list za slovenski narod —» aroenino in oznanila (insernte) prejema uuravniStvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove uliee št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Tsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. f« poŠti prejemati ?elja: Za eelo leto predplaian 1& fld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 yld. 10 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. V Ljubljani, V sredo 1. marca 1^93 in je večno izveličati, — tudi katoliška reč ne gre brez tega vseobčnega sredstva. In katoliška zavest sama na sebi ne postavlja palač. Ona se mora pokazati „v dejanju in v resnici" s tem, da odpre denarnico in na široko odpre,' kjer je široka potreba. „Kdor ima premoženje tega sveta in vidi svojega 1 brata v potrebi, in zapre svoje srce pred njim, kako prebiva ljubezen božja v njem? Otročiči moji! Ne liubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v de- j janju in v resnici !" Da bi se vsi po teh besedah apostolovih rav-1 nali, bi naša reč bolje vspevala. Ali nekateri ljudje, j ki hočejo vedno biti v prvi vrsti, ljudje, ki sed4 na tisočih in stotisočih, sostavljajo in razpošiljajo dolge pozive in naudušujejo morda uboge teologe, naj bi i oni napravili kake velikanske reči, ki mnogi nimajo i ne t nega krajcarja letnega dohodka! človeku se j vzbuja pravična nevolja nad takimi ljudmi. Bratje, \ ne bodimo katoličani samo z besedo, tudi ne z je- > zikom, ampak bodimo v dejanju in v resnici! Toda, kaj je taka sila, pravite, stoj no, saj ne > gori! — Da, gori, ravno gori, slovenski dom je v j ognju. Hitimo, rešimo, kar je mogoče! Povodenj brezverstva preti domovju: hitimo, gradimo! Nasičen je zrak že grozečih snovij, Oj, čujmo, še predno vihar se vzbudi! Sejmo, sejmo semena Jezusove nade i Iz golgotskega slemena Predno vse propade! (Krek: Slov. katol. shodu.) Kaj čakati? kaj pomišljati ? kaj se spogledo- : vati? Zlo narašča vsako uro. Ljudstvo se odtujuje veri in cerkvi, naša mladina izgublja vero popol- j noma, se — — Oh, nepopisna nesreča! . Oj, bratje, ki imate srce za dom in za rojake, , ne mudimo se, delajmo, dajmo, žrtvujmo! Dobre volje in denarja! Gabilo na riaročbo 4. Ljudske šole. Poglejmo zdaj nekoliko posamezne resolucije. Ne vseh, ampak v kolikor se vjemajo z našim namenom. Najprej šola — naša najhujša rana. O ljudski šoli ne govorimo. Verska šola je tam, kjer je bila. Kdo ve, kdaj nam zasveti upanje, da jo bomo do-; bili, kakoršno si želimo. Prepustiti moramo razvoju ! razmer in previdnosti božji. V naši moči ni, nepo-| sredno v tem kaj storiti. Med tem pa razšir-jajmo ideje verske šole in dokazujmo nje 1 potrebo vse vprek. Ne minister, ne državni zbor, ampak ljudstvo nam jo bo dalo, ko bo prešinjeno i prepričanja o njeni potrebi. Dotlej pa nam velja: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! Pa kako? Katoliške zasebne šole snovati, kakor resolucija pravi? Dobro, pa povsod : ni mogoče, mi nismo Američani. Šolski davek nam j je že tako težak; dvojnega bi ne mogli zmagovati. ! Po priznanem reku: Vzgoja je vzgojitelj in šo!a — 1 učitelj, pridi nam Qa pomoč slovensko-kato-jliško učiteljsko semenišče in, kadar , mogoče, morda tudi slovenska katoliška pripravnica, i Ta pot je krajša in ceneja. Dobro, prav dobro; treba ni druzega, kakor — začeti, začeli z < začetkom šolskega leta 1893/94, a ko j tudi le s tremi dijaki. Toda, odkod dobiti i potrebnih sredstev za vzdržavanje? — S tem vprašanjem smo zadeli ob družbo sv. Cirila in Metoda. Ce je bila družba sv. Cirila in Metoda na shodu ; napadana ali ne, o tem se ne pričkamo več. Kdor to trdi, dela iz neumnosti ali iz hudobije. Pa saj i vemo! Liberalci so iskali, kako bi kaj iztaknili, in ker | druzega niso našli, jim je to, kar se je govorilo o Ciril-Metodovi družbi, bila zaželena nitka, na katero I so navezali toliko natolcevanja in vrišča zoper celi | S I. marcem pričenja se nova narocba, na katero uljudno vabimo, ,p. n. občinstvo. SLOVENEC velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Četrt leta . 3 gld. Pol leta 6 „ Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo ,, Slovenca". Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej. 3. Česa nam je torej treba. , t Česa, vprašate, nam je treba? Povemo vam naravnost: za zdaj le dveh rečij — dobre volje in denarja. Kaj je ceneje, kakor dobra volja, in vendar je ni povsod dobili. Da, dobre volje! Mir ljudem na zemlji, ki so dobre vol|e: inir in zmaga, in sreča in blagostanje! Tedaj še enkrat: dobre volje in — denarja. A denar je drag; tega dob:ti je težje, kakor dobre volje. In vendar ga mnogi imajo, ki bi ga lahko pogrešali. Da, denarja, denarja in še deuarja, trikrat denarja! Ob, ta pesmica se pa marsikomu nič kaj prijetno ne sliši. Ne pomaga nič! Breg nič ni nič! Ne smejmo se samo tist;m, ki s parolo: vse za narod ! in: živio narod! hočejo lačno l|u3stvo nasititi Takoj na to je skrbno povpraševal po zdravju velečast. g. dr. Ant. Gregorčiča, želeč, da bi nam ga Bog ohranil in da bi se kmalu čil in zdrav vrnil k plodovitemu (sic) delovanju. V daljšem (sie) razgovoru o domačih razmerah in o našem listu poudarjal (sic) je vrednik, da pri svojem delu ima vedno pred očmi isti konečni cilj, ki mora biti idejal vsakemu pravemu (sic) rodoljubu in sina katoliške cerkve. je blatila *) častito duhovščino; s tem so obsojeni goriški kapitelj, profesorji in duhovniki, ki so slovesno izrekli, da se čudijo, kako se more tak list še imenovati katoliški list. Prevzvišeni nadškof nasproti se čudi, kako so mogli kaj najti, „kar bi bilo v verskem oziru opomina vredno". Ako bi bil nadškof tako govoril, obsodil bi bil vse one rodoljube, ki trdijo, da je liberalizem na Slovenskem; zadel bi bil bridko tudi LISTEK „Soča" pri knezo-nadškofu. „Aseendi autem .... Hiero-soljma et contuli cum a post o-s t o 1 i s Evangelium, quod prae- dioo in gentlbus.......ne forte in vacuum currerem aut cucurrissem." Gal. 2. 2. Pod tem zaglavjem je prinesla ztfdnja „Sočau poročilo, kako je naš prevzvišeni metropolit vsprejel A. GabrSčeka, vrednika „Soče" in „Prim«rca", ki je poklonil čestitke sv. očetu in pa po vrhu še slavnostni številki obeh listov. Že napis vpije in naravnost izzivlja vse one »velekatolike", ki so jo v svoji „pobožni zavisti" razupili za liberalno in protiversko, ki so jo tudi kot dušni pastirji po svoji vesti vernemu ljudstvu naravnost odsvetovali. Proti vsem Jicemercem, ki pokrivajo svojo nagoto z duhovsko suknjo", napisala si je tako-le samohvalo: „Pre»ivi8eni gosp. knezo-uadškof sprejel j« vred nika s svojo občeznano ljubeznivostjo, izrazil svojo zadovoljnost zaradi slavnostne izdaje „Suče" in »Primorca" in obljubil, da bo poročal o vsem tem sv. očetu pismeno ali ustno. Naprosil je dalje Njegovo prevzvišenost pri tej priliki že tretjič, naj bi ga blagohotno opozorila, ako bi „Soča" ali „Primoree" storila kaj takega, kar bi bilo v verskem- oziru opomina vredno (sic), z zagotovilom, da bo hvaležen za vsak tak migljaj. Prevzvišeni gospod knezo - nadškof je dejal, da pozorno (sic) čita naša lista, te/ izrazil željo, naj bi „Soča" in BPrimore ročal davek od špirita pobirati po teži, ne pa po j meri, pride na vrsto štajarski konservativni poslanec Hagenhofer, ki se je najprej spravil na Kro-navvettra, češ, d« ga je zop-t enkrat gnalo, svetu | pokazati, da o kmečkih razmerah čisto nič ue ume, kar mu more govornik kot kmet in poznavatelj | kmečkih razmer potrditi. Trdil je n. pr., da dunajsko mesto plačuje za kmečke reveže. Jaz sem občinski predstojnik, rekel je Hagenhofer, in sem le predostikrat doživel, da je Dunaj, ali kako drugo veliko mesto, ki je imelo j stroške za kakega našega ubožca, od domače občine tirjalo povrnitev dotičnih stroškov. (Cujte!) Rekel je, da občine na svoje stroške pošiljajo svoje ljudi na Dunaj. Ali Kronawetter ni nikdar slišal, kako kmečko ljudstvo toži, da mu uhajajo poljedelski delavci? Kako bi bilo torej mogoče, da bi samo svoje ljudi pošiljalo na Dunaj? Reč je namreč drugačna. Naše ljudi v velika mesta vabijo, ker jim obetajo velik zaslužek; v mestu so sami zase, prosteje žive, ker nimajo nobenega pravega gospodarja kakor na deželi, zato hit^ na Dunaj in v večja mesta, na deželi pa primanjkuje delavcev in moramo hlapcem in deklam plačevati visoke zaslužke. Kronawetter je tudi trdil, da samostani, graj-ščine in kmetje ne plačujejo nobene vžitnine, ali gospoda moja, veliki posestniki, samostani in kmetje imajo zemljiški davek in obilne priklade, ki se plačujejo ž njim. In če trdi, da dunajsko mesto plačuje veliko vžitniuo, mu moram odgovarjati, da to vžitnino plačujejo prideljevalci, ki vsled nje toliko ceneje prodajajo svojo živino, mošt ali vino, ker jim trgovci pravijo: Toliko moram plačati vžitnine, zato ti ne morem dražje plačati tvojega blaga. Tudi to je trdil, da je delo na deželi veliko lajši, kakor v | mestih in da zaradi tega meščani potrebujejo krep- J kejše hrane. Ali g. poslanec naj pride o košnji ali žetvi, in naj se sam loti dotičnega dela, ali naj skrbi za živež dotičnim ljudem in začudil se bo ter rekel: Ne morem ti verjeti, da si sam vse to pojedel in popil! Zato mu moram dati še enkrat spričevalo, da o naših kmečkih razmerah nič ue ume. Ravno to je Kronawettru oponašal tudi kmečki poslanec Plass v dejanskem popravku. Ali tudi poročevalec levičar Menger je zavračal Kronawettra, res je, da Dunaj plačuje visoko vžitniuo, ali v novejšem času so se mu dovolile marsikatere polajšave, katerih druga zaprta mesta nimajo. Treba bi toraj bilo enako mero napraviti za vsa mesta. Tako so torej vsi govorniki oporekali Krona-wettru, katerega pa to oporekanje ne bode zadrževalo, da bi pri prihodnji priliki zopet ne prežvekal svojih neslanih burk. ! Sol za živino. Nasleduja točka bil je zakon, s katerim se dovoljuje proiaja soli za živino 100 kg. po 5 gld. Poslanec L a ng je grajal da\ek na sol in izrekal željo, da naj država opusti dohodke od soli. Tudi mu ni bilo prav, da se za živino dovoljuje le pol milijona metričnih stotov po 5 gld., ter priporoča 700.000 stotov, ki naj se prodajajo živinorejcem le po 2 gld. G h o n je zahteval, da naj se vsem deželam dovolijo enake pravice gled^ prodaje soli, kakor so ' se dovolile gališkemu deželnemu odboru. S e i ch ert je v enakem smislu, kakor Lang zahteval večjo mno- ! žino soli za živino in cenejši kup, ob enem pa je priporočal, da naj se zniža tudi cena soli za kuho. < Brenner je priporočal, da naj se sol prodaja v 1 zavitkih in po po«ebn:h prodajalnicah, kakor tabak, 1 da bode cena povsod enaka. Mnister S t e i n b a c h ' je odgovarjal, da to ni lahko mogoče, da bode pa vlada euake polajšave, kakor Galici|i dovolila tudi drugim deželnim zastopom, ki se obrnejo do njega. Ko so govorili še Rammer, Tausche iu poročevalt c Wolkenstein, bil je dotični zakon potrjen. Danes se je nadaljevala dotičua razprava o soli iu je bila sprejeta po nasvetih budgetnega odseka. Potem so bili rešeni še dohodki iu stroški tabaka, o katerem je poročal poMane« S u k 1 j e, dalj« neki zakon gled^ pr.stojbin in zakona, s katerim se ob veljavo devajo nekdanji zavezni srebrnjaki po ll/i gld., dalje srebrnjaki po 2 gld. avstrijske veljave in petindvajsetice. Jutri pride na vrsto trgovinsko ministerstvo. Politični pregled. V Ljubljani, 1. marca. IAberalna zmaga. Pri dopolnilni volitvi za doleujeavstrijski deželni zbor v korneuburžki mestni skupini je voljen liberalec baron Czedik. Dosedaj je bil ta okraj v nemško-naroduih protisemitskih rokah. Tudi sedaj so so nemški nacijonalci in pa proti-semitje bili sporazumeli za kandidata dr. Knotza. V , židovskem tabora je veliko veselje nad to liberalno zmago. V resnici pa ta liberalui vspeh ni tako velik. ' Liberalci niso zmagali zaradi svojih idej, temveč le ! zaradi tega, ker so si bili ifcbrali vplivnega moža [ za kandidata in ker nasprotni kandidat ni bil najbolje izbran. Bivši predsednik državnih železnic, pl. 1 Czedik, je jako veljaven mož in ima velik vpliv v j višjih krogih. Mnogi volilci so si torej mislili, da j on lažje zauje kaj doseže, kakor pa nasprotni kan- | didat. Dr. Kootz pa tudi ni bil pravi mož za to kandidaturo. Njegovo dosedanje politično delovanje ne kaže posebnih političnih zmožnostij. V državnem zboru se je odlikoval le s svojo surovostjo. Zaradi tega ni čudno, da mnogi volilci niso marali zanj. Agitacija je bila na obeh straneh huda. Prišlo je volit 90 odstotkov volilcev. Baron Czedik je dobil 598, dr. Knotz pa 406 glasov. Odločilo je mesto Oberhollabrunn, kjer te liberalec dobil 296, njegov protikaudidat pa le 41 glasov. V druzih treh krajih je pa liberalni kandidat bil povsod ostal v manjšini, zlasti se je v Korneuburgu videlo, da ne marajo liberalcev. Prav preveč veseliti se liberalcem te zmage pač ni treba. Civilni zakon na Ogerskem. Liberalni mestni zbor v Temešvaru se je seveda tudi izrekel za civilni zakon in sploh za cerkveni vladni program. Proti cerkveni vladni politiki sla govorila katoliški župnik-opat Oudy in pa nadrabiuec Lowy. Torej celo zastopniki židovske vere izpoznavajo, da sedanja vladna politika ni prava, ker pelje le do verske mlačnosti. Dasi vlada obeta Židom popolno i versko jednakopravnost, vendar se židovski nadrabi i nec za njeno politiko ogreti ne more. Seveda neka- i teri drugi židje so za civilni zakon, ali pri njih ni merodajno versko prepričanje, temveč narodnogospodarski oziri. Tak>) bi potem ložje dajali svoje hčere ogerskim plemeuitnikom v zakon in tako prišli bolj v dotiko z ogerskim plemstvom, kar bi si znali dobro izkoristiti. Velik del plemstva bi bil kmalu odvisen od Židov. Po plemstvu bi pa potem židje vplivali na vso politiko, posebno na narodnogospodarsko. Že sedaj imajo židje silen vpliv na Oger- j skem, a!i če vlada zmaga s svojimi cerkvenopolitič-nimi predlogi, se bode pa njih vpliv silno povekšal. Židje postanejo pravi gospodarji v deželi, kristijani pa le njih sluge. Razmere v Srbiji. Agitacije za volitve so veduo živahnejše. Vlada napenja vse sile, posebno 1 hiti z zapiranjem radikalcev. Tudi je ukrenila razne varnostne naredbe. Grujieu, ki je poslanik v Cari- 1 gradu, je namignila, da naj odstopi od svoje radi- j kalne kandidature, če ne, ga odstavi od poslaništva. Radikalci so obupali, da bi dosegli pri volitvah kak vspeh. Njih odbor se je posvetoval o tem, da bi poskusih volitve preprečiti z raznimi neredi. Vlada je pa to zvedela in vladni listi prete, da bodo zaprli ves radikalni odbor, ako ne odstopijo radikalci od svojega sklepa. Naprednjaki si bodo poskusili izkoristiti razpor mej liberalci in radikale1. Skoro po 1 vsej deželi postavili so svoje kandidate in se nade- i jajo, da v več krajih zmagajo in tako VBaj svoje glavne vodje spravijo v skupščino. Nova skupščina se bode baje posvetovala tudi o tem, da bi se bivšemu kralju Milanu in kraljici Nataliji dovolilo, pre- j bivati tudi v Srbiji. Ce vlada predloži skupščini tako predlogo, jo bode odobrila, ker tega se pač ni bati, da bi Milim dobil oblast v roko. Pri prebivalstvu je premalo priljubljen, da bi mogel napraviti ' kak previat, ko bi to tudi poskusil. Ferry. Vsekako ni brez vsega političnega po- \ litičnega pomena, da je Ferrj v Franciji prišel zopet do veljave, če tudi ni gotovo, da bi ou mogel oportUDistom ohraniti dosedanje pozicije. Pauamska ' afera je spodkopala zaupanje oportuuistični stranki. ' Vsi fraucoski listi se bavijo s Ferrjjevo izvolitvijo 1 predsednikom senata in tolmačijo vsak s svojega stališča njen pomen. Naravno je, da se vse tudi zanima za Ferrjjev nastopni govor v senatu. Iz tega govora pa ni razvidno, kake politike se hoče v bodoče držati Ferrj. Zahvaljeval se je, da ga je senat osvobodil ostracizma, kateri je bil njega zadel. Potem je naglašal, da je parlamentarična republika ohranila red, finance so se vredile, vojska pomnožila. Z umnim postopanjem si je republika pridobila zaupanje in prijatelje. Potem je naglašal važnost senata, in da je potrebno, da senat, zbornica in pa predsednik republike lepo složno delujejo, ker le tako je možen napredek. Naglašal je, da je republika vsakemu odprta, kdor ima dobro voljo, in da ni potrebno, da bi se republikanci prepirali mej seboj. — Poslednja želja se pač Ferrjju ne bode izpolnila, ker radikalci bodo baš sedaj začeli še hujšo borbo proti oportunistom, ko je on prišel na površje, ker vidijo v njem največjega nasprotnika. Protestantstvo propada. Na Virtember-škem so odstavili nekega protestantskega župnika, ker je javno izjavil, da ue veruje, kar so aposteljni učili. Proti temu ukrepu se je oglasilo takoj 158 druzih protestantskih župnikov, ki tudi ne verujejo v učenje aposteljnov. Konzistorij je na to odločil, da vsi duhovniki morajo verovati, kar je v svetem pismu, seveda je v vsem dovoljeno svobodno raz-iskavanje, samo da se ohrani jednota v dubu. Mi mislimo, da je vloga omenjenih župnikov pač dovolj dokazala, kaka je ta jedinost v duhu. Svo-boduo preiskavanje brez vsake merodajne avtoritete je pripeljalo protestante do popolne razcepljenosti. Vsak župnik kaj druzega uči. Socijalne stvari. Trtna uš št. 3. (Govor državnega poslanca Viljema Pfeiferja v državnem zboru dne 21. febmvarija.) Že večkrat sem se oglasil, da se naj bolje varuje naše hudo stiskano vinogradarstvo. Proti najhujši sovražnici najžlahtnejše rastline, proti navadni trtni uši, katero sem imenoval trtno uš št. 1, poživljal sem poljedelskega ministra; proti naši vinski klavzuli, s katero je trtna uš št. 2 prišla v naše vinograde, poživljal sem trgovskega ministra ; verni zavezniki stali so zvesto na moji strani v trdem boju, s kakim vspehom, to je zapisano v zapisnikih visoke zbornice. Danes apelujem na gosp. finančnega ministra, da naj vzame v varstvo naše vinogradarstvo proti trtni uši št. 3, katera mu hudo preti, pred hitro se množečim umetnim vinom. (Dobro!) Ker izdelovanja umetnega vina ne morejo z vspehom zadrža-vati represivni zakoni, nastane vprašanje, kako bi trtni uši št. 3 le z nekolikim upanjem na vspeh mogli do živega? Po mojem skromnem mnenju bil bi jedini zadostni pripomoček, ako bi se popisale vinske zaloge in pobirala vžitnina tudi v zaprtih mestih od krčmarjev in trgovcev. Že pri naravnem vinu v zaprtih mestih velja pravilo, da vino samo plača vžitnino, na ta način, da se krsti vino z vodo, in da voda plača vžitnino. Pridejana voda se prodd in pije za vino, ali od nje se ne plača niti zemljiški, niti vžitninski davek. Finančni Srar se pri tem novodobnem kanan-skem čudežu pripravi ob dva (lavka. ne da bi se čudodelniku bilo česa bati, kajti v zaprtih mestih se pobira vžitniua na mitnici. Ko je pa vino v mestu, se pa nikdo več z&nj ne zmeni. Tako pobiranje vžitnine pospešuje izdelovanje umetnega vina, katerega trta raste ne po solnčnih brdib, temveč v temnih kletih velikih mest, kjer tudi ni vžitninskegi davka. Ko bi se vino tudi v velikih mestih po kletih popisovalo in nadzorovalo, bi se izdelovanje umetnega vina jako omejilo, če bi s« že popolnoma ne onemogočilo. Vsako vino, ki se dene v klet, mora se naznaniti; brez naznanila in nadzora ne sme ničesa v klet. Ce bi se našlo v kaki kleti več vina, nego se ga je naznanilo in popisalo, se dotičnik kaznuje zaradi prestopka pristojbinskega zakona. Izdelo anja vina v kleli bi se z nadzorom jako omejilo. Državna blagajnica bi se potem ne ogoljufala za zemljiški in \žitninski davek, in vinorejec bi pa bil zavarovan. Ce pa vlada poseže po tem sredstvu ali po kakem drugem fiskaličnem nadioru, bi se m iralo odkupovanje v zaprtih mestih opustiti, kajti sicer ostane vse pri starem. Krčmarji in trgovci, ki bi vžitnino odkapili, bi še le prav ponarejali in kvarili vino, ker bi z&nje ne bilo nobenega nadzora. Bode se li fiuaučni minister odločil za tako vpeljavo ? Če se ne motim, se novi doboduinski davek krčmarjev misli tako vrediti, da se bode davek proračuuil po tem, koliko bode kdo stočil. Popis zalog bil bi prava pot in sredstvo za to; kajti če se ta množina le površno določi in se ne kontroluje po vžitninsko-davčnih polab, potem je varanje davčnih oblastij privilegovano. Rak za vinogradarstvo so tudi vinski prekupci. Krčmarji dobivajo vino od vinskih veletržcev, od katerih ga dobč na upanje. Poprej je krčmar vse leto deuar deval na strau, potom je pa sam šel po vino v vinorodne kraje in ga je kupil od tistega, ki ga je pridelal. Bila je živahna kupčija. Vinogradar je vino dobro in hitro prodal. Dobiček prekupcev imela sta vinogradar in krčmar. Sedaj pa bogati le vinski trgovci. Kmet in solidni krčmar delata zastonj, nesolidni krčmar si pa pomaga z umetnim vinom in s tem škoduje vino-gradarja in ob jednem spravi v nevarnost življeuje in zdravje svojih bližnjih. Krčmarji so popolnoma ponehali kupovati vino naravnost pri vinogradarjih. Viuogradar se ubija in čaka kupca, pa nobeden ne pride. Denarna sila ga prisili, da pojde k veletržcu, ki pa hoče imeti blago skoro popolnoma zastonj. Prekupee samovoljno določa ceno. Konkurenco neposredno kupujočih krčmarjev je pa veletržec s tem uničil, da daje na upanje. Ker se dobi vino „na upanje", luhko vsak ne-manič postane krčmar. Sedanji krčmarji na kmetih so tudi največ le zakupniki, gostači, dočim so poprej bili slalni premožni posestniki. Napredujoče obubožanje in stalna denarna stiska je zakrivila to premembo. V prejšnjih boljših letih so kmetski krčmarji že pogrešili užitnino, ki so jo plačali od vina, katerega so porabili za dom, to je za rodbino, posle in delavce. Sila pa uči varovati. Nikdo neče brez potrebe plačevati ne baš pravične užitnine in rajši pusti krčmo. In od tod prihaja to, da posestniki popuščajo krčme in jih prepuščajo ljudem, kateri nernajo dru-zega gospodarstva, nemajo poslov in delavcev, torej jim ni treba vina za domačo rabo, od katerega bi morali plačevati užitnino. Zato so pa vsi sedanji krčmarji na kmetih kočarji in najemniki. Ob večjih cestah so skoro vsi kmetje popustili krčme in to ne toliko zaradi slabega prometa, po cestah, temveč zato, da jim ni treba od pijače za dom plačevati davka. To bi bilo drugače, da se premene zakoni o užitnini. Lahko bi se določila pavšalna številka ali po obsegu zemljišča ali pa po številu prebivalcev pri hiši. Obdačenje domače pijače je krivično in kakor rečeno, tudi jako škodljivo, ker se s tem pospešuje vinska velika trgovina, katera potrebuje krčmarjev, ki imajo le par grošev in jemljo na upanje. Krčmar, ki je vinskemu kupcu jedenkrat nekaj dolžen, se ga več ue znebi. Vinski trgovec ga zalaga z vinom in mu po-sojuje le s pogojem, da kupuje le pri njem in pri nobenem drugem trgovcu ali vinogradarju. Ko bi kje drugod kupil, se mu zapreti, da se takoj iztoži dolg, kar se tudi zgodi. Trgovci imajo agente, in pazniki, dacarji, službujoči v železniških magacinih, špediterji, vozniki, so v službi agentov. Hitro ovadijo vsako nabavo vina, ki bi jo dobil ubogi krčmar od kod drugod, kakor od trgovca, kateremu je zapisau z dušo in 8 telesom. ZadolžeD krčmar se ne more ganiti, zveze s trgovcem pretrgati ne more. Rad ali nerad kupu|e od njega, in to seveda za ceno, kakoršno nastavi trgovec. Tako posredno trgovci narekujejo ceno tudi konzu-mentom. Trgovec semtertja seveda zgubi pri kakem krč-marju, ki mu plačati ne more. Ta zguba se pa pridene k vinski cani, in to morebitno zgubo morajo že naprej plačati drugi kupovatelji in koimu-mentje. Vse to prihaja od nepravičnega obdačenja vina za domačo rabo, katero je naredilo toliko krčmarjev iz nemaničev in jib pripeljalo vinskim trgovcem, ki jim dajo na upanje. Največjo škodo imajo vino- gradarji, ki so popolnoma odvisni od vinskega tr- ' govca, kakor sem že razložil. • Vinski kupec iz najboljših vinskih krajev potrebuje le malo vina, k večjemu za prilivanje. In tako se vina iz najboljših krajev težko spečajo in se morajo dati za slepo ceno. : Ker se, kakor se iz povedanega vidi, po kri- ' vici pobira užitnina od pijače za dom, umetno vino, i ki se nareja v zaprtih mestih zopet po krivici ostaja neobdačeno, je za vlado dovolj povoda, da skuša tem odpomoči. To se more pa le tako zgoditi, da se onim krčmarjem, ki se pečajo tudi s kmetijstvom, vino, ki ga rabijo za delavce in posle, — tako imeno- ' vano vino za dom — ne obdači, in ob jednem pa ! omeji izdelovanje umetnega vina v zaprt h mestih fiskaličnim nadzorom, kakor je pri sladoru ali žganju | ali pa s preuaredbo zakona o pobiranju užitnine. Visoki vladi priporočam, da v tem zmislu premišljuje, kar sem danes povedal. (Dobro! Dobro! na desnici.) Za eksporterje v Švico. Visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naznanilo je trgovski in obrtniški zbornici sklep zveznega ! sveta švicarskega z dne 4. februvarija 1893. leta j ( glede spričeval o izviru pri uvozu blaga v Svicn. ^ Ta sklep se glasi: nCleu I. Za vse blago, ki se uvaža v Švico in je v svojem izviru podvrženo raz- 1 ličnim carinam, je s posebuim, po obrazcu nare-I jenim spričevalom o izviru dokazati deželo, v ka-' teri se je izdelalo ali iz katere izvira. Carinski oddelek je pooblaščen, da izjemoma pripoznava tudi druge dokaze kot enakoveljavne s spričevali o iz- ' viru, ako se iz njih brez dvoma razvidi izvir blaga. Člen II. Za tako blago pa, katerega carina se nasproti francoski ni spremenila niti po trgovinskih pogodbah, niti po diferencijalui tarifi, ni treba po- ' sebnib dokazil o izviru. Člen III. Blago označeno pod členom I., za katero ni moči ali skazati veljavnega spričevala o izviru ali drugih dokazov, katere bi carinska uprava spoznala za zadostne, podvrženo je najvišji švicarski carini, kakor se uporablja pri blagu francoskega izvira. Člen IV. Pod izrecnim pridržkom, da imata Francoska in Švica druga proti drugi enake pravice, se za blago, ki prihaja iz držav, uživajočih največje olajšave in ki ima spričevalo o izviru, dovoljuje najmanjša carina, toda le pri naravno8tuem prehodu sko:i Francijo in le takrat, da pride pod francoskim carinskim pečatom v Švico, [sto velja za tako blago, ki se naravnost in pod carinsko-uradnim pečatom uvaža v Švico iz francoskih carinskih skladišč, če se s spričevalom ! pristojnega francoskega urada ali z drugimi zadost-1 nimi izkazi spriča, da dotično blago izvira iz dežele, ! ki uživa v Ssici največe olajšave. Člen V. Dolo-| čila člena IV. stopijo takoj v veljavo, one členov * I., III. pa s 1. marcijem 1893. Med tem časom je carinska uprava pooblaščena zahtevati, da se ji, kakor od 1. januvarija, predlože dokazila o izviru." — Obrazec za spričevala o izviru pogleda se lahko ! v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani I ali se pa na željo pošlje tudi po pošti. Spričevala o izviru lahko napravijo županstvo, trgovska in obrtniška zbornica, policijska oblast, carinski urad ali švicarski konzulat. —— Doeviie novice. V Ljubljani, 1. marca. (Za nadzornika obrtnih nadaljevalnih šol) za [ džbo dveh let sta imenovana za Postojino, Skofjo . Loko; Krško, Kranj, Ljubljano, Metliko, Radovljico, I Novo Mesto in Kamnik profesorja gg. vitez Siegl , in K n e s c h a u r e k. Te šole so slovenske, nadzornika pa slovenski ue znata. Obrtno-nadaljevalna 1 šola v Ljubljani, ki je v zvezi z veliuo realko, je sicer še nemška, toda ljubljansko mesto ne mara | več podoirati te šole, ako se ne uvede slovenščina ! vsaj deloma kot učni jezik. Dobro ! Isto naj učinita še deželni odbor in kupčijska zbornica ! (Okrajni zastop celjski) izvolil je v današnji prvi skupščini načelnikom g. Dr. Jos. Sernec-a in njegovim namestnikom g. Ivana Hausen-b i c hI e r - j a posestnika in župana v Žalcu ; odbornikom pa : gg. Hugona vitez plem. B e r k s - a grajščaka na Blagovini. Dr. Ivana Dečko, Lorenca B a š - a, Norb. Zauier-a in Adolfa Mareck-a. Te seje udeležili so se seveda tudi „Nemci" a ostali so kakor povsod v manjšini z svojimi 17 proti 23 glasom. (Imenovanje.) Deželni predsednik je imenoval vojaškega nižjega živiuozdravnika 1. čiuovnega razreda, g. Josipa Kosirnika, začasnim okrajnim živiuozdravnikom na Kranjskem. (Popotovanje.) Cesar se pripelje konec tega meseca v Trst, kjer bodo spustili v morje križno ladijo „ M ari ja Terezija" ; potem potuje na jahti „Miramare" na otok Krf in bode ondi ogledal cesa-ričin grad ali letovišče; možno, da se popelje i v Korint k slavnostnemu otvorjenju koriutiškega prekopa. (Občinska volitev.) Pri občinski volitvi v Črni na Koroškem so dne 27. febr. sijajno zmagali Slovenci, vkljubu silnemu nasprotstvu od nem-čursko-liberalne strani. Dolga leta so v tej občini kruto gospodovali tuji privandranci. Z vstrajnim naporom pa so postali domačini - Slovenci zopet gospodarji na rodnih tleh. Slava vrlim, neustrašenim volilcem, — vstrajno naprej! (Roparski napad.) Z Vipavskega se nam poroča, da je neznan lopov v ponedeljek zvečer uapal Andreja Rovana, trgovca z ogliem, ko je ta šel proti domu. Poskušal ga je raniti z nožem, a napadeni se ga |e ubranil tako, da je naposled ropar zbežal. Do sedaj še niso našli zlodeja. (Nevaren ptič v kletki.) Iz Reke se nam piše: Velika sleparija je prišla te dni na dan v našem mestu. Tu je bil neki Biagio Danieli v hudi denarni stiski. V tej zadregi seje Danieli večkrat posvetoval s svojim prijateljem Giovanuom Bassanin-om, kateri je imel od našega magistrata v najemu colniuo od blaga, ki se je prodajalo na našem trgu. Ta je na-svetoval Danieli-ju, naj zavaruje svojo mizarnico, katera je stala na Sušaku, potrebni znesek denarja pa da mu d& on pod pogojem, da bode dal svojo mizarnico (barako) o prvi pr liki zažgati. Danieli je sprejel ta nasvet. Bassanin mu je dal obljubljeni denar za zavarovanje in vzdrževal njegovo družino do požara. Barako je Danieli zavaroval za 7000 gld. Pu dogovoru bi bil imel Bassanin dobiti od zgorele barake 3000 gld., ostalih 4000 gld. pa naj bi se bili razdelili gospodarju Danieli-ju, nekemu Skarelu in Nukhcu, katerega so odločili za požigalea. To se je sklenilo in storilo drugo polovico junija m. I. Vedno so iskali ugodne prilike. Najprimernejši čas zato se jim je zdel 13. dan julija istega leta. Ta dan je bil god sv. Margarete in velik shod v Bakru. Ker je šlo tja tudi skozi Sušak mnogo ljudij, so sodili naši poštenjaki (!) da bode vsak mislil, da je ogenj nastal iz neprevidnosti kacega mimogredo-čega hodočastuika. Zvečer 13. julija so prišli tedaj k baraki Danieli, Skarel in Nuklič, zadnji se je skril vanjo, prva dva sta pa stražila. Ko so izvršili de-jauje, so zbežali. Ko je bila baraka v plamenu, je ravno dirjal vlak v Reko ter naznanil ljudem požar. Nemudoma je bilo mnogo gasilcev na pogorišču, ki so zabranili vsako daljno nesrečo Zavarovalno društvo je pregledalo nesrečo ter kmalu izplačalo 2000 gld. odloživši 5000 na poznejšo dobo. Ta denar je seve spravil Bassanin. In vse je bilo tiho do pretečenega tedna tega leta. Isti teden je pa tožil svoji ženi, ue vem dobro, Skarel ali Nuklič o svojem slabem denarnem stanju ter je rekel, da mu je Bassaniu dolžan zato in zato, pa mu neče ničesar dali. Zena reče nato možu : „Grem pa jaz k njemu ter steče umih nog k Bassaninu. Ta pa, namesto da bi ji dal denarja, jej je dal dve „brci". Žena vsa razjarjena hiti v sodnijo ter naznani vso stvar, kakor je| je piipovedoval njen mož. Sodnija je koj prijela vse štiri: Danieli-ja, Bassanina, Ska-rela in NukLča. Ne d& se popisali, koliko veselje imajo nad tem naše braujevke in druge prodajalke, da so rešene trinoškega Bassauina. Ta je r»VDal ž njimi prav nečloveško; zahteval je ogromuo colnino od blaga, ki so ga prodajale in vrh tega še colnino nd mesta, kjer so imele svoje blago. — Da je tako neusmiljeno ravnal s prodajalkami, se ne čudimo, saj Bassanin ne pozna ne vere ne Boga, kakor mnogi njegovi bratje onkraj meje. Dasi je jedel naš kruh in nas odiral, nas ni drugače na-zival. kakor „poreo schiavo." Pa ne le to, nego tudi neki drugi čin nam kaže njegovo poštenost. Enkrat je pisal nekemu svojemu bratu na Laško, naj mu pošlje zelenjave, da jo bode pri nas prodajal „al porco schiavo." Res, zelenjavo je dobil in prodal, a plačati je ni hotel. Oni Italijan pride po opravkih v Reko ter obišče tudi Bassanina, proseč ga, naj mu plača zelenjavo. Ta ga prijazno sprejme ga pelje v sobo, mu reče, naj se vsede, mej tem pa položi k njemu nož, ne da bi oni bil kaj opazil, in ua to mu reče, da gre po denar, a mej tem pokliče pe- klenski zlobnež policaje, jib pelje k tujcu ter pravi, da ga je hotel ta umoriti. V doka« tega jim pokaže odprt nož. Ker ni imel ptujec priče za svojo nedolžnost, je moral v zapor, in le s pomočjo svojega konzula je bil spuščen iz ječe. Kdo ne strmi nad to peklensko zlobnostjo? Od tod prihaja nepopisljivo veselje našega ljudstva, da so vjeli tega ptiča. Ko se je raznesel glas o njegovem zaporu, so razobesile branjevke majhne zastavice na svoje košare (korbice) in ko so ga v nedeljo peljali iz zapor* na kolodvor, da ga „Lukamatijau odpelje v Ogulin, se je na tisoče zbralo ljudstva, mu delalo „špaliru, sikalo, vpilo: „živio", vihralo z rutami. — Žalostne razmere 1 (Občinske volitve) V Kamniku je za župana izvoljen lekarnar g. Jožef Močnik, svetovalci so Pr. Exler, Fr. Hajek in Emil Janežič. — V Erzelju na Vipavskem je za župana izvoljen Janez K o b a I, svetovalca sta Jožef Volk in Pr. Bukovič. (Iz Reke.) 26. t. m. je prišlo v Reko 5 vojaških bark iz Dalmacije in ž njimi kot vojaški duhovnik velečast. g. Ambrož, 3. t. m. odrinejo v Pulj. 27. t. m. si jih je ogledal guverner. Pri njegovem prihodu so streljali. (Zaradi ošpic) so zaprte šole v Predasljih, Predvorom in v Besnici. Tudi po Kranju otroke nadleguje ta bolezen. (Mlad ponarejalec bankovcev.) Na Dunaju prijeli so 13Ietnega dečka zaradi ponarejanja bankovcev po goldinarji in po pet goldinarjev. Ta deček je bil v šoli jako priden, ali njegovi stariši živd v revščini. Bankovci, katere je ponaredil, so bili na prvi pogled jako podobni pravim in jih je zatorej tudi več oddal preprostim ljudem. (Povodenj po Moravskem.) V»led deževnega vremena je Morava v več krajih izstopila iz svoje struge. Okoli Napagedla, Hradiša in Veselija je vse preplavljeno. — Na Ruskem Poljskem je pa Visla preplavila cele pokrajine. (Kelera v Rnsiji) še >ndno razsaja. „Gražda-niu" je trdil, da slednji dan v podoljski guberniji zboli do 500 ljudij. Drugi listi pa pišejo, da je „Graždaninovo" poročilo pretirano, pač pa jih zboli slednji dan kacih 30 in kacih 9 umrje. Pa tudi v drugih gnbernijah še kolera ni ponehala. Tako tudi v kijevski guberniji zboli za kolero slednji dan kacih pet oseb, dve pa umrjeta. (Pristop h katoliški cerkvi.) Proti koncu mi-nolega leta je v Atenah odpovedal se pravoslavju Konstatin Marija Ghristomanos, doktor modroslovja in jezikoslovja. Pristopil je katoliški veri. On je sin profesorja atenskega vseučilišča in je sam učen zgodovinopisec in je priobčil več jako važnih del. Sv. Oče ga je nedavno vsprejel z veliko prijaznostjo in izrazil svoje veselje, da katoličanstvo napreduje tudi v pravoslavnih deželah. Opominjal ga je, da deluje za duševni blagor svojih rojakov. Naj bi jih še več sledilo njegovemu vzgledu. (Marije Terezije palma v cvetju) Zgodovinska palma, katero že sto let skrbno gojč v sredi palm-jaka šenbrunskega cesarskega vrta, sedaj cvete. Društva. (Občni zbor delniškega društva »Narodni dom" v Rudolfovem je odobril račune za 1. 1892 ter sklenil izplačati na kupone od 18. dec. 1892 po 3% dividende. (Kranjski vojaški veteranski, pod protektoratom Njih ces. in kr. apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. stoječi kor) imel je v nedeljo, dn6 26. t. m., svoj občni zbor v magistratni dvorani, katerega se je udeležilo do 150 članov. Komi poveljnik g. Juraj M i hali č spominjal se je v svojem začetnem govoru delovanja društva in opomnil, da je slavil kor veteranski kot patrijotičen kor v prvi vrsti rojstni god presvetlega cesarja, takoisto tudi godovni dan presvetle cesarice Elizabete, ku-mice zastavi kranjskega vojaškega veteranskega kora. Izredno krasno je bilo slavlje odkritja spomenika slavnega maršala Radeckega na Dunaju, katero bo gotovo z zlatimi črkami vpisano v zgodovino veteranskih društev, kajti udeležili so se te izredne slav nosti skoro vsa avstrijska veteranska društva. Udeležba kranjskega veteranskega kora je bila jako častna; 64 udov se je iste udeležilo, in odlični gospod na Dunaju, bivajoč iz Kranjske, rekel je govorniku, da je kranjski veteranski kor veliko čast delal patrijotični izjavi tega dnč. O priliki štirideset-letnice srečne rešitve našega presvetlega cesarja je veteranski kor slavil ta za avstrijske narode veseli dan s sv. mašo v sv. Jakoba mestni cerkvi, potem pa po posebni deputaciji naprosil gosp. vodjo deželne vlade, o. kr. dvornega svetnika barona Heina, da blagovoli sporočiti najudanejše čestitke veteran- skega kora, kar je preblagorodni gospod radovoljuo in prijazno obljubil. Srčno je čestital veteranski kor tudi sv. očetu papežu Leonu XIII. po posebni, lepo izdelani adresi, katero ge mnogoštevilna deputacija izročila Njih ekscelenei prevzvišenemu knezoškofu dr. Misiji, naj isto blagovoljno odd4 v znamenje verske udanosti in pokorščine starih vojakov sv. | očetu papežu, kar so prevzvišeni knezoškof jako prijazno, ljudomilo odposlanstvu veteranskega kora blagohotno obljubili. Korni povel|nik g. Juraj M i - • halič sklene svoj nagovor z nživio"-klicem na ce- ' sarja, kar je stotero odmevalo po dvorani. Nadalje poroča še korni poveljnik g. M i h a I i č , s kako veliko prijaznostjo je visokočastiti gosp. prošt dr. Marschal ob priliki, ko so bili veterani na Dunaju ob priliki odkritja Radeckega spomenika, blagovolil istim razkazati vse znamenitosti toliko krasne votivne cerkve na Dunaju, in nasvetuje, da občui zbor izreče gosp. proštu dr. Marscbal-u zato pismeno zahvalo, čemur zborovalci pritrdi. — Korni knjigovodja g. Ivan S k u b e poroča potem o denarnem stanju veteranskega kora. Skupni dohodki izuašali so preteklo leto 2220 gld. 7 kr., izdatki pa 2099 gld. 23 kr., tako, da je ostalo v blagainici koncem leta prebitka 120 gld. 84 kr. Društveno premoženje iznaša koncem leta 1892 svoto 3916 9 .. 95 kT. 65 , 85 „ 40 . 15 63 . 69 25 B Dni 28. februvarija. Ogerska zlata renta 4% . . . 115 gld. 90 kr. Ogerska kronina renta 5%, 200 kron . . — „ — ,, 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 , 50 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 169 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........— „ - „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 * 98 „ 20 „ Zastavna pisma . . „ , 4',\ li>l , — „ Kreditne srečke. 10'' /Id. . . 196 „ — ', 8t. Genči« siM-ke. 40 iflfl. . . K . 67 j '75 'i srečke dunajske parobrodne družbe . . 140 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 75 Rudolfove srečk«, 10 gld.......25 . — Salmove srečke, 40 gld........69 „ — VVindischgraezove srečke, 20 gld..........76 Ljubljanske srečke.........32 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . . 159 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2945 Akcije južne železnice, 200 gld. ?r. . . . — Papirni rubalj ...■.'..........' 75 50 5i8 List ,Mcrcur'. važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski »orai. Sveti nismeni in ustnih Zanesljiva informacija o stalno obrestnih in dividendnih papirjih, Celotna naročnina s rzi. Svati pismeni in ustni tire/plaino. postno pošiljatvijo vred gld. 2 60 , Menjarnična; delniška družba E B C U R" INollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih jf lavni«. Izdajatelj in oii''