SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: Ze celo leto predplatae li tU., sa pol leta 8 rld.. xa četrt leta i fU., *a jedea 1 tld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za ■•Ie leto IS fld.. sa pot leta в (Id., za četrt leta 8 (Id., ia jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom poeiljan velja 1 fld. 20 kr. vsč sa leto. Posamne itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejema npravniltvo ia ekipedlelja v „Katol. Tlikaral", Kopitarjeve ollee it.;. S. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemaje. Vredništvo je v Semenilklh ulicah it. 2, I., 17. Ishaja vsak dan, iivssmii nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne. ©v. 184. V Ljubljani, v soboto 14. avgusta 1897. Letnik XXV. Glasovi o češko-nemški spravi. Naglašali smo že opetovano, iu to uči avstrijska politična zgodovina zadnjib 30 let, da je ključ spravi med avstrijskimi narodi na Češkem. Tu se bije že desetletja med Cehi in Nemci boj na življenje in smrt. Žilavi, ustrajni, napredni češki narod hoče in mora biti jednakoveljaven v domači deželi in državi z nemškim narodom, kateri iz raznih vzrokov še vedno uživa prednost pred vsemi ostalimi, dasi je v veliki manjšini, čehi se morejo ponašati pred svetom s svojo zgodovino, svojim umom in svojo dlanjo, odtod njihova neizčrpna moč, samozavest in veljava v koncertu avstrijske narodne godbe, rekše: narodnega prepira za jednakopravnost in narodno avtonomijo. A ravno v češki kraljevini se je vsenemški, prusaški duh najintenzivneje, najgloblje zajćl v najnižje slojeve nemškega prebivalstva, „furor teutoni-cus" je ravno v teh pokrajinah rodil skrajni šovinizem in brezstidno sovraštvo do nenemških narodov. Tu vlada sedaj čestilec Bismarckov, brezozirni in častiželjni Velikonemec Schonerer s svojimi po-magači. In v ta vrtiLec političnih in narodnostnih bojev ulivajo avstrijske vlade pomirjevalnega olja, a razburkani valovi mečejo je na klečeti in peščene obali, koder usuševa in izp&rja — v zrak. Grof Badeni išče na levi in desni zveze, da bi pričel sukati nit do konečne sprave, a umikajo se mu na obeh straneh, kakor nezaupljive postrvi vabljivi vodi v deroči reki. Vrgel je trnek med trumo, toda v hipcu se vse razprši v skrita zavetja, odkoder le radovedni stražarji od strani opazujejo nevarno železno ost. Vlada je s svojimi novimi predlogami glede jezika pri avtonomnih uradih, novega volilnega reda, šol za manjšine itd. zadela pri Cehih in Nemcih na odločen upor. Nemško n&cijonalni listi odklanjajo vsak kompromis z vlado in Cehi, kajti njihova stranka živi le od boja. Schonerer pa s svojimi trabanti stoji z ognjenim mečem nsd nemškimi liberalci, ki se morajo klanjati njegovi mogočni besedi ter odbijati spravo. „Bohemia", glasilo praških kazinotov, piše: „Nemci sploh ne prično nobenih razgovorov o spravi, dokler sta v veljavi jezikovni naredbi. „Statns quo ante", to je klic vsega nemštva na Češkem, narod sam je izdal ta bojni klic, premagal je vse razlike strank ter se združil v jedno nepremagljivo falango". Se fakcijozneje piše neki nemški zaupnik v „N. W. Tgbl.-u": „Danes se ne gre samo za jezikovni naredbi, temveč za skupno politično veljavo nemškega naroda v Avstriji. To vprašanje ni več omejeno na češko kraljevino, temveč je skupna zadeva vsega nemškega naroda. To vprašanje se mora rešiti v državnem zboru. Zavedamo se velike resnosti sedanjega položaja, toda zavedamo se tudi zgodovinskega pomena svojega naroda". Torej nemškim liberalcem krmilo v roke, in mirna Bosna 1 Bolj prijenljiva je »N. Fr. Pr.", katera je rala vladne predloge do kosti, konečno pa le dostavila, da Nemci ne smejo svojeglavnosti tirati do skrajnosti. Liberalno glasilo, katero je brezozirno do zadnjega časa napadalo grofa Badenija, naredi mu sramožljiv poklon. „Nemški narod ni intransigenten ter ne dela justament-politike. Od druzega meščanskega ministerstva so ga poučile vse vlade, da od nobene ministerske premembe nima dobička; vse-jedno mu je, s katero vlado se mora boriti za svoj narodni obstanek. Ako se mu ponuja pravičnost, vsprejme jo, od kogarkoli, četudi od vlade, ki ga je ravno pahnila v veliko nesrečo". — Kaj pomenja ta nenavadna spreobrnitev ? Ali morda sluti dunajska Židinja, kaj se utegne zgoditi, če nemška obstrukcija strmoglavi grofa Badenija ? Ali morda še ob času zavira nemški voz, ki drči pod pot? Kaj pa poreče generalisimus, LISTEK Hic niger est. Jedno izmed največjih hudodelstev je dandanes, ako si „klerikalec". Ni treba, da si izmed tistih groznih „črnuhov", prav zadosti je, da po go-stilnah in shodih ne biješ ob mize ter ne zabavljaš „črni gardi" in „maziljencem". Gotovo se bode, osobito ako si lajik, kmalu jela širiti o tebi grozna novica, da si „črn". Čeprav se nisi nikdar vtikal v politiko, nikdar se kazal v javnosti, bodo kmalu razni listi in lističi, ki jedino le od take hrane živijo, pečali se s tvojo osebo nad in pod črto in v pikantnih dnevnih novicah. Poznat boš postal po vsej Sloveniji, da še celo po dunajskih kavarnah govorili bojo o tebi. Ako si se kot dijak pečal samo s knjigami in nisi zahajal v dražbo, pisali in govorili bodo o tebi, da si že v mladosti bil potuhnjen hinavec. Ako si pa bil včasih vesel v veseli dražbi, reklo se bode: „Ta je sedaj klerikalec?! Svoje dni ;e bil najhujši krokar." Vesel moraš biti, ako ti ne ^ridenejo priimka „krokaron". Tadi osebni napadi vlečejo se kakor rudeča nit po vseh naših liberalnih časnikih. Sedaj je ta nit malo debelejša, sedaj male tanjša, vedno ista nit, samo druga številka. Tako pripoveduje v četrtkovem podlistku „Slovenskega Naroda" neki Kontoveljec, kako je v dijaških letih „krokal" s tovarišem, „ki pa je dandanes korifeja med konservativci". Grozno! „Herrlich, etwas dunkel zwar, — Aber's klingt reeht wunderbar" v ušesih vsacega liberalca. Kako globoko in od srca oddahne se liberalni bralec, ko čita zjutraj pri kavi in smodki svoj „Narod". „Taki-le so ti klerikalci. Torej ta njihova korifeja je bil svoje dni krokar. Strašno I To je dobro, da nisem v njihovi družbi! Človek bi se res omadeževal. Taki hudodelci, in ti nas hočejo učiti, kako in kaj?! Solo hočejo dobiti v svoje roke te črne duše, kaj bo pa z našo deco, ako jo bodo poučevali taki zuačaji? Krokar! Saj ga človek rad popije nekaj polliterčkov in gre potem rad včasih še v kavarno, da spravi z nekaterimi črnimi kavami svoj duh zopet v ravnotežje, toda mi nismo klerikalci! Pri teh črnuhih pa namen posvečuje sredstva in, ako pijo črno kavo, delajo to le iz namena, da jim postane duh še bolj črn ..." Mi lahko možu povemo še čisto drugo skrivnost o dotični konservativni korifeji. Ta je svoje dni celo pušil smodke! Res ! Jurij Schonerer, ki je javno zapretil, da izobči vsacega izdajalca nemške stvari ? Po vsem tem vladi ne preostaja druzega, kakor da pokaže nemškim kričačem odločno čelo. Schonerer in tovariši še niso mandatarji vsega nemškega naroda, še so nemški možje, ki si ne mašć ušes z bombažem. Polovičarstvo je bilo že odveč. Vlada naj dokaže prusakom, da so v Avstriji, koder živć tudi nenemški narodi, ki imajo do države iste dolžnosti, a zahtevajo tudi iste pravice. Bodoča finančna nagodba. Iz Zagreba, 4. avgusta. Omenil sem že ob kratkem pred nedavnim važnega spisa iz peresa učenega vseučiliščnega profesorja dr. Vrbanioa, ki si je dal truda, da razjasni naš finančni odnošaj nasproti Ogerskej. Znano je le predobro, kako Mažari leto za letom pri proračunskih izkazih ponavljajo nedokazano trditev, češ, da oni vzdržujejo Hrvatsko in da jej zato Hrvati morajo biti le hvaležni. Srce je bolelo vsakega domoljuba, ko je moral poslušati taka sramotilna očitanja, a ni si mogel pomoči, da jih temeljito zavrne, kajti Mažari so znali s svojimi računi tako zaslepiti občinstvo, da jim je verjelo, in to tem bolj, ker tudi hrvatska mažaronska vlada proti tem trditvam ni nikdar nič odgovarjala, kakor da je vse resnično in pravično, kar so povedali v Budimpešti premeteni in zviti naši prijatelji in zavezniki (!). Pri proračunskih razpravah je vladna večina molčala na vsa poročila finančnega poročevalca ter predložene račune brez vsakega obotavljanja odobravala. Ni si dal od te gospode, ki se sicer za poslanska mesta v saboru trgajo, nobeden toliko truda, da bi bil omenjene račune proučil. S tem bi se bil vladi morda le zameril ter sam sebi škodil. Sicer pa moremo tudi lahko reči, da ni od vseh „Solnce I... Solnce I" Spisal Ivan G r a d a r. Ob jasnih dnevih, kadar je gorelo razbeljeno nebo v bleščečih, trepetajočih solnčnih žarkih, iz-prehajal se je stari, slepi Krištof po veliki cesti. Kdor ga je srečal, zaklical mu je že od daleč: „Hoj, Krištofi Solnce, — solnce!" — „Ali ga vidite, sosed ? Ali ga vidite ? . . . Kakšno je, sosed ?" In Krištot je vzdihnil, vzravnal svojo koščeno, dolgo, v zakrpan plašč ogrneno 'postavo ter obračal svoje bele, mrtve oči proti nebu. Čez prsa se mu je valila dolga, siva brada in mu zakrivala polovico obraza, rmenega in sesušenega, prepreženega z ne-številnimi drobnimi gubami. Kadar mu je sijalo solnce na lica, razlit je bil po njih otroško-nedolžen, hrepeneč in žalosten izraz. Sedel je po celo uro na obcestnem kamna z odkrito glavo in prekrižanimi rokami. Poleg njega v travi pa se je igrala hčerka njegovega netjaka, lovila metulje, ki so frfotali s svojimi prašnimi krilci nad dedovo glavo, ali dražila mravlje, plezajoče in prevračevajoče se po visokih bilkah. „Manica, pripoveduj mi o Belizarju 1" In Manica je pričela znova in vedno znova de-klamirati staro pripovedko o oslepelem, nesrečnem vojvodi, ki se je zjokal od radosti, ko je čul, da mažaronskih poslancev nobeden sposoben, da prouči tako važno vprašanje, kakor bi trebalo. Nekoliko-krat se je lotil tega posla poslanec dr. Frank ter je v obširnih svojih govorih razpravljal o naših financah ; vendar vse njegove preiskavi niso temeljile na pravej podlagi in niso bile zistematično sestavljene, kakor je to trebalo. Sem ter tje so bile tudi malo pretirane. Vendar pa si je ta poslanec stekel v tem vprašanju dosti zaslug ter je s svojimi dokazi o neresničnosti mažarskih trditev gledć naše pasivnosti omajal popolno zaupanje v viteštvo mažarskega našega zaveznika celo pri nekih članih mažaronske stranke. Vse to seveda ni nič pomagalo, da se naš finančni odnošaj nasproti Ogerski spremeni, kajti ko bi to sabor tudi želel, ne bi hotela tej želji zadovoljiti vlada. In tako se je tudi proračun za letošnje leto, kakor tudi obračuni za predprošlo leto sprejel brez vsake opazke, češ, da je vse v redu, kar pride iz mažarskih rok. Med tem se je pa vsled zadnjih volitev situva-cija deloma spremenila. Opozicija je zdaj v saboru jače zastopana ter bode mogla v mnogih stvareh tudi odločevati. Med drugimi vprašanji, ki pridejo v saboru na vrsto, bode brez dvoma najvažneja finančna nagodba, ki se ima skleniti iznova med Ogersko in Hrvatsko. Do zdaj se je ta nagodba sklepala skoraj tako, kakor so hoteli Mažari, zategadelj je pa tudi Hrvatska financijelno propadla, a vrh tega jej je Mažar še očital, da jo on vzdržuje. Vsi pravi rodoljubi, katerim je stalo še kaj do časti svojega naroda, so želeli, da se to vprašanje vsestransko razjasni in razbistri. Ta želja je bila tem bolj opravičena, ker vladna stranka o tem vprašanju niti besedice ne zine, niti njeni časopisi kaj o tem pišejo. Seveda vsi čakajo, kaj poreče o tem njih vodja. Domoljubna stranka pa nima vanj niti v njegove privržence nobenega zaupanja, saj so pokazali s svojim dosedanjim delovanjem, da nimajo za Hrvatsko srca. Da bode hrvatski narod v tem vprašanju temeljito podučen, napisal je vseučiliščni profesor dr. Fran Vrbanić obsežno razpravo, v katerej je pokazal, kako je nastala finančna nagodba med Ogersko in Hrvatsko leta 1868 in kako se je kasneje obnavljala. Dokazal pa je v tej razpravi vse po uradnih spisih in saborskih zapisnikih, da je ves način zaračunavanja naših dohodkov ta prinos zajedniških stroškov krivičen, ker je osnovan na čisto drugem temelju, nego nagodba med Ogersko in Avstrijo. Mažari se pri sklepanju nagodbe niso hoteli ozirati na pogodbo, kakor so jo oni sklenili z Avstrijo, nego so zahtevali od Hrvatske toliko od njenih dohodkov za zajedniške zadeve, da ne bi bilo ostalo za njene avtonomne poslove niti jeden milijon, in vendar je potrebovala takrat čez dva milijona. Ključ, po katerem so namreč računali prinos za zajedniške posle, je bil previsok in krivičen. Ali Mažari ravno v tem niso hoteli popustiti, nego so Hrvatom prav lokavo zagotovili, da oni dobe za svoje autonomne zadeve svoj pctrebai dohodek, če ga tudi oni plačajo. Od tod ono krivično oponašanje, da oni -ŽT ■ sije solnce nad zlatimi strehimi carigrajskimi. Govorila je z visokim, tenkim glaskom, hitro in jed-nakomerno, kakor bi čitala prisiljena iz dolgočasne, nerazumljive knjige. „Ali je solnce visoko nad mano, Manica?" „Oj, kako visoko 1" „In lepo?" „Svetlo in vroče, da ne morem gledati vanj... Kaj niste nikdar videli solnca, strijček ?" „Da bi ga videl, Manica!" Ko je zazvonilo na fari poldan, vračala sta se proti domu. Pri hoji je sključil telo v dve gubi in omahoval z nogami, kakor bi iskal mesta, kamor bi varneje stopil. Stanoval je pri svojem netjaku prav na koncu vasi ob veliki cesti, v majhni, od nekdanjega požara začrneli koči. Ob mrzlem, deževnem vremenu je sedel doma za pečjo in poslušal muhe, ki so brenčale krog njega in ga ščegetale po brkih in obrazu, ali pa se je igral z Manico in jo božal po mehkih, žametnih laseh. O zimskih večerih je igral netjak, Tomažetov delavec na harmoniko. Krištofu je sijal obraz od radosti in blaženstva, kakor o krasnem poletnem jutru, ko se je obračal proti vzhajajočemu solncu. Zdelo se mu je, da ga obkrožavajo glasovi vedno tesneje in tesneje, da ga božajo in objemajo, da mu prihajajo v dušo in srce, mehko in sladko, — da ga dvigajo na lahke peroti vzdržujejo Hrvatsko. Druga velika krivica pa je to, da mora Hrvatska doprinašati od svojih dohodkov tudi za take stroške, ki se tičejo le Ogerske, posebno obresti za dolgove, katere delajo Mažari le za svoja podjetja. Vse to je razložil prof. dr. Vrbanič jasno in poljudno, da more razpravo tudi priprost človek razumeti. Ta razprava je hud udarec za vla-dino stranko, a kako je temeljito pisana in v njej vse resnično pojasnjeno, je najbolji dokaz to, da je do zdaj ni omenil nobeden mažaronski list. Pobiti se ne da v njej nič, pa rajši molče, nego da se še bolj osramote. Politični pregled. V Ljubljani, 14. avgusta. Tschernigg contra Einspieler. Minulo nedeljo je priredilo nemško-nicijonalno društvo za Koroško v nekem kraju pri osijaškem jezeru volilski shod, na katerem je poročal kmečki zastopnik posl. Tschernigg o delovanju državnega zbora, toda v resnici je pa mlatil po klerikalni in slovanski stranki. Mož se je najprejd drznil zbranim volilcem izjaviti, da bi brez dovoljenja klerikalne stranke ne bilo nobeno ministerstvo si upalo izdati jezikovnih naredeb, ker bi sicer ne bilo našlo nikake večse je. Skozi odprto okno se je videlo daleč po vsi vasi in še naprej čez zelene holme in s polji in travniki pokrite ravani. Prav v ozadju, kjer se je spajala zemlja z nebom, širil se je smrekov gozd, kakor nejasna, svetlo-sinja, skoro prozorna megla. Nad njim pa se je topilo nebo v krvavo-ru-deči barvi in oblaček za oblačkom se je zgubljal v tej žareči, z zlatom namešani krvi. V sobi pri Krištofovjh je bilo vse skrivnostno tiho. Nihče si ni upal trdo stopati po ilovnatih tleh ; kdor je imel opravka zunaj, hodil je po prstih, z globoko pripognenim životom in velikimi, nerodnimi koraki. V veži je bilo vse polno žensk in otrok, ki so šepetali in vzdihovali zdaj tišje, zdaj malo glasneje, kakor bi šumelo listje po drevju. Stari Krištof je umiral. Ležal je v kotu na postelji, popolnoma tak, kakorŠen je bil, dokler se je še izprehajal v solncu po veliki cesti. Polovica njegove dolge, sive brade je bila skrita pod odejo, polovica pa se je v zmršenih kodrih vila po rjuhi. odobrava in časopisje v Nemčiji ne more dovolj pre-hvaliti zatajevanja in potrpežljivosti avstrijske vlade. S temi besedami je rečeno, d» bi bila Nemčija vse strožje postopala proti bolgarski vladi. Avstrijska vlada pač ne more biti zadovoljna s pojasnili, ka-koršna so se nahajala v „Agence Balcanique", ker prvič ni nikjer povedano, da izhajajo od vladnih krogov, drugič pa še nista bila preklicana članka v .Miru" in nekem drugem uradnem bolgarskem listu, katera sta pisala popolno v jednakem smislu, kakor „Berliner Localanzeiger". — Razmere se torej dotlej ne bodo zboljfiale, dokler se Stoilovu ne bode «ljubilo ukloniti svojega ponosnega tilnika in pripo-znati, da je grefiil. Sicer se pa meni, da dotlej ni več daleč. Nemški cesar se je neki zelo zadovoljen vračal iz ruske prestolnice. Ze napitnica, v kateri je ruski car odgovoril na pozdrav cesarja Viljema, je pokazala, da razmere mej obema državama niso tako napete, kakor bobnajo v svet nekateri zagri-zenci, ki pri vsaki priliki govore o panslavizmu. Posebno prisrčno pa je bilo slovo. O političnih posledicah pišejo listi raznovrstne stvari in bode ta zadeva še dalje časa polnila njihove predale, vendar pa ni nihče poučen o resničnosti te ali one trditve. Najvplivneji ruski dnevniki naglašajo velik pomen obiska za notranji razvoj mirovnih razmer mej Rusijo in Nemčijo, poleg tega pa tudi napovedujejo, da bo ta poset zelo blagodejno uplival na uravnavo zmedenih razmer v orijentu. Po našem mnenju je poslednja točka največje važnosti, kajti pomisliti treba, da sta se sošla dva velika nasprotnika v zadevi mirovne pogodbe mej Grki in Turčijo. Ako se je carju Nikolaju posrečilo, dokazati svojemu gostu, da je zahteva glede finančne kontrole preveč obte-ževalna za Grke, ki bi bili potem za dalje časa oropani malone vseh za obstoj potrebnih sredstev, potem se je v tem oziru storil važen korak. Poziv. Tekom zadnjih tednov je huda toča pobila raz-prostrane pokrajine po Dolenjskem ter polje, ki je obetalo najbogatejšo žetev, — skoro popolnoma uničila. Posebno škodo je napravila toča v političnem okraju Kočevje po davčnih občinah Zamostec, So-dražica, Sušje, Vinice in Zapotok v njih popolnem obsegu, potem deloma po selskih občinah Dane, Jurjevica, Ribnica, Struge, Kočevje, Srednja Vas, Lienfeld, Črni Potok in Mozelj, v političnem okraju Črnomelj po selskih občinah Semič, Češnjevec, Drašiče, Gradac, Podzemelj, Griblje in Adlešiči, v političnem okraju Krško po selskih občinah St. Ru-pert, Mokronog, Škocijan, Sv. Križ, Dvor, Trebelno in BoitanJ. Skoda, ki jo je provzročila toča, se ceni na več tisoč goldinarjev in je tem občutljivejša, ker je v mnogih zgoraj navedenih davčnih, oziroma selskih občinah prva poletna žetev popolnoma uničena, in je zaradi poznega poletja in neugodnih podaebnih Obraz je bil prav tako rumen in kakor hrastova skorja naguban, oči bele, brezizrazne, mrtve, kakor dve kroglji iz mehkega apna. Med dolgimi prsti, sesu-šenimi, da se je koža gubala krog njih, kakor krog lesenih trščic, stiskal je pozlačeno razpelo, po rokah pa se mu je vil molek z debelimi, črnimi jagodami. Mana Krištofka, žena netjakova, je odmolila molitve za umirajoče. Poleg postelje je gorela sveča na majhni mizici; dolgi, svetlorumeni plamen je zdaj pa zdaj zasikal visoko kvišku, potem pa se zopet nagibal v stran in zamiral. Krištof je ležal tiho in nepremično. Telo se mu je zdelo težko in nerodno, kakor bi ne bilo njegovo. Udje so viseli od njega, leno in mirno, kakor bi bile žile 8 svincem napolnjene ... Ali vso dušo mu je osvojilo blaženo, sladko hre penenje ; pričakoval je nečesa vzvišenega, krasnega; a to pričakovanje mu ni bilo mučno: — čutil se je srečnega in svobodnega v tem sladkem nemiru... Mana je skočila kvišku in stopila k postelji. Krištof je vzdignil glavo, da so mu srebrni lasje v dolgih kodrih padali na čelo; z levico se je naslanjal na vzglavje, tresočo desnico pa je stegnil od sebe. Gube na obraza so v hipu izginile; lica so obledela v svetlem, blaženem razkošju .. . .Solnce 1.. . Solnce I" Glavi je omahnila nataj in skozi tenka, pol-odprt» ustna se je isvil poslednji vzdih. razmer v prizadetih pokrajinah komaj pričakovati, da bi jesensko žito, ki bi se pa moralo šele sejati, količkaj obrodilo. Še huje pa so prizadeti sadni vrti in viuogradi, ki so vsled toče tako poškodovani, da cela leta ne bodo ničesar dontšali. Prebivalstvo v teh pokrajinah trpi tedaj veliko stisko in revščino, in, ako izostane primerna pomoč, mu preti gospodarski pogin, deloma celo lakota. Da se olajša velika beda, v katero je uima pahnila nesrečne prebivalce teh pokrajin, zato razpisujem nabiranje milih darov v gotovem denarju »li v prirodninah po vsi deželi ter sem prepričan, da t» poziv na dobrotvorno čuvstvo prebivalstva kranjskega, ki se kaže ob vsaki priliki, ne ostane brezvspešen. Političnim okrajnim oblastvom je naročeno, vsprejemati darila, bodisi v gotovem denarju ali v prirodninah, ter jih izročati svojemu namenu._ Imena darovalcev se ob svojem času razglase v uradnem deželnem časopisu. V Ljubljani, due 11. avgusta 1897. C. kr. deželni predsednik: Viktor baron Hein s. r. Tedenski koledar. Nedelja 15. avgusta : 10. pobinkošt. evang. O farizeju in cestninarju. Luk. 18. Vnebo-vzet. M. D (Vel. Sna.) Ponedeljek 16. avg.: Rok spoz. Torek 17. avg.: Emilija d. m. Sreda 18. avg.: Hijacint, Agapit m. m. Četrtek 19. avg.: Ludovik Tol. šk. Petek 20. avg.: Bernard op. Sobota 21. avg.: Ivana Frančiška. — Lunin spremin: Zadnji krajec 20. ob 9. u. 27 m. dopoludne. Solnce izide 20. ob 5. u. 11. m.; zaide ob 6. u. 55 m. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. avgusta. (Volilski shod) bode v nedeljo dne 22. t. m. v Radečah pri Zidanem Mostu. Govorili bodo gg. poslanci: Dr. J. Susteršič o točki „Državni zbor in slovensko ljudstvo", Fr. P o v š e o „Položaju slovenskega kmeta", dr. J. K r e k o „Položaju slovenskih delavskih stanov", deželni poslanci za ta okraj, gg. dr. Fr. Papež, Fr. K o š a k in dr. Ig. Žitnik bodo poročali o delovanju dežel, zbora kranjskega. Shod se bode vršil ob lepem vremenu na travniku, sicer pa v prostorih g. Fr. Petriča. (Slavnost aa Triglava.) Poroča se nam z Gorenjskega: Tikoma zraven planinske koče na Kredarici je postavil neumorni naš župnik Aljaž majhno kapelico Matere Božje. Delo se je pričelo že lani in bi bilo tudi že lani dovršeno, da ni izredno zgodaj zapadli sneg delavcev pregnal iz teh višav. Pred tednom so bila zidarska dela dovršena in slovesno blagoslovljenje kapelice je bilo določeno na 12. dan avgusta. — Ze dan poprej je odrinilo več potnikov skozi Kot čez Gube mimo Dežmanove koče na Kredarico. Ker je bil dan jako lep, tedaj smo se napravili po kratkem odmoru v koči na vrh Triglava, kamor smo dospeli ob 7. uri zvečer. Večer je bil izredno lep, razgled sosebno na zapadno in severno stran tako čist, kakor ga še nisem imel nikdar na Triglavu. „Grossglockner", „Ankogel", „Hochalpen-spitz" so se videli krasno, celo daljni „Dachstein" se nam je prikazal in proti zapadu so se vzdigovali „Dolomiti" in tirolsko-italijanske meje, kateri se le redkokedaj morejo razločevati. Le težko smo se ločili od čarobnega razgleda in se ob 4t8. uri zvečer vrnili po strmih stenah nazaj v prijazno kočo. — Slabše se je godilo krčmarjevemu kažeta, ki nas je spremil blizu vrha malega Triglava, tam pa se je nam zgubil. Siromak se je zaskočil nekam v steno in ni mogel niti naprej, niti nazaj. Drugo jutro še le ga je jeden potnikov našel cvilečega ter rešil nevarnega položaja. Koča na Kredarici je bila potnikov prenapolnjena in blizu je bila že polaoč, ko se je veselje nekoliko poleglo in kratek spanee okrepčal trudne ude. Drugo jutro, jednako krasno, kakor prejšnji večer, je solnce obsevalo vrhu Triglava okolu 70 potnikov. Pri tej priliki smo prvič dejanj-sko poskusili Aljažev optični telegraf, o kojem je imenovani župnik predaval letošnjo pomlad pri shoda „Planinskega društva" v Ljubljani. V župnišču na Dovjem, tedaj v zračni daljavi skoro 14 kilometrov, so opazovali z daljnogledom znamenja, katera je dajal g. nadučitelj Jeglič n» vrhu Triglav». Dotično brzojavko : „Dobro jutro ; danes je bilo 70 potnikov na vrhu, razgled lep, veselje veliko" je .Slovenec" priobčil že v četrtek. — Blagoslovljenje kapelice se je vršilo ob V« 10. ari. Ljudstva se je D»bralo do 200 oseb, največ iz bližnje trigl»vske okolice, doline, R&doljue in Bohinja. Blagoslovljenje kapeliee po škofijskem obredniku ie opravil dekan radovljiški veleč. g. Josip Novak, slavnostni govor g. kanonik Sušnik, navzočih je bilo še 12 drugih č. gg. duhovnikov iu bogoslovcev. Ganljivo in pretresljivo je bilo, ko se je vse občinstvo uvrstilo v sprevod in tako v slovesnem obhoda šlo okrog koče in kapelice na prostor pred kapelico. Strme stene triglavske, obkrožene e snežnim poljem, tiha samota, prekrasno mirno vreme, vse je poveličavalo slavnost in človek» nehote nagibalo k pobožnosti. Po dovršenem bla-goslovljenju so se brale v kapelici tri sv. maše. — Cerkveno petje jo s svojim, jako dobro izvežbanim zborom vodil nadučitelj dovški g. Jeglič. — Kapelica sama je izdelana vsa s streho vred iz rezanega kamna in portland-cementa, torej utegne nezgodam vremenskim kljubovati stoletja; znotraj meri 1-70 m na širjavo in 3 20 m na daljavo. Krasni kip lurške Matere Božje je 1*05 m visok. — Lega kapelice je brezdvomno najvišja v celi Evropi (2500 m) in skoraj v jednaki višavi kot najvišji vrhovi kamniških planin. Tudi ta kapelica naj spričuje, da okrog Triglava biva verno krščansko ljudstvo, ki je zvesto udauo svoji nebeški Kraljici, od katere po pravici pričakuje pomoči in tolažbe v stiskah življenja. (Ljudski shod) bode, kakor smo že poročali, jutri v Kranjski Gori na Vrbanjevem vrtu ; poročal bode gospod državni poslanec dr. J. K r e k. Po shodu se vrši občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda „Gorenjska dolina". Iz prijaznosti bode sodeloval elavnoznani pevski zbor iz Bleda. (Iz Wineteda) v Severni Ameriki nam poroča rojak, da so dne 29. julija šentpavelski časniki prinesli novico, da je veleč, gospod Jakob Trobec imenovan za škofa v St. Cloudu. Posvečenje bode v začetku septembra. (Hajduštvo ob Kolpi.) Z Vrha pri Vinici se nam javlja, da se je ob Kolpi od Vinice do Lukovega Dola na Hrvaškem pojavilo veliko hajduštvo, ki razširja med narodom tostran Kolpe mnogo strahu. Nekaj dni predno je bila viniška pošta okra-dena, prišlo je ob prvem večernem mraku osem hajdukov ali tolovajcev k dobro četrt ure od Lukovega Dola oddaljenemu gostilničarju Geriču. Zahtevali so od njega novce. Dal jim je 300 gld. Enedli so pečenko in odnesli nekaj steklenic žganja. Ob istem času ste bili po noči okradeni dve prodajalnici ono-8tran Kolpe, in sicer jedna v Pribancih in jedna v Bošancih onkraj viniškega mosta. O hajdukih ni nobenega sledu. Nekdo je tudi prelečeno soboto po noči novo obleko ukradel Skolnikovemu hlapcu v Vinici. Ravno pred jednim letom je neki tat v istej krčmi nekemu profesorju na mornarskej akademiji na Reki, ki je bil prišel te kraje pregledovat in fo-tografovat, ukradel vso obleko in ves denar, ki ga je imel pri sebi. Profesor je bil pozabil sobo zapreti. Tat, ki je dobil 13 mesecev ječe, je prišel v sobo in okral tujca. V Vinici so štirje orožniki. Ako tako naprej ide, treba bo kmalu i na Vrhu jednega ali dva, da bomo varni. Tostranski orožniki v dveh, treh urah hitro obkrožijo svoj rajon in kmalu zvedo, ali je hudodelnik na kranjskej strani, ali jo je na Hrvatsko popihal. Ako jo popiha na Hrvatsko, je precej varen, ker orožniške postaje so bolj redke na onej strani. Dokler zve bližnja orožniška postaja, hudodelnik je že Bog ve kje. Tudi na onej strani Kolpe domačin domačina radi zločina ne izda tako hitro. (Umrl) je dne 12. t. m. po noči v Borovnici oče znane narodne rodbine gospod Lovro Verbič v 89. leta svoje starosti. Pokojni je bil blagega, dobrega srca, k»r priča med drugim tudi občinska bolnišnica, njegov ustav. Naj v miru počiva 1 (Strela.) Z Reke se nam poroča: Na Zlobinu, kake tri ure od tnkaj, treščilo je pred nekaj dnevi v zvonik ravno med sv. mašo. Bil je delavni dan, a ker je bilo deževno, se je zbralo kakih sto ljudij k službi božji. Enega je ubilo in nekoliko jih hudo ranilo. Mašnika je vrglo z ene strani oltarja na drugo. — Največ škode je napravilo s poškodovanega zvonika v cerkev padajoče kamenje, ki je pol strehe in strop» v cerkvi porušilo. Čudno, da ni oblastvo dalo postaviti strelovoda na novo popravljenem zvoniku. — Se-le čez dva dni pripeljal se je kotarski predstojnik z lečnikom n» lice mesta. Sreča, d» je bil lečnik iz bližnjega kotara marlji- vejši in usmiljenejši. In tega poštenjaka hoče zdaj na stare dni vlada premestiti na slabejše mesto, ker ji ni zaradi političnega prepričanja po volji. Mislim, da bo enkrat tudi ta mera polna. (Socijalistični shod.) Zadnji četrtek so imeli soc. dem. svoj shod na Perlesovem vrtu. Z Dunaja se je pripeljal na ta shod poročat g. Kristan. Govoril je o soc. dem. strankarskem shodu na Dunaju in o političnem položaju v Avstriji. Obsojal je narodnostni boj v naši državi in pobijal znani jezikovni naredbi. Bekel je, da je njegova stranka za pravice vseh narodov. A nam se zdi, da ne. Ko bi se soc. dem. stavili na stališče pravičnosti, potem bi ne bili kričali njihovi tovariši v drž. zboru z nemškimi nacijonalci in liberalci vred, ako je vlada Cehom hotela dati nekaj pravic. Udeležba ni bila posebno velika, velik del poslušalcev je prišel le iz radovednosti in ne pripada soc.-dem. stranki. Navdušenja ni bilo veliko. Soc. demokracija v Ljubljani pojema. (Cerkev sv. Petra v Ljubljani.) Poroča se nam: Nikdo ni pričakoval, da se bode naša župna cerkev po potresni katastrofi iz razvalin dvignila do tolike krasote. Zlasti na zunaj je dobila cerkev tako impo-zantno obliko, kakor nobena druga cerkev v Ljubljani. Vsaj tako je splošno mnenje. Fasada je popolnoma prenovljena in z novimi dekoracijami oki-čena. Nekaj originalnega je krasna slika iz mozaika na pročelju, predstavljajoč Zveličarja, izročujočega ključe sv. cerkve Petru apostolu. Dela v prezbiteriju in stranskih kapelicah še niso končana; znamenito delo cerkvene umetnosti bode tudi veliki oltar. Vsakemu, ki se zanima za razvoj naše umetnosti, bi svetovali, da si ogleda to monumentalno stavbo. Največ zaslug za napredek naše cerkve pa si je pridobil neumorno delavni g. župnik. (Kaj bode s hrvatsko Reko ?) Z Reke se nam piše: Pravijo, da je po toči prekasno zvoniti, tako je tudi tukaj pri nas. Reka se je ponašala kot avtonomno mesto, ali odkar so Madjari zvabili Rečane v svoje zanjke, začeli so jih počasi vedno bolj zatezati i zategnjena bo kmalo. Pri zadnjih volitvah v mestni zastop zavzeli so se meščani za avtonomijo, a Madjari, kakor je bilo že v nekem dopisa jav-ljeno, se več ne zmenijo za to, kakor se ne zmeni ribič za ribe v mreži, naj še tako po mreži razsajajo. V Pesti odredili so, da večje kazenske razprave za Reko morajo se vršiti v Pešti, kjer porotniki jezika ne razumejo, kar je združeno z velikimi stroški in težavami in je očitno proti avtonomiji. Pomagal ni nič tudi govor njih poslanca. Dne 10. t. m. zbrali so se na predlog županov na zaseben posvžt. Vsi govorniki so odločno govorili za avtonomijo, najodločneje župan sam. Znani Valušnik, zagovornik avtonomne Reke v zvezi z Ogersko, drznil se je celo svetovati, da bi se Reka stavila — dokler je potreba — na stališče ogersko-hrvatske nagodbe in izbrala dva zastopnika v hrvatski sabor. Bil je vsprejet predlog Osojnakov, da naj se sostavi odločen ugovor, katerega naj nese posebna deputacija v Pešto. Prekasno spregledujejo mestni očetje, zanjka je že za vratom. — Kakor se vidi, ne bo tudi guvernerja, ker so samo novega namestnika imenovali. Luksurjozna nova palača bo menda zastonj postavljena, ako niso morebiti hoteli Rečanom samo peska v oči vreči. (Dobro pogodil.) Davno je že, ko se je to • le zgodilo na Goriškem. Neki mož koraka s Prvačine proti Gorici s košem na hrbtu. Iz koša pa malo boječe gleda deček bistrega pogleda. — „Kaj pa nesete v košu, oče ?" vprašujejo ljudje na poti. — „A kaj nosim na hrbtu?" odgovori mož: „Goriškega škofa nesem !" Res je nesel svojega sina, da ga d4 v prvi razred v Gorici. Ta deček je bil pokojni nadškof dr. Alojzij Matija Zorn. — Stari možje so to pripovedovali, ko je blagi vladika še živel. (Nova posta) se dne 16. t. m. otvori pri Novi cerkvi v Halozah ; v zvezi bode vsak dan s pošto pri Sv. Vidu niže Ptuja. (Imenovanja pri pošti.) V področju tržaškega poštnega ravnateljstva so imenovani poštnimi azi-stenti: V. Zencovich, M. F a b r o, D. D a r d i, A. Pre dolin, Izak Polaček, A. Ruch steiner, I. Bianzari, A. Daneo, A. C u -mar, R. S t r u p p i, Fr. Zupan. Fr. S e m r o v, A. Chabr, M. Schiltzenhofer in H. P 1 a-t s c h i k. (Potresi so čutili dne 11. t. m. po 10. uri zvečer v Bosni, in sicer v Samacu, Brodu, Derventu, Tešanju, Jajcu in Kropi. (Okrajne bolniške blagajne.) Upravno sodišče je v nekem slučaju razsodilo, da delodajalec zadosti zakonitim določbam gledć naznanitve, četudi ta ne odgovarja formalnim določbam blagajničnih pravil. (Razpisano) je drugo učno mesto na dvoraz-redni ljudski šoli v Zg. Krki z dohodki četrtega plačilnega razreda. Prošnje je doposlati do 1. sept. okr. šolskemu svetu v Litiji. (Uboj.) V Moravi, občina Novi Lazi na Koroškem, je dne 12. t. m. posestnik Hutter s polenom ubil žensko Schleimer, s katero se je več časa prepiral zaradi meje. (Zaročila) se je dne 12. t. m. komtesa Vanda Badeni, hči g. ministerskega predsednika, z grofom Adamom Krasinskim. Zaročenka je bila rojena dne 29. avg. 1874 v Lvovu, zaročenec na Opinogori na ruskem Poljskem 1. 1870. (Italijanska šola v Podgori) pri Gorici obstaja že šest let, dasi še nobeno leto ni imelo zakonito število otrok. Skoro polovica učencev je iz Italije, to so otroci tovarniških delavcev, za katere bi morala tovarna vzdrževati šolo. Zato je v zadnji seji c. kr. okrajnega šolskega sveta predlagal šempanski župan gospod Josip Faganel, naj se ta šola zapre. Predlog je obveljal. (Italijani oproščeni.) Minoli teden so se morali pred okrožnim sodiščem v Rovinju zagovarjati dr. Mrach, dr. Lorenzetto in meščani Sotocorona, Da-vanzo in Marchesi, ker so se o priliki volitve v peti skupini ustavljali orožnikom v Vodnjanu. Jeden je obsojen na 20 gld. globe, vsi drugi so oproščeni. (Bismarckove vizitnice.) Knez Bismarck si je dal nedavno napraviti nove vizitnice za svoje mnogoštevilne častilce, ki ga obiskujejo v njegovem zavi-čaju. Vizitnice so iz hrastovega lesa, ki je raste) v saksonskem gozdu. Stari kancelar vsakemu obiskovalcu sam izroči posetnico z napisom : „V spomin na dan . . . 1897, pl. Bismarck". (Paseo Kneipp.) Svet se meša, čujemo večkrat, in morda ne brez vzroka. Iz Milana se poroča, da e neki tamošnji baletni učitelj izumil nov ples „a due" ter mn dal ime „passo Kneipp", ker ga plesalca plešeta golonoga. Prihodnjo zimo pride ta ples na oder. (Telegrafni drogovi iz papirja) V Ameriki izdelujejo telegrafne drogove večinoma iz papirja. Ti drogovi so lažji iu trpežnejši. (Koliko potrebujejo razni narodi?) Neki Anglež je izračunal, da potrebuje povprek na leto za hrano Anglež 192 mark, Francoz 188, Nemec 168, Spanec 132, Italijan 96, Rus 92 mark. Največ mesa snedo Angleži, ker pride na glavo leto iu dan 109 funtov, na Francoskem 87, na Nemškem 64, v Rusiji 51, v Italiji samo 28. * * * (Sejmi po Slovenskem od 16.—21. avg.) N a K r a n j s k e m : 46. pri sv. Roku pri Mokronogu, Ložu, na Vačah, Hotavljah, Šmarju, Planini, Trebnjem, Cerkljah ; 17. v Metliki, Spod. Idriji, Sorici ; 20. v Zatičini; 21. v Mokronogu. — Na Slov. Štajerskem: 16. v Mozirju, Pobreži, v Sevnici, Strassu, Vuzenici; 17. v Kapeli; 20. pri sv. Jurju na Pesnici. — Na Koroškem: 20. v Frižah. — Na Primorskem: 16. v Gorici. Drnštva. (Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Starem Trgu pri Ložu) priredi veselico dne 22. t. m. točno ob 4t1. uri zvečer v prostorih narodne čitalnice v Starem Trgu. Vspored : 1. Prolog. 2. Fr. Gerbič: „V noči", dvospev za sopran in alt 3. A. Lisinski: „Tam gdje stoji", moški zbor. 4. Dr. G. Ipavec: „Slovo lastovki", moški zbor. 5. A. Nedved : „Veseli pastir", mešan zbor. 6. J. E. Heydenfelder : „Depart pour la chasse", koncertna točka za glasovir. 7. „Damokljev meč", gluma v enem dejanju. 8. Šaljiva loterija in prosta zabava. — Vstopnina 20 kr. od osebe. Ker pa je veselica v prid prekoristne družbe sv. C rila in Metoda se preplačila hvaležno sprejmejo. K mnogo-brojnej udeležbi vabi najuljudneje odbor ženske podružnice. (Družbi s v. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali: Slavno vredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani zbirko 594 gld. 86 kr. — C. g. Avg. Skočir, kurat v deželni bolnici v Gradcu, 5 gld. kot prispevek za mesec avgust. — Ormoška ženska podružnica 17 gld. 60 kr. — Podružnica v Mokronogu po g. J. Rohrmannu 17 gld. udnine, 4 gld. 59 kr. iz nabiralnika v gostilni Pleterška in 29 gld. 67 kr. kot čisti donesek veselice, skupaj 49 gld. 26 kr. — Vesela družba v gostilni „pri Zjri" v Smarati po gosp. Janko Zuri 2 gld. 50 kr' — Podružnica za Bled in okolico po gosp. Jos. Zirovniku v Gorjah 39 gld. 31 kr. — Slavna posojilnica v Gornji Radgoni 5 gld. — Vinski bratci v Poljanah nad Loko zložili 3 «ld. 55 kr. — Slavno „Katoliško politično društvo za radovljiški okraj" 15 gld. — Podružnica v Skofji Loki po gospodični Amaliji 8ušnikovi 100 gld. pokroviteljnine. — Prijateljska družba ob novi maši gosp. Jankota Mlakarja na Breznici 6 gld. 50 kr. — Podružnica Žužemberk po č. g. H. Povšetu 35 gld. — Od šem-peterske družbe nabral e. Turk ml. 5 gld. 50 kr. — Duhovnik 2 «Id. — Slavna posojilnica v Klečah 30 gld. — Ženska podružnica v Ajdovščini po svoji tajnici gospej Rozi Bajt ovi 100 gld. pokroviteljnine. — Podružnica za Kotmaro Ves in okolico 8 gid. in Mohorjani v Bilči Vesi 8 gld. — Slava darovalcem! Živeli nasledniki I Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Vabilo k veselici) katero priredi Men-giška godba v nedeljo, dnć 22. avgusta 1897. 1. na vrtu pri „Jelenu". Vspored: 1. „A Hoj!", koračnica Rud. Novaček. 2. Pozdrav došlih gostov. 3. „Naprej", koračnica Davorin Jenko. 4. „Na planine", moški zbor P. H. Sattner. 5. „Lueger"- koračnica K. Harrdt. 6. „Scbtttzenfest"- koračnica Merzdorf. 7. „Ilirija oživljena" Dr. Benj. Ipavec. 8. „Aufstiller Flur" Schuberl. 9. „Unter dem Doppel-Adler", kor. J. F. Wagner. 10. „Jadransko morje" A. Heidrich. 11. „Am Donaustrand", polka Liebscher. 12. „Die Fahne des Kaisers", korač. J. F. Waener. 13. „Ljubezen in pomlad" A. Nedved. 14. „Mammert"- koračnica Liebscher. 15. Srečolov. — Začetek ob polu 4. uri popoludne. — Vstopnina prosta. — Petje oskrbuje katol. slov. iiobraž. društvo. — Pri neugodnem vremenu preloži se veselica na 29. avgusta, K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 14. avgusta. „Deutsches Volksblatt" objavlja izjavo posl. Verganija, da odlaga državno- in deželnozborski mandat ter sploh vse mandate v javnih zastopih. Trst, 14. avgusta. Stavka pekovskih pomočnikov se sicer nadaljuje, vendar že precej gineva navdušenje za njo in so pomočniki že opustili nekaj prvotnih zahtev. BudimpeSta, 14. avgusta. Ministerski predsednik baron Banffy je prejel od nekega „blutbunda" brezimno pismo, v katerem se mu naznanja, da ga zadene jednaka usoda kakor španjskega ministra Canovasa. ako v kratkem ne prepusti svojega mesta grofu Albertu Apponyju. Berolin, 14. avgusta. Iz Petrograda poročajo listi, da se je povodom vojaških vaj v Krasnojem Selu razbila kroglja in usmrtila jednega topničarja, tri pa hudo ranila. Car in carinja sta obiskala nesrečnike. Madrid, 14. avgusta. Topničarski poročnik Goizia je imenovan zagovornikom morilca Angiolitta, in se je že včeraj dopoludne podal v Vergaro. Rim, 14. avgusta. „Agenzia Štefani" poroča iz Milana, da je policija aretovala tri anarhiste, ki so bili najbrže v zvezi z Acci-aritom. Pri njih so našli več anarhističnih spisov. Carigrad, 14. avgusta. Tukajšnjim listom je prepovedano poročati, da je bolgarski knez podelil redovni znak sultanu. Neprekosljivega učinka Je Tamio-chiiiiii tinktura za lase. Okrepčajo ln obranjnje lasiiče in preprečuje Izpadanje las. Gena 1 stekl. z rabllnlm navodom 60 kr. Jedina zaloga 57 2S 2 lekarna pri Mariji Pomagaj M.Leuetek v Ljubljani, Realjeva oeata štev. 1, poleg mesarskega mosta. Gosp. lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani. Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo zaželodec (Tinctura Rhel composita G. Plccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti Jetrnim in žolčnim izlivanjem. Bolnišnica usmiljenih bratov. Gradec, dne 2. februvarija 1897. 282 100-89 Provlncljal brat Emanuel Leltner. nadzdravnik. Umrli ho: 12. avgusta. Alojzija Rožič, posestnikova hči, 3", mes. Orna vae, 13, akutni, črevesni, želodčni katar. — Mihaela Bardorfer, urarjeva hči, 11 mes.. Cerkvene ulice 11, bron-chitis. — Martin Kocjan, mitničarjev sin, 14 mes., Ulice na Urad 13, jetika. Tujci. 12 avgusta. Pri S'or u: Kern iz Trsta. — Wanggo iz Celovca. — Penca iz Mokronoga. — Wachtel, Drasche z Dunaja. — Wenzl ljit ni kateri naj se dopoSiljajo naročila. Ondi dobč se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 52—31 tAl _________ .»ТфТфТфТф.фТфТфТфТфТфТ+ТфТ^ УШшМжм Uetanovljono lota ISTO. Izdelava perila za gospode, gospS in otroke na debelo in drobno. Cena In blago brez konkurence. ® S »4 ft O Ф o ■rajo» » gospoda, boli ohlfTon, gladko na prolh, . brej ovratnika, broi manlot, I 17 vrat Jodna od gld. 110 do »T» ioa» , „ e« „ 16 — ftrajo* ia doSko, TiTollkoitlh, ileor kakor (ornlo lodna od (Id. 1-— do 140 '«t „ „ S'75 ,. 7 »S ■vlilo* sa gospod«, в vrit Jodno SO kr. do gld. 110 loit gld. I SO do gld. 7-90 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do »ЧО. Dvanajst maniol od gld. 3-90 do 4 80. ia prsdiog (Vorhocdon) od gld.S-»5do»-— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O. Hamaim v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. In kr. Častnikov in o. ln kr. mornarloo. ЛЈГ Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 66 30 Alojzij Tečaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 2 47—27 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. e o. J SF o = s° 3 a a ja — a o a •— — f s Д bjO a a 0 — J« i a. O o) 03 NI .= C l a > 1.2 O -д J > rt > M a П "o св M S - ° a • o a —■ 13 a s ® O u •l-( « . S "C ® -S ■ > Л O « = .M S h- c 03 o J» ■ W O-* ® k. IM O ri I IN K3 O O >a Preč. dahovttinl vljadno priporočam svojo dolavnioo ta slikarijo na steklu, zlasti za izdelovanje cerkvenih oken i ametno slikarijo Ed. Stuhl v Oradcii. Annenstrasse 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. G. in kr. privilegovani zavod za izdelovanje orgelj T h 5 \ IАЉЈ-1ж1 il tvrdke Franc Čapek v Kremsu ob Donavi odlikovana mnogokrat s prvimi darili , član pariške akademije umetnosti se priporoča v izvršitev vseh v to, stroko spadajočih del, kakor: izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem stožčnoprtdalčnem (Kcgellade) zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—14 Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj. inej temi so se postavile orgije v kromiki mestni 2upni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviikl (s 30 re-, gistri), v St. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z registri), v Obertham na Coikem (z 18 registri), v Czepanu na Sodmograškem (z 12 registri) itd. itd. Dovoljujejo se Jako ugodni plačilni pogoji. ЈГГ I zborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in ii e k r i t i li i lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu Fr. S^iške naslednik: J. Demšar Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo se točno po 165 3 nizki ceni. 509 6-3 Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski v Ljubljani, Kolodvorske ulica 32—34 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa . kamna , lesenih itd. Oltarne skupine __iz različnega materijala. Spričalo. Gosp. Andrej Rovšek je naredil pri župni cerkvi na Ježici dva prav lična stranska oltarja v popolno zadovoljnost podpisanega pridstojništva. Predstojništvo župne cerkve na Ježici, dne 30. julija 1897. 505 52-3 Štajersko deželno kopelišče Postaja Južne železnice Pollčane. Sezona od X. maja do 1. oktobra. Pitno, kopalno, električno zdravljenja in z mlekom, Prospekte razpošilja ravnateljstvo. Svetovnoslovltl glavberjevo - aolnato - kisli-kasti vrelol, priporočeni od prvih zdravniških avtoritet proti obolenjem prebavnih in dihalnih organov, in sicer: Tempeljski vrelec, na^SosveLujcža Skf »*»•!•» vi>nln/t preizkušeno zdravilno sred- Oiyiia VlCICt^ 6tTOi 230 20- 20 razpošilja vselej sveže napolnjena kopeliščno oskrbništvo v Rogatec-Slatini. Deželna rogaška kisla voda se povsodi prodaja. Glavna zaloga т Ljubljani pri №h. Kastnerju ln P. Lassniku. „Monopol-Excelsior" se imenuje glasben avtomat posebno lepega, krepkega in polnega glasu. Če se v njega vržeta 2 kr., igra razne komade in napeve. Ni toraj samo v razvedrilo, ampak sploh po krčmah, restavracijah itd. lična sobna oprava, ki donaša dokaj dobička. Dobi se tudi proti mesečnemu plačevanju pri Ww% Stampfel-iui 469 4 v Ljubljani na Kongresnem trgu. Tonhalle N M M * :i soiuno binyo. e: «i milil; v Ljubljani, na Ounajski cesti št. 15 (v Medjatovi liiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr.. pulte za maine knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik e podobami zastonj in iranko. 322 35—15 E3CXXJ Najnižje cene g: M Stari glasovir, izdelek slavnoznane tvrdke „S'.r^cher". ie po ceni na prodaj v Krakovskem predmestju, Gradaške ulice h. št, 8, v prvem nadstropju. 530 3-1 LUDOYIK B0R0YNIK =rr puškar = v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek /a lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. — Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejema vsakovrstna popravila in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. 655 52—47 Slovenski in nemški ilustrovani ceniki zastonj. 4 zlate, 18 srebrnih kolajn, 30 častnih in priznalnih diplom. Kwizde korneuburški redilni prašek. Živinozdrav. diet. sredstvo za konje govedo Iu ovce. Rabi se Je tekom 43 let, po največ hlevih, ako žival neče jesti, slabo prebavlja, v zboljšanje mleka in rš:ii ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, cd katerih je upati, da te bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. ua dan za hrano iu stunovanie in pa 20 gld. šolnine na leto, in 2. eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino. Lastuoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo do 31. avgusta IS97. izročiti vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem Mestu. Prošnjam je priložiti rojstni list spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za sprejem proti plač Iu je prilož:ti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdrževanja učenca. Pristavlja se, da imajo ufeuci, ki dovrši to šolo, le dve leti vojaške prezentne službe. Od dež. odbora kranjskega v L j ub 1 j ani, dnć 27. julija 1897. Srebrna svetinja Pariz 1878. Častni in priznanski diplom na Dunaji 1873. St Ulrich v Groden-u (Tirolsko) se priporočata prečastiti duhovščini za kiikc.r: za izdelovanje altarjev, prižme , spovednic, krstnih kamnov, križevih potov, kipov svetnikov, __podob Kriatusovih, jaslic ud. po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno in franko. Spričalo. Kip je došel nepoškodovan. Vse hvali slogu primerno umetnijsko izvršitev podobe, ki na gledalca napravlja velik vtis. Prisrčno se Vam zahvalim za lepo delo. 371 12—8 V Aleksandriji (Egipet). F. Rajmund Bayerl, apost. mis. in vikar v samostanu sv. Katarine. s t a n u j e v Ljubljani v hotelu pri Maliču, II. nadstropje št. 25—26. X*lombovanje v zlatu in platini. Nova emajl-plomba, barve zobem slične, je jako trpežna ter se ne obrabi niti tekom let. ter ne povzroča nikakih bolečin po plombovanji. Umetni zobje v zlatu (samo amer'kanski) b;-ez nebesa, stranice iz kavčuka z zlatom obrobljene. — Za vse izvišitve popolna garanena. Pozornost vzbujajoče: Kapljice Za zobe, lastne izumbe, olajšajo takoj zobne bolečine. 307 16 Biva n j o stalno. 'SJt odlikovana z najvišjimi odlikovanji iz čeških in nemških tovarn za Tomaževo moko je najbolje učinkujoče in najcenejše fosfornoklslo gnojilo. Da ima v sebi 15—17 odstotno citratno raztopljive fos-forne kisline in 28—100 odstotkov fine moke, se jamči. Za vse vrste zemljiue prsti. Za zboljšanje zemlje revne na fosfornl kislini, za vsa žita, oko-palne in oljne rastline, za vinograde, hmeljne in zeleniavske nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glede na poznejši vpliv vse superfosfutc-. Jedva nedostajoča množina citratno raztopljive fosforne kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago. Vprašanja in naročbe naj si pošiljajo 56 36—21 prodaj ališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi 3IM rioii