odgovorni urednik: 8 1ANI.si.a- NKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst