libaj* Beddj in praintkoT. Iuued d«ilj ««*pt Satardaj«, Sundajs and Holidays. PROSVETA Uradniški In apravniikl proatoH: 2067 S. Lawmlal« Ava. 1 GLASILO SLOVENSKE i PODPORNE JEDNOTE LETO—YBAB XXVBL Caas liau Ja 96.00 Aeoeptanca lor mailina st apaeial raU af poata^a provldad Anglija udarila Italiji naklonjene države Dokazati bodo morale, da blago, ki ga bodo pošiljale Angliji, ni bilo izdelano v Italiji. Fašistične avtoritete poalale štiri bankirje v izgnanstvo. Delavaki nemiri v italijanaki kolo-niji v Afriki. Abeainake čete zasegle italijanske tanke v bitki na južni fronti. Bolezni ovirajo prodiranje Muaaolinijeve armade. Vrhovni italijanaki poveljnik na afriški fronti odstavljen! RIM, 17. nov.—General Emilio de Bon«, ki je poveljeval italijanskim armadam v Abesinlji, je bil danes odstavljen od po-veljnlštva in pozvan domov, na ajtgovo mesto je pa imenovan general Pietro Badoglio. Mus-solini je pozval Italijane, naj jutri (IN. novembra) obvrftavajo nov praznik," ki bo znan v zgodovini Italije kot "dan sramote" u vse one narode, ki jutri začnejo izvajati sankcije proti Italiji. Obenem je Mussolini naznanil. da Italija bo odslej "butala" vojni material iz vseh krajev sveta. Ženeva. 16. nov. — Angleška vlada je informirala Ligo narodov, o.slati blago v Anglijo, bo imel sitnosti, ker bo moral dobiti zadevno izkaznico. To bo opomin, da se njegova država ni pridružila bojkotni akciji proti Italiji. Odredba angleške vlade uključuje tudi božične pošiljke.-* Od teh držav bosta najbolj prizadeta Švica in Nemčija, ki pošiljata mnogo več blaga v Anglijo nego v Italijo. Kim. 16. nov. — Fašistično sodi*«- je obsodilo štiri bankirje v Genovi na petletno izgnanstvo na kaznilniške otoke na obtož-1«» bu t leganja denarja vplivom prepreči, da se nemško jeklo ne bo rabilo pri projektih, ki jih financira federalna vlada. Harold L. Ickes, tajnik za notranje zadeve in načelnik federalne administracije javnih del, je naznanil, da vlada ni odobrila rabe zunanjega jekla pri gradnji federalnih projektov in da bo podvzela korake, da se u-voz ustavi. "Edino blago, ki ga moremo u-važati iz Hitlerjeve Nemčije, je sovraštvo in tega .ne maramo v Ameriki," je rekel LaGuardia. "V zadnjih dneh sem izvedel, da noče biti nihče odgovoren za u-voz nemškega jekla. Vlada naj torej obvesti kontraktorje, s katerimi je sklenila pogodbe, naj pri gradnji federalnih projektov rabijo le ameriški material." Smith, ki je predsednik unije gradbenih delavcev v New Yor- Domače vesti Milvvauftke vesti Milwaukee. — Zadnje dni je umrla vdova Frances Komar, roj. Staut, stara 64 let in doma iz Mozirja v Savinjski dolini. V Ameriki je bila okrog 30 let in tu zapušča atiri sinove in hčer. — Žena rojaka Johna Voduška se je težko ponesrečila pri avt-ni koliciji. Zlomila si je vnatno kost. — Frank Perko ml. je prevzel v oskrbo še eno gasolinsko postajo (ono rojaka Antona Turka) in danes vodi dve. — Miss Rose Plesec je morala iti v bolnišnico, kjer je bila operirana. i Iz Shebo.vgana Sheboygan, Wis. — Dne 14. t. m. je umrla po večmesečni bolezni Mary Beniger, doma iz Trnovega na Notranjskem. V A-meriko je prišla pred 28 leti in tu zapušča moža, sina in dve hčeri. Pograb bo danes (ponde-Ijek.) Iz Clevelanda Cleveland. — Louls Perhne, znani slovenski krojač, je zadnji teden dobil težke telesne poškodbe pri avtni nesreči. Zdravi se doma. Nadaljnji rojaki izvoljeni Forest City, Pa. — Pri lokalnih volitvah dne 6. t. m. so bili sledeči rojaki izvoljeni v tem mestu: J. Zalar za mirovnega sodnika, Math Kamin za šolskega nadzornika, Mihael ftkubtc za nadzornika uboSnice in Louis Pučnik za avditorja. NAUČENE CHICAGO. 11.1... PONDEIJKK. 1«. NOV KM URA (NOV. IH). IMS ' M»«t»*» te.00 T«rt,. Offic« of Publkstton: 266? South UvrndaU Av«. TtUphont, Hockw«l| 4V04 STKV.—M MliKH 225 1106, A«t of Oti. 6, 1917, sutkofiMd os Jvas 14. ltlS. Zbornica sprejela VELIGA ZMAGA pokojniki »M DELAVSKE STRAN-HHIe V ANGLIJI liro1 gl* v so morali laaovati z dt- fva <>d teh, Natale Amici in ku pravj v pismu, katerega je Bartolome Pippo, sta bila direktorja bank, druga dva pa fta sodelovala z njima pri "bu- naslovil Rooseveltu, naj prepove uvoz jekla in drugega materiala za gradnjo federalnih pro- ^•ganju". Vsi so bili aretirani |jektov z namenom, da zmanjša na l*>dlagi informacij, katere brezposelnost med ameriškimi J* dala avtoritetam uprava Italijanke banke, finančno ministrstvo je še delavci, je krivično in nepatrio-tično, ako vlada dovoljuje trošenje tega denarja za nakup zuna- p^-bej naložilo vsakemu de- | njega materiala," pravi Smith. ni«rt kazen 230,000 lir in zalilo banki. * mara. Krit reja. 16. nov. — jc precej nepokoja med de- ki ho dospeli sem iz Itali * '^razvidno iz svarila, ki ga < raj objavil tukajšnji list 'liano Eritreo' j<* opozoril Prestopnice med "L" in busi v Chicagu Chicago. — Illinoiska trgovska komisija, ki nadzoruje javne naprave, je odredila zvezo s pre-delsvce da »opnicami (transferji) med "L" -annka vlada že dosti'sto- njdulično železnico In avto-* »nje in zato zahteva ,buai CAicago MoUir Coach Con.- trogo pokorščino. K^/^.tt kidajo, dH »HKlo prihodnjem januuarju. \ ozn,na na obeh linijah je lOc, torej ne Določenih je šest nadaljnih postaj nadulične linije, na katerih bodo izdajali pre- Filipinsko otočje dobilo samovlado Velike ceremonije pri inavguraciji prvega predaednika Manila. 16. nov. — Manuel Quezon je bil včeraj zaprisežen kot prvi predsednik Filipinskega otočje v navzočnosti predstavnikov ameriške vlade in 200,000 ljudi. Za prebivalce otočja je bil to najvažnejši dogodek, odkar je ameriški admiral I)ewey uničil špansko bojno brodovje 1. maja 1898. Ogromna množica je navdušeno vzklikala, ko so ji bili predstavljeni pred novo palačo otoške zbornice podpredsednik Združenih držav Garner, predsednik nižje kongresne zbornice Joseph W. Byrnes, vojni tajnik Dern in 42 članov kongresa, ki no tvorili ameriško delegacijo. Predsednik Quezon, katerega je zaprisegel vrhovni sodnik Rs-mon Avancaena, je potem podpiral prisego z zlatim peresom. ki ga je rabil predsednik 'Koose-velt ko je podpiral Tydings-Mclhiffiejev zakon, ki določa po- Vodja illinoiake delav-ake federacije pobija esnvtek SpringfieM, UL, 16. nov. — Nižja zbornica illinoiske legisla-ture je v četrtek sprejela načrt starostne pokojalne, katerega je predlagal goveraer Horner in je soglasju z sakdnom socialne zaščite, ki je bil sprejet n« zadnjem zasedanju kongresa, s 134 proti šestim glašovom. Ako bo višja zbornica odobrila načrt s dvotretjinsko večino, bo postal zskon 1. januarja, Iz političnih os tudi republikanci mokrati, dasi ao sahtavali več časa za proučevanje načrta. Hoteli so ugotoviti, v čem se novi načrt razlikuje od onega, ki je bil sprejet v zadnjem juniju. Novi načrt je izzval dolgo in vročo debato. Mnogi so argumentirali, da ao provizije po-mankljive v primeri a etarim načrtom. Med šeatorfco, ki je glasovala proti, je bU tudi Reuben G. Soderstrom, republikanec in predsednik driavn« delavske federacije. V teku debata je Soderstrom svaril pred naglico. "Čudim se tej naglici, ki onemogoča primerjanje novega ftačrta s starim, ki je bil ap^ejet v juniju", je rekel Soderatlrom. "Prejšnji načrt so odobrila številne organizacije, novega pa nobena. Moja dolžnost je, da reprezentiram v tej zbornici delavske interese, zato sem proti temu načrtu starostne pokojnin«, ki je korak nazaj." ' ~ Drugi republikanci, ki so glasovali proti načrtu, so Robert H. Allison, John A. Binghsm, Gus J. Johnson, VVilliam J. Uwrer in R. R. Randolph. V načelu načrt odgovarja federalnemu za-kpnu socialne zaftčite in določa $1 pokojnine na dan osebam v starosti 65 In več let, ki nimajo svojcev, ds bi jih podpirali, so državljani in bivajo v Illinolsu najmanj pet let. 153 aocialiatov izvoljenih v angleški parlament MacDONALD PORA-2 E N Nov embargo na bojni material pride Izvoz olja, jekla in bakra bo prepovedan Wa«hington, I). C« — Državni tajnik Hull je zadnji petek za-grozil, du kmalu pride razAIVjen embargo na bojni msterisl. Izvažanj' t ga materiala v Italijo je velika kršitev ameriške nev-tralnoeti, je rekel Hull. Znamenja kažejo, da bo predsednik Roosevelt predlagal kon-gri hu, ko se Hiiidc ob novem letu, naj uključi med bojni material tudi olje. baker in jeklo. Teg* blaga r« danes veliko izvaža v Italijo. Hull je d< jal, da vlada skrbno U>ndon, 16. nov. — Oficielno poročilo o volilnem i zidu v 600 volilnih okrožjih (vseh okrožjih je 61 &) pokazuje, da ima Haldwi-nova vlada 421 poslancev v novem parlamentu, -visni liberalci 5, neodvisni 1; skupaj v opoziciji 179. Večina vlade znaša do zdaj 242. V zadnjem parlamentu je vlada imela 411 glasov večine. Socialisti, ki so prej imeli 50 poslancev, so pri tem volbeh bre« malega potrojili svoje mandate; obenem so pridobili nazaj precej mandatov, ki ao jih izgubili pri katastrofalnem volilnem poraeu leta mi. Konservativci (toriji) so pri teh volitvah vzeli opoziciji samo osem mandatov, dočim je delavska vlada vzela vladi in liberalcem 71) mandatov^ Najbolj razee-frana je liberalna strsnka, katero vodi stari' Lloyd George, toda on, njegov ain ia bdi so bili po novno izvoljeni v VValesu. Ramsay MacDonald, bivši delavski vodja, ki je leta littl pre stopil v blok vlade kot nacional ni laborlt, je bil to |>ot korenito poražen; njegov mandat je odvzel delavski kandidat K. Khln-well z več ko 20,000 glasovi večine. Prav tako je bil poražen Mac-Donaldov sin Mslcolm jk> dru gem delavskem kandidatu. S tem je bil renegat MacDonald ddlgi-ran v privatno življenje. - Kavi partahient Im> odprt dnr 3. decembra. Hitler popušča v gonji proti Židom Nova odredba glede državljanstva llerlin. 16. nov. — Hitlerjev načrt glede ustanovitve "znosnih odnolajev med Arijci in Židi" se zrcali v odredbama, ki sta bili včeraj objavljeni in se nanašata na nemško državljanstvo in "zaščito nemške krvi in časti". Odredbi kažeta, da sovražniki Židov niso dosegli vseh ciljev, za katere so šli v boj. Nove odredba pravi, da Žid Je oseba, ako so bile Najmanj tri generacije njenih prednikov židje. Take osebe ne morejo dobiti drftavljsnstvs, ne morejo voliti pri parlamentarnih volitvah, kandidirati iii ne držati javnega urada ali vladne službe. Vsi taki tidje, ki so sedaj še na vladni plačilni listi, IhhIo u-jK)kojeni 31. decembra. Izvzeti so le tisti, ki so Me borili v svetovni vojni. TI bodo prejemali l»olno plačo, dokler ne bodo u-pokojeni. Odredba dalje določa, da ne more nihče postati državljan avtomatično. Državljanstvo bo podeljeno le na podlagi zakona, ki omogoča kontrolo. 1* tisti, katere avtritete priznajo za s|H>sobne, bodo dobili državljanstvo. Člani narodnih manjšin — Poljaki in Danci — ki mi arij-sker krvi, bodo lahko postali nemški držsvljani. Druga odredba se glasi, da vlads ne bo kratila Židom verske, kulturne in prosvetne svobode v njihovih lastnih krogih, zaeno pa naglaša, "da ja zdru Sitev med iidi In Nemrl nemogoča in*vsled tega židje ne bodo smeli sodelovati pri kulturnem razvoju Nemčije." Dalje pravi odredba, da se bodo oNebe, ki imajo enega ali dva židovska prednika, smatra le za "mešane Žide". Take o»te-bt* bodo dobile državljanstvo pod gotovimi |>ogoji, Poroke med Arijci in Židi se bodo Isbko vršila, če bodo prizadete osebe prej izpoMlovale uradno dovo Ijenie. polno neodvisnost Filipinskega I pazi na kakovost In količino ms otočja po desetih letih prelzkuS- j terisla, ki odhaja Iz Združervrti nje samovlade. " Vsakdo naj bo svoj cenzorpravi iupan Clevelanda Cleveland, O. - "Jaz ne ma ram biti cenzor za iitre v gleda liščih. Vsakdo naj bo sam svoj cenzor in naj aam pn-Hodi, kaj hoče in če»ta noče gledati," Ta ko je zadnji petek izjavil novi clevelandski iupan Harold II Hurton, ko ga urgirali, naj prepove dramo "Tobacco Road". Ta drama Je bila pred nekaj tedni prepovedana v Chicagu in Detroitu zaradi "Vulgarnonti". Novi župan je n tem pokazal, da je liberalen, čeprav Je republikanec, Svueitzerjev poskus brez uspeha Chicago. Okrožni sod »i I k Harry M. Flaber Je zadnje dni odklonil proAnjo Itotirrta M držav v Italijo in Abe.inho ter >lvšega okrsjr»eKa Sodišče podprlo newdealski zakon Federalna regulacija premogovne industrije ustavna I^uImvIIIs, Ky., 16, nov. Federalni sodnik Klwo<»d lin mllton Je podal odlok, v katerem Je poudaril, ds Je <»uffey-jev zskon, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju konarena iu NOVE POTEZE JAPONSKIH IMPERIALISTOV Zahtevajo avtonomijo za severno-Kitajsko NAPETOST JE POVE-CANA šunghaj. 16. nov. — Japonska še ni predložila svojih zahtev kitajskim avtoritetam v zvezi z u-morom nekega japonskega pomorščaka in drugimi protljapon-skimi incidenti, kar je na]H»tost povečalo. Štirje japonski admirali so se včeraj sestali na konferenci in razpravljali o situaciji, Kitajsko prebivalstvo še vedno 1*41 Iz svoje četrti v šang-inju v mednarodno naselbino. Tu mafijo, <|a je v zadnjih dneh pobegnilo v to naselbino nad 150,000 Kitajcev. - Medtem pa so izbruhnile pro-tljaiHinske demonstracije v lian-aval vse ja|Minske konzulu v omenjenih mestih na konferunco, ki se o-tvori v ismdeljck ali v torek. >UinghaJ, 16. nov. — Poroče-vales japonske časopisne agen-ture Kengo Javlja Iz Peiplngk, da je gibanje, čigar cilj je avtonomija za severno Kitajsko, v zamahu. To pomeni, da Japonski imperiallati ne bodo odnehali, dokler ne pride to ozemlje pod kontrolo Japonske. Vin Ju-keng, japonski vrhovni komlssr demilitarizirane cone v fcanghaju, je poslal kitajskim avtoritetam te-legram, v katerem zahteva, ds mora nankingška vlada |x>deliti avtonomijo severnim provincam. Telegram poudarja, da nI druge rešitve. Ozemlje aevi^ne Kitajske, na katerem :ivi okrog 30,000,000 ljudi, mora dohiti popolno neodvlanost od nsnkingške vlade. • f Zaeno z ultimatom jai>onske-ga vrhovnega komisarja je bila objavljena izjava večjega števila kitajskih organizacij, trgovski irjtjonrtP'^ TirliinrtrtFšlrttrzvM, v kateri žigosajo vladajoči) kitajsko stranko. F^lini Izhod, da se zruA| domimu*ija te stranke, je avtonomija za severno Kitajsko, General K » n J i Doihara, inlen od v« šli tel je v japonske militari-stične klike, je dos|>el v Pelping i n.ičrti, na kat«*rih lasilugl naj dobi severna Kitajska neodvisnost. V'»e druge frakcije, ki n(> za odcepitev od Kitajske, so V zadnjem času povečale aktiv- Oontl. £ snaha j, 16. nov,. Okrog I(M',000 Kitajcev je v laijazni pre I ,ls|M>ncl |M>be|f|illo iz avoje določa vladno reguliranje Indu- UMt,.(j v fbmghaju v meilnarod Strije mehkega premoga, usta- ,,M nasil bi no, Ja|H»nskl vojaški ven. Rekel Je, da ima koiigrt* ,M,<1(<,kj ,n |ftll,|j v 4|n(h oblast, ragullrstl mezde in cene manevre \ -sojem distriktu v vsaki industriji, ki se nansšs ||mi|(k(.Wt kj „,, (lrj| kitajte če-na meddržavno trgovino. Fe- !r|j kjll j,. večalo pafilku med rlerslna s. •-tn<» je, da nemirne- ^^ , . .. l^^^m, i , i ___i stopnice za nsdsljevsnje vožnje ."►nini, ds se morajo p«»d-• r . . i .i. u is v avtobusih, diaciplini, se glasi avari- I'oslani bi>do domov ob do- m času in o tem l»odo ob- ' Mitične avtoritete In ,,;«rrar. AbeMinljs. 16 nov. — ^j h i Sivo aljeslnske armade •'ni fr<»nti p»>rij^a, ds je 1 nspsd italijanskih čet v ■ reke Fafan, nad mesto-'"'rahaj in Daggah Bur. '"'.si je sledils. so ab*win-•te Miri italijsn- ar.ke. s« a sumaA.) Egipt je miren v senci strojnic Kairo, Egipt. 16. nov. — Nsci-onaliatične demonstracije v Kairu in drugih krsjih Kgipta so prenehsle. Angleški f»dk!opni avti s atrojniesmi jsitrcHjirajo vse glarne ulice. Cpornl s^nti-ment ps še ni zsdušen in oatre Seaedne izpade proti Angliji je slišati v vseh javnih prostorih. Po ustoličenju je predalnik Quezon ns čelu vojsške ps-rsde od|N*ljsl v palačo Malsca-nsn, stsro bivališče Apansklh g vernerjev, kjer Ikj stanoval V tej pslači je doslej bivši Frank Murphy, ameriški gemrslni go-vemer, Ki je sedaj postsl >rhi»v-ni komisar. Vojni tajnik !>ern, ki Je prestavljal predsednika Koosevelts. je v svojem govora poudsrjsl, da je insvgursnja Qu«zons prvi korsk k popolni o«-»hIv isnosti Filipinov. Rekel je, ds držsvs, ki ifvsjs kontrolo nad koprnijo, je blagajnika in ilemokrstskega voditelja, zs ponovno zssliisnj«' v tu Ameriška nevtralnost J.- zelo,» Hovrnitv Hodnik llamllton Je poo poneverbe Ae rw |Mim< ni, ds Je opran tudi njegov 'dafau.lt' Hweitr*r »e v do dolguje primanjkljaj v okrsjnl blagsjm iri dokler ni ts planiku dr. Hsnan vedno na preizkušnji in citiral Lutherju. ki jt zdsj na potovanju izjavo predsedniks MeKInlejrja. po zstudu in pri*"")« aertanke i v ksteri Je zag'insko Nemil. List pe* ljudstvo, ds bo dobilo f*>polno ne- Nem nsj 'sjvisno^t. kadar bo p> kazalo, ds zarsdi prrs*ku je zrel*; za samovlado. Nem< iji. tajnika za sodnika Mi„n,MtH,li. Mirm Qovi-r r.er Ols*»ti J<• Im« nov al svo)#ga u sel»fa ga tsjniks Vinea A Dayja vse katoliške tu munkipalnega Siidnika, na ka Ignorirajo mesto umrlega šolnika ( K katolikov v Whit*ja Dsy je »elv«tnik *e 20 l«< in si rn pa tiči n d«*lavstvu. i vi korii|)U'tni oillok gledi- imtav nosti Ouffeyjevi'ga zakona Izrekel yn Je v zvei.j g skcijo de veinsjstib prem«ig«rvulh družir. I t katerih measčna prodaja premoga znssa $7SfiJe i»e pn-p« vati HO j . davks v federalni sklad od vrednosti vae produkt ip premoge. Ta davek bil naloi f 7 H*l ».m. BukaertpUoa rataai for Um Unilai Buta« (aaaapt Cklaaca) aa4 Caaa4a MM par yaar. Ckiuat aad Ciaara |14( par r«ar, farafea aoaauiaa M M par r»»' Caaa atlaaoa pa Aogavoru HutupM Aa»Uar la nmrMnlk llaaka« aa a« vrataia. Sufcapiai litararaa vaafrtaa <«niaa, p»> vaati. dram« »nai Itd ) a« »raaja »aiUjaUtja U « alataju. «a ia prlloMI pvftlnfaa. AdvartUm* rataa oa MrrtriMnt Maaaaaripta M aonmaal-cailaaa and unaoSalta* articl*« »lil aot ha rataraaS. OUtar M*«Mrlpa, auc h aa atoriaa, plar*. t aaai«. »ta.. wii) ha Mariad ta aaw4«f ueir »haa aaeoeipeaiad hp aaU-a4Arae#ed aad alaipad Na»lat aa »aa. kar ima atlk a Utiaa i PKOHVETA III7-M Ba. Laaadala Ara., Chlaa«a. tlUoala NKMBBB OB TUB KBOBSATBO ItatuMi * okUvaiu, aa ino, da aa vaai li« t aa uatavl. Socialna zaščita v Illinoisu Illinoiska državna zbornica se zdaj bavi z zakonom zavarovanja proti brezposelnosti, ki se mora naslanjati na federalni zakon te vrat«. Federalni zakon je ie nekakšno nadzorstvo ali izvajanje državnih zakonov, ki morajo biti Aele aprejeti. Istočasno se državna zbornica bavi s starostnim zavarovanjem. Zakon brezpoaelnoatnega zavarovanja, ki ga pripravljajo v Sprlngfieldu, je za delavca silno mrAav poskus. V sklad tega zavarovanja morajo prispevati delodajalci in delavci. Prispevki delodajalcev naraAčajo prva tri leta, dokler ne dosežejo v letu 1938 treh odstotkov od vsote izplačanih mezd v enem letu; delavci nu drugi strani začnejo leta 1937 prispevati pol odstotka svoje mezde. Z drugimi besedami: vsi prispevki v Illinoisu. bodo leta 1938 znaAali okrog 70 milijonov dolarjev in deloda-jalci bodo k tej veoti prispevali 60 milijonov, delavci pa 10 milijonov dolarjev. Zavarovanje bo veljalo le za industrijske delavce; farmski i/i hi An i delavci (hlapci in dekle) so izključeni. Zakon je slab za delavce v glavnem zaradi tega, ker so tudi delavci prisiljeni plačevati prispevke za svojo podporo. Ne glede na to, kako majhen je delavčev priapevek, je krivičen, kajti princip socialne zaščite je, da »o delodajalci odgovorni za hrezpoeelnoet in zato morajo biti ohligirani, da podpirajo delavce za dana bretpoeelnošti. Kljub temu — mi to taktično pravilo neprestano poudarjamo — da je pripravljeni zakon brezposelnostnega zavarovanja slab, ker nalaga del bremena na delavce (namreč del vidnega bremena, dočim bodo delodajalci svoj delež bremena tudi odloiili na delavce v formi zmanjAane mezde!), Je boljAi kot nič. Delavci v Illinoisu bodo morali skrbeti, da se zakon brezposelnostnega zavarovanja neprestano izboriAava njim v prid, če bodo hoteli Imeti svojo pravido. V zvezi s predlaganjem tega zakona smo pa opazili nekaj, kar nas ni čisto nič iznenadllo. Illinoiski kapitalisti so začeli na hinavski način napadati osnutek tegu zakona. Pravimo: na hinavski način, kajti kapitalisti se jokajo ne nad seboj, temveč nad — delavci. Da, kapitalisti se Jokajo nad "pridnimi, stalno u poslanimi delavci, ki IkhIo grdo udarjeni s plačevanjem prispevkov in od teh njihovih prispevkov lxi pomaga no le potepuhom in lenuhom, ki nočejo delati . . ." Ali nI to stralno? Pridni delavci, ki niso nikdar v skrbeh za dalo in katerim se ni treba bati brezposelnosti (po tej logiki so milijoni brezposelnih v teku zadnjih Aestih let sami potepuhi in lenuhi!), l»odo prisiljeni podpirati "bu m se", ki nočejo delati! Ne Mamo t<». Kapitalisti so toliko predrzni, da te v naprej naznanjajo, odporo "potepuhom In lenuhom" tudi farmarji in sploh vsi, ki bodo kupovali blago illinoiskih tovarnarjev! Poleg tega bodo delodajalci poskrbeli, da se iznel* čim večjega števila delavcev, katere nadomestijo n stroji, in tako IkkIo njih prispevki manjši! Kapitalisti nami torej jN>trjujeJo, da Je imel farmer-laborltski kongresnlk Lundeen Iz Minnesote prav, ko je predložil svoj načrt brefpoaelriofttnega zakona in je določil, da mara ,un /w,(/^ira aa hrrrjHuntne izvirati if '/n, kn, . „4i rt*,,k, dohodkr iti pro/tti knrju,-I • ■ Viri, ki lili kapitalisti ne morejo preložiti na rame kontumentov, zato pa krlče kakor oltnedeni proti vsakim davkom na visoke. dohodke in profite, • Ni. dren« tki m rogu tak«. ni čudnega, da Je k«>ngros zavrgel Lun-* predlog m ga nadomestil z "newdeal-zmazkom, kateremu m* kapitalisti zdaj o in se hahajo, kako ga b«»do goljufali, •la IhhI«» d« lavei nami plačevali v sklad svojega hrezpoaeJn<»atnega zavarovanja! V^iOa^-ttt-at^-Ar-tnttkn j rKIrilifAati, da pre takajO delieie nad "bedastimi** delavci, ki jim nočejo pomagati k uničenju take aoci-aJne zaščite. Skratka: delodajalci nastopajo ke lave l>re O potresu v Montani Eaat Helena, Mont. — Redno čltam dnevnik Prosveto in druge liste, toda iz te naše lepe nove "domovine" se nihče ne oglasi. Zima nas Ae nI vzela, ampak obratno, še bolj zdravi smo, ker ihamo sveži gorski zrak. Z delom gre bolj srednje, vendar Je za spoznanje boljše kot je bilo. emu je seveda vzrok svinec, ki bo morda spet v kratkem prišel poAbev, kajti mladih, krepkih fantov je spet dosti za "kanon futer." • Tukaj smo imeli dva močna potresna sunka. Prvi se je po-avil 18. okt. ob 9.4JS zvečer in , e naredil dosti Akode, posebno mestu Helena. Najbolj je prizadel okolico postaje N. P., tako tudi i nesto, ki je od postaje oddaljeno eno miljo. Drugi potres-| sunek se je pripetil na 81. okt. ob 11.37 dopoldne. Kolikor ni podrl prvi sunek, je podrl dm- J ki je do zemlje poruAil več poslopij. Nova Aola je kup razvalin, pa tudi več drugih Aol |e razbitih. Podrlo je tudi več starih hiš, ki nimajo nolienega pomena, Staro se mora umakniti novemu. Glavne ulice v Heleni, kjer je center trgovln«\ se je potres izognil, ali pa so poslopja bolj močno zidana, da ni mogel Akode napraviti. To se tiče mesta Helene, dati so novine pisale, da Je vse meato v razvalinah. Mesto Ea«t Helena je olda-IJeno od meata Helene 5 milj. Tudi tu je [nitres p'>Akodovai ljudako šolo, tako da |r v dokaj alabem atanju. Prizadetih je bilo največ stanovanj na Main st., med temi tudi nekaj slovenskih, večje nearrče pa ni bilo. Malo je prekucnilo tiste stare dimnike. pa Jih bomo že nataj postavili »pomladi Dosedaj so Imeli dimniki Atiri ogle. od«edai na-pr«*J pa jim b«imo dali kar «»sem oglov * J Doati neresničnih \eatl se Je čltalo v liatih. V nekem li O volitvah In drugem Johnstown, Pa. — Prošle volitve, kakor v mnogih drugih krajih, ao tudi v našem Cam-bria okraju pokazale, da je ljudstvo začelo izgubljati zaupanje v demokrate ter se nagiblje zopet nazaj k republikancem. Da demokrati izgubljajo kredit, ni pa nič čudnega: vzrokov za to ima ljudstvo dovolj. Čudno je pa to, ker se volilci nagibajo nazaj k republikancem, o katerih lahko vedo, da niso boljAi od de-mokra tov. Koliko let depresije bo Ae treba, da bo ljudstvo spoznalo, katera stranka je za resnično spremembo razmer v korist delovnemu ljudstvu? V Penni so edino volilci v Readlngu oddali večino glasov pravi delavski atran-H. to je socialistični. Kedaj jim •»orno sledili po drugih krajih? V Prosveti je bilo že poroča-no, da se je v johnstownskem o-ustanovlla federacija . O slavju in prireditvi Springfield, III. — Sicer je že nekoliko pozno, ker pa do sedaj se Ae ni nihče oglasil ali poročal o poteku proslave 301etnice Proletarca, ki se je vršila dne 27. oktobra, katero je obhajal klub J. S. Z. Št. 47, bom poročal sedaj. Proslava je povoljno izpadla v vseh ozirih, tudi udeležba je bila prilično dobra. Vse točke programa so bile dobro izvajane, pevske in glasbene, tudi u-prozoritev igre "Vse na obroke" je bila dobro izvršena. Za vse gre priznanje osobju, ki je nastopalo v programu. Po končanem sporedu se je razvila prosta zabava in ples. Med pogovori so se udeleženci pohvalno izražali o poteku sporeda in splošne proslave. Na to slavje je članstvo kluba lahko ponosno, ker je zgodovinskega pomena za jugoslovanske delavce, ki so organizirani v J. S. Z. Članstvo naAega kluba se zahvaljuje vsem simpatičarjem delavskega gibanja in ostalemu občistvu za udeležbo, ker so s tem pripomogli, da je proslava tem boljše izpadla. Odbor narodnega doma čuti potrebo, da prične z delom za dobrobit doma v bodoče. Vsled tega je na svoji zadnji seji temeljito razpravljal o tem in končno zaključil, da se bo v prid doma vrAila dne 30. novembra lat u »cm bral, da je bilo sedem amrt- mL F t X n y d L jfl pl^^ll Ifr i^k ^^^m »U ■ * 'L TMkA m FiT^ 1 m i \ IKvV / * gf* Se* 7 j 'r ■ M14 TMf *v * ' • ■■ 1 «i Sv t Iv ' M> m^ 'j m * 4 , J -jT • * J • M t ' 1 w " M 4 t t ^^BS* -4M w - * •mt. M - l Milwauski burbonci napadajo Hoana Začeli to ofenzivo proti socialističnemu županu Milwaukee, Wta. — Cela vrsta burbonskih organij&edj (Ameriška legija, Liga zakona in reda itd.) se je zadnje dni vrgla v kampanjo proti socialistični mestni upravi. Zupanu D. W. Ho-anu in ostalim socialistom v mestni upravi in zbornici bi te organizacije rade prilepile odgovornost za razne nemire in nasilnosti, ki so se dogodile zadnje mesece in celo zadnja leta v Mil waukeeju. Liga zAkona in reda — katera sestoji iz tovarnarjev, bankirjev in ostalih podjetnikov ter njihovih hlapčonov vseh mogočih poklicev — dolži župana Hoana, mestnega pravdnika Raskina, bivAfga šerifa Bensona in ostale socialistične uradnike, da so ob času stavk v tem in preteklem letu s svojimi govori na shodih stavkarjev indirektno hujskali k nemirom in dajali potuho pike-tom. Vozniki ustanovili mlekarsko zadrugo Clinton, Iowa. — Kcrt posledica arogantnega izkoriščanja, se je tukaj pričela razvijati mlada mlekarska zadruga, katero so ustanovili takorekoč izprti vozniki Gideonson Dairy kompani-je. Ko je družba reducirala plače in hotela prisiliti razvaže-valce na podpis "yellow dog" kontrakta, s katerim bi se obvezali, da ne bodo dve k»ti po odslovitvi ali puščenja službe sprejeli delo pri nobeni drugi mlekarni, so razen treh vsi pustili delo. Nato so organizirali zadružno mlekarno in zdaj izgleda, da bodo Gideonson Dairy kompanijo kmalu spravili iz biz-nisa. -r.4rr.t»a Plrtvraa. Kugcnr Talmadge (na «redl), gmerner fieorgije. v čigar rokah Je u»oda organizatorja zamr»mklh delavcev Angela Hem-dona. ki je bil obsojen v ječo zaradi svojih aktivnosti. Sonja Branting v Chicagu Chicago. — Sonja Branting. hči pokojnega Hjalmarja Bran-tinga. prvega delavskega premi-erja na Švedskem in očeta Aved-*ke sodal-demokracije. se te dni nahaja na predavateljski turi v I Chicagu. Ona je odHčna odvet^ niča in se je udeležila zadnj« rs I mednarodnega odvetniškega kongresa v Berlinu. Hitlerjev režim se jI je toliko priatudil. da 1 Je prllla na a n ti fašistično turo v Ameriko. V torek zvečer bo govorila v Morrlsonovem hotela v dovetofchu. Električni možgani ^ v dunajskem tehničnem muzeiu im < jevrsten demonstracijski objeli" ma Jo le ob posebnih vodstv* LlSPi"-PH človeških moiganov Na maiwl m mod( *o t gumastinU kolesi J *mlmtirana V< Plna palic in .teklenih^^ vt '! * »vite cevke, gredo tudi, * Jn iih Skozi tO zmešnjavo često kaširanih električnih dovodnih lt Navzlic zmešnjavi, ki se ti kaže nutku, se ne moreš ubraniti vtisa dl vhH njej vendarle neki zmiselni red * To je resnica, kajti kakor rečeno, nam pra Javlja .ta,zamotana n*P™a, ki je široka 1 m in visoka 2 m, model naših mož^ot i 8n^!r m°rd* k4k4en P°snet€k zadnj podrobnosti, temveč šematizirani model 2 je tudi uimljivo, saj gre za to, da pokaže S zorno, kako naši možgani delujejo Od dr gih možganskih modelov se razlikuj^ po tem, da je viden v vseh svojih delih m časno, m drugič po tem, da lahko predsla funkcije vseh vodov tudi posamič. Napravo sta zgradila v dveletnem težker delu zdravnika dr. Klempererjeva in dr Kc bert Ener družno s fizikom dr. Naglerjem Prvič so jo pokazali na prvem mednarodna nevrološkem kongresu v Bernu, kjer je jav nosti in strokovnjakom tako ugajala, da »o j hoteli Američani kar kupiti in odpeljati v sve jo domovino. Aparatura ima kakšnih 200 steklenih cev do najmanjšega formata, ki jih napaja posel na baterija pod vozom z električnim tokorr To so vse neoenove cevi in žarijo v različni barvah, kakršno funkcijo možganskih vodfli pač predstavljajo. Te barve so določene p tradicionalni rabi v anatomskih učnih knji gah: rdeča pomeni gibanje, modra občute zelena ravnotežje. Velika tabulatura z vtika' nimi luknjami, ki je razdeljena za levo in de no polovico, omogoča toliko kombinacij, kol kor jih je možnih in dve sto cevk in stirisb pretikljivih kablov. # Vzemimo primer: pokaže se naj, kaj se zir di, če pade prašek v človekovo desno oko. Na prvo vtaknejo kontakte po pripravljeni kom binacijski skemi, nato obrnejo pretikalo. Ta koj se v zmešnjavi zablestijo neke proge, se dvigajo proti možganski skorji v mod barvi. To pomeni, da nastane občutek, ki gi imamo v očesu, v sedežu zavesti, v možgans skorji. Nato nastopi reakcija, ki veli očesu naj se zapre: zablestijo se neke proge v rde^ hiči, tiste proge, ki bi stopile v akcijo, če bi » veke zaprle. Ker se prizor odigrava v levi po lovlci modela, sklepamo, da mu je vzrok desnem očesu, kajti pri človeku imajo ve funkcije ene polovice telesa, kakor znano, svo sedež v nasprotni polovici možganov. Voc poedinih se v možganih križajo. Na modelu spoznamo nazorno, zakaj mor torero pri bikoborbah zapičiti svoj meč bik v določeno mesto tilnika. Na tem neznatnert mestu, kjer stopajo vodi iz hrbteničnega mo& ga v možgane, leži namreč več življensko važ< nih središč tesno drugo ob drugem. Ce ji raniš, pomeni to takojšnjo smrt. Ce se md zapičl samo malenkost mimb, omrtviči U» samo posamezne organe. Na modelu vidim6 tudi, kako so se človešk možgani razvili v zadnjih 3000 do 4000 letihi Posebno očiten je razvoj Čelne strani možir« nov. 'Otekline v tem delu zmanjšajo duAevn delovanje, bolniki so tako rekoč prisiljeni d lati slabe dovtipe. Na drugem mestu prinato otekline spet izgubo pokončne hoje: takAn bolniki stopajo po vseh štirih. Misijonarji in tekstilne tovarne V pravkar izišli knjigi "Oel um Rikket", ki pojasnjuje marsikatero zagonetko v boju vel« si) za Abesinijo, beremo: "Krščanski misijonarji pošebno iz Ameriki in Francije pridigajo proti nemoralno^ti zamorcev, ki nosijo v vročem afriškem solncu kvečjemu kako lahko srajco. To pomeni majhen konsum tekstilnega blag«. Zato pridigajo misijonarji, da morajo zamorci nositi oel a oblačila, ne samo srajce. Tako je veliki ameri&i Cottonov t.-K-iiim koncem, ki ga v glavnem vodjjo Zidje. dsi m razširjenje, krščanske vere med afriškimi r* ganl misijonarjem znatne podpore in sicer- 1936. leta 9,200,000 in 1934. leta 9,50<..... larjev. Milijonarjem so sledili agenti tekutu^ nega koncerna. Z znatnim zneskom je podprl efriAk« jone tudi fmneoski bombalev sindikat, * dal 1934. leta 44 milijonov frankov. V Afriki nosita kvečjemu dva odstotka j di lahne evropske obleke, vsi drug; hoflir okrog nagi ali napol nagi. Po vsem swt j takih ljudi približno eno milijardo Ce bi mogli solnčno vročino prel"< ir ? ledenemu morju, bi se seveda mnogo • r ^ ^ tirala ta delavnost misijonarjev pr«»' rali" črncev. Zato si skušajo pomagati > da nagim in polnagim Afričanom j-nog ^ da ae morajo dati pokopavati v čirf: • ^ kah, da se rešijo peklenskih muk ; k n go črncev, ki to zmorejo, kupi mn i m srajc, da se Uko priprsvijo na ^ ^ časten pt>greb. Tako marsikaterega ^ r kopljejo oblečenega v deset ;n "e oblek. ** ^ntMJM. IS. NOVEMBRA ......... « PROSV ETA Vesti iz Jugoslavije nnMll KC OMERZA SE JE ^SACEN SAM USTRELIL o ki so K* ,oviM več mt" ' je izdal njegov pajdaš. Omerza je maja meseca u- .relil orožnika Vrička in Ste-(,n*ifa pri Moravčah Ljubljana. v četrtek 31. oktobra je pri-neki fant orožnikom v Do-r pri bel ju listek, na kate-L pi?»lo, da se skriva vlo- in ropar Omerza n*_ne-samotnem kozolcu na Pr-,eni pri Veliki Pirošici. Fran-Ojnerza je doma iz Rožnega i Bianci ob Savi, star je bil 31 let in se je že od mlati bavil z vlomi in tatvinami, je nasilen in drzen, vedno je oborožen in vselej se je uprl inikom. Bil je obsojen na M ječe, ko je bil star 20 pa je iz kaznilnice ubežal, a ga kasneje prijeli in je pre-iel nad leto dni v celjskih žarih. Ko je prišel spet na pro-t je postal strah in trepet 'h kmečkih naselj na Dolenjim in Štajerskem. Preživljal je samo s tatvinami in vlo-klatil se je po kozjanskih jfafih. izdana je bila za njim »lica, cela četa orožnikov ga pred meseci zasledovala na ojjanskem in je pri tem izgu-iivljenje neki orožnik, toda Btrca se je vselej spretno iz-nil in se čez čas pojavil spet »drugje. Kjerkoli se je dogo-| kakšen večji vlom ali ropar-j napad, vsepovsod so takoj mili Omerzo. Znan je še do-jodek. ko sta bila na Vrh pol ju i Moravčah ustreljena orožni-i Vričko in Stefančič, ki sta v gki hiši naletela na popotnega, lomljivega človeka. Ko sta ga raia, naj se legitimizira, je anec potegnil iz žepov dva »tolverja ter zadal obema o-otnikoma take rane, da sta jim hi nekaj dni v bolnišnici podla, napadalca pa niso mogli prijeti, čeprav je policija in žan-terija napravila baje cel poza storilcem. Niso ga izsle-BL Seveda so takoj osumili de-Mja Omerzo. Sprva se je do-alo, da je bil neznanec isti, je noč poprej vlomil v vrhni-ti farovž ter pobral čedne vso-denarja. Te zavitke z denarji« je namreč pri begu pustil hi&i na Vrhpolju in lahko je o Ugotoviti, da je vrhniški »rilec ista oseba kot napada-na orožnika. Toda čez čas se le dokazalo jasno, da je orož-a ustrelil Omerza. Po nekate-Rtvareh, ki so jih našli v rtpolju, je preiskava dognala, W) la^t Omerze in tako je podil tudi Omerzov oče. Nekate-drugi predmeti pa so dokazili, kje je Omerza vlamljal kradel. Tako so našli revol-T< ki je bil ukraden nekemu letniku pri Šmarju pri Jel to "kupno s 16 tisočaki. Takih Svatih vlomov je imel Omerza fciVi za sabo. Pogosto se je * z ukradenim denarjem od- m (lsvirsf poroti ls ts J uf osla vije.) vo. Zgrudil se je in nekaj minut kasneje umrl. Ko so pristopili orožniki, so lahko takoj spoznali, da ni u-streljeni nihče drugi ko Omerza. Imel je na obrazu več brazgotin iz boja z orožnikom na Vrhpolju, v nahrbtniku pa so našli vse izrezke iz listov, kjer so bile notice in članki o njem, posebno o vrh poljskem dogodku, dalje so našli nekaj denarja, mnogo nabojev in več fotografij, ki ga kažejo v družbi z neznanimi ženskami. Ko je popoldne prišel na Prnovo tudi jet-niški paznik iz Celja, je takoj spoznal v mrtvecu Omerzo, enako je Omerzov brat, ki skupaj z očetom presedeva kazen v celjskih zaporih, spoznal v umor-jencu svojega brata. (Po poročilih v listih ga pa brat ni mogel spoznati takoj, čemur se čudimo. Četudi je bil Omerza baje zelo sestradan, bi brat vendar lahko spoznal bratov obraz, če ni bil morda zmrcvarjeti.) Omerza se je dalj časa mudil v tamkajšnji okolici in od hiše do hiše prosil za kruh, Češ, da je bil brez dela. Z njim je bila tudi neka ženska in neki moški, ki pa sta izginila. Zadnjo noč je Omerza skupaj s pajdašem izvršil vlom na Prnovem, vrnil se je spat na kozolec šele ob šestih zjutraj in popoldne, ko so ga presenetili orožniki, je še spal. Pajdaš pa je že izginil in poprej še — pač iz kakšnega maščeva-nia — obvestil orožnike, da se skriva tu in tu Omerza. Ce ne bi Omerze izdal ta pajdaš, bi ga oblasti najbrže še ne iztaknile. saj sra orožništvo zasleduje že vse leto. posebno na Se po dogodku na Vrhpolju. Truplo Omerze so obducirali in nato pokopali v Galiciji. Vasovanje z ubojem." — 32-letni posestnik Anton Kramber-ger na Jamni pri St. Juriju ob Sčavnici je imel pastorko Pepco Vukovo, staro 19 let. K nji je hodil že dalj časa vasovat 21-letni želarski sin Franc Prelog. Ko je prišel pred nekaj dnevi spet pod okno, sta očim Kram-berger in njegova žena že spala. Kramberger se je prebudil in začel godrnjati, češ, naj pustijo ljudje človeka spati. Ko je I^relog odhajal, je očim pokaral pastorko, da tako poznih nočnih obiskov ne trpi. Prelog je slišal te besede in kri mu je vzkipela. Začel je zmerjati in izzivati Krambergerja, češ naj pride ven. Da bi vasovalca zlepa odpravil, je Šel ven, a komaj je stopil iz hiše, že ga je Prelog napadel. Z nožem mu je prizadejal hudo rano na roki, da je začel močno krvaveti. Prelog je pobegnil. Poklicani zdravnik je nudil posestniku prvo pomoč1 in odredil prevoz v ptujsko bolnišnico. A preden so Krambergerja odpeljali, je umrl, ker je izgubil premnogo krvi. Preloga so are- "J*1 v tujino in tamkaj 'tirali, zagovarja se z razburje i živel, ]>otem.ft Ke spet vr- nostjo in obrambo svojega de 'v Slovenijo Lin nadaljeval s kleta. , , A J Kako tekmujejo. — Pravkar JWmk. m na Dobrni je torej . S|()V(,M.(. ^(fc rnillj„tr„v dr «'0m,rzov pajdaš javil, da KoroAca in dr. Kreka, objavilo ''■nva Omerza na nekem ko- £ dpMimi črkami, da je obe-1 Prnovem. Orožniki so ■ mH njegovlma klerikalnima mili /.alske orožnike ter od- nistroma uspelo doseči pri vladi, , v Prnovo ter tamkaj dobi Slovenija iz kreditov za »lec in se skrili na paKivne kraje 500,000 Din, kar t nika, čigar last je bo predvsem namenjeno BHI in »osla!j na kozolec in!Suhi Krajini. Slovenec je pri kolili nimi pokrajinami in da je dobila pol milijona Din za podporo pasivnim okolišem. Torej je dobila Slovenija lani samo v go-ločini 700,000 Din več za podpiv ro prebivalstva v pasivni Beli ia Suhi Krajini kakor pa letos. Letos je dobila po naporu obeh slovenskih ministrov 700,000 Din manj, in to dejstvo objavv lja Slovenec kot silno veliko zaslugo in imeniten žegen za Slovenijo. Lepo je, kaj, kadar tekmujejo takile politični nasprotniki v svojih zaslugah za "mili narod slovenski". Vsak našteva brez konca in kraja, kaj je storil v Beogradu, a drug drugemu očitajo nedelavnost. Ce bi bilo vse to, s čimer se bahajo ti naši vsakokratni ministri, resnično, potem bi Slovenija že zdavnaj ne bila pasivna in bi se cedila mleko in med po njej. A kadar naštevajo politiki svoje zasluge za narod, bi nikar rte smeli pozabiti pokazati na posledice teh zaslug, sicer trezen človek težko vse to verjame. Kdor pozna bedno življenje delavsko-kmečke in uradniške Slovenije, ne more verjeti vseh teh baharij. Fašizem, blagor za katolicizem. — Ljubljanski Slovenec rad zapiše vse. karkoli kak cerkveni očak kjerkoli na svetu izreče, že nekaj časa pa vestno cenzurira vsa poročila o govorih italijanskih cerkvenih poglavarjev. Da so duhovniki po vseh cerkvah v Italiji navduševali ljudi za vojno proti Abesiniji, da so pozivali ljudi, naj plačujejo posojilo za vojno, vsega tega Slovenec noče objaviti, pač pa zdaj pogostokrat zatrjuje, da se cerkev ne meša v to. Tako Slovenec tudi ni objavil poročila o govoru milanskega kardinala Schu-sterja, ki je imel prej nekaj dni črno mašo za fašiste, ki so padli pri prevzemu oblasti. V tem govoru je omenjeni kardinal slavil fašistični pohod na Rim, ki ni bila samo politična, ampak tudi katoliška svečanost 1 28. oktober je otvoril novo poglavje v zgodovini Italije, kakor tudi v zgodovini katoliške cerkve v 1-taliji. Fašizem je sklenil s Sveto stolico konkordat, ki je omogočil triumfalni izhod papeža iz Vatikana ter postavil križ spet v šole. Fašistična Italija je dala italijanski mladini katekizem in katoliško vzgojo. Nato je kardinal govoril o posebni milosti božji, ki se razliva nad Italijo kot sedežem apostolske stolice že dvajset stoletij. Nazadnje je kardinal pozval vse navzoče, naj sodelujejo na velikem narodnem in katoliškem poslu v Času, ko nosi italijanska zastava v Abe-sinijo s triumfom Kristusov križ, lomi verige suženjstva in odpira pot katoliškim misijonarjem. Sam bog bo nagradil dobro voljo vseh in zmagovito italijansko vojsko, ki odpira za ceno krvi vrata Abesinijc za katoliško vero in irmsko civilizacijo. Končal je kardinal z besedami: "Večna misija katoliške Italije je poslanstvo miru in Danteja, {K> katerem je Kristus Rimljan." — O tem govoru, kjer je kardinal spet ponavljal frazo, da nosi Italija Kristusov križ v A-besinijo in da je klanje v Abesiniji katoliško delo, ni Slovenec zapisal niti besede. Nov po«lsnik za Boenos Aires. — Za poslanika in pooblaščenega ministra v Bucnos Airesu je kraljev namestnik imenoval te dni dr. Izidorja Cankarja, znanega pisatelja in zgodovinarja, nekdaj glavnega urednika "Slovi nca" in zdaj univerzitetnega profesorja v Ljubljani. Poslanik dr. Cankar odpotuje v Huenos Aircs te dni. No\ me-d čer. Savo. — Od Zagorja do Litije ril bilo doslui nobenega mostu, čeprsv leži na o- -~rtdvral<>d |'irtur«i Rumunski kralj Karol v razgovoru z načelnikom armadne-ga štaba. hribi nad savsko ožino najlepše razgledne točke vsega Zasavja. Zdaj se bo ljudem po teh hribih odprl boljši dostop do sveta in turistom se bo odprl lepši dostop do tel) lepih krajev, kajti danes, 3. novembra otvarjajo na Savi (med Zagorjem in Litijo), ravno nasproti postaje, nov most. ki sloni na več betonskih stebrih. Tako bodo zdaj kraji o-krog Polšnika zvezani s svetom ln zveze ne bo pretrgala ne narasla ne zamrzla Sava. Most so začeli graditi že pred letom, a je delo potem zaostalo. Med graditvijo je prišlo tudi do nesreče, ki je zahtevala življenje nekega te-Rarja. Zdaj je most dogotovljen in izročen prometu. IZPRIMORJA 26 MESECEV PO NEIM>l£* NEM V PREISKOVALNEM ZAPORU Jože Novak s Knežaka je bil osumljen, da Je raztrgal italijansko zastavo St. Peter na Krasu, oktobra 1935. —- Pred skoro tremi leti je bila v otroškem vrtcu v Kne-žaku raztrgana italijanska tro-bojnica in razne balilske srajce. Radi tega so a rotiral i Jožefa Novaka, po domačo ftembijcov-ga iz Knežaka in ga brez dokazov tudi zaprli in spravili v preiskovalni zapor. Presedel je v tem položaju skoro 2(1 mesecev in čakal na rešitev. Z njim so postopali v ječi zelo surovo, ga pretepali in mu na razne načine skušali izsiliti priznanje. Preiskovalni zapor je pustil na njem vidne znake proatanega trpljenja. Domov je prišel bolan in uničen. Po čudnem naključju pa se je pred kratkim ugotovilo, kdo bo bili pravi storilci. Takrat je bil v Knežaku kot občinski tajnik tenente milic i je Perna. Skupno z učiteljico otroškega vrtca sta raztrgala zastavo in srajce, da sta dala s tem povod za gonjo proti našim ljudem. Aretacija zaradi nerednega (driska pred vo jaških vaj Keka, 12. oktobra 10H5. — V petek so pripeljali v tukajšnje zafrore več mladeničev, in sicer iz Zemtia .'i, iz Topolca 3 in iz Dragopolj 2. Vse mladeniče so aretirali /udi tega, ker niso hoteli obiskovati pred vojaški h vaj. Iz Sembij pa so pripeljali Franca Senkinca, p. d. Valetovega, letnika 1007, ki ie bil pod policijskim nadzorstvom. " Zakaj so šenkica aretirali, ni znano. Pretep oficirja s našim fantom Trnovo, oktobra 1035. — V petek, dne 4 t. m. je pred Ma-tetovo gostilno v Trnovem prišlo do pretepa med nekim mladeničem iz Golca pri Podgradu in nekim tenentejem tukajšnje artiljerije. 1 Po, prepiru sta se udarila na pesti. Italijani pravijo, da je mladenič potcjjnil nož in z njim zabodel oficirja. Ranjenca so takoj odpeljali v reško bolnico. Potem pa se je pričel lov za mladeničem. V ta namen so alarmirali vse vojaštvo, karabinjerje Iti civilne javne organe. Iskali so poano v noč, a vse je bilo zaman. * Iz boja proti na-cijski olimpijadi r """ ■ v Burbonci groze antina-cijskemu zamorskemu atletu Cleveland. — (F P) — Med a-meriškimi atletskimi skupinami vstaja Vfčji boj radi prihodnje svetovne olipipijade, ki se ima vršiti prihodnje leto v Berlinu. Antinacijski elementi, med njimi udi organizirano delavstvo, agitirajo za bojkotiranje te o-limpljade, kat ro Hitler že a daj skuša izrabiti za utrjevanje svojega fašističnega režima. In ker Je Jesse Ovvens, znani zamorski atlet (tekač) in prejemnik mnogih nagrad, obljubil, da bo 21. nov. nastopil na tukaj-šnj m antinacijskem olimpijskem shodu, so mu ameriški burbonci zagrozili, da ga strmoglavijo z visokega atola, če ne preneha s svojimi antlnacijakimi simpatijami. Shod organizira Ameriški mladinski kongres. Larry 8nyder, a-tletskl direktor ohijske državne univerz*, je delegatom rekel: "()wens je sedaj na vrhu sveta, toda če nastopi na vašem shodu, se bo znašel na dnu smetlinlce. Postal 1)0 pozabljenec." 8n/der se Je spravil tudi nad Amatersko unijo, ki vodi agitacijo proti ameriškemu sodelovanju na prihodnji olimpijadi v Berlinu vsled nscljskega barbarizma in persekucij radikalnih in narodnih manjšin. Predvsem je kritiziral njenega predsednika Mahoneyja, ki Je vnet antl-fašlst, 8nyder je rekel, da ae bo olimpijadn "vršila v Berlinu In nikdo ne more tega preprečiti." Na dnigl strani Je pa Ameriška učiteljska federacija, ki se je izrekla za bojkotiranje berlinske ollmpijade, kakor tudi Ameriška delavska federacija in mnogo delavskih unij, čestitala Maboneyju, "ker si napravlja toliko sovražnikov." D, H. Pier-ce, načelnik publi«|itetnega odbora učiteljske unije, je 8nyder-jev izbruh proti Owensu ln Wa-honeyJu komentiral, da se je o-hijska državna univerza odlikovala v burbonstvu že pred par leti, ko Je izključila prnfesoria II. A. Milerja, znamenitega sociologa. Njen atletski direktor Je zdaj le ponovno dokazal, da je državna univerza še vedrio torišče burbonizma. ■ 1 m, K K k k a kozolcu pokazal tem tudi zapisal, da doslei Slo-•k. Spal je v senu venlja sploh ni veljala za pasiv- j bregovih med tema dvema -trahli kmeta, kaj pokrajino in da *ta to doseg- j krajema mnogo vanj in je med •t je odgovoril, da šele ministra dr. Korošec i'H obema postaiama telo poatsis Tujec je skočil s l<,lr- Kr<*. Dosegla sta torej, ds)Swva Kraji okrog Svete gore na pa mu je izza ne- Je v,ada skupnih kreditov za |«.Vem bregu in kraji okrog polš-a drevesa zaklical !p**IVne kraje v znesku 20 mili-jnjk* imajo zvezo s svetom preko '•bstoji Omerza je Sonov (,ttla ZM Slovenijo pol mi-|C(„t jd vodijo do Save, odkoder! l'od kozolec in ho- MJ°na' tor<^ štirideseti del! ,)J4 morajo vse prevsJ.stl'če*. Sa-j , . * Jutro pa po ovinkih odgovarja Vf> na brodili, ali pa morapr vo- (rHMI "". temu bshaštvu z ugotavljanjem.1 riti Ure daleč do Ulite. V/ , "'Ida je Slovenija veljala vre do pešci, ki hodijo na ieleznico, m o j < njg orožnik. u pM„|vn„ pokrajino in I* raj„ |)ri |»o»taji Sava z brodom| »cel Ornem — billjf. (,o|)j|j| sioveilHa lani - tedsl ali č-olnom čez rek. treljati proti,^ hj, mirl^r dr, Kr*mer! Kadar veds Ksva n*rs»l* si i ps »e za- nikogar zadel. 12500 prrvoznic za polovično of. mrznila. t«-daj Je bil prehod o j 'mi orožnik fKldat l^trtinsko ceno in v denarju 1 težkočen ali pogosto za več dm m K. ?erim Om*r- j milijon 200 ti-'«' Din Lefo* je onemogofrn In včaslli so potili*-j '' v gornio laket, [bila Slovenija brisana iz sezna- |j |K,iiU» pr»«ko Save, ramr/lc ob '•• Iverjem je omah-Jma |*asivnih pokrajin, s flai \f bregovih, s p*i volčjaki. Pa ven J* vrel revolver v 1 uspelo slovenskima ministroma, dar je ravno predel med Litijo) rasi kroglo v gla- da je Slovenija »pet med |»a*iv-|m Zagorjem edeu flšjlepAili in Dobri časi ameriških bogatinov "Profiti po vzpenjači, plače po atopnicah" Ntw York. (FP) -- Ameriška trgovina z diamanti je letos velikq l»olja ko v zadnjih letih. Bogatini so pokupili HO'» več diamantov ko laiinko leto. Na drugi strani je napredovala prodaja čevljev le za pet odstotkov. ,, V teh dveh komoditetah je; razvidna kakovost sedanjega — okrevanja. Tisti, ki si lahko privoščijoj luksus, imajo zoiK't večje dohodke, kapitalisti na vrhu veliko večje, ogromna masa pa ima prav malo denarja za vsakdanje potrebščin«. Da se stara igra zopet obnavlja, je razvidno tudi iz sledečih faktov: 1. V prvih devetih mesecih tega leta ao se cene vsem delnicam in hondom, ki vknjižeuc na newyorški borzi, zvišale za več ko šest milijard in pol — od približno »4 milijard do -10 milijard in pol. Samo v oktobru so cene tem delnicam i>oekočilc lleradca v Nevv Vorku, ki še vedno čaka na "ncw denl." V primeri s teoretično normalo so znašala v prvih devetih mesecih tiM.ti pointov, lani v Istem času pa (12 pointov. Za približno toliko kolikor znaša to izboljšanje so se podražile tudi cene. Taka je torej slika tekočega "okrevanja". CuTTno pri vsem tem je to, da čim večji so profiti toliko bolj kliče burbonci proti Roseveltovl admlnietraci-Namesto da bi ji bili hva- ________________________ _____ ji. nad dve milijardi in pol. In te' ,Htni' potegnila i z številke u kljubujejo le vred-! Hmrvrovega močvirja, jo pa nostn« papirje na newyorškl borzi. Cene delnicam ao se zvišale kot odsev velikega naraščanja profitov, kar bo razvidno spodaj. 2. Na drugi strani |m plezajo plače zolo počasi kvišku. V prvih devetih mesecih tega leta so znašala mezdna Izplačila nekaj nad pet milijard — $5,01(1,-20*1,800 — ali nekaj nad H ml. lijarde — !$(W7,ldfl,ti40 — več ko lani v iati dobi. Zdaj pa primerjajte to porast nie*d s porastom cen delnicam na new-yorški borzi samo v oktobru iu videli boate, da znaša komaj eno |»etino toliko v primeru z devetimi meseci pn I proti 12. H. Tudi farmarji še no po-tnajo — okrevanja. V prej o-menjeni dobi str za vse pridelke dobili eno milijardo 7M9 milijonov ali komaj dve tretjini toliko kakor ao "zaslužili" lastniki bondov in delnic na newyorškl borzi v oktobru. In kar je Ae večje važnosti, posebno v očl-gled draginji, so farmarji v prvih devetih mesecih 11K15 prejeli za svoje pridelke 20?! milijonov manj ko v isti dobi luni. Farmarji ao dobili večje dohodke ie od prodane živine, za katero ao v tem čartu izkupili dve milijardi 565 milijonov ali 470 milijonov več ko lani v isti dobi, Ves farmarski prebitek letošnjega "okrevanja" znaša le 177 milijonov ali Medeni odstotkov nad lanskim. Farmarji so res prejeli nud pol milijarda od vlade —- ampak lo je druga povest. • 4. Poleg porast ka v cenah delnic in ttondov so lastniki v prvih devetih mesocih letos prejeli tudi eno milijardo K.il milijonov v dividendah. lil profiti so letos izredno dobri, Natl, City Bank v New Vorku poroča, da je |m*I veletrgovin naredil<» za 504'/ več profita v prvih devetih mesecih ko v istem čsmu lani. Osem družb z električnimi napravami Je zvfšalo profile za IUO' > ; devet kompanij z gradbrnlm materialom Je napravilo 54'' več; 21 družb z avtuimi pritikllnami 52.5'^ več; deset strojnih družb 5IV več. 220 družb vs«.di industrijskih panog je povprečno napravilo 2il.'A'/> profita v prvih devetih rtunecih 10.15 'v *■ I ^to , skupin« aiM<«»is*»kih % o jako« imnI munirijo četsm ns fronti % bližini mei»ts H alw«t Ti ogromni profiti ho menda armad« v »klado z KooHfvellovo politi- ga vojn ko "fmernih" profilov, katero je prejšnje ea*e večkrat nagls-šal. Oilkar no profiti res pri čeli naraščali "po dvigalu, |du-če pa pl<-zsli jMf stopnicah," predMri I« o okrevanju. In to okrevanje Je ukor«j iz ključno le b«»f)M' V |»«»gle- du dela in plač nI posebnega okrevanja Kot j«- razvidno Iz indeksa f«*deriilrM gi« rezervnega Ml*t<*nis, je hiln u|N»Mlerioi«t v ptvtb dev<*tih rtw «M'fih lani 70 2 |tOlltlS, let'*« v loti dobi |»s M i..'t j»«»itiks(U)e lzbolj»S' 11 jv incAdmh izplaCil u 10.6 proglašajo za — boljševiško in vodijo večjo propagando za dis-kreditiranje. Administracija upravičeno zasluži zaupnico edino od amer. delavstva, ki je bilo vsa ta leta pitano z lepimi besedami. Ekonomsko se nahja v istem položaju ko prej. V kolikor so si ga posamezne skupine izboljšale, so prišle do tega'Te s pomočjo svojih ekonomskih orgs-nizacij ali unij. Ostalo delavstvo, ki nima ne ekonomske ne politične moči, pu je tam kjer je bilo. Illinoiska WPA ni uposlila 100,000 mož Manjkalo je 15,728 do tega števila t hleago. — Illinoiska WPA (VVork Progrens Administra- tiou) je ob I. novembru obljubila. da bo 15. novembra upoalo-nih 100,000 brezposelnih pri re-llfnllt delih. Ko Je ta datum fvri* šel naokoli, je bilo na podlagi u-radnega |>oročlJa PWA upoalenlh 84,272, kar znščl, da je do obljubljenega števila manjkalo 15,728 delavcev, VVPA Je izpolnila obljubo, kar se tiče 1 hicsga Tu Je Imela u|m-sliti v določenem času 48,000 brezposelnih in dne 15. novembru je bllif4JUH5 mož na delu. Fiasko m- tiče drugih okrajev po državi. Antflij* udarila Italiji naklonjene države (Nn.IrtljuvMiiJe « 1. •trsnl.l Bolezni, ki razaajajtt taki» med Itiilijuiii kakor Abeslnc,!, so ustavile prodiranje italijanske armade. Iz mesta (»orahaj, katerega mo Abfsincl hrabro iiranill, a |e vneeiio |»adlo v italijanski' roke, so ne prebivalci izselili. Abeslriflke čete 1 se utaborl-le nedalii od (>d|Mir alM-nlriHke-Iva. Koli komarjev, ki so se jMi)avl|j pn deževnih nalivih, širijo bolivul med Italija lil. Pitna v«hIm \ t« mi okolUu je tudi silno nezdrava tu Italijane A/Id. Mm »ittija, IU nov A besitiMki« \nja-ka |»oMaklh li l ne HtrnH^I iki' Ha rta t Jegn menih Kailsr »e ' Is Italija k«* tsi AImsIiiI direkttHf zn iijaneko Somalijo, umskniti. V vojakov in i>- bjTfrtimjiiilb tudi itirje I tal Med Ijan- r.ov, * Itepofterjl •»v poročalo z vzh«Ml-e fronte, da je ijia* js, drugeira nsjveč-v AUsiniji, blizu, t to /giMllio, Ih. d»»bi- tiiolo nsd vnovzhiNt-• >, kar Im» om'>gt)čilo m % Eritrejo in ita* \ "Bili so siromašni mrliči, dragica. 'Pojdiva, Mercedes/ je rekel. 'Pokažem ti ie več takega, da bova vesela, ker k- živiva." In me je odvede! dol —- h kadem. K razsolnim kadem, draga moja. Ni me bilo strah. A ko sem jih videla, mi je priilo na um, kako bo neki po moji smrti. Ležali so kakor zaklane svinje. In priilo je naročilo: 'Žensko — staro žensko/ In mož, ki je Um stregel, je jel grabiti po kadeh. Prvi, ki ga je privlekel na izpregled, je bil moški. Spet je lovil in brodil. Tudi to pot je izvlekel moža. Postajal je nestrpen in godrnjal nad svojo smolo. A tedaj je potegnil iz razaola žensko; po njenem obrazu je videl, da je bila stara, in je bil zadovoljen." "To ni re«!" je vzkliknila Saxon. "Videla sem, draga, in vem. In povem vam, ne bojte se božje jez<\ kadar boste mrtvi. Samo razsolnih kadi se bojte! In ko sem stala in gledala in ae je on, ki me je bil pripeljal tja, oziral name in se smehljal in me vpraševal in begal mojo pamet s tistimi svojimi norimi črnimi očmi, trudnimi od učenja, sem začutila, da ni to nič za moje drage ostanke. Zakaj drago mi je to moje telo, kakor je bilo drugim drago. La, Ia, razsolna kad ni pravi kraj za moje ustnice, ki so jih toliko poljubljali, in za moje telo, ki ga je obsipala ljubezen." Mercedes je iznova vzdignila pokrov svoje skrinje in nežno pogledala na svoj pogrebni lišp. "Zato sem si pripravila posteljo. Takole bom ležala v njej. Neki star modrijan je rekel: "Vemo, da moramo umreti, le verjamemo ne." A stari ljudje verjamejo. Tudi jaz verjamem. "Dragica, mislite na razsolne kadi in ne bodite hudi name, ker sem si vzela obilen dobiček. Ni je reči, ki je ne bi napravila, da ube-iim razsolnim kadem; vdovi bi ukradla drobtinico, siroti skorjo kruha in mrliču v krsti novce z mrtvih oči." "Ali verujete v Boga?" je zdajci vpraiala Saxon, brzdaje se vzlic hladni grozi, ki jo je izpreletavala. Mercedes je spustila pokrov in skomignila l rameni. "Kaj vem? To vem, da bom mehko ležala." "In v kazen na onem svetu?" je nadaljevala 8axon, misleč na nezaslišano zgodbo starkine-ga življenja. "To ni mogoče* draga. Kakor pravi r neki star pesnik: "Bog je dobra duša." Katerikrat vam kaj povem o Bogu. Nikar se ga ne bojte. Bojte se le razsolnih kadi in tega, kar so ljudje zmožni napraviti z vaiim zalim telesom, kadar boste mrtvi." SEDMO POGLAVJE Billy je godrnjal zoper svojo srečo. Obhajal ga je sum, da se mu v primeri s plačo, ki jo je dobival, kar predobro godi. Strmel je, kako more Saxon spričo množečega se računa v banki, plačevanja mesečnih obrokov za po-hiitvo in najemnine za hišo, razpoložnine, ka-?, tero mu j« puščala, in dobre hrane, ki jo je imel, ie kupovati blago, kj ga je potrebovala za svoja fina ročna dela. Ze nekajkrat je bil namignil, ^la mu ne gre v glavo, kako to zmore, a vselej ga je bil spravil Saxonin skrivnostni smeh v še večjo zmedo. "Ne razumem, kako delaš to s tem denarjem," kc je uprl nekega večera. Zinil je, da bi nadaljeval, pa je zaprl usta in z zgrbančenimi obrvmi še pet minut ugi-hnl. "Povej," je dejal, "kam si dala tisto nabrano jutranjo čepico, ki si se tolikanj ubijala z njo? Nikoli te nisem videl v njej, a za malega je bila gotovo prevelika." 8axon je nekaj trenutkov kakor v neodločnosti stiskala ustnice in poredno gledala nanj. Govoriti neresnico je bilo zanjo od nekdaj težko in nasproti Billyju je bilo to popolnoma nemogoče. Videla je, kako ao se oblaki v njegovih očeh zgoičevali; njegovo obličje je dobivalo tisti trdi izraz kakor vselej, kadar je bil nejevoljen. ^Povej mi, Saxon — ti — pa ne, da bi prodala svoje delo?" tedaj mu je vse povedala; zamolčala ni niti Mercedine vloge pri svojih poslih, niti njene znamenite mrliške oprave. A Billy se s tem ni dal zvabiti v stran. Z besedami, ki so bile vse prej ko dvoumne, je zabičil Saxoni, da ne sme delati za denar. "Ali, BiJly moj, ko mi pa ostaja toliko časa," je moledovala. Zmajal je z glavo. "Nič ne pomaga. Niti slišati nočem o tem. Vzel sem te in bom zate tudi skrbel. Nihče naj ne reče, da mora žena Billyja Roberta« delati. In tudi sam ne maram imeti takih miali. Razen tega pa treba ni." J "Ali, Billy —" jo »pet pričela. "Ne, pa ne. To je reč, ki se z njo ne morem sprijazniti. Ne da bi maral tvojih ročnih del. Narobe, vsaka malenkost, ki jo spraviš, mi ugaja kakor sto vragov, a ugaja mi na tebi,, Le nadaljuj in delaj vae, kar hočeš, sama zaae, troški za blago bodo moja akrb. Vidiš, vea božji dan žvižgam od sreče, ko misl/m na maiega in gledam tebe tu doma, kako delaš vse te lepe reči; saj vem, kako srečna si tudi ti, ker delaš. A Bog mi je priča, Saxon, vse bi mi bilo zagrenjeno, če bi vedel, da delaš to zaradi denarja. Vidiš, ženi Billa Robertsa nd treba delati. To je moj ponos — pred samim seboj, zaportfni si.- In vrhu tega ni prav." , "Tako dober si," je zašepetala, srečna vzlic razočaranju. "Hočem, da imaš vse, kar te miče," je nadaljevala "In tako tudi bo, dokler imam na konci lakti tole svojo dvojico rok. Mislim,fda .vem, kako lepe so reči, ki jih noeii — lepe zame, tudi to pripomnim. Že davno nisem več moker za ušesi in nemara znam marsikaj, česar se ne bi bil smel naučiti, preden sem te spoznal. Zato pa tudi vem, kaj govorim, in reči moram, da še nisem videl ženske, ki bi se mogla po tem, kar ima na sebi, primerjati s teboj. Oh--" . Vrgel je roke kvišku, kakor da bi obupoval nad svojo zmožnostjo, izraziti to, kar je mislil in čutil. Nato je spet poizkusil: "Ne gre samo za snago, čeprav že ta mnogo pomeni. Snažnih je veliko žensk. A to ni tisto. To je nekaj drugega in večjega. To je — nu, kakšno je kaj na oko, tako belo in zalo in mikavno, da se kar v domišljijo zaje. Nekaj je, česar ne morem izvzeti, kadar mislim nate. A ti — nu, ti si čudo, s tem je vse povedano; za moj okus ne morei dobiti ne preveč lepih rečih, ne takih, ki bi bile prelepe zate. "Zastran tega, Saxon, se nikar ne pomišljaj. Denarja leži še dosti na cesti. Jaz sem zdaj imenitno pri sebi. Bili Murphy je spravil samo minuli teden pet in sedemdeset trdih do-larčkov, ko je potolkel prvaka Severne obale. Iz tega nama je tudi vrnil onih petdeset, ki sva mu jih bila posodila." A zdaj je bila Saxon tista, ki se je uprla. (Dalja ortkodaJU.I (iustav Stmika: CIGARN1CA Kdor gre na daljšo pot, vzame rad m »teboj kako knjigo. Po-znum prijatelja, ki vlači s seboj najmanj pet knjig, kajti zbir-čen je in v vsakem rnz|M>lože-nju ni želi drugačne knjige. Pet m n jih sicer ne zadošča, toda fant trdi, da v *lll hudič muhe lovi. Meni ni bilo tridm knjig, kadar nem potoval. Imel sem vm« več h seboj, kar — knjižnico. V um. da bo marsikdo skomiz-gnil l rameni, odkimal z glavo in m- smejal, češ, da norim, naj ni mogoče, da bi bil vlačil kar telo biblioteko po svetu. No, zadevica je čisto nedolžna V na m« j a- knjižnica Je bila namreč spravljena v moji *re-brni doii, v,lepi nedolžni ci-garnlci, ki pa« nit izdajala sv«»je bogate vnetim«' Suer pa je bilo takole: Nekdaj so mi prijatel katerimi je bilo tudi \<-» tov in slikarjev, |M>d«rili srebrno cigarnic«!. Sam cevem, kako da *o bih tist«i leto tako radodarni. Menda ao ti|iali, d« p« »nt a ne m fce slaven ali kaj? Seseda ao ae (M^u-rio motili! To-|M»klonili ao mi dozo, v kate- , med i tera-a god fMH ri )•- bilo dva|M't fM>d|iin< kadar M»m kanneje vtsl i nico v rok«- m pričel čital lia pozabil na tisto hudo nesrečo, saj me je valov je življenja neusmiljeno metalo aem ter tja . in povsod sem doživljal nove borbe. Nekega dne me je zanesla ,p«»t mimo samotne klopice v parku, kjer ao *> zbirali ljudje. Približal sem a«- in zastrmel. Na klopi je ležal eden mojih prijateljev s prestreljeno glavo Obupal je nad življenjem In si j«- nam pretrgal njegovo nit _• ., Ko sem prišel domov, aprrt takoj pred njegov podpis vrezal znak križa. Zvečer nisem motn-l mp«ti in aem jo mahnil v r*tilno irr popival z znanci »k«»raj do jutra Hilo je fe* mračno, ko sem jo prisekal po stopnicah v svoje stanovanje. Ko pridem do vrat, je stal tam moj ustreljeni prijatelj in mi prijazno prožil roko. Strah mi je zagomazel po hrbtu. Rad bi se oglasil, pa mi je bilo grlo zadrgnjeno. Pognal sem ae mimo prikazni, odprl a tresočo se roko vrata in skoraj padel v predsobo. Ko sem se bežno ozrl, ni bilo prijatelja nikjer. Se o petem povem. Umrl je naravne smrti. Prejel sem obvestilo, da je podlegel jetiki ia šel sem ga kropit Ležal je pred menoj in ae cinično smehljaL Bilo mi je, da me na nekaj opozarja. Takoj sem se spomnil cigarnice in brž sem napravil pred njegovim priimkom križ. Torej že peti. Potem ao šli polagoma drug za drugim. Nekateri so umrli naravne amrti, drugi so si pomagali sami. Čudno le, da sem za vsakega zvedel, dia ga ni več med živimi, pa če sem bil ie tako daleč prod, bodisi, da sem čital v časopisih, ali mi je priskočil na pomoč slučaj, da nisem nikogar prezrl in izpustil. In ko aem nekega dne pregle doval cigarnico, sem preplašen opazil, da je ostalo samo še eno ime brez križca in sicer ime kiparja Dragotina, mrkega in krepkega človeka, ki je neštetokrat zrl amrti v obraz. Bil je na vseh frontah, bal se ni ničesar, a smrt mu je prizanašala menda samo zato, ker ni imel strahu pred njo. Hotel sem mu pisati. Ko pa sem tisti večer zaspal, sem ga nepričakovano zagledal. Stal je poleg postelje in me vabil: — Sicer je dvoboj zastarel, toda nisem mogel drugače I Nekdo je užalil mojo umetnost. Pridi, za sekundanta mi boš. — VeA, da sem nasprotnik dvobojev! Zarežal se je: — Ce že moram umreti, za kaj bi ne umrl tudi ti, saj moramo biti vsi prijatelji skupaj! Zagledal sem cev njegove pištole in čul pok. Skočil sem kvišku in se komaj predramil. Zjutraj sem zvedel, da je padel v dvoboju. Napravil, aem pred njegov priimek križec in spet nehote pregledal vsa imena v cigarnici: križ pri križu, pravo grobišče! Bilo mi je težko. — Zdaj tpojdei kmalu tudi ti! se je nekdo surovo pošalil, ko sem pokazal dozo v družbi. In to me Je strašno razburilo. Pričel sem o vsem premišlje-vati. Dan na dan sem odpiral vedno pogosteje cigarnico in spet čital imena svojih prijateljev. Kmalu so se mi pričeli tudi v sanjah prikazovati. Vsi so sedeli okoli mize v Črno oblečeni in smehljajoči se. Jaz sam sem stal nekje daleč. Vabili so me in klicali . . . Tisti čas sem mnogo delal. 2ivčno sem bil zelo utrujen in bal sem se. da zboli m. Cigarnica mi je postala že nekaka potreba. 'Večkrat čez dan sem jo odprl in se zastrmel v njena imena. Zaupal sem se psihijatru. Pokazal sem mu dozo. Svetoval mi je, naj jo vržem proč. Obšlo me je tesnobno čustvo. Bilo mi je, da sem s to cigarnico na poseben, nedojemljiv način združen s svojimi mrtvimi prijatelji in da je ne smem zavreči, ker sicer pretrgam vae vezi med njimi in seboj. Zdravnik ni popustil. Ker sem postajal vedno slab-Ai in no me že o belem dnevu napadale halucinacije, sem se naposled vdal. Oblekel sem se v črno in odšel k vodi s čigarnico v žepu. Prestrašil aem se, da bi ne padla preplitvo. Najel sem si čol-< nič in se odpeljal daleč na m or je. Bil je jasen solnčni dan. Zariti so trepetali na kodraatih valovih in jim česali lesketajočo •m« grivo. Počasi n«m segel po cigarnici. Zasijala je v soncu. Tre- J nutno mi je bilo, da je švignilo mim<» MM dvajset senc. da me I preteče gleda dv ajset obrazov ^fcenehJlrie IZ NEW YORKA^T VSO EVROPO (VIA HAVR^ TRIJE B02ICN1 IZLETI V DOMOVINO "C H A M P L A I N" - - LE 30. novembra "L A •AVETTE" _E FR ANCE" /, decembra • 14. decembra. » Hitri, akopraaai vlaki |> P.rlaa v raa Aala Evrao« Kraaaa kaMaa. Zn*««nita fraacaaka hrana. Iirratna ^Irrtb. REZERVIRAJTE SI PROSTOR Ž •1 vprataiUi LBO ZAaBAJŠKa. Caaaral Trav-I Bcrvlce, Unc.) Ko sem se čez dva .tedna o-glasii pri psihiatru, mi je začuden zagotovil, da sem popolnoma zdrav. Na , cigarnico so še časih spomnim. Tudi spomin na prijatelje mi še vedno lebdi v duši, toda tako daljen in tuj, da se časih na vsa imena niti ne morem spomniti, če si še tako napenjam možgane. Le če pomislim na cigarnico, mi ja često tako čudno pri srču kakor bi bil tedaj, ko sem jo vrgel v valove tudi nevidni del sebe samega. In to občutje mi vzbuja tesno praznino. Kmetska družba v starem kraju V vsakdanjem časopisju čita-mo dan za dnem pravljice o "zakletih sovražnikih" družine, ki se zbirajo na Rajnih posvetih, i-ščejo pota in izbirajo sredstva za dosego svojega cilja. Propadanje naših družin, tako kmečkih kakor tudi delavskih, je vprašanje, ki se obravnava na društvenih sestankih in predavanjih, zborovanjih in taborih. Povsod je govora o razpadanju družine, toda le na splošno. Nihče se ne dotakne razmer, v katerih naša družina danes v resnici živi, ker bi na ta način dosegel svojega cilja, ker bi našel sovražnika drugje, kakor ga pa on hoče najti. £ato ni odveč, ako se tudi v našem listu lotimo tega vpraša nja. Osvetliti moramo tako naše posebne slovenske razmere, potem splošen položaj, v katerem se nahaja poljedelstvo, in naposled ^>lošno gospodarsko krizo, v kateri se nahaja svetovno gospodarstvo in katere breme nosijo ravno delavski in srednji sloji in ki ravno razkraja današnjo družino. Slovenija je silno gosto naseljena. Na kvadratni kilometer njiv pride na Danskem 37 prebivalcev, v Združenih državah Amerike 23 prebivalcev, v Angliji 47, v Nemčiji in Franciji 77, v Rumuniji 140, v Jugoslaviji 180, a v Sloveniji 221 prebivalcev. Iz tega se vidi, da je pri nas veliko pomanjkanje rodovitne zemlje in da slovenska zemlja ne more danes zaposliti vsega kmečkega prebivalstva, niti ga ne more prehran i tf. Pred 10, 20 leti, torej v dobi, ko se je današnje gospodarstvo še razvijalo, je bilo to vprašanje samo ob sebi rešeno. Skoro v vseh deželah so rasle tovarne, premogovniki itd. Povsod je rabila industrija (tovarne) čim dalje več delavcev. In odvišni del slovenskega kmetskega prebivalstva se je izseljeval tako v naša mesta, v tovarne, v rudnike, še večjem številu pa v druge države (Nemčijo, Francijo, Holan-dijo, Belgijo), pa tudi v Ameriko in ostale prekomorske države. Število izseljenih Slovencev znaša okoli 300,000. S tem je bilo rešeno vprašanje kruha in zaposlitve odvišnega dela slovenskega kmetskega prebivalstva, na drugi strani pa je bilo pomagano onim, ki so ostali doma. ker so izseljenci pošiljali svojim družinam in svojcem v domovino mnogo denarja. Prišla je kriza. Tovarne in rudniki so imeli dovolj delovnih moči, kriza je kmeta v drugih državah prisilila, da je tudi on začel iskati zaslužka v tovarnah in izpodrivati našega delavca. To ae je zgodilo najprej v Ame-|riki, potem v Franciji, Nemčiji, j Belgiji itd. Ne samo. da je od I. 1929 izključeno skoro vsako ! Izseljevanje v druge države. žav v letih 1930 do 1934 14,139 Slovencev v Dravsko banovino, iz Amerike in ostalih prekomor-skih držav pa 2069 Sloven:ev, skupno v petih letih 16,208 Slovencev ! Temu številu moramo prišteti vse one, ki so se pred krizo izselili s kmetov v naša industrijska in rudniška središča, v Trbovlje, Hrastnik, Kranj, Jesenice v Srbijo, ki se vračajo danes prav tako domov, ker jih ne rabijo niti hočejo hraniti. K temu moramo nadalje prišteti število onih deklet, ki so hodila v mesto služit, danes pa, ko je tudi srednje meščanstvo v krizi (nižje in srednje uradništvo, o* brtniki itd.), se«vračajo na domove. In poleg tega števila moramo upoštevati propadajoče in propadle obrtnike, ki se prav tako po večini vračajo na kmetske domove. Tako dobimo žalostno sliko o ogromni nezaposlenosti kmetskega prebivalstva, o povečanem številu ljudi, ki jih mora naša, že itak prenaseljena zemlja prehraniti, o natrpanosti naših kmetskih domov. In vse to ima ogromen vpliv na razvoj ali bolje rečeno propad kmetske družine. O tem drugič. Ljudska Pravica. E SEDAJ N,n vT DELO DOBI Želim dobiti moža okrog 50 let starega, takoj za pomagati na farmi, znaniti mora krmiti konje. Dam mu hrano in obleko. Oglasite se pri: Jan Škoda, R. D. 1—Greensboro, Pa. _—(Adv.) v » "MOJ MALI DEČEK JE S TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA' "Nagovarjati sem ;;a ^ jedel, i 11 nič, kar jt lK1J» !ef, m , d Calo, da bi pridobil na t-;, \{ boni hvclelna ti>ti niateri. ki 1 povedala o Trincrjcvtin vir.u." Trinerjevo grenko vino jc ncsljivo družinsko zdravilo I i ,„] lja zaprtje, pline, ne: i>tčno.-t sapo, nečistost kože in tržave, 2cnc s prebavnimi iiertdiioMiu navda z življenjem oslabeli tek ! ga lahko v vsaki lekarni. TRINERJEV £1 culi s-tan ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Conpany, Chi cafl SLOVENSKA NARODNA P< PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikscije in posebno list Prosveta za kori ter potrebno agitacijo svi društev in članstva in /a pro gando svojih idej. Nikakor ne za propagando drugih pornih organizacij. Vsaka ganizacija ima običajno sv glasilo. Torej agitatorični do in naznanila drugih podpor organizacij in njih društev se ne pošiljajo listu Prosvt Agitirajte za Prosveto! TISKARNA S.N.P.« SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela ——________ Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časa knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatak slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drn VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLANSTl S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA a V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene atnera«, linijsko delo prve vrst« Piiit« po Informacij« aa naslov: S.N.P.J. PRINTER^ 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, IIX. Tam m Hoh* na to4l natmnnn r<*WanlW ^ NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po eklepn 1«. redne konvendje a« lahko naroti as list Preovrls Is itej« eden. dea. tri. fttiri ali pet tlanov It ene drailne k rni nsn.teisl Proaveta stane sa va« enako, aa flaae aH aeflane K-S0 ss pno Irtn« "*' nin«. Ker pa tlanl le plavajo prf aaeamenta «1.20 sa tednik, se Jim ts \ iteje k naročnini. TareJ aeda) al varoka, r««. da je list predrsf »» 'J R N. P. 1. List Proaveta j« vaša lastnina In fotoee Je e *sakl druiisi sr« ki M rad IHal list vaak dan. C«na listu Proaveta le: Za Cleero ia Chlrsro |e,. 1 tednik Ia............. t tednika Ia............ I tedaikr ia............ 4 tednike Ia............ I tedaikev la............ ...... potrebno esoto dm«r|s sli llat. ki I« vaša ln»tnlas J« _ ... ... ., ,, t m m temveč nasprotno, naši izsdjen-rtMiih mrtvih prijateljev in žeje j ,0 „ ^ vr^atj Horoov potem ko so pustili svoje najboljše moči v tujini, ko so z i*-« kanjem dela v tujini porabili zadnje prihranke in čakali, da jih pošljejo po "šup" domov. Tako se je vrnilo iz evropskih dr- zletela v morje. Nalahno pljuanilo in ni je bilo več. Okrenil aem s« Nenadno »em začutil strašno praznino in vendar tudi nekaj olajšljivrga Urno sem zavesljal nazaj. Za Zdmi. drftav« la Kanado |IN 1 tednik ia................ 4J« t tednika la............... !.«• t tednike ia .............. 2.40 4 tednik« In............... l.tt 5 tednikov la............. al i Za Evr«p« |e..., Ispolnite apodnji kupon, prilotite Order v piani a In ai aarotlU Proereto.____ - ^ , Pojaanilo:—Vaelej kakor hitro kaUri t«h *lanoe prearha biti flsa . ali «e — preseli pro* od druftin« in bo aahteval sam sroj list ,f ,n ^ moral tisti £lan is dottfne druftin«. ki J« tako skupno nanrfens r.s -Prosveto, to takoj naznaniti opravniltvu Usta, in obeoem rseto lista Prosveta. Aao tega m stor«, tedaj mera uprsmii" datum aa to vaoto naročniku. •_________——-- ^ PROSVETA. 8NPJ, 2*57 ffc. Law»dsle Ave. Chi«** Prilnima paiiljam naročnino sa Hat Prneeete »eo«e I......... ..& drn*t»s * •• Mel datil I) la«...................................... Naslov .................................. Miu»i'r Ustavite tednik ia ga ari piiit a k ss«|l aamtniai ad drnftine: t) ......................................... * ...čl alad^tk «) ... 4) ... »> ... Kanta N«V ......... ..............a ...... drnfttva 4r»4t»» dn*«s 4n*'S