Lelo VIL, šSev. 99. Celje, čeirtefc 10. septembra 192$. Poštnina plačana v gotovini. Naročnina» Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Poiamezna številka I Din. Izftafa v fcsrek, «etrtek In sofoofo. Redakcija in upravai Strossmaycrjeva ulica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalnem ceniku. Nočemo utoniti! Vsled silnega naliva v noči od prošlega četrtka na petek ter še delo- ma eel petek dopoldne je v prvih po- poldanskih urah v petek začela Sa- vinja in njeni pritoki strahovito hitro narašČati in prestopati obrežje. Lava, Glazija in ves svet ob Benjamin-lpav- čevi cesti je bil zopet celo jezero. Voda je poplavila tudi ves teren javne bol- nice, kjer je nastopila nad pol metra visoko v kleteh ter je v deročih stru- gah in silnih poplavah prizadejala težko škodo na vrtu in na zemljiščih bolnice. Zasula je vse jesenske pri- delke ter razdirala gnojake. Je to v tem delu mesta v kratkem času že tretja velika poplava, ki se v zadniem letu pojavlja redno v večjem ali manj- §em obsegu že ob nekoliko močnej- Šem deževju, kar ie bilo poprej le ob dolgotrajnih nalivih in vsakokratnih velikih povodnjih, ki zadenejo naše mesto po navadi enkrat v letu. Pogrešeno in naivno bi bilo mi- sliti, da ne postajajo, kar se tiče po- plav, razmere v Celju od leta do leta bistveno in usodno slabše. Struga Sa- vinje se pri Celju redno zvišuje vsled doplavljanja proda, od Savinje pa so odvisni vsi potoki in jarki, ki se zli- vajo vanjo v Celju in okrog Celja. Za poplave ob Benjamin-Ipavčevi cesti in na zemljiščih bolnice, ki so v zadnjem letu vedno večie, je nesporno iskati vzroka poleg splošnih pogojev v prvi vrsti v tem. ker se je povodenjsko ozemlje z gradnjo cest, nasipov in be- tonskih obzidij ob novozgrajenih hišah v izredni višini nasulo in spremenilo tako, da ovira prejšnji normalnejSi od- tok vode, ki sedaj zastaja na zmanj- šanem obsegu terena okrog bolnice in povzroČa tarn vedno občutnejšo škodo. Brezdvomno so se zgodile tu napake: Ako se naplavljen teren na posamnih mestih visoko nasipa in zavaruje proti dotoku vode, se mora istočasno skr- beti tudi za boljši in hitrejši odtok vode ob poplavah, sicer je vsa sose- ščina oškodovana. Vprašanje regulacije Savinje in njenih pritokov v Celju je za naše mesto in njega razvoj tako življensko bistveno, da se ne sme več udano ča- kati na tisti Čas nekoč v prihodniosti, ko pride končno država z regulacij- skim delom Savinje tudi do Celja in preko Celja. To ni samo vprašanje mesta Celja ali njega prizadetih delov, gre pri tem tudi za bogati okoliš vseh velikih sosednjih občin, ki pod tem redno trpijo. Široko zasnovana inici- jativna akcija prizadetih občin, okraj- nega zastopa in države mora najti tudi sredstva, da se rastoče zlo vedno večjih poplav zajezi in odpravi. Celjska mestna in okoliška obči- na ima v zvezi s celjskim okrajnim zastopom nujno dolžnost inicijativnega dela. Dokler pa ni izvrSena velika re- gulacija, pa se ne sme dopušČati, da se radi nasipavanja na nekih točkah še globlje potapljajo v vodo sosedi, — eko — Dr. Fran Windischer: Prireditev zadružnih in- formacijskih tečajev v Ljubljani in Mariboru. V Sloveniji je organizacija obrt- nikov in trgovcev dobro razvita. Or- ganizacija trgovcev in obrtnikov je dvojne vrste. V obeh ten stanovih imamo organizacijo, ki je obvezna in temelji na določilih obrinega reda, ter organizacijo, ki je prostovolnja in sloni na predpisih društvenega zakona. Or- ganizacija je razpredena po vsej Slo- veniji in se je osobito, kolikor je ob- vezna, močno razvila po prevratu. Obvezno stanovsko organizacijo obrt- ništva v Sloveniji predstavljajo obrtrr« zadruge, katerih je v ljubljanski in mariborski oblasti 215. Organizacija višje vrste je Zveza obrtnih zadrug. Zveza obrtnih zadrug za ljubljansko oblast ima svoj sedež v Ljubljani. Zveza obrtnih zadrug v mariborski oblasti pa svoj sedež v Mariboru. Za- druge so ali mešane ali strokovne. Gostilničarskih zadrug, ki so strokovne, je 46. Gostilnicarske zadruge imajo svoje zvez2 in sicer je Zveza gostil- ničarskih zadrug za mariborsko oblast v Celju, za ljubljansko oblast v Ljub- ljani. Obvezna organizacija trgovcev v Sloveniji je izvedena v trgovskih za- drugah in gremijih. Stevilo trgovskih zadrug in gremijev znaša 33. Trgov- ske zadruge in gremiji so združene v Zvezi trgovskih zadrug in gremijev s sedežem v Ljubljani. Za dobro in redno poslovanje obrtnih in trgovskih zadrug in gremijev je pogoj, da imajo na razpolago spret- nih zadružnih funkcijonarjev, odbor- nikov in uradnikov. Zadruge imajo ži- vahno poslovanje z različnimi uradnimi mesti, oblastmi in korporacijami. Člani se obračajo do njih za pojasnila v najrazličnejših upravnih in gospodar- skih vprašanjih. Že leta 1910 je Tr- govska in obrtniška zbornica za Kranj- sko v Ljubljani priredila tridnevni in- formacijski tečaj zadružnim funkcijo- narjem v ta namen, da jih seznani s postavnimi predpisi, ki so zanje naj- važnejši, ter jim pokaže praktično za- družno poslovanje. V tem lepo uspe- lem tečaju so sodelovali gg.: dr. H. Blodig, F. Franchetti, dr. Viktor Mur- nik, vladni svetnik Ivan Subic in dr. Fran Windischer, ki je vodil tečaj. Od tistega časa se je pri nas mnogo izpremenilo v organizaciji tr- govcev in obrtnikov. Stevilo zadrug in gremijev je cvrsto poraslo. Zadruge in gremije smo združili v zveze. Ste- vilo zadružnih funkcijonarjev, zadružnih odbornikov in zadružnih uradnikov se je jako pomnožilo. Ustrezajoč živi praktični potrebi in utemeljenim željam organiziranega trgovstva in obrtništva priredi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani dne 12., 13. in 14. septembra v prostorih Tehniške sred- nje sole v Ljubljani ter dne 26., 27. in 28. septembra v prostorih Narod- nega doma v Mariboru zadružen in- formacijski tečaj. V obeh ten tečajih bodo predavali o naslednjih predmetih: I. Uredba zadrug in gremijev, zvqz in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; obrtne oblasti in njih pri- stojnost. 2. Poslovanje obrtnih in tr- govskih zadrug. 3. Obrtno in trgovsko strokovno šolstvo. 4. Važnejše določbe obrtnega reda. 5. Važnejše določbe o delavskem zavarovanju in zaščiti de- lavsev. 6. Pospeševanje obrta, obrtne razstave in obrtniški kredit. 7. Vajen- stvo, pomočniške in mojstrske preiz- kušnje. 8. Carina in promet. 9. Davčrii in taksni predpisi. Izven predavalnih ur bode ude- ležencem v Mariboru dana prilika, da vidijo uredbo in poslovanje pisarne gremija trgovcev v Mariboru, v Ljub- ljani pa pokaže udeležnikom ravnatelj g. Josip Reisner naprave Tehniške srednje sole. Politika. p Otvorltev zasedanja Zveze na- rodov. Pri otvoritvi zasedanja Zveze narodov je bilo v pondeljek zastopanih 56 narodov po delegatih in mnogošte- vilnih pomožnih močeh. Pri otvoritvi je bilo vsega skupaj navzočih okoli 2.000 oseb. Nemčija je poslala na kon- gres 70 zastopnikov tiska, mnogo§te- vilni pa so tudi novinarji drugih držav. Med poslušalci so nekatere zelo za- nimive osebnosti. Prvič je bila navzoča vdova pok. ameriškega predsednika Woodrova Wilsona, ustanovitelja Zveze narodov. Precej pozornosti vzbuja tudi arhidijakonica iz Mozula, ki je Arab- kinja in je bržkone doSla na poziv an- gleške vlade, da zastopa interese ira- ških Arabcev. Z vsem svojim sprem- stvom je prišel iz Aix les Bains ma- haradža iz Patiale. Tudi Radideva žena MaFenka se je pojavila v Ženevi. — Prvo delo sedanjega zasedanja Zveze narodov je odprava finančne kontroJe nad Avstrijo. Pred zvezo pa se tudi pojavlja manjšinsko vprašanje. p Za dobro razmerje z Rusijo. Na zborovanju angleške delavskc stranke v Elginu je govoril Mac Do- nald o razmerju med Änglijo in Ru- sijo. »Nihče ne obsoja bolj moskov- skih metod nego jaz« je rekel, »a tudi nihee ni tako prepričan, da Rusija svojo politiko izpremeni, če se gospo- darsko obnovi. Ruska delavska politika se bo takrat gibala v istem pravcu kakor delavska politika vsch cvropskih narodov. Ne hoteti obnoviti diplomat- skih zvez z Rusijo, ker je imela revo- lucijo, je bedasto. Dobro razmerje z Rusijo bi na man odstranilo 90 od- stotkov vseh težav, s katerimi se mora Änglija danes boriti.« — Pri nas pa še dolgo ne pridemo do pravega spo- znanja. p Velik poraz Špancev. Španske čete so doživelc v Maroku te dni enega največjih porazov v sedanji maroški vojni. Zadnje vesti, da se je posrečilo izkreati v bližini Älchuze- masa 15.000 mož, so se pokazale kot neresnične in se tudi demantirajo ofi- cijelno od španske vlade same. Pri poskusu izkreati čete so doživeli Španci velik poraz. Na potu iz Tangra v okolico Tetuana je več španskih polkov zašlo v zasedo in so jih rifski Kabili popolnoma uničili. O resnem H. H. Ewers: Surovost španskega srea. Čim višja je kultura kakega naroda tem bolje se godi živalim v deželi. Veselje je videti s koliko ljubeznijo goji naš ubogi človek svoje konje in govedo, svoje koze, pse in ovce. Iz- jeme so gotovo tudi, a že dejstvo, da se dajejo povsod po Srednji, Zahodni in Severni Evropi vsaki domači živali imena, označuje toplo zanimanje, ki ga zanjo goji gospodar. Na Spanskem bi se smatralo za smešno kaki živali dati ime; mačka je pač mačka in osel je osel. Le psom dajo včasih ime in bikom pri biko- borbah — za program. Lov na ptice pevke je pri nas nekaj nemogočega celo za najrevnej- šega človeka. Na južnem Francoskem pa se to že godi in v Italiji je to navada. Ako love na Spanskem male pevce le šc redko, je vzrok le dejstvo, da so ondi ptice pevke že docela za- trli, kakor so iztrebili tudi vse gozde na tem bednem polotoku. Samo še po redkih vrtih uživajo ptice varstvo, ka- kor po krasnem parku Alhambre, kjer je na tisoče slavcev. /\ko se torej Spanec mora odreči okusnih ščinkavcev, taščic in kosov se odškoduje za nje z drugimi drobnimi ptiči, katerih sicer ne uživa, a jih vendarle lovi in muči. Spanec je izumil nov sport: Ia- stovice ribari! Da, lovi jih kakor ribe. Često sem videl dečke in tudi rnože, ki so sedeli na strehi z mogočno dolgo palico in s trnkom. Na zelo dolgo tenko nit pritrdijo zakrivljeno iglo ali kljuko ter napičijo na njo muho. Lastovica, ki si lovi hrano med letanjem, hlastne po vabi in srečni ribič jo potegne k sebi. Toda ne sname je, nego jo pusti vzletati znova in znova ter jo poteza hitro zopet k sebi. Končno ji vzame iglo iz grla. A ne, da bi jo usmrtil. Mršava živalica, polna mrčesa, je celo za španski želodec neužitna. Toda za kazen, ker lastovice ni mogoče jesti — tako mi je razložil Seviljanec, ki je vsak dan par ur ribaril lastovice — ji z razbeljeno iglo iztakne oči in jo nato izpusti. To je radost gledati, kako frfota uboga živalca, se zadeva z glavo ob zidovje in okna, dokler se je končno ne usmili kaka mačka! To je prav poseben užitek, pri katerem se španski lastovičji ribiči drže kar za trebuhe... Da Spanec ubije vsako kačo, vsako kuščarico, žabo ali vsako žuželko, ki mu priteče preko poti, je samo po sebi umljivo; saj delajo tako tudi v južni Italiji. Toda Spancu ubijanje ne za- došča. Na živi meji pri Malagi sem našel nedeljskega jutra martinčka, ki je bil z; gorenjo čeljustjo napičen na trn. Zivalca se je premetavala sem ter tja, a ko sem jo bil osvobodil, sem videl par korakov dalje drugega martinčka, ki je prav tako visel na trnu. Potem sem šel dalje in sem osvobodil sedem- najst zelenih živalic iz strašnega po- ložaja. Končno sem videl v jarku ob trav- niku tri mlade deklice, ki so v zanke iz bilk silno spretno lovile martinčke. Bile so dobro oblečene in so se stele očividno v >boljše< sloje .. . ^Žival nima čuta,« govori marsikak južnjak. Ako vprašaš: »Zakaj nima čuta?< — ti odgovori: >Ker nima duše!« — Ako vprašaš dalje: >Zakaj nima duše?« — zveš gotovo: »Ker ni katoliški kristjan!« Pozivam vsakega potnika, naj se prepriča! Na ista vprašanja prejme prav gotovo iste odgovore. Da postopa narod, ki cjoji take zamorske ideje, s svojimi domačimi živalmi naravnost ostudno, je razum- ljivo. Na Spanskem ne vidiš na cesti nobene uprežene živali, ki bi ne bila pokrita z drgetajočimi, z muhami po- sutimi ranami. Ker se za primerno za- prego prav nič ne brigajo imajo vsi konji, osli in mule oguljene, gnojnc vratove in prsa. Gonjačem bič ne za- došča, zato uporabljajo močno gorjačo ali še rajši drog z železno ostrico. Vozovi so vedno preobloženi, mule in osli skoro zmerom preko moči oto- vorjeni. Ako se žival zgrudi jo gonjač rajše do mrtvega pretepe nego da ji tovor zlajša. V Toledu sem videl, kako je padel slaboten osel, ker je bil otovorjen z vrečami peska. Stari njegov gonjač je kakor besen vlekel za uzdo, suval žival, jo bil in ji zabadal ostro jeklo v boke; osel pa se ni genii. V tolpah je stalo občinstvo okoli, se smejalo in hujskalo. Starec je končno tako po- besnel, da se je vrgel na ubogo žival, zgrabil njen krvaved gobec, ga tolkel ob pločnik in bil celo s kamnom po očeh. Tedaj je prišla minio neka tuja dama in je prisolila starcu z vso silo zaušnico, da je zazvenelo. Gonjač je skočil pokoncu in je zijal brez besed; ta žalitev ga ni toliko ogorčila, le razumeti ni mogel, čemu je dobil klo- futo. Čutil se je v svoji pravici, in vsi, ki so stali okoli, so bili istega mnenja. Hipoma so obkolili darno in prav go- tovo bi jo bili pretepli, ako bi je spre- mljevalci ne potegnili za seboj in je na vozu, ki se je slučajno pripeljal mimo, ne spravili hitro na varno. Videti kako druga bitja trpe je Spancu velik užitek. Ako pade pri nas kaka žival v vodo, tekmuje mlado hi staro, kako bi jo rešili. V Granadi pa sem videl nekega jutra rjovečo mno- žico ob obzidanem obrežju Darra. Po St raü 2 • i\G V A DCßAt Stw Š9 položaju na španski fronti priča tudi dejstvo, da se je Prima di Rivero, ki je odpotoval v Melilo, nemudoma vrnil v Tetuan. Bombardement fronte Kabi- lov iz težkih topov je trajal tri dni. Pri tem so sodelovala tudi letala, ki so metala bombe na fronto rifskih Kabilov. Po tridnevnem obstreljevanju so z letal fotografirali postojanke ter pri tem ugotovili, da je obstreljevanje povzročilo le malo škode. Kljub temu je bil izvršen napad, ki so ga pa Ka- bili odbili s težkimi izgubami za špan- ske čete, Uradno poročajo, da se boji pri Tetuanu razvijajo in da so se so~ vražni napadi ojačili na obeh frontah. Celjska kronika. c Seja občinskega sveta. V sre- do, dne 9. t. m. se vrši v mestni po- svetovalnici redna občinska seja. Za- četek o polsedmih zvečer. Dnevni red po navadi. c Iz občinskega sveta. Na mesto g. Josipa Majdiča, ki se je preselil v Ljubljano, stopi občinski svetovalec g. Makso Wudler, učitelj na mestni deški šoli. c Redni sestanek sam* demo- kratske stranke odpade v sredo, dne 9. t. m. radi seje občinskega sveta. c Zlata matura. Letos obhajajo maturanti mariborske gimnazije iz leta 1875. petdesetletnico svojega zrelost- nega izpita. Med temi zlatimi matu- ranti je tudi naš župan gosp. dr. Juro HraSovec. c Preventivne mere pri zatlranju griže in legarja. V poletnem in je- senskem času obstoja največja nevar- nost za širjenje kužnih bolezni, po- sebno griže in legarja. Najvažnejše:;in najenostavnejše sredstvo proti infekci- po kužnih kaleh je čistost in snaga*1 Cistost telesa, obleke, vseh predmetov- v stanovanjih in vseh prostorov, ka- mor se odkladajo telesni iztrebki ljudi in živali. Vse greznice, gnojišča, hlevi in kaiuze naj se pravočasno izpraznu- jejo ali polivajo z apneno vodo (ap- nenim mlekom). Legar povzroča na- vadno nezdrava voda. Prebivalstvo se opozarja, naj pije le vodo iz vodo- voda, ali kjer ni vodovoda, le pre- kuhano vodo. Voda \z vodnjakov naj služi le za pranje perila in čiščenje predmetov in tal. Grižo povzročajo glive, ki se nahajajo na raznih sado- vih (sadje, zelen fižol, murke, jedilne buče) in na razni zelenjadi. Sadje je vživati najbolje le kuhano (posebnoza male otroke). Äko je popolnoma do- zorelo, naj se vživa sirovo le, ako je večkrat izprano v čisti vodi. Zelenjava istotako le kuhana, ali do dobra v vodi očiščena. Zavrnite vse nezrelo sadje in nezdravo zelenjad! c Iz realne gimnazije. Število učencev se je zvišalo od 386 na 399, a vpisuje se še do' 15. t. m. Ob tej priliki se pripominja, da se pouk še ne more v polnem obsegu vršiti, ker še manjka štiri do pet učnih moči. — Naknadni višji tečajni izpit se je vršil te dni pod predsedstvom g. nadzornika reki je plavala mačka, ki se je obupno napenjala, da bi splezala po nizkem, a strmem in gladkem zidovju ob robu navzgor. Treba je bilo le drog po- moliti ubogi živali da bi se rešila. R na to ni mislil nihče. Vedno novi brez- uspešni poskusi živali, njeno tužno mijavkanje je tolpi prircjalo le nepo- pisno zabavo. Opsovali so me, ko sem pomolil mački svoj dežnik, da je splezala navzgor, in najrajši bi jo bili vrgli zriova v vodo. Sveta inkvizicija in njeni nasled- niki ter tisoči in tisoči menihov in du- hovnikov današnjih dni so španskemu ljudstvu veselje do petja izgnali tako temeljito, da danes v Evropi ni naroda, ki bi pel tako redko, kakor španski. Petje je naravni izraz človeške radosti do življenja. To je španski kler kot hudičevo delo vneto preganjal sto in sto let s tolikim uspehom, da Spanec današnjih dni čistega užitka sploh menda več ne pozna. Kakor so njega večno mučili in ga mučijo tako hoče gledati, kako se mučijo druga bitja. Odtod njegova okrutnost napram ži- valim, odtod njegova radost na borbah z biki in boju med petelini. »BUDDHA« caj na Ljubljan- skem velesejmu, oglejte si H paviljon tš. 461—465. 5I5 Mravljaka. Kandidat g. I. Čulk je izpit dobro prestal c Obe mestni osnovni soli imate letos skupno 540 otrok. Na deški šoli jih je 277, na dekliSki pa 263. No- vincev za prvi razred je 63, novink pa 50. c Prljave za trgovsko-obrtniško in industrljsko izložbo v Osijeku. Gremij trgovcev v Celju obvešča in- teresente, da se dobijo obrazci za pri- jave k izložbi, ki se bo vršila od 10. do 18. oktobra 1925, v tajniStvu gre- mija na Savinjskem nabrežju štev. 7 v poslopju carinarnice. c Legltimacije za velesejme na Dunaju in v Gradcu. Ker se dnevno oglašajo interesenti v tajništvu gre- mija trgovcev radi velesejmskih legi- timacij, naznanja gremij trgovcev za- interesiranim krogom, da se legitima- cije za obisk mednarodnih vzorčnih velesejmov na Dunaju in v Gradcu dobijo pri avstiijskem konzulatu v Ljubljana. c Poučni in zabavni tečajf »Tr- govskega društva v Celju«. Te dni je druStvo članom in nečlanom raz- poslalo vabila, da bi se interesenti te- čajev prijavili. Kakor je bilo že ob- javljeno, se je društvo s posebnim zanimanjem posvetilo tečaju za steno- grafijo. Naravno je, da se s tečajem ne more preje pričeti, dokler ni za- dostnega števila interesentov. Kdor ima le količkaj interesa za enega izmed tečajev, naj takoj izpolni prijavnico, katera je bila priklopljena na razpo- slanih vabilih, in pošlje na naslov »Trgovsko društvo« v Celju. Ako je društvo koga spregledalo in mu ni vabila poslalo, je prošen, da se javi v tajništvu društva (poslopje carinarnice), kier dobi potrebno prijavnico in vse potrebne informaeije. — Načelstvo. c Moška in ženska podruznica C.-M.-družbe v Celju ima svojo redno odborovo seio v četrtek 10. septembra ob dvajsetih v rdeči sobi Narodnega doma. c Odborova seja Samostalne de- mokratske stranke za Celje Okolico se bode vršila danes v sredo zvečer ob dvajsetih v posebni sobi Sokolske- ga doma v Gaberju. Prosi se za polno- številno udeležbo. c Politično - gospodarskl shod. Krajevna organizacija dem. stranke za Celje-okolico priredi v pondeljek, dne 14. t. m. v dvorani kina v Gaberju politično-gospodarski shod. Govoril bo poslanec dr. Lj. Pivko. Začetek ob osmih zvečer. c Prijava vina lastnega pridelka in petijota. Mestni magistrat celjski objavlja sledeči razglas : Vsled dopisa oddelka finančne kontrole v Celju z dne 2. septembra 1925, St. 1182 se opozarjalo vsi vinogradniki na razglas Delegacije ministrstva financ v Ljub- ljani z dne 7. junija 1922, št. B III 5/23 (objavljen v Ur. 1. St. 63 z dne 14. junija 1922 na strani 420), glasom katerega morajo proizvajalci vina in petijota v Sloveniji dobljene količine vina in petijota prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole v 10 dneh ko so izprešali vino ali napravili pe- tijot. Proizvajalci pa, ki prodajo iz- vestne količine vina, morajo oddajo prijaviti še preden izroče vino kupcu. Proti vinogradnikom, ki bi iz kakor- šnegakoli razloga oputili to prijavo, se bode postopalo po obstoječih troSarin- skih predpisih. Vina, ki se je pridelalo samo na brajdah, stoječih ob gospo- darskih poslopjih, glasom naredbe mi- nistrstva financ gen. direkcija posred- nih davkov v Beogradu z dne 20. marca 1921, br. 15.840 ni treba pri- javiti v smislu Č1, 29 t. 3 troS. pravil- nika, ker pridelovalca takega vina ni smatrati za vinogradnika, c Nagle smrti je umrla ga. Ivanka Sadnikova, soproga zobozdravnika g. dr. Rudolfa Sacinika. V soboto jutro so jo našli mrtvo v postelji. Zadela jo je srčna kap. Bila je stara dobrih 30 let. c Smrtna kosa. V Jurčičevi ulici je umrla v soboto ga. Marija Tisch, roj. Putrč v 81. letu starosti. Pokojnica je bila pranečakinja nekdanjega ljub- ljanskega knezoškofa Wolfa. Vedela je mnogo zanimivosti iz njegovega živ- Ijenja in iz žitja stare Ljubljane. c Neraziskano rimsko zidovje. Zahodno od kapucinske cerkve je na j pobočju šmiklavžkega hriba planota, ! ki se strmo spušča proti parku. Blizu [ iztočnega vhoda v park se nahaja vrhu tega pobočja kakih 20 do 30 m dolg zid, ki se je smatral doslej ko^ nekaka škarpa. Ker je lastnica pred dvema letoma posekala nekaj dreves, se je letos del tega zidu liki velika skala skotalil v park in ostal za živim plo- tom. Pri tem se je pokazalo, da je to rimski oporni zid ter da se za njim nahaja še eden, ki je nosil neko zgrad- bo. Prišlo je tudi na dan večje število rimske strešne in zidne opeke brez označbe izdelovatelja, nadalje drobec cementne plošče in pa dva obdelana ploščata mramornata kosa, ki sta mo- goče dela podbojev. Že iz prejšnjih najd je znano, da se je rimska Celeja širila tudi na desnem bregu in na ka~ pucinskem griču, sedaj pa je razvidno, da je segala še ;dalje proti zapadu. Izkopavanje na tem mestu bi gotovo privedlo do sigurnejšeaa rezultata, ven- dar zaenkrat Muzejsko društvo troškov, ki bi nastali. ne prenese. — O. c Ognji v bližini vojaških mu- nici]skih skladišč. Prejeli smo razglas mestnega magistrata in ga objavljamo: »Vsled odloka velikega župana mari- borske oblasti z dne 3. avgusta 1925, U. br. 114.691/1 se objavlja: Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani opozarja pod Pov. Dš. br. 5633 z dne 24. avgusta 1925 vse posestnike, ka- terih zemljišča se nahajajo v nepo- sredni bližini vojaških municiiskih skladiSč, da je najstrožje prepovedeno kuriti na teh zemlliščih vsak, tudi naj- manjši ogenj. V poStev prihajajoči po- sestniki se opozarjajo, da se strogo ravnajo po tej odredbi«. c Posledica hude zime. Ljubljan- ski Uradni list objavlja razsodbo proti 28 let staremu mesarju J. G. v Celju, ki se je pregrešil proti zakonu o po- bijanju draginje s tem, da se mu je dne 24. decembra lani primrznil na spodnjo stran tehtnice 5 do 7 dkg te- žek kos mesa, radi Cesar tehtnica se- veda ni prav kazala. Nepazljivi mož je dobil teden dni zapora, poostrenega z dvema postoma in pa 250 dinarjev globe. c Bela damska kapa je bila na praznik izgubljena na poti od Zavodne do Št. Jurja. Odda se naj pri slugi v meščanski šoli v Celju. 74 c O recitacljskem večeru Arnšek- Gorinšek, ki se je vršil v pondeljek, objavimo v prihodnji številki došlo nam kritiko. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak vecer salonski koncert pod vodstvom kapefnika .gosp. Silbersteina. Celjska porota. Dodatno poročamo, da je bil 43 let stari posestnik Josip Dvoršak z Oklju- kove gore pri Sromljah v petek po noči obsojen radi požiga v dosmrtno ječo. Celje, 5. sept. 1925. Verižnik — ubijalec. Danes se je zagovarja! Ivan Gaj- šek s Ponikve pri Grobelnem radi goljufije in umora. Gajšek je služil po prevratu kot narednik in je bil silno strog poveljnik svojemu rnožtvu. Zato v tistih razvratnih časih pri svojih podstojnikih ni bil ne priljubljen. Pri provijantnem oddelku, kjer je bil, je kmalu začel kupčevati z živežem. Videl je, da se da lepo zaslužiti, a težko je bilo, ker ni imel denarja ne blaga. Delal je kar tako na slepo. Bil je v zvezi s trgovcem Karlom Sarja v Mari- boru in z železniškim uradnikom Jo- sipom joštom v Celju. Alcscca feb. 1919 je od vsakega izvabil po 10.000 kron in Joštu se je to tako zamsrilo, da ga je javil policiji. Gajšek jenam-, reč prodal joštu 1000 kg masti po 30 kron, je vzel na to predujem, a masti ni bilo. Gajšek se je izvijal, da je dobavitelj na Grobelnem in res sta šla z Joštom gledat, kaj je s tistim neznanim človekom. Skrivaje pa je šel z Joštom detektiv Ivan Ribarič, da bi Gajšeka aretiral, če bi bilo umestno. Jošt je Gajšeku predstavil Ribariča kot trgovca, ki je kupil od Jošta mast, ka- tere Gajšck ne dobavi. Dne 28. marca, ko so bili vsi na Grobelnem, masti seveda ni bilo nikjer. Zato sta Jošt in Ribarič nagovarjala Gajšeka, naj denar iz lepega vrne. Gajšek pa ni da! de- narja, ampak je obljubil, da^storitov Celju, kamor se naj peljejo. Sli so torej z vlakom v Celje, a komaj se je za- čel pomikati, je skočil Gajšek iz voza in je nameraval pobegniti. Skočil je pa za njim tudi Ribarič, ki ga je are- tiral in zavlekel v cakalnico. Tu sta se potem čula samo dva strela in takoj potem je planil Ribarič iz čakalnice s klicom na pomoč. Gajšek pa je ušel po drugi strani v gozd. — Ribarič je imel dva strela v trebuhu. Povedal je, da je napovedal Gajšeku aretacijo in da mu je pregledoval žepe. Našel je pri njem 700 kron. Med preiskavanjem ga je pa Gajšek ustrelil. Ribarič je drugi dan umrl v celjski bolnici. Gajšek je pobegnil v Ävstrijo, 'kjer je pod tujim imenom preživljal slabe case. Bil je tudi dvakrat po par mesecev zaprt Kradel je in goljufal. Potem se je v Wolfsbergu ustalil in tudi oženil. Nekoč je priznal ženi, da je Gajšek njegovo pravo ime in to ga je pozneje izdalo. — Porotniki so vprašanje glede umora zanikali. Sicer pa Gajšek trdi, da je vedno mislil, da je detektiv Ri- barič res trgovec, katerega je pri mi- kastenju ustrelil. Gajšek je bil obsojen na 7 let težke ječe. Požigalec. Zadnji pa je prišel pred to poroto Juli j Jančar iz Zagreba. Mož je služil kot mizarski pomočnik pri Francu Ko- runu-Wagnerju v St. Jurju ob Taboru. Ker mu baje Korun ni hotel izplačati vsega zaslužka, mu je zažgal letos 19. avgusta gospodarsko poslopje 'in mu je hotel uničiti delavnico. Korunu je zgorelo prvo nadstropje, a ostalo poslopje je požarna bramba rešila. Skode je pa. vendar 30.000 dinarjev. Jančar je dobil tri leta težke ječe. Dnnti nrirhplncti deluJe s koiosainim Ä rUll UUCUrtlOMl uspehom samo 50-16 »Vilfannv Pq!« kar priznavajo vsi »VIITdnOV Uaj« strokovnjaki. - Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 240. A. č s Krajevna org. S. D. S. za mesto Celje poziva vse svoje Članstvo, da se udeleži političnega in gospodar- skega shoda g. prof. Pivka v Sokol- skem domu v Gaberju dne 14. t. m. ob 20. uri polnoštevilno. 4 Vabllo na polnti L no - gospodarski ki sevršiv pondeljek, dne 14. sept. 1925, ob 20. uri (8. uri zvečer) v prostorih Kina v Gaberju. Na dnevnem fedu je poročilo o političnem položaju, o go- spodarskih potrebah in zahtevah pre- bivalstva v mariborski oblasti ter o drugih važnih gospodarskih vprašanjih. Poroča poslanec g. dr. Pivko. Zani- majte se za javno življenje in pridite! Za hineljapjeB Inozemskim Časopisom je izdano sledeče poročilo: Žalec v Savinjski dolini, dne 7. 9. 1925. Obiranje hmelja je končano in je množina pridelka nekoliko manjša nego se je cenilo. Hmelj je večinoma lepe zelene barve in je najboljše ka- ko vosti. Le morda 10% je rjavkaste barve, ker ga je peronospora napadla. Kupčija je bila zelo živahna in hmeljarji so radi oddajali svoj pridelek. Od pri- delka je skoro 90% že prodano po cenah do 130 Din za 1 kg. Danes je nekoliko mirnejše. Društveno vodstvo. Letošnji hmeljski pridelek» Naši hmeljarji so že poprodali štiri petine svojega letošnjega pridelka. Značilno je, da je bil hmelj po večini v teku treh tednov obran in prodan. Hranijo ga nekoliko samo še večji producenti. XXIX. poroCJIo. Nürnberg, 4. 9. 1925, Dovoženih 550, prodanih 300 bal — po boljšem hmelju se po- vprašuje — cene čvrsto do 565 iYl — malo povpraševanje za srednje do- brim blagom. XXX. poročilo. Z a t e c, 4. 9.1925. Tendenca čvrsta — cene od 4300 do 4600 čK za 50 kg. N ürnb erg, 4. 9. 1925. Mirnejše — cene od 480 do 580 M za 50 kg. XXXI. poročilo. Nürnberg, 7.9. 1925. Dovoženih 400 bal. Zelo slabo razpoloženje — pri malem prometu za 20 Al nižje. DeBo hm^ljarja v jeseni. Ko je hmeljar obral svoj pridelek, ,ga posušil, pobasal in prodal, potem se naj vrne zopet na hmeljišče in ga naj pripravlja za prihodno leto. Stev. 99. >KCVA BOT^I« SbanS 1. Pred vsem je potrebno hmeljevko smukati raz droge; pri tern delu se pa hmeljske trte naj ne odrežejo od ko- renike, nego sg naj zvijejo v klobčiče, da dozorevajo. Ob tej priliki se namreč stekajo reservne živilne snovi iz trt v koreniko, kjer čakajo do prihodnc vegetacije. 2. Dozorela hmeljevka sg odreže in spravlja na volike kupc ter sg se- žiga z vsemi drugimi ostanki in od- padki. S tcm delom sg uniči vsa za- lega mnogih hmcljskih škodljivccv. To sGžiganJG naj bi bilo za vsc hmeljarje obvezno. 3. Hmcljski drogi sg naj postavljajo v piramidG — pa tako, da jih potem ne podcre vsak vetrič. 4. Med goldingom zasajeni pozni hmelj sc globoko izkopljc in sg pusti jama potem čez zimo odprta. 5. Grcbcni v hmGljnikih sg odo- ravajo in v nastale brazde se polaga pravilno ali hlevski ali umctni gnoj. Prvi sg naj potcpta in pokrije z zemljo, drugi pa lahko ostanc nepokrit — ali se pa tudi rahlo pokriJG z zemljo. 6. Skrben hmeljar žg jescni na- roča potrebno množino hmcljskih dro- gov za prihodno spomlad. 7. Moder hmeljar vporablja letošnji obilni dohodek na pameten način; tvori si namreč zaklad za slaba leta, katcra sigurno sledijo dobrim. On ne pijančuje z ženo in otroci cele noči po raznih gostilnah, kakor se je to — na žalost — godilo 1. 1925. Ä. P. Sport. c Sportna veselica. Dne 3. okto- bra priredi S. K. Celje v Celjskem do- mu svojo programno sportno veselico v nadomestilo vsakoletne vinske tr- gatve ter opozarja cenj. publiko in društva na istc. Obširnejši in pestri program se še priobči. š Športna loterija Jugoslovenske Matice. Dobitki : dve motorni kolcsi »Peugeot« in 25 navadnih (moskih in ženskih)kolesznamkG »Tour deFrance«. Ccna srečkam Din 10'—. Srečkanje sg bode vršilo 30. septembra. Srečke so na prodaj pri vseh podružnicah Jugo- slovenske Matice v Sloveniji in v pi- sarni Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Dobivajo se tudi v ljubljanskih tra- fikah. S. K. Celje—S. K- Atletikl 1 :1 (0 : 0). Nogometna tekma med imeno- variimi klubi, ki sc je odigrala v torek pop. na Glaziji, je končala neodločno 1:1. Sportni klub je bi) v stalni pre- moči. Veliko smolo je imel napad S. K. Celja, ki je zastreljal mnogo žog v ant. Ätletiki so dosegli gol po enajst- metrovki, s Tenis match Čehoslovaška — Indija. V Pragi se je vršil tenis match med Čehoslovaško in Indijo, ki je končal z lepo zmago Čehoslovaškega teama. Rezultati so sledeči: Matzen- auer—Hal 6:2, 6:2, 4:6, 3:6, 6:3. Borba je bila ostra in napeta. Koželuh —dr. Yakob 6:2, 6:2, 6:1. Cehoslo- vak Koželuh je odpravil z lahkoto svojega nasprotnika, ki je bil obenem najboljši igralec indijskega teama. Santa, Steskal—bratje Tyzec 6:0, 6:2, 7 :5 Koželuh—Matzenauer 7:5, 7:5, 6 :4. Pripomnim, da je g. Karl Koželuh v tern času najboljši profesionalni te~ nis igralec sveta, ter si je letos tudi priboril po ostrem boju častni naslov prvaka sveta v tenisu. Zanimivo je, da je g. Koželuh poleg tega še iz- vrsten nogometaš, ter igra za znani dunajski klub »Wac«. S »Teplitzer- Fussball«-klubom, pri katerem je pri- cel tudi igrati nogomet, se je udeležil leta 1922 tromesečne turneje v Južno Ämeriko ter ob tej priliki igral v Bu- enos Aires, Rio de Janeiro in Monte- video poleg nogometa, tudi že nekaj zmagovitih tenis partij z znanimi tam- kajšniimi tenis igralci. v Sie*om domovme. š Kralj na velesejmu. V soboto popoldne je posetil ljubljanski vcle- sejem tudi kralj Aleksander. Ogledal si je razstavo in se je vpisal v spo- minsko knjigo. š 10. oktober 1925. Bližamo se peti obletnici nesrečnega izida koro- škega plebiscita in naša dolžnost je, da ta dan resno manifestiramo za ko- roškc Slovcnce. Pokrajinski odbor Ju- goslovcnskG Matice v Ljubljani pri- pravlja z intenzivnostjo resne mani- fGstacijG širom SlovGiiijc in prav te dni razpošilja dopise in navodila na vse v pošlev prihajajoče faktorje. Že danes prosimo, da se pripravijo vsi kraji na te manifestacije. Pokrajinski odbor pojde prirediteljem kolikor bo le mo- goče na roko Nemci v Ävstriji pri- pravljajo za ta dan šumne veselice, mi pa se z resnimi prireditvami spom- nimo koroških Slovencev in dajmo jim mod, da vstrajajo v boju za ohranitev svojega jezika in zemlje, kjer je tekla zibelka Slovenstva. Slovenci, pripravite ,se, da 10. oktober — koroški dan — izpade častno za nas in za brate on- stran Karavank. jugoslovenska Mcitica. š Izlet Nemcev na Koroško. >Deutsch-österreichische Reisevereini- gung Nord-Süd« priredi septembra izlet na Koroško. Izletniki imajo na- men vršiti nalogo društva, ki hoče po- speševati predvsem nacijonalne od- nošaje med Nemci v Ävstriji in v Nem- čiji. Pri sreu so jim posebno obmcjni kraji, v katcre hočejo zanesti svojo nemško kulturo. Ta gospoda ima na- men, hujskati po eni strani koroškc Slovcnci proti Jugoslaviji, po drugi pa pripravljati tia za priklopitev Ävstrije. ßjußifefji fofografskega sporfa zahtevajte naš pravkar izišli fotografski cenik: 7/loderna fofografija s slovenskim fotografskim izrazoslovjem. Nalnovejäe in naibollše blago. Nalsolfdnejše cetie. Najskrbnefša poslrežba. DROGERIJA SA NIT AS CELIE. (s/vor/7ev Ce//e, jL/av/?/ /y P. *& za/cg/ code vec//?o /?rvors//zo /noščo /?er//b to vse c/a/ns/fe //ovos// /er dri/go, a /o s/roLo s/jatfa/o& /noJ/w f/ago, LaLor /äc// vse /?o/reL- ša/?e za vez/fc s/v///e /// fro/ace />o /Hz//i/ž//6 rfb/7jf/sre/7c/?//7 ce/?a/?. -r/poroca 3 J^T j2)ro/ž>/?/L 2 š Planinska zveza za državo. V nedeljo so imeli delegati naših pla- ninskih društev ob Plitvičkih jezerih sestanek. Ta skupni sestanek srbskih, slovenskih in hrvatskih planincev je v zvezi s tern, da se namerava ustano- viti skupna planinska zveza za celo kraljevino SHS. Delegati so v tcm vprašanju žg imcli prcj posebne sg- stankc in izgleda, da bo središče Ju- goslovanske planinskG zvgzg v Ljubljani. IVANA GANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in esletično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- sek, Gelje. NARODNA ENCIKLOPEDLTA S ]I. S. od prof. Stanojeviča. Abonente Isarodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narod.no enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovsek, Celje, v predpsacilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne encLklopedije, da se v svrho priiiesitve predplačila v knjigarni Goričar & Les- kovsek, Gelje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovsek. Dinar v Curlhu dnc 5. sept, dne 7. sept, dne 9. sept. 9*225 9 225 9*225 (»Avala«.) Devize v Zagrebu Dne 5. septembra: Dunaj 794—794-5 Berlin — Milan 226—2265 London 27325—27375 New-York 562—5625 Pariz 265 Praga 167 Curih 1088—1089 Amsterdam — Sofija — Dne 7. septembra: Dunaj 7885- 7985 Berlin 1331—1341 Milan 22410—226'50 London 272—274 New-York 5586—56U6 Pariz — Praga 16580—167'80 Curih 1082—1092 Amsterdam 2270—2290 Sofija 43—45 Dnc 9. scptGmbra: Dunaj 7-8675—7*9675 Berlin 1329-1339 Milan 239154--241-94 London 271'46- 27346 New-York 5578—5638 Pariz 26480—26880 Praga 1654-167'40 Curih 1081-1089 Brüssel 254-258 Amsterdam 2265—2285 (»Avala«.) Razširjajte „Novo Dobo"! Dunajski izdelovatelj in ugla- Sevalec glasovirjev pride v kratkem v Celje. Cenj. naslove za event. naročila naj se blagovolijo naznaniti upravi »NOVE DOBE«. 3—3 Pozop! Pozor! Ugoden nakup damskih klobu- kov za jesen- sko sezijof Zaradi preselitve prodajam opremljene nakičene damske klobuke, neoprem. klobučin ske in razne slamnate oblike, špaterije1 različne kinče, peresa in cve- tlice po globoko znižanih cenah. Pred nakupom navedenih predmet se ovblago- volite potruditi v mojo trgovino, da si ogledate predmete in cene. K nakupu 5 se ne sili! 2 Za obilen obisk se najvljudneje priporoča Mary Smolniker, modistinja, Celje, Prešernova ulica 24. Čeulje iz debele kravine, dobro okovane Din 160"—. iz črne ali rjave teletine Din 155*—, iz finegaboksa Din 185'—, črni čevlji za deco Din 31—, damski polučevlji iz teletine Din 140'—, iz boksa Din 175'-, iz ševro Din 205'— pro- daja veletrgovina R. StBrmeGbi, Gelje. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engroš cene. Starejša samostalna notakorico ki bi prevzela gostilno na račun in ki zamore položiti primerno kavcijo, se sprejme. Naslov v upravi. Sfanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje s e z a m & m j si za eno sobo in kuhinjo. Naslov v upravi. Maznanilo preselitve. Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da preselim l.okto- bra t. 1. svoj modni salon za klobuke iz Prešernove ulice 24. v palačo novo zgrajene »Prve hrvatske štedionice« ter se priporočam za nadaljno naklo- njenost. Mary Smolniker, 5 modistinja. i Izvrailna prodaja« Dne 10. septembra t. 1. ob 9. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Celju izvpsilna prodaja vinogradla Julija Kovačiča v Vojniku (preje dr. Dečkov vinograd) z letošnjo trgat- vijo vred in lepo pritiklino. Pogoji se 2 lahko ogledajo pri sodišču. 2 EnodPUžinsHa hiŠa nova stavba, 3 sobe, kopalnica, pralnica velke kleti, vrtza zelenjavo, se radi pre- selitve J& Jt* O Cl «5t«# 3 Naslov v upravi. 2 Tirnež zajamčeno čist, dvakrat kuhan, 22 Din 1 kg, lake, terpentin, brunolin, spirit, kit, barve, čopiče itd. nudi najceneje tvrdka Franc Čuk9 Celje, 10 Prešernova ulica 5. 4 „INKRA" indLustx>ija> kpavat D. Cerlini & Gomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 16 Cenekonkurencne! Stran 4 »NOVA DOBAc i>tev. 99. Telefon Stev.75 in 76 Podružnica Poštni ček. rač. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniškaglavnica in reserve UCIilll^SlSI V Lj tlfoljcllli Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000*— m m Din 60,000.000*— Ustanovljena leta 1900 Agencija Logaiec. Podružnice Agencij« Lo$atec. Brežlce, ČrnomelJ, Gorica, KranJ, Marlbor, MelKovlč, Novl Sad, Piuj, Sarajevo, Spilt, Trst. Sprefema VlOge na Knjižlce in lekOČi JHJJJK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račltll profl ugodnemu obrestovanju *%$%. valut in dovoljuje VSakOVTStne fttredlte» Ppodaja spečke dbpziarsrraG pazredne lotex»ije. Otvarja akrediiive in lzdafa kredfina pisma za iu- ln fiiozetnstvo. Šolske knjige za osnovne, meščanske in srednje šole in vse solske potrebščine v velikanski izbiri se dobijo najceneje v knjigarni in trgovini s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje, Kralja 9>etra cesta št. 7 in 9. 6—4 Kleparsivo, vodovodne inšla- lacije in naprava sirelovodov Frans o Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE SprcjcmaVsadelazgoraj omcnjenih slroK H^Hor todt popraVila Postrcžba tocua. (ene zmcrne. Solidna izVrsitcv. 401 1U0-46 Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti 1 Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI D0M stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8°/o« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vfoge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. Lepe, zdrave, popolnotna zrele sveže češplje kupuje parssa veležganjarna ROBERT DIEHL, CELJE. 10—3 V cvetu svojih let je 5. sept, zjutraj nepričakovano preminula moja Ijuba žena Truplo se blagoslovi v pondeljek 7. sept. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti (Krekov trg 6), nakar se prepelje na Dunaj, da se upepeli. Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo, dne 9. sept. ob 8. uri zjutraj v Marijini cerkvi. Celje, dne 6. septembra 1925. Dr. Hudolf Sadnlk zobni zdravnik. Berta hči. PupilaraowMHMi la J«wnokorlsten donarnl uvod oeljshega mesta Mestna hranllnica celjska DHäurovtfeam Ma 1864* - *4 I IT lftstBl palačl ppi lcolodlvosnau ftt ktnu&Unieiil po«ll me tevrftolefo namalantnele, taitro **$$& no. Ueoftiio obrestovanl«. Polanrdla In nmmveti brexpiacu^ Vndnost rmrvnih n&kl&dov mad ffron 25.OOO.OOO*-. Za hrarrilne vlDge JaraS mcsto Cetje s celim svojim premožtnjem ta z vso svojo davčno moöjo. sü.,',.' .i v'Bav Tiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Celju. Urcjujc Vinko V. Gaberc v Celju. Iz malega raste veliko!