I08 Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 159. V Ballaratu. Po poluDOči 80 slišali stanovniki okoli hotela nekoga na ulici glasno na pomoč Klicati. Nobeden se ni dosta zmenil za to, kajti v tui^ajšaih mestih se vrlo 109 pogoato prigaja, da zlatokopi po cele noči zapravljajo, ali se po ulicah boksajo*) Tudi je bila črna noč in je «trašno lilo. Zjutraj zgodaj so našli umorjenega diggerja pod staro streho, pod katero sem hotel jaz prenočiti. Mrtvec je bil oboden po prsih, vrat mu je bil zadrgnjen s tenko vrvico, ki se je uže globoko v meso zarezala, in v skrčenej pesti je držal šop ženskih las, svetle kostanje* ve barve, kakoršne imajo irske ženske. S tega je bilo jasno, da so se umora irske ženske udeležile. Kakor se je dalo soditi po krvavem sledu, umorili so diggerja na ulici in potem vlekli pod staro streho. O krivcih nisem ničesar izvedel, ker sem kmalu na to odpotoval z Bal-iarata. Preiskavali so mnogo, več oseb so zaprli, ljudstvo pa je irskim dekletom vsa okna pobilo. Za svojega bivanja v Ballaratu sem si ogledal tudi okolico. Zlato polje ballaratsko se širi po dolu, ki ima več angleških milj v objemu. Pred letom 1851 se je ^iril prales todi, kjer sedaj stoji ugledno mesto. Od takrat, ko je tu srečni rudar Mr. Hargreaves maja 1851.1. prvo zlato na avstralijskej zemlji našel, razvilo se je v teh krajih nepričakovano živahno življenje. Ballarat je nastal tako rekoč kakor bi gori pogledal. Vse je vrelo v ta kraj na novo odkrito zlatonosno zemljo. Sedaj je ostal od nekdanje slave samo še slab odsvit, da-si so gotovo še bogati zakladi v drobu skriti. Nekaj tednov pieden sem jaz le sem došel, našli so velik kos zlata, ki sem ga sam videl v muzeju melbournskem. Tehtal je 184 fnt. in nekaj čez.**) Prodali so ga za 10.800 lib. št. Sedaj so te in druge boljše kopanine v rokah angleških družb in drugih bogatih špekulantov, kateri delajo z dobrimi stroji in z mnogimi delavci. Na povšrju zemlje je zlato uže davno pobrano, dobiva se samo še v jaških po 200 do 300 črevljev globokih. Kedor nima pripomočkov, ničesar ne opravi. Zato so cele trume diggerjev ta mesta opustile in šle drugam sreče iskat. Kakor v kopaninah tako se tudi v mestu opažajo sledovi nekdanjega blagostanja. Največ domov je lesenih, zidanih malo, kakor to sploh opažamo po mestih avstra- lijskih, katera so nastala ondi, kjer je zlato. Taka mesta Davadno ne stoje dolgo. Kedar poide zlato, koj se stanovniki s svojimi stani izselijo, in postavijo novo mesto tam, kjer so nove zlate žile osledili. Ko sem prišel v to mesto, stalo je mnogo hiš v vodi, kajti skozi mesto teče reka, ki se ob deževju zelo napne. Zato po mnogih ulicah stoje brvi, da morejo stanovniki po suhem hoditi sem in tje. 160. Na potu v Portland. Srečanje z domačini. Bržo sem zapustil Ballarat. Na potu me doide jezdni policaj z mesta. Nisem ga opazil preje, preden ni s kon- *) Boksati je angleška navada, t. j. boriti se na pest. **) Razen tega so dobili še dva velika kosa. Eden je imel 233 funtov eden pa 145 funtov in malo čez. jem pri meni obstal. Vlekel je silni zapadni veter, ki mi je drobni dež tako silno gnal v oči, da sem moral pokrivalo globoko na oči potegniti. Policaj obstane, privzdigne mi pokrivalo in pazno zre v obraz. Pred kot ne je zato tako verno me gledal, ne bi li osledil na meni kakih ran, kajti gotovo je sodil, da nalašč zakrivam obraz svoj pred njim. Pred kot ne je sledil udeležnike umora, ki sem ga preje v misel vzel. Še le potem ko je izvedel z mojih odgovorov, da nisem Anglež, nehal je ogledavati me, in rad je videl, da sva šla vkup naprej. Spotoma sem mu pravil mimo drugega tudi to, da ne vem, kamo bi se obrnil. Policaj mi je svetoval, naj grem naravnost proti severu na Portland, dobrih 100 angleških milj daleč, tam so nemški naselniki, kateri mi bodo dali dela čez zimo. Na daljše potovanje v tem času pa naj nikari ne mislim. Kajti vode se bodo napele, in sem in tje skoro ne bode moči naprej priti. Povedal mi je tudi, v kate/em smeru naj hodim, da ne zaidem. S početka mi bode zanesljiv vodnik telegrafska žica, ki jo napeta od Ballarata na Port-Ferri, potem bodem prišel k ovčarnam, kjer mi bodo squatterji *) kaj več povedali. Sklenil sem, da se bodem ravnal po njegovem nasvetu. Ko sva se imela raziti, potegnil ie iz žepa steklenico ruma in mi dal piti, da se pokrepim. Na to mi je segel v ro.^o in voščil srečen pot. Hvaležno sem mu stisnil desnico za prijateljski svet. . Na Portland ni držal noben pravi pot, vsak teden namreč odhaja parnik z Melbourna v Portland in pre-peljava potnike za nizko prevozni no 272, lib. štrl., toraj se navadno vsak ogne težavnega pota po suhem. Lezel sem čez hribe in doline. V ovčarnah, ki so po nekoliko milj oddaljene druga od druge, dobival sem potrebnega kruha, čaja in sladorja za več dni, kajti zgodilo se je večkrat, da dolgo nisem prišel k nobenej ovcami. Nekega dne ves utrujen prilezem pozno na noč do gojzda. Dež je lil. Gledam in iščem votlega drevesa, da bi se vanj stisnil in nekaj ur prespal. Ali nisem mogel iztakniti primernega mesta. Nato odložim okoli života oviti plašč in ranec, v katerem je bila dosta pičla zaloga, in grem brez skrbi naprej po lesu, da na-berem suhih vej za ogenj. Nabravši naročaj suhljadi vračal sem se nazaj. Kmalu sem sprevidel, da sem zašel. Vedel sem sicer, da od poprejnega mesta ne morem biti Bog ve kako oddaljen, toraj kremem le na desno, le na levo, in previdno tipljem po tleh, ali nisem mogel dobiti plašča. Ker me je prazno iskanje naposled ujezilo, napravim ogenj kar tam, kjer sem baš obstal. Kmalu je plamen visoko švigal in silno prasketanje se je razlegalo v tihej noči. Potem poberem gorečo vejo in grem zopet plašča in ranča iskat. Hodil sem vse na okoli, pretaknil vso okolico, ali plašč kakor da je zginil. Opustil sem toraj daljno iskanje za nocoj in se vrnil k ognju. Ali kako sem se zgrozil, ko sem okoli ognja zagledal tolpo črnih domačinov, katerih popreje ni bilo *) squaster- lastnik črede sploh. 110 videti Dikjer. Obleke niso imeli. Spoznal sem z vsega obnašanja, da jim jako ugaja visoko plapolajoči ogenj, kajti skakali so z groznim kričanjem okoli njega in zamahovali z rokami okoli sebe čudno zvijaje telo pri tem skakanju. Ko so me zagledali, fetrnili so se brzo v en klopčič, rožljali s kopjem in bumerangi. Jasno mi je bilo, da so se ustrašili in se boje. Kmalu so me obstopile ženske in deca, in prosile s povzdignjenimi rokami in krikom miloščinje. Kazal sem jim, da sem prazen, in da bi sam rad vzel. Odletelo so od mene z nezadovoljnostjo in škrtale z velikimi belimi zobmi. Kmalu se je pomnožila tolpa z novimi došleci, ki so se brez dvojbe z lova vračali, kajti prinesli so podgano vrečarico , pravi oblizek avstralijskim domačinom. Cela tolpa jih je radostno pozdravila. Sedaj še le se je pričelo pravo vei^elje. Možaki so se postavili okoli ognja in prikladali velike veje, ženske Ipa so pripravile lovino in vrgle v ogenj, da se opeče: drobu niso vjgle proč. Delale so s takim kričanjem, da ves čas ni bilo slišati prasketanja ognja. Kedar je bila žival dosta opečena, potegnila jo je neka ženska iz ognja in pedala načelniku. To jo je pograbil za zadnji bedri, pretrgal na dva kosa, in zasa-divši velike zobe v notranje dele, goltal je z veliko po-žrešnostjo. Ostanek je podal drugim, in tako je šlo po vrsti v kolu od enega do drugega. Jedli pa so tiho, ker j3 vsak željno pričakoval, kedaj pride vrsta nanj. Ko 80 se najedli, vstopili so se vsi v kolo in začeli po enej nogi divje poskakovati. Kedar jih je skakanje utrudilo, počepali so po tleh in pospali. Vse do sedaj sem gledal izza bližnjega drevesa to hrupno zabavo. Pazil sem, da jih ne zmotim in pozornosti njihove nase ne obrnem, ker sem dobro vedel, da ne vidijo radi domačini avstralijski, ako jih kdo moti. Sedaj pa, ko je cela tolpa ležala in smrčala, porabil sem ugodno priliko in odšel v stran poiskat primernega mesta za prenočišče. Izbudivši se drugega dne začnem gledati okoli sebe, in na veliko veselje zagledam svoj plašč prav tlizu sebe. Živo mi je v spomin stopil strah, ki sem ga užil prešlega večera, in da bi se ognil novim neprijetnostim, gledal sem, da se pred kot pred na tihem in neopazen poberem od neljubih sosedov svojih. Ali ko sem se prigotovil za odhod, dojdeta mi nasproti zopet dva domačina. Z znamenji sta mi nekaj dopovedavala. Sprevidel sem, da je namera moja sedaj podrta. Kaj sem hotel. Da ne bi z nasprotovanjem svojim divjaka ujezil, šel sem ž njima k ostalim, ki so uže stali vsi croženi. Eni so vzdigali kopje po 10 črevljev dolgo, ki ima ostro železno bodečino; eni so sukali kratke grčaste gorjače, na debelejšem koncu z ostrimi žeblji in kostmi nasajene; večina pa je bila orožena z bumerangi. Ko so me zagledali, koj so zgrmeli name s silnim kričanjem in mi začeli plašč z ramen vleči. Da bi jih upokojil, dajal sem jim čaja in sladorja, med tem pa se jih več vrže name, in kot bi gori pogledal potegnili so z meae vse, kar sem imel. Še le na nujne pro?nje so mi vrnili plašč in ranec. Odpravljal sem se naprej. Popreje pa sem še poskusil, ali bi mogel kaj izvedeti od njih, kodi naj se spustim, da prav pridem. Pravil sem jim, da bi rad prišel v Portland. Razumeli so me, in s tega sem spoznal, da so uže več potov občevali z Angleži, kajti na moja vprašanja so mnogi po angleški odgovarjali. Tudi so mi povedali, da so njihovo pleme „Miniera" naziva,, in ima sedaj vsega vkup do 200 du-. Nekateri so se^ nedavno od njih oddaljili, ali čez kaj dni se jim hočejo zopet pridružiti. Tudi so mi svetovali, naj potujem ž: njimi, ker pojodjo nekaj časa tudi oni proti Portlandu. Potem mi hočejo pokazati razsežno planjavo, na katerej gotovo ne bodem zašel. Poslušal sem jih in šel ž njimi več ur po pustneift v lesu. /ene so bile še dosta mlade, ali izredno debele^ Na hrbtu so nosile malo deco, večja pa je veselo poleg stopicala. Vse so bile pri svojih možeh, kateri so jib pri težavnej hoji čez grm In strm podpirali. Vsak mož: je imel po dve, tri žene. Starci in starke so se vlekli počasi za tolpo. Če so s potoma kačo ali gašarico ugledali, koj so jo pomahali in slastno požrli. Slednjič smo dospeli iz lesa, in pred nami se je-razgrnila nepregledna planjava, brez gričev, brez drevja. Kakor daleč je oko neslo, vse je bilo pod vodo. Tu sem popustil družbo in se zpustil naravnost proti Portlandu> kakor so mi pokazali. (Dalje prihodnjič.)