Edini slovenski dnevnik ? Zedinjenih državah. Vega sa vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov > flLVOH FHAXII: 4487 COKTLANDT. GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. M leoond-Claa« MatUr, Sopfenber H, IMS, »t Ik* Post Office aft Hew York, W. Y* ni« the Act of Ooirw of March «, 1879, NO. 260. — ŠTEV. 260. NEW YORK, THURSDAY, NOVEMBER 5, 1914. — ČETRTEK, 5. NOVEMBRA, 1914. The only Slovenian daii* *t in (he United States 2= mum Issued every day except Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4S87 OORTLAND1 VOLUME TTH M LETNIK ttti SREDIŠČE BOJEV V FRANCIJI JE MESTO DIXMUDE. OPERACIJE NEMŠKEGA1 BRODOVJA V SEVERNEM MORJU. * Boji v severni Franciji niso prinesli še nobenega odločilnega uspeha, vendar pa zasujejo zavezniki, da se nagiba zmaga bolj na njihovo stran. - Pri Rheim so pričeli Nemci zopet z ofenzivo ter baje zajeli 3500 mož. - Nemška posadka v Kiaočau se noče pod nobenim pogojem ndati. - Posameznosti o boju med nemškimi in angleškimi bojnimi ladijami ob čilenski obali. - Francoske in angleške bojne ladije obstreljujejo Dardanele. « Perzija zahteva odstranjenje ruskih čet z njenega ozemlja. Boji i Rusi. London, Anglija. 4. novembru. Na Dunaju je bilo uradno razglu-šeno. da so se začele avstrijsfct-čete. ko ho premagale K use pri Lisagori. polagoma umikati. Situacija na gališkeiu bojišču je v splošnem ltrizpreiucujena. — Na srbski meji se je vršilo zadnje dni več zelo hudih spopadov. Avstrijci %o pognali >>rl>e v beg in zaplenili veliko število topov in strojnih pušk. Bitka, pri Suvalki. London, Anglija, 4. novembra. Nemci so z vso silo navalili na rusko desno krilo, pa so bili po1 hudem boju vrženi na/.aj. Iz Pe-trpfr«da poročajo, da Iiusi na celi erti zmagujejo, posebno uspešno j* pa njihovo prodiranje ob reki San. Nemci v de/enxivi. Pari«, i- raucija. 4. novembra. V vrhodnji l*fukiji atoje Nemci \ defeuzivi. Na Poljskem so Iiusi zavzeli S zadek. l.ask in Itospro-eo. Za pad no od Kielce se sovražnik umik«. Kuni *o dosedaj ua več mestih prekoračili reko Sau. Rusko poroko o zma^i. Petrogrfcd, K u sija. 4. nov. — Ituttki generalni štab je izdal dane* sledečo izjavo: — Na vzhod-' no-pruski fronti »o stali Nemci že več dni v defeuzivi. novembra so se začeli nenadoma umikati, nn smo jim pa vedno za petami. Pri zavzetju Bakalarjeva smo zaplenili veliko množino municije. Nemci se umikajo tudi ob bregu reke V isle. Južno od Kielce smo vjeli 200 avstrijskih častnikov in 1500 mož. Okolica Uisku in Rudnika je preplavljena z našim vojaštvom. Srbija in Bolgarska. London, Anglija, 4. novembra. Med Srbijo in Bolgarsko so zavladale zadnji čas zelo napete razmere. Iz Carigrada poročajo preko Sofije, da je zapustil srbski poslanik glavno mesto Bolgarske. Železniška in brzojavna zveza med Srbijo in Bolgarsko je prekinjena. Bitka pred Dardanelami. Carigrad, Tuirija, 4. novembra. — Turška vlada je odpokli-cala svojega poslanika iz Bel grada. Amsterdam, Nizozemsko. 4. novembra. — Iz Sofije poročajo, da so turške bojne ladije toliko časa obstreljevale rusko križarko "Sinop'\ da se je potopila. Kri-žarka je bila zgrajena še po starem sistemu in je delala na uro samo šestnajst in pol vozla. Spopadi v Kavkazu. Berlin, Nemčija, 4. novembra. Uradno poročilo se glasi: — Na kavkaški meji so se vršili prvi sj>opadi med Turki in Rusi; dosedaj so bili Rusi še vedno premagani, ker so stali veliko močnejšemu sovražniku nasproti. Turki so potopili devetnajst ruskih Jadij. ki so imele na krovih najmanj 1700 min. Angleži si na vse načine prizadevajo izkrcati v pristanišču Aka-bah svoje. čete. Dosedaj se jim je še vsak poiskus izjalovil. Odloča* zataeva. je odločno zahteval, da mora Rusija od poklica t i svoje čete iz Perzije. Rusko poročilo o zmagi. Petrograd, Rusija. 4. nov. — O uspehih na turško-rusk i meji se poroča sledeče: — Naše čete >o prekoračile rusko mejo in pognale sovrainiške predstraže v beg. Po hudeui boju smo zasedli mesta Živine. Passinka, Ah t v. Bout kh in Arzap. Turki so se morali z velikimi izgubami umakniti. Vsa omenjena mesta lež^ tik kavkažke meje. Resignacifri kabineta.. London, Anglija. 4. novembra. Re uterje v a pisarna je dobila iz Berlina brzojavko, da so odstopili turški trgovinski, mornariški minister ter minister za javna dela. Resignirali so zato. ker je napovedala Turčija vojno Rusiji — Minister za javna dela je bil Osrnan Nizamim paša. Sulejman el Bustami trgovinski. Čurkuska Mahinud pa mornariški minister. Vrhovno poveljstvo nad turškimi četami ima Torgut paša. kateremu sta podrejena poveljnika Iz-zet paša in Šukri paša. Izzet paša je imel zadnje štiri leta par zelo odgovornih služb. Bil je vojni minister, vrhovni poveljnik mornarice in šef general-| nega štaba. Koncem tega leta se je govorilo, da namerava priti s ■ pomočjo svojih prijateljev na ] balkanski prestol. Šukri paša je j bil za časa balkanske vojne po-{veljnik v Drinopolju, pozneje je bil pa naučili minister. Obstreljevanje Dardanel. Pariz, Francija. 4. nov. — lla-vas brzojavna agentura je dobila , iz Aten brzojavko, ki se glasi: — j Pred Dardauelami se je pojavilo j več angleških in francoskih bojnih ladij, ki so takoj začele z obstreljevanjem utrdb. Oddanih je bilo kakih sto strelov, ki so napravili precejšnjo škodo. Prvo obstreljevanja ni imelo nobenega uspeha. Franeosko-au-gleško brodovje je potopilo turški bojni ladiji •*Dur'T in "Ku-roli*?. Bolgarska mobilizira, Pariz, Francija. 4. novembra. -Z Bolgarskega poročajo, da je poklicala vlada pod orožje zadnje rezerve. V Sofiji je prebivalstvo isilno razburjeno. Poslanik odpotoval. Pariz, Francija, 4. novembra. -Turški poslanik na Francoskem, Rifaat ,paša. je zahteval od vlade svoje listine in takoj nato odpotoval. London, Anglija, 4. novembra. Zunanji urad je izročil danes Tev-fik paši listine, ki je kmalu zatem zapustil Anglijo. Ruski municijski vlak zaplenjen. Manchester, Mass.. 4. nov. — Avstro-ogrski poslanik dr. Dum-ba, ki se nahaja začasno tukaj, je dobil z Dunaja sledečo brzojavko: "Zadnje dni se položaj v Galiciji ni posebno izpremenil. Samo v enem boju so vjele naše čete preko 2000 ruskih vojakov. Pri Rybliku so ustavili naši huzarji neki ruski municijeki vlak. Za- Ustaja Burov. Berlin, Nemčija. 4. novembra. — Pred kratkim je sporočila angleška vlada, da je ustaja v Južni Afriki zatrta, toda kot je razvidno iz zadnjih poročil, postaja situacija z vsakim dnem bolj resna. Brzojavke, katere prihajajo sem. so zelo površne, ker so podvržene najstrožji cenzuri. Samo v Oranje koloniji je. baje pod orožjem 10 tisoč ustašev. ki razpolagajo z velikim številom strojnih pušk in so izvrstno preskrbljeni z munieijo. i Vladnim četam pod poveljstvom j ministrskega predsednika Bothe primanjkuje vojnega materijala. Novi italijanski kabinet. Rim, Italija. 4. novembra. — Italijanskemu ministrskemu predsedniku Salandri se je posrečilo sestaviti nov kabinet. Sala ud r a ostane ministrski predsednik iti Potrdilo vesti, da so se Nemci u-maknili pri Yser reki. Berlin, Nemčija. 4. novembra. Današnje oficijelno poročilo glede operacij na francoski fronti izjavlja, da je i>ostalo umikanje pri Yser potrebno vsled poplav-Ijenja. da pa napredujejo Nemci na vseh drugih točkah bojne črte. Navaja se. da se je pomaknilo nemško črto pri Ypres za tričetrt milje naprej in da se je ujelo še več angleških vojakov. Nadalje se izjavlja, tla imajo Francozi velike izgube pri njih poskusih, da ustavijo nemško prodiranje proti Verdunu. Boje ob VerdurisJPdai črti se označuje kot zelo težke. a nikakor odločil- i : ne. Nemško brodovje v akciji. Kodanj, Dansko. 4. novembra. Nemške bojne ladije so baje dospele v uhod v fiygki. zaliv. _Dom pre v/a liie zacuo notranje ministr- ,leva se? rtJiuvt* Bodoči governer države New York, Okrajni pravilnik Charles S. Whitman, goveruerski kandidat republikanski' stranke, je izšel iz predvčerajšnjih volitev kot zma-jralee. Kljub nov odstavljenim vo-lilniiu listkom t»-r ponovno izraženi bojazni, • tj'», da se ima zahvaliti za najvišjo službo v državi veliki večini volileev, ki je gotovo dokaz, da je v sedanji, zelo o red večer sv. Janeza pra-po-ko jim jmu-Krst- Ko se je kolera prvič pojavila, v Avstriji, teta 1829. ji je še prizanesla, dasiravno je zagonetna morilka, kateri niti zdravniki po radnem pomenu £e-1 PO^icu »i^o vedeli vira. tudi na on je ljubil priprosto Kranjskem povzročila silen strah. rico na drugo stran. Začelo se je razpel vi jat i o socijalnem vprašanju. ki je danes skoro povsod na 'dnevnem redu. Vogrin ni bil demokrat v nav sede, ali si o ve lise ono tro poslali po zdravnika, ki ga za silo obvezal in odredil, tla odpelje v bolnišnico, kjer je pi>( preteku nekaj ur v groznih bole-,«'0 111 . . čina h izdihnil svojo dušo. Pokojni! nebu ter opazovati sege in. ^rajse-ake od prostega naroda, za- Ferdinaiul škufea, podomaee lprostega naroda pri .............. Pjere Nadel, je iz fare Hinje. vas."^"^ svečanostih. jsRe razmere. l,ospa »Kcn vLiea St i. bil 4"> let v Ame- In nato .llm Jame Vo«ni1 raz"lj|? "jt-mala Z \ ognnoVP \isejca. Star je m u v a.iu | večera J da je krivo in celo neopravičeno, rita je pa bival nekaj i,,d j e t.,^ da g^ori iz tehlako s,- ljudstvu po šolah in ura- rnt«i zapušča sedem mlaaolet- , . J . , - . , -»■ - - - -, . . ... ... običajev nad tisoi-e let stara pre- dih vsiljuje tuj jezik, kakor se to oprogo, ki je ravno J . . . .. r|1 .. teklost našega naroda. \ sivi. po-hlanuanes godi. 1 udi ona je poganski starodavnosti so častili'znala svoj narod ter dejala vce-slovauski pradedje sclnčno, krat, da je bilo v prejšnjih letih To pot. prvič, ko se je pojavila v Evropi, v kolikor je vsaj zgodo-dognauo. je imela smrt ni manjkalo. Ko so j>o kosilu za Jčeli ogledovati svoje puške, se je ena izmed njih ponesreči sprožila .. „ .. , . .. - , „ - , v ,. ja. je predvečer sv. Janeza Krst- ljudstvo, zlasti j>a svoj in kroglja. jt- zadela rojaka rer- \ , . . , , - , ,• ,„ 5 V, l -i nika. Ta večer netijo nasi Sloven- sko: zakaj vedel je. da . dmaiida Skuieo s tako silo v no-t . . , - , - - -n^i vinsko l osnano. ie V , , , • i -- i ei kres to le oni sezisraio ognje luajii nepokvarjeno iuoc m ciiost J go nad kolenom, da je zakneal 11 KI S ' .f Mv ' - 1 J prav bogato žetev. Tekom 9 let : T» - i - i • 'mi »-orali in srrieili. na nril>ili m'v sebi. * m se zgrudil na tla. Rojaki so lil- a" , c . . . i .. . 4 .. , , ..'hohnih. Vsaka gora. vsako brdo Ko je nato v ogrni razlozU, kak- (i ima ta večer svoj ogenj. Ni lep- šn« je razmerje priprostega ljus o^eb in umrlo v Pragi pa je zbolelo 10l>4 in umrlo -495 oseb. isto leto se je kolera pojavita tu- nirio 1-14. V celem je na Kranjskem zbolelo 1SS4 civilnih oseb. od katerih je umrlo G72. dočim je pobrala morilka po celi Avstriji i do 10. oktobra 1. 1S6U preko 40 j tisoč ljudi. Leta 1 Stili, pa že koncem 1883 se je pojavila kolera v Trstu. Na Notranjskem s< je pojavila avgusta 186(5. V Ljubljani so takrat zgodili zasilno bolnico za Sv. Krištofom. kolera pa se je tu pojsi-vila samo v prisilni delavnici, kjer je izmed IS obolelih pobrala 11. V celem je bilo na Kranjskem 129 slučajev kolere in je za kolero umrlo v času od začet- LISTNICA UREDNIŠTVA. Narcčnik, Sublet, Wyo. — Prvi tvlak je vozil dne 27. septembra 182."i na Stoekton-Barlington /.<•-lezniei v Angliji, in sicer s hitrostjo G angleških milj 10 kilo metrov) na uro. Prva železnica v Avstriji j.- bila zgrajena leta 1S2S jia črti liiidjejovice-Kerschbauui na Češkem. Cen j, naročniki v Chisholm, Minn. — Poštar iz Chisholm, Minn., nas je obvestil, tla je pričela ta mošnja pošta dostavljati vse poštne pošiljat ve potom pis-monoš na dom. Da pa se zamore ka avgusta do konca novembra .tudi dostavljanje našega lista 65 oseb 'redno vršiti, prosimo, da nam vsi Iz vsega navedenega je posne- |e«ij. naročniki nemudoma nazna-ti. da je nastopala kolera od za-i^jo natančne naslove svojih sta-četka s strahovito močjo, da šejnovanj, sicer pošti m mogoče ib deželah t Šega lista redno dostavljati. Upravništvo Glas Naroda. na- Tukaj nih otrok in sedaj v blagoslovljenem stanu. Najmlajši otrok je star sedemnajst mesecev, najstarejši pa štirinajst let. Pokojni Škufea je pripadal k društvu Edinost št. 12 in k društvu št. 14 S. P. Z. Društvi sta mu priredili slovesen pogreb, kateivga sta se udeležili tudi dve društvi N. II Z., neko srbsko društvo in veliko število rojakov, prijateljev in znancev. Med sprevodom je svirala tudi godba. Ob odprtem grobu mu je jako gin-Ijivo govoril sobrat Josip Sorbar. Lahka mu bodi tuja žemljica! — Kakor je razvidno iz "Glasa Naroda". gre povsod slabo z delom; v tem oziru se tudi -naše naselbine ne more veliko pohvaliti. Sem ne svetujem nikomur hoditi za delom, dokier se razmere kaj ne zholjšajo. Ce se bo kaj izpreme-nilo. bom že sporočil. Pozdrav! -Anton Palčič. Milko Vogrin. Novela. — Spisal dr. Stojan. (Nadaljevanje.) Dober dali. milostljiva frospa in mila gosplca!" pozdravi Vogrin naši znanki, globoko priklo-nivši se. ter gospej roko poljubi. "Čudili se bodete, da sem že zopet tu pri vas, milostljiva gospa, a danes me je privedel k vam poseben namen. Kakor vam je goto že gospod Rihard povedal, namenil sem se bil. da na več dni oluščeni svojo drago mater. To sem pa kar storil, k;tjti gospod grof mi je dal takoj dopust. Danes predpoldnem sem bil že doma tam-le v Dolah. Ker ste mi pa, milostljiva go^pa. dovolili, da vas smem obiskati, storim to takoj prvi dan. Smatram se namreč za najprijetnejšo svojo dolžnost, da se zahvalim za vašo gostoljubnost in vam izrečem svoje največje priznanje za vaše narodno mišljenje. Oni trenutki tni ostanejo vedno v najlepKom spominu, ko ste mi vi zadnjič sami priznali, da sem vam iz srca govoril in da vi enako z menoj mislite in čutite. Ne bi bil mislil, da hrani kdo v Porečali tako plemenite, pravične nazore in da bije tudi tu, v tem blišču in blesku, narodno srce za mojo ubogo domovino T' Vesela je bila gospa Skenovska teh besed in vse prejšnje slutuje ter hude misli so jo mahoma zapustile. Zopet je čutila prejšnjo nagnjenost do Vogrina. Radovala se je, ko se je mogla potem z njim pogovarjati o slovanskem narodnem življenju. Tudi Olga se je danes udeleževala njunih pogovorov in dajala v vsem le Vogrinu prav. a seveda ue"~toliko iz prepričanja. kakor pa zato. ker ga je ljubila. Razpravljali so o mnogih stvareh. Govorilo se je o izletih, o lovit, o ribarstvu na jezeru, o raznih podjetjih koroških rojakov, Slovencev in Nemcev, največ pa g trgih in mestih, o gorah in dolinicah, katere bi to poletje lahko obiskavali. Rihard je bil neizmerno vesel, videe, da se zdaj neha njegovo enolično in pusto življenje. "Pravega namena, zakaj sem prišel k vaui, milostljiva gospa, pa še vendar nisem povedal", pri-I stavi po daljšem razgevarju dr. Vogrin. '-Kaj pa še imate lejn-ga? Kak nasi božanstvo in ta običaj se je ohranil do današnjega dne. Saj ši dandanes ljudstvo govori: 4'<) kresi se dan obesi, in to je prej in slej po več tisoč letih pome-njalo. da začne o tudi na Češkem tako, ali vsakokrat je pristavila, da nastopijo i Slovencem boljši dnevi, v kar liog pomozi! Tudi Rihard in Olga sta se mletem času solnč-t leževalo teh pogovorov, a ne v kres nasprotnem pogledu. Njuna mati na moč pojemati. In v istim se vrši tedaj, ko je solnee naj-j je namreč na mišljenje svojih o večjo moč razvilo ter došlo ha t rok tako vplivala, da sta se fant vrhunec svoje gorkote in veličah- in dekle vedno le potegovala za stva. Naravno je torej, da so naši i njene nazore. A tudi dr. Vogrin pradedje solneu tedaj, ko se je /emljanom v največji krasoti in gospod jeli moči pokazovalo. doprinašali slovesnih žrtev. "A ta običaj ne živi le v Slovencih tu na Koroškem", nadaljuje Vogrin. "temveč to šego nahajamo pri vseh Slovanih na jugu. Severu in za padu. Pri vas. na Češkem, milostljiva gospa, imenujejo to svečanost *'Sobot-ka". pri sosednjih Slovakih pa "Vajanova slavnost". in ona se telo z našim kresom ujema. Da pa visoka gospoda pravi slovenski kres spoznava, vabim vas, da ureste jutri zvečer z menoj na on? le grič nad l)o!ami. Z njega se vidi celo Vrbsko jezero in vse ziiaiueiiitejše gore. na katerih bodo goreli veliki kresovi." "Da, mama. to bode lepo. to iKHle krasno!*' pristavi nagloma Olga. "Saj gremo vsi z gospodom doktorjem, ali ne .' Glej. jaz še nisem nikdar videla takih kresov, o katerih pripovedu, doktor!" Gospej Skeuovski so st vzbujati lepi spomini iz njenih mladostnih let. Živo jej je stopilo pred oči, kako je ona, deklica še kakor zdaj Olga. hodila na Češkem ta večer na bližnji mestni holm ter gledala, kako so netili kres njeni rojak L A pravega pomena temu sežiganju še ni vedela do danes. Vogrin ga ji je bil prvi razložil. Ona je vedno mislila, tla spominjajo ti ognji le na one čase, ko je krvoločni Turek pustošil no naših krajih, domišljujoča si. da so ubogi kristjani le s takimi ognji naznanjali od gore do gore prihod ljutih nevemikov. Vzbudila se je torej tudi .v njej Želja, da si pogleda ta stari slovanski običaj in se po toliko letih zopet osebno udeleži kresovega M>os _ ® sežiganja. "Naj bo, pa gremo gledat, kako netijo Slovenci kres, in gospod doktor bode naš vodja' odgovori mati na Olgino vprašanje. Pri teh besedah poskoči deklica same radosti in mater iskreno poljubi, rekoč, da ji je ona napravila s tem veliko veselje. "A tudi mi sami bodemo velik kres zanetili in po svoje povzdigovali to lepo svečanost", dostavi Vogrin. "Da nas bode pa več skupaj, bi pa prosil milostlj i vo gospo, da povabite tudi gospoda barona Kendo. A jaz vzamem seboj. ako mi visoka gospoda dovoli, gospoda di\ Sirnika, tukajšnjega vam itak znanega zdravnika, ki je mej rojak in nekdanji šolski tovariš." "Svobodno vam, gospod dok- ekemu Veličanstvu, našemu pre-tor, 'da povabite, kogar hočete \ zvjšeneinu vladarju in gospodu odvrne gospa Skeuovska. ''Meni Francu Jožefu L. po milosti Božje celo ljubo, ako dojde tja tudi yt cesarju Avstrije, kralju Češke, dr. Simik. Mi smo st; z njim že ap0iitoljskemu kralju Ogrske, do dobra seznanili; on je kaj oli-»poljskemu kralju držali zvestobo kan mož. Tudi barona Roberta jn vdanost. je deloval v istem - pravieoljub-nem in spravljivem smislu na svoja učenca ter jima bil kolikor mogoče vtisnil v srce svoje nazore o ljudstvu in o narodnostih. In glej, danes je bilo Vogrinu kaj lahko pri srcu, videč, da se skladajo vsi. gospa Skenovska. Rihard in Olga, z njegovimi idejami. Ta edini slučaj ga je stotero odškodoval za ves trud, ki ga je imel s poduče-v a lijem". V teh trenotkih je pozabil uu svoja uboga dijaška leta na Dun;! ju; povzdigovalo ga je prepričanje. -'l bolnikov v Trstu 847 oseb in je' koncem septembra prišla /. vojaštvom tudi v Ljubljano. kjer je« dosegla sredi oktobra svoj vrhunce, ko je liilo v Ljubljani in okolici hkrati lf>4 bolnikov. Naslednje 1S59_ leto s" je pojavita zopet v Ljubljani ier od 20. avgusta do 21. novembra pobrala v vojaški holnišniei do 1<,4> vojakov. Vsega skupaj je kolera teira leta napadla tekom šestih tednov, ko se je mudila v Ljubljani, kakih 300 ljudi in položila v grob približno 140 ljudi. Z vojaki vred je zbolelo takrat nad 450 ljudi in je zanimiva konstataeija. da je kolera med obolelim civilnim prebivalstvom zahtevala za polovico manj smrtnih žrtev kakor med vojaštvom. Leta 1855 je imela kolera v Avstro-Ogrski sila bogato žetev, pobrala je preko 230.000 ljudi, na Kranjskem samem 5748 oseb, skoraj trikrat toliko pa je zbolelo za to strašno boleznijo. Na Kranjsko so jo prinesli zopet vojaki iz Italije najprej v Logatec. pojavila se je v Trstu, Pu-lju, na Reki, hudo je divjala v Vipavi, v Postojni in Cerknici, sploh je najhujše pobirala po Notranjskem. V Ljubljani je zapadlo smrti 140 vojakov, po 3 na ilan: civilnega prebivalstva pase je le malo lotevala. Od začetka junija do konca oktobra je zbo-'elo vsega skupaj 382 in umrlo 140 oseb. Najhujše so trpeli notranjski okraji bistriški, vipavski in postojnski, kjer je zbolelo v vsakem okraju 1700 do 1900 o-seb in umrlo 400—700 ljudi. Hudo je napadla kolera tudi Novo mesto, kjer je položila v posteljo 1079 oseb in v Črnomlju, kjer je zbolelo 1066 ljudi. Razmeroma malo pa jih je v t«*h dveh okrajih umrlo, v Novem mestu LSI in v Črnomlju 255. Vsega skupaj je pobrala smrt 4463 oseb izmed 15.582 za kolero bolnih na Kranjskem. Ko se je kolera v letih 1864. do 1875. zopet pojavila v Evropi je izpočetka prizanesla avstr. krajem, leta 1866 pa so jo zanesli na Kranjsko zopet vojaki iz Italije. Najprej se je prikazala v Starem Trgu pri Ložu. strašno je divjala v Planini, segla je v radovljiški okraj, skakala iz kraja v kraj, vendar pa mnogim kra- pa pozneje v slovenskih deželah ni mogla več tako razpasti. Pa so bila tudi sredstva, ki so se uporabljala začetkom, ko bolezen in njt viri niso bili znani, sila po-» manjkljivi. da celo nesmise Ini dočim se je obramba proli koleri s spoznanjem njenega bistva in njenih provzročiteljev temeljilo predrugačila. tako da je upati, da bodo zdravniki, kjer koli se kolera pojavi, grozni morilki kaj hitro zastavili pot. Zato pa je pred vsem potrebno natančno izpolnjevanje zdravstvenih predpisov. Nekdaj neusmiljena morilka danes ni več nepremagljiva. Ce so se široin Avstrijpe tudi pripetili posamezni slučaji kolere, nas to ne sme plašiti. Zdravniki ji bodo vedeli pokazati pot nazaj v Azijo, če bodo našli podporo in razumevanje tudi pri občinstvu. Smrtonosna borba dveh avijati kov v Galiciji. Rimski listi poročajo iz Petro-grada o junaškem činu avstrij- \ sitega avijatika. ki je letel mirno in ravnodušno v smrt. samo da i Živnoitanska banka. Pred kratkim je praznoval generalni ravnatelj Zivnostenske banke g. A polo Božička petin- jem prizanesla, tako P< Pazite na nič-"f^l vredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Richter-jev Pain-Expel-lerzAnchorvar- ISnSfl *stveR0 znamk0 il^S | W kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER & CO., 74-80 Wa*h»et«i> Si., New York, N. Y. K je je JOHN ZN1DARS1C? Doma je iz Kozaršč pri Ložu. Rad bi izvedel zanj. ker sva prijatelja še iz starega kraja. — Andrew Kordiš, P>ox 73. Munising, Micli. (3-5—11) Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za leto lQio S prvim novembrom pričnemo brezuspeši nakane ruskega aero-1 plana. Znameniti ruski avijatik ! Nesterov je dobil nalogo, da po- ■ izve za avstrijske pozicije. Skoraj se je njegov aparat nahajal . nad avstrijskimi četami, ki so ga sicer obstreljevale, toda brezuspešno. V avstrijskem taboru so spo znali, kako opasno bi bilo, ako razpošiljati naš Koledar za leto sporoči ruski avijatik svoja opa- 1<)15 onim, ki ko nam že poslali zo v a li j a ruskim generalom, A v- naročnino. Letošnji koledar bo st"ijski častnik-pilot se je zato , izvanredno zanimiv ter bo vsebo-dvignil s svojim aparatom, da ! va) med drugim številnim čtivom uniči neprijatelja v zraku. Po- tudi znamenito razpravo načelni-skusil je N crest ova prileteti, da ka tajne shižbe Združenih držav, vrže bombo na njega. Toda Nere- v/iRiama J. FlTnna: *' ČRNA stov je spoznal, kaj namerava na- R0KA IN NJE DELOVANJE", sprotnik. spretno se je izogibal v kateri popisuje pisatelj resnic-in skušal je uteči. V tem trenot- no zgodbo, kako jo s svojimi poku se je zakadil iz višine več sto močniki zasledoval in konečno u-metrov avstrijski pilot v ruski crouobil zločinsko družbo, ki Živi aeroplan. Aparata sta trčila z ve- 10t| izsiljevanj, ponarejanj in za-likansko silo, se razbila in padla ' vratnih umorov. Ze sama ta po-na tla. Izpod pod rt in so izvlekli ; V(.st vredna male svote. Poleg oba avijatika — mrtva. Avstrij-1 tega je neb roj drugega zani-ski pilot je bil daroval svoje živ- sivega, poučnega in zabavnega Ijenje. da onemogoči izdajstvo čtiva. Prepričani smo, da l>o le-važnih bojnih pozicij sovražni- j težnji Koledar izvanredno uga-ku. :j;ii našim čitateljom. Naročite ga pri: — SLOVENIC PUBLISHING CO. A' Badnu pri Dunaju je muia- g2 Cortlandt St., New York Citv doma umrla dne !♦. oktobra žena' bivšega poveljnika avstr. mornarice. admirala Montecuceolija, ... . r .. . , j RciaVom r.aznnnjaico da ?mo «.!■ ;en:li zopet grotiea Jlonteiruccolt. rojena Sut- Poa."-e\-ati mciwi^ poto^ dopifO'>r>. , Otl l«ta Tj *r j ' ^ I urWpu Lu jih K Ifi!> t Aunki * ilovra- ' vi«m Ofeicr-i ter ,ri | pcrbica pmiirj«. t«';n/( ELIZABETE, cmrj»-; »V, IUDOLTA m Mrt« bwNxc VET5EKE. | >:Btimi.e iied»>»«a. t Cena knjige s poštnino vred 75c. j I»enar r^t-lMte do per-t. Mor«*;. Order »3i pa v petnih znamkah na: ; John Putrich, i 52© E. 77lh St. Bo- 21, New York fcieittiewweiewwwetee* f EDM SLOVENSKI JAVNI NOTAR8 S (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. 1245 WILLOUGHBY New York, N. Y. Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastil«, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom. ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne prestaro iz tujih jezikov. Občni te se saapno na njega, kjer boste točno in GLAS NAT?ODA. 5. NOVEMBRA. 1914. Slovenski ranjenci v bolnicah. -o- Kratice: r. = ranjen, b. = bo- laii, v. — v jet, m. = mrtev, pp. — pešpolk, p. = polk). Oblak Franc, r.; Oblak Ig., iz iSt. Jerneja, r.; Obrekar Janez, r.; Okorn Mihael, r.; Omahen Leoj.old. ni.; Oman, 111.; Opalk Janez. m.; Orehek Albert iz Ljubljane. r.; Orel Alojzij, m.; Orešek, r.; Oven Jožef. r.; Oven Matej, r.; Pajer Jožef iz škofje Loke. m.; Pahor Julij iz Trsta, r.; Pančur Janez, r.; Pavli Janez, r.; Pa v še k Lovrenc, r.; Poč lin Fr., r.; Peenik Janez, iz Št. Vida nad Ljubljano, ni.; Pegan Jožef. r.; Peklaj Anton, m.; Penie Janez, r.; Per Frane, r.; Pereuič Janez. ix; Peruaver Janez. r.; Petne Alojzij, r.; Perušek Jožef. r.; Peta«" Nikolaj iz Medvod, r.; Peter-nelj Valentin, r.; Petriea Franc i/ Merskega, m.; Peasche Jožel", r.; Petsehe Andrej, r.; Pezdirc Mihael, r.: Pibernik Angelik. r. i ire Al i jo iz Siska, r.: Piškur Frune iz Gorenje vasi. r.; Pod-logar Franc iz Zelimelj, r.; Po-gačar Anton iz Kamnika, r.; Poje r.; Popek Anton, r.; Porcnta Franc iz Stare Loke, r.; Potisek Frane. r.; Potokar Bernard, r.; Pralni kar Krnil, r.; Preleanik Rudolf, r.; Prešern Jožef. Preželj .1 loj; j,. Se!c, m.; Primon Janez, .'ungt rear Franc, r.; Rac/ ■/.i ., r.; Rad.č Frane. x.; Ra-Jožef r.: Ravnikar Janez, r.; • •»ueh Matija iz Crešnjice, r.; . i Janez iz Crešnjice, r.; R -> ' Fr ne. m.; Remic Fr., r.; I-!.' A h »j/i j. r.; Repie Jožef. '' '"»ir ij, r.; Kihtaršie Luka. r.; !»'i.j'ildo Rjbert. r.; Robida Aloj /*i. m.; RodHe Anton, r.; Rode Mihael, m.; Rogale Matija, r.; Rotar Frane. r.; Rothmuell^r Leo. r.; Rožič Karel, mrtev; Roz-man Jožef iz Bohinjske Bistrice, i:t.: Rczinan Vinko, r.; Rupar Ja-t ' . Rus Anton, r.; Rus Fr., - i is) Jožef, r.; Sattler Ru-/' • . - sr.; Schnellei • ■ r.; Schneller Janez, r.; - rz R., r.; Steb'aj J., r.; \vaivenhaeher, r.; Sečnik M., v.; -ega Janez, m.; Selak Anton, r.; Se lan, r.; Sever Jakob iz Črnile, r.; Sever Viktor iz Ljubljane, r.; Sila Matija. Trebnje, r.; Skarabot Jožef. r.; Serjanee Primož, r.; škofic Frane, Predoslje, m.; fckrbec Fr., Stari trg. r.; skrjanc Janez. r.; Škulj Anton, r.; Slamnjak Ludvik, r.; Slapšak Jožef, lil.; Slejkovie Janez, m.; Slevec Jernej, m.; Sluga Janez, r.; Smale Anton, r.; Sinolič J., r.; Smolnikar Janez, r.; Smrekar Jožef, He,a pee, m.; Sobar Alojzij. r.; Sojar m.; Solnce Martin, r.; Sopotnik Frane, in.; Šoren Alojzij, r.; Sova Matej, r.; So-vinšek Frane, Podhruška, r.; Kpe-har Jurij, m.; Spitzuagel Mihael, h.; Srebrnie. m.; Štamfelj Anton r.; Stanjko Jožef, r.; Štefanie Jo-melj, r.; .St<'inl>erg«r Jakob, r.; žef. r.; Stefanec Slavko, Črnomelj. r.; Steinberger Jakob, r.; Memhov Jožef, .Ježiea, r.; Šte-pisnik Peter. r.; Štepic Jožef. r.; Stih Martin, r.; Štine Janez, r.; Ktomitsch Ferdinand, r.; Strah Joa., Videm, r.; Strniša Avgust, r.; stuzin Jožef, r.; Suhadolnik Franc. r.; Swohoda Janez. r.; Tavčar Janez, r.; Telhan Janez, r.; Terček Anton, r.; Tereek Fr.. r.; Terkelič Janez, r.; Thaler Matija. Sora. r.; Tičar Andrej, La-iv vee, r.; Tomšič Ludvik, Dobrova, mrtev; Tomšič Božidar, r.; Torelli Jakob. Preserje, r.; Tratnik Franc, r.; Tršar Julij, r.; Trtnik Alojzij, r.; Tsehebull Maks. v.; Tschiukel Alojzij, r.; Pvl inkel Matija, r.; Turk Jakob, Krzelj. r.; Turk Martin, Zužem- • rk. r.; ("dir Janez, r.; Vranic J;.imi.; Frank.ir Anton, Moravče, r.; Urbauija Janez, Moravče, m.; 1'rbnK Janez, Cerkni-e«». r.: Cim»š Robert, r.; Urine Moj/ > Pre doslje. r.; Varšek Jakob, ra.; Velie Jurij, r.; Verder-l< • Jožef. r.; Vidie Karel, r.; V hiiar Jožef. r.; Vidmar Valen-r ; V t goj Mihael, r.; Vizlar Jeref, r.; Vovk Anton. r.; Vovk Vikolaj. Vič. r.; Vozelj Engel-•ert Zagorje, r.; Vranič Fr., r.; Vraukar Franc. r.; Vrisk Ferdi- ii i;0 Sv. Ura v slonovo kost vezano $1-20 Vrtec nebeški —.40 POUČNE KNJIGE: Zupan Janez, r. j Zupančič Alojzij, Velika Loka, m.; Zupančič Karel. r.; Žužek Janez, Sv. Gregor. r.; Zvan Frane, r.; Hočevar Martin, iz Krškega, ranjen. v poročilih o ranjencih in bolnikih štv. 20. se nahajajo med drugimi sledeči: Praporščak Fr. Knopp, 17. pp., ranjen, na Dunaju; nadpor. Lenart Frane. 17. >p. iz Slov. Ristrice, ranjen, na .>unaju ; stot. M«bucs Rudolf, 17. pp., ranjen, v Linen ; p o roe. Sladek Viljem. 47. pp., bolan, v Bu-limpešti; podpolkov. Ventour pl. Thurman Hugo. 17. pp., ranjen. .ia Dunaju; Oreh Jožef, 87. pp., oolan, na Dunaju: Begus Janez. 27. dom. p.. iz Grahovega, ranjen, na Dunaju; Burja Anton. 47. pp. iz Maribora, ranjen, na Dunaju; Cernič Andrej, 27. dom. p.. ranjen, v Gorici; Cvar Alojzij. 17. pp.. iz Sodražiee, ranjen, na Dunaju; Cvetko Anton. pp.. bolan. na Dunaju; Duhanie Anton.' 17. pp., iz Krškega, ranjen, na • Dunaju: Jaksotič Franc, 87.. pp., ]>p., bolan, na Dunaju; Jeusko j Janez, 27. dom. p.. iz Bohinjske j Jistriee, ranjen, na Dunaju; Fr. ' lCranjc, 47. pp., ranjen, na Dunaju; Morkovič Jožef. ] 7. pp".. : ranjen, na Dunaju; Miheve Kare', 27. pp., ranjen, na Dunaju; Pernat Alfonz. 2ti. dom. p. ranjen, :ia Dunaju; Pozamik Adam, 47. V- r.-.n.jen, na Dunaju; Prašni-kar Ferdinand, 17. pp., ranjen, la Dunaju ; Sedej Jakob. 7. lo,r--ivi bataljon, iz Vrhnike, ranjen, • a Dunaju; Štupica Jožef, 27. lom. p., ranjen, na Dunaju; Sup-. k Frane, 17. pp., bolan, na Da-aaju; Tomeler Franc. 27. doiu. ;)., ranjen na Dunaju; Zadnik Valentin, 27. dom. polk. iz Vrhe, ranjen, na Dunaju : Zeberle Janc&, 17. pp. iz Ljubljane, ranjen, na Dunaju: Žnidaršič Martin, 7. lov. ataljon, ranjen, na Dunaju.------- Pogrešani vejaki: Dr. Herman 'zai,.c. Logar Jakob. p. p. !>7.. st.lzen; nad. rez. Krchelj Jossi]). p. lole, poroč. v rezervi c. in kr. 7 Ktrei skozi obe stegni; gfr. Ma- ]>. !»7.. 4. 111. k. iz Ostrožnega br-•ešp. št. 10. 5. stot. — Rudo f vrič Josip. p. p. !)7.. st. 10. strel , da pri Postojni, ima bolečine v .ml. četovodja, 17. pešpolka. :{. v l»ok; nadom. rez. Mcdvetlič Ma- pisili; inf. Meekuš Fran. p. p. .viarsbeompagnie^— Poddesetnik j J)# p Uilii stot> 4 kila: ?)7., nad. st.. . !»7.. doma ■til dne 26. avg. ranjen na sever- strel od šrapnela v des. nogo; pri prim. Tržiču, vnetje prsne vrnil ranj-11 s severnega bojišča, nem bojišču. — Alojzij Gostiša. mu|om. rtZ. Modružan Jakob. p. -7. dom. pešp.. 3U. stot. doma iz p tjy st strt.i skozi obe sleg-viornjega Logatca, star 26 let. ni. Xo\*k Ivan. p. p. 17., st. lo. ki je odšel iz Ljubljane dne 15. str(.j v strel v levo steg-Stanko Svetina, sin notarja Sve- UO; poropat (?»? Simon. p. ]). i)7. .ine v Pliberku. — Ivan Ložar, tot, 7. stlvl Y tit,s uoi,0: Pribetič korporal 1. stot.. 17. pešpolka. .Josip. p. p. !>7. st. l:J., st-i-el od V seznamu izgub št. 21. so za- šrapnela v des. nogo: Rossman beleženi naslednji častniki: Poti- Andrej, p. p. If7.. st. strel v ;#o.kov. 17. pešp. Karel Breindl {t.vo nogo; Roža u Jakob, p. 7». ranjen J ; Czesauv Albert, poroč. . strej v no|ro; inf. Gr- „art. l'eži bulau v sanatoriju 'He- avtomobila. Ved«! sem. d-x na-' pesp. (ranjen); J. Gruber,- rez. JM,.k Martin, p. j». 17.. m. k. 2. izira- 11U Dun»jn: na.lp. SO. 'peli. p. hajajo tudi naše čete nekako v kadet .1«. pesp. (ranjen); Anton tške vasi. strel v prsi: nad. rez.jJosij. Šireelj je ranjen. li»f. Ait- oni smeri, odkoder je prihajal Hoitimmn. rez. poroe. 17. pešp. Kovačič Anton. ]». p. 17.. m. k. j aik Smunkar Fran CArtnik ^mre- hrup, a vendar se mi je zdelo sko-ranjen) ; Izidor 11 rasovee, pod- ]j„kovice pri Litiji, strel v j kari 87. peli. p.. 16. komp. doma raj nevrjetuo, da bi mogel priha- polkovniK li. pesp.^(mrt«'v) ; Fr. ievi bok; inf. Marteloni Krmen-; iz Sarneča na Štajerskem leži ra-'jati od tamkaj naš avtomobil, ko ivaiser, rez poroe. 78. pešp. (ra- Kibl p. p. <>7.. m. k. 4. iz Gradiške. ujen v bolnišnici Usmiljenih bra- j<- '»iivendar ozemlje pred naši-njrii4; Kleinoscheg Jurij, stot. strel v des. podlaht; inf. Možek tov v Pešti: lialog Štefan, 17. mi zasedeno po sovražniku, a mi-pesp. (mrtev); druga privat- Ipnac. p. 1». 17.. m. k. iz Preserjajp.. r». kom., ranjen, društvena bo!-.mo nas ni Lilo našega avtomobi- rila ona dva zadaj, in ko se avtomobil ustavil popolnoma, tndi šofer. Vsi trije so bili moji 11 jet ni ii. Dva sta bila ruska častnika. Ukazal sem jima, naj izstopita. kajti v trenutku, ko bi bil avto- i kar sta tudi nemudoma storila, mobil hotel obrniti ali pohiteti j kakor tudi šofer. Razorožili smo ■dalje, bi bilo začelo pokati. Ka-ljih in potem odpremili z avtomo-;zalo jim torej ni drugega, negoibilom vred k bližnjemu našemu "roke kvišku". In to sta tudi sto- poveljništvu. CENIK KNJIGrf katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. j Xcsref nica Ntzg-i-Miu un TaJavanu 0 JcUki Patjeglavd Favliha. PetrotfinS. znani N. Y. dclekUv Pod turškim jurtuom Poroka po pornoti Fota ljubezni 110 zvezkov 1'otovaiije v Uiliput Po?«letinji Mohlkanec I'oiisalcc I'retl nevibto I'rihajaC Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem G rocl 1 "rine Kvgen Savojakl Prst boaji 1'unt'ika Ktpožlev Revolucija na Portugalskem ItibiCcv sin Robinzon Uusk.i Japonska vojna 4 IV. Pad grrelia S?anje v podobah iSlta, mala HimJostank* VILJEM IN SULTAN V PRIJATELJSKEM OEJEMU. Kako so vojaki slovenskega 87. pešpolka uplenili ruski avtomobil. Narednik i>7. pešpolka. ki se j< mrene; Semič Ivan, p. p. 17.. 15. je pripovedoval naslednji dogo- st., doma pri Kočevju; Sveti- Lu- dek: liilo je pri P. S svojim vo- dvik ]>. p. .17.. f^. st. iz Divače, ra- jem sem ležal vkopan v bližini c"- njen in bolan na prsih-; rez. Ton- ste. ki sem jo imel snažiti. Naša • ič Fran, doma na Primorskem, pozicija je bila precej izpostav- bolan na prsih ; rez. inf. Uršič Jo- S jen a, i>recej daleč spredaj; bili sip. p. p. 17.. 4. nad. si. doma pri smo takorekoč osamljeni. Treba Gorici: rez. VlaŠič Josip. p. p. 97. nam je bilo piziti na vse mogoče nad. bat. doma pri Pazinu. rev- načine, da bi nas ne presenetil so- matizein; topu. Zabukovšek Fr.. vražuik, zlasti ]>a ne kak večji ko- top. p. 7.. nadom. bat. iz Celja, zaški oddelek, ki so se navadno revmatizem/— V * Leoninu" se prikazovali, kakor bi jih izkopal nahaja tudi rez. poroč. liaebler iz tal, potem pa zopet izginili, ka- Boltežar, dom. p. št. 27.. stot. 8., kor bi jih bila vzela kafra. Ležali* : Skozi širno Indijo Skrivnosti Brca r« s prestola na morUCe Stanley v Afriki m slov. ansL slovar —A0 stezosledec Abecednik nemški Abecednik slovenski Ahnov neinško-ansleskl tolmafi Angl slov. Domači zt'ravnik Domači živiiiozdravnik Drugo berilo Hitri računar Katekizem mali Xovi domovinski zakon Odvetniška tarifa Pesmarica, n it gr obale« Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu Prva nemška vadnica IloCni slovensko-nemškl slovar —.50 —.00 —.40 Strašna osvetm Sv. K^lzat>eta Sveta Genoveva " , Sveta noč Sveta Net bursa Srečolovec Stoletna pratika —•151 — 20 —.40 _______________ Strnil na Sokolskem gradu, 10« zv. »3.00 Strelec -.20 « Šaljivi Jaka —.20 Štiri povesU Tegetliof -.5'» Schimpffov netnško-slovenski slovar $1.20 j,re(3 Duna'em Schimpffov sloven.-nemški slovar $1.2-> Tisoe ,n jetltla nt;e Slovar nemSko-slovenski (Janežič- Bartel) nova izdaja $2.50 Slovensko-angleška slovnica $100 Slovenska slovnica. $1.25 Slovenska pesmarica, I. in II. xve- Sadjereja v pogovorih —^ Tiun Liri„ Slovar slov.-nemSkl JaneiiC-Bar- Timotej in Filemon tel), nova izdaja $2.50 Tri poyrstl ^rofa Tolstoja Trije rodovi Uporniki 1 i V detu reSitev \ V gorskem zakotja Vrtointrov prstan _ ,„,.,. ■ Velil;i trgovec Srednji kutekizem — ?.'< Vt.jIia n:l i^ikanu 12 zvezkov ,n trtorejm -.40 in veselJe _Xadnji urof celjski _"V, Za kruhom Zaroka o polnoči Za tuje grehe Zbirka znamenitih povesti Trtna u Umna živinoreja Umni kmetovalec Vc-Iiki katekizem VoBfUnI listi Zgodbe sv. pisma —.Jo —.50 Zirovnik, narodne pesmi, vezano, 1, 2 in 3. svezek vsaki po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE j Kr«^ KNJIGE: —.20 —.25 —.30 $7.00 —.20 —.20 —.40 —.50 —.30 —.20 —.20 —.20 —.20 «1.85 —.45 —.30 —.20 —.16 —.«0 —.30 —.30 —.30 —.50 -M Andrej Hofer Avstrijska ekspedicfja Avstrijski junaki, broširano Avstri.sk! junaki, vezano Baron L.audon Biiron Trenk Bele noči.... Beneška vedeževalka Berači ca Boj za pravico Boj tek Božični darovi Burska vojska Cnr In tesar Zlate jagode Zmaj iz Bosne Življenjepis Simona Gregorčiča j Zivjenje trnjeva pot Krasni roman "Prokleta": 1. zv. Prokleta. 2. zv. Volčji ubijalec. 3. zv. Na pokcpaliSčn v Fremlcourtu. j 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea. _j 5. In C. zv. Ugrabljeni irroflč. _ji,,' 7. in S. zv. V kamnolomu. Cena vseh S zvezkov, trdno v platno vezano $1.$0 I — 20 j —.20 i —.20 —.20 —.20 — 20 —.20 —.40 Silica V 1'ešti: Cehulj Fran 27. 1«. ki bi bil vozil j.j lkaj, odkoder [George Stephenson, oče železnic 1 CodPevskl katckiwm na poročila zopet trdijo, da je pri Kamniku, strel v levi pod- j niš_ . . _________................—...- „_________ stotnik Klein oseh e g^ v srbskem iakt; inf. Prelog Fran. p. p. 87.. i dom. p.. l" kom., doma iz Vodici je prihajal sedaj" ropot.' — Naj-ujetnisivu. Mot lil k 1<. pesp. To- st. 15.. doma pri Ljutomeru, strel I ranjen, -aru. bolniMjiea št. 21. v brž bo avtomobil ruski, — sem si naz Khiiian. (ranjen) ; rez. kadet v koleno; Sikošek Anton. p. p. Tt u. pesp. Peter Mlisnitzer (mr-! 87., st. 6.. doma pri Brežicah. d0 Cvetna borograjska Cvetke Cas je zlato Cez trnje do srečo Darinka mala Cruogorka Devica Orleanska Don Kižot Doma in na tujem Dobrota ln hvaležnost Dve čudopolne povesU Dve povesU Rrazem Pi'edjamskl Kvangehjl Kvstahija, dobra hči Fablolu. Fra Diavoto —.35 —.23 —.25 —.20 Gorenjska knjižnica: mešvaru; Hočevar Fran. 27. mislil, a trotov seveda nisem bil. _ _ j. , . . v . 1- r.umfiariovi povest iomobr. ]>olk, 1. komj>.T St. ^Iar- Zato je lulo treba se tem vecjeis xv. izpt,korjena romanca Gra'ski lovec tlcev stan . 4-----L-------- -----, o.), p. ]>. 1. kom. ni uai ustaviti aviomootl ali ga O. ZV. Šmartno pri Kranju uvsp. hrvin () rt Weill pl. Molitor Hritola j.ri Kranju, strel v d. Vidma, ranjen leži istotam: eelo obstreljevati, če bi bil a%to- n°ldavnik- 2" 8Vezka (mrtev); praporščak 17. pešp. bok Ki- ev; stot. 17. pešp. lfufron Ne- strel v »les. stegno; nadom. rez. tin. (ŠmartnoT) ranjen, le/i Uiu- opreznosti, kajti gorje meni. ako *- £ ^ lianskv (mrtev); prapdrseak lt. Skodler Fran. dom. p. 27., st. 11., tam; Kerin Jos.. 17. p. u. 1. kom. bi dal ustaviti avtomobil ali ga «. zv. s.na —.ir> — —.i? — i SPILMANOVE POVESTI: —.10 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 —.15 2. zv. Marori. krščanski deček —.26 —.25 3. zv. Marijina otroka —.25 —.30 4. zv. Prafiki Judek —20 —.15 5. z v. Ujetnik morskega roparja —.25 —.20 6. z v. Arumugan sin indijskega $5.00 kneza —.25 —.40 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 —.20 8. zv. Tri indijanske povesti —.30 __2-» z v. Kraljičin nečak —.ro _.50 10. zv. Zvesti sin — 30 —.20 11 zv. Kdeča in bela vrtnica —.30 —.30 12. z v. Korejska brata —.30 —.20 13. zv. Hi.} in zmaga —.30 _. y. 14. zv. 1'risega huronskega glavarja —.30 — 15. zv. A ngelj sužnjev —.30 — 20 16. 7.V. Zlatokopi —.30 —.20 17. zv. ITvič med Indijanci —.20 —.20 18. zv. Preganjanje indijanskih ml - —.r.o sijonarjev —30 —.20 1$. sv. Mlada mornarja —SB TALIJA: ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. »njen lezi istotain lasovee Fran / Knišovcc ' l 17 mobil Orizelda naš. Prinravil na sem Creh in smeh in LL zvezek Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar _ .„ Dve tašči _-jf, j idealna tačča _,g0 : Medved snuba£ _Idi Ne kliči vraga _sn ' Xem§ki ne xnajo _«(i 1 Pot do srca _Čn ' TU pufičavnika _2(, J Prvi ples I*utifarka Raztresen ca — 20 { Revček Andrejček Gorenjskem —. 201 RokovnJači, narodna l«ra —.3o • 1TV.' ? stotDlka 1' ■ 1M SP- Hugoii|iz Vojskega ima prelomljeno ra- S7. peh. p., doma iz Kozjega na ki ni vozil ravno preveč hitro, izlet v Carigrad 1 ,u Samo riainun>l t\ n C7 ci 1 ft \-r ije šrapnela; llosner Jakob, p. ; nik Ferdinand, p. p. 87. st. 16. iz j . 97.. st. 13. strel v levo koleno; j Trbovelj, strel v des. roko Vseh beguncev mojega Makslmlljan MarjeUca Marija hči polkora - l^okoncu ! Materina žrtev j Škoeil sem tudi sam pokoncu, JJfrt,-boB2°jfJillen roman v desni sabljo, v levi -revolver. Mirko Posteenjalwvic s Pogledal sem okrog sebe, in vi- M^rje™.^«« videl, kako je bila strelska črta Mrtvi gostač NTa različnih potih Ljubezen n mafičevanje, 102 zve*. $5 00 ne evet« d,ucat P° ' Mita. ana r ; Aajc Jozet. ^orp. uurcio nornau, lov. hat. 2U. | V veliki dvorani hotela Union Galicije je nad 300 tisoč oseb. raztegnjena na dolgost nad J00 ^ morja C ermošnjiee, r.; Zaletelj Ignacij, »t. 2, strel v levo nogo;.ml. Kel-Je bilo nastanjenih 39 bolnih vo-, korakov, in fantje .so držali pu- Narodne pripovesti, i., il, r Zalokar Jožef, r.; Zamljen Ja v»«r Josip, p. p. 17., st. 3, strel ijakov, med njimi rez ton. Dol- Povišanje cenam živil na Dunaju ške naperjene ua avtomobil, ki N^diJJTm1^Su P° in. m —.20 —.50 —.25 —.50 $1.00 —.7» —.20 —.15 —.40 —.20 —.20 —.15 r,; Za ve rl Jožef, r.; Želez- ob lev. sencu in prestreljeua des. r.; Žemljic Vinko, r.; rama tin, r.; Zirovnik Ja-' 7., st. 3, atrel v des. stegno in d. u; Žlab- ramo; Knez Ivan, p. p. 17., st. 15. Zlatnar strel v des. raino in lev. bok; nad. Koncilja Fran, p. p, 17., st. v. sencu in prestreljena des. | mark Edvard top. p. 10., dfina ; KI oba ves Maks, lov. bat. jpri Gork'i, katar vrha p'inč; inf. J11*. Album mest New Torka s krasnimi nlifc&ml, mali veliki Ave Marija ZEMLJEVIDI: M — M ».70 ,11 so na Dunaju znat- - je takoj zmanjšal hitrost, a v tem J^Jwfi?, Na Indijskih otokih Drešček doma I_____________ _ Alojzij, p. P. 17., L st. iz Kranja, ^amu^petroleju^ m ipiritu za 4 pm} revmatizem in ušeaia že dospel do strelske črte. V istem Najdenček Jutrovem ček Ivan. dom. p. 27., 2. st.; uo c«?e. živilom poskočile, in si- tronutbu je počil v avtomobilu JJa Jutrove i pri Tolminu; Grmovšek cer kavi za ^.vinarjev pri kilo- stre, Setlaj sem vedel, da imam Nasaijenici bolezen;ido 8 vinarjev pri litru, milu 2 eakričaI sovražni . —.35 —.30 —.29 —.35 —.20 avtomobil, in Niottn°"t pre*acJan* ln poveUC-I w Avstro-Ogrske, mall —.1C A vetro-Ogrske, vezan —-5# Kranjske detele, mali —-10 Združenih držav, mali —lt ▼eliki —.28 —.20 Evrope, vezan —.H —.50 Gorenjske s novo bohinjsko In tr- Ako železnico Celega sveta Balkanskih držav Zemljevidi: New York. Colorado, Illinois. Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. "Wisconsin, Wyoming in Wart Virginia. IS sem: hLjyDgc : NaroSilora je priložiti denarno vrednost, bodisi r M p" milosti Angležev nosil pruske deželne barve: črno-belo. To je za angleško tekstilno industrijo hud udarce, ker ravno Nemčija proizvaja devet dese-tink vseh umetnih barvil. Izdelovanje umetnih barvil se je v kemiji tako mogočno razvilo, da je to glavna panoga nemškega gospodarstva. Tekstilna industrija je ena najstarejših obrti, s katero so si že nekdaj služili tisoči ljudi kruh. Tkalski izdelki s svojo naravno barvo so enolični, šele barva jim da lep sijaj, ki je prijeten za o-ko. Nemški pesnik Goethe pravi, da oko rabi barv ravnotako, kakor potrebuje svetlobe. Ta njegov iunek a« (bi zasledovati tako da ti človek se je vedno trudil dati svojim izdelkom sijajno zunanjost ali j >a j »o vzdigni ti važnost svoje osebe z lepo barvanimi o-blačili: Egipčani. Pei*zijanei. Fe-ničani, Indijci itd. so poznali že v zelo zgodnji dobi različne rastline in živali, iz katerih so napravi jali barve in z njimi barvali tkanine. Omenjamo le kraljevski purpur, ki je po svoji pristnosti, ognju in lepoti prekašal vse tedaj znane barve. Do purpurja so imeli pravico le bogataši in mogočneži, ker je bilo izdelovanje te barve zelo težavno in drago; za Dioklecijana je stal 1 funt s purpur jem pobarvane volne okoli 1130 K našega denarja. Purpur so izdelovali iz neke snovi, katero izločajo gotovi morski polži, a v tako majhni množini, da je potrebno velikansko število teh živalic: 1200 polžev da l12 grama purpurjeve barve. Purpur je zelo stara barva, omenja jo že neka pesem za časa Ramzesa IL (1400 pr. Kr.) Izdelovanje purpurja je doseglo višek v zadnji republikanski dobi, kakor tudi za časa rimskih cesarjev. Senatorji, viteštvo, visoki uradniki in duhovniki so nosili s purpurjem obrobljene tunike. 8 propadom bizantskega kraljestva je propadlo tudi izdelovanje purpurja. Ne samo rdeča barva je bila zelo priljubljena : v zgodnji dobi srednjega veka se omenjajo raznovrstne barvane tkanine. Bar-varstvo je bilo prvotno kakor vsaka druga obrt d mane opravilo in se je v- Nemčijo gojila za Karo-lingov od tlačanov ter v samostanih, dokler se ni v začetku 11. stoletja razvilo v obrt. Barvarji jem in tkalcem. Le na Dunaju, v Regeisburgu in Nuernbergu nahajamo že zgodaj barvarje. Splošno se je pa do 16. stoletja smatralo suknarstvo in barvarstvo kot ena obrt. V 11. stoletju so bila najvažnejša barvila oblajst, brošč in kermes. Iz oblajsta se je izdelovala bar, va indigo, s katerim se je dalo j doseči vse nuance od modre do 1 črne, in ta barva se je rabila sko-| ro izključno v srednjem veku. Oblajst je dvoletna rastlina, barvilo se nahaja v listih. Pripravljanje barve iz teh listov je bilo precej dolgotrajno. Oblajst se je v Nemčiji močno gojil ter je imel velik vpliv na nemško kmetijstvo. Mnoge vasi so dobivale za oblajst letno do 16.000 mak. Izvoz nemškega indiga (indigo barvo daje tudi indijska rastlina indigofera tineto-ria) na Angleško, v Italijo itd. je bil precej velik; ves izvoz pa ste imeli v rokali Nižje Avstrijska in Turingija. Rdeča barva se je izdelovala iz bpošča. Ta rastlina se je v Nemčiji močno gojilp in je tvorila važen vir dohodkov, Škrlat, ki je bil v srednjem veku zelo priljubljen, so izdelovali iz nemškega in levantskega kermesa. Nemški kermes so neke vrste posušene uši, katere so nabirali na koreninah rastlin. Poleg teh važnejših barvil ko se izdelovala tudi nekatera manj važna. Od naravnih barv se danes čisla le še barvilo višnjeve prežilj-Ke, ki se uvaža iz centralne Amerike ter služi za črno barvanje bombaža in volne. V teku 16.. 17. in IS. stoletja pa je domače barvarstvo v Nemčiji začelo nazadovati in je bilo skoraj popolnoma uničeno. Barvila. katera je dajala v srednjem veku skoraj izključno le Evropa, so začeli uvažati iz Amerike in Indije. Ta barvila so bila tako cena, da domača z njimi nisi mogla konkurirati. Pridelovanje barvilnih rastlin, ki se je vršilo v Nemčiji nekako malomeščansko, se je moralo umakniti kapitalistom močnim angleškim plantažam. Toda tudi to ni trajalo dolgo. Naravna barvila so se morala u-makniti umetnim. Nemčija je povzročila to močno reakcijo s svojimi racionalnimi in globoko znanstvenimi razi^kavauji. Kemija je odprla zopet pot barvilni industriji, ki se je s pomočjo neumornih znanstvenih raziskavauj m kapitala povspela na ono višino. na kateri se nahaja danes. Izvor umetnih barvil je premog. oziroma produkti, ki se tvorijo v plinarnah in tvornicah za koks pri suhi destilaciji premoga. Za naše razmotrivanje je važen premogov ter. ki je gosto tekoča črna masa. Ter je odkril J. J. Becher v 17. stoletju. Spočetka ni bila znana njegova velika vrednost, zato so ga metali proč kot nadležen produkt pri proizvajanju svetilnega plina. Šele ko so začeli raziskavati njegova kemična svojstva in našli v njem mnogo vrednih snovi, so spoznali tudi njegovo vrednost, kajti vsebuje okoli 130 različnih snovi, od katerih so najvažnejše: ben-col, fenol, naftalin in antracen. Ter proizvajajo plinarne in tovarne za koks. Nemčija rabi letno 1.000.000 ton tera. Avstrija pa okoli 150.000 ton. Precejšen del snovi, ki se nahajajo v teru. se porabi » industriji terovih barv. Na največjem nemškem kemiku Justi Liebigu (1803—1873) temelji začetek barvilne industrije, dasiravno je ni ustvaril sam, ampak po njegovi spodbudi njegova učenca Hofman in Kekule. Pot, ki je pripeljala barvilno Industrijo na to višino, na kateri se je nahajala danes, je bila tr-njeva; zahtevala je mnogo neumornega duševnega dela in o-gromnih denarnih žrtev. Treba je bilo najti za sintezo barv take termične metode, ki so v tehniki porabne in ne predrage. Znanost in kapital sta premagala vse. Da se je našla primerna metoda za nuieino dobavo za terove barve. Leto pozneje je našel Hofman iz neočiščenega anilina fuhsin, katerega izdelujeta v večjem Francoza Verguiii in Renard. Hitro za tem 1864—66. so sledila aco-barvila in nektera druga. Imenovane barve in tudi druge. ki so nastale v tem času, kakor jodovo vijoličasta. jodovo zelena, anilinovo modra, anilino-vo črna, so se izdelovale iz anilina, za to so se imenovale anili-nove barve in to ime jim je o- ga tera kakor antracena, naftali- coskern, kje se pa ni mogla razna itd., izdelujejo terna barvila, viti,- šele nemški kemiki in nemirne anil in izvira od lantinskega ški kapital so jo privedli do one imena indigove rastline *4 Indigo- višine in razvoja, da si večjega fera anil. ' gnisliti ne moremo. Po pravici je Leto 1869. ni važno samo za to izključno nemška industrija in industrijo terovih barv. ampak za Nemčijo glavna panoga na-tudi za kemijo v plošnem. V tem rodnnega gospodarstva. Tvornicej letu se je posrečilo Graebeju in terovih barv so se emaneipirale' Liebermannu spremeniti terov od vseh kemičnih tovarn, kersa-j produkt antracen v alicarin in me izdelujejo potreben materija! tako ustvariti sintezo posvetu in reagencije. Te tovarne izdelu-važnega broščevega (rdečega) jejo tudi same vse predmete, ki barvila. Ta najdba je popolnoma so potrebni za razpošiljanje barv; uničila po celi Evropi pridelova- imajo celo lastne tiskarne, knji-nje brošča, ki je donašal letno goveznice itd. 70—80 milijonov kron; cena ali- Kakor že rečeno, producira carinu je bila tako nizka, da se Nemčija sama 9 desetink vseh te-ni izplačalo več pridelovati bro- rovih barvil. Raditega torej An-šča. Industrija pa se ni zadovo- gliji ne preostaja drugega, ka-ljila s sintezo alicarina samega kor, da "za enkrat vpelje belo- ter je ustvarila še druge, alieari-nu podobne, različne nuanciraue snovi, ki stoje glede pristnosti in krasote barve z alieariuom na isti stopinji, v naravi pa se ne nahajajo. To je ravno značaj sinteze v naravi se nahajajočih snovi, da se prouče tajnosti narave, se jo posnema ter tako ustvari celo vrsto kemično podobnih substanc, katerih sicer narava sama ni nikoli tvorila, ampak je črno modo. Raznoterosti. Vojska strojev. V sedanji vojski se vojskujejo ljudje, marveč vojskujejo se stroji!" S tem značilnim stavkom je označil ranjeni angleški častnik -a fabrikaeijo istih ie predpodo* ^mkn "Daily ba . Maila sedanjo vojsko. Trpek Leta 1S74. se je začelo izdelo- se m" f na vati novo od Adolfa Baeverja ' f^. S° ^okosilt; styoJne lnu v ske Polovico njegovega bataljona odkrito vrsto barvil, ftaleine, od katerih je eozin važen za barvanje svile. II ftaleinom pripadajo tudi rodamini, ki dajo svili modrordečo krasno se spreminjajočo barvo. Nietzki je vpeljal 1879. v tehniko prva acobarvila, takozvani bibriški'škrlat. Acobarvila se delajo danes v vseh nuancah in so ako krasna, da sc popolnoma izpodrinila različna naravna barvila. Acobarvila so tehnično naj-ložje dostopna in tudi najcenej- pred njegovimi očmi. "Nečlove ško je to; predstavite si to; en sam mož vrti držaj malega, pri-prostega stroja, iz stroja pa leti smrt. ne smrt enega, smrt tisočerih. Kaj da ta bitka res pomenja — bitke ob Marni in ob Aisni tvorijo dejansko eno samo bitko — te g asi nihče ne more predstavljati. ki se je ni sam udeležil. Ljudje bi ne bili sposobni, svojih vrst na stotine naenkrat pobiti. Groza bi jih omamila, roke bi ljudem ša; sedaj imamo mnogo preko Ui lJuuem sto vrst ter barvil, ki so Užn j ^J^m stroji, ki so brez duše, morejo pobijati lju- posebno za barvanje volne. Od leta 1878. dalje se je zače-la nova doba za industrijo bar- 'TVr vil. Tega leta je Adolf Baeyer J " t0 bojlsee ob M< izdelal prvo sintezo indiga. Ta sieer za prakso ni va, ker je jet re bal o. da se je našla primer na metoda ža izdelovanje indiga. Sedaj imamo dva načina, po katerih se izdeluje indigo; po enem načinu se izdeluje iz bencola, po drugem pa iz naftalina. Osobito je razširil kemijo indiga Pavel Friedlaeuder. ki je tudi našel po neumornem delu sintezo purpurja. Ta sinteza pa ni bila povoljna, ker barva umetnega purpurja ni tako lepa kakor ona naravnega. Cena mu je sicer tisočkrat manjša, a barva je medlo rdečevijolčasta. Friedlaeuder je tudi napravil sintezo indigoid-nih barvil, od katerih je važen tioindigo, rdeče barvilo, ki je za praktično porabo velikega pomena. Ta navedena barvila je innogo-ee producirati v vseh nuancali. zato ravno so ta izpodrinila vsa naravna barvila, ki so se preje rabila. Robert E. Schmidt je v letih 1890—97. sestavil vse mogoče nuance antrakinovih barvil, ki so tako izvrstna, da jih celo uporablja znana Manufacture Na-tionale des Gobelins v Parizu za barvanje volne, iz katere se izdeluje gobelin. To je pa za kemijo terovih barv sila važno, kajti kvadratni meter gobelina, za katerega rabi en delavec več kakor eno leto, tla ga izdela, se jirodaja po 6000 frankov. Umetni indigo je popolnoma izpodrinil naravni indigo. L. 1893. se je uvažalo z Jave in iz Indije še za 21 in pol milijona mark indiga, leta 1909. pa je nemški in-port znašal le še 0.7 milijona mark. medtem ko je Nemčija v tem času izvažala umetnega indiga za 40 milijonov mark. — Ravno taka usoda je zadela tudi druga umetna barvila. Pred 50 leti je Nemčija dobavala vsa barvila iz inozemstva, danes pa že sama krije svoje lastne potrebe in vrhtega izvaža še za 160 milijonov mark umetnih barvih. Kemične metode, po katerih se delajo umetna barvila, so precej komplicirane, vendar pa morajo biti tako cene, da so zmožne konkurence Število umetno narejenih terovih barv je danes skoraj neomejeno, — že 1. 1898. je bilo znanih okoli 1200 li, kakor se pokončavajo roji kobilic. kadar padejo na rodovitno Lar- ni! Nikdar in nikjer ni Še nobe-kso ni bila porablji- u*tvari!? ^šnih »ila predraga. 18 let. T vfnki 1' P°tlob- _ .......-i • 1Ia vellki bolnišnici. Dopisnik pristavlja: "Sam sem sem to grozoto videl. Potoval sem od pomor ja Atlantskega morja skozi, srce Francije, povsod vse polno ranjencev. Postelj že primanjkuje, dasi lahki ranjeuci hitro ozdravijo in napravijo drugim žrtvam prostor. Nečuveno strašno borenje nam postaja jasno. Če vidimo, da je vsaka šola, vsak samostan, vsako javno poslopje, malone vsak kolodvor iz-premenjen v bolnišnico, ki so vse prenapolnjene. Tisočerih zasebnih izpremenjenih v bolnice, niti ne omenjam. Strašen boj pa še vedno divja naprej ob Marni, ob Vi-sli, ob Savi in na morju. Kako hitro lete granate. Male granate lete s početka hitrejše kakor pa velike. Toda njihova brzina se še manjša hitreje, kakor pa brzina velikih. V Ameriki so delali tozadevne poskuse z Armstrongovimi topovi. Vzeli so sedemeentimetersko in tride-seteentimetersko granato. Prva je preletela 7630 m. druga pa 10 km. Sedemcentimeterska je imela začetno brzino 900 m v sekundi. končna brzina pa je znašala le 233 m. Daljavo 7650 je preletela v 24 sekundah. Trideseteentime-terska granata pa. ki je imela začetno brzino 730 m v sekundi, je preletela 10 km v 21 in pol sekundah. Mala granata je zgubila v svojem letu torej skoraj tri četrtine svoje brzine, večja pa le 30 odstotkov. a 5000 učiteljev s Češkega v vojni. Kakor poročajo praški listi je bilo pri prvi mobilizaciji poklicanih pod orožje 2615 čeških in 1757 nemških učiteljev s Češkega. To število se je vsled naknad-"nega vpoklican ja starejših letnikov in pa vsled nabiranja novih rekrutov rojenih med I. 1892.— 1894. gotovo zvišalo nad 5000. O učinku bomb s "Zeppelinov" pripoveduje dopisnik nekega lista to-le: Nikoli nisem videl nič groznejšega kot mesta, na katere Za smeh in kratek čas?^ 31= ETI KETA. — Ali naj sosedove pozdravim? — Ne. samo odzdravi jim! ZLO BN0. — Ženske ste strašno ponosne na — Kakor moški na odlikova nja. — Vrjemi mi. da bi jaz nikd ar n<- — Tudi če i'i ti ga ponudili? lisp. sprejel odlikovanja. Sff'lfi! ■ ir' — Ali niste rekli, da vam je jem? In danes sta se vrnila* — Da vrnila sta se šofer in ušla prejšnji teden žena z šofer-avtomobiL 6* »ui uueaut, na Jtaiere je metal 4'Zeppelin'' bombe. Ni- bil vse razdejano in razbito. Pre- Razglednice z vojnimi slikami hče si ne more niti misliti, kako bivalei mesta Antwerpen so čisto štv. 8—11 lsw j*. ^.uou.u grozovito učinkujejo te bombe in potrti od groze tragedije, ki jo je pomozn«. pisarna avstr. notra-ter je mogoče u- koliko človeških žrtev zahtevajo, povzročajo bombe s Zeppelina. T»_: ___j___. _t»* . , i njega ministrstva pred kratkim izdala. Serija obsega boje za rusko Slovenec rešil vozno kuhinjo, zastavo v Mezani. kavalerijske - povabil sem več odličnih oseb, dal Občinski tajnik z Jesenic Ivan boje pri Przenivslu. junaške čine - si ogledajo z menoj učinke Zep- Potrato, podčastnik 97. pešpolka nekega Bošnjaka pri Lvovn in iz- - pelinovih bomb. Tako smo šli gl«-'je v bojih v Galiciji z izredno lira- ganjanje Srbov- iz Srema. ~ dat poškodbe: papeski nuncij, brostjo rešil vozno kuhinjo 97. i ^ ruski poslanec, privatni tajnik pešpolka, katero je naskočil so- Česk^ industrijalna banka, kralja m 4va mini- vražnik. Vse se je čudilo, ko jo Tii i— lii ■mh iiwHi i' iFttrtiM—; ^ -1— streči vsem zahtevam. Pri sinte- Videl sem deset občin, na katere zi umetnih barv, pa ni zadoščalo je metal "Zeppelin" bombe in samo to. da se jih najde čim več * *" " ~ je Število, ampak je moral ke mik paziti tudi na to, da so umet r___________ ne barve stanovitne, to je, da ne dat poškodbe: papeski nuncij,' brostjo rešil vozno kuhinjo 97. oblede na solncu in pri pranju. " ~ WHI Industrija terovih barv, našla- GLAS NARODA, 5. NOVEMBRA, 1914 Slovani v vojni proti Slovanom. Sle venci v boju z Rosi »venskega ct kateregm s>o i zadele tri fci roke s kratkim slovesom : Zdravo, brat! Z Rogom! Ležali smo tik pred ruskimi četami. Ruski in fa n ter isti ne znajo streljati; to če drugače, zamenjal smo črnilo smo že mi drugi ptiči! Gotovo l^k. ^a * krvjo. Bodite mi vsi iskreno po- -em postrelil trideset Rusov; to-ua sc._ .-dravljejn tam v naši lepi sloven- liko sem vsaj videl, da jib je bilo 'ski domovini. krotile, •i ti. Kar naenkrat 1H It* V' t*m krilu pove- ijonetom. Zacul !" in BoAujaki na pl Milili proti Ru- m t o t ta jc dobil isto nas 1 »atiiljon in drli >vražn iku, ki nas jt' ltili smo oddaljeni r* «i ] t* kakih ."iO ko- »j j«- imel preti leboj ki jt • št. l kakih 50 kor na pove- m4»Ji i' K viikil. /nak, tla o. X apredovali smo i-koračili kakili NO Ki hipoma po- »kt- it i nas »prejeli s nap 'dobio zadetih. Padali so kot mu-I lie; ]>a kaj. ko jih je nastopalo Jugcslcvani se bijejo kakor levi. nanovo kakor listja in trave. Ru-Namestnik štajerskega deželne- skih krogel se nič ne bojimo, toda ga glavarja, drž. in dež. poslanec nevarni so njih šrapneli. ker zna-dr. Fran Jakovič, je dobil od vo-'jo ruski topničarji dobro pogodi-jaškega asistenčuega zdravnika'ti. Mislim, da bodeiri kmalu okre-dr. Robiča, sina rajnega profesor- j val in odidem zopet na bojišče; ja Fr. Robiča, s srbskega bojišča marsikaterega Rusa imam še na dopisnico sledeče vsebine: *'Na|**piki"\ Potem pa rad padem za bojišču. *Js. sept. Velecenjeni go- domovino.'*— Iz Luč v Savinjski spod poslanec! Naši vojaki tukaj.'dolini je ranjeni vojak dostavil večinoma Jugoslovani, se bijejo med pripovedovanjem e«-lo liudo-kakor levi. V najhujšem boju so'jousno opazko nasproti orožniku: vz«-li strme hrib«- z neizmernoPoglejte, poprej sem se enkrat da | hrabr«»tjo. - . Podnevn -e pojejo' stepel in gnali ste me v kajho. A nepreue- setlaj je pač čisto drugačno. Tako le mal<»'vem stieljal Ruse, da so kar ce-glavo. je izgubljen. Ra- P11'"- P» s< ni bil za to še pohva-Izvršil''jen! Da bi le hitro ozdravel in 1 zopet nad Ruse!*' Ve in pesmi, ponoči pa hotna streljajo. Kdor vzdigiu lijeneev j«* s«-daj manj lepo število vsakovrstnih ope-ia> nika-[»*acij. Krogel j imam že polno! !a božja,pkatljo. štiri ujete vojake-sanite-j le >o Srbi zojH*t izpustili. Zadnjič, Narednik Karol Blatnik, s.-tn obvezal dva po 10 in 12 let v Št. Jurju pod Taborom, rbska fanta, ki sta bila tež- svoji sestri Ivani. Kako je v vejni. lili sem pešea. roža grmeln 't ara omozeni doma piše Goli- r. naše strani salva. ietla |m> sovražnem o pa udrli nadnje. v je padla, ostanek je pa divjem begu aazaj. Pred ostali le še štirje: častnik pešci. Kot poveljnik voja zal desetniku, naj ujame drugim pa, naj primejo •jetnik, oddaljen le še kara kov od ruskega častni-držeč puško z bodalom eno za naskok, stopil tja mi častniku, ki je držal o me že zapuščale moči in nisem mogel več dalje po poti do obvezovali-šča. Obležal sem poleg nekega nadporočnika. ki je vsled grozne rane že skoro umiral. Tedaj je pa nadporočnik obrnil oči proti meni i:i ko je videl, da mi teče kri iz rane na roki. je rekel: "Brate, če sem že jaz izkrvavel, ni treba, da bi tudi tebe zadela ista usoda!" Izgovorivši to. jc ea-stnik še s svojo zadnjo močjo iztrgal srajco na svojih prsih in je potisnil cunjo v mojo rano, da mi ustavi kri. Potem je zaprl zopet oči in jih ni. kakor sodim, odprl nikdar več. Vroče sol •ce so mi rosile preko lic, ko so častnika odnašali in ko sem mu pogledal zadnjikrat v bledi obraz. Bil ie menda že mrtev. Ne nosite pasu za kilo! Po tridesetletni skušnji sem prcDkšcl aparkt zrn može, žene in otroke, kteri zdravi kilo. Pošljem ga za poskušajo. Ce ste že skoro vse poskusi i. pridite k meni. V čem drugi niso dosegli uspehov jaz imam potem največje. Pošljite spodnji kupon še danes in jaz vam pošljem Zgoraj« s!>ka predstavlja g. C. E. Brooks* iz Marshall. Midi , ki zdravi z* Lilo bolae že Teč kot tridetet l«t. Če imate k'lo pišite na še d*res. zastonj svojo ilustrovano knjižico o kili in nje zdravljenju v kateri najdete moj aparat, cene in imena — mnogo ljudi, | kteri so ga skusili in bili ozdravljeni. Jaz to popravim, kar vsi ostali niso mogli. Sapomnite, da ne rabim mazila, pripovedke in r.e laži. Pošljem na poskušnjo kot dokaz, daje re3nica kar zdravim. Vi ste sodniki in kakor hitro preberete mojo ilustrovano : knjižico, prepričali se bodete, kakor so • se stotine bolnikov, kterih dopise morete citati. Izpolnite spodnji kiki east- Jt )d brati", se je mrtev j« la; ostale tri smo uje-|n< ulo izmed njih le mig iztazil o naših Kranjcih. Ko jih peljal v dežju sovražnih šrap- ov proti sovražnim kam. so izvršili povelja oni. Ta .latrcHl ck nas je ne sinemo l iiipati so- prav ni c, d« t moramo jno previdni vaelt-j in ako smo tu
  • o možko in tiho prenašali bolečine. Ves polk je navdajala le ena misel, le ena volja: zmagati ali umreti! Zelo pohvalno je bilo tudi obnašanje našega moštva na- imr.ijvi-, 1""" I Iprain gališkemu prebivalstvu. Ni-i č 11 e' • • i.pisal h* najmanjše pritožbe ni bilo. Ob-Bil sem že čevali >.') naši junaki /. vsakim Po->i viki at i šte- JP0*"1 poi>ohiega okrevanja. našem doma-i. Pevaje in vri- Slovenski vojak ujet na Ruskem. -■Ii v boj. brez zasloinb. Knoletni prostovoljec pri IT. m polju, proti zakrite- ptšpolku Jožef Povšič se je ude-nikn. od dveh strani ob-' U ril hudega boja dne avgusta ro^Iami iu šrapneli: pa pud Lvovom. Stariši od avg. prej. častuiki. med nji- niso dobili nobene vesti od njega, -neral iu več majorjev.. |)ne 28. sept. pa je dobil oče iz škami v rokah v prvih I Moskve, po posredovanju avstrij-je imela žetev, j >kega Rdečega križa naslednje pismo: "Moskva, iS. sept. 1014. Ljubi oče! Radi mene se 'ne bojte! liil sem v Galiciji dne 2G. avg. ranjen, a ne nevarno. Potem -so nas kot vojne ujetnike prepeljali v Rusijo. Sedaj sem v Moskvi iu moram čakali, da bo vojna končana. potem se vrnemo domov. Tu se uii dobro godi. Radi tega bo- pu tu žetev einčiji e rek aj, tO tak na obeh straneh! Ko • navzoči general to el: "Videl sem že ila kaj takega še ui-ega ne zmore noben ►ročal tu-nora do-l Nemčije odlikova-•Ijnik našega bata- 0 tem bom 1 j o. ta polk stotnik Ilahn- dite brez skrbi. Po vojni se zopet r 7. polka, ■ | ^ ■ ■ ■ ,ehhiger. i(mIoiii Nemec, je rekel; vidimo. Srčno pozdravljam vse! iaš» mu moštvu, stoječ zraven Vaš Josip." — Kakor je razvidno ueiie: "Slovenci, vi ste junaški jz štampilje na kuverti, se Jožef uit je. iz borno ste se borili. Pred Povšič nahaja v moskovski bol-rakimi vojaki klobuk dol!" In če nišuici štev. 3. mu) na pohodu kaj počivali ter so( jezdili razni častniki mimo na> Fripovcdcvanje slcvenskih voja-Ler povpraševali, h kateremu pol- kov. ku spadamo in ko smo rekli, da | Slovenski vojaki pripovedujejo k 87.. takrat m> se izražali ti go- raznovrstne prizore z bojišča. Več -.podje. med njimi celo od gene- jih j,, tudi v mariborskih bolniš->ainega štaba: "O tem polku smo nieah. Dasiravno še nekateri hudo ie ilosti slišali, to sami vrli ju-, tanj eni, da komaj hodijo, se veu-uaki!" Preti nekaj dnevi sem bil dar veseli zbirajo ter zbijajo šale < g. Tajek-om skupaj ter prego- o nasprotnikih. Kmečki sin iz Lo-voiil ž njim par besed. Kolikor ke. okoliške občine Mozirje. R.. -e mi dozdeva, ga je vojna teles- bil ranjen na nogi v bitki pri io že piveej zdelala. Rad bi Vam Kiasniku. Pripovedoval je, da sta rie veliko povedal, pa saj sami šla od doma oba sinova, eden pe-aliko iividite, kako je z menoj, šec, drugi topničar. Pred nekim vi* aenu namreč vojak in o vsem mostom v Galiciji sta se ločila. Junaštvo hrvatskega častnika. Zagrebški "Obzor" poroča: Hrvat podpolkovnik Emil p!. Bugariu je poveljnik kiš-sent-nii-klošk,- konjeniške artilerijske vizije. Tudi ta divizija je bila poslana na severno bojišče. Nekega dne jc dobila povelje, naj s par eskadroni konjenice zadrži pol-drugi kor ruske armade tako dolgo. dokler se avstrijske čete ne /.bero in preidejo v ofenzivo. Podpolkovnik Bugariu je zbral okrog sebe svojo divizijo in jo nagovoril: "Slavno delo nas čaka, na katerem nas bodo zavidali vsi o-stali. Hvaležni bodimo Bogu, da je prav naša divizija izbrana, da izvrši ta slaven posel." Drugi dan se je napotila divizija, da zavzame pozicije. Ko so konjeniške patrulje dognale, kje se nahaja sovražnik. je četa pričela z ognjem. Naši topovi so sijajno streljali in povzročili silne izgube v vrsta^ ruske vojske, ki je napadala v stisnjenih vrstah brez artilerije. Te izgube so bile tako velike, da je sovražnik jel bežati. Podpolkovnik je poslal za bežečimi Rusi par topov, ki so se sovražniku tako približali, da so bile mahoma vse njegove formacije razbite. Po preteku več ur so se Rusi vrnili v veliki premoči in pod zaščito artilerije. Toda naša divizija jih je tako energično napadla, da dolgo časa ruska artilerija ni mogla zavzeti ugodnih pozicij in vsled tega tudi ni inogla pričeti z uspešnim ognjem. Častniki in vojaki so, ne glede na čast in položaj, v polnem obsegu storili svojo dolžnost, ker so se vsi zavedali svoje naloge, da morajo do določenega časa zadržati sovražnika. Podpolkovnik Bugariu je bil ranjen v ramo. ne da bi to opazil. Ko ga j c vojak na to opozoril, mu je velel, naj mu rano obveže. Takoj nato pa j« vedel svojo divizijo na KROMPIR. Fini newyorskl krompir po 75 centov bušelj. Manj nego 25 bušelnov ga ne pošljem izvan Concmaugha. Imam ga na prodaj deset kar. Pišite ponj takoj dokler zaloga ne poide. K naročilu je priložiti denar. Kdor kupi celo karo od 600 do 700 bušljev krompirja, dobi ga mnogo ceneje. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. L. Box 328. KDOR POTREBUJE debro izurjenega mizarja, izuče- nega v starem kraju, naj pise na: Frank llreščak, Box :J2S. Davis, \V. V a. • r> -7—11, ZASTONJ INFORMACIJSKI KUPON. C. E. Brooks 2134 A State St. Marshall, Mich. Prosim pošljite mi pct< m pošte v običajnem zavitku vašo ilustrovano knjižico in nat&nčna pojasnila o vašem aparatu za zdravljenje kile. Ime......... naslov....... mesto....... država. NOVO! NOVO! "SVETOVNA VOJNA". Popis pričetka sedanje vojne s lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Cisti dobiček te izdaje se bode oddal ''Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka Naroča se pri- V. J. KUBKLKA, 5-JS "SV. 14r,. St.. New York, N. Y. (30-10—29-11) Iščem brata ANTONA GRL. Sta:-je 22 let. Pred 6 meseci je dela! v Fairmount. \V. Va. Kdor ve za njegov naslov. prosim, da ni naznani, ali pa naj se sam zglasi. — Mike Url. Box 382. Thomas. \V. Va. (5-7—11 » Kje se nahaja moj brat JOSIP ŽNEBELJ / Doma je iz Mar-kovčine pri Podgradu na Primorskem. V Združenih državah biva že nad 7 let. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: John Žnebelj. Box o4G, Sheffield, Pa. (3-5—11)___^ _ NAZNANILO. Cenjenim rojakom • v državah Pennsylvania in West Va. nazna njamo, da jih bo obiskal nas pot oik Mr. OTTO PEZDDL Kateri je pooblaščen pobirati na roenino za ( its, Tvrdka Frank Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" ukozz fcrnu mes^cb. 'Glas 'i'iroda" izhaja* v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete varneje vesti vsakega dne. vesti iz *tare domovine in sani mive povesti Vso osobje lista je organizirane «pa«l> t strokovni* trail* HARMONIKI« bodla* kmkortnakoll vrst* ladchu«^ u popravljam po najnlijlh cenah, a d«to trpetno In KanesIJjvo V popravo iirif sUlvo vsakdo pošlje k*r sem ie nad i« let tukaj t tam po»lu in aeda) t «to-J«m lastnem domu. V popravek v samem kranjak« kakor n« drug« harmonike ter računam po dela kskorftno kdo m- Prave Lubasove HARMONIKE iir.portirane iz Slovenjega Gradcaiiiism v zait£i in sktr: Model "H" trivrstna, dvakrat ugl»§ena........ S 45.« 0 ,, "K." trivrstna, trikrat uglašena.......... r>."».M» ,, "K" trivrstna. štirikrat uglašena........ .< •'">.'O ,, "L" štiri vrstna, dvakrat uglašena........S f»o.OO ,, **M" štiri vrstna, trikrat uglašena........$ < -"."o "M" štirivrstna, štirikrat uglašena...... ? t-0.0^1 Kranjski motlel, trivrstna, dvakrat uglašena......? 4'>.00 Kranjski model, trivrstna. trikrat uglašena......S SO.OU Kranjski modei, stirivrstna, dvakrat uglašena.... $ i .o.oo Kranjski mode!, štirivrstna, trikrat uglašena____§ 70.00 Hromatično uglašena harmonika................ S 00.00 Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po $ 5.00 Za natančnejši popia harmonik pišite na: ALOIS SKULJ, P. 0. Box 1402, Ntw York City. ^fiililllinifi^Lf^Lnili'ii^^^ 1 Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obseg-a kak i država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d- Pošljite 15 centov v znamkah in natančen r.aslov in pošljemo vam mapo takoj po pošti. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y i 'T? nmin^niiiir^^^ 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" fcrinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jag>d in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec. to je ' Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako pra Vaš lekarnar aw jfosiilničar nima v zalogi se obrnite pismeno na na?. V zalogi imai::>) ti: c i čist; domači TROPINJEVEC in SL1VOVKO. kuhana v na.^i lis- ii distillery. Poitna naročila t::- f 'čno uvrsujeio Prva Slovenska veletrgovina. Ths Ohio Orsnoy Bailing Go. 6102-04, ST. rUffi AVE., fLEVELANP, 0. Redka prilika za tajnike raznih društev, trgovce in drure pisa je. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabi;en h pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo da.i nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno. po kaktyisti o J $25 do S60. Ceria novim je biia $90 do $12(T. Pisati na istih se priuči v kratkem catujlshko viakdo, Natančneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, Ntw York, N. V. Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah- Delo oknsio. Izvršuje prevode v druge jezike. Unijiko organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GLAS NAHODA,-5. NOVEMBRA, 1914. ' m H Doli z orožjem! zoodba nvuknja. »pisala Berta pL Snttner. — Za "Glas Naroda' priredil J. I. h H M 24 ( Nadaljevanje). S Friderikom sva >«■ preselila na Dunaj. Prideljeu je bil vojnemu ministrstvu, kjer vsekakor ni imel toliko dela kakor pa pri polku. I'red pustom sta šla sestri in teta Mana v Prago. V l*ragi je bil tudi polk. pri katerem je služil Konrad. Ali je bil to samo slučaj? K" sem omenila Lilli to zadevo, je do ušes zarudela in odkimala z glavo: — — Saj Veš. da ne maram Konrada. Oče m j»- bil pri -» lil v svoje staro stanovanje ua Ili'rrenjras-s«. Mislil je. da bova stanovala pri njem. česar pa nisva hotela storiti. Presrlila sva se na Fmm*-Jožefovo obre/je. S Friderikovo plaeo in / deuarjt-ih, kafei-ejra sem dobila od svojcjra oeeta. sva lahko izhajala, iri ples«-. v gledališe»- in na druge zabave pa seveda nisva movla ]K>gostoma hoditi. 1'inaknila sva se čisto v samoto. K nama je prihajalo vedno jiotovo število sorodnikov in prijateljev. Prijateljica Lori ri ji- zelo jezilo, ker njen mož ni bil v vojni. Kako lepa je vojna — mi je potožili včasih. — Moj mož bi s« bil gotovo odlikoval, če bi šel /njimi. Saj pravim, ta smola! Tolaži me samo dejstvo, da se Im> v prihodnji vojni... — Kaj Ti ne pade v glavo? — Vojne vendar ne bo. Ali si mogoče Ti kaj slišala ?'Zakaj bi izbruhnila vojna? — Zakiij ? Tu me čisto nič lie briga. Vojna pride in tukaj je. Vsa kili pet ali šest let je nekaj. — Brez vzroku ne more nastati. Mojroce. toda. prosim Te. komu so znani vzroki:*.. . Meni in- in mojemu možu tudi ne. — Zakaj se pa bijejo na Danskem? sem ga vprašala za čas« zadnje vojne. — Kaj me briga! Žal mi je. da tudi melle ni zraven. Vrjemi, Marta, da je moj mož vojak z dušo in telesom. Pravega vojaka ne sme brigati zakaj se bojujejo. To je stvar in zadava diplomatov. S |H>litičnimi vprašanji se dosedaj Še nikdar nisem pečala. Me ženske sploh veliko ne razu memo o tem... Ko enkrat nastane vihar, je naša naloga moliti________, HH.....• — Moja edina — je rekel, stopil k meni in me strastno objel. — Moje vse! — Poglej mi v oči!----Ali je še dvom v Tvojem sreu ? Dokaz ali brez dokaza---ali Ti zadostuje ena sama beseda — Di — sem rekla in vrgla listek v kamin. Niseiu dobro merila. Listek ni padel v ogenj. Friderik je skočil k kaminu in ga pobral. — Ne. ne. tega ne smeš uničiti... Preveč sem radoveden... Skupaj bova odprla in skupaj pogledala. Ce se prav spominjam, nisem še nikdar ničesar pisal Tvoji prijateljici... — Dopadcš se ji. Friderik. Prepričana sem. da je zaljubljena vate. —^Misliš? — — — Čakaj, bova pogledala. Saj res: moja pisava je: a tako! To je pisemc«*, katerega sem pisal namesto Tebe, ko Te je bolela roka. Moja Lori! Pridi, željno Te pričakujem! Ob petih popoldan. Marta (še vedno bolna). — Oni. ki ga je bil našel, ni razumel, kaj pomeni ta oklepaja. To je zares dober dokaz njegove nedolžnosti. Hvala Bogu. da ga nisva sežgala. — Aii še vedno misliš, da sem Ti nezvest? (Dalje prihodnjič.) Izšla je "▼OJULA HA BALZAM** Jsied vaastranaka ŠsJj* Bara« II wmo vsi istisov ts kajigs ta f* staj, vojakom M Milostljiva gospa! Prijatelj. — liiojfoee je tudi sovražnik — saj je vse-• »o .--- kratkomaio nekdo, ki ve, in ki se uoče imenovati z imenom. Vas tempotom obvešča, da A"as na nesramen naein varajo. Vaš na videz nedolžni mož in njegova prijateljica s.- smejeta Vaši kratkovidnosti. Uboga, zaslepljena žena! Dovolj vzroka imam. da potegnem obema maski z. ob r i za. Ne zaraditega. da bi Vam ugodil, ampak zato, ker ljubim pravico.---Mogoče sem bil celo kedij zaljubljen v Vas in se l/očem sedaj maščevati, ker me niste nslišali. Povedal sem Vaei dejstvo, če pa hočete dokazov, sem Vam na razpolago. Brez dokazov tako ali tako ne boste vrjeli anonimnemu pismu. Priloženo pivnice je izgubila grofica G. To pismo sem bila razgrnila nekega lepega spomladanskega dne pri zajtrku. Friderik mi j,- sedel nasproti in pregleda val svo jo pošto Brala sem ga enkrat, dvakrat, desetkrat... Priloženega pisemca, ki je bilo v posebni koverti, se nisem dotaknila. Pogledali sem Friderika. Zatopljen je bil v jutranji list. Zdelo se mi je. da je vseeno čutil moj pogled. Spustil je časopis na mizo. in se uasmHinil rekoč: — Kaj je Marta? Kakaj me tako debelo gledaš? — Rada bi vedela, če me res ljubiš? — Ze dolgo ne — se je šalil. — Pravzaprav Te nisem nikdar posebuo ljubil. — Tega ne vrjainem. — Kaj Ti je. Marta? Saj si čisto pobledela! .Mi si dobila kako slabo poročilo? Nisem vedela, kaj storiti. Ali naj mu pokažem pismo? Ali naj preberem listič, na katerem je baje neovrgljiv dokaz njegove krivde * .Wbroj misli se mi je mešalo v glavi... Moj Friderik, moje v.,- —--moj prijatelj in soprog... moj zaupnik in ljubimec ... njega sem izgubila?... Nezvest mi je postal?... Ne, ne, za trenutek je mogoče pogledal kako žensko, mogoče se je malo pošalil žnjo, in ljudje so napravili iz muhe konja!... Ali nisem bila toliko popustljiva, da bi vse skupaj pozabila, in bi si izbila to strašno misel iz glave?... — Govori vendar!--Zakaj si utihnila*... Pokaži mi pismo, katero Te je tako prestrašilo. Po teh besedah je segnil z roko po pismu. — Tukaj je. — Izročila sem mu ga, list sem pa obdržala v roki. Prebral ga je. zaklel in plauil pokoneu. —■ Infamija! Kje je pa dokaz, ki je v pismu omenjen? Tukiy. Nisem ga že odprla. Friderik, samo bewxio mi reci, r* HkuP*j L °£eni- N*tencga dokaza ndcem, da NAil ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjig«, kakor tudi za vse drugo e našo rtroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ar k. in okolica: vtichael Cirar. Ban Francisco, CaL: Jakob i^ovsin. Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam- tik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. vl. Roitz in Frank Jancsh. j&lida, Colo, in okolica: Louis ostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-.•h in Frank Blatnik. Indianopolis, Ind.: Alois Bud-man. Aurora, 111,: Jernej B. Verbic, 635 Aurora Ave. Oglesby, Hl.: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HL: Frank Jurjovee. La Balle, 111.: Mat. Komp. Joliet, EL: Frank Laurich in »ohii Zaletel. Mineral, Kans.: John Štale. Wankegan, HL: Frank Pet-ovšek in Math. Ogrin. •o. Chicago, Hi.: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-•oriS. Front ena c, Kans. in okoHeo: 'rank Kerne. Mulbery, Sana. In okolico: .1 art in Kos. Calumet, Mich, in okolico: ^avel Shalt* in M. F. Kobe. Manistiqne, Mich, in okolico: t. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M K Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara on. Ely, Minn, in okolico: Ivan touže, M. L. Kapsch in Jos. J. 'eshel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hiding, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Manrin Virginia, Minn,: Frank Hro-atich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Falls, Mont.: Math. CJrich, :UOi» X. 3th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša rek. Little Falls, N. Y.: Prank Gregor ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovači«. Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar. Barbeton, 0. in okolioo: Alois Balast. Collinwood, O.: Matt. Bay nilr. Lorain, Ohio in okolioo: John Kumše 1735 E. 3:J. St. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolioo: M. Klarich. Braddock, Pa.: Ivan Gem. Bridgevflle, Pa.: Rudoll Plo- teriek. Burdine, Pa. in okolico: Joka Keržianik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok lieh. Broughton, Pa. In okolico: A Demšar. Export, #Pa. in okolloa: John Prostor. • Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin ci5. Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler. Irwin, Pa. In okolioo: Frank Demšar. Jobostown, Pa,: Frank Gito* nja. Meadow Tjtnds, Fa.; Gsorg Schultz. Moon Kim, Pa. In okolioo: Vs. Maček. Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity 8ta., Pa.: Joseph fikerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Par pič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jo van. Wfflock, Pa.: Frank Sems in Joseph PeterneL Toele, Utah! Anton Palčič. Winterquarters, Utak: Loni* Blasich. Black Diamond, Waik.: Or Porenta. Kavensdalo, Wash.; - Jakob Bomsak. Thomas, W. Va. ip okolica Frank Kocijan in Frank Bartol Grafton, Wis,: John Stamp feL Milwaukee, Wis.: Josip Trat nik, John Vodovnik is Frank Keh. Sheboygan, Wis.: Anton flita- rich. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motok. t * « 4 4 t t Po znižanigeeni! Amerika in Amerikanci. Splaai:RaT.|J.:v. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana vjplatno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in se mn nikakor n Izplačala, zato je cena rniSnns. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri C Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N« Y. 9 » t » » » » 2L2L ® ^ NAJBOLJŠA g> g; S10VENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena zaTslovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ceia t platn vosu $1.00. Rojaki ▼ Ordud, 0. Me isto?ptdniiiriFr.Saka«, 16MSLQsirkn^ HE. Knjisa l stane s pottnino vred 01.81. Na roia se prii Slovenk Pnblishlng 8S Cortlandt St.. New York «1» rmiPOBočiLo. Bojakom v Steelton, Pa, okoliši naznanjamo, da Jo Veliki vojni atlas >u]sknjočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10d pri 13i palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet raznih zemlj e vidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg|površine, katero zavzemaj ogposamezne države. Pošljite 25t-. olijpa ir»c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kr. M. PAFIO, 1SS Frederick St., Steelton, Pa, nai zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list "Glas Naroda" in izdavati pra-to Tel javna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ROJAKI NAROČAJTE SB NI GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK X ZDB. DB2AVAH. m '9 m. m—r ~9 o ■ ■ n PodpjlMj Jt ixnmidttatf MiBTOia«! • ie tinktura os •vata Atoaa- tinktur« ta p« tka m. ___ tori Jo nUj^ sraaUjo ▼•»■ ■ml ae bode (spote)! bat ___________bndai>Kk%Uat bodo iopodalo io no bodo pootole dve. O taka S dni fevolMno eodrorim revmotizem. kootf ■onje po rokok. nosob io hrbtenici. Kone. ■e. bole. tare. boste io kurje uteon. ba potenje na«. sobOaottd. odstranim ▼ trd MoJo sdimvOs so reciatrliano ▼ Woahln*tona. mamoija. do ao Hote In oa takoj po atnlkl PoiljaM (a JAKOB WAHClC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. uu Aaerika m Amerikanci. u? j. m. nun Pnblishint Je prevzela v salogo rojakom It snano knjigo lir. J. ] TO- bojaeq nabooajte sb na "fitf naroda", najv8cjj Ni nal namen izreki na tem m* sta kako kritiko, pai pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, knte rega bi si moral nabaviti jak v Ameriki, bodisi podnk, bodisi kot darilo svojeem in posameznikov, na katerih bo v atari domovini, kjer se gotovo Zanimajo stariii ali sorodniki ca deželo, v kateri biva kak član drnline. Knjigo krasi nebroj le-marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca is sedanjih ali preteklih dni. čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprisorilo sanjo kričeče reklame, s katero so spravi v svet marsikatero drago, veliko msaj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot boiift-ni dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je f&M s poftatno vred. Za isto eeno se odpoUje kajigo aa katerikoli bhIot s M te GnmpagDle Generale TwatMp (Francoska parobrodna družba.) Direktna Črta do iHavreP Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poitnl alf ro vence" M dre vijake -l a flanct' •oStlrSTliake paniki m "OBcago", "Li lomimT, 4