Poštno tekoft račun it. 24 - Conto corrtnte con la posta. ameznc številka 20 stotink. Izhaja: vsako srcdo popoldne In sohoto zjutraj. Stane za celu lcto 15 L. m pol lcta a „ . četrt „ 4 „ Za inozcmsfto reln leto 35 L. Na nuroilla brcz i1o- poslanc naročninc sc ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kcmperlc. mmmu4 Št. 18 V Gorki, v sredo 4. marca 1925. uto vur. Nffrankirana pisma se nc sprejcmajo. Oglast se raiunnjo pn dogovni u in xc pltifajn v naprrj List kd.'.ja konanrcij „GORi-KH STRAŽE' Trsk Zi.'dmini' tfckarnt v Gorki Riva Pfnzzuitu it. US. Up''uv,i in tiredništvo: ulica Alumeli šiev. 5. — (pm Scuok). — 3ije ste bili v dneh nesreče ? Slovenski komunisti pripovcdujejo v »DelU'< že par let, da so oiu najbolj revoluciotiarna strunka na svetu. Oni so edini, ki se borijo pogumno in ju- naško proti kapitaltzmu in vsem ka- intulist'icnim strankam. 7m osvobodi- tev ddovnegu tjudstva so oni miprav- Ijeni vzfti tudi orozje \> roke in prc- liii za slovens ki proleturuit svojc kri na barikadah. Proti fastznw se ne upa zutG v nuši deželi nilwc tuko ne- tistrasiw in ogorceno boriii kakor slo- venski komunisti. Tako govoiiio, tako pravijo, tako pišejo. V poiitiki pa ne zadostuje beseda; besede so Inez pomena, so prazna slama, akojitn nc sledijo dt'janju. Bog obvuruj narod, ki bi sodil stranke po besedah in po kriku, kateregu delajo! Poiisnimo torej v strati besede in oglejmo si ddo, da spoznamo resni- ino vodobo slow komunistov. Kukšnu je bila junaska borba, ki so jo vodUi komunisti proti fašizmu pretekli dve leti v naši deželi? Prilike so imeli komunisti dovolj, braniti po- irtvovalno in neustrašno naše Ijud- stvo pred krivicami fašizma. Sqj so slovenski kmetje in delavci vrežhija- li tedaj najbolj tenuw dobo po sve- tqvni vojni! V dezeli so se vršila na- silstva, ljudstvo je bilo zatirano, bilo ie zapuščeno, strait je polnil mesta, vasi in irge. Kako so zamislili in vr- sili tedaj slovenski komunisti svojo borbo proti fesiznu? Pryo kar smo opaziii, ie bilo to, da so jo slov. ko- munistični voditelji pobrisali iz deže- le. Prvi je vzdignil svoje pete iunaski prvoboritelj slqvenskih komunistov inženir Gustinčič. Šel se je bojevat na Dunuj. Drugi so jo urezah eez morje in se za naše kmete in delavce neusčrašno boriii v Ameriki. Kar jih je ostalo doma, so se potulmili, se skrili v varno zutisje, pobegnili iz iavnosti. Nikjer jih ni bilo videii, ni- kjer nisi slišal njihovega glasu. V času, ko so nas fašisti premnjali in preiepuli in je nase ljudstvo prcživlja- lo najbolj temno dobo svoje politicne zgoduvine, so se slovenski komunisti skhvali za grmom, Lc povejte, slo- venski kmetie in delavci, kai so nare- dili za yas komunisti v Cusu nesreec! So sc li vzdignili v boj, ko je iušizem vničit lMšenm ljudstyu slovensko so- lo? S'e! So li vstali na noge, ko so fašisti ruzpusčuli slov. obiine in me- tali na cesto slov. delavce in uiadni- ke? Ne! Na koga ste se obraiali, ko so xas iusistovski oblastniki tlacili in zutiruli? Na komunistične vodite- He? Ne! Njiii ni bilo nikjer! Oni so moUali, oni so varovali svoio kozo! Ko so itrišli iiud naše delovno ljudstvo dnevi nt'srece, so slovenski komuni- sti sramotno ubežali, se kol plašni zaici ttepeiuje poskriii. Ali ste jih vi- ueli za casa zadnje volilne borbe? Koliko shodoy so imeli v deželi? Niti enega! Point str aim so se skrili pod zemlfo. Na koga so tedaj stieljaii fa- šisti? Kdo se je izpostavljul njilwvim puskinim kopitoia? Komuiusti? Ne! Oni so bili na varnem, oni so se skri- vuli. To ie njihova junaška borba proti tašizmu, to njihova požrtvovuinost za nuše ljudstvo! Stranka, ki piie, da je najbolj revolucionarna, najbolj po- gumna političnu organizaciju na Pri- morskem, se je izkazula v casu nesre- če in stiske za nujbolj bojazljivo in najbolj slevasto stranko v dežeu. Gorje ljudstvu, ko bi v dneli ne- srcče ünelo kot zaščitnikc in brani- telje slovenske komuniste. Ko imajo moc, tedaj vpijeio in kri- tijo. Ko stopi pa na plan močan so- vraznik in se je treba za ljudstvo ir- tvovati in zauj trpeti, tedaj se slo- venski komunisti umaknejo ter pie- puste liudstvo svoji usodi. Takih pri- jaleljev — neprijateljey slov. kinetje in deiavci ne potrebujejo. Kdor nas ni poznal v dneh nesreCe, ta nai se zgu- bi tudi dunes izpred naših oči. ker ga tie poznamo in ne maramo! Kaj se godi po svetu? Danes se vije po ulicah nernške prestoJice tih, a veličasten pogrebni sprevod. Nemški narod stopa za kr- sto enega svojih največjih mož. Nem- čija je izgubila svojega prvega pred- sednika Friderika Eberta. V soboto ob 10. uri in en četrt je izdihnil svojo du-šo tnož, ki je vodil po padcu oholih Hohenzo'llertieev nemško državo v najtežjih dnevih. Od sedlarja do „cesarja". Fridörik Ebert je bil rojen 4. fe- bruarja I. 1871 v porenskem staro- slavnem Heidelbergu. Njegov oče je bill preprost krojač, ki ni mogel po- slati nialega Friderika v sole, da bi postal kaj več. Po dokončani ljudski soli se je moral iti učit sedlarstva. Ko je odslužil vajeniška leta, je po ta- kratni šegi še! na potovanje. Tako je preroinal kdžetn vso južno in zapadno Nemcijo in je nazadnje prišel v Bre- men, severonemsko mesto ob Vz- hodncm morju. Tu se je tudi ustavil in se vdSnjal za tedenskih 25 mark kot poročevalec pri listu »Bremer Bürgerzeitung (bremenski meščanski list). Posebno sta ga tedai zanimaJi socialna politika in narodno gospo- darstvo. L. 1900 ga je že socialistična stranka izvolila v rnestni zastop. Tu se je odlikoval s svojo priprostostjo in tihim vztrajnim delom. To je nje- ga, hudega nasprotnika vsakršne dle- magogije, zelo približalo priprostim delavskim rniiožicarn, ki so skromne- ga moža izvolile 1. 1905 na zborova- nju socialne demokratske stranke v njeno vodstvo kot tadnika. Tedanjemu vodji socialnih demokratov Avgustu Beblu se je zdel bremenski urednik Ebert vse premalo odJočen in ga ni dosti vpošteval. Toda njegovo vz- trajno delo in poštenje sta mu utrla 1. 1912. pot v državni zbor. Leto kasne- je, po Beblovi smrti, je bil pa dvig- njen na prvo mesto socialistične stranke. Na tern mestu ga je doliitela sve- tovna vojna. Tudi on je glasoval za vojno, ker je mislil, da bo z vojno proti caristični Rusiji služil ideji svo- je stranke. Ko j,e ob bližajocih se zna- kih poraza osrcdnjih velesil nastopil kabinct princa Maxa Badenskega, so v&topili v vladb tudi socialisti. Nem. cesarstva tudi to ni rešilo. Čcte so se value od Somme in Marne y neredu proti Renu. Tedaj sta socialistična voditelja Ebent in Sclieidemann sve- tovala državncmu kancelarju naj ce- sar Viljem II. odstopi. To se je tudi zgodilo 9. novembra 1. 1918. Ebert je prevzel državno kanclerstvo. Sparta- ki&ti t. ju Ijudje, ki so hotel i potegniti Neimčijo v zmedo najhujše boljševi- ške revolucije in nacionalisti. ki se jiin greben šc ni upognil po tolikili ix)nižanjili, so hoteli vreči zmernega Eberta. A bilo je vse zaman. Narodni zbor,, ki se je sestal II. febniaria 1919 v Wehnarju je z 277 glasovi od 379 dvignil nekdamjega sedlars-Ivega poinočnika na mesto mogočnega im- peratoria Viljema II. Hohenzollernui. Rešitelj Nemčije. V najtežjili dncvih, ko so butali ob nekdanjo mogočno Nemčijo valovi njenih zakletih sovražnikov in so jo lastni sinovi izdajali, je Ebert ubral srednjo pot in zaklical, da hoče bo- dočnost d'oinovine graditi na delu vseh poštejiomislečili strank. Bil .ie 7AÜ0, da vržejo Ncrnci raz sebc plašč narodnega napulia in se spora- zutnejo s svojimi sosedi. Povdarjal l>a je pri tern, da mora ostati d(jnio- vina neokrnjena. Dejal je. da je Ncm- čija pripravljena plačevati odškodni- no, a ji mora jo vclesile pustiti tudi šc liiožnost, dii laliko živi. S takini na- stopanjem je pnidobil zase vse zmer- ne'sloje. Stal je izven vsake strankar- ske borbe. V najkočljivejših vpraša- n.iili so1 se zatekali politiki po koncno odločitev k »očctu Ebertu«. kot so ga splošno imenovali. Vsled njegovega spravl.iivega in poštenega obnasanja so ga visoko cenili tudi zastopniki tujih držav; zato ni malo doprinesel k rešitvi Nemčije, ko se je pogrezala in rušila na vseh mejah. To je občuti dobro ves narod. S strahom gleda kakšni temni oblaki se zbirajo uad Nen;čijo, ko bo vtonila senca prvega predsednika nemške republike v gro- i)inci njegovega rojstnega mesta Hei- dclberga. Nemčija zopet na razpotju. iJravcem '>Goriške Straže« je še gotovo dobro v spominu, kako se je v decembru lanskega leta Nemčija trudila, da bi prišla do svoje trdne vlade. X'od'ilni ixemski parlamentarni skupini socialistična in nemško nacio- nalina sta, smo dejali. kakor ogenj in voda. Trdne večine ni bilo rnogoče u- stvariti v berlinskem parlamentu. Zc ta kriza je pokazala, da jc na- rod ločen izza rojstva nernškc repu- blike v dva skoro enako močna tabo- ra: v republikanski in monarhistični, ki še vedno sanja o stari slavi Nem- ei.ie pod: pruskimi eesarji. V borbi teh dveh taborov za dušo nemškega ljud- stva je vstal umrli Ebert in odiočno vstavil naval s skrajne leviee. Moral je s strojnicami zadušiti boljševiški tipoi' Spartakistov. Kri Licbknechta in Rose Luxemburg, dveh voditeljev, je pordečila berlinski tlak. Padla sta za idcjO revolucije, ki jo je hotel zaen- krat zmerni in uvidevni Ebert še Nem- čiji prihraniti. To so pa desni reak- cionarci smatrali za slabost mlade, dciiiokrutičue Ijudovlade in so poslali na ulico znana nacionalna voditelja Hitüerja in Kappa, da priborita mo- narhiji prosto pot. Tudi ta poskus se ni cbncsel vsled odločnosti in uvidey- nosti pokojnega Eberta. Pri zadnjili volitvali je sicer skušal kancler Marx, pristaš katoliškega eentrunia, izčiščiti razincre mod obema glavnima nem- škinia strujama. Poskus mu ni uspel; moral je odstopiti in državni pred- sednik Ebert je moral potrditi za dr- zavncga kancelarja dr. Luthcrja, ki sicer ni vpisan v nobeno stranko, a so vendar nacionalni desničarji bili z n.iiin zelo zadovoljni. Boji in tekmovanje velikih strank so se že ob odprtem grobu umrlega predsednika razvneli v vso srditostjo. Vsaka skupina tišči v ospredje svo- jega kandidata za Ebertovega nasled- nika. Francija, Anglija in vse okolnc države, ki jim je dosti ležeče na tem, kdo bo postayljen za krmarja Neinčije, se vprašujejo, kam bo nem- ška država krenila. Ali ix> šla po se- düiiji poti spravljivosti, priznanja ne- I aracij in rnirnega sr>žit.ia z vsemi so- sedi, ali jo bodo nacionalisti tirali v skrajno zagrizenost in sovraštvo proti vsemu kar ni neinško. Vprašanje nem- šKega nasledstva straši posebno v Parizu na Quai d'Orsay (v tc.i uliei se naiiajajo palace francoskih zunanjih uraduv;, ker se boje, da pridejo do be- socic iKuioni'li'jti, ki vedno obračajo oči na jugozapad' v Alzacijo in Lore- no, ki ju je s"'rancija odtrgala od Netnčije. Vsa l:vropa. lahko rečemo. čaka z napetostjo, k;;ko bodo izpadle volitve državnega predsednika. ki se bodo višile najbrže 2b. apriki. V'olivno pra- vico iniajo vsi moški in ženske, ki imajo več kot dvajset let. Volivni boj ho tak, kakršnega še ni doživtla zle- l>a kaka evropska država. Nemško ljudstvo bo nioralo pokazati svo.io Mitično zrelost. Ne bo se smelo oe- piti na oö strank kot v lanskih držav- rioziKH-skih volitvali, ampak se odlo- čiti le za dvoje: za republiko ali ino- narhijo. 2b. aprila bo nekak ognjeni krst mlade neinške republike. Stranke že posnavljajo svoje kan- didate. Republikanski blök sam. to so socialdenuhkrati s svojimi 1.31 po- slanci, katoliški centrumaši z 69 po- s'anci in demokratje z 32. se sc ne more zediniti za enega kandidata. Največkrat se čuje ime pre.išnjega državnega kancelarja dr. Marxa, ki je katoliški cenrrumaš. S tem pa ne soglašajo popolnoma socialnidemo- kui.ije in se bolj ogrevajo za sedanje- ga predsednika državnega zbora Loebeja alii pa za bivšega pruskega ininistrskega predsednika Otona Brauna. Tretja odločna republikan- ska stranka irna tudi svojega kandi- data v osebi hamburškega senatorja dr. Petersena. Gotovo pa je, da se bodo morale stranke, ki imajo so rod- na riačela zediniti za enega kandidata. Ni izkljueeno, da bo ta ravno dr. Marx, odikrit in pošten politik, po svojem značaju najbolj podoben iirar- Jeniu Frideriku Ebertu. Tuje velesile bi gu tudi ne odklanjale. Desničarji, to so nemški nacionalci, ljudska stranka in Ludendorffovi fa- šisti, še iščejo kandidata. Najbolj jih vlečc.io general; in tesni Viljeinovi prijateiji liiiidenburg. Mackensen. veliki admiral Tirpitz, skrajno nern- ško zagrizeni grof Westarp in po- dobne veličine. Zunanji minister Stre- semaun pa meni, da ne smejo nacio- nalisti takoj z barvo na dan in se za- to trudi za kandidaturo sedanjega državnega kancelarja dr. Lutherja, ki plava lepo po sredi med: vsemi. Težka industrija lioče tudi svojega človeka za držuvnega poglavarja. Po iiinciiju veletovarnarjev in vcleban- kirjev bi bil zanje najbolj primeren dr. Curio. Ta politik, vodja na.i\ečje nemške paroplovne družbe, jo jc pa s svojo denarno politiko tako zavozil. d;i ;iima dosti izgledov, da bi zmagal. Komunisti se ne nagibajo ne na eno ne na drugo plat. Sarni pa še ni- iiiajo pripravnega človeka, ki bi ga prcJstavili dclovnhn ninožicam. Za- to še čakajo, kakšno razpoloženje bo nastalo med ljudstvom; potem se bo- do odločili. Volilci bode imeli žal, več kot do- volj izbire, če se ne bodo razni slatn- nati kandidatje umaknili. Dan voli- tev v Nemčiji bo pokazal ali bo nem- ška zemlja postala vzor demokratiz- ma in bo jamčila za mir v srednji Evropi ali bo le pomagala razpihati tlečo žerjavico sovraštva med narodi v riov zubelj. St ran •fiiWlSKA STRAZA DNEVNE VEST Vojnim oskodovarxem! Vsled raznurjciwsti, ki ie vsled no- vih odl oka v alede vojne odškodnim1 in izphudu rekvizicij, zuvlailaUi po ih'ivli, pricukujejo nusi iVulciji z ko- tovosijo, da jim bo današnia »Strata« print'sla popolno jasnost. Te jusnosti, ial, dunes še tie mon'ino puduti. Vpra- šanje Ie zi'lo teiko in odvisi od njegu pruvilne resit vc velika korist uii o- xromna škoda nitše dcžcle. Du imitnio prav in da se i remit no še ne moreino spiistiti v podrobnosti, dokazuje cia- nek odv. dr. Uktuvijima Riixusu iz iinukia v »Piccolu« z due 3. i. m., v kutcrcm wed drugim pruvi: »liuz- hurjeiije in nciasnosi sta zuvladala prat Ysun nidi negotovosli urudov, ki vluda pri navadnih duvkurijah, pre- fekturah ter celo pri merodajnih ministrstvih: finuntnem in not ra- il j em ¦¦¦¦! Ol.ozurjumo pa čitatelje, nui za du- nes skrbno preeitajo Ciaiwk, ki gu prinukimo v xospodarskem deln na- šega Us la! s Povejte, kam ste deli miljone! Kakšni pri.iatel.ii kinetov in dejav- ccv s<; komunisti. so dokazali pri Cer- gu s tcin. da so pozrli ubogim vojnim oškodovanccm par inilijonov njihove- gu težko prisluženega denarja. Kam so šli mili.ioni? V eigave žepe je zlez- lo preii.užcnje revnega ljudstva? Na la vpraüuitia' bi inorali konumisti od- yovoriti! üdgovoriti bi inorali jasno in toeno pred vso javnostjo! I'oda kiinuiisti potuhnjeno molče. iz njiho- \ ih ijst ne slišiš ene besede o milijo- niii. Kaj bo Cerg? — pravijo. Qlejte, kmetje in delavci, kaj se je godilo v srcdiijcin veku! Katoliška cerkev je dula osiepiti učenjaka üalileja, borila se je pi oli znanstvu, bila je nasprotna celo Maitjji Gubcu. V srednjem veku so pekli in cvrli na grmadah nasprot- nike vere. (ile.ite, kako živi papež v tfiiiiii, gle.ite, kaksno knjigo je napi- sal škoi Jeglič za ženine in neveste! K(j Leres te neumnosti v »Delu«, se primes kar za glavo. Ne, gospodjt; ¦\ojr:unisti, ljudstva ne boste farbali. Vctlite, da ne gre pri Cergu ne za srtüiiji vek, in ne za grinade, ne za Oalileja in ne za Gubca, ne za pupeža in ne za Jegličevo knjigo ženinom in UL'vcstaiii, teniveč za veliko zlodej- stvo iiad našhn ljudistvo, grc za težke inilijone, ki ste jill požrli ubogim sluv. ivinetom. Povejte, v čigave žepe je sei denar, povejte, kdo je vzel kmetom hiše in so iiajcik'l njihovih žuljev. U tens pišite, na to odgovorite, go- spod.ie komunisti! Petletnica smrti. Letos je preteklo pet let, odikar je zatisnil svoje oči dr. Pero Rogulja. ki je bil na Hrvaškem najodličnejši in najdclaviiejši Krekov učenec. Z Ro- guljo pričcnja na Hrvaškem katoliški pokret; on je osnoval »Pučko (.l]ud- sko) stranko« in se je vrgel z vso vneino v boj na gospodarsko-zadru- žncm polju. Njegov spomin živi še danes med Hrvati. Krščanska požrtvovalnost Kakor je bravcem že znano. je za- iel sedanji irancoski prvi minister lx)j proti katoliiški cerkvi. Predvsem je liotd zadati snirtni sunek verske- liiu pnuku v šolah. Trancoski katoli- čani scj sprejeli ta boj neustrašeno. K.er iiiinajo otroci kaitoliškili staišev vu"; \erskega pouka, se je združilo iireko 7i 1.000 žen in deklet v zvezo kateliistin.i, ki poučujejo prostovoljno otiokc v katekizmu. Papež ie Jal tej junaški četi svoj blagoslov. Zanian butajo valovi svobodoniiselstva ob Pctrovo skalo. Kmalu se naveličajo drug drugega. Pravijo, da ni nikjer toliko razpo- rok .kakor na Ogrskem. Pred vojno se jih je od tisoč parov razporočilo 50. Sedaj se je pa to število potrojilo. Navadno se razporoče med tretjim in l)ctim Letom zakona. Zakonske zveze se po večini najprej naveličajo tako- zvani »boljši« krogi. Med kmeoknn Ijudstvoin ni te navade. Krnet je še vcdno steber vseh držav. Najlepši spomenik. Bajc bo razglaseno 29. juliia t. 1., ko bo knalj praznovii! pctiiidvajsetlet- nico svojega vladania, splošno po- miioščenje. Ni baš malo. italija ie s prvim januarjem letoš- •liega ieta dolgovala Angliji še 577 ¦nilijoncv mntov šterlingov. Kulturni boj na Češkem. 2e večkrat smo pisali kako razbur- iciije je povzručilo pastirsko pisnio slovaških škofov, kjer prepovodujejo katolikom članstvo pri brezverskih koinunističiiiih in socialističnih orga- nizacijah. Vsled tcga pa je nastala tudi nevarna kriza v vJadi, kjer sede tudi voditelji češke ljudske stranke. Svobodomiselne stranke zahtevajo naj se ostro kaznujeio vsi duhovniki, ki so brali s prižnic dotični pastirski list. To hočejo spraviti tudi pred par- lament. Vodja ljudske stranke mini- ster Šramek se pa temu odločno upi- ra. Nevarnost je, da se vlada, razbije. To pa ni tudli svobodomiselnim stran- kam všeč, ker so same po številu pre- šibke, da bi vladale. Zdaj iščejo izho- cJa iz te zagate. Hudičev zrakoplov. Cloveški možgani so pa rea iznaj- dljivi za ubijanje, Strahovita orožja in kemikalije svetovne vojne še niso dovolj učinkovita za plavoiaso zver. V Angliji so zgradili letalo, ki sc bo saino brez pilota knnarilo in na do- ločenem rnestu metalo bombe in stru- pene pline. To bo prav peklensko o- rožje, ki se mu ne bo tnogoče ustav- liati. Nasprotnik španskega diktatorja. Španski sainodržec Primo dc l-Popola di Trieste«: plemensko so- vraštvo še ni spričevalo za znamstve- no delo in pošteno kritiko! Zasedanje poslanske zbornice sc prične po najnovejši odločitvi min. iTcdsednika v pondeljek dne 9. t. m. Mestne novice. Nogometna tekma Zadnjo nedeljo se je vršila na go- riškem nogometnem igrišcu v ulici Lantliieri tekma med moštvom »Pro (jorizia« in moštvom »Fiume« (Reka). Izid je bil 2:0, zmagala je torej »Pro Ciorizia«. Igra obeh moštev je bila ze- lo elegantna in je stala v teliničnem ozim na višku. Če bi ne bil prostor vsled deževja tako blaten, bi bila nu- diila še več užitka. Mnogobrojno ob- činstvo je obe moštvi navdušeno po- zdravljalo. Zopet žrtev vojnega streliva. V soboto dne 28. fcbr. predpoldne je pobiral na pobočju Sv. (Jore 261etni Loze Cibej, dbma iz Dol-Otlice, sta- nuijoc pri bratu v Gorici vojno žele- zje. Nesreča je hotela, da ie naletel na šrapnel, katerega je dvignil, a mu je razpočil v rokah in mu grozno raz- mesaril obe roki do zapestja ter ga težko ranil tudi po nogali. Prepcljali so ga v goriško bolnišnico, kjer so mu morali odrezati obe roki. Njegovo stanje je skrajno nevarno. Dramatično društvo v Gorici. vprizori dne 7. in 8. t. ni. v dvorani Trgovskega doma velezabavno in du- liovito veseloiigro v treh dejanjih »Po- slednji mož«, spiisal F. K. Svobodla, iz češčine prevel Fr. Govekar. Igra je doživela sijajne uspelie povsod, kjer so jo igraili. Vloge so v dobrih rokah. Režijo vodi dhištveni režiser g. C. Bratuž. Prosvetna zveza. Gospodinjski tečaj. Zgoinje vipavsko okrožje priredi v Vrlipolju, p. Vipava gospodinjski te- čaj, ki se začne 15. marca t. I. in bo- de traial 6 tednov. Prošnje ie vložiti na dekliški krožek v Vrhpoliu p. Vi- pava; tozadevne okrožnice so preje- la vsa društva. Vipavska. dekleta, pr- vič po voj&ki se Yarn nudi ugodnost, da se laliko doma, praktično in teore- tično izoibrazite v vseh gospodinjskih strokali, zato ne zamudite te izred- i;o ugodne prilike. Prošnji za sprejem je priložiti priiporočilo društv. pred1- seü'nika, ali, če ni društva. voditelja Marijiue druž-be. Za pripr. odbor gospod. tecaja Franica Kodre. GOSPODARSTVO. Vojna odškodnina in terjatve nasproti Avstriji. Pred kratkim smo poročali v »Gor. Straži«, da se morajo do 24. aprila 1925. prijaviti prefekturi v Trstu, oziroma italijanskemu poslaništvu na Dunaju, vse terjatve nasproti Avstri- ji. Priobčili smo tudi prinieren vzo- rec, ki sltiži za prijavo vseh terjatev nasproti Avstriji, razven terjatev, ki jih našteva točka c) člena 3. dogovoira med Italijo in Avstrijo, oziroma Ogr- sko. Točka c) imenovanega Ciena na- vaja: terjatve, ki so nastale vsled voj- nih dajatev, oziroma vsled prisilnega vojnega dela (prestazioni di guerra di o^pera e di cose) in vsled vojaške stanarine (allogi militari). Te terjutve bi se morale prijaviti tudi do 24. aprila 1925. in sicer HnunCni intendanci v Trstu. Opozorili smo vojne oškodovanee tudi na okrožnico, ki jo je razposlala tržaška finančna intendianca vsem žu- panstvom. V tej okrožnici pozivlja fi- nančna intendanca vojne oškodovan- ce, da prijavijo terjatve nasproti Av- striji glede vojnih dajatev (rekviži- cij), prisilnega vojnega dda in av- strijske vojaške stanarine tudi tedaj, če jim je bila že izplačana vojna od- škodnina na račun teh terjatev. Kaj je s terjatvumi nasproti Avstriji, ki bi se morale prijaviti tržaški fi- nanäii intendanci do 24. aprila 1925? Tržaška finančna intendanca je s svojo okrožnico povzročila glede ter- jatev nasproti Avstriji in celotnega vojnoodškodninskega vprašanja tako zmedio, da vlada danes v tern važnem gospodarskem vprašanju največja ne- jasnost. Finančna intendanca tolmači dogovor med Avstrijo in Italijo tako široko, da naravnost uničuje važne določbe dosedanjili vojnoodškodinin- skill zakonov in odlokov, ki so še ved- no v veljavi. Zmedo je še povečal trža- ški list »Piccolo«, ki je priobčeval dol- ge razprave ljudi, ki so živeli in žive na račuu revnih oškodovancev in ki bi hotcli z vojno odškodnino še na- dalje polniti svoje žepe. Preširoka razlaga dogovora med Avstrijo in I- talijo, ki jo je zagrešila finančna in- tendanca in razni člankarji okoli ,Pic- cola" gre tako daleč, da bi se prizna- vala samo tista škoda kot vojna Sko- da, ki je bila povzročena po strogo vojnih dogodkih, oziroma vzrokili kot n. pr. po obstreljevanju iz topov, pušk, vžigalnih granat itd. Po tej razlagi je dolžna Italija samo za to voino ško- do plačati vojno odškodnino. Vsa druga škda ne spada pod vojno ško- do, temvec med takozvane itegolar- ne rekvizicije, za katere bi morala plačati odškodnino Avstrija. Tako n. pr. ne bi imel pravice do vojne od- škodnine po tej razlagi kniet v Vipa- vi, Postojni, Idriji itd., če so mu vo- jaki odnesli vsa hišna vrata, okna in vso premičnino. V takih krajih bi bila vojna škoda in zato tudi pravica do vojtie odškodnine rnogoča le, če so jo povzročili streli iz zrakoplovov. Ta razlaga imenovanega dogovora pa je v največjem in jasnern nasprotstvu z vojnoodškodninskim enotnim zako- nom od 27. marca 1919. St. 426 in do- polnilnim kr. odlokom od 27. nov. 1919. št. 2422., ki prišteva med vojno skodo »vsako škodo, ki jo je povzročil sovražnik v nasprotju z vojnim pra- vom«. Danes je znana t%preširoka in neutemeljena razlaga že velikemu de- lu naše dežele. Zato vlada povsod ve- liko razburjenje in jeza. Ljudje se vprašujejo: kako je mogoče od nas zalitevati, da povrnemo državi že izplačano vojno odškodnino? Gotovo je, da pomeni napačna razlaga finan- čne intenda'nce naravnost revolucijo v vojnoodg'kodninskem vprašanju in največjo nevarnost za premnoga na- ša gospoidarstva. Te nevarnosti ne odstränjuje tudi kr. odlok od 11. ja- nuarja 1925. št. 50, ki določuje, da bo finančno ministerstvo dovoljevalo do 70% predlijme od1 privoljene oziroma likvidirane vojne odškodnine na ra- čuri teh terjatev nasproti Avstriji. KAj BOMO UKMMLI? Hrez skrbi prijavite in sicer taikoj \ se terjatve nasproti Avstriji na pod- lagi v »Gor. Straži« priobčenega vzor ca, ki se jih prijavlja prefekturi. Glede terjatev, o katerih smo danes Hovorili in ki se morajo prijaviti tr- iaski finančni INTENUANCI, PA POČAKAJTE. Glede teh terjatev mo- ramo priti do popolne jasnosti. Razla- ga finanene intendance bi zamogla naše ljudstvo težko oškodovati. Taj- ništvo Kmetsko-delavske zveze je že posredovalo v te.i zadevi na pristoj- nih mestih ter je .udi pozvalo poslan- »OüRISKA STRAlA« ca Bcsednjaka, ki se nahaja v Rimu. da naprnvi pri merodajnih minister- stvih potrebne korake. ToreJ, do koncnlh navodil poöakajte • prijavamll Pripravite pa vse potrebne doku- niente, kakor tudi seznam škodc, o kateri mislite, da pripuda v to prošnjo. Ne dajte se begati od raznih speku- lantov in ne trosite po mpotrebnem dviuirja. Po mnogih vaseh so nainr.ce raziii posredpvalei kot n. pr. odvctnik Moccini že otvorili svoje pisarne, v katerih proti visoki odlškodnini (50 lir)^ izposlujejo tozadevne prijaye. Se enkrat, ne dajte se begati! Kaj je novega na cleželi? Lig nad Kanalom. Prišli so zadnji dnovi pusta in urno so puickii. Vse .ic iioielo n: ol-Tog, a na- ši fantje so ostali pri svojcm mirneni življeiiju in nadaljcvalii svoie vsakda- 11 je clolo. Kako da so ostali otožni sre- di pustnega vesi'lja? Kaj še oto- žni! Veseli so bili in zadovoljni, tako da l)i jih bili gotovo driigi zavidali, če bi iiin le bilo mogooe zreti v njih sr- osi. Okusili so zadovoljnost in veselje, ki ju druga leta ob taki prrliki niso iineli. Zato so tudi z enako dobro- voljnostjo na pepelnico vstali: niče- sar iiiso pogrešali, nieesar se niso ke- sali. nobenega žalostncga spomina ni- so imeli. Zdravi in nciitruieni so lahko taÄoj prijeli za kramp in lopato. Ali se je tako godilo tudi drugim, ki so so v noretn vcsdjačenju kopali? Tako ic treba pusta praznovati. da vese- lje ni le navidezno, ampak prayo no- tranje ter da ne traja samo tistih par dni. Vi pa. liški fantje, zavedajte se tega pred vsemi drugiini in tako de- •ajte tudi naprfcj. Bog vas živi! Prvačina. Od vseh koncev in krajev naše de- zele bcreš v »Straži« poročila o ne- prestanem napredovanju prosvetnega gibanja in raznih koristnih naprav. Le iz Prvaeino, ki ima kar tri godbe in veliko divorano. ki bi jo prav radi iineli tudi drugod. iu ki ima prav vse ix>goje za zivahen razmali društve- nega živijenja, posebno petja in telo- vad'be. le 1z Prvačine ne slišiš ni- oesar. Cemu »Straža« ne poroča, da so iineli na pustno nedeljo »Nebesa na zemlJK nainesto pekla in da so se pozno v noe \k) veselici vrteli kot nori? Da so na pustni torek zopet ple- sali, ko so prej eelo dopoldne čili mladeiiiei našeiuljeni liodilii z godbo po vasi, in da se jo vse to norenje vr- šilo zato, ker je ljudstvo preveč bo- gato. da lahko na vso moo pleše, ker je toliko izobraženo, da- ne potiebuje nobenega prosvetuega društva, zlasti ne krščanskeRa, kor mladina vse zna, !e tega ne, oesar krvavo potrebuje — kako se izabrazi in poplcmeniti sree. MJadma, čuj resno besedo. Ne mi- sli, da je tyoja edina lialoga ples, ki krade starisein denar, tebi pa zdravje in postemje. Izjbcrite si kaj bolj po- trebnega: društvo, pa poskrbite, da se bodo redno vršila predavanja kot jih ima 14U prosvetnih društev teden za tednoni po vaseh krog vas. Pogleite, kako so pridni drugod. Berite samo »üoriSko strazo«, ki je odsev vsega življenja med slov. Ijud- stvom pri nas, berite »Nas čolnič«, glasüo poštenHi krščanskih društev, ki so zdruzena v niatici Prosvetni zvezi — in boste z žalostjo spoznali, kako daleč zadaj ste ostali. Pa kako boste brali, ko se smejete, kadair je treba dati borih 15 lir za »Stražo« ali 6 lir za »Colnič!« Za vino pač, za ples in druge neuntnosti, za kaj poštenega pa ne! V oWini je okrogr 246 hiš. Iz- med vseh gospodarjev. fantov in deklet pa lahko na prste na rokah se- štejoš vse naroCnike »Straže^< in ¦-Colniča«. ZaJostno, pa resnično. — /Jganite se vsaj vi, gosixKliarji, in poj- dite k sosedu in ga toluko časa silite, da naroči in plača kak naš list; čez !>ar ineseoev yam ta sosed poreče: »Zakaj me nisi že prej opozoril na ta in ta list?« Prvaska inlaidina dancs v resnid prvaa v zaspanosti, skoraj tudi v ple- sanju iu zanikrnosti. Kar pa se tiče poštenega dela za lastno izobrazbo, nekduiijega lepega petja, vztrajne telovadbe itd., v tem nazadniaä in ne zasluži svojega imena. — Ko bi brali vsi gospodarji »Stražo«, bi jim povedaJi še to. da so pa- metni napredjii kmetje iistanovili konstimno zadrugo, katere se pa ve- čina kmetov bo.ii. Ne veido nanireč, da je ravno v zad-ružništvu njiiiova ;iioč. Naj bo za clanes dbvolj. Sp. Idrija. Dolgo že ni bilo obširnejšcsa po- ročila v »Straži« iz nase vasi. Pred- preteceni mesec 25. jan. smo položiJi k večneniu počitku posestiiika Matija Podobnika iz Sp. Kanomlje. ürustvo mu je kot vsakemu članu zjipelo tri zalostinke. Pokojni je bil vzoren diru- žiiiski oče in med liudstvom splošno priliiubljen. N. p. v m. Ostalim nase sužalje. — Društvo žal ne more na- stopati z javninii prireditvami raidi pomanjkanja prostora. kljub temu, da imamo zelo primeren oder naprav- Ijcn naliašč za šolske prostore. üpa- nio, da se bo sčasoma zopet dbvolilo zgolj poučne oziroma kulturne prire- ditve v šolski sobi. Za sedaj se pa, inoiramo oniejiti le na drustvene do- niuče zabaive. Breginj. Dne 19. febr. t. 1. je tukai umrl po kratki, mučni bolczni Andrei Rosič iz Breginja št. 118. Nameraval se je poročiti dne 18. febr. Oklici so se v i ret je izvršili dne 15. febr. üva dni pred nameravano poroko je se sam tolkei ordie za štruklje, poiteni se ga je lotila bolezoi in po groznih bole- činah — je sei namesto v cerkev k poroki v hladni grob. Bon mu daj večni mir! Grahovo ob Bači Dne 18. iebruarja se je poročilai gosp. Marija Florjančič iz ugledne in spoštovane hiše s Koritnice z g. An- drejem Kosom iz podmelške fare. Cerkveno slavnost je opravii v po- družni ceikvici na Kneži brat zaro- čenca cast. g. Viktor Kos. kaplan v Bovcu. Mlademu paru želimo obilo sreče! Reka pri Cerknem. Iz zadnjega dopisa iz naše vasi je bilo razyidno, da so nam vzeli nad 40 let obstoječo solo, katere nain kijub ninogim protestom niso vrnili. Nasa ukaželjna mladina pa postopa po vasi in zapravlja mlada leta. Go- tovo. mislijo oblasti, da smo neoJika- rii hribovci, kar pa ni res. To je do- kazal /iaš nedieljski sestanek, na ka- terem smo ustanovili »Mlekarsko zadrugo«. Udeležba je bila zadovo- ljiva. čeravno so pokazali nekateri posestniki iz bližnjih vasi našo slo- vansko nevzajemnost. Bodite pa- metini! Zdmžite se vsi brez izjieme, kajti le v skupnosti je moč in napre- dek! Cim več je udeležbe, tetn bolj gütov je proevit in uspeh zadruge, 'Iud'i naša üospoidarska zadruga do- bro uspeva in je imela v razmerotma kratkem roku lep uspeh. Le tako na- prej! Pustimo pijančevarije. harmo- niko in ples in združimo se raje v kaikšno izobraževalno dnuštvo, po- tem bo naša vas za vzgled drugiai ter bomo lahko s ponosom rekli: »Mi ne ziaostajamo, ampak napredujemo'.« Iz Medane. Skoro leto dni je minulo od naših občinskih volitev, če se te v;olitve sploh smejo tako imenovati. 2e te- krat smo v »Ooriški Straži« poročali, da bo v Medani župan oni. ki bo znal najlepse pete lizati in najslajše se vsiljevati rnašemu prijatelju D'Ot- toneju v ürmovku. Ta pa je bil nas sedanji »šindiako« L. Tomš. Po 3 ure dolgem ovinku, (da ga Medanci ne zaslede), je skoro vsak dan tekal mo- ledovat D'Ottoneja za županski stol- ček. Ko ga je D'Ottone spoznal za najzvusteišegii (»pntdo. mu ic iKipro- šttti siolček nhljubil. /a iiiMiiiisliigi) pa mu je nas šiinlako /brjl ducjt seb' Ciiakih starcšiniA. Lep.NCKa duru ITOttoneju ni mo^el dati kot m sim- parski sapek. Sicer, za iK-sek v oOi. W \-,\\c \ Lein šopku tudi nckai castnili i/Jtiii, ki so pa takoj iz odliura izsin- pile. Vse to sum /x lansko leto. koi po tistih mcoaiisküi koiiiedliali, ejsiva so \u doka- zala, kako točna so bila ta poročila. ker silijo žc sadovi na daji. Kakorsen delavec, takšno delo. Mecl.niska ob- Ci;ia je iz livaležnosti iinvnovala /-¦ oDciiiskega zdravniku l.>'(Jttoneja, K- ga iiajvečjega sovr.ižnika blovencev. kar jih lazi po zomlji. Le tako dalje, slavni NinCi in niči! Kar z barvo na dun. saj se puziiarrui. smo (joniači. ¦ * Liredništvo »Goriške Straže* rade j volje potrjuje. da gosp. (inidnik Jo.s. : thlajši ni pisal dopisa, ki je bil priob- čen v našem lastu 25. fcbr. in ni znjiiii v liikaki zvezi. lJrizadctim resr.o pra- vimo: nobene vloge ne igra ostbu dopisnikova, zato ne išcite gii. Po- pravite rajši svoje zinote in nerodno- sti! Kdor hoče v javnosti delati, st iiiora zavedati, da inui javnost pravi- co, njegovo delo presojati in öe ni |:ravi!no tudi obsodiiti. U red ništ \ o. Idersko. Pustni dnevi so za iiaiiii. Nastopiii je |X)stni čas. oais premišljevanja in raziiiišljanja. Tiidi \ na-ši vasi so rc- či oair. vprašanja, o katerih homo moraJi prej ali slej razniišliati, ker luim silijo od due do dne v osprcdje. Eno i»ko vprašanje bi bilo. obni zmogli vsaj eno dvorano. ki bi odgovarjala uašim potrebam. Tneba bi bilo le nekoliko dobre volje in požitvovalnosti. kajti kamen h kamnu.... Če pomislimo, da nimaitj ne župiiiistvo, ne izobraž. društvo. ne posojihiiea i. t. d. svojili prosto- rov, ter morajo biti Ic na »situ«, te- daj bomo razuiucli, da so moia vzeti vso stvar resno v roke. (Jospodarji- od vas je odyisrio! Razmere se spre- minjajo, ter časi hitijo. - S oasoin pa prihajajo nove iiotrebc. Dal Bog, da bi o tein innogi raz- iiiišljali tcr prešli tudi v dvjanja. Vdšom. ."otoiii Itpakov. V njih pravi. da vo- uitci.i; dela\sha zamenjavajo ukono- miCno z;idc\o s |)olJtično. k'adi stran- k;.rst\a so oiieniogoeili vsaka poga- uuja 'er tako pokazali, du zahteva iJ.irjuv za zvišanJe plač iii tciudjila n.. ni(i|);i(,dni denarni potrenbi. anipak .ic bila le politična poteza. \' svoji dL'putüeiji kon-.eiii idiiuarja mi deli:voi i/jaxili, da oükluiiiajo •>sako odfc'ovornost glodt niorebitnih pusledio. ako se plač v naikrajšein CiiMi lie zviša. V svojeiii lepaku je lUkiiišnja lašistovska sekciia odvr- •.¦;!;, \sako odgowrrnost gledo zavla- •Ä.iüia in glede agodiitve prošnje. N'cr vsakdo odklanja vsuku od^o- \'.riii.'.st. ic jasiiu, da ic zadtva pre- ¦csna in da temelji na globwki resinč- i.usti. Naj bi se priütojna oblaitva za- . zela za u^odno rcšitev te upravice- ¦•e zahteve našili rudarjev!!! mm/ pudpniekt. \ sobolo zveeer je pnspel k nain no\\ podprel'ekt «;. dr. Alaeevich, ki ,e prfvzel \ iwiiueljek svoje posle. 'io^poda iioznanio, ker je bil pred if ton; dni že na tern mestu. l.'prav- !.iii a1 ij<:< pok:ijnioe je bila, da bi poeivala v dontuCwin kraju. Pripeljana ie bila 17. ;. i'i. doinov in naslednji dan polozena k \(.č;iL'inu poeitke. Naj v miru jxiOi- M. (»stalim iskreno sožalje. Idrijske novice. la zvišunjc rudarskih pltii se borbu nadaljiik'. V'scbiuo lep.ika- katerega je izdal tukajšn.ii političui tajnik Vlaliovieh. smo že zaiinjič o- menih. Voditclji federadje rudar- jev in gozdarjcN' so na isicua e je pripetila v našem matajursktm pogorju. V petek, 20. februarja je pri- sel pree. g. Alojzij Blažutič. vikar v Mutajurju v (Jorenji Barnas obiskat undotnega vikarja, pree. Ivana Man- zina. ki je nevarno bolan. Ko se je v sprenistvu sorodnika po noči vračal l>i uevarnih stezah v Matarjur, ie v bližini vasice Podar padel v 150 in giobok prepad. V isto globoeino je !>adcl tudi nečak, ki je hotel prijeti padajočega strica pa si h sreei, razen neznatnili prask, ni storil nič žalega. Mogel se je splaziti do Podra in o-b- vestiti ljudi o nesreči. Takoj je bila nu nogah vsa vas in po dveurneu napornem trudu se je posrečilo prene- sii nesrečnega gospoda vsega pobi- tega. a še živega v Podar. Ko so iz- vedeli v Matajurju za strašno novico, je vse, kar je živega: možje. žene, o- troci. priliitelo v Podar. Ko so v pon- del.iek zdravniki sklenili, da morajo na vsak naein prenesti gospoda v iwl- liišnieo, ie med ljudstvoin, ki je že tri Pozor! Nasa zavarovalnica .L'UNION' — Gorica — se jc; preselila s svojlm uradom v Via Barzellini St. 2 I nadstropje. Stran 4. >( IOKIŽKA STKA2A. dni iicprestano nmlilo okoli priljublje- nega vikaria, nastalo tako jokanjo. tia je nioraJo biti pretreseno tudi naj- trdnejse srce. Za ljudmi, ki so nesli gospoda. so kričali: Aii živega uli nirtvejja. g. Alojzija nam boste inoru- li zo'i-et prinesti v Matajur. Bla,gi ^o- spod jc podleglet sinrti v Ccdadski bolnišiiici v čctrtek 26. februarja. Ko pišem :c vrsticc tnu ßcneski Slovene! pripravl.iajo pojjrcb, vreden takega moža. C. g. Bla/utič, gostoljubo-n du- hovnik, veselega znaoaja, nadarjen, iiepreK:>s|iiv pridigar, je bil jako pri- ijuWje;i ne saino v Beneški Slovcniji, ampak ix> vsej Furlaniji. Laški čas- niki se ga hvaležno spominjajo zara- di njegove odkritosrcne gostoljubno- sti do turistov. Spominjajo se La kot nenavadnega pridigar.ia, ki je imel slovensko pridigo v svetiseu M. B. v Vidjnu o priliki ijetdesctletniec krona- nanju M. B. Ni čuda torej, ako je na vratih iwvlnisnice v Cedadu kar mr- golelo Ijudi. ki so povpraševali po go- spodu \/. Matajurja. Naj mu bo lahka slovcnskj zt'inlja, v kateri bo počival! Ihilunniškc sfirenieitüw. V liiiiiulctri letu so se izvršile slc- dečc spreineriil)e med našo duliov.šči- no. PrcJ. g. lJii KoJino jc bil premc- ščen iz Sv. Leiiarta v Zavrli, ined terske Slovciicc. V Sv. Lciuirt je pri- šel č. g. Cačič iz Brisc. V Brisču se je preseli! o. g. Kauser iz Lese. Na Leso najbrž pride e. g. Josip Šimic iz Ce- niblc, v Ccneblo pa g. Ivan Siniko iz Laškegu. Pravijo. da pojde Č. g. Ko- lino iz Zavrha h salezijancem v Tu- rin. Vivte našili duhovnikov se krčijo, a nara.seaja je neznatno inalo. Listnica Kmetsko - delavske zveze in političnega društva „Edinosti" v Gorici. .'. /uit'i>- .'Hid,i, /msu /'): Vasa pokojiiin- Nkii |im Mi:.i ic začasiin HKi.dnn ro.itna pod >".;. fi. K.'J-{)(>inf). dne 5. sehr. 1925. /. Šparapan Lojze, Ozeljan St. 51: Tudi Vaša pioMija jc bila utfidnu vevji-iiU due 7. iai-uarja ll)2r>. pod St. S]9-102l)S69. ¦>. Škiirubot Murijti, Solkan: Vaša piošnja ic lila iiKcdiii) rcšciK! due 17. iebi. 1925 pod ^t. f-(>S-u7499(/. (>. I'opek Luciid. Tol. Lorn N.: Vasa po- kc.Miiiiska prošnja sc ravnokar proučujc jr. bo v kratkem rešena. 7. I'iailin Štetanja Trnovo-Voglcrji 37: Vaša iokojninska prosiija je bila UKodno resLiui due (>. februarja pod St. S93-074f>8?. S. !'¦ rat Joicfti. Livek-ldrsko: Vaša pok. prosi'.m bo v kratkem rcšena, kc>r jc že v prt'iflcdu. Posredovali smo ponovno, da sc C'imprcj reji. ''. I'Akkui Rozulja, Sturje 121: \'asa pro- ;iija je v preRledu in !>o v kratkem rtšena. /'(. '.'.tklavič Antoiiija, Voice St. li>: Vam ie t«ilit priziiaua po na.sem po.sredovanju zaiiasiia pokojiiina pod st. 531-O782S2. Po- trehne so še nckatere iufonnacije, da se Vam za stalno prizna pokojiiina. //. Mciwn Antonija, Milje-Škofiji 28: Vaša P()ko.ii!msl-;a prošnja sc naliaja lavnokar v prc'.J.'L'u. i'dsrcdovali smo poiiuvno. da se P'oCjiija čimprcj rts»i. 12. Medved Tcreziju, Livek-Vervli 36: Vain .it i'ri/nana poko.inina pod st. 770- OV'yjlT. />i. Li ban Tirezija, Tolmin-Poljubinj S7: i'n/miiu! \ am je začasua pokojuinu pod st. -.'!¦ oi.lVJ.l Od iifkaterili informacij je šo (vd\isno, da Vain bo priziiaua stalna pokoj- i:ina. /;. jure tic Ivan, l.ivek it. 32: Vain jc bila rriznaiii pokojiiina due 12. januarju 1925. pud st ()5'MI64758. /.5. Kovaeič Julija, Korncn-Sveto št. 74: Vasa I'oko.ininska prošnja je ravnokar v pre- Kledu |iod št. 075882. 16. Kalin Jožela, Podgora st. 59: Vam jj priznana za enkrat začasna pokojnina pod št. 557-063218. Upati je, da Vam bu prizuana stalna pokojiiina, ko sc proučijo še iiekateri di.kumenti. 17. Goljevieek Anton, Anhovo-Zapotok 73: Vaše pokojninske prošnje ni v Rimu. Najbr»u je županstvo odposlalo Vašo pro- šnjo v Trst, kjer se je izgubila. Zalitcvajte cd ,11,'anstva potrdilo, da je progiiji, odpt- sialu. I'oirdilo pošljite tajništvu, da 'm ziio- va t'usredovalo. IX. l/nOuku Južcfa, I'cvma St. iss: Vam ie bila piiznaua pokojnina due 29. januarja 1925. pod St. 7b3-0si3232. 19. Uioe Marija, (jorica, Sempelrska uli- Cd VcS,- Vam jc piiziiana začasna pokojnina pod št 570-061884. Upati je, da Vain bo pri- ziuma stalna pokojnina, ko se proucijo še pikateri dokumenti. 2u. Pobravec Marija, Tulmin: Vašu pro- š"ja se ravnokar proučuje; tajniStvo je 7iiova i'osiedovalo, da se čimprej rcii. 21. Hrovc Tereztja, Grahovo-Koritnica 75: Vam .if bila priznana pokojnina dnc 18. dec. 1<>24. ci;d st. 595-078563. 22. liratož Antonija, St. Vid-Orehovica 1: V.'tii jc bila priznatia pokojnina dne 8. :io- veiiibra 1924. pod St. 461-077664. 23. lion Alojzij, Miren 273: Za Vas je pitdloztn ugoden pokojiiinski načrt pod st. (-M-1015139. 21. Hostjunčič Jožela, Šempeter št. 204: Ya-,u pokojninska prošnja bo v kratkem re- sena, ker je že v pregledu. 2.). liiitistii Ivuna, Vrtojba št. 173: Vam je bila priznana pokojnina dne 16. februarja 1J2." |)i,d št. 890-070589. 26. tlrast Ana Livek 24: Vaša pokojninska prosnja bu v kratktin rešcna, ker je že v pregledu. 27. lirast i'ranc, Livek: Tudi Vaša pro- šn.ia /.a sirote l:o v kratkem rcšena, ker je /x v prcglcdu. 2S. (jruvner Antonija, Sleverjan 98: Za Vas je bil pripravljeu uxoden pokojninski iiačrt dne In. icbr. 1925 pod št S91-O78793. 29; Vtdrilt Ivan St. 30: U Vas je bil pri- Piavljtn ugoden pokojninski načrt pod st. 532-11)22114. 30. Koršič Marija, Gorica Via Seminario 4: Tudi za Vas je zc predlozen ugoden po- kojniiiski načrt pod št. 451-061588. Tainištvo. Listnica uredništva. /'. B., Zapuže 25: Vaš sin nima pravice iiu oprostitve od vojaške službe, ker še žive driißi siiiovi. C. g. I. St., Breginl: Prošnjo Maiic Kra- nier Breg 25 za vojno pokojnino je tajništvo K. D. Z. 7x odposialo v Rim. üdgovor pride v kratkem. Ivan Rakar, Breg 86 naj pošije tajuištvu takoj uatančnc podatko in zadnji odlok o odbiti prošnji, da se vloži rekurz. R. J. l'eiiiw: Pošljite takoj dokumente in iiatanuic podatke (kdaj je niož umrl, kje je služil, vsled katere bolezni je umrl i t. d.) tajni.tvu K. D. Z., da napravi potrebne ko- rake. Avguat Copi: VII. kategorija dobi II40 lir. i'osljite tajništvu Kmcčko-dclavskc zvc- zc vsc dokumente z natančninii pojasiiiii, da vlo/.i prošnjo. Avgust Copi: Invalidi v državni siu/.bi ne izjiubijo pravice do penzije. Naj pošije do- kunicnte istemu tajnist\u, da ukrene Po- trebno. L. /., Praprot: 1) Izvoz v Nein. A. se itak ne izplača; 2) ne; 3) ne. /. St. Kültwasser 25: Ce so marke iz pred vojne sc ne izplača menjati, ker so brez vrednosti. Ce so iz povojnih časov, dobite zanje kakih 5 zlatili mark. Zamenjate pa v vsaki banki. /. Kr., Trbiz 65: üptanti še nimajo pravi- ce do vojne odškoduinc. ü. poslanca pa ni v (iorici. F. Kr., Sturoseto 3: 1) Radi kobile vloži- tc prijavo na finaneno iuteiidanco podpri- Cano s štiiimi pričami. 2) Razlastitveui za- kon je še vtdno v veljavi. Tržne cene v Gorici. Cesnik 11—12, L kg, zelje 1.60-1.70 L kjj, zelje kislo 1.40—1.60 L kg, kar- ijul 1.60—1.80 L kg, čebula 1.80—2 L kg, pesa rdeča 50—60 v kg, fižol 1.80 do i.20 L kg, koks 2.80—3 L kg, krompir 80 v do 1 L kg, radič rdeč 2.Ö0--3 L kg, špinača 1—1.20 L kg, vrzoic 1.10—1.30 L kg, seinenski kiompir 100—1.20 L q, pornarance 2O—2b v kos, fige suhe 2.40—3 L kg, limoni 15 v kos, jabolka 2.60—3.20 L kg, orclii 4—4.40 L kg, hruške 1.40 do 2.50 L kg, maslo 16—18 L kg, inkjvo 1 1—1.20 L , med 10 L kg, jaj- ca 55—60 v kos, seno po kakovosti 22—25 L q, slania po kakovosti 21 do 23 L q. Darovi. Za Alojzijeviščc: Elektrostrojna zadruga v Cerknem 25 L. Srcna livala! Za »Slovensko sirotišče«: na svatbi g. Jankota Kodriča in sdč. Milke Piščantc v Brjah nabrali 14 L, jf. Fakuč 11 L kot zbirko pcvskcKa zbora na Ustju; D. F. 5 L. — Bog poplaiaj! Vabilo k II. red'neinu občnemu zboru Kmet- ske in delavske gospoclarske zadruge r. z. z o. j. na Reh pri Cerknem, ki se bo vrs.il dne \\>. marca 1925. ob 2. uri popoldne na Reki v hiši g. Taa- ša, štcv. 13. DNEVNI RED: 1. Poročilo o posbvanju v 1. 1924. 2. Poročilo nadizorstva. .5. Odobrtitev računov. ¦!. Frememba pravil. 5. Razni predlogi. V slučaju nezadostne udeležbe se Ix; vrsil v sinislu § 16 pravil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom, o vršil dne 19. murca t. l. ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelstva. ;. l'orocilo nadzorstva. .1 Potrditev računskega zaključka za leto 1924. 4. Slučajnosti. Vstop dovoljen saino članoni. ODBOR. SVILOREJCI! Zdaj je zadnji čas, dta si zagotovit© dobro seme svilo- pre.ik. Prednaročila sprejema Just Ušaj, agronom, Qorica, Via Favetti 6. SEMENA za vrt in njivo. nemška iz Erfurta prodaja Just Ušaj, agro- nom v Gorici, Via Favetti 6. Valuta. Dne 3. marca si dobil : za 100 franc, frankov 127.- do 127.50 Lir za 1U0 belg. frankov 124.- do 126.- Lir za 100 švic. frankov 477. - do 480 - Lir za IUÜ čcS.-slov. krön 73.50 do 74.— Lir za 100 dinarjev 39.95 do 40.25 Lir za 1 sterling 118.25 do 118.75 Lir /,a 1 dolar 24.80 do 24.95 Lir za 1 zlato marko 5 85 do 5.95 Lir za 100 avsi. krön 0.0345 do 0.0355 Lir Beneške obligacije. Dne 3. marca: Srednji kurs L. 81.12, v Trstu 81.60; v Müanu 81.50, v Rimu 81.75 L. IMAM 1000 PRVOVRSTNIM CE- PLJENK trt beli burgundec ter par sto ernega burgundca in žlahtnine na prodaj. — Ivan Lavrenčič, Vrhpolje pri Vipavi 26. Fotograf JOSIP NARDIN se ie preselil iz ul. Via Carducci na Koren, nasproti Attemsove palaa1. Zaloga za stavbarstvo v Gorici. Via Carducci - - Telefon 240 Prva goriška zaloga stavbnega in sorodnega materijala Zastopstvo domaeih in inozemskih tvrdk. Cement, apno, vsakovrstna opeka, ce- mentni kvadrati za podove, enaki iz ce- ramike, marmorja in beneškega kamna, marmomate ploštice, litosil, parket, ža- luzije na ovoj tvrdke KOMAREK iz Mo- nakovega. ________~ — Cevi iz litega in kovanega železa, so- lidne potrebščine za vsakoršno indu- strijo in pečarje, pložčice za oblogo sten domače in inozemske, predmeti za hi- gijeničre naprave v ceramiki in v por- celanjenem železju, katramirana le- penka KOMEROFING, lesni cement, as- falt, nepremočljivi predmeti, žične mreže. Lastna izdelava vsakovrstnih u- tnetnih marmorjev, belih in pisa- nih, kocke za mozaike, mlinski kamni domači in inozemski. CENE BREZ KONKURENCE. Prodam. — Parcelo in stavbo pripravno za vsako lesno industrijo ali kaj drugega. Ima 14 konjskih sil vodne moči v lepem kraju. 7 km od železnice, 2 minuti od glavne ceste. Kupna cena približno 160.000 dinarjev. — Več povč lastnik Osvald Werdnik, Jesenice-Fužine 61, Slovenija, Jugoslavija. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hisa Centr. Posoj.) MM zaloga čzškege plafna iz znane tovarne Hegenchart 8 Raynann, vsaho- vpstno blago za poroCence hahor tudi vcliha izbira mošhigaln ženshega su'fia. Blago solidno! Cene zmerne! E R« I» ozdravljena "1ߧ z najnovejšim pasotn BROOCK KIrodüKicp in dlšsvnica E.6rapulin- Gorica uaspr. ljudskemn vrtii, Corso Verdi 27. PEHI - TRÜOVCI IZ 60R1CE IN OKOLICE K^^sgs^ POZOR! §2>sss§2§S t 9 6 $ 9 1 Glavna zaloga flFOZ m f6C8 lovarnc MDlstillerIe Italiane in Milano" je v ulicl Oberdan st. 13 (za kasarno v liISl Frattell dl Lenardo) Glavni zastopnik BRATUS MARCELO gogo^ožM POZOR!