URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leio XI V LJUBLJANI, dne 2. septembra 1954 Številka 34 VSEBINA: 130. Odločba o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Elektroenergetske skupnosti Slovenije. Odloki ljudskih odborov: 515. Odlok o družbenem planu okraja Kräko za leto 1954. 51G. Odlok o opravljanju gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob potnikom in turistom v okraju Novo mesto. 517. Odlok o uvedbi občinskih taks in občinskega prometnega davka ■ okraju Novo mesto. 518. Odlok o davčnih stopnjah dopolnilne dohodnine od kmetijstva, odmerjene na podlagi katastra okraja Novo mesto. 519. Odlok o spremembi odloka o določitvi stopenj dopolnilne dohodnine od kmetijstva okraja Radovljica. 520. Odlok o pašnem skladu okraja Radovljica. 521. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč v okraju Sežana. 522. Odlok o vodstvu poslovnih knjig v zasebnih gostiščih v okraju Slovenj Gradec. 523. Odlok o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč v okraju Šoštanj. 524. Odlok o stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin na sklade in njihovi uporabi v mestni občini Kamnik. 13«. Na podlagi 4. In 41. člena uredbe o skupnostih elektrogospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, štev. 4/54) in 4. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LRS ODLOČBO o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Elektroenergetske skupnosti Slovenije I Odločba o ustanovitvi Elektroenergetske skupnosti Slovenije v Ljubljani (Uradni list LRS, št. 18-66/54) se dopolni tako, da se za točko V. vstavi točka V. a, ki se glasi: Elektroenergetska skupnost Slovenije je nosilec investicijskih kreditov za gradnjo vseh novih elektrogospodarskih objektov v Sloveniji.« II Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 337/3-1954 Ljubljana, dne 24. avgusta 1954. Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. Odloki ljudskih odborov 515. Na podlagi 16. člena ter 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Krško na skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 27. aprila 1954 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Krško za leto 1954 Prvi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OKRAJA KRŠKO V LETU 1954 1. poglavje Industrija Na podlagi doseženih rezultatov v letu 1953 ter analize možnosti proizvodnje, porabe in izvoza se predvideva v letu 1954 padec proizvodnje po vredno-sli 2%, po fizičnem obsegu pa po tehle pokazovalcih: fizični obseg (1953 = 100) proizvodnja električne energije 73 proizvodnja rjavega premoga 96 proizvodnja nekovin 113 proizvodnja gradbenega materiala 100 lesna predelovalna industrija 102.5 industrija celuloze 98 tekstilna industrija 163 živilska industrija 156 Glede na padec proizvodnje v industriji po fizičnem obsegu se zmanjša število zaposlenih v industriji na 95,9% (1953 =,100%). S tem v zvezi pa se predvideva povečanje storilnosti dela. Predvideva se izvoz izdelkov lesne predelovalne industrije za 33%. V proizvodnji električne energije se predvideva padec zaradi tega, ker je Termoelektrarna Brestanica v letu 1954 delala s polno kapaciteto zaradi izredno slabega stanja v preskrbi z električno energijo, ki je nastalo zaradi izrednih vremenskih razmer v letu 1953 iu zaradi generalnega remonta v letu 1954. V proizvodnji rjavega premoga se predvideva padec proizvodnje zaradi prehoda na racionalnejšo izrabo zalog. V proizvodnji nekovin se predvideva povečanje zaradi vzpostavitve nove kapacitete v Glinokopu Globoko. V industriji celuloze se predvideva količinski padec proizvodnje zaradi predvidene boljše kakovosti izdelkov, kar terja daljši delovni proces. 'V tekstilni industriji se predvideva povečanje proizvodnje zaradi zboljšanja tržnih razmer in zaradi povečanja kapacitet. V živilski industriji se predvideva povečanje proizvodnje zaradi možnosti nabave surovin in boljših tržnih razmer. Predvideva se stagnacija proizvodnje v industriji gradbenega materiala zaradi izrabljenosti krožne peči za žganje opeke v opekarni Brežice. V lesni industriji se predvideva povečanje proizvodnje kopit in pohištva zaradi dobrih izvoznih možnosti, in sicer: kopita 17%, pohištvo 17%. V lesni predelovalni industriji se bo povečala proizvodnja ekstraktov za 3% zaradi uporabe surovin, ki vsebujejo več ekstrakta. 2. poglavje Kmetijstvo V letu 1954 se predvideva povečanje družbenega produkta v kmetijstvu glede na boljši pridelek, ki ga je pričakovati v vinogradništvu. Vinogradi sicer zaradi pozebe v letu 1953 še ne bodo dali normalnega pridelka, vendar bo večji od katastrofalno nizkega pridelka v letu 1953. V drugih kmetijskih panogah se ne pričakuje posebno povečanje. Vrednost kmetijske proizvodnje v milijonih dinarjev je izkazana takole: Panoga realizacija 1953 plan 1954 indeks (1953 = 100) poljedelstvo 354,3 343,7 97 sadjarstvo 34,8 24,0 68 vinogradništvo 71,1 209,8 295 živinoreja 474,6 533,6 112 predelava sadja in grozdja 63,3 115,4 169 gozd in postranski dohodki 114,6 89,0 77 kmetijstvo skupaj 1.117,6 1.314,5 117 manj materialni stroški 101,7 81,2 _ ostane 1.015,9 1.233,3 117 Za realizacijo nakazanega povečanja družbenega produkta v letu 1954 bo treba posamezne panoge kmetijstva takole podpreti: a) Ustanoviti bo treba kmetijsko šolo v namenom, da se kmečka mladina vsestransko izobrazi. Ta šola naj bi bila stalna ali pa vsaj periodična (zimska). Pospeševati bo treba zimske nadaljevalne tečaje ter jim zagotoviti sredstva za nemoteno delo. b) Povečati bo treba kapaciteto matičnjakov od 5,15 ha na 15 ha ter s tem zagotoviti materialni temelj za obnovo vinogradov. Silnice za siljenje trt bo treba povečati od zmogljivosti 200.000 na 250.000, kar je nujno potrebno za pridobivanje trsnega materiala. Poskrbeti se bo moralo, da bo 250.000 cepljenk, ki bodo v letu 1954 na razpolago, sodobno in namensko uporabljenih v strnjenih nasadih vinogradov. c) Povečati bo treba v drevesnici Boštanj zaredi-šče za 1 ha, drevesnico samo pa povečati za 10 ha ter s tem zagotoviti drevesni material za obnovo gospodarstva. č) Poskrbeti bo treba, da bo zasajenih 10 ha novih sadovnjakov kot vzgled sodobnega obnavljanja sadjarstva. d) Skrbeti se bo moralo za zadostno število plemenjakov, ker brez tega ukrepa ni mogoče doseči zboljšanje živinoreje. e) Za varstvo zdravja živine bo treba izločiti tuberkulozne živali. f) Pospešiti bo treba graditev silosov in gnojnih jam s primernimi investicijami in g) skrbeti za zamenjavo semen in semenskega krompirja. Melioracije ogroženih površin ob povodju Senu-še, Sromeljnice in Gabernice bo treba čimprej izvesti, da bo tako pridobljenih za kmetijstvo 2700 ha sedaj ogroženih površin. Državna kmetijska posestva bodo v letu 1954 prišla s svojo delavnostjo bolj do izraza, ker bodo plačevala 2% obrestne mere od obratnih kreditov in osnovnih sredstev. Nov način obdavčenja zasebnih kmetijskih gospodarstev bo ugodno vplival na povečanje proizvodnje v kmetijstvu. Podana bo možnost, da bodo davčni zavezanci pridelali več, kakor pa jim predpisuje katastrski dohodek. Po predlogu okraja bo znašala dohodnina zasebnih kmetijskih gospodarstev: leta 1953 175,000.000 din, leta 1954 170,000.000 din. Povečanje družbenega produkta v kmetijstvu v letu 1954 izhaja iz večjega pridelka v vinogradih, ki ga je pričakovati. Izpad v drugih panogah pa izvira od tod, ker se ne predvideva tako bogata letina sadja, zelja, krompirja in krmilnih rastlin. 3. poglavje Gozdarstvo Zaradi nujnosti varstVa gozdov predvideva plan sečnje, da se bo pOsek v državnem sektorju znižal za 37%, medtem ko bo plan sečnje za industrijo v privatnem sektorju znižan za 31%. Povečan bo samo plan sečnje za lastno uporabo v kmečkih gospodarstvih za 40%, ker se je pokazalo, da je bil v letu 1953 prenizek. Vendar to povečanje ne bo v škodo kakovosti mase, temveč slabega in grčavega drevja, ki ga bo iz omenjenih razlogov treba posekati (od C razreda namreč ni gozdne takse). Sečnje v letu 1954 bodo obremenjevale prirastek v gozdovih: v privatnem sektorju 86%, v državnem sektorju 92%. Težišče prizadevanj je obvarovanje obstoječe zaloge lesa v gozdih, mora pa biti in zadostovati tudi za obnovo nedržavnih gozdov. Da se prepreči čezmeren zaslužek s prekupčevanjem lesa, bo cena lesa na panju zvišana in gre to zvišanje v korist sredstev za obnovo gozdov. Tako je dana možnost razvoja te panoge iz lastnih sredstev, kar bo omogočalo, da se poveča obseg gojitvenih del ter gradnje cest in naprav, ki neposredno znižujejo porabo lesa in pospešujejo gojitev gozdov. Sredstva sklada za obnovo gozdov se bodo predvsem uporabila za obnovo gozdov in za vzdrževanje gozdarske službe. 4. poglavje Gradbeništvo V letu 1954 se predvideva povečanje gradbene delavnosti za 32% v primeri z letom 1953. To povečanje bo nastalo zaradi obsežnejših gradenj pri tovarni celuloze in papirja na Vidmu, železniški postaji Sevnica in stanovanjskih hiš ter objektov, ki so predvideni v družbenem planu. Gradbena dela brez popolnih dokumentacij se ne bodo dovoljevala. 5. poglavje Promet V letu 1954 se predvideva, da bo vrednost prevoznih sredstev narasla za 99%. To povečanje bo nastalo zaradi nabave novih prevoznih sredstev v prevoznih podjetjih. Naznačeno povečanje vrednosti storitev je v zvezi s predvidenim rahlim zvišanjem cen prevoznih storitev. To zviševanje nakazuje povečanje amortizacije osnovnih sredstev. 6. poglavje Trgovina in gostinstvo Zaradi povečanja gospodarske delavnosti v nekaterih panogah gospodarstva se bo družbeni produkt v trgovini zvišal za 9%, v gostintvu pa za 3%. Trgovska podjetja si bodo prizadevala, da bodo zaradi formiranja plačilnega sklada po odstotku prometa povečala promet. Na znižanje cen in izboljšanje postrežbe pa bo vplivala decentralizacija trgovske mreže, in sicer bo odpravljena tendenca po monopolizmu. S tem bo na podlagi povečanja ponudbe v večjem obsegu omogočena zdrava konkurenca v korist potrošnikov. V gostinstvu prav tako omogočajo novi gospodarski ukrepi, večje zavzemanje delovnih kolektivov za kar najboljšo postrežbo, znižanje cen in povečanje prometa. 7. poglavje Obrt V obrtništvu se predvideva povečanje družbenega produkta za 15%. Glede na to, da se bo družbeni produkt povečal v drugih panogah gospodarstva (gradbeništvu, kmetijstvu, investicijski delavnosti), je ^to zvišanje družbenega produkta v obrtništvu možno. Glede na nove gospodarske ukrepe v obrtništvu so predvideva okrepitev socialističnega sektorja v obrtništvu. Treba bo razširiti obrtniško mrežo, predvsem v tistih krajih in poklicih, kjer obrtnikov manjka (to velja za tesarje, kolarje, zidarje). S tem se bo omejil škodljivi pojav šušnufrstva. Med obrtniki se bo razvila konkurenca na podlagi enakih obveznosti do družbe. Pravilna davčna politika bo spravila v sklad obveznosti privatnega sektorja z obveznostmi socialističnega. Preprečena bo rast posameznih kapitalističnih elementov v obrtništvu, ki se skušajo na račun delovnega obrtnika razširiti ob izkoriščanju tuje delovne sile. 8. poglavje Izvoz Naraščanje izvoza se predvideva predvsem v lesni predelovalni industriji in v kmetijstvu. Izvažalo se bo predvsem pohištvo, kopita, celulozni les, celuloza in kmetijski pridelki. Predvideva se povečanje izvoza živine za 20% in jajc za 2,500.000 kosov. Izpadel bo izvoz ekstraktov in drugih lesnih sor-timentov, predvsem izvoz rezanega lesa. Izvoz vina bo znašal 500 hi, sadja pa 50 ton. Količina izvoza celuloznega lesa bo znašala 300 ton, vrednost pa 30 milijonov dinarjev. Predvideno naraščanje izvoza sloni torej na povečanju proizvodnje v industriji in na zvečanju množine kmetijskih pridelkov. 9. poglavje Investicije Računa se, da se bo v 1. 1954 obseg investicijskih del povečal. Za investicijsko graditev bodo uporabljena sredstva, dana iz zveznih, republiških in okrajnih skladov, dalje presežki sredstev podjetij, neizrabljene amortizacije iz preteklega leta in pa sredstva za samostojno razpolaganje. Za investicije iz kreditnega sklada se bo uporabljalo predvsem merilo rentabili-tete in gospodarskih nujnosti. Vse druge proračunske investicije se bodo izvrševale v skladu s prioritetnimi potrebami, že razpoložljivimi materialnimi podlagami in ob upoštevanju samoprispevkov državljanov. Predvsem je treba investirati v tovarno kopit v Sevnici, da razširi svoj obrat in s tem zaposli novo delovno silo. Iz istih razlogov bo treba investirati tudi v tovarno pohištva v Brežicah. Ustanoviti bo treba podjetje za izkoriščanje kremenčevega peska v Pokleku in Lončarjevem dolu, na Vidmu pa ustanoviti mehanično delavnice. Z investicijami bodo podjetja zaposlila novo delovno silo, povečala proizvodnjo ter s tem ustvarila sredstva za nadaljnji razvoj gospodarske delavnosti. 10. poglavje Družbeni produkt, narodni dohodek in njuna razdelitev Glede na smernice in predvidevanje razvoja gospodarstva v letu 1954 se lahko pričakuje razdelitev družbenega produkta in narodnega dohodka (v milijonih dinarjev): 1952 1955 1954 Indeks I I n u