ANO (USTO) XXV. (1») No. štev.) 27 BUENOS AIKEN 7. julija 1986 O knjižnicah in arhivih Dva kulturna dogodka med dvema drugima slovanskima narodnostnima sKupinama v Buenos Airesu, mi narekujeta tale članek. Poljaki so namreč kot svojo prvo prireditev za proslavo tisočletnice pokristjanjenja na preddan slovesnosti — IjO. aprila — odprli Poljsko knjižnico imena Domejki, katero so za to priliko pripravljali pet let- L. 1960 jo je zamislil prijatelj Slovencev g. J. Stempow-ski in navezal stike predvsem z vsemi poljskimi univerzami v domovini ter drugimi založbami v zamejstvu in doma ter tako nabral okrog 10.000 zvezkov predvsem znanstvene literature. Na odkritje knjižnice so Poljaki povabili tudi Slovence, ki so se ga udeležili in naj ta članek nadomesti poročilo o tem kulturnem dogodku. Ob tej priliki je bil poudarjen pomen te ustanove: 1. zbirati podatke o vseh dogajanjih, ki se tičejo zgodovine naseljevanja in udejstvovanja Poljakov na terenu argentinske in portugalske Amerike; 2. hraniti materialno gradivo — arhivalije — o družbenem in kulturnem razvoju poljske emigracije; 3. zbirati knjige, predvsem temeljna znanstvena dela o Poljski, delo domačih in tujih piscev, pri katerih lahko dobi slednji takojšnjo informacijo o „poljskem vprašanju“ na katerem koli področju. Sledeč temu namenu ima knjižnica značaj študijske knjižnice ter arhiv že majhnega muzeja (zapiski ukinjenih društev, ustanov, fotografij itd.)- Drugi dogodek pa je sledil takoj drugi dan — dne 1. maja: ruski emigranti so v svoji reviji Sejavec (Seja-telj) izdali proglas, ki sta ga podpisala univ. prof. buenosaireške univerze prof. ing. Burmistrov in urednik revije Čo-•ovski in mu dala naslov Arhiv ruske kulture in Narodna biblioteka. V njem izražajo potrebo po arhivu ruske kulture v Argentini, kjer naj bi se prav tako hranili dokumenti o naseljevanju ruske emigracije, o nje delu, razni rokopisi umrlih znanstvenikov, pisateljev itd., skratka: arhivalije o ruskih organizacijah in kulturnem udejstvovanju, poleg -tega pa: ustanovila naj bi se neka centralna ruska ljudska knjižnica, kjer naj bi se nahajalo kolikor mogoče mnogo ruskih časopisov iz vsega sveta ter ruskih knjig, starih in novih, tudi doma izdanih. Arhiv in knjižnica naj bi živela v okviru Argentinske državne biblioteke. To zamisel so vrgli Rusi v javnost in zdaj čakajo odgovor ruskega občinstva in Narodne biblioteke, kajti knjižnica naj bi bila javna in odprta tudi za Argentince. Ta dva dogodka sta mi dala pobudo, da poživim misel na centralni slovenski j arhiv in centralno knjižnico v Buenos Airesu. Svoj čas sem že poudaril, da je nekaj takega ustvaril v Združenih državah privatnik g. Zdravko Novak, ki zbira vso arhivsko dokumentacijo in zamejsko literaturo za svojo knjižnico. Ta je zdaj res da še privatna, toda določena je, da bo nekoč postala last naroda, če le mogoče — v domovini. Kakšen zaklad za zgodovino našega žitja in bitjà v zamejstvu za zgodovinarja tu ali v domovini ! In to vse po iniciativi enega človeka, ki se zaveda važnosti takega zbiranja in žrtvuje ogromne zneske za stvar, ki bi jo morala upravljati skupnost- Njegovo delo ni zaprto vase: slednje leto nam daje preglede vsega tiska v zamejstvu v svojih bibliografijah v Zborniku Svobodne Slovenije. Ta slovenski zgled v USA in oba slovanska v Buenos Airesu nam vzbujata .polno vprašanj. Naše knjižnice po Domovih: ali sploh ne eksistirajo ali pa so sirote. Znanstvenik, ki bi kakor koli hotel študirati naš dvajsetletni razvoj, ne dobi nikjer nobenega prijema in je navezan izključno na svoje lastne zbirke- Tak človek bi moral biti naročen na j vse revije in liste, ker drugače ne pride ; do njih. V Buenos Airesu ne more dobiti na vpogled npr. nobene starejše številke Ameriške domovine, dasi v to- | liko izvsdih prihaja v Argentino, jz eno- j stavnega razloga: nikjer se ne hrani! Tudi ne moreš dobiti v roke kompletnih , izdaj periodičnih revij, zlasti že pokoj-1 Sovjeti za ohranitev svojega vojaškega bloka V Bukarešti se je v ponedeljak dne 4. julija začelo zasedanje nàjvisjih komunističnih funkcionarjev držav, ki sestavljajo komunistični Varšavski vojaški blok. Iz Sovjetske zveze so prišli na sestanek glavni tajnik kom. stranke Leonid Brežnjev, predsednik vlade Aleksij Kosigin, minister za narodno obrambo maršal Rodinovski, iz Poljske nosilca tamošnje komunistične diktature Vaclav Gomulka in Josef Cirankie-wicz, iz Nemčije Walter Ulbricht, Češke Antonin Novotny, Madžarske Janoš Kadar in drugi. Inozemske komunistične veljake so sprejemali romunski gostitelji z glavnim tajnikom romunske komunistične stranke Ceseascujem na čelu. V zadnjem času je prav iz Romunije prihajala zahteva po večji neovisnosti v nastopanju posameznih komunističnih držav tako glede njihovih zvez z zahodnimi demokratskimi državami, kakor tudi glede večjega upoštevanju v sprejemanju odločitev v vojaškem Varšavskem paktu. Sovjeti so bili spočetka proti vsakemu popuščanju in ho hoteli še naprej ohranjati svojo odločilno vlogo v vseh važnih odločitev. Da bi pa ohranili še v bodoče strnjen komunistični blok proti zahodnim demokratskih j državam, so prišli na sestanek pripravljeni na popuščanje in na ugoditev zahtevam posameznim članicam Varšav-skoga pakta. To popuščanje sovjetom zlasti narekuje ugotovitev da zahodno demokratska obrpmbna skupnost NA- I Amerikanci so v Vietnamu pojačali letalske napade na severnovietnamske vojaške objekte. Zlasti siloviti so bili napadi na petrolejska skladišča blizu Hanoja ter na pristaniško mesto Haj-fong. štiri ameriška letala se niso vrnila s poleta. Od začetka letalskih napadov na Severni Vietnam februarja 1965 do sedaj so Amerikanci izgubili 277 letal. V Tonikinskem zalivu so pa Amerikanci potopili severnovietnamske torpedovko, ki se je pripravljala na napad na ameriški rušilec Coontz. Zaradi pojačenih napadov na Hanoi so Severni Vietnamci objavili splošno mobilizacijo vojaških obveznikov od 18. do 30. leta. Aldo Moro, predsednik italijanske vlade, je zaključil dvodnevni obisk v Bonnu. V, poročilu o razgovorih skupno z nemškim kanclerjem Erhardom naglasa, da mora iti evropska razorožitev vzporedno z razvojem vprašanja združitve obeh Nemčij. Francozi so v soboto v Južnem Pacifiku na področju Mururoa začeli z atomskimi. poizkusi. Naslednji bo še ta mesec, spopolnjeno atomsko bombo bodo pa razstrelili septembra meseca v navzočnosti de Gaulla. Brazilska opozicionalna stranka Brazilsko demokratsko gibanje je končno sklenila, da pri volitvah oktobra meseca ne bo sodelovala. Bojkotirala bo tako I volitve novega brazilskega predsednika, j kakor tudi guvernerjev po posameznih TO po odhodu Francije iz te demokratske obrambne ustanove ni razpadla, ni ti se ni oslabila njena vojaška udarna sila. Prav tako so se sovjeti lahko prepričali, da tudi demokratska južno-vzhodno-azijska demokratska skupnost še ne razpada, ampak se utrjuje in je vsak trenutek pripravljena nastopiti proti komunistični napadalnosti, če bi se pojavila v tem delu sveta. To je dokazal pravkar zaključeni sestanek te obramb ne skupnosti v avstralski Canberri, na katerem je ameriški zunanji minister Dean Rusk z vso odločnostjo zatrjeval, da bodo komunistične sile v Vietnamu poražene. V svojem govoru je tudi zavračal trditve, da Amerikanci v Vietnamu branijo samo svoje koristi ter na-glašal, da Amerikanci v tem delu branijo svobodo in demokracijo ter po porazu komunistov v Vietnamu v tej državi ne bodo iskali zase prav nobenih materialnih koristi in tudi nobenih vojaških oporišč- Iz Canberre je Rusk odpotoval na Filipine. V Manili je predsedniku Fer-nandu Marcosu zatrjeval, da ZDA t svojimi zavezniki vojaško prevladujejo nad komunističnimi napadalci v Vietnamu in bo njihova premoč nad njimi vedno večja, na Foi-mozi je pa predsedniku nacionalistične Kitajske maršalu čang Kaj šeku zatrjeval, da ZDA povsem podpirajo njegovo zahtevo, da komunistična Kitajska ne sme biti sprejeta v ZN. Stopetdesetletnica argentinske neodvisnosti V soboto, 9. julija, praznuje Argentincu 150-letnico svoje neodvisnosti. Proslavljala bo tisti dan, ko so argentinski rodoljubi ne oziraje se na težave, ki so jih obdajale od vseh sirani, v tiikumartskem kongresu odločno izpovedali svojo vdljo, da hočejo živeti svobodno-in neodvisno drzähMb življenje. 150 let je preteklo od tiste zgodovinske odločitve. V poldrugostoletm dobi si je narod sam gradil bodočnost. Spremljali so jo uspehi in neuspehi, veseli in žaldstni dogodki, edinost in' needinost. Vedno je pa nad vsem ostala skupna vsem ljudem ljubezen do domovine, želja in volja ohraniti neodvisnost za vsako ceno. Zato se bodo v Argentini z vso hvaležnostjo spominjali graiditeljev njene, neodvisnosti. Po vse\j državi. Slavnosti v Tulcumanu se bo udeležil tudi predsednik republike Juan Carlos Ongania. Bo tudi govoril in bo na narod naslovil svojo drugo poslanico. Z ozirom na nove okolnosti bo njegova beseda imela še poseben pomen. Argentina je tudi nova domovinei številnih Slovencev. Zato' je praznik 150-lenioe argentinske neodvisnosti tudi njihov praznik. Zato bodo tega dne zlasti prosili Boga, naj bi razlil s.voj blagoslov nad njo, naj bi zlasti vsem tistim, ki vodijo usddo naroda in republike, stal ob strani, da bodo domovino vodili i tako, dd bo mogla zavzeti v zboru narodov tisto mesto, ki jo ji je določila božja Previdnost in /da bo v resnici d&movirca srečnih ter zadovoljnih ljudi- Iz življenja m dogajanja v Argentini V T I Đ i M državah. Brazilsko demokratsko gibanje zahteva' direktne volitve za izvolitev predsednika in guvernerjev, vaada je pa določila indirektne, t. j.: bodočega predsednika bodo volili samo poslanci in senatorji v zveznem S;-n.j rizv,'- guvernerje pa poslanci in senatorji provincijskih parlamentov. Predsednik Castelo Branco je pred dnevi preosnoval vlado. Pravosodni minister Men de Saal je namreč odstopil, za njim pa tudi minister za vojsko Artur da Costa e Silva. Ta je moral to storiti, ker je edini kandi dat za bodočega predsednika. Ob zaprisegi novega vojnega ministra, maršala Ademarja de Quieroza, je predsednik republike Castelo Branco javno podprl predsedniškega kandidata biv. vojnega min. z zatrdilom, da bo zelo vesel, če bo on njegov naslednik. Med tem je pa bil množični proces proti 254 levičarsko usmerjenim mornarjem, ki so v letu 1964 poskušali izvršiti levičarski prevrat, kar je samo pospešilo padec prejšnjega predsednika dr. Gou-larta. Obsodbe se gibljejo ed 5 do 10 let. Medameriški gospodarski in socialni svet — CIES je zaključil svoje delo. Svoje odločitve je strnil v 14 točk, ki bodo kot predlogi za gospodarski in socialni dvig narodov po ameriških državah vključeni v listino Organizacije ameriški držav, o kateri bodo razpravljali zunanji ministri teh držav ha pri-! hodnjem sestanku. nih, npr. Gledališkega lista IDNAVE, Odra Slovenske besede... itd-, ki jih ne hranijo niti bivši izdajatelji. Nikjer ni ] revij in publikacij, ki izhajajo npr. v USA, ali recimo doma, dasi prihajajo sem, pa se zavržejo, namesto hranijo v knjižnicah na razpolago javnosti. Na slednjem koraku primanjkuje javnemu delavcu gradiva, virov, ki so tukaj, pa ne v evidenci javnosti. Zato nujno potrebujemo knjižnice, ki bi hranila vsaj vse periodične izdaje revij in tiskov iz zamejstva in doma tudi in bi bila obenem čitalnica. Nujno potrebujemo tudi arhiv, ki bi zbiral doneske k zgodovini naše .prisotnosti v Argentini, našega družbenega in družabnega razvoja (fotografij, zapiskov, spominov itd.), predvsem pa, kjer bi se hranili zapiski organizacij, k.i so prenehale; njih arhiv spada v muzej, ki ga ni. Nekje bi morala biti zbrana vsa „slovenica“, to se pravi: Vse omembe Slovencev v tujem tisku latinske Amerike itd. Vsa ta vprašanja so velike kulturne važnosti, ki jih dajem v javnost ob priliki registracij dveh slovanskih kulturnih dogodkov. Gre torej za tri stvari: za arhiv, za znanstveno študijsko knjižnico in ljudske knjižnice sploh. Tu bi morali poprijeti tako Centralna slovenska hiša, Zedinjena Slovenija in ^Slovenska kulturna akcija kakor tudi Domovi. Če sta prvi dve misli postavljeni kot za cilj bp-uočrosti,. h katerima je treba težiti, pa naj bo misel ljudskih knjižnic po naših domovih vzeta za potrebno, ustvarljivo in nujno. Zdi se mi pa, da se razmere glede tega ne bodo spremenile prej, dokler ne bodo graditelji naših domov jemali v poštev tudi posebnega prostora za knjižnico in čitalnico. To bi bilo nujno in prvo. človek pride v ruske, ukrajinske, poljske, slovaške domove: povsod je knjižnica na častnem mestu. In pri nas? Dvakrat vprašamo: In pri nas? Vem, da so domovi, ki mislijo na knjižnico in čitalnico: vsa čast jim! Pa so tudi taki, ki so odločno odklonili, vsake skrb za knjižnico, da, čelo propagando za slovensko knjigo. Kaj naj dam njim?! Ta članek v premislek in v za vest, da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od besede, in da nimamo samo odgovornosti za sodobno sedanjost, ampak tudi za zgodovino in bodočnost: da prvi moramo ohranjati dokumente (arhiv), drugi pa — živo slovensko beseda in slovensko zavest. Duh slovenske kulture preteklih rodov pa 1 teče v žile1 novih rodov kot iz velikega! rezervarja: iz knjižnic. Tine Debeljak i Statut argentinske revolucije j Ob zaprisegi sedanjega predsednika j republike generala Juana Carlosa Onga- | nije je bil prebran tudi naslednji statut argentinske revolucije: ’ Čl. 1. Izvršno oblast izvršuje državljan, ki ga bo za predsednika republike določila vojaška junta; čl. 2- S poseb- j pirn zakonom bo določeno število mini- j strov in državnih tajnikov, ki bodo ime- j li na skrbi resore z državnimi posli. Z ; zakonom ,bo določeno tudi njihovo delo ter njihova združitev; čl. 3. Vlada bo j prilagodila svoje naloge določilom tega j statuta, državne ustave in zakonom ter ; dekretom, v kolikor ne nasprotujejo ci- j jjeip proglasa argentinske revolucije; el. j 4. Vlada bo spoštovala vse mednarodne obveze, ki jih je sklenila Republika Argentina;. čl. 5. Predsednik republike bo izvajal vso zakonodajno oblast, ki jo ustava 'daje'kongresu, vključno tiste, ki so pridržane sleherni od obeh zbornic, razed tistih, ki jih predvidevajo čl- 43; 51 in 52 za primere političnih procesov proti sodnikom državnih sodišč; čl. 6. Zaradi boljšega posveta za izvrševanje zakonodajne oblasti, predsednik republike lahko skliče stalne ali začasne odbore, ki jih predvideva zakonodaja; čl- 7. Sodniki, člani Vrhovnega državnega sodišča, in sodniki nižjih sodišč bode uživali vso zaščito, ki jo predvideva 96. člen državne ustave; čl. 8. Za izvedbo nalog, ki so predvidevne v čl. 45, 51 in 52 državne ustave, bo vlada v kolikor se nanašajo n,a člane Vrhovnega sodišča in nižjih dr. sodišč izdala zakon glede sestava in poslovanja sodišča za sojenje državnih sodnikov; čl. 9. Vlada bo ukrenila vsp, kar je v zvezi s, iprovincijskimi vladami in bo določila pristojne guvernerje, ki bodo izvrševali vso oblast, ki jih provincijske ustave dajejo izvršni in zakonodajni Oblasti, svoje delovanje bodo pa izvajali v smislu določil 3. in 5. tega statuta in po navodilih državne vlade- Kar se sodne oblasti tiče, bodo guvernerji mogli samo to pot predložiti popolno ali delno odstavitev sedanjih sodnikov Vrhovnega sodišča v vsaki provinci, upoštevajoč 'določila o nepre-mestljivosti ostalih visokih sodnikov, ki jih določa sleherna ustava. Za odstavitev visokih sodnikov bodo guvernerji določili režim obsodbe, ki je določen za visoke državne sodnike; čl. 10-V primeru, ča predsednik potuje v ino- zemstvo, bo izvršno oblast izvajal no-, tranji minister. Za primer pa, da oi predsednik ne mogel več izvrševati predsedniške oblasti ali za primer njegove smrti, bodo njegovega naslednika določili sporazumno glavni poveljniki oboroženih sil. Predsednik republike si izbira sodelavce in izdaja prve odredbe Glavna naloga predsednika države generala Onganije po zaprisegi je bila določanje sodelavcev kot ministrov njegove vlade. Doslej So bili določeni: Za ministra za gospodarstvo dr. Jorge Nestor'Baiarne!, za notranjega ministra dr. Enrique Martinez Paz, za zunanjega ministra pa je bil imenovan dr. Ni' canor Costa Méndez. Imenovani so bili dalje razni drž. tajniki in podtajniki ter osebnosti za ’ vodstvo državnih bank. Državna tajništva oboroženih sil so prevzeli njihovi glavni poveljniki, ministrstvo za narodno obrambo . si ja pridržal sam predsednik republike, k» namerava tudi znižati število ministrstev. Listi so poročali, da bodo v bodoče samo naslednja ministrstva: za narodno obrambo, za notranje zadeve, za zunanje zadeve in bogočastje ter za narodno gp-spodarstvo in za delo. V novi vladi je vodstvo državnega tajništva za informacije prevzel grab Eduardo Seüorans. Imenovani so tudi že člani Vrhovnega državnega sodišča ter guvernerji posameznih provinc. So same vojaške osebnosti. Med prvimi ukrepi nove argentinske vlade je bila zapora vseh komunističnih lokalov. Santo v Buenos Airesu so jih zaprli 32. Istočasno so bile prepovedane tudi komunistična odn. filokomunistična Argentinska liga za človečanske pravice, Mirovni svet ter Mladinska komunistična zveza- Nova vlada je tudi že izdala odredbo o razpustu in prepovedi vseh političnih strank, zaplembo njihovega premoženja in prepovedi sleherne politične aktivnosti. Policija je po nastopu nove vlade v Buenos Airesu zaprla biv. glavnega tajnika predsedstva republike prof. Riharda lilijo, brata odstavljenega predsednika, pri katerem tudi sedaj stanuje, ter biv. buenosaireškega župana Rabanala in njegovega sina Rubena, kakor tudi biv. občinskega tajnika za občinska javna dela v Buenos Airesu. Njihova are-(Nadaljevanje na 6. strani) Razkroj gre naprej Rankovič in Stefanovič odstavljena Dogodki v Jugoslaviji zlasti v njeni komunistični partiji v zadnjem času vedno bolj vzbujajo pozornost v svetovnem tisku. Tako je avstralski politični tisk sredi junija objavil, da so komunisti v , Jugoslaviji sklenili, da je treba priteg- 1 niti na vladna mesta .— nekomuniste. | Avstralski tisk je takoj optimistično ! zaključil: Odpira se pot politični opoziciji v Jugoslaviji. Pozornost , je vzbudilo tudi pisanje londonskega lista Observer. Ta je v številki, z dna 74. junija objavil, poročili svojih dopisnikov Crankshawa in Ledererja, kjer napovedujeta, da misli titovsko vodstvo Zveze komunistov Ju- ! goslavije narediti novo revolucijo s tem, t da se bo odpovedalo vodstvu in upravljanju države. Tito naj bi novo vodstvo državne uprave izbiral na najširši osno- vi strokovnega znanja in postavil na visoke upravne položaje najbolj sposobne ljudi brez ozira na politično opredelitev. Take sklepe naj bi sprejeli po mnenju teh dveh dopisnikov na prihodnjem zasedanju Centralnega komiteja Zveze komunistov. Jugoslavije. List Observer razlaga te napovedi kot novo revolucijo, novo Titovsko originalnost, ki bo še večjega pomena, kot je bil Titov upor Stalinu- Ta nova revolucija ne bo nič. manj kot začetek ’demontiranja komunistične diktature kot politične oblasti povsod na svetu. Komunisti naj bi najprej izgubili oblast v Jugoslaviji in dali zgled, da je ozka komunistična teorija nemogoča osnova za vsako upravljanje države in vodstvo družbe, s tem naj komunisti, pokažejo, kako socialistična družba bolje živi, če ima, za zbiranje svojega vodilnega kadra (Nadaljevanje na 2. str.) „V Boga nisem nikdar verjel, ieprav zavidam tistim, lit «ctnj lahko verjamejo“ Pretresljiva izjava slovenskega dijaka V Ljubljani izdajajo študentovski list „Tribuna“, ki j.e pravo ogledalo duševne stiske mladega (človeka v domovini. Iz lista od^ seva brezidejnost in brezciljnost današnje mladine, ki ima za seboj dvajsetletno komunistično vzgojo. Pa tega ne razodeva samo en članek ali dva, ampak nasprotno: prav vsak članek je izraz razklanosti in obupa nove generacije. Kot primer takega članka objavljamo „Odprto pismo vam, naši očetje«, ki ga je nepodpisani dijak objavil v številki 16 letošnje „Tribune“. Objavljamo tudi uvod uredništva lista Tribuna k „Odprtemu, pismu“. Objavljamo pismo kolega, ki želi ostati neznan. Berite pismo, kot to, ker je: preprosta izpoved mladega človeka. Tako se vam ne bo težko znajti v svetu, ki vam ga skuša odkriti enostavna govorica tistih redkih in izbranih trenutkov našega življenja. 'Naj bo to pismo eden teh pogovorov, ko si morda z negotovim, pa odkritim glasom drug drugemu pripovedujemo svojo in skupno resnico. Vseeno, če je beseda včasih preprosta, morda okorna; čim preprostejša je, tem bolj je odkrita, tem bolj neposredna- — Vseeno, če se beseda včasih trga, stavek lomi; težko in boleče je pripovedovati svojo stisko, čim bolj se beseda trga, tem jasneje govori stiska Pismo našega neznanega kolega ri samo preprosta izpoved: to je pričevanje o veliki stiski, o 'dramatičnem trenutku življenja. Zato je še tem bolj dragoceno. Tisti, ki doživljajo podobno, tisti, ki so že preživeli, pa tudi tisti, ki še niso, bodo morda začutili, da morajo odgovoriti svojemu kolegu; Tribuna bo objavila vse iskrene in poštene prispevke. Pišem v trenutku razdvojenosti in obupa- Nekdaj sem bil mladinski funkcionar z vso vero v dobrost svojih dejanj. Mnogo ur sem prečepel na sestankih, ostali čas sem študiral, kajti šole nisem zmagoval brez vsakega napora, tako da sem bil na pol izoliran od sošolcev in sošolk. Vse odmore sem bil «aposlen ali pa se pogovarjal z ravnateljico ali profesorji. Danes se mi zdi celo, da so me sošolci odklanjali, vendar takrat tega nisem opazil; moja mladost je bila posvečena višjim ciljem — vrednejšim principom. Danes sem študent. Mnogo več raz- fiišljam in mnogo več sem med ljudmi, mam vrsto kolegov, kolegic, vedno znova se vračam v vas med vaščane ali delavce. Vendar nečesa nimam več: zaupanja. Nezaupanje, to je čudna beseda. To je nekaka oznaka za celo vrsto drobnih razočaranj, za celo vrsto stvari, v katere ne verjamem več, za dolge dneve razglabljanj in pogovorov. To je oznaka za razpoloženje skoraj vseh izmed nas.,. Poskušal sem in še poskušam, kakor je nekoč zapisala Tribuna, „biti prisoten v našem družbenem prostoru“. To pa pomeni, da ne zapiram oči pred stvarmi, ki bi jih rad spregledal, in ne zatiskam ušes besedam, ki bi jih rad preslišal. Toda teh besed in stvari je bilo vedno več in vedno teže sem jih vsklajeval s svojo vero in s svojim zanosom. Vedno teže, dokler nazadnje nisem zmogel več... vendar nisem obupal, nisem, enostavno nisem mogel verjeti, da se vse tisto, za kar sem žrtvoval polovico in več svojih dni, ruši in RAZKROJ GRE NAPREJ {Nadaljevanje s 1. str.) v javni upravi širše vidika. Ta primer se bo potem mutatis mutandis prenesel na vse komunistične režime, kakor so potem, ko je Tito naznačil, kako se more živeti brez moskovskega protektorata, nastala mnoga nova pota, ’ki naj vodijo v socializem. Dejansko naj bi jugoslovanska revolucija odprla pot v demokracijo, v politično življenje z več strankami, ki sodelujejo v upravljanju države. To poročilo je tudi v drugih listih našlo odmev kot velika senzacija. Mi se ne spuščamo v razglabljanje ali in v' koliko imajo te napovedi realno osnovo. Tudi ne v koliko so propagandna poteza jugoslovanskih komunistov samih, da odvrnejo pozornost sve ta. od gospodarskega poloma, ki so ga doživeli. Ugotavljamo le dvoje: 1. Komunistični režim v Jugoslaviji nima ..sposobnih ljudi, ki bi gospodarstvo vodili solidno in sistematično. 2. Komunistična Jugoslavija nima državljanom, ki bi bili pripravljeni nositi žrtve, katere so potrebne za resno ozdravljenje današnjega nevzdržnega stanja. 3. Titovska sedanja bolezen ni ozdravljiva * gospodarskimi ukrepi, ampak so potrebna politična zdravila in sredstva, ki jih pa Tito ne more uporabljati s pomočjo in s komunističnim aparatom. Berite to pismo kot to, kar je; videli boste, da nam neznani kolega ni tujec; vsak dan ga srečujemo na predavanjih, v menzi nam sedi nasproti — in ko se nam pred spanjem že na pol motne misli podijo po glavi, morda spregovori iz nas samih. Pismo je naslovljeno na naše očete; verjetno to sledi iz same naravne' piščeve stiske. Ampak berimo ga, kot da je naslovljeno nam, kolegom- Saj smo se že tudi sami obračali k očetom v svojih težavah, večinoma nismo dobili tistega, kar smo pričakovali. Pa saj tudi dobiti nismo mogli; vsakdo mora najprej sam opraviti s' sabo ih s svojim svetom; pomoč te lahko samo podpira v teh odločitvah, ki pa zmerom ostajajo tvoje in samo tvoje. Prav v tem je njihova veličina — in tudi tvoja. Berite to pismo kot to, kar je in berite ga, kot da se obrača na vsakogar med nami. Tribuna pa bo po svojih možnostih pomagala, da se bomo kolikor mogoče iskreno in temeljito pogovorili. Za uredništvo: Rastko Močnik izginja. Nisem hotel verjeti vsem tem stvarem in besedam, ki so se mi zdele kakor zlagana in pretirana in umazana neresnica... Tu gre za celo vrsto stvari. Morda me danes, ko sem študent, najbolj, bob prav to, kar me tudi najbolj iftposred-no zadeva. Spomnim se, ko- sem nekoč poslušal enega najvišjih slovenskih družbenih delavcev, ko je govoril tik pred reformo. Reforma ne sme in ne bo nikogar prizadela. Z zanosom sem ga poslušal in verjel, da je reforma zdravilo za mnoge čudne stvari, ki so se mi že takrat razodevale. Vendar se mi danes te besede zdijo zlagane, neresnične. Vča-™h, pomiaiin., Cc ne celo namenoma neresnične. Zlagane se mi ne zde zato, ker imam 20-000 din- štipendije, za sobo pa s kolegom plačujeva vsak 13 tisočakov (pred reformo 10.000) in še vodo in elektriko posebej; ker se je hrana znatno podražila, da o vseh ostalih stvareh ne govorim, štipendije pa mi kljub prošnji niso zvišali; temveč zato, ker vidim, da v prav takem položaju živi še cela vrsta mojih kolegov. V položaju torej, ki se je poslabšal vsaj za 30%. Vendar to ni bistveno, najbolj boleče je to, da tega ne upamo zapisati, da si tega ne upamo povedati na glas. Vse to le šepetamo, kakor tisto o avtomobilih, ki smo jih uvozili namesto zdravil, nato pa so jih odkupili nekateri najvidnejši funkcionarji pod posebnimi ugodnimi pogoji. Prav tako samo šepetamo o bajnih dohodkih nekaterih, ki presegajo sedemmestno število mesečno, ki pa so skriti pod žiro računi in zato privatna tajnost, skratka nekaj, kamor družba, ki jo imenujemo socialistična, nima vpogleda kakor pred vilo Presenetljivo povezanost z gornjimi napovedmi avstralskega in angleškega tiska pa kažejo najnovejši konkretni dalekosežni dogodki v komunistični stranki v Jugoslaviji. Odigrali so se v Titovih dvorcih na otoku Brioni v Jadranskem morju. Na sestanku Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je Tito javno napadel podpredsednika republike in glavnega tajnika Centralnega komiteja ZKJ Aleksandra Rankoviča, ki se je smatral za Titovega naslednika, ter sedanjega šefa komunistične tajne in javne policije Sveti-slava Stefanoviča, da sta se kot člana „reakcionarne skupine“ borila za to, da se polastita oblasti tako v partiji, kakor v državi. To je ugotovila posebna preizkovalna komisija CK ZKJ, ki je iba odstranila, Stefanoviča pa še izključila iz partije, čiščenje v komunistični partiji pa se s politično likvida-bjo Rankoviča in Stefanoviča ni zaključilo, ampak se je šele začelo. To potrjujejo tudi strogi varnostni ukrepi, ki so jih izdale tako civilne, kakor tudi vojaške oblasti. Med drugim jee bil vsem tujim letalom prepovedan polet nad jugoslovanskim področjem. Poznavalci in opazovalci Jugoslavije so podobne dogodke pričakovali šele po enem ali dveh letih. Razpoke v komunistični zgradbi pa so tolikšne, da se nepremagljive težave pojavljajo že sedaj. z živo mejo in žično ograjo, in. napisom i na njpj; Pozor, hud.pes!. Tega, o čemer samo šepetamo,, je j vse preveč in vsak dan več. Z reformo smo na široko odprli vrata Evropi in. svetu in Evropa, prihaja z vsem dobrim in slabim. Zlasti slabim; toda čudno, kakor hitro še tisto,, kar smo še. pred letom žigosali kot najtemnejše podobe napol degradiranih kapitalističnih družb, pojavi pri nas, nam postane mnogo bolj domače, mnogo hližje in manj strašno. Zatisnemo si nosove, sprijaznimo se. s tem in previdno molčimo. Še pred dvema letoma smo odhajanje v tujino, imenovali, za izrodek in nujno konsekvenco, kapitalizma, ki izkorišča proletariat ob pritisku armade nezaposlenih, danes pa odhajanje v tujino naravnost, pozdravljamo; in. javno proklamiramo. In nezaposlenost bomo vsak čas sprejemali, kot rešitev,, ker nam bo. pomagala organizirati proizvodni proces in dvigniti, produktivnost, saj bo ločila dobrega delavca od slabega, dobrega inženirja od šarlatana“ In še in še: vsak dan. znova spreminjamo naše sodbe, včasih mnogo, hitreje kakor se spreminjajo stvari same. Vse tisto, za kar smo se še včeraj borili, danes proglašamo za zmoto. Ali pa previdno molčimo in. raje govorimo o naših lavo-rikah, ki jih v vsakem govoru na novo pozlatimo: in vpletemo mednje sveža cvetove, tako da slava naših preteklih del raste v nesorazmerje, ob katerem se: mladi počutimo ničeve in dokler navadno ne odkrijemo, da je to z lovorjem zasipana slava samo fasada za naše sedanje slabosti. In to spoznanje je za nas mlade najbolj boleče, saj pade na nas vselej nepričakovano in nas najde nepripravljene: ni res! Ni res! (pa vendarle je precej tega, na žalost, res). In tako sem ob razmišljanju in poskusih „biti prisoten“ počasi z grozo spoznaval, da tistega zanosa in zaupanja ni več. In z njim je izginjal tudi smisel mojega delovanja, saj vendar nisem mogel počenjati stvari, v katere nisem verjel. Videl sem mnogo preveč slabega, da bi verjel nekomu, ki gov rl o jutrišnjem dnevu v samih superlativih- Morda se vam zdim kot tisti, ki ga je pičila kača in se zdaj boji vsake vrvi. Morda sem res tak- Ne vem; vem le, da tak, kakršen sem, nisem sam. Zdaj sem sam na drugačen način. Gledam ljudi, kako se včasih razžive, na pr. na nogometnih tekmah, ko za trenutek pozabile na vse, na svoje delo in na plačo in na žene in na otroke, kako se sprostt in podivjajo. Gledam Danes ves svet vre. Vse Ida» v prehodnem vrenju. Vse išče rešitve te protinaravnega, prisilnega, jopiča: tako iz vzhodnega kot iz zahodnega materializma Slovenija ni v, tem: izjema Tudi v njej,, se poraja zavest enakovrednosti in želja, po svobodi; brez svohode je človeško življenje brezmiselna Iz. tega U sledilo, da obstoj naroda, kije brez svobode, nima,pravega pomena Ta zavest je v zadnjih, časih tako močna,, da podira od oblasti postavljene jezove- Pojavljajo se primeri, ki. to dokazujejo- A kljub temn.se duhovna krvavitev nadaljnje. Gradimo, (Slovenijo,, mi v zdomstvu v slogi in. vztrajnosti;, v domovini pa oni, ki še ljubijo resnico. Gradimo.jp že sedaj, da bomo, ko pride čas, vredni, tiste (svobode, za katero se slovenski narod.bori in za katero)krvavi že poldrugo tisočletje. On. pa. nam bodi, v pomoč!. (Mladinska, vez, 1966, št. 6) jih pa premišljujem,, če je vse to: da plačaš tisočaka, da se izkričiš na. tekmi. Im če. ni. vse, mar ljudje ravno, ob tem ne pozabljajo na tisto drugo, mar niso vse te tekme s polnimi tribunami pa vsa ta poplava, teh X-100 in kriminalk samo. ventil, v katerem: ljudje sproščajo vse tisto, kar jim ostane v njihovem boju za kruh. Kakor tista prastara zgodba,, saj. jo; poznate: Pastem et cir-censes. Seveda, danes v novi. obliki — več, kruha in: več iger. In tako sem izgubljal v sebi eno oporno, točko, za drugo;, se umikal z ene barikade na drugo, Zadnjo: sem izgubil takrat, ko sem v nekem javnem lokalu slučajno naletel na širšo družbo mladih ljudi, sproščenih in razigranih. Ne da bi jih hotel poslušati, sem mehanično razpoznaval besede, ki so mi udarjale na ušesa. Ne spomnim se jih in nočem se jih spomniti, toda tudi zamolčati jih ne morem. Mladi fantje, med njimi tudi troje deklet, so govorili o čudovitih poletnih počitnicah nekje na morju. O čudoviti vili, ki je last Izvršnega sveta in o še čudovitejših zabavah, ki so jih prirejali v njej. O več vilah in še več zabavah. Pogovor se je zaključeval v načrtih za zimske počitnice. Nekje, kjer bodo dostopna smučišča. V vili, ki je, vsaj kolikor sem jih razumel, last Izvršnega sveta. Mislim, da posameznih besed, ki so mi udarjale na ušesa, nisem povsem, dobro razumel, zato sem jih tudi pozabil, čeprav sem vedel, da je to pravzaprav izdajstvo samega sebe. Toda zadnja bariera je padla in tu se problem šele začne. Ostalega vam ne bom opisoval. Mogoče je že kdo ud vaz kdaj občutil popolno praznoto in odsotnost vsega tistega, kar bi lahko spraševal. Kar bi ljubil, ali v kar bi veroval. Verjetno se je kdo od vas že kdaj počutil tako tujega sebi, tako lažnega i.i zlaganega, da je vse, kar se je dogajalo okrog njega in kar je «prejemal njegov drug) jaz, poskušal dojemati kakor igro, kot nekaj kar se je dogajalo na odru in je laž in bo, minulo in s, tem bo prešla praznota ihi utrujenost in nesmiselnost:.. Toda nesmiselnost: ni. minevala, temveč se je porajalo vedno' več. Nepravilnosti, zmote, zlorabe, izdajstva, veze in poznastva, blišč in beda naših lastnih misli, Hotenj, obljub,, dejanj ih ciljev. Roko na srce — kdo od vas ne pozna vsaj petih ljudi n» odgovornih družbenih položajih, v katerih brezmadežnost močno (ih v štirih: primerih upravičeno) dvomi ? V boga nisem nikdar verjel, čeprav zavidam tistim, ki' vanj lahko verjamejo. Moja edina vera je bila povsem drugačna. Verjel sem v tisto, kar smo imenovali takrat „naša slavna preteklost“. Verjel sem v tisto, kar smo imenovali „iskanje" ali' sedanjost in v tisto, 'kar smo imenovali „naša bodočnost“. Danes v, to ne verjamem več. Ne verjamem v družbo, ki jo po vsej sili hočemo imenovati socialistično. Na svoja-vprašanja ne zahtevam več vaših odgovorov, temveč zahtevam pravico, da si' jih sam poiščem in da mi jih pustite. To je vse- P. S., Pisma verjetno ne boste objavili, čeprav sem prepričan, da s svojimi težavami nisem edini izmed tistih, ki so bili rojeni prve dni po vojni. Naša generacija je verjetno res generacija jeznih mladeničev, huliganov, be-atnikov ih obupancev. Verjetno tudi takih, ki so sprijaznjeni s tem, kar je- Ja» nisem. Mogoče sem egoist, ker vas postavljam pred odločitev, da me sprejmete ali zavrnete, da moje pismo vrže-te v koš ali objavite — da z zamahom roke odpravite človeka ali tvegate, da se nad uredništvom in listom izvajajo sankcije, ker objavljate članke, ki V list ne spadajo, kakor verjetno res ne spada to odprto pismo. Protokol o pogovorih med predstavniki SFRJ in predstavniki Svete stolice V zadnji številki Svobodne Slovenije z dne 30. junija letos smo poročali, da Sta dne 25. junija t. 1- v Beogradu predstavnik Vatikana msgr. Agostino Casaroli in jiredstavnik vlade SFRJ Milutin Morača podpisala protokol o obnovitvi medsebojnih zvez. Ljubljansko Delo je objavilo poročilo o podpisu tega protokola, ki ga je prejelo iz Beograda v nedeljo, dne 26. junija t- 1-, na strani 2 in se glasi takole: Beograd, 25. junnja. — Tu so danes dopoldne predstavniki vlade SFRJ in Svete stolice podpisali protokol o pogovorih med predstavniki vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije in (predstavniki Svete stolice. Tekst protokola se glasi: Zato, da bi se odnosi med Socialistično federativno republiko Jugoslavija in katoliško cerkvijo uredili, so se predstavniki vlade Socialistične federativne republike Jugoslavije in Svete stolice pogovarjali v Rimu od 26- junija do 7. julija 1964, v Beogradu od 15. do 23. januarja in od 29. maja do 8. junija 1965 ter ponovno v Rimu od 18- do 25. aprila 1966- I. V splošnem okviru vprašanj, ki so bila predmet pogovorov, so predstavniki vlade SFRJ izrazili naslednja stališča .jugoslovanske, vlade: 1. Načela, na katerih je v SFRJ zasnovana ureditev pravnega položaja verskih skupnosti in ki jih zagotavljajo Ustava in zakoni SFRJ, so: svoboda vesti in svoboda vere; ločitev cerkve od države: enakost in enakopravnost vseh verskih skupnosti; enakost pravic in dolžnosti vseh državljanov, ne glede na vero in izpovedovanje vere; svoboda ustanavljanja verskih skupnosti; priznanje svojstva pravne osebe verskim skupnostim. Vlada SFRJ zagotavlja katoliški cerkvi v Jugoslaviji v okviru teh načel, svobodno opravljanje verskih zadev in verskih obredov. Pristojni organi družbeno-političnih skupnosti (občina, okraj, pokrajina, republika, federacija) zagotavljajo vsem državljanom, brez kakršnih koli razlik, dosledno uporabo zakonov in drugih pradpisov, s katerimi je zavarovano spoštovanje svobode vesti in svobode izpovedovanja vere, ki je zagotovljeno z Ustavo SFRJ. Vlada SFRJ je pripravljena proučiti primere, za katere bi Sveta stolica menila, da je potrebno, da jo v zvezi s temi vprašanji opozori. 2. Vlada SFRJ upošteva pristojnosti Svete stolice pri opravljanju njene jurisdikcije nad katoliško cerkvijo v Jugoslaviji pri spiritualnih vprašanjih, ki šo cerkvenega in verskega značaja, kolikor ne nasprotujejo notranji ureditvi SFRJ. Škofom katoliške cerkve v Jugoslaviji bo tudi v prihodnje zagotovljena niožnost vzdrževanja stikov s Sveto 'stolico, meneč, da imajo takšni stiki izključno verski in cerkveni značaj. delovali v akciji te vrste na škodo SFRJ in smatrala za potrebno, da Sveto «.telico na takšne primere opozori, je v skledu s tem Sveta stolica pripravljena proučiti ta opozorila zaradi ipodvzema-nja postopkov in morebitnih ustreznih ukrepov, ki jih za takšne primere predvideva kanonsko pravo. Sveta stolica — ostajajoč pri zahtevah, katere je s svoje strani izrazila med pogovori v zvezi s popolno ureditvijo odnosov med katoliško cerkvijo in SFRJ — je sprejela na znanje izjave p stališčih vlade SFRJ, ki so navedene v 1. in 2. točki II- V splošnem okviru vprašanj, ki so bila predmet pogovorov, so predstavniki Svete stolice izrazili naslednja stališča Svete stolice: 1. Sveta stolica potrjuje načelno stališče, da se mora dejavnost katoliških duhovnikov pri opravljanju njihovih duhovniških dolžnosti odvijati v verskih in cerkvenih okvirih in da v skladu s tem ne morejo zlorabiti svoje verske in cerkvene funkcija v namene, ki bi dejansko imeli politični značaj. Sveta stolica je pripravljena proučiti primere, za katere bi vlada SFRJ menila, da je potrebno, da jo v tem pogledu opozori. 2. Sveta stolica -— v skladu z načeli katoliške morale — ne odobrava in obsoja vsako dejanje političnega terorizma in podobne kriminalne oblike nasilja, ne glede kdo jih stori. V primeru, ko bi jugoslovanska vlada ocenila, da So katoliški duhovniki so- Vlada SFRJ — ostajajosč pri zahtevah, ki jih je s svoje strani izrazila med pogovori v zvezi s popolno ureditvijo odnosov med katoliško cerkvijo in SFRJ — je sprejela na znanje-izjave o stališčih 'Svete stolice, ki so navedene v 1- in 2- točki. III. Obe strani izražata pripravljenost, da se tudi v prihodnje, kadarkoli bosta smatrali za potrebno, medsebojno posvetujeta o vseh vprašanjih,, ki so pomembna za odnose med SFRJ in katoliško cerkvijo Vlada SFRJ je pripravljena, zato da se olajšajo nadaljnji medsebojni stiki, omogočiti bivanje apostolskemu delegatu v Beogradu, ki bi imel hkrati tudi funkcijo odposlanca pri isti vladi, s tem 'da si s svoje strani zadrži pravico določiti 'svojega odposlanca pri Sveti stolici. Sveta stolica je S: svoje strani pripravljena sprejeti odposlanca vlade SFRJ in poslati v Beograd apostolskega delegata. # Objavljamo tj> besedilo protokola zaenkrat brez posebnega komentarja-Poznavalci komunizma pa bodo gotovo postali pozorni, da Titova vlada pod I tako pogosto uporablja besede: svoboda vere, svobod:» ustanavljanja verskih skupnosti, svobodno upravljanje verskih zadev, svoboda izpovedovanja vere, enakost in enakopravnost, itd- Doslej so te besede pomenile čisto drugačno svobodo in enakopravnost, kakor jo pojmujemo zares svobodni ljudje. Svoboda v komunistični terminologiji je popolna in vsestranska pokorščina in podreditev komunistični partiji. Nedaleč od tega je tudi pojem komunistične enakopravnosti. Razvoj bo pokazal, in to kmalu, ali je ta protokol S komunistične strani le taktična poteza in je v bistvu ostalo pri starem ali je kaj več. Z današnjo številko začevija izhajati v našem tedniku povest TROP BREZ ZVONCEV, ki jo je spisal pred kratkim umrli pisatelj Janez JALEN. S tem hoče Svobodna Slovenija počastiti spomin najbolj branega slovenskega ljudskega pisatelja zadnjih desetletij, obenem pa dati svojim brav-cem ’ita]lepšo podobo slovenskega življenja v planinah, v Triglavskem pogorju. Starejšim, ki so te planine sami doživljali, naj povest obudi spomine na njihovo mladost, ■mlajšim pa, ki so se roditi in zračili v tej pampski nižini, ki ne pozna niti klancev, kaj šele hribov in gora, planin pa še celo ne, dokler jih ne gredo gledat —- v Cordobo, Mendozo ali Bariloče, pa naj riše zanje eksdtično življenje naših planinskih idil in lepot in naj jim mudi \misel in sklep, da bo nekoč palò treba obiskati „ta mali in lepi svet njihovih očetov1'. Po Ovčarju Marku je Trop brez zvoncev ena najsočnejših Jalnovih povesti. Prvič je izšla v Finžgarjevi Mladiki, potem pa je imela čast, da je odprla Slovenčevo knjižnico kot knjiga štev. 1, pač zato, ker so izdajatelji bili prepričani, da bo uspela. In izšla 'je takoj' v deset in deset tisočih, kar je bil tedaj gotovo triumf slovenske knjige! Ta planinska zgodba o planšarskem življenju v bohinjskih in triglavskih gorah, pa borba, ki jo bije zapriseženi lovec med ljubeznijo do dekleta in dolžnostjo do nje-■ govega očeta, 'divjega lovca, je žp sama po sebi napeta. Toda, kar daje vrednost in lepoto povesti, je njeno dzračje planinske idilike in njen živalski svet: lov na gamse, ta „trop brez zvoncev“, ki je edinstven v slovenski književnosti. Prepričani smo, da bo povest ugajala vsem- bravcem in bo vzbujala hvaležen spomin na pokojnega pisatelja. Nenadoma, nepričakovano smo zvedeli — največ šele po sporočilu v Svobodni Sloveniji —-, da pripravlja Bara Keipee, naša ves čas svojega bivanja v izseljenstvu najodličnejša umetnica, po daljšem času. spet svojo slikarsko razstavo, tokrat v vhodni dvorani galerije Van Kiel na kloridi 659 v prestolnici. Z velikim zanimanjem in radovednim pričakovanjem smo šli k začetku te razstave, ki je bila v ponedeljek, 2. junija, letos zvečer in našli na razstavišču že odlično publiko, največ Slovencev, potem Hrvatov in tudi dosti Argentincev, ki so obkrožali našo umetnico. Kazni obiskovalci razstave so poklonili Bari Kemec bogate šopke cvetja, ki je povzdignilo že bogato opremo razstavljenih slik, katerih visi na razstavi triindvajset, tako da je dvorana ravno prav z njimi napolnjena. iver umetnica redkokdaj biva v Buenos Airesu slikajoč v večini leta ali na jugu an na severu argentinskih Andov, smo radovedno pogledali, katere kraje m ljudi je za to razstavo zbrala m ugotovili, da so kraji in ljudje, pa tudi naslikane živali menda vsi iz zadnjih let iz severnih Andov. Nadalje smo takoj pogledali, s kakšno novostjo je hotela slikarica obiskovalce presenetiti, pa smo videli, da ni v slikah nobenih stilnih novosti, morda le kakšne tehnične, a v vseh delih je velika kvaliteta in dognanost. Navadno se namreč umetniki odločijo za razstavo, kadar so se domislili kakšne stilne ali izredne tehnične revolucije in pokažejo umetnine, ki so še v štadiju teh novotarij- Kot rečeno, je na razstavi ge. Bare Kemec; že vse dognano. Tako je umetnica tudi na tej razstavi posebna mojstrica kompozicije, taso oseb - in drugin predmetov, kakor tuoi različnih barv. Ko z očmi preletiš razstavljene slike, med dragimi skupine oseb in se potem ustaviš na lamah — menda imajo številko 14 — se začuden vprašaš,. kako ploskovito je vse delano na tej sliki 14, dočim so bile skupine vendar nekam trodimenzionalno modelirane. Ko greš spet gledat te skupine oseb, vidiš, da niso nič bolj modelirane in da ti je prvi vtis plastičnih oseb vzbudila zgolj premišljena kompozicija in kolikor toliko realistično podane barve. Barvno so nekatere slike res zelo pestre, živahne, a drugi listi so delani s tušem in imajo enobarvno nerealistično ozadje. To je spet posebna spretnost slikarke, kajti to enobarvasto ozadje včasih ni povsod enako močno. Ne da bi hotela slikarica s tem drobljenjem barve kaj pokazati, ampak to je njen prirojeni čut za barvno kompozicijo. Bara Kemec slika dosledno predmetno. Na prejšnjih njenih rastavah smo videli včasih kaj abstraktnega, a vedno je povedala, da je to abstrakcijo našla v naravi in jo prerisala. Njen sedanji svet upodobitev je južnoameriški svet njegovih prebivalcev, njihovega dela in živali, ki tam z Indijanci živijo, ne v zadnji vrsti tudi njihovo umetnostno ustvarjanje, bodisi v arhitekturi, bodisi v keramiki ali slikani ornamentiki. Vsega tega v Buenos Airesu ne bi mogla naslikati, zato mora slikati pri viru. In ker slika predmetno, bi razstavljene umetnine razdelil v predvsem snovne skupine, stilistične in tehnične posebnosti so tu le podrejene. V eno skupino bi uvrstil tiste slike, ki predstavljajo po več ljudi, Indijancev, vzemimo po eno rodbino ali drugačno družbo. Sem bi spadale slike 6, 7, 10, 18 in 19. Na sliki 6 se odpravlja indijanska družba, recimo ji rodbina, v hribe in ima za pot v hribe pri sebi tudi lame. Ta slika je v okrastih tonih. Pri sliki 7 je rodbina prav posebno navezana na lamo, ki je dala sliki tudi naslov. Slika 10 kaže osamljene, zapuščene Indijance, ki imajo med seboj samo eno žival. Slika 18 je zelo barvita, slika 19 pa ima v sredi spredaj rdeče oblečenega fantiča, ozadje pa je olivno zeleno; to barVno sestavo smo opazili že na slikaričini prvi tukajšnji razstavi pri Antuju. V drugo skupino bi uvrstil tiste slike, kjer je ploskovitost bolj očitna, postavim sliki 9 in 14. Pri sliki 9 je vsa slika poslikana v vodoravnih j črtah pončovega blaga, vanje pa je vri-1 san mož z otrokom na rami. Pri sliki 14 pa so lame naslikane s tušem pred modrim ozadjem. Posebna skupina so štiri Tilcare, med njimi ena (3) imenovana Jutro v Tilcari. Po večini so to podobe tamošnjih Indijancev, živali in hiš- Zanimivo je, kako je tukaj ustvarjen prostor s samo perspektivično pomanjšavo in koti stavb, ne da bi slikarica poudarjala sončne in senčne plati. Ne zaradi podobne ploskovitosti, pač pa zaradi bližnjega krajevnega okolja na tem mestu omenjam še št. 17: Purmamareo, ki kaže panoramo hribov v vseh njihovih barvnih odtenkih, a brez zračne perspektive Spomnila nas je ta slika svoječasnih slikaričinih gorskih podob iz Južnih Andov. Kmalu pri vhodu visita sliki 2 in 5, ki očitujeta neko nerealno risbo, kar še povečava naknadna risba s trdim lesóm v že nanešeni barvni plasti. Vsekakor je to eskpresiven moment, ki je znan pri Bari Remec že dolgo časa. V ekspresivno skupino slikaričinih del bi uvrstil tudi sliko 8, imenovano simfonija, kar že nakazuje neko višjo snov: skupina v črno oblečenih oseb z rumenimi, zelenimi in rdečimi črtami navpično oživljenimi. Tudi št. 1 spada nekako v to skupino. če sta druga in četrta skupina vsaj deloma tudi stilno posebni, je pa zadnja skupina spet povsem predmetno, snovno obeležena. So to nekakšne socialne teme, kot vzemimo št. 4 Mrtvo življenje, že drugod omenjena št. 10 in do neke mere tudi 16 El collar. Pilaninst Ze smo dobili v Baruocah prvi sneg-or e tu junija je pošteno zameti io in od topu peci unajajo misli nazaj v preteklo gorniško sezono, ki je zasenčila slovensko planinstvo z žalnim pajčolanom. Tronadorska nesreča je na podoben način prizadela mlajšo • plezalsko generacijo kot svoje dni Tončkova smrt vse nas, ki se danes že lahko uvrstimo v starejši rod. Sicer pa je seveda med ohema dogodkoma dosti razlik. Če se je Tonček ponesrečil pri poskusu na težko, še nepremagano goro, na prehodu, za katerega sta tako Schmoll kot on dobro vedela, da je nevaren, je vendar moči govoriti o tveganju in laik bi si mogel privoščiti, da bi tarnal nad nepremišljenostjo. Argentinski vrh Tronadorja pa za Tomaža prav gotovo ni bil težak in za Vivoda ob izkušenejšem tovarišu povsem dostopen. Žal pa sta slučajnost in nepreračunljivost pokazali svojo moč kot pred dvanajstimi leti. Vremenske spremembe, kot je tisti usodni dan zajela Tronador, ni vedno lahko predvi- Neomenjenih slik ne bo težko uvrstiti v eno ali drugo skupino. Pri natančnejšem pregledu slik moremo ugotoviti enotno stilno gledanje umetnice, ki je kompozicijsko urejena, a v podajanju predmetov ploskovita in linearna, prostor nakazujoč samo po velikosti predmetov v njem- Barve so samo mestoma realistične, večkrat zgolj kompozicijsko ubrane in simbolične. Že izbira okolja priča o veliki socialni osnovi slikaričinoga dela, ki se deloma kaže še v posebnih prizorih, kar je pri umetnici, ki je šla pred dvajsetimi leti skozi trpljenje begunstva, nekaj naravnega. Kdo bi znal vido muerto argentinskih prebivalcev tako globoko zajeti, kot Bara Kemec? Marijan Marolt v o 19 6 6 aeu. Tura m ona združena z nobenim večjim Tveganjem, hoc vsaka vožnja s avtom, hi ga tarmo urez posebne rasine jmvae -zaaene prometna nesreča. Cio-vek pae mkuar ne ve, kdaj ga časa njegova ura. 4Naj mi bo kot starejšemu gorniku dovoljeno,, da izrečem jasno m odločno sodbo o -nesreči: mlada planinca nista napravila nobene izrecne napake in sta vsaj ob tem izletu manj tvegala, kot pa je tvegal slednji povprečni gornik, ki še danes tlači zemljo po volji nedoumljive Previckiosti- V zvezi z nesrečo na Tronadorju se je praktično vsa planinska delavnost slovenskih gornikov v Bariločah usmerila na to goro. Preplezana sta bila argentinski in mednarodni vrh (zadnjega je napravil Jure Skvarča z Japoncem Kuroyama), preceni ledeniki in grebeni med staro kočo in ledenikom Alerce. Številni bariloški in buenosaireški planinci so se mudili na gori in brezuspešno iskali izginula tovariša. V ekspedicijskem oziru sta sezono spet izpolnila brata Skvarča. Južne Ande, ki so bile ob rojstvu slovenskega gorništva v Argentini skoraj popolnoma nepoznane, so zdaj Petru in Juretu tako domače, kot so bile meni v študentovskih letih Julijske Alpe. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da sta Skvarča organizirala svoje prodiranje v Južno Kordiljero s neko metodiko in obiskala različne, med seboj oddaljene predele ter se povzpela na številne vrhove, tako da je njuno poznavanje gorskega sveta okrog jezer San Martin, Viedma in Argentino temeljito, njuna zbirka fotografij pa izredno dragocena za pokrajino „celinskega ledu“. Poleg bratov Skvarča sta še dve skupini planincev buenosaireškega Centro Andino dosegli nekaj plezalskih uspehov na jugu- Ena obeh odprav je preplezala visok vrh v skupini Agujas del Tunel, Nadškof dr. Josip Srebrnič umrl Ob zaključku lista smo dobili sporočilo, da je dne 21. junija po dolgi bolezni umrl škof na Krku dr. Josip Srebrnič. Pogreb je bil 23. junija. K zadnjemu počitku so ga položili v kripto stolnice na Krku. Rajni škof dr.. Srebrnič je bil rojen 2. februarja 1876 v Solkanu pri Gorici. V škofa ga je posvetil 8. decembra 1923 ted. ljubljanski škof dr. Jeglič. L- 1963 je na praznik Brezmadežne praznoval 40 letnico posvetitve za škofa. Ob tej priložnosti ga je papež Janez XXIII imenoval za naslovnega nadškofa. druga je dosegla menda najvišjo goro v pogorju Marconi (zah. od Fitz Roya). Vendar se je poglavitna pozornost argentinskega gorništva osredotočila v pretekli sezoni na južno steno Aconca-gue. L. 1954 je močna skupina francoskih plezalcev ta nebotični zid z velikimi težavami preplezala. Dvanajst let stena ni doživela drugega obiska. Letos pa so se lotile zahtevne naloge kar štiri ekspedicije in od teh so tri uspele. Najprej sta prišla čez steno po dolgotrajni borbi dva Argentinca, ki sta v gorniških krogih prav malo poznana: Aikes in Pellegrini. Potem je preplezal južno steno znani Fonrouge z avstrijskim tovarišem in nazadnje so steno napravili še Japonci. Vsekakor se ponavlja staro pravilo, da postane vsaka smer, pa če je izgledala ob prvem vzponu še tako težka, sčasoma rutina, čeprav zato seveda še ni izprehod za novince. V Evropi se je ponesrečil naš dobri znanec, slavni francoski plezalec Lionel Terray. Tudi njega, drznega zmagovale® najvišjih in najtežjih vrhov in smeri vsega sveta, je zatekla neizprosna usoda. V domačih Alpah, kjer sta z mladim tovarišem plezala zanimiv plezalski problem, je zgrmel Terray s spremljevalcem vred v čisto lahki steni, potem ko sta skrajno tčžko poč z izdelano tehniko premagala. V- Arko ALI IMATE NAJLEPŠI slovenski knjigi, ki vzbujata vsesplošne zanimanja med izseljene! v Ameriki. » Evropi, pa tudi v domovini ? To ata Zbornik Sv. Slovenile 1966 (416 strani s številnimi ilustracijami) ia Nevidna fronta SPOMINI VLADIMIRJA VAUHNIKA (445 strani — tudi ilustrirana) Cena Zborniku je 1000 pesov. Spominom pa 800 vezani in. 700 pesov broširani Dobite jih v S.lovenski hiši, v vseh Domovih in pri poverjenikih Sv. Slovenije. Po naročilu odpošlje po pošti uprava Svob. Slovenije knjigi v katero koli državo. Vesel Učna knjiga za višje oddelke s Je to, mislim, druga učna knjiga povojne emigracije, ki je izšla tostran oceana. (Prva je Naša beseda, Buenos Aires 1951.) Ima 224 strani s sledečimi poglavji: Prvi del, Drugi' del, Zemljepis Slovenije, Zgodovina Slovencev in Slovnica. Kazalo na koncu knjige ima še Seznam slik in podob ter Obrazi pisateljev in slavnih mož. Kakor pravi podnaslov, je knjiga namenjena višjih oddelkom slovenskih šol. Razdelitev oddelkov v Kanadi, kjer je knjiga izšla, mi ni znana. Po opombi pri poglavjih Zemljepis Slovenije (str. 131 in Zgodovina Slovencev (str. 141) sodim, da spadajo v nižje oddelke 1., 2. in 3- razred; od 4. razreda dalje so višji oddelki. Tedaj bi učna knjiga Ve-seli dom vsebovala učno tvarino za o-troke od 4 .razreda dalje. Pa me prav tisti dve Opombi tudi motita: morda spada 3. razred tudi med višje oddelke ? ! Tako bi potem prej imenovani Prvi del z odgovarjajočo zemljepisno in zgodovinsko snovjo ter odgovarjajočo slovnico vseboval tvarino za 3. razred, Drugi del ter ostala snov višjim razredom. Gotovo je, da razredi slovenskih šol v izseljenstvu ne odgovarjajo tistim, ki smo jih bili vajeni doma- Tu se je treba ravnati pri pouku prilikam in razmeram, ki so nam na razpolago. Prav zaradi tega naj bi bile učne knjige temu primerne. Prvi del je predvsem vzgojne vsebine. (Mimogrede: Molitev s pete strani spada brez dvoma v učno khjigo za nižje oddelke slovenskih šol!) Prične se s sestavkom Letni časi, ki se potem tu in tam pokažejo še v kakšni pesmi ali dom »venskih šol. — Toronto, 1965. sestavku v zvezi s cerkvenim letom. Morda bi knjigi ne škodovalo, ko bi imela nekaj več zadevnih sestavkov. Istega -mnenja sem tudi glede člankov verske vsebine in cerkvenega leta: več naj bi jih bilo! Sledijo si berila in pesmi vzgojne vsebine, o lepem in pravilnem obnašanju, o človeškem telesu in njega snagi ter skrbi za zdravje- Vmes nič koliko beril te in one vrste — novejših, pa tudi starejših pisateljev. Slednja so najboljša. Pregovorov, raztresenih med sestavki je mnogo, mnogo. Pa še tu in tam kaj za šalo in smeh. Branja ima Prvi del veliko. Ako bi bil sestavljalec malo izbirčen, bi lahko brez škode izpustil ta ali oni sestavek in ga nadomestil z boljšim. Edini, res vsebinsko povezan, je zaključni odstavek, ki govori o slovenski domovini. Sestavki so nam znani in se ponavljajo v vseh slovenskih učnih knjigah: Kunčičeva Slovenska zastava, Kako je Bog ustvaril Slovenijo (brez avtorja), Vide Jerajeve Kralj Matjaž, narodna Sava, Drava in Soča, Vide Jerajeve Večer za našo vasjo, Vilharjeva Po jezeru. Presenetilo me je Mauserjevo Domotožje, ki ga do sedaj nisem poznal. So to sestavki, ki jih bo slovenska mladina brala, dokler bo še znala brati v našem jeziku! Tudi Lovrenc Košir je primeren. Prav je, da naša mladina ve, da je bil Slovenec tisti, ki je izumil poštne znamke. Le kako bi bilo danes brez njih?! Drugi del učne knjige je namenjan slovenskim pesnikom, pisateljem in drugim slavnim možem. Način prikazovanja teh mi je všeč-Primernemu sestavku (pesmi ali berilu) sledi v drobnem tisku razlaga manj znanih besed, kar je gotovo zelo potrebno. V enakem tisku slede misli objavljenega sestavka, v slučaju potrebe tudi pojasnilo, priporočilo za primeren spis ter končno (ne povsod!) kratek življenjepis pesnika (pisatelja). Sledi še ponekod označba slovstvene oblike (povest, pravljica, basen, legenda, sonet). Izbor slovenskih mož je dober. Večina izbranih pesnikov in pisateljev ima v knjigi tudi svojo sliko („O-braz“,pravi kazalo). Zelo primerno, zelo potrebno- še nam starejšim sčasoma zmedli slika, če je večkrat ne vidimo. Pogrešam pa vsaj Jenka in Kunčiča. O posameznih sestavkih ni da bi govoril. Domala vsi so dobro izbrani in znani iz nekdanjih slovenskih Beril. Moti me pa, da sestavki tega ali onega pesnika (pisatelja) niso natiskani zaporedoma, marveč vmešani med druge in to čisto brez potrebe. Tudi Drugi del ihia mnogo prego-govorov pa še raznih pesmi, ki nimajo z vsebino objavljenih slovstvenih sestavkov nobene zveze. Zdi se, da so tam samo zato, da izpolnijo prazen prostor. No, škodovalo to gotovo ne bo. Zemljepis Slovenije je tretje poglavje učne knjige Veseli dom. Na osmih straneh nam poglavje prikaže v dvanajstih zgoščenih sestavkih zemljepisno podobo Slovenije. Sestavki so ponekod kar suhoparni, skoraj samo naštevanje, kar je v na j višjem oddelku — ko se učna knjiga samo še zgoščuje in obnavlja — še sprejemljivo. V nižjih pa bo imel učitelj(ica) dosti truda s pripravo, da bo podal snov v sprejemljivi obliki. Nekaj pripomb- Pri sestavku Slovenska zastava bi jaz omenil tudi slovenski grb: tri zlate zvezde na modrem polju- Tako vsaj si ga predstavljamo odkar smo šli v tujino. Pri 3. sestavku — ali poleg — bi omenil tudi meje slovenskega ozemlja v Jugoslaviji. — 5. Slovenci v tujini- Zakaj je največ Slovencev odšlo v tujino takoj po drugi svetovni vojni? Ne bi bilo nujno potrebno otrokom to razložiti in utemeljiti? Če vzbujamo v otroku ljubezen do slovenskega jezika, do naše zastave, ko opisujemo lepoto Slovenije — mar se ne bo otrok vprašal: zakaj ste pa prišli sem? — Pri opisu Dolenjske bi bilo dobro posebej omeniti Belokranjsko. Že zaradi izrazite narodne noše, ki jo imajo tam, pa raznih narodnih običajev: belokranjsko 'kolo, Zeleni Jurij in podobno. Tudi Zgodovina Slovencev je obdelana v kratkih sestavkih. Kakor za sestavke o zemljepisju, velja tudi za te: ni jih veliko, pa če si jih bodo otroci zapomnili — dosti bo! Malo bolj obširno bi pač bilo treba obravnavati življenje in položaj kmeta pod graščaki —-kar je le mimograde omenjeno pri se- ! stavku o kmečkih uporih. (Pri Pregljevem članku „Tolminski puntarji...“! str. 90 bi bila tudi lepa priliko za to).1 Ne vem, kdo je sestavil zgodovinsko snov za to knjigo, čudno se mi pa1 vendar zdi, da se je sestavljalcu usta- j vila zgodovina v letu 1918. Nič ne ve ! o drugi svetovni vojni, nič o trpljenju ; slovenskega naroda med njo, nič o ko- j munistični revoluciji — da ne omenim ■ dogodkov po vojni — kakor da to ne j spada v slovensko zgodovino! Vendar ! ne bomo otrokom zakrivali dejstva, da | izseljenci po drugi svetovni vojni (glej tudi članek str. 128: „Preseljevanje je 1 še bolj naraslo...“, „Z novim valom; preseljevanja po drugi svetovni vojni...“) nismo gospodarska, marveč ideološka emigraci ja ! To mora otrok slišati, vedeti in čutiti doma, v šoli — povsod, kamor pride! Spoznati mora — seveda, na primeren način — dejstva, ki so nas primorala, da amo danes tu in ne doma! Ni to nobeno „politikarstvo“, zagrizenost ali kakor hočemo že temu reči, marveč čisto preprosta ugotovitev: ne odnehamo od tega, zaradi česar smo tu! Zadnje poglavje knjige zavzema Slovnica. Sestavljena je, kakor smo jo bili vajeni v učbenikih doma. Je obširna. Mislim, da preveč in da jo bo težko obdelati- Dobro bi bilo, ko bi (kakor pri zemljepisju in zgodovini) označili posamezne odstavke snovi z zvezdicami (eno in dvema) in tako ločili snov za posamezne oddelke — seveda, v kolikor je to možno. Sicer bo pa moral itak učitelj(ica) izbirati snov za ta ali oni oddelek. Lep in hvalevreren je Dodatek o branju in pisanju. Zlasti o branju. Koliko lepih misli in koristnih nasvetov je v njem. Potrebno bi bilo, da bi si otroci vse te nasvete vtisnili v spomin — in se po njih ravnali. Koliko več bi imeli tedaj otroci od branja, kako bi bogatili svojega duha in plemenitili svoje srce! Navodila za pisanje so — dasi že iz predvojnih knjig znana —- tudi zelo potrebna in koristna- Isto velja tudi za navodila v pismih. Ta Dodatek mi v resnici ugaja! Veseli dom je namenjen slovenskim šolam v Kanadi (morda tudi v USA in kje drugje). Tistim šolam, ki so si jih organizirali Slovenci, ki so prišli v Kanado iz taborišč v Evropi po drugi svetovni vojni (glej str. 128). Lepo bi bilo, ko bi bilo to kje bolj vidno nakazano. Da je to pravzaprav učna knjiga nove, ideološke emigracije. Pa da bi bil tu in tam tudi kak članek, ki bi to dejstvo potrjeval- Tedaj bi knjiga gotovo veliko bolje služila svojemu namenu! Mit ^jrijPQp, ii J) «>wfig«5 8» 381č>w«ey>SSuenos Airesu (ùLlìaJ uaio aa yuer premiero komeuije brazilskega aytorja u. xiguereiua -basica in grozdje, ueio, ki je v španskem prevodu dosegio v jbueaos Airesu nad 4ud prčustav, Je zuaj za siovensKi ouer režiral g- otaiiKo o ere bič. igra —- namenjena odraslim — je s številnimi satiričnimi scenami napolnila dvorano s sinenom. fivaiezm gledalci so tako ob posameznih dejanjih kakor predvsem ob zaključku nagradili igravce z navdušenim ploskanjem; V interpretaciji vlog tega izredno uspelega deia so nastopni Tildo Lešnik i-iszopj, Maks Borštnik (filozof Ksan-tos), Pavči Maček-Eiletzova (njegova žena), Marija Kutnar-J Močnikova (sužnja Melita), Tine Debeljak mi. (stotnik) ter v vlogi velikana Abesinca „čisto ta pravi zamorec“ J. A. Casares kot gost ter podali igro tako, da je res — kakor piše „Gledališki list“, ki je ob tej uprizoritvi pričel izhajati — ‘napolnila dvorano s smehom, srca in glave poslušalcev pa z resnimi občutki ter mislimi’. O režiji, igranju ter sceni (arh- Marijan Eiletz) bomo vprihodnji številki prinesli strokovno poročilo. Lisica in grozdje, ki ga je SGBA ponovilo v nedeljo, 3. julija, ‘bo v tretje (in zadnjič) uprizorjeno v soboto, 9. julija ob 21j na odru Slovenske hiše. Ogled te predstave toplo priporočamo. Shod mladenk in naraščaj nie v Slo" venski vasi. Vesela pesem mladenk in naraščajnic iz San Martina, ‘ San Justa in Ramos Mejia se je razlegala po omnibusu, ki nas je vozil v nedeljo v jutranjih urah v Lands. Tam so se nam pridružile še mladenke iz Mofona in Lanusa- Bilo nas je 95. Sveta maša v prijazni cerkvi, še pesem Mariji v čast in že smo bile na igrišču. Prilegel se je topel ,čaj in prigrizek, potem pa takoj k igram. Tekmovanja, skok čez klop, padec v travo — nič ne de, ko je pa tako lepo, ko sije sonce in uživamo dober zrak. Opoldne malo odmora, potem pa zopet igre in tekmovanja. Ob 15 so nas povabili v lepo okrašeno dvorano. Mladenke iz Lanusa so pripravile pravo akademijo. Na odru so se vrstili šaljivi prizori, petje, telovadba, folklorni plesi, simbolične vaje. Z občudovanjem smo ‘spremljale pester, program, ki smo ga zaključile s svojo himno „Pogum“. Sedele smo pri pogrnjenih mizah in se gostile s čajem in dobrotami, ki so jih pripravile skrbne mamice mladenk iz Lanusa. Vsem: našim voditeljicam, gospem in gospodičnam, Slovenskemu domu v Lanusu in mladenkam se zahvalimo, da smo preživele tako lep dan. SDO je imela v nedeljo, 3. julija, svoj redni zvezni sestanek, na katerem je predavala gdč. dr. Mojca Grzetič o anatomiji in fiziologiji. Ker je bila snov obširna, smo razdelile program na dva dela: zjutraj je bilo predavanje, po skupnem kosilu pa razgovor. Vesele smo bile lepe udeležbe in se zahvalimo dr. Mojci, da je pripomogla k izpopolnitvi našega obzorja in k večji povezanosti. PORAVNAJTE NAROČNINO! ARGENTINI Dvajsetletnica mature V ponedeljek, 20. junija, so se zbrali v Slovenski hiši v Buenos Airesu bivši študentje, ki so leta 1946 na begunski gimnaziji v Servigiia.nu (Italija) polagali redno maturo, da proslavijo dvajset let. od tistega dneva „zrelosti“ ih da se spet srečajo med seboj, si stisnejo reke, obudijo spomine na tedanje nepozabne ure in da si pogledajo iz lica v lice ter ugotovijo „kdo je kdo“'- Slavje je začelo z zahvalno mašo, ki jo je daroval msgr. Anton Orehar in pri kateri sta mu stregla tedanja maturanta čč. gg. Milan Povse in Tone skuij- Nato je sledila skrbno pripravljena večerja v družabnih prostorih Slovenske hiše. Ves večer je potekel v prisrčni domačnosti, ki so mu pa dali slavnostni sijaj slovenski šopki na prsih vseh navzočih- Bilo je mnogo dobre volje, iskrene besede in veselja, lepo zapete slovenske pesmi, predvsem pa kopica obujenih spominov iz tistih gimnazijskih ur pred dvajsetimi leti, ki le niso bile tako nepomembne in brez sadu, kakor bi to ■kdo- mislil. Marsikaj so mogli ti študentje koristno uporabiti pri svojih nadaljnjih študijah in danes, kjerkoli so razkropljeni po Evropi, severni in južni Ameriki, branijo naše skupne narodne in verske vrednote. 0‘d bivših maturantov so bili navzoči: 'Ahčin Jure, Kovač Katica, Kovač Marjana por. Batagelj, Kožar Stane* Kramar Radojca por. Šušteršič, Marolt Joža vd. Marin, Povše Milan, Prijatelj Kristina por. Breznikar, Škulj, Tone in Terdič Remigij. Od profesorjev pa so se udeležili večera: ravnatelj Ivan Prijatelj, razrednik Jože Osana, msgr. Anton Orehar, dr- Jože Krivec, Alojzij Geržinič, Janez Perharič in Jože Omahna; pismeno opravičilo m voščila večeru je poslal France Golob. Osebne novice Mašniško posvečenje. V sredo, dne 6. julija, ob 5 popoldne je bil v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco posve-v dubovnika .č, g- Vencelj Vodnik iz škofije Rio Gallegos- Novomašnik bo daroval svojo prvo dgritev Bogu v nedeljo, i0- julija, ob II ddpoldne v cerkvi Marije Pomočnice ‘kristjanov v R. Mejii. Družinska sreča. V družini Doriana Helerja in njegove žene ge. Slavke roj-Bavčar se je rodil sinček. Iskreno čestitamo ! ADROGUE Novice iz škofovega zavoda Kakor sem zadnjič obljubil, se spet oglašam iz našega Zavoda v Adrogue-ju, da boste dobili vsaj majhen vtis o zavodskem življenju. To pot poročam v glavnem o športnem udejstvovanju za-vodarjev. Na državni praznik 25. maja so prvošolci odigrali kar zanimivo nogometno tekmo, višješolci pa tekmo trojk v odbojki. Prvo mesto je zasedla trojka Miha Stariha, Janez Pinter in Gregor Batagelj. Zvečer smo imeli pa kar celo filmsko predstavo- Videli smo dva komična filma, v prvem sta imela glavno vlogo Laurel in Hardy (Debeli m ‘Suhi), v filmu „Nič več Indijancev“ pa Abbot in Costello. Tretji film pod kasteljanskim naslovom „El audaz golpe de los desconočidos de siempre“ je bil zelo zanimiv. (Nadaljevanje na str- 5-) Praznik slovenske pesmi — Gallusov koncert Slomškov dom je v nedeljo, 26. junija popoldne organiziral v dvorani Slovenske hiše V Buenos Airesu koncert, ki je nosil ime — praznik slovenske pesmi in 'katerega dobiček je bil namenjen gradnji Slomškovega doma. .Dvorana je bila polno zasedena, kakor je le redkokdaj ob prireditvah umetniškega programa in med prisotnimi smo opazili velike ljubitelje slovenske pesmi, muzike ter tudi osebe, ki so iz Slovenije trenutno na obisku pri sorodnikih v Buenos Airesu. Ena je celo navdušeno izjavila, da je med zborom mnogo mladine, ki je lepo pela o Triglavu, čeprav ga ni še nikdar videla... Med občinstvom je bilo mnogo dobrega razpoloženja in velikega pričakovanja, kajti Gallusov koncert je navadno le enkrat na leto. Z običajno 20 minutno zamudo se je j koncert začel. (Kdaj bomo mogli zapi- j sati, da je občinstvo zasedlo prostore ’ pred napovedano uro in se je večer začel točno?). Celotni mešani zbor Gallusa je bil pozdravljen s toplim aplavzom, käkor tudi dirigent, ko je stopil na oder.1 Nato je bil deležen enakega pozdrava ' tudi predsednik Slomškovega doma, g- ' Marijan šifrer, ki.:je. prinesel besedo zahvale dirigentu, g- dr. Juliju Savelli- ' ju, pa tudi vsem navzočim, ki smo prišli na koncert, da preživimo skupaj uro in pol združeni in povezani v objemu našega najdražjega zaklada — slovenske pesmi. Poleg drugega je dejal: „Zdi se mi, da skrunim svečanost tega trenutka, kajti vsaka izgovorjena beseda danes, na tem kraju, je odveč. Rad bi, da bi se v tem trenutku vrnili vsi nazaj, ko so za nageljni na oknih zadrhtela dekliška srca. Takrat smo prisluhnili vsi: zapeli so fantje. Za nas melodija in vsebina nista glavni, za nas je slovenska pesem mnogo več, nima cene: je kakor materin molek, kakor kruh z očetove mize, kakov vonj kadila v domači cerkvi. V njej je šumenje kraških borov, vrisk štajerskih goric, odsev koroških jezer, jok naših mater, tiha tožba žalostnega dekleta- Pojejo jo doma, pojemo jo v svetu: od kanadskih gozdov, do avstralskih pustinj, od argentinskih pamp do west- j falskih rudnikov. Dajmo, razsipajmo to bogastvo tudi med našo mladino! Ko bo otrokom naših otrok materina beseda že tolkla1 okorno, ko je morda niti ne ‘bodo več poznali, jim bodo še vedno zaplala lica in se razširila prsa ob naši pesmi, ker jo bodo občutili. To je zadnja vez, ki jih bo .še držala, zadnja, ker je moč- nejša od vseh drugih. Zato slovensko pesem spoštujmo, ljubimo jo, prisluhni mo ji, zbrano, kakor v molitvi!“ Šifrerjeve besede so pripravile lep uvod v koncert in je tako bil ustvarjen prvi stik odra z občinstvom. Nato sta •dve dekleti v narodnih nošah (gdč. Mačkova in Potočnikova) pripeli si venski ■šopek — rdeč nagelj in rožmarin — dirigentu na prsa. - Prvi del koncerta se je potem začel-Od prvih akordov, ki smo jih pričakujoče sprejeli, nas je opajal vedno z novimi melodijami' in čutili smo nekdanje čase čisto' blizu: obraze, vasi, cerkve, še nebo in zvezde vse je šlo mimo nas, živo, vedno lepo, polno podob naše domovine- In naš mladi rod, ki rojstnega kraja teh pesmi ni občudoval z lastnimi očmi, je občutil vso lepoto iz pesmi, njeno opojnost, privlačnost in moč. Tako smo ploskali po vsaki pesmi, občudovali soliste in živeli iztrgani iz hladnega vsakdanjega življenja v svetu lepote... Mešani zbor, ki so mu dali še poseben poudarek solisti v posameznih skladbah (Ivan Rode, Matjaž Maček, Roza Golob, Barbka Maček, Tone Selan, Anica Mehle, Marija Marinček) je zapel naslednje pesmi: Vodopivec: Knezov zet; Mav: Tinica; Venturini: Nocoj pa, oh nocoj; Schwab:, še ena; Kramolc; Dokler sem ledig bil in Jaz bi rad ci-gajnar bil; Fleišman-Kramolc: Godec pod lipo; Polič: ‘Čez noč; Adamič: Polka; Prelovec: Ženka mi v goste gre. V drugem delu koncerta je nastopil povečani moški zbor (moškemu zboru Gallusa se je pridružilo nekaj pevcev prav za ta koncert; škoda, da so štirje basisti zaradi bolezni izostali). Občinstvo jih je s simpatijami sprejelo, kajti mnogi so želeli slišati predvsem moški zbor (nekdo je šepnil: fantje na vasi). Moški zbor je donel lepo ubrano, posebno pianisimi so bili čisti in natančno izdelani- Rastel je od pesmi do pesmi, pel, vriskal, tožil, pa spet slovesno napival- Človeku je bilo na mestih, da bi se sprostil in zapel s pevci iz polnega srca- Prevzame te tista moč, ki jo ima lepo zapeta pesem, da te pretrese, kajti neštevilno nepozabnih spominov je navezanih na vsak akord... Težko bi rekel, katera je bila najlepše zapeta, morda Lastovki... Završki fantje... Rožmarin. . . Program moškega zbora je bil tale: Foerster: Večerni ave; Nedved: Mili kraj; Schwab: Oj dekle, kaj s’ tak’ žalostno; Simonitti: Lastovki; Adamič: Završki fantje in. Zdravica; Pregelj: Nocoj je pa en lep večer; Hajdrih: Jadransko morje; Prelovec: Jaz bi rad rudečih rož in Škrjančku; Volarič-Sve- J tek: Rožmarin; Mašek: Mlatiči. Solisti: ! Jože .Malovrh, Vinko Klemenčič, Janez ] Mežnar. i BS® Prehitro je šla pesem za pesmijo; še bi bili poslušali- Dirigent je dodal na koncu Triglav (z dvema zboroma), ki ga je moral na željo občinstva ponoviti. Dirigent, dr- Julij Savelli, je vodil koncert z veščo roko dobrega zborovodje. Morebiti se je na mestih zaznalo nedovršeno zlitje nekaterih glasov, kar pride šele po počasni, a vztrajni vrasti v zborovo telo- Občutili pa smo, da ima za take vokalne nastope dvorana še pomanjkljivo akustiko, kar je pripisovati morda temu, da še ni dovršena; magnetični trakovi pa ji dajejo prednost v snemanju. Zbor jc prejel po iprvem delu v znak priznanja lep šopek nageljnov, ki sicer niso v ničemer odtehtali ogromnega truda in dela za pripravo tega lepega večera, bili so pa kot poklon vseh navzočih. H. koncertu je bil izdan ličen program- s posebnostjo, da je prinesel tudi oznako in strnjene podatke o vseh zastopanih avtorjih. Kljub temu bi ne bilo nič odveč, ko bi program bil napovedovan in povezan z nekaj lepimi besedami- > Gallus nam je nudil, kakor vedno, lep večer. Morda bo vendar po tem uspehu pripravil najboljši izbor in ga posnel na plošče, ki bi mogle domačnost, bogatijo in lepoto slovenske pesmi ponesti v slovenske domove, kamor po vsej pravici spadajo. , —jkc S LO VENCI PO SVETU AVSTRALIJA Za slovensko šolo v Baragovem domu v Melbournu, ki jo vodijo slovenske šolske sestre, se je vpisalo 28 otrok. Pouk je zaenkrat vsako prvo in tretjo nedeljo popoldne. V kratkem bodo sestre odprle tudi slovenski šolski vrtec. Škrabov oča, ki je pred leti prišel v Belbourne iz Argentine, je 9. maja že ves čil in zdrav praznoval 70-letnico. Bog ga živi še mnogo let, to mu vsi iskreno želimo. KANADA Slovensko naselbino v Lethbridgu, prov. Alta v Kanadi, je v sredo, 15. ju • nija, zadela huda nesreča. žrtev avtomobilske nesreče je postala ga- Tončka Kvedrova, žena znanega slovenskega javnega delavca g. Pavla Kvedra. Do nje je prišlo takole: Navedenega dne «ta se gospe Tončka Bohova in Tončka Kvedrova ob sedmih zvečer vračale domov z okopavanja sladkorne pese. Vozil ju je farmar, pri katerem sta delali. Na križišču s prodom posutih cest je farmarjev avtomobil trčil v drugega e tako silo, da je go. Tončko Kvedrovo in šoferja drugega avtomobila vrglo v cestni jarek. Ga. Tončka Bohova je sedela zadaj in je nesrečo prestala, sicer • poškodbami, pa je sedaj že izven nevarnosti. Tončka Kvedrova je pa dobila tako hude poškodbe, da je že deset mi- j nut po prevozu v bolnišnico umrla. Pogreb Tončke Kvedrove ro,;. Schiffrer iz Stražišča pri Kranju, je bil dne 18. junija 1966 na pokopališču Montain View. Rajni je v cerkvi po pogrebni maši zapel v slovo pevski zbor slovensko žalostinko Vigred se povrne s tako globokim občutjem, da so solze vsem zalile oči. Težko prizadeti družini g. Pavla Kvedra, kakor tudi sestri rajne Tončke Kvedrove Mari Lipovčevi, ženi glavnega urednika Ameriške domovine g- Vinka Lipovca izrekamo globoko sožalje, raj-»a pa naj mirno počiva v kanadski zemlji. Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij v Torontu je ob pregledu delovanja te denarne ustanove za prvi dve tretjini poslovnega leta, ki se vsako leta zaključi dne 30. septembra, ugotovila, da v hranilnico pristopajo vedno novi ljudje. Denarni zavod je imel dohodkov čez dva milijona dolarjev, približno toliko pa tudi izdatkov. Poročilo o poslovanju denarnega zavoda dalje navaja, „da se pozna kot sploh v ekonomiji severnoameriškega kontinenta, da ljudje nimajo radi denarja naloženega uiti ne v delnicah. Mnogi ga vlagajo v nepremičnine. Ker smo v dobi inflacije denar zgublja na vrednosti, ali cene rastejo, kakor kdo hoče- Povpraševat,je po posojilih, zavarovanih z zastavo na ra premičnine, še vedno raste, tako, da je temu povpraševanju težko zadostiti. Pozna se, dà denarja na trgu manjka in da je zato drag in ga je težko dobiti." Na slovenskem letovišču v Boltonu je bilo 12. junija toliko Slovencev, kot doslej še ne. Bila je tedaj nova maša Franceta Turka, nato pa telovska procesija, v kateri je nosil Najsvetejše novomašnik. Novomašni pridigar je bil g. dr. Filip Žakelj. Z novomašnikom je »odarovalo sv. daritev sedem duhovnikov, med katerimi je bil tudi eden črno-kožec- Med novo mašo je preipeval združeni pevski zbor obeh slovenskih župnij ! v Torontu pod vodstvom'Jurija Eržena-j Novomašnikovi gostje so imeli zvečer | novomašno večerjo v cerkveni dvorani j župnije Marije Pomagaj. Prof. Lojze I Ambrožič je novomašnika predstavil kot ! neutrudnega iskalca resnice in vzornega 1 študenta, ki je poleg bogoslovnih študij j dobil še diplomo o teologiji. V imenu duhovščine je izrekel čestitke g. župnik Prebil, o poslanstvu laikov v cerkvi je govoril dr. Rudolf Čuješ, prof. na univerzi sv. Frančiška Ks. v Antigonish, novomašnikov brat rev. Martin Turk iz Vancouverja, pa je predstavil novomaš-nikovo družino v Šmihelu pri Novem mestu. Med drugim je povedal, da je novomašnik izgubil mater že v devetem letu, ob očetovi smrtni uri pa ni bilo sina, da bi mu bil izročil kmetijo. V maju odn. juniju se je zaključil šolski pouk po slovenskih šolah v Kanadi. Tako tudi v Montrealu, kjer je bila ta šola lani vključena tudi med montrealske narodne šole. Te podpira posebna komisija, ki ima na skrbi šole deseterih narodnosti. Največ skrbi posveča šoli s. Jožica, petje pa poučuje Slovenske otroke Janez Rabzelj. Slovenski rojaki v Montrealu imajo tudi svojo pristavo, ki nedeljo za nedeljo pričakuje Slovencev, da ob dobri postrežbi prežive v naravi sredi hladnega gozda nedeljski dan. Na pristavi j® vsako nedeljo tudi maša- Poročili so se: Jože Fotivec in Elizabeta Vori; Janez Kavčič in Marija Demšar; Jože Tement in Alojzija Borko; Anton Tenčič in Ana Sadi; Konrad Robič in Marija Krnc; Emilij Bratina in Marta Fenoš; Ivan Dolinšek in Hedvika Kegu; Jože Valič in Rozina Lisjak. V Windsoru so se slovenski rojaki odločili, da bodo tudi oni začeli s slovensko šolo. V ta namen so izvolili poseben odbor. Za predsednika je bil izvoljen Avgust Zupanc, za podpredsednica ga. 'Marija Jerše, za tajnico ga. Marija Martinčič, za blagajnika Frank Kužnik. Na šoli bodo poučevali Lojze Žagar kot šolski upravitelj, ga. Marija Martinčič, petje Tone Jeraj, rajanje in slovensko folkloro pa ga. Marija Jekovec. Slovenska šola, ki jo obiskuje 36 otrok, ima svoje prostore v zavodu sv. Ane. MEHIKO Med bariloškimi planinci dobro poznani dr- Janez Truden se mudi zadnje mesece službeno v Mehiki in Costa Riki. V tej zadnji deželi je doživel zanimivo planinsko dogodivščino. Ko je prispel na vrh vulkana Poas (kamor se je kar z avtom pripeljal) je bilo zbranih na robu žrela dosti razburjenih ljudi. Pravili so, da je padel v globino mlad fant in vsi so bili prepričani, da se je ubil. V gosti megli se je itak samo nekaj metrov daleč videlo. Truden, ki je mož dejanj in izkušen gornik, se ni prav nič obotavljal in v nekaj minutah je organiziral reševalno akcijo. Našli so fanta kakih 80 metrov globoko v nekakšnem žrelu, čeprav je bil ves pobit, je bil še živ in reševalci so ga srečno izvlekli iz vulkanskega žrela. Slovenci v Argentini (Nadaljevanje s 4. str.) Sedaj pripravljamo v Zavodu tudi igrišče za košarko. G. Dimnik (Rueda, San Martin) je pripravil železno ogrodje, g. Grohar iz Palomarja pa ostale lesene dele. Tako bomo kmalu začeli gojiti v Zavodu to lepo športno panogo. Tekmovanje v namiznem tenisu, katerega sem omenil v prejšnjem poročilu, smo že zaključili. Igralci so bili razdeljeni v dve skupini: ljudskoš'olsko in gimnazijsko. Vsaka skupina je odigrala 38 iger. Zmagovalec prve skupine je bil Kinkelj, sledita mu Osterc in Marinčič. Prvak druge skupine je Mirko Vasle, drugi je 'Stariha in tretji pa Mramor. Za danes naj bo dovolj, a obljubljam vam, da se bom kmalu spet oglasil. Zavodar LANUS V soboto, dne 25. junija, so v fari pri svetem Jožefu, kjer je deloval pokojni monsignor Janez Hladnik, blagoslovili prve tri učilnice nove dekliške srednje šole, katero vodijo slovenske šolske sestre. Slovesnosti so se udeležili predstavniki provincialne vlade, la-nuške občine in cerkvene oblasti. Razni govorniki so omenili v svojem govoru pionirsko delo naš'ega rojaka Janeza Hladnika — čeprav so njegovo ime nerodno izgovarjali— ki je pred 16 leti začel v tem najbolj zanemarjenem in zapuščenem kraju lanuške občine. Biv. minister- za gospodarstvo dr. Enrique Fuentes je čestital č. sestram k zamisli moderne šole in pa šolskemu odboru k delavnosti, ko so v tako kratkem času postavili tri krasne učilnice. Ob koncu govora je g. minister izročil sestri ravnateljici srednje šole ček v vrednosti sedemsto tisoč .pesov, kar so navzoči pozdravili z burnim aplavzom. Ves potek slovesnosti so zabeležili novinarji raznih časopisov in snemali televizijski , reporterji. Slovenski rojaki se veselimo ugleda, ki ga raše sestre uživajo pred oblastmi in ljudstvom, ter jim želimo š'e za na-! •prej mnogo uspehov pri njihovem delu | v prid duhovnega napredka našega 1 okolja. , j RAMOS MEJIA Informativni sestanek članov Slomško*. vega doma Bil je ob lepi udeležbi v nedeljo, 19. junija, po sv. maši. Predsednik upravnega odbora g. Marijan Šifref se je v uvodnem delu spomnil obletnice smrti msgr. Janeza Hladnika. Za pokojnega dobrotnika so vsi člani stoje zmolili Očenaš. Takoj nato je predsednik pre- j šel na aktualna vprašanja v zvezi z življenjem ustanove. Poudaril je. velik : pomen pogostega stika, posvetovanj in ' sodelovanja čim večjega števila članov- j Poleg zunanje rasti, je potrebna tudi j skrbna rast organizacije in vsega dru-1 štvenega življenja. Poudaril je velik pomen, ki ga ima Dom v naravnem ; okolju in zavrnil ugovore, ki se včasih \ slišijo. Najdejo se posamezniki, ki trdi- i jo, da „ni treba takega luksuza in bi. zadostovali mnogo manjši, enostavno zgrajeni prostori." Dom zaradi dobro premišljenih načrtov, lepega pročelja, svetlih in lepo razporejenih prostorov ne bo dosti dražji. Ni vseeno, ali so naši otroci na slovenski dom ponosni ali ne. Pa tudi odraslim naj bo prijetno zbira- ! lišče, vsem skupaj pa v veselje in pono» i naše skupne slovenske podjetnosti. Tehtnim izvajanjem g. Marijana i šifrerja je sledilo poročilo finačnega ! referenta in predsednika gradbenega odseka g- Hermana Zupana ml. V lepem in preglednem iporočilu je g. Zupan poročal o gradnji, ki se je pričela novembra 1965. Skice in dokončne načrte je po posvetih z upravnim in gradbenim odborom po odobritvi izrednega občnega zbora izdelal g. arh. Marijan Eiletz. Gradbeni odsek je storil vse za čim cenejšo gradnjo, a vedno v skrbi, da ne bi načrt trpel na lepoti. Železobetonsko ogrodje stavbe je izdelal g. Štefan Bizjan. Ves gradbeni les nam je brezplačno odstopil g. Kastelic. Okna in vrata je izdelal g. Remic, električno napeljavo pa je oskrbel g. Ciril 'Vodnik. Zidarska dela so vodili gg. Nagode, Marolt in Opeka, vsa koordinacija in vodstvo pa je bila v rokah g. Tomazina st. Vsa dela — obloge z lesom — izdeluje g. Matevž Potočnik. Mnogo teh del se je naredilo brezplačno, po znižani ceni ali pa na račun delnic. Mnogo smo prihranili z materialom starega, podrtega poslopja. Pri podiranju hiše in prevažanju zemlje je odločilno sodelovala mladina, večinoma pod vodstvom sedanjega mladinskega referenta g. Janeza Brule. Dobesedno je g. Zupan dejal naslednje: „Da danes Slomškov dom stoji in je prva etapa skoro končana, je zasluga vas članov, ki ste vodstvo moralno in gmotno podprli. Dom je bil zgrajen z razmeroma malo denarja. Vsa skrivnost našega uspeha je v tem, da smo večino del izvršili pred inflacijo, vsa dela plačevali takoj ali celo naprej. Če nam je primanjkovalo denarja, na nam je velikodušno pomagala Slovenska hranilnica." Navedel je še nekatere naloge, ki čakajo rešitve. To so razna dela kot pleskanje, barvanje, polaganje ploščic, stopnice itd. Potrebno bo še oskrbeti tuše in urediti vrt ter igrišča. Po pregledu finančnega stanja gradnje se je zahvalil vsem, ki so pri gradbeni akciji pomagali in zaključil: „Ko bomo dom očistili, opremili, bomo storili vse, da bo njegovo lepo lice in notranjost vedno podobna pravemu slovenskemu domu. Naš Slomškov dom naj bo naš ponos in vreden sinov malega toda kulturnega naroda." Obe poročili sta bili sprejeti z odobravanjem, kateremu je sledila živahna debata, v katero so posegli številni člani. SLOVENSKA VAS Dvojna žalna slovesnost Prejšnjo nedeljo je bila v našem Domu komemoracija za ipok. ustanoviteljem naše vasi msgr- Janezom Hladnikom ob prvi obletnici njegove smrti, združena s spominom na naše padle junake v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. Rojaki od blizu in daleč so ob tej priliki napolnili dvorano do zadnjega kotička. Moški pevski zbor je pod spretnim vodstvom g. Ivana Meleta najprej v spomin na msgr- Hladnika zapel venček žalostink, med njimi večno lepo “Vigred ' se povrne“ in „Prijatelja nazaj ne bo“. G. Jože Černak je nato recitiral del pokojnikovega rokopisa o usodnem času med drugo veliko vojno, ki je na navzoče napravil silen vtis- Višek spomina na pokojnega msgr. pa je bil govor njegovega sošolca g. dr. Tineta Debeljaka, ki je poleg' mnogih spominov povedal, da je bilo iz istega razreda pet papeževih tajnih svetovalcev, od katerih so ostali štirje imeli sicer raznolike zasluge na raznih področjih cerkvenega udejstvovanja, toda samo msgr. Hladnik je istočasno gradil slo- j vensko mesto v Lanusu in bil istočasno j predmestni župnik, ki je svoje župlja-ne mogel obiskovati samo jezdeč na malem konjičku, ob katerem so se mu noge vlekle po tleh in po blatu. Ti ljudje so ob njegovi smrti jasno pokazali bistvo argentinske duše in so ob poljubljanju in božanju obstopili njegovo krsto in s svojo ogromno udeležbo na pogrebu praktično onemogočili promet na ulicah, po katerih se je imel pomikati mrtvaški sprevod očeta tisočev in tisočev. V drugem delu komemoracije, posvečeni spominu padlih junakov, ki so dali svoja življenja zato, da bi živeli potomci v svobodi, je najprej g. Ciril Jan recitiral odlomek iz neobjavljenega romana Hrabroslava Medveda „Za božjo demokracijo kruha“. Ob lepo podani recitaciji in še lepšem tekstu so rojaki trdno sklenili v bodoče se še bolj izogibati pogubnega materializma. Gospod Stane Mehle je v lepem govoru nato poveličal slavo padlih in posledične dožnosti preostalih, to, je nas. Govoril je vsem in vsakomur prav iz srca-Končno je otroški pevski zbor pod vodstvom ge. Zdenke Janove zapel nekaj pesmi v spomin njim ki so bili in jih ni več- Večno lepa „Oče, mati, bratje in sestre" je zaključila dvojno komemoracijo, ki bo vaščanom ostala v trajnem spominu. KOROŠKA Slovenski vestnik levičarskih Korošcev, je v kritiki akademije slovenske gimnazije napisal nestvaren napad na prof. dr. Franceta Cigana, ki je bil duša akademije in je profesor petja. Ni pa to prvič. Saj je znano, da so levičarji sploh hoteli to akademijo odpraviti, ker z njo raste ugled dr. Cigana, ki dosledno povsod nastopa za katoliška načela ter je pobudnik „Koroške dijaške zveze1, ki ima v pravilih jasno opredelitev za katoliška načela. Izgleda, da so hlapci hujši kot njihovi delodajalci v Ljubljani... ali pa je vse skupaj le taktika. Za neopredeljenimi Mladjevci je namreč že čas, da pride na Koroškem do veljave tudi skupina mladih, ki se ne boji povedati, da je katoliška. Saj vsa tradicija Koroške sloni na krščanskih načelih. Vsak teden ena VELIKI GREH France Balantič Vsa plaha, si in revna gruda rodna, kot drobna dlan se skrivaš med gorami. Mladi smo, v nas se hrepenenje drami, za morjem, pravijo, je zemlja plodna. Iskati hočemo poti čez morje, obrokom ti ne moreš dati kruha, dö dna smo segli v tvoja nedra suha in zadnje smo iztrgali ti skorje. Zato na pot, dokler je kri še topla, dokler nas še opajdjo želje. Ko duša zadnje sanje bo izsopla, morda se v tvoja vrnemo zavetja. Takrat ni treba kruha in ne cvetja, samo grobov naj izprosijd. roke. Rev. Matija Jager — zlatomašnik. V Clevelandu, v mestnem delu Co-ood, So imeli v nedeljo 19. junija lepo narodno versko slavnost. župnik v slovenski fari Marije V nebo vzete Rev. Matija Jager je tega dne slavil svoj zlatomašniški jubilej. Jubilant je po rodu Ljubljančan. V slovenski prestolnici se je rodil 4. septembra 1893, v ljudsko šolo je hodil na Grabnu, gimnazijski študij pa začel na II. drž. gimnaziji 1. 1904. Po maturi 1. 1912 je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Po novi maši 1. 1916 je bil štiri leta kaplan v Borovnici. L- 1920 je bil prestavljen v Dob, kjer je tudi deloval z vso vnemo štiri leta. Po polletnem bolezenskem dopustu je bil imenovan za kaplana pri sv. Jakobu v Ljubljani, odkoder je odšel v ZDA ter januarja me- kveni zbor Ilirija pod vodstvom organista Martina Rakarja latinsko mašo Matere božje. Zlatomašni pridigar je bil slovenski frančiškan tp. Atanazij Lavrenčič OFM. Zbranim vernikom je v izbranih besedah orisa! življenje in delo župnika Jagra najprej v slovenskem, nato pa v angleškem jeziku. Po končani maši se je jubilant še s posebnimi molitvami zahvalil Bogu za vse dobrote in milosti, ki mu jih je naklonil v dosedanjem življenju in delu, nakar so pevci na koru še zapeli „Nebesa božja oznanjajo slavo". Zlatomašno pojedino so farani pripravili svojemu jubilantu v župnijski dvorani. Jubilantu je govorilo več govornikov. Glavna govornika sta bila g. dr. Miha Krek za slovensko govoreče Sb Henrik Grošel za angleško govoreče goste ter farane. G. dr. Krek je med drugim navajal: „Ko je pred petdesetimi leti nastopil v Sloveniji novi duhovnik Matija Jager, je bila vojska na njenih mejah. Slovenija je bila vojno ozemlje. To pomeni, da so bila mesta in vasi polne vojaških skupin in edinie, da je gospodar- •seca 1927 nastopil kaplansko službo pri ftv0 bil° podrejeno vojaškim potrebam župniku Jerneju Ponikvarju v slovenski župniji pri Sv, Vidu. L. 1940 je postal župnik v Babertonu in upešno deloval vse do leta 1952, ko je po upokojitvi župnika pri Mariji Vnebovzeti Vida Hribarja prevzel to župnijo jubilant-zlato-inašnik. Zlatomašnik Jager je mož dela. To je bil že v stari domovini, v Ameriki pa prav tako. V svoji sedanji fari je zgradil novo cerkev in nove šolske prostore. V zahvalo za vse to njegovo veliko delo so mu farani pripravili v resnici izredno lepo zlatomašniško slavje. Udeležilo se ga je toliko vernikov, da je bila prostrana cerkev zasedena do zadnjega prostora. . Zlatomašnik je prišel v cerkev v sprevodu, v katerem so ga med drugimi spremljali tudi naslednji njegovi duh. sobratje: rev. Edgard Bedard SSS, rev. Jože Godina, kaplan rev. Raymond Ho-bard, rev. Baraga, rev. Rupar, p. Atanazij Lavrenčič OFM, msgr. Andrew Andrey, msgr. Alojzij Baznik, subdiakon Tomaž Zagorc SSS, 'diakon rev- Alojzij Pižmoht. Ko je rev. Jager vstopil v lepo Marijino cerkev, mu je s 'kora mogočno zadonela v pozdrav pesem „Zlatomašnik, bod’ pozdravljen!“. Med zlatomašnikovo sv. daritvijo je na koru prepeval cerini, kako se je srce stisnilo narodu, ko je videl tiste, v katere je svoje upe stavil, pokošene, ne v borbi ali na okopih padle/ ampak prevarane, zločinsko mučene ter pomorjene. Toda ostali so svetli ideali, ki so jih domobranci nosili na svojih bojnih praporih. Teh ni moč ubiti in jih zločinska roka ne more doseči. Ideali, ki naj obvladajo srce naše mladine, kateri so padli v zgled. Naj bodo ponosni, da so rojaki takih junakov. Velika lovska veselica. Lovske sku- in da so v družbo vdirale z vseh strani razvade in nadloge, nesreče in bolečine vojaškega življenja in vojnih razmer, častiti gospod Jager je bil kaplan v treh župnijah: Borovnica, Dob pri Domžalah in sv. Jakob v Ljubljani. Kdor pozna te kraje, ve, da dušnim pastirjem v teh župnijah ni bilo lahko. Takratni njegov župljan v Dobu mi takole piše: „V času, ko je bil častiti gospod Jager naš kaplan, se je v Dobu začelo in razvijalo katoliško prosvetno in izobraževalno delo, 'kakršnega nismo imeli ne prej, ne kasneje. Po njegovem prizadevanju, navduševanju in pod njegovim vodstvom smo zgradili društveni dom. Bil je pevovodja društvenega pevskega zbora, režiser številnih iger in nastopov na odru, voditelj in učitelj orlovske mladine. Dob je bil pred Jagrom trdnjava protiverskega in proticerkve-nega liberalizma, č. g. Jager pa ga je predelal in presukal v močno postojan-go slovenskega katoliškega gibanja. Zato pa tudi’zlepa ni bilo „gospoda", ki bi bil, zlasti med mladino, tako priljubljen, kot je bil on.” Govorila sta tudi oba prelata msgr. Alojzij Baznik, župnik pri sv. Vidu v slovenščini, in msgr. Andrew Andrey t angleščini. Jubilantu je voščil tudi občinski svetovalec Lavrence Duggan. V imenu clevelandske občine bi bil moral prinesti njene čestitke občinski svetovalec za mestni del, v katerem je Jagrova župnija, Jakob A. Banko, Slovenec po rodu, pa zaradi avtomobilske nesreče ni mogel priti na slavnost. V imenu otrok župnijske šole sta zlatomašniku Jagru voščila Ethel Blautiz in James Urbas, v imenu učencev slovenske sobotne šole pa Mary Lavriša in Frank Zalar. Zlatomašno slavje pri pojedini je močno dvignilo ubrano petje pevskega zbora Ilirija pod vodstvom organista SAN JUSTO V spomin slovenskim junakom. Pred tednoma je glavni odbor Našega doma s predsedniki vseh pododsekov Našega doma imel žalno sejo v spomin našim padlim junakom. Glavni govornik je bil j g- Tvan Oven, ki je med drugim nava- pine so se razpršile po Buenosaireški i Martina Rakarja. provinci tri dni pred veselico. Četudi ob Popoldne ob petih so bile v župnijski deževnem vremenu in mokri zemlji, je cerjjVj pete litanije Matere božje. Peli okoli dvesto jerebic je bilo pripravlje- ; 30 J* zlatomašnik Matija Jager, njegov nih v omaki ali pečenih. Milo nedeljsko zlatomašni pridigar Atanazij Lavrenčič vreme, s smrekovim vejevjem in slika- m gg. Modic ter Rigler, odpevala pa ja nicami lovskih motivov okrašeno dvori-1 ‘in Marijine pesmi prepevala vsa cerkev, sče je sprejelo lepo število slovenskih da je mogočno odmevalo po lepem svelo vc e v ter drugih rojakov, ki so se zbi-1 t{gsu nhinwik2wli- °d f,bri posirežblJ Po litanijah je zlatomašnik Matija Ob prosti zabavi je nastalo prisrčno rn T v ... , . , . . ■ i zaupno vzdušje. Med prijatelji ter znan- v zu?niJ . 1 dvorani sprejemal sé t , se je razvnel domač razgovor in s čestitke tistih, ki mu jih iia dopoldanskih salami so -si kratili čas med presledki slovesnostih slovesnostih niso mogli ubrane glasbe. Slišati je bilo o dogod- izraziti. kih „rautošicarjev* z jugoslovanskimi Voščilom zlatomašnikovih faranov a]i š®v.?VS£ijSvimi žan?arji pri mizah ter Slovencev v Clevelandu se pridru-«tarejsih. Mladina pa je po ritmu or- . . c« v j ot ... T 'estra zarajala. Veliko dvorišče je oko- zuje,.tpdl Svob°daa Slovenija m g. Ja-* dese ure postalo tesno ob navduš-e*nem ^ru ls^reno zedl» bi Bog še naprej .-azpoloženju navzočih- Vse je vabilo k vse njegovo delo spremljal s svojim veselju ter družabnosti. obilnim blagoslovom. ARGENTINA (Nadaljevanje s 1. str-) tacija je v zvezi z nepravilnostmi, ki so jih zagrešili, zlasti občinski funkcionarji, in to še ob novonastalih spremembah. Predsednik govori narodu Predsednik republike gen. Ongania je v četrtek, 30. junija, prvič govoril argentinskemu narodu kot novi predsednik države. Med drugim je navajal, da je prevzel položaj predsednika republL ke, ki so mu ga podelile oborožene sile . „v prepričanju, da težina okolnosti, v katerih je država, vsem nalaga neotpra-. vičljive dolžnosti. Sprejemam to izred-no odgovornost, prepričan, da je treba v državi izvršiti osnovne spremembe, resnično revolucijo, ki bo Argentincem povrnila njihovo vero, zaupanje in njihov ponos“. Nadalje je zatrjeval, da bodo vsi prav kmalu zvedeli za ves program njegove vlade. Vse je vabil k sodelovanju za obnovitev domovine ter je svoj govor zaključil z zatrdilom: „Vera v Boga, nauk zgodovine, živa vnema za javno blaginjo in veličino Argentine so načela, ki bodo vodila moje delo.“ Grnška in Primorskn Letno poročilo slovenskih goriških šol. — Izvestje ob dvajsetletnici obstoja državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom sta uredila prof. Kado Bednarik in Slavko Bratina, izdajo pa so omogočili profesorji in Kmečka banka v Gorici. Ravnatelj Mihael Rožič je napisal uvodno besedo; dr. Kazimir Humar se je v dveh člankih spomnil zaslužnih pokojnih šolnikov, ravnatelja Josipa Nemca in Mirka Fileja, Rado Bednarik pa je opisal zgodovino poslopij, v katerih so sedaj slovenske srednje šole, prof. Martin Kranner pa poroča o športnem udejstvovanju dijakov. V drugem delu pa je naveden profesorski zbor in dijaki, ki so obisko-yali slovenske srednje šole v zadnjih petih letih. Vestnih S FZ „Prečudno je, da imamo za vsako službo in vsak. poklic posebne šole in izpite, ki so neizogibni pogoj, da dobimo dostop do posameznih oblik življenja in dela, le za življenjski poklic, ki veže vse življenje, ki odloča o vsej prihodnosti, sreči ali nesreči dveh ali celo mnogih rodov, pa ni tečajev, ne izpitov. V življenje vstopajo mladi ljudje brez izkušenj, docela nepripravljeni. Vsa priprava je prepuščena zgolj njim in njihovi osebni volji.“ Malokateri predmet ali obravnava kakega vprašanja zavzema tako važno mesto, kot je priprava za vstop v življenje- Za vsak nastop, predavanje so velike priprave, samo za vstop v življenje, posebno še v zakon, jih ni; človek dostikrat vstopa v njegove globine brez trdnih osnov, brez preizkušenih problemov, ki jih prinaša s seboj. Sedanjost terja vzgojo, pripravo za lajšanje bremen v prihodnosti, kajti težke so .posledice nepripravljenega vstopa v ta „biti“. Glede na te probleme je SFZ pripravila za člane razgovor, ki sta ga vodila Tone Mizerit in Jože Žakelj. V največji globini narave je vtisnjen živi jenski zakon: noben zdrav človek ne more dolgo časa živeti sam, ker jt pač družabno bitje. Življenje daje spoznavati ta zakon. Po prvem rojstvu, si išče človek to varišev v igri ne glede na spol. Ko pristane pred drugim rojstvom samega sebe, pred vstopom v človeško družbo, se v njem vzbuja ne samo telesna, ampak tudi duševna samostojnost. Fant in dekle občutita, da v njunem življenju nekaj manjka, nekaj, česar mu prijatelj ne more dati. Tedaj začne sam od sebe obračati oči in misli — fant na dekld, dekle na fanta. Spoznavanje duševnosti enega ali drugega je poglavje zase. O duševnosti dekleta, je na sestanku v nedeljo, 3. julija, vodil razgovor Tone Mizerit. Kar se Kče medsebojnih odnosov' in zlasti odnosov fantov do deklet, je vodil razgovor Jože Žakelj, ki je najprej v uvodu podal nekaj misli o družbi, o človeku kot socialnem bitju, nato pa prešel na jedro vprašanja: odnos fanta do dekleta na splošno in do prijateljice. V debati je č- g- dr. Alojzij Starc poudaril važnost vprašanj, o Katerih ja bil razgovor na sestanku. ŠPORTNI DNEVI Ping-pong V soboto, 2. julija, se je v Slovenski vasi odigrala prva tekma v tej panogi. Tja so prišli igralci iz odsekov Morón in Carapachay, katerim pa ni uspelo premagati domačega moštva. Rezultati posameznih iger so bili sledeči: •'F. Sušnik (S- v.) — T. Mežnar (M- C-) ' 17:21; 21:17 in 23:21. F. Nabergoj (S-v.) — J. Mežnar (M .C.) 21:13 in 21:14; L. Zupančič - F. Sušnik (S. v.) —• J-Mežnar - J. Babnik (M. C.) 21:8 in 21:11; L. Zupančič (S. v-) — F. Klemenčič (M- C. 21:8 in 21:13; J. Grbec (S- v.) — J. Klemenčič (M. C-) 21:16 in 21:16. Šah Istotam so se nato odigrale prve igre v šahu. Tu so se Morončani bolje izkazali in dosegli neodločen rezultat 2:2. L. Černak (S. v.) je premagal T. Mize-rita (M. C.). F. Sušnik (S-v.) p;» Šenka (M. C-). V zelo spreminjajoči se igri je T. Mežnar (M- C.) premagal F. Nabergoja. J. Mežnar (M. C.) pa M. Avanza (S. v.). Nogomet Ta turnir smo pričeli v nedeljo, 3. julija, v Don Boscu (Ex-alumnos) in sicer z dvema igrama. V prvi sta se pomerila odseka iz San Justa in Slovenske vasi. Z boljšo skupno igro so ob pričetku vodili Sanjuščani, in. tako zabili prvi gol. Proti koncu prvega polčasa so se Lanuščani bolj utrdili in imeli več priložnosti za gol, katerih ipa niso izrabili. V drugem polčasu je San Justo zabil drugi gol in si tako zagotovil zmago. Končni rezultat je torej bil 2:0 za Pa.». -Justo. V drugi igri pa je bil rezultat 0:0 med Mnrón-Carapachayem in San Martinom. Morončani so pričeli igro z desetimi igralci, v drugem polčasu pa sta dva njihova igralca morala z igrišča (eden pokodovan, T. Mežnarja pa je izgnal,sodnik zaradi preostre igre J, kljub temu pa so bili oni tisti, ki so imeli več resnih prilik za gol, ki pa jim niso uspele. Prihodnje tekme bodo: Sobota, 9. t. m- ob 20 v Našem domu v San Justu, kjer bo domače moštvo igralo z Ramos Mejia ping-pong in šah. Naslednjo soboto, to je 16. t. m. pa se bosta istotam pomerila odseka iz San Justa in Slovenske vasi. V nedeljo, 17. julija, se bo nadaljeval turnir v nogometu, vedno j na igrišču Ex-alumnos v Don Boscu. Na sporedu sta dve tekmi. Prva se bo pričela ob 13.30, ko se bosta pomerila odseka iz Ramos Mejie in San Martina. Drugo bosta pa odigrala odseka iz San Justa in Morón-Carapachay. Lahkoatletski turnir za SDO, SFZ in naraščaj bo v nedeljo, 31. julija. Da ga pripravimo, bo v nedeljo, 17. julija ob 18 seja kapetanov vseh krožkov in odsekov, vaditeljev naraščaja in osebja, ki bo vodil potek turnirja. Seja športnih referentov bo v torek, 19. julija ob 20. OBVESTILA Slov. kat. akad. starešinstva obvešča svoje člane, da bo 9. julija ob 19 občni zbor. Toplo vabljeni vsi člani. Posebnih vabil ne bo. — Odbor Vodstvo šole A. M. Slomška vabi vse učence, da se v soboto, 9. julija, zberejo v domu ob 5 popoldne k skupnemu sprejemu novomašnika č- g- V. Vodnika. V Slovenski vasi bodo v nedeljo, 10. julija, ob pol 4 ponovili otroško igro „Tinček med žuželkami“. SDO —- SFZ San Martin. Sestanek v spomin padlim borcem bo v nedeljo, 10. julija, ob 10 v domu. Koline v Carapachayu bodo kakor vedno domače in zabavne! Kdaj? V nedeljo, 10. julija popoldne. V Slomškovem domu v nedeljo, 11-julija, sv. maše ne bo zaradi nove maše g. Venclja Vodnika, pač pa na predvečer, v soboto, 9. julija, ob 18. Ob tej priliki bo g. novomašnik podelil novo-j mašni blagoslov. V. kulturni večer SKA bo v soboto, j 16. t. m. ob 7 pri Bullrichu, Sarandi ] 41, Capital. Predaval bo g- dr- Pavel Krajnik o Novi morali. Shod naraščajnikov bo v nedeljo, 24 julija, v Slovenski vasi v Lanusu. Jalnov večer: V spomin priljubljenega slovenskega pisatelja in dramatika Janeza Jalna bo v Slomškovem domu v soboto, 23. julija, ob 20 večer z izbranim sporedom. V uvodnem delu bo o pisateljevi osebnosti govoril univ. prof. dr. Tine Debeljak. Lepo vabljeni! SLOVENSKI DOM CARAPACHAY Nedelja 10. julija KALINE Orkester Edelweiss - Planika Pridite: Revija „Duhovno življenje“, ki 2e 33. leto vrši lepo poslanstvo v naši skupnosti in med rojaki po s^etu, pripravlja: KUUU&NO DRUŽABNO PRIREDITEV s sledečim sporedom: ® ob 10,30: skupna sv. maša © ob 11,30: razstava verskega tiska slovanskih narodov v Argentini . .. govor univ. prof. dr. Tineta Debeljaka. © ob 12,30: kosilo ® Vse popoldne do večera: ogled razstave bogat srečolov raznovrstne igre dobra postrežba čas: nedelja, 17- julija 1966 Kraj: Slovenska hiša, Ramon Falcon 4158 LEPO VABLJENI! ESLOVENI! LIBRE __ responsable : Miloš _ Redactor: Jos« Krosslj Redacción j Administraeié* Ramén Falcón 4T58, Buenos T. E. 69-9503 Argentina O OZI FRANQUEO FAGADO “P - s Concesióa N* 677» < TARIFA REDUC1DA Conceaión N* 3824 Registro Nacional de la Proviate» Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za lete 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Zs ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev se pošiljanje z navadno pošto. Talleres Gràfico« Vilko S. R. L.. Estedes Unidoa 425. Bs. Aires. T. E. 38-721» JAVNI NOTAR Francisco Rani Cascante Eacribano Public* Pta. baja, ofie. 2 Causali# 1642 Buenos Airee T. E. 35-8827 V Slovenskem domu v San Martinu bq v soboto 9, julija ob 18. uri HARMONIKARSKI NASTOP Vsi rojaki lepo vabljeni! Hr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure 17—29 Na telefonu tudi dopoldne XIII. socialni dan NEDELJA 24. VIL 1966 v Slovenski hiši s pričetkom ob 8. uri zjutraj @ Ob 8. uri sv. maša © Potem predavata: 1. Preč. g- msgr. A. Orehar: Laik v Cerkvi 2. G. R. Jurčec: Slovenski dialog s sodobnim svetom. SLOVENSKO GLEDALIŠČE - BUENOS AIRES TRETJIČ — ZADNJIC • •« »«-« e ••»*•»•»•••*•*••»» ■ komedija Ura%abn?> popoldan za vso mladino bo v nedelju, 10- julija, ob 15 v Slovenski hiši SDO SFZ Vabljeni 9. julija ob 20 R. L. FALCÖN 4158 Naš dom San Sosto 9. julija oh 19. uri VoMka DOBRA POSTREŽBA druzi nska družabna prireditev domače koline zase in za na dom Priznani orkester Matanhan (-❖♦'»O Janez Jalen Trop brez zvoncev Povest j da je mogla svetloba v hiše. Stanovi in , ei, za vasmi zacingljale sinice, v vrho-1 nje. Streha ga je skrivala pomladan-hlevi- po planinah so pod snegom kar ! vih smrek na Senožetih pa zažvižgali skemu soncu, da ga še ni moglo stajati. Zamolkel strel Zima je bila trda in dolga. Zemlja je zgodaj premrznila. Že za advent je padlo čez koleno snega- Po praznikih se je pa začel usipati in ni znal nehati. Zapadel je na visoko, kakor že davno ne- Odrezal je 'Bohinj za dobrih štirinajst dni od sveta. Gesta, ki veže vasi v Zgornji in Spodnji dolini, razvrščene okrog Rudnice in Ščavnice, je bila še v postu podobna brezkončni ozki soteski, ves teden so jo bili odkidavali. Sneg so bili naorali in nametali na strani v dva visoka nasipa. Pešec ni videl s ceste na polje. Celo škantarjev Tomaž, kateremu so bili skoraj vsaki podboji prenizki, si je moral izgrebsti stopnje v zmrzlo sneženo steno, da je mogel pogledati ob luni za zajci po stogovih. Pa je kmalu sprevidel, da ne kaže s streli plašiti lisic, ki so v lepo razcvelih dragih kožuhih pritisnile z gora. Tomaž je eno samo noč uplenil tri. V Studoru je plaz vzel tropič gamsov. Prinesel jih je trdo za plot, Pod-suto divjačino je brž zavohala lačna zverjad in jo izgrebla. Tomaž je presiedi! celo volka. Hodil ga je čakat, pa mu ni prišel na strel. Ko se je razvedelo, si fužinarski otroci iz šole in v šolo grede niso upali več ustavljati na pia- : zu. Brdar je pa podražil lovca, da je J zamenjal volka s psom. Tomaž ga je po j strani pogledal, da se je v bosenskih šumah natančno naučil ločiti-pasjo stopinjo od volčje. Razložil je tudi, kako je pokazala celotna sled. Zver. je prišla z Jelovice, pretekla Bohinj in odšla čez Pokljuko. Najbrž je bil prav tisti, o katerem so poročali časopisi, da so ga ustrelili na Koroškem. Vrane, ki so prej lačne posedale po drevju okrog hiš in stikale po gnojiščih, so se- bile umaknile nazaj v gošče, čez dan so se pulile v plazu za razvlečeno drobovje. Priklatilo se je tudi nekaj krokarjev. Naselili so se v Studorski skali. Nekateri so pravili, da so nad mrhoviščem videli krožiti, celo orla. Tomaž jim ni verjel. Jezero je kar zginilo, še studenci pod Svetim Duhom niso mogli pretaliti visokega snega, pod katerim se je lomil led- Bobneče grmenje se je razlegalo po Spodnji dolini daleč navzdol, po Zgornji pa še nad • Jereko. Kjer so se poleti poganjale ribe iz vode, je ležala obsežna zasnežena planjava, vsa prekrižana s sledovi divjačine. S stranskih potov in steza snega niso odmetavali. Stlačili so ga s krp-Ijami. Spomladi, ko je jug vzel snegu jedro, dober teden nihče ni mogel voziti. Živini se je do vampa vdiralo. Najdlje je obstal sneg okrog hiš in skednjev- V osojah je počakal prav do maja Cele gore so ga bili nažagali z opasilnieami in nametali z lopatami pozimi s streh. Bali so se za strešna ogrodja, ki so nekaj dni venomer stokala pod težo zapadajočega snega. Hodniku je v Praznici stisnilo senik, ko ni utegnil o pravem času do njega- Okna so morali še .posebej odkidati. i zginili- Srnjaki in gamsi so hodili čez slemena- kakor čez zasnežene skale. Gospodarji so vedeli, da bo treba na pomlad, preden pojde živina v planine, dokaj popravljati. Pomlad pa kar ni hotela priti- Zmanjkalo je klaje za živino. Tudi ljudje so si morali v marsikateri hiši pritrgovati, čeprav je že davno minul post. Hribarjev Peter si že več dni ni uipal vsuti toliko žgancev, kolikor si jih je zaželel; mu je moka pohajala. Denarja je pa premogel samo še za tobak, katerega kar ni mogel pogrešati; se ga je preveč navadil pri vojakih. Odslužil je tri polna leta pri sedemnajstih v Celovcu, napredoval do četovodje in se v jeseni vrnil v Bohinj. Svojih ljudi ni imel več, svoje strehe tudi ne. Stisnil se je v podstrešno sobico k Žmitku in si na železni pečici kuhal kar sam, kadar jè bil doma. Stalnega zaslužka na zimo ni mogel dobiti- Sčm in tja je opravil kako dnino, da je imel za sproti. Znal je tudi tesariti in si je. še kot mlad fant napravil lastno orodje. Zima je njemu kar dobro poskrbela za delo, pa kaj, ko od nikoder :i hotelo biti pomladi. Petru je bilo žal, da ni ostal zunaj; v ,sVetu. Bi že kako' pozabil jezero in Svetega Janeza, Mostnico in Hudičev most, Studor in Rudnico, planine in gore. Trdo se je prebijal Peter iz dneva v dan, dokler ni zakasnela pomlad kar planila čez vrhove- Bakovskih gora, zadihala v obeh bohinjskih dolinah, se pognala na Jereko čez Podjelje na Koprivnik, hitela n-obirati sneg in taliti zetnljo- V vrtovih so zavriskali ščinkaV- kosi- Kopnjava je lezla vsak dan više v gore. Zemlja se je hitro sušila. Na prisončnih straneh so že orali. V Izgar-jih, v senci Rudnice, je pa ležel še sneg. Petru se je na vse kraje odprlo delo. Popravljal je plotove in prekrival stogove. Čudnik ga je pa naprosil, naj mu čirciprej pregleda in spravi v stari red hlev in stan v Planini na Kraju, čeprav se zavoljo živine še prav nič ni mudilo-A Jernej je bil skrben gospodar; vedno prvi z delom. Odar mu je ponagajal, da bi najrajši že v jeseni jarino sejal-če je pa Čudniku na kakšnem poslopju zrahljalo streho, da je zamakalo, je bil pa Jernej kar ves nesrečen. Peter je pri Čudniku zaslužil z bradljo, dletom in žago kakor nikjer drugod ne. Jerneju ni mogel odreči- Vsakemu drugemu prej. In pa — na Komno je Petra samega mikalo. Kar vesel je bil, da se mu je ponudil izgovor. Z brašnom za nekaj dni in z vsem svojim orodjem je odšel Peter v nedeljo popoldne po stezi za jezerom v Ukanc in še naprej proti Savici. Ni maral nikogar srečavati, čez ramo mu je visela precej nerodno upognjena vreča. Na planino je prispel dokaj za dne. Stanovi so stali zapuščeni. Okrog njih je že ozelenela nizka murava- Snežni V kotanjicab okrog njega se je nabirala snežnica. Peter je sodil, da jo še skoraj gotovo vsako noč prevleče tanka skorjica ledu. Misel na nočni mraz je Petra spomnila, da mora najprej zakuriti. Odložil je orodje in vrečo in stopil nazaj na prosto, da nabere goriva. Stanovi in mecesni so stegnili sence po planini. Sonce se je spuščalo že za beli vrh Bogatina. Na ognjišču je zaplapolal ogenj-Dim se je dvignil pod sleme in se valil s*:ozi špranje. Stan, ki je vso dolgo zimo kakor spal, je spet zadihal. S staro lopato, ki je .prezimila kar v hlevu, je Peter zmetal umazan kup snega čez prag. S ponvijo pa je pohitel v globel tn prinesel visoko zvrhano čistega snega, da si ga staja za krop. Ležišče je bilo že vse premočeno in je smrdelo po plesnobi. Peter je nerabno navlako vrgel na ognjišče in vzel sekiro, da si naseka vej in natrga vsaj za povrhu nekaj suhe trave. Kar nič se ni smel obotavljati, če ni hotel, da ga noč ne prehiti. Odhitel je proti ruševju. Sonce je že utonilo za gore in pričel je. pritiskati mraz. še preden je Peter zamahnil s sekiro, je sfrfotal za pol streljaja pred njim ruševec in se pre-zameti po globelih pa še niso skopneli. ; Mej -ez ozko dolinico v nasprotni hrib. Prav izpred Cudnikovfega hleva je kri- x>**n kaje odletela proti pečinam črna jata rumenokljunih gorskih kavk. Poznim lanskim mladicam rdečkaste noge še niso porjavele. ; Peter je odprl stan. Za ognjiščem je ležal kup trdega in smetnega snega. Burje so ga nanosile pozimi skozi špra- Peter se je redkega ptiča razveselil, saj je prav zavoljo njegovih krivcev prinesel v vreči puško s ‘sabo. Kar škoda se mu je zdelo, da je- ai imel pri sebi. Pa saj bi tako ne bil utegnil streljati, to' ni bil nič .pripravljen in ga je petelin presenetil-