Leto VI., štev. .22! Liubliana, četrtek 24. septembra 1925 PoStnlna pavšalirana. Cena 2 Din — »«hajji eii S. gjtrtraj. =» Stane raeaeino Din «$ —; sa too-semstvo Din 40 — neob vesno. Oglasi po tarifa. Urednlžtvo ■ Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. 16/I. — Telefon itev. j a. Nočna redakcija! od 19. ure naprej r Knaflovt ul, it. 5/L — Telefon 4t. J4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubijana, Prelernort ulica it. 54. — Telefon it. 36. loseratnl oddelek t LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu t Ljubljana št 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105,241. Ljubljana, 24. septembra. Ko čitamo govor. ki ga ie Imel gosp. Korošec v nedeljo v Mariboru, se nam skoro zdi. da ie nekaj bolezni gosp. Stjepana Radiča prešlo v predsednika SLS. Demagogija in fraza sta se preselili iz Zagreba v Maribor. Gosp. Korošec svira. da ie SDS »kriva* brezposelnosti. davkov, eksekucii. SLS pa z 20 poslanci, opetovano na vladi v Beogradu in Ljubljani v vseh možnih koalicijah. ta pa je seveda nedolžna! Ali ni dr. Korošca sram, da govori tako nepremišljeno? Ali nič ne čuti. kako vsa odgovornost pada nanj in na pogreško njegove politike? A pustimo to vprašanje ob strani. G. Korošec je povedal nekaj, kar potrebuje odgovora. Pristaši narodnega edinstva so mu izdajice, kakor v avstrijski dobi nemškutarii. On s svojimi klerikalci pa je edini dober Slovenec. Težko je najti dovoli odločne besede v okviru novega tiskovnega zakona, da bi prav označila drznost te klevete. Pod pritiskom dogodkov in vsled intuicije dr. Kreka je med vojno gosp. dr. Anton Korošec naenkrat zače! govoriti jav no in zasebno tako, kakor govorimo in pišemo še danes mi — »nemškutarji*. Gosp. Korošec je izgovoril precej govorov in napisal slovesne obvezne izjave. da so Slovenci, Hrvati in Srbi en in isti narod in da sta samo nesrečna zgodovina in volja tujca razedinjevali to prirodno celoto. Kdor ni tako mislil, kakor je Korošec govori! o narodnem edinstvu Srbov. Hrvatov in Slovencev, ie bil izdaiica. Taki govori so bili leta 1917., 1918. 1919. in še 1920., dokler se niso pribiižale volitve v ustavotvomo skupščino. «Nemškutarska» doba gosp. Korošca je trajala tri leta. Zgodovinarji so sicer drugega mnenja. Oni trde. da se je s tem svetlim trenutkom dvignil gosp. Korošec nad vsakdanjost klerikalnega politika. Ce bo k da i o gosp. Korošcu čez deset, dvajset let še govorjeno, bo govorjeno radi onih lepih troje let. ko je Korošec bi! izdajalec* v smislu svojega mariborskega govora. O dobi, ko je pozabil na Krekovo evolucijo v Jugoslovena, bo kaj malo zapomniti o gosp. Korošcu. Padel ie nazai v to, kar je bil pred letom 1917. Zdi se nam. da je nazadoval še bolj; kajti sicer bi ne zašel v demagogijo, ki nam jugoslovensko zavednim Slovencem očita, da smešimo kulturne pridobitve. Samo gg Hren in Jeglič sta doslej sežigala slovensko knjigo, oba voditelja klerikalne stranke. Ustvarjajoča sila in kulturno delo naših ljudi in organizacij pa daleko nadkriliuje vse, kar je pozitivnega na delu SLS. Mi snoštujemo naš književni slovenski jezik, a tudi srbsko - hrvatski književni jezik je naš in bočemo. da ga čim največ Slovencev popolnoma obvlada. Ml uvažujemo slovensko individualnost in n.iene !epe strani gniimo. smo in ostanemo zavedni kot Slovenci, a to nam ne preprečuje, da se čutimo kot en narod s Srbi in Hrvati. Gosp. Korošec je iz Jugoslovena stopil nazaj med one Slovence, ki o svojem narodu tako govore. kakor so nemškutarski Korošci govorili o Slovenstvu. Tudi tam jih še danes uče. nai bodo samo Korošci in da :e izdajica. kdor ie Slovenec. Mali ljudje niso zmožni širše misliti. Gosp. Korošec je v svojem govora žonglira! tudi z avtonomijo. Njegova historična nogreška .ie bi! obiem z Radičem - republikancem in federalistom. Tedaj je bila avtonomija, ki jo SLS želi, federacija. Potem ie SLS zlezla nazaj na «zakonodaino avtonomijo*. Danes retirira še dalje in misli na tako avtonomijo. ki se ne protivi državnemu edinstvu. Torej nič več zakonodaina avtonomija? Ali se tu tudi svita? Mesto »zakonodajne avtonomije* bo naenkrat prilezla «uredbodaina samouprava*, kakor jo daje naša ustava. Izgleda, da se tu pripravka kapitulacija Čemu je bilo potem treba sedem let Slovence mučiti z avtonomijo? Rekli smo, da se duh gosp. Radiča seli v Maribor. On je reke!, da ie bi! republikanec in federalist samo, da so mu šli Hrvatje na lim. Nekaj podobnega že zveni iz mariborskega govora. Kongres italijanskih pravnikov v Trstu Trst, 23. septembra, a. Današna seja pravniškega kongresa je potekla razmeroma rr.irno. Razpravljalo se je o poklicni solidarnosti ter o preiskavi tn funkciji državnega pravdnlštva v reformi kazenskega postopanja. Sprejeta ie bila soglasno resolucija poročevalca Sarrochija. Precej razburjenja je izzvala protestna interpelacija radi nastopa fašistovskih odvetnikov v današnjih jutranih listih. k^T so protestirali proti včerajšnjemu glasovanju. Predsedništvo kongresa je radi tega izdalo komunike, v katerem odločno zavrača fašistovske sklepe češ da je kongres sklepal z dostoan-stvenostjo in lojalnostjo, kakor so jo navajeni italijanski odvetn!ki. Kongres bo še jutri nadaljeval svoie delo. Odhod kralja in kraljice iz Črne gore Kralj dospe danes v Dubrovnik. — Velike priprave v Dalmaciji ra sprejem kraljeve dvojice. (Glej tudi poročilo na 3. strani.) Cetinje, 23. septembra, p. Davi ob rod plesal kolo okoli kraljevega voza ter so Črnogorci prepevali narodne pesmi. Nato je kralj nadaljeval pot ter prišel ob poi 10. uri vrli a.ribov, odkoder se je sijajno videlo Skadersko jezero. Slovesen sprejem je bil prirejen kraljevi dvojici tudi v Virpazarju. Predstojnik občine je ponudi! kruha in so!i ter sta krali in kraljica tudi tam nekoliko obedovala. Zvečer je kraljevski par dospel v Bar. Dubrovnik, 23. septembra, p. Za sprejem kralja se vrše velikanske priprave. Vse mesto je že sijajno okrašeno. Na Pilani je postavljena tribuna za kralja, pred katero bo defilirala vojska. Davi je dospel v Gruž oddelek kraljevske garde in dve bateriji topništva. Kralj pride v Dubrovnik 24. septembra. 8. uri je kraljevski par s spremstvom in člani vlade zapustil Cetinje. Množica naroda je spremljala kralja pri odhodu med velikimi ovacijami. Tekom dneva je odpotovalo s Cetinja veliko število gostov. Odhod s Cetinja je bil ravno tako prisrčno uprizorjen kakor sprejem. Kraljevski par je bil na vsem svojem potu burno pozdravljen: po celi poti se je zbiralo mnogoštevilno prebivalstvo. ki je navdušeno pozdravljalo kralja. Ob 9. uri je kraljevski par dospel na Rijeko, kjer so ga zelo slovesno sprejeli. Vse mesto je bilo okrašeno s cvetjem in slavoloki z napisi «Dobro nam došli*. Kralj je imel zakusko na dvorišču šole, kier ga je sprejela velika množica ljudi. Kralja ie pozdravi! predstojnik občine. Med zakusko je na- Situacija v „znakti" šepetanja Velika vznemirjenost v beograjskih političnih krogih radi nesi-gurne situacije- — Vsestransko nezadovoljstvo z radičevci. — Impc.nuioči uspehi SDS. vori o kombinaciji s samostojnimi demokrati. Pri radikalih je veliko pozornost vzbudila vest. da se radičevcem ni posrečilo, da bi imeii v Bosni vsa' en sestanek, dasi so jih poskušali več. V Prozoru so delali velike priprave za shod. prišlo pa je vsega skupaj sedem ljudi. Veliki uspehi samostojnih demokratov, posebno pa Pribičevičevi shodi prizadevajo vsem pristašem današnje vladne večine hude skrbi. Oni odkrito priznavajo, da je Pribičevič imel siiaina zborovanja, ki so bila iskrena in so popolnoma uspela. ODMEV KOFOŠČEVEGA PONUJANJA V BEOGRADU. Beograd, 23. septembra, p. Govor dr. Korošca v Mariboru, ki so ga listi prinesli v izvlečku, se tu obče komentira kot odkrita ponudba SLS za vstop v vlado RR event. tudi brez drugega R. Ta in tudi prejšnje ponudbe pa nikakor ne vzbujajo kakega resnega odziva. Nasprotno, na radikalni strani se poudarja, da so se klerikalci s svojim postopanjem sami za nedogleden čas izločiti iz vsake kombinacije. Beograd, 23. septembra, p. Dasi se v Beogradu ne nahaia veliko število politikov, vendar med onimi, ki se nahajajo tu, posebno med člani vladne večine, očividno vlada velika vznemirjenost in nervoznost. Dr. Ivkovič je to razpoloženje prav dobro označil, ko je danes izjavil: »Situacija se danes nahaja v znaku šepetanja.* Značilno je. da se v vseh političnih krogih naglaša. da je današnja koalicija že nemogoča. Nocoj se je posebno poudarjalo, da je ob priliki svečanosti na Cetinju krali ostal dalj časa v razgovoru z Davidovičem. V vrstah radikalov se vsak dan množe pritožbe pr ti radičevcem. Radikali so zamerili S-ie-panu Radiču. da se ponuja v vlado kot podpredsednik, kar bi oni vsekakor neradi sprejeli. Radič je s svojimi govori v Ženevi, posebno z govorom o beguncih sebe toliko kompromitiral, da niso samo radikali z njim nezadovoljni, temveč tudi radičevci. Večerne »Novosti* trdijo, da vlada velika nezadovoljnost tudi proti Pavlu Radiču. Zanimivo je, da se zonet veliko po- Nestrpno pričakovanje g, Pašiča Od njega zavisi nadaljni razvoj političnih dogodkov. — Minister Radojevič odpotuje k rjemu na političen referat. — Povratek preko Italije prve dni oktobra. Beograd, 23. septembra, r. V odsotnosti g. Pašiča se je nabralo toliko važnih vprašanj, ki vse čaka!o njegove odločitve, da se njegov povratek pričakuje z veliko nestrpnostjo, a tudi napetostjo. Izključeno ni, da pride še pred sestankom Narodne skupščine do dalekosežnili političnih perturbacij, zlasti ako bodo radičevci vstrajali na svoji povratek vseh ministrov v Beograd. Pašič a Jn«.!! '.-I Ir! m i A lIlfArtl! TT t«, enrt.rrt/^il hrriofi, rvrprlcfvcf-lro nai nih odnašajih med radikali ln radičevci. Službena poročila iz Cannesa iz okolice rr in. predsednika Pašiča napovedujejo njegov povratek za prve dni oktobra. Pašič se bo vrni! preko Italije ter mu bo dala italijanska vlada v to svrho na razpolago poseben vlak. Za ta dan se pričakuje tudi dosedanji politiki, ki so jo uvedli v prakso po vstopu v vlado. Vašemu dopisniku ie član vlade, ki se je dopoldne sestal z dr. Ivko-vičem — ki je posetil vse radikalske prvake, da jim obrazloži stališče radikalov v prečanskih krajih — izjavil, da je ustvarjen vtis, da radičevci pretiravajo, kar mora prenehati. Obenem je potrdil vse, kar se je doslej poročalo o nezadovoljstvu ter o oma.ia- je sporočil kabinetu predsestva vlade, naj pride k njemu kak član vlade, da mu poroča še pred njegovim povratkom o političnem položaju v državi. Zato ie vlada sklenila, da odpotuje jutri zvečer k niemu prometni minister Rado'evič, ki naj bi dobil ob tej priliki od Pašiča odobrenje tudi za nekatera resorna vprašanja, ki se imajo rešiti še pred sestankom ministrskega sveta. Vatikanski afroni proti Češkoslovaški Vatikan odklanja odgovornost di. — Papež zahteva odpravo Rim, 23. septembra, k. »Osservatore Romano« objavlja oficijelno noto Sv. Stolice kot odgovor na komunike češkoslovaške vla de v zadevi odpoklica, papeškega nuncija Marmaggija ob priliki udeležbe članov češkoslovaške vlade pri Husovi slavnosti Sv. Stolica odklanja vsako odgovornost radi prekinjanja diplomatskih odnošaiev. Odgovornost nost češkoslovaška vlada, ki s to protikatoliško slavnostjo, ki se bo vršila in jo naprtuje češkoslovaški vla-Husovega državnega praznika. vsako leto, težko žali čustva katoliškega prebivalstva. Trditev češkoslovaške vlade, da bo spoštovala čustva katoličanov, je v nasprotju z dejstvi. Vatikan želi ravno tako kot češkoslovaška vlada, da bi prišlo do zadovoljive rešitve, vendar mora dobiti garancije, da bo ostala Husova slavnost, ki naj se vrši vsako leto 16. julija, popolnoma privatna zadeva. Vladna kriza v Albaniji Tirana, 23. septembra, r. Kriza vlade je dobila resen značaj. Seje parlamenta dne 15. t. m. se velik del poslancev ni udeležil, radi česar je bil parlament odgoden. Včeraj je podalo ostavko 12 izvoljenih senatorjev. Ostalih šest senatorjev, ki jih je imenoval predsednik republike, ni demisijoniralo. V opozicijskih krogih se opaža velika nervoz--nost ter izgleda, da ima opozicija zveze z emigranti Zopet spopadi s kačaki Beograd, 23. septembra, r. Iz Suhe Rijeke v okolici Prizrena poročajo, da je došlo do »popada med orožništvom in kačaki, od ka* terih so bili trije ujeti, pet pa jih je bilo ubitih. Do sličnega spopada je došlo tudi v okolici Kosovske Mitrovice, kjer so bili ubiti trije kačaki. Smatrajo, da so kačaki nameravali osvoboditi Ferad bega Drago, ki se nahaja v zaporu v Kosovski Mitrovici. Poljska se noče pogajati z Nemčijo Po vesteh iz Varšave se poljska vlada ne bo pridružila češkoslovaškemu predlogu o garancijskem paktu z Nemčijo. Praga, 23. septembra, s. »Narodni li-sty» označujejo kot glavno točko nemško - češkoslovaške arbitražne pogod- be predhodno določitev razsodišča, izločitev nespornih vprašanj in končno garancije, da se bo pogodba dejansko izvajala. Garancijo naj bi dala Francija ali pa Zveza narodov. Varšava. 23. septembra, s. Diplomatski koraki Češkoslovaške v Berlinu radi pogajanj za arbitražno pogodbo so v Varšavi zelo iznenadili. Kljub temu Poljska ne bo storila sličnega koraka v vprašanju vzhodnega pakta, ker pričakuje, da bo neposredno prisostvovala konferenci zunanjih ministrov o varnostnem paktu. Nemčija dobi mandat nad bivšimi kolonijami Tajna pogajanja za vstop Nemčije v Zvezo narodov. — Nacionalistična kampanja proti garancijskemu paktu. — Sovjetske intrige. narodov, ki je plod antantine vojne politike, vklenejo v nove verige? Ali naj Nemci sodelujejo v Zvezi narodov, ki tepta dnevno pravice nemških manjšin v izgubljenih državah? Carigrad, 23. septembra, a. Sovjetska vlada .ie stavila turški vladi v Angori predlog za skupen nastop proti Angliji. Litvinov obljublja Turčiji pomoč v mo-sulskem vprašanju, ako Turčija prepreči Angliji, da si ustvari pomorsko bazo v Črnem morju. London, 23. septembra, s. Kakor poroča »Dašly Telegraph«, so sovjeti zelo nezadovoljni s Čičerinom, ki nI znal preprečiti pogajanj med Nemčijo tn antantnimi državami ter je tako pripomogel, da se Nemčija približuje zapadu, ki je sovražen sovjetski Ru-sin. Na Čičerinovo mesto pride baje sovjetski zastopnik sta Kitajskem Karachan, ki bo skušal preprečiti konsolidacijo Evrope. Berlin, 23. septembra, s. «Vorwarts» poroča iz Bruslja: Ženevski dopisnik lista »Peuple* poroča o tajnih pogajanjih radi vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Iz poučenih krogov se doznava. da se bo Nemčiji ponudil mandat nad njenimi bivšimi kolonijami. Anglija je predlagala, naj bi Nemčija dobila mandat nad Togom in Kamerunom. Berlin, 23. septembra, d. »Lokalan-zeiger* priobčuje nastopno izjavo zdru ženih nemških patriotičnih organizacij: Državna vlad3 ima odgovoriti na povabilo k udeležbi konference o varnostnem paktu. V tej odločilni uri pozivamo vse stranke in celokupen nemški narod k osveščenju. Ali naj nemška vlada zopet srične pogajanja s sovražniki, še dokler ni odstranjena laž o vojni krivdi Nemčije? Ali naj se Nemci prostovoljno odrečejo nemški zemlji? Ali hočejo Nemci, da nas v tkzv. Zvezi Z zasedanja Zveze narodov Predlog za časooisno razorožitv lastnega poslopja Ženeva, 23. septembra, k. V šesti komisiji je bila sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da je tisk najsigurnejše sredstvo za orijentiranje javnega mnenja v smisiu moralne razorožitve. V resolucij! se poziva Svet Zveze narodov, naj prouči, ali bi ne bilo na mestu sklicati odbor strokovnjakov, ki naj bi zastopali časopisje raznih kontinentov. Ta odbor bi imel nalogo razprav- Zgradba eno propagando. Zveze narodov. Ijati v interesu organizacije miru o vprašanju lažjega in čim cenejšega razširjenja časopisnih vesti. Komisija za buažet in finance je sklenila, zgraditi konferenčno poslopje kakor tudi pripadajoče stavbe za tajništvo. Dovoljeni bančni kredit znaša 11.4 milijonov, 8 milijonov je predvidenih za konferenčno po* slopje. Sirija zahteva neodvisnost arabskih držav Spomenica sirsko-palestinskega kongresa Zvezi narodov. —■ Francoske vojne izgube v Siriji. komisije, ki naj bi na licu mesta proučila razloge, ki so dovedli Druze in druge naro« de do upora proti tujcem. Carigrad, 23. septembra, s. Po semkaj do« spelih vesteh so Druži kljub dosedanjim francoskim demantijem dne 14. t. m. po močnem obstreljevanju zavzeli predmestje Sueidc, 450 francoskih vojakov in častnikov je bilo ujetih, poleg tega pa sta padla v roke Druzov dva velika oklopna avtom o* bila, znatno število topov, mnogo municije in za 26 tisoč turških funtov zlata. Pariz, 23. septembra, s. Iz Sirije poročajo, da je general Sarrai! premestil svoj glavni stan iz Bajruta v Damask, od koder name« rava osebno voditi ofenzivo proti Druzom. Ženeva, 23. septembra, d. Sirskopalestin« sld kongres je poslal Zvezi narodov obširno spomenico, v kateri zahteva: 1. priznanje neodvisnosti in suverenosti Sirije, Libanona in Palestine; 2. pravico združitve teh treh dežel s .civilno parlamen* tarno vlado in pravico za priključitev k dru gim arabskim državam; 3. takojšnjo odpra« vo mandata; 4. izpraznitev Sirije, Libano* na in Palestine po francoskih in angleških četah; 5. dovoljenje za vstop Sirije in Ve« Iikega Libanona v Zvezo narodov z istočas« no proglasitvijo popolne neodvisnosti obeh držav. Spomenica zahteva nadalje ustavitev so« vražnosti v Siriji in imenovanje nevtralne Poroka v italijanski kraljevski hiši Svečanosti so se udeležili tudi bivši avstrijski nadvojvode in nadvojvodinje! sip in dve bivši avstrijski nadvojvodinji, Zvečer se je vršila v kraljevskem gradu gle dališka predstava, nato pa razsvetljava par« Ukinjenje obsednega stanja v Bolgariji Beograd, 23. septembra, p. Iz Sofije se uradno poroča, da je bolgarski minister za notranje stvari izjavil novinarjem, da se bo obsedno stanje, ki je bilo proglašeno ta* koj po atentatu v sofijski katedrali, v krat. kem ukinilo. Terminske kupčije na borzi v Novem Sadu Novi Sad, 23. septembra, n. Tukajšnja žitna borza namerava uvesti terminske kup« čije. V to svrho je bila določena anketa na 3. oktober. Vsled prošnje zagrebške bor« ze pa se je anketa odgodila, ker se pred« sednik in glavni tajnik zagrebške borze na« ha jata na dopustu in ne moreta priti 3. ok« tobra v Novi Sad. Zato se bo anketa vrši« la 31. oktobra. Racconigi, 23. septembra, a. Danes se je v tukajšnji kraljevski vili vršila poroka prin cezinje Mafalde s hesenskim princem Fili> pom. Svečanosti so se pričele že včeraj z opoldansko pogostitvijo 230 starih revežev. Tekom popoldneva so prihajali gostje, med njimi ministrski predsednik Mussolini in člani kraljevske rodbine. Od tujih gostov so prisotni kot zastopnik jugoslovenskega kralja princ Pavle s soprogo, dalje bivši čr« nogorski princ Danilo s soprogo, bivši grški kralj Jurij, rumunski princ Karol s prince* zinjo Ileano ter bivša grška princezinja Ire« na. Čuden vtis je napravilo, da so prisotni tudi bivši avstrijski nadvojvoda Franc Jo« ka in jezera. Poroka se je vršila danes po deseti uri, in sicer sta naiprej opravila civilni akt pred sednik senata Tittoni in ministrski predse da nik Mussolini, nato pa se je vršila poroka po katoliškem obredu. Princ Filip je prote« stantovske vere. Po poroki se je vršil obed, nakar sta novoporočenca odpofovala. Cilj potovanja ni znan. Z ozirom na svečani do« godek v kraljevski rodbini se vrše danes zvečer po vseh večjih mestih razsvetljave, državna poslopja so razobesila zastave. Protikomunisfcična akcija v Angliji London, 23. septembra, s. »Daily Mail« poroča, da so se vršila med uradniki notranjega ministrstva in vodilnimi policijskimi oblastmi, posvetovanja, kako naj bi se uvedla velika akcija proti komunističnemu rovarenju. Za enkrat je bil sklenjen izgon približno 50 ruskih in francoskih državljanov iz države. Notranje ministrstvo je dalo policiji nalog, naj Izdela seznam inozem-cev, ki so osumljeni, da delujejo v interesu boljševikov. Ministerijaina komisija za Jesenice Beograd, 23. septembra, p. Ministrstvo tr« govine in industrije je odredilo komisijo, ki ima na licu mesta na Jescnicah pregle« dati vzroke krize tamošnje železne indu« atrije in staviti notrebne Dredlofle. Reguliranje pokojnin za begunce Beograd, 2 septembra, r. Italijanska vla« da je obvestila naše poslaništvo v Rimu, da bo odslej izvrševala rimske konvencije, ki so bile sklenjene 1. 1922. med Italijo in Jugoslavijo, in sicer glede na oni del, Id govori o izplačevanju pokojnin občinskih in pokrajinskih uradnikov v občinah, ki so bile razdeljene med obe državi. Ti uradniki bodo prejemali pokojnino od države, za ka« tero so optirali. Ako pa je katera občina ce« la pripadla eni ali drugi državi, prejema uradnik pokojnino od one države, v kateri se je nahajalo njegovo službeno mesto. Ta« ko bodo prejemali od italijanske vlade po« kojnino vsi bivši občinski ir pokrajinski uradniki, ki so prišli na naše ozemlje in ka« terih občine se nahajajo v Italiji. Vsi ti be« gunci imajo pravico do tega na podlagi kon vencije Trboveljska premogokopna družba, banke itd. ♦Slovenec* se je spustil na opolzlo po-t polemike proti gospodarskim zavodom. Ne vidi, da zastopa privatne delničarske interese, ki bi se radi skrili pod »narodno* firmo. Objavlja članek, v kojem trdi, da hoče TPD zagospodovati v Ljubljanski kreditni banki. TPD pa da so »nekateri gospodje SDS* itd. Mi za danes ne bomo tako odgovorili, kakor bi lahko. Gosp. Ivan Jelačin, veledelničar, že ge kje pride na vrsto. Opozarjamo samo svoje priiatelie nani. da ne miruje v političnem rovanju. Radi pa bi drugim enkrat za vselej povedali: SDS nima s «Trboveljsko» nobenega posla, ne kakršnihkoli odnošajev. TPD je toliko klerikalna kakor demokratska, namreč nič, t. j. ona nima nikake strankarske barve. Nasprotno, sodeč po njenem postopanju proti našim pristašem, je Slovenski ljudski stranki celo zelo naklonjena. Vse naše organizacije, zlasti oblastna organizacija v Ljubljani in krajevne organizacije v revirju so ž njo v socijalnih in osebnih vprašanjih neprestano v bojnem stanju. Da se to merjenje moči ne vrši v boljševiškem tonu, to se nam zdi prav, ker to nič ne izda. V ostalem pa SDS interese, javne kakor tudi svojih pristašev, napram TPD zastopa z vso energijo. Sumničenia, ki jih hočejo deducirati iz dejstva, da je kdo naših pristašev med upravnimi svetniki TPD, moramo odločno zavrniti. Ali ni med njimi nobenega klerikalca? Taki grešniki smo. da bi si želeli, da bi čim več naših pristašev bilo delničarjev in upravnih svet nikov velikih podjetij. Seveda bi nas to nič ne oviralo, da od njih zahtevamo, da svoje obrate pri nas izpopolnijo in pri nas denar investirajo (kar mora celo najbolj pristranska sodba priznati, da se je pri TPD posrečilo v veliki meri) in da ostane čim več zaslužka v deželi, kar bo najbolj doseženo, če bo podjetje delavce pošteno plačevalo. Prj ljubljanski deželni sodniji je v teku tiskovna pravda proti nekemu listu in to po novem zakonu, ki je v nepre-vidnejši obliki pisal taka summčenja, ki iih je zavilo glasilo ljubljanskega škofa v meglenejšo formo. Klerikalci in njihovi podpihovalci, ki se bore za svoje privatne interese, nai jasneje napišejo, v čem obstoji «kampanja TPD & SDS*. Dokler bodo tako pisarili, kakor pleše mačka okoli vrele kaše, bodo morali pač trpeti, da .iim rečemo, da prosto ob-rekujejo. V ostalem bi do nadaljnega izzivanja ne hoteli poseči v obupne napore gosp. Ivana Jelačina, da zaplete politiko med delnice. Prizadeti domači činitelji so dovolj pametni in v narodnem ozira tako vzvišeni nad vsakim dvomom, da smo prepričani, da bodo pravo ukrenili. Kakor nima TPD z nami opraviti tako malo ima z nami posla »Ljubljanska kreditna banka* in še «Slavenska banka* povrhu. Ce bo gospoda še nadalje vlačila politiko v vse te zadeve, posebno pa, če ne bodo nas pustili v miru, bomo znali udariti nazaj, da bo glava bolela nele gospode v Kopitarjevi ulici, marveč tudi 5e kje drugje. _ Pred koncem zasedanja Zveze narodov (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 21. septembra. V soboto so komisije v glavnem zaključile svoje delo. Jugoslovenska delegacija letos ne spada med naiaktivneiše. Res je sicer, da je bil naš zunanji minister dr. Ninčič izvoljen za predsednika tretje (razorožitvene) komisije, ki je ena izmed na i varnejših. Res je tudi, da je dr. Lazar Markovič v isti komisiji z dokaj spretnim govorom razkrinkal dvo ličnost madžarske politike, ki zahteva v isti sapi razorožitev svojih sosedov, obenem pa izjavlja, da ne more z niimi skleniti nikakega pakta za medsebojno spoštovanje obstoječih mej. Nadomestni delegat Ranislav Avramovič je tudi igral neko ulogo kot poročevalec v tarifnih zadevah. Končno se ie Stjepan Radič oglasil pred dr. Nansenom v vprašanju armenskih beguncev. Radičev nastop je bil še najsenzacijonalneiši, saj ga je moral predsednik posvariti (kar se zgodi le redkokdaj), naj se ne Dodaja s čisto tehničnega na splošnopolitično polje. Radič je smatral za potrebno, povdariti svoje bivše zveze s Čičerinom, ki mu je menda izjavil, da smatra dr. Nansena ln njegovo misijo za špijone antante, ki iih bo izgnal iz sovjetske Unije, kadar se mu bo zljubilo. Dr. Nansen. ki je poslušal Radičev govor, je moral pač imeti čudne občutke. V gornjem pa obstoji doslej tudi vsa delavnost naše delegacije na letošnjem zasedanju Zveze narodov. Na glavni skupščini se naši delegati še niso oglasili. Kaj je vzrok temu molku, ne vem. Da se radikalski delegati boje Radičeve zgovornosti, ilustrira sledeča ugotovitev: Ko smo enem izmed radikalskih delegatov omenili, da bi mogel na znani Apponyijev govor odgovoriti Stjepan Radič, ki gotovo pozna šolsko vpra Sanje v bivši Madžarski, je ta radikalski delegat odmahnil z roko, rekoč: »Pustite to! Gosp. Radič bi utonil v tej reči. On se še ne spozna dovoljno na Zvezo narodov, ker je šele prvič tukaj.* Za prihodnji teden se nam obeta javen nastop dr. Ninčiča, ne sicer v Zvezi, pač pa izven nje. Imela bosta namreč vsak po eno javno predavanje. Radič bo govoril o »moderni diplomaciji in demokraciji*. Za ta Radičev eks-Dozč vlada precej zanimanja, ker ysi upajo v kakšno ekstravaganco hrvatskega tribuna. Ženevski protokol iz 1. 1924. se mora smatrati kot končnoveljavno pokopan. Namesto njega .ie zmagala angleška teza. ki priporoča regiionalne varnostne pakte. Ne Ie Choinberlain, ampak tudi francoski delegat, socijalist Paul - Bon-cour je izrazil mnenje, da pelje angleška metoda regijonalnih paktov k istemu cilju, kot ga je zasledoval lanski ženevski protokol, namreč k splošnemu miru v Evropi in v svetu. To naziranje pa ni nič kaj trdno usidrano pri ostalih delegacijah. Južnoameriški zastopniki so n. pr. izjavljali, da ne vedo kaj početi s krajevnimi varnostnimi pakti, ki se jim zde nepotrebni, in da jih preikoslej zanima le mir v Evropi in tak varnostni pakt, kj bi vezal vse države sveta. Apponyi je javno razglasil, da ne namerava sklepati Madžarska nikakega garancijskega sporazuma s svojimi sosedi. Z lepo maskiranimi besedami je dal vedeti, da zahtevajo Madžari v prvi vrsti revizijo mirovne pogodbe v lastni prid. Nemški časopisi odkrito pozdravljajo madžarsko stališče in smatrajo Apponyi ja za tolmača vseh poraženih osrednjih sil. Pa tudi pri ostalih delegacijah se vzbuja dvom, če bodo regijonalni pakti res služili ideji miru. Obstoja nasprotno upravičena bojazen, da bodo ravno take omejene zveze vzrok novih trenj in konfliktov, povod za spopade med raznimi faktorji z nasprotujočimi interesi. Smatra se. da ni st ,iiia angleška konservativna vlada nobene usluge svetovnemu miru, ko je zavrgla ženevski protokol. Glavni točki letošnjega zasedanja pa sta gotovo: razorožitveno vprašanje tn mednarodna gospodarska konferenca. Glede prvega vprašanja je umestna velika skepsa. Predno ne pride do splošnega občutka, da je varnost v glavnem zagotovljena, ni pričakovati, da postane omejitev oboroževanja dejstvo, če pride do renskega varnostnega pakta, kar še ni gotovo, s tem še ni zagotovljena varnost drugih delov Evrope in sveta. Končno Pa brez pristanka Rusije ne more biti niti govora o razorožitvi vzhodne Evrope. In ta pristanek je več kot dvomljiv. Mednarodna gospodarska konferenca, ki jo je predložil francoski delegat Loucheur, je gotovo, ogromne važnosti. Ni namreč dvoma, da je bil skoro vedno glavni vzrok za izbruhe vojn v nasprotujočih gospodarskih interesih. Gospodarska konferenca bo imela izgleda na uspeh le, če se je poleg članov Zveze narodov udeležijo tudi Zedinjene države, Rusija in Nemčija. Vendar ni na mestu prevelik optimizem, ki ga ne dovoljuje zlasti zadržanje Zedinjenih držav. S svojimi prohibitivnimi koraki proti doselievanju. z zaščitno carinsko politiko in s trdovratnim izterjevanjem evropskih dolgov Zedinjene države ne pripravljajo ugodnega terena za mednarodno gospodarsko konferenco, ki nai poišče in odpravi vzroke ekonomskih konfliktov in z njimi iztrebi kali bodočih oboroženih spopadov . . . Težke razmere v Angliji Težka kritika Baldwinove vlade. Ko se je ministrski predsednik Bald-win po enomesečnem zdravljenju v inozemstvu vrnil v London, je na razna vprašanja časopisnih poročevalcev, ki so ga nadlegovali s prošnjami, naj blagovoli povedati svoje mnenje o sedanjem notranjepolitičnem položaju, krat-komalo odgovoril, da ne ve ničesar, ker ni bral cel mesec nobenih angleških časopisov. Na to nepričakovano izjavo ministrskega predsednika je promptno odgovoril Garvin v «Observeru», kjer pravi: Upamo, da jih bo bral sedaj in da bo našel v časopisih mnoge stvari, ki bi 'iih drugod iskal zaman, kajti časopisje še nikdar ni bilo tako zanimivo, kakor je sedaj. «Observer», ki ni načelen nasprotnik sedanje vlade, ki pa se ravna po načelu, da kritika omogočuje zboljšanje razmer, je šel g. Baldwinu na roko ter je resumiral notranjepolitični položaj v izčrpnem članku, v katerem navaja predvsem dejstva, ki so omajala celo med konservativci zaupanje v vlado. V prvi vrsti je pripomogla k temn državna podpora premogovni industriji, ker je morala vlada kapitulirati v zadnjem trenutku pred grozečo katastrofo. Ta način vladine kapitulacije je slabo vplival na zmerne elemente v delavski stranki ter je ojačal ekstremistične tendence. Tako je pokazal kongres strokovnih organizacij močno nagnjenje do komunistične smeri. Z druge strani pa večina angleškega naroda noče ničesar slišati o mosulskih pustolovščinah, kar so dokazale tudi volitve v Stockportu. Konservativna večina pri splošnih volitvah se je snre-menila v socijalistično večino. Konservativci so izgubili poleg tega še okoli 5000 glasov v prid liberalcem. Ako so te volitve tipičen znak, bo konservativna večina v spodnji zbornici razpadla kot papirnata hiša. Baldwin pa bo našel v časopisih še hujše stvari. Bral bo, da se je število brezposelnih pomnožilo na en milijon in pol. To dokazuje, da je produkcija Velike Britanije globoko pod konsu-mom. Letošnji uvoz je večji nego izvoz, česar ni mogoče popraviti s preiskavami, ampak le z delom. Brezdvomno je storila Baldwinova vlada marsikaj dobrega, toda vlada se mora zavedati nujnosti javne krize. Treba je delati s pogumom. V istem tonu pišejo konservativne cSunday Times*, Id očitajo vladi, da ni dovoli energična. Industrijska kriza ie še vedno akutna, davek na svilo ie limito Parizu vznemiril Lankashire, novi pokojninski sistem Winstona Churchilla je razburil ves britanski industrijski svet in mnogi mislijo, da je vlada v vprašanju dolgov preveč popustila Franciji. List opozarja vlado na nevarnost razvoja revolucionarnih elementov in zahteva, da mora vlada povečati svojo avtoriteto. Po Radičevem govoru Mnenje švicarskega lista. (Od našega posebnega poročevalca.) Ženeva, 21. septembra. Današnja «Gazette de Lausanne* piše v uvodniku tako - le o drugem Radičevem govoru v peti komisiji: »Precej živo razburjenje je vladalo okrog ene »opoldne v kuloariih Palače narodov. Rusi, ki so zastopani, če že ne v skupščini, pa vsaj v občinstvu, so z melanholijo komentirali govor, ki ga ! je imel v komisiji gosp. Radič. Oni sma- j trajo, da utegne ta govor zelo škodovati nesrečnim ruskim emigrantom, ki so raztreseni več ali mani po celi Evropi. Gosp. Radič, ki se vedno izraža z največjo odkritosrčnostjo, je v svojem govoru naglašal potrebo, da se morajo ruski emigranti poslati domov. Po njegovi trditvi so oni namreč element nemirov in nereda v Jugoslaviji: zato naj se vrnejo domov, vsi nai gredo domov! Dvomimo, da bi bil ta govor izrečen s pristankom gosp. Ninčiča, čigar zmernost in diplorrratična finesa sta dobro znani. Jugoslavija je doprinesla velike žrtve v prid nesrečnim Rusom. Teh žrtev ji ni treba obžalovati. Gosp. Radič je skoro edini, ki jih obžaluje. Toda tudi Rusi obžaluieio. da je govoril na ta čin in žalibog se nagibl.iejo k rnneniu, da se v tem govoru neukročenega Hrvata opažajo sledovi prejšnjega pajdašema z Moskvo Verietno ie, da ta incident ne ostane brez posledic. Ruski begunci, žrtve sovjetov, bodo vsekakor storili korake v svoio obrambo.* Politične beležke + Sv. Pribičevič o beograjski politiki. Poročali srno, da je nedavno beograjski »Politični glasnik* grozil Sv. Pribičeviču in samostojnim demokratom z izjemnim zakonom, ako bi nadalje »rovafil* proti sporazumu med radikali in radičevci. Radikalna »Samouprava* je celo zapisala par dni pozneje spričo uspehov, ki jih je dosegel Sv. Pribičevič na svojih mnogoštevilnih shodih v Hercegovini, Dalmaciji, Liki in Bosni, da širi Pribičevič separatizem in mržnjo proti Beogradu. Včerajšnja zagrebška «Riječ» pa objavlja razgovor s Sv. Pribičevičem, kjer odgovarja »Samoupravi* med drugim: «Jaz, ki sem podal toliko dokazov ljubezni napram Beogradu in ki sem se naravnost eksponiral, da postane Beograd glava naše države, sedež in središče celokupne državne uprave, ali kakor bi rekli nasprotniki: za »centralizem* v Beogradu, prav gotovo ne mrzim Beograda. Toda ljubezen napram Beoeradu ne izključuje, da bi se ne povedala resnica. Res pa je, da Beograd pozablja, — in tu mislim pod Beogradom vse po- ' litlčne stranke v Srbiji — da je postal središče naše države ne s pomočjo frankovcev in radičevcev. nego vkljub njim in proti njim s pomočjo nas r>re-čanskih Srbov in nacijonalnih Hrvatov, ki so se v najtežjem času eksponirali za edinstvo s Srbi. Ako Beograd to pozablja ter podpira frankovce in radičevce, potem seka sam vejo, na kateri sedi, in se bo še kesal. ako mu ne pade kmalu mrena z oči.* + Skromno veselje. SLS je zagnala po »Domoljubu* silen triumf, ker je Državni svet- odobril razsodbo celjske upravne sodnije, da je bila policija, ko je ustavila »Domoljuba*, dolžna v 24. ura hta akt predložiti sodniji. Razsodbe niso evangelij, v tem slučaju pa so posledice take, da se «Domo!jub» ne more sklicevati na kako zadoščenje. Kajti že prej je sodnija zabrano »Domobuba* j razveljavila, ker ji ni bila v 24. urah j predložena. Če bi policija danes pošto- j pala po sodbi upravne sodnije, bi zopet | ne prišlo do meritorne odločitve, ki se j je sodnije povsod rade ogibljejo. Gre za to, ali je »Domoljub* hujskal in sejal j mržnjo proti državi kot celini in je-li ' širil plemenski razdor in versko nestrp- : nost. Tega vprašanja se sodnije niso lotile, ker so obravnavale samo formal- j no stran. Medtem smo dobili tiskovni zakon. Vabimo triumfirajoče urednike »Domoljuba*, naj ponatisnejo tiste članke. ki jih ie grajala policija. Potem šele bomo videli, kdo je »zmagal*. + Klerikalne zmage. Pri občinskih volitvah, ki so se vršile zadnje dni v : Mostah. Križah, Šmihelu-Stopiče, je klerikalna stranka kljub temu, da se je vezala z drugimi, kakor n. pr. v Mo- j stali, občutno nazadovala, medtem ko je SDS povsod pridobila lepo število : novih glasov. Zato je «SIovenčevo» zmagoslavje samo pesek v oči klerikalnim pristašem, da bi prikril svoje razočaranje in ne zbudil še večjega malo-dušja v lastnih vrstalu Pri tem se seveda tudi ne sramuje objavljati neresnic, kakor je storil v slučaju občinskih vo- j litev v D. M. v Polju, ko je trdil, da je j klerikalna stranka dobila 15 odborni- : kov. medtem ko jih je v resnici samo j 11, kar se je pokazalo tudi nri župan- ; skih volitvah, ko je bil izvoljen nekle- > rikalni župan in klerikalna stranka ni < mogla dobiti niti enega svetovalskega mesta. Če piše »Slovenec* sedaj o zmagah SLS, je to ravno tako. kakor če je Hoffer med vojno poročal, da Avstrijci »nazaj forrikajo*. + Rubeži. Po deželi se zopet rubi radi davkov. Ko se je to zgodilo začetkom avgusta, so se »kmetijci* izgovarjali, da niso mogli še posredovati. Zdaj je minulo dvoje mesecev. Rubeži so zaostrene. Kaj takega poprej ni bilo nikoli. Vidi se, da vladni poslanci RR niso ničesar dosegli ali pa ničesar storili, kar je še bolj verjetno. -f Kmečko - delavska stranka. Vest «Kmetskega lista*, da se bo v okviru radičevcev (bivše SKS) osnovala tudi organizacija za delavce, vsled česar bo stranka kmečka stanovska in delavska obenem, je v vseh prizadetih krogih vzbudila pozornost. Med delavstvom ni posebnega veselja za to, med vsemi pre vdarnimi kmeti pa je nastopilo veliko ogorčenje radi najnovejše harlekinade. Vidi se. da je pri »kmetijcih* minula vsa resnost in da je Radič res prinesel na Krško polje toliko veselega «duha», da se je začel širiti na nove njegove prija-| telie + Mariborski shod SLS. «Slovenec» je silno ponosen na mariborski shod zaupnikov klerikalne stranke, ki se jih je po njegovem lastnem poročilu zbralo samo 800. Ako unoštevamo, da so se tega shoda udeležili tudi vsi pristaši klerikalne stranke iz Maribora in okolice, si je lahko predstavljati, koliko je bilo klerikalnih «pljonirjev, ki so došli od vseh strani*. Kolike vrednosti na je zaupnica, ki so jo izrekli komandiranl klerikalni «zaupniki* dr. Korošcu in ostalim klerikalnim poslancem, pa najbolj osvetljuje dejstvo, da postane zaupnik klerikalne stranke samo tisti, ki ga imenuje domači župnik in proti kateremu tajništvo SLS nima nobenih pomislekov. Tisti klerikalni zaupniki, ki so na glasil kot nezadovoljneži radi dr. Koroščeve politike, se pred vsakim zaupniškim shodom klerikalne stranke po znanem preizkušenem običaju črtajo kot zaupniki iz strankinih zapisnikov, pa je zato seveda na najenostavnejši način mogoče, da je na vsakem shodu zaupnikov klerikalne stranke izrečena soglasna zaupnica dr. Korošcu In tovarišem, četudi ne morejo pokazati niti najmanjšega političnega uspeha, kakor se je ponovno dogodilo na klerikalnem zaupniškem shodu v Mariboru. In četudi se niso klerikalnega shoda v Mariboru udeležili samo kaplani in mež-narii, ampak cvet klerikalne stranke, kakor piše «Slo\renec*. ni prikomandl-rana zaupnica klerikalnih »zaupnikov* zaradi tega prav nič več vredna. Koliko dr. Korošec sam ceni te zaupnike klerikalne stranke, pa je najlepši dokaz dejstvo, da jih ni smatral za toliko vredne, da bi jim povedal, pod katerimi »gotovimi predpogoji in pogoji* bi bila klerikalna stranka pripravljena sodelovati z radikalno stranko. Naloga klerikalnih zaupnikov je pač bila, da kimajo in to svojo dolžnost so pošigno opravili — vse drugo pa jim ne sme biti mar. Po svetu — Ostre odredbe proti stavkujočim poŠt* nlm uradnikom. Iz Pariza poročajo, da je ministrski svet razpravljal o zadnji stavki telegrafskih in telefonskih uslužbencev ln da je ugotovil zvezo med stavkujočimi ter neko tajno organizacijo, ki deluje prot! dr« žavi. Državni podtajnik Chauvet je izjavil novinarjem, da pomeni zadnja stavka pošt« nih uslužbencev afront proti državi, ki se mora kaznovati. Stavkujoči so onemogočili vladi vsako zvezo s pokrajinami. To je re« volucijonaren akt, ki ga ne more spregledati nobena vlada, ki se zaveda svoje odgovor« nosti pred narodom. Zato je odredila vlada administrativne sankcije proti krivcem. Sankcije se bodo izvedle takoj, ko bo kon« čana preiskava, ki je že v teku. — Stavka proti Italijanskim delavcem. Kakor poroča «Liberte* iz Lyona, je stopilo 4000 zidarjev v stavko, ker so zvedeli, da nameravajo podjetniki prevzeti v službo večje število italijanskih delavcev. V Pari« zu in v drugih mestih je prišlo do krvavih spopadov med stavkujočimi in policijo, ki j aretirala več stavkujočih zidarjev. — Zboroval na. s\'oboda v Bolgariji. Iz So= fije poročajo, da je vlada ukinila odredbo o omejitvi zborovalne svobode in da sc mo« rejo sedaj zopet vršiti javni politični shodi. — Sovjetska reforma družinskega prava. Kakor poročajo «Izvestja*, je sklenil svet ljudskih komisarjev predložiti vseruskemu osrednjemu izvrševalnemu odboru nove za« konske načrte o zakonskem in družinskem pravu. Po novem zakonu t odo popolnoma enakopravne vse registrirane in neregistri« rane poroke. Pri razporoki bodo odpadle vse ovire iz formalitete. Za razporoko ne bo treba nobenega sodnega sklepa. Odprav« ljene bodo tudi vse razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroci. — Glavni fašistovski organ. «Popolo d' Italia* preneha v kratkem izhajati kot rim« ska izdaja Mussolinijevcga milanskega »Po« pola d' Italia*. Mesto njega bo izhajal duev« nik «Popo!o di Roma*. — Farinacci bivši prostozidar. Znano jc, da je glavni tajnik fašistovske stranke Fa» rinacci napovedal najostrejši boj prostozi« darstvu in da je celo ukazal opustošenje raznih prostozidarskih lokalov. To Farinac« cijevo početje je povzročilo zanimivo pole« miko med njim in ravnateljem rimske »Tri« bune«, Giordanom, ki je trdil, da je bil Fa» rinacci še nedavno sam član prostozidarske lože. Sedaj pa priobčuje »Voce Republica« na* tri dokumente, iz katerih je razvidno, da je Farinacci 1. 1915 kot železniški nastav« ljenec v Cremoni prosil za sprejem v pro« stozidarsko ložo, da je prisegel prisego in napravil oporoko po prostozidarskih pred« pisih. Priprave za prireditev mariborske ZKD Ob' priliki ustanovitve Zveze kulturnih društev v Mariboru naj bi se vršil umetniški in zabavni večer. Da se dogovore o sodelovanju in o programu društva, so se sestali v sredo zvečer delegati mariborskih društev ter sklenili, da bodo vsa društva pomagala bodisi s glasbenimi in pevskimi točkami po sporedu ali pa s sodelovanjem pri veselici, da bo tako moralni kakor gmotni uspeh prireditve zadovoljiv. Prireditev naj bi se vršila na pred. večer ustanovnega občnega zbora dne 3. oktobra v vseh prostorih Narodnega doma. Sodelovanje so že obljubila: Glasbena Matica, Drava, Sokolski orkester, Jadran, Zarja iz Pobrežja, Jugoslovenska Matica, obe Ciril Metodovi podružnici. Žensko društvo in Dramatično društvo. Prepričani pa smo. da bodo pristopila še druga društva, da se že ob ustanovitvi vidi, da bo ZKD tudi v Mariboru za vsa društva skupna organizacija. _ Zvišanje visokošolskih pristojbin v Avstriji Ze s sedanjim zimskim semestrom so stopile na avstrijskih visokih' šolah v veljavo nove študijske pristojbine, ki so zvišane približno za 25 odst. Ker študira tudi mnogo naših študentov v Avstriji, Jih objavljamo: Kolegntaa za tedensko nro v semestra znaša 1 šiling (dosedaj 60 grošev), Prlsluš-nlna (Audltoriengeld) za redne slušatelje za semesteT na univerzi na Dunaju: za Juridič-no fakulteto 22 šil. (dosedaj 12), medicinsko 30 (16), filozofsko in teološko po IS (9 šil. 60 gr.). Na univerzah v Gradcu ln Inomostu: za Juridfčno fakulteto 14 šil. (8), medicinsko 32 (12), filozofsko in teološko po 12 (6 šil. 40 gr.). Na ostalih visokih šolah na Dunaju 30 šilingov (dosedaj 16), v Gradcu 22 (12), na akademiji upodabljajočih' umetnosti IS (9 šil. 60 gr.). Imatrikulacilska pristojbina Je zvišana za redne slušatelje od 4 na 6 šilingov, inskrip-cilska pristojbina za redne slušatelje 3 (dosedaj 2 šilinga); za ostale slušatelje 12 šilingov (doseda) 80 grošev); prispevek za biblioteko 3 (2 šilinga). Skupni stroški za študijske pristojbine na semester znašajo na dunajski univerzi pri 20 tedenskih urah Inki. poslušnlno in prispevek za biblioteko: za juTidično fakulteto 45 šilingov (doseda) (26), medicinsko 53 (30), filozofsko ta teološko po 41 (23 šil. 60 tr.). Na univerzah v Gradcu ta Inomostu: ca Jtirldično fakulteto 37 (22), medicinsko 45 (26), filozoJsko in teološko 35 (20). Na tehniki, visoki šoli za poljedelstvo in živinozdravništvo na Dunaju 49 (27 šil. 60 gr.), na tehniki v Gradcu 41 (23 šil. 60 gr.), na akademiji za upodabljajočo umetnost 37 (21 šil. 20 gr.). Izredni slušatelji pri 10-tedenskiH arah iste inskripcijske pristojbine kakor redni, sicer polovico. Doktorska diploma velja na vseh avstrijskih univerzah: za teologe 220 (dosedaj 24), juriste 240 (64), za slušatelje državnih ved 180 (64), za medicince 260 (72), filozofe 150 (48), magistre farmacije 140 (29 šil. 60 gr.), za evangeljsko - teološki doktorat 180 (60), za doktorat tehnike 96 (72), za doktorat visoke šole za poljedelstvo (96 (72), doktorat žtvinozdravništva 120 (72). Pristojbine za nostrlflkacijo so povišane od 20 na 30 šilingov. Pristojbine za državne izpite: Za tri izpite na Juridični fakulteti po 20 šilingov (do sedaj 12), pri Institutu za raziskovanje zgodovine 30 (18). Na tehniki za prvi državni izpit 17 (8), za drugi 26 (16), za geometre 26 (16), pri zavarovalni tehniki 26 (16); za poljedelske in kulturno - znanstvene državne izpite: prvi državni izpit 10 (6), drugi 14 (8 šil. 40 gr.), tretji 18 (10 šil. 80 gr.); trije državni izpit! iz gozdarstva po 14 (5 šil. 40 gr.); žlvinozdravniška diploma 145 (75), diploma za arhitekte 25 (10); učiteljski izpit za srednje šole 50 (30), za risanje 40 (24), telovadbo 25 (15). Sati Brzoturnlr v LJubljani. Na sobotne rt: igralnem večeru se je igral brzoturnžr, ki se ga je udeležilo 17 šahistov. Prvo mesto je dosegel Drnovšek, ki je napravil 32 točk, to je 100%, kar se zgodi redkokrat. Drugi Z. Rupnik 25M tretji C. Vidmar 25, četrti Vogelnik 21H, potem slede Šivic, Pokar, Zidan Kukar. Kdor želi dobiti nov Fordov avto ali hrastovo jedilnico, spalnico, kuhinjsko oprt mo, vagon premoga, pisalni stroj, šivalni stroj, moško kolo, 100 m platna al i v gotovini zadeti: 15.000 Din, 10.000 Din, ali enega izmed na. daljnih 3130 dobitkov v vrednosti 89.000 Din naj takoj kupi za 10 Din srečko v korist zgradbe Sokolskega dom& v Šiški Sokol je primoran dosedanji lokal zapustiti, ostala kulturna društva so že sedaj brez lastnih lokalov, zato je potreba po društve« nem domu neizbežna. Pomagajte nam zgraditi svoj dom! Žrebanje ae vrši nepreklicno 31. marca 1920. pr OBLEKE hupiie najceneje pri hm Jssigs Rojena* Liubljana Kraljevska dvojica v Dalmaciji in Hrvatskem Primorja Kraljevska dvoiica je včeraj odpotovala s Cetinja v Bar. od koder napravi oficijelni poset Dalmaciji in Hrvatskemu Primorju. Zadnji dan svečanosti na Cetinju. je kralj sprejel na dvoru odposlanstva kulturnih in nacijonalnih organizacij iz vseh krajev Črne gore. Cetinjski župan Tomo Milojevič se je zahvalil vladarju v posebni avdijenci za poset in prenos zemeljskih ostankov velikega vladike na Lovčen in ga obenem zaprosil, da sme prekrstiti bivšo Dvorsko ulico na Cetinju v ulico krajice Marije in kralja Aleksandra. Razen tega je sklenil ce-tiniski občinski svet, da dobi dvorni park naslov Park kraljice Marije, ce-tiniska osnovna šola. v kateri se je učil kralj Aleksander v svojih dečiih letih, pa osnovna šola prestolonaslednika Petra. Župan Miloievič je izročil obenem kralju spomenico, v kateri izraža željo Črnogorcev po železniški zvezi z bosansko hercegovinskim in trans-balkanskim železniškim omrežjem ter izsušitvi Skardarskega iezera. Kralje je denutaciji obljubil, da se bo zavzel za upravičene zahteve cetinjske občine. Pred svojim odhodom s Cetinja ie kralj podpisa! ukaz o amnestiji vseh Črnogorcev, ki so zagrešili kak političen delikt do 31. decembra 1924. Amnestije so deležni tako obsojenci, kakor tudi oni, proti katerim je uvedeno šele kazensko postopanje, ali pa se nahaia-jo v emigraciji. Izšel je tudi ukaz o številnih odlikovanjih. Odlikovana bo mnogoštevilna duhovščina, stari borci ter vsi arhitekti in inženjerji. ki so zgradili kapelo na Lovčenu, odnosno novo cesto na Lovčen. V Dalmaciji, kjer ostane kraljevska dvojica po dosedanjem programu 12 dni, se vrše velikanske priprave. Kraljeva pot skozi Dalmacijo bo nadaljevanje dosedanjega triumfalnega pohoda skozi Črno goro. V četrtek dne 24. tega meseca prispe kraljevska dvojica preko Spiča ln Budve v Tivat, kjer se ukrca na eno izmed torpedovk. V petek bo kralj prisostvoval manevrom naše vojne mornarice, v soboto pa po-seti Kotor. Risan in Ercegnovi. V nedeljo se pripelje vladarska dvojica s parnikom v Oruž ter se napoti po pozdravu takoj z avtomobilom v Dubrovnik, kjer bo na Pilah slavnostni spre-iern. Kralj ln kraljica bosta najprej prisostvovala v pravoslavni in katoliški cerkvi svečanim molitvam, nakar bosta sprejela deputaci.io in si razgledala znamenitosti mesta. Zvečer bo Dubrovnik sijajno razsvetljen, v hotelu Impe-rialu pa bo veliki banket. V pondeljek se ukrcata kralj Aleksander in kraljica Marija s svojo suito na luksuzni parnik «Karagjorgje» ter se odpeljeta na otoka Korčula in Hvar, v torek posetita otok Vis ter prispeta še istega dne popoldne v Split. Tamkaj se pripravlja vladarski dvojici kar najveličastnejši sprejem. Na obrežju bodo zbrani zastopniki vseh državnih, civilnih in voiaških oblasti, korporacij in društev. Kralja in kraljico bo pozdravil župan dr. Tartaglia in jima ponudil kruha in soli. Zvečer bo v mestu velika bakljada, v sredo dne 30. t. m. sprejemi v pisarni velikega župana. Kralju bodo predstavljeni načelniki uradov ter predsedniki raznih društev in ustanov. Nato poseti kraljevska dvojica stolno cerkev, kjer io bo sprejelo vse sveče-ništvo s škofom na čelu. v magistralnem poslopju oa župan z vsemi odborniki. Ako bo dopušča! čas. bosta oose-tila kraljevska gosta tudi razne zavode ter samostan v Poljudu. Ob 15. popoldne bo kralj prisostvoval sokolskim va-lam. nakar se udeleži lova na Marjanu. Zvečer bo slavnostni banket, ki ga priredi kralju in kraljici na čast splitska občina. Pri tej priliki bo izpregovoril tudi kralj. Dne 1. oktobra odpotuje vladarska dvojica z avtomobilom skozi Omiš, Zadvarje. Vodopad in Zagvozd v Imot-ski. nakar se zvečer vrne v Split. Naslednjega dne poseti Sir.j, Vrlico in Klis ter se ustavi na potu v pravoslavnem manastiru Dragoviču. Preko Vr-like se kralj povrne zopet v Split, kjer bo popoldne revija iti defile čet, zvečer pa v gledališču slavnostna predstava na čast kralju in kraljici. Dne 3. oktobra odhod iz Splita z avtomobilom v Kaštel in Trogir, kjer bo pričakoval vladarsko dvojico parnik «Karagior-gie». V Trogiru bo razgledovanje znamenitosti in sprejem deputaci.i, opoldne pa odpotuje vladarska dvojica s Kom proti Šibeniku, kamor se pripelje ob 3. popoldne. Dne 4. oktobra napravita kralj in kraljica izlet v Drniš. Knin. manastir sv. Arhangjela. v Skradin in k vodooa-du Krke. zvečer pa se vrneta zopet v Šibenik. Dne 5. oktobra se odpeljeta s parnikom «I to že marca meseca vendar takrat ni prišlo do razsodbe, ker so bile potrebne še neka* tere poizvedbe. Obtoženca sta bila uradnika upravitelj« stva državne bolnice v Ljubljani in sicer je bil Bukovič zaposlen kot blagajnik, Kra< nar pa kot dnevničar. Bukovič je imel kon« cem lanskega leta 1660 Din, Kranar pa 894 Din plače. Kranar je bil koncem leta vrh tega reduciran. Ker s to plačo denarja nista mogla razsipati, veselemu življenju pa se nista hotela odreči, si je Bukovič, ki je že napravil par dolgov, pričel že meseca avgu» sta 1922. prilaščevati kolkovine na računih trgovcev, ki so dobavljali bolnici blago. Pri. lastil si je tekom devetih mesecev na ta na« čin nekaj čez 13.000 Din. Za znesek pa za na fin njegovega življenja še ni zadostoval. V zadregah si je pričel nato izposojevati denar iz blagajne. Zneske pa je vračal na ta način, da je dvignil po poštnih aH če« kovnih nakaznicah na pošti denar in ta de« nar vzel, odrezek položnic pa spravil. Čer nekaj časa je denar vrnil, odrezek pa je dal dnevničarju, da znesek vknjiži. Na ta način sta za krajši ali daljši čas razpolagala z večjimi vsotami, kar ju je za« peljalo, da sta pričela denar razsipati ter nista mogla vsot več vračati v blagajno. Tedaj sta pa pričela denar poneverjatl in voditi napačno knjigovodstvo. To pa ta* ko, da so se zaključki obeh kakor tudi sta« nje blagajne vjemali, postavke v knjigah, so bile deloma izmišljene, deloma pa preje« tih zneskov sploh nista vknjižila. V celot« nem sta uporabljala tri načine, potom ka« terih sta poneverjala denar. Prilaščala sta si prvič zneske, ki so prihajali v bolnico potom vpisanega denarja v njenem kontu pri Čekovnem uradu, drugič zneske, ki jih je dobival blagajnik na podlagi čekovnih in poštnih nakaznic in tretjič zneske, ki so jih stranke plačevale blagajniku direktno na roko proti potrdilu. Na prvi način sta te« kom svojega službovanja v 22 slučajih v času od 7. avgusta 1923. do 31. decembra 1924. poneverila skupno čez 192.000 Din. Bukovič sam pa je potom čekovnih in pošt« nih nakaznic poneveril še nadaljnih 121 ti« soč Din. Te vsoti in krivde pa ne prevzame nase sam, marveč trdi, da je bi! deležen te< ga denarja tudi Kranar, kar pa ta odločno zanika. Dalje jc Bukovič sam po Kranarjevi redukciji cd 12. januarja 1924 pa do 16. de« cembra 1924. poneveril skupno čez 196.000 Din. Iz poročila revizijske komisije in prizna* nja Bukoviča. dolema iz računov in zapiskov ki so jih našli v Bukovičevi pisalni mizi, je razvidno, da sta obtoženca skupno poneve« lila vsoto 313.449 Din. Bukovič pa šc pose« bej na svojo roko 266.760 Din. Skupna vsck ta vsega poneverjenega denarja v škodo bolnice znaša 580.209 Din 97 par. Bukovič ie vse očitane mu goljufije po* polnoma odkrito priznal, Kranar pa svojo krivdo le deloma in je trdil, da je izvršil Bukovič večji del goljufij brez njegove ved« nosti na račun njegove površnosti in pre« velike zaposlenosti. Tekom razprave je pri* šlo včasih tudi do komičnih momentov, po« sebno takrat, ko je čital predsednik dr. Keiser izpovedi raznih prič, ki pripovedu« jejo o veseljaškem življenju obeh obtožen« cev. Oba sta se vozila zapravljat denar v Zagreb, Maribor, Celje in celo na Dunaj. Krokala pa sta seveda tudi v Ljubljani, po vseh mogočih lokalih, tudi v baru, ter se vračala domov vedno v poznih nočnih urah. Nekoč sta oba obtoženca najela kar štiri irvoščke: v prvem vozu je bil Kranar, v drugem Bukovič, v tretjega in četrtega pa sta dala vsak svoj klobuk. Porotnikom so bila stavljena tri glavna vprašanja in sicer: prvo glede Bukovičevih goljufij skupno s Kranarjem povodom vpla* čil izvršenih potom pripisa k čekovnemu ra« čunu bolnice, drugo, ali je Kranar kriv istih manipulacij ter tretje vprašanje, ali je bil Kranar deležen tudi denarja, ki st* si g* pridobila od vplačil izvršenih potom hu kovnih ter poštnih nakaznic. Porotniki so odgovorili na prve dve vprašanji soglasno z «Da» ter potrdili tudi tretje vprašanje z 11 glasovi. Senat je nato obsodil Bukovič* na 5, Kranarja pa na 4 leta težke ječe. Všto je pa se obsojencema preiskovalni zapor od 23. decembra 1924. S tem je bilo jesensko zasedanje poroti nega sodišča zaključeno. Domače vesti * Slovenci v Topoli Nad grobom kralja Petra L Osvoboditelja v Topoli je zapel ob priliki poseta udeležencev kongresa prav nlkov v Beogradu v pondeljek popoldne De-vov kvartet pomnožen z gg. nadsvetnikom dr. Rogino in notarjem Sinkom pretresljivi žalostinki »Blagor mn« ln »Vigred se povrne«. Pod visoko kupolo in v vsem hramu miru se je slovensko petje prekrasno razlegalo. Kolikor vemo, je edino pevsko društvo »Stankovid« pred tem slovenskim sek-stetom zapeto ra imenovanem mestu žalo-stinko. * Spomenik kralju Petni v Bosenski Gra-dlški. V Bosenski Gradiški se v kratkem odkrije spomenik pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Poseben odbor vodi pripravljalna dela za svečanosti, ki se bodo vršile ob tej priliki. * Japonski poslanik v Beogradu. Novi japonski poslanik za Jugoslavijo, Kintomi Mushakoi, je predvčerajšnjim prispel v Beograd ter izroči v svečani avdijenci svoje poverilne listine, čim se kralj povrne zopet v Beograd. * Z ljubljanske univerze. Kakor razglaša rektorat ljubljanske univerze, so za študijsko leto 1925-26 Izvoljeni: za rektorja redni profesor dr. Leonid Ritamic; za dekana filozofske fakultete redni profesor dr. Ni-ko-la Radojčič; za dekana juri-dične fakultete redni profesor dr. Metod Dolenc; za dekana medicinske fakultete redni profesor dr. Alfred Šerko; za dekana tehnične fakultete redni profesor dr. Milan Vidmar in za dekana teološke fakultete redni profesor dr. Lembert Ehrlich. * Izpremembe v državni službi. Z odto-Jtom ministra za narodno zdravje je dr. Franio Pavlič imenovan za zdravnika-pri-pravnika v splošni bolnici v Ljubljani. — V območju delegacije ministrstva financ v Ljubljani so pomaknjeni: finančni komisarji Fran Zupančič, dr. Filip Orel, dr. Albin Ogris, Anton Leskovec in Aleksander Podobnik ter finančni koocipist Ignacij Sirca, Fran Mahkovec, Slavko Savtašek, Viktor Jurko in Konrad škoflek — vsi v 7. skupino I. kategorije; finančni konctpistl Ltidovik Muha, Ivan Predikaka ta Anton Gunde pa v 8. skupino I. kategorije. * Upokojitev zaslužnega šolnika. Kakor nam poročajo, je bil nedavno med dregimi šolniki upokojen tudi Z. Anton Kosi, ravnatelj osnovne šole v Središču ob Dravi. Dasi še čil in zdrav, le moral v pokoj in ustaviti svoje zaslužno fn ptodonosno delo na tamošnji šoli, kf ga bo težko pogrešala. Kot vzoren šolnik, neumorno delaven in vnet za šolo in kulturno povzdigo naroda, je vzgojil generacije naše mladine, častno šte-vHo njegovih učencev, ki jih je on temeljito pripravil za pot v žhijenje, je danes na visokih in odličnih mestih v državi. Gospodu ravnatelju, našemi: zvestemu somišljeniku, od srca žeMm-o, da bi po težkem delu Se dol-Ea leta vžival sotačno jesen življenja, razveseljujoč se vedno znova nad velikimi, Vidnimi uspehi svojega življenjskega trnda. Hvaležnost vseh nas, zlasti njegovih bivših očencev, mu je zagotovljena. * Na novinarski kongres v Skoplju odpotujejo udeleženci iz Slovenije večinoma danes popoldne, nekateri pa še le jutri z dopoldanskim brzovlakom. * Nor zdravstveni zakon. V ministrstvu ia narodno zdravje bo v kratkem dovršen načrt novega zdravstvenega zakona, ki bo baje v predstoječem zasedanju predložen Narodn; skupščini. * Nov občinski gerent. Občinski gerent v Križevcfh v Prekmurju, Josip Kučar, je na lastno prošnjo razrešen dolžnosti. Za novega gerenta je imenovan Jtrrij Oček, posestnik v Križevcfh. * Kovani drobiž po 10 In 5 par. Finančni minister je odredil da se da mali kovani drobiž iz g a."ne z nominalno vrednostjo po 10 tn S par dne 1. oktobra 1925. v promet. Ta drobiž se začne izdajati najprej pri izplačevanju službenih prejemkov, potem pa tudi pri drugih izplačilih. * Absolvente In absolventlnje drž. dvo-razredne trgovske šole v LJubljani letnika 1923-24 vabimo na sestanek, ki se bo vršil v soboto dne 3. oktobra ob 8. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Zadeva je važna, udeležite se sigurno! — Sklicatelji. * Razpisani službeni mesti. Pri okrožnem agrar. uradu v Mariboru je razpisano mesto referenta I. kategorije s fakultetno Izobrazbo. Reflektanti morejo biti imenovani največ v 5. skupino, ako imajo za ta položaj predpisane pogoje. Prošnje naj se do 20. oktobra vlože pri agrarni direkciji v Ljubljani. * DiferenclranJe avtonomnih (joklatf na prl-dobnino. Vsled tožbe komanditne družbe Gassner-Glanzmaa v Tržiču proti rešen ju velikega župana v Ljubliani, s katerim je občini Tržič odobri! diferendranje doklade na pridobnino, je upravna sodnija v Celju razsodila v smislu tožbe. Ta sodba, ki stoli v nasprot'u z vso dosedanjo prakso, je da-lekosežnega pomena. Razume se, da se vzdr fujemo vsake kritike te razsodbe, kl bi nas bila začudila i v Avstriji. Dolžnost kom-petentnih činiteljev je, da s pritožbo na Državni svet izzovejo končnovrfjavno odločitev. Ako sodba obvelja, je to največji nda-iec, ki je našo samoupravo zadel od prevrata sem. * Iz vinarske in sadjarske šole v Maribora. Ta sedaj 53 let stari zavod se je nedavno pretvoriS v srednjo vinarsko te sadjarsko šolo; poleg te je še tudi enotetna vinarska ta sadjarska šola z toternatom. Za obe šoli se je prijavilo dovolj zanJmancev za vstop. Rok ca vlaganje prošenj pri srednji šoli je že potekel, pri enoletni pa poteče 1. oktobra. Začetek šolskega leta za dru-goletnike Mvše dvoletne vinarske to sadjarske šole je bil 15. septembra; v srednji vtnarski m sadjarski šoli prične šolsko leto 1. oktobra v enoletni pa 15. oktobra name-sto začetkom novembra, kakor Je bBo prvotno razglašeno. Vsak zaotaaaec (prosi- lec) bo o tem še posebej obveščen. Gospod minister kmetijstva Je določil mesečno oskrbnino na Din 400 (do sedai Din 75), za vse privatne gojence v internatu, to so namreč tisti učenci novinci enoletne šole, ki morajo plačevati vso oskrbnino, odnosno je ne morejo biti oproščeni ln še niso bili v kmetijski šoli. Novinci siromašnih staršev, ki dobe prosta mesta v zavodu kot državni gojenci {stipendi-sti), bodo tudi posebej obveščeni o tem. Vodstvo reorganiziranih kmetijskih šol je poverjeno direktorju Andreju Žmavcu dosedanjemu ravnatelju dvoletne vinarske i.i sadjarske šole v Mariboru. Profesor Josip Priol odpotuje te dni na Ho landsko v svrho študija ameriškega načina sortiranja fn vkladanja sadja 1. dr. * Bogat vinski pridelek. Iz Št. Petra pod Sv. Gorami nam poročajo: Vinogradi kažejo pri nas izredno lepo ter obetajo bogato trgatev. Št. Peter je eden tistih redkih krajev v Sloveniji, ki je bi! letos obvarovan od toče. Razven tega so bil letos naši vtaogra-di s posebno skrbjo In marljivostjo obdelani, ker je lansko leto peronosporo učinkovala tako pogobonosoo. Vino je tu vsako leto izvrstne kakovosti teT se ne razločuje od sosednega bizeljskega glede kvalitete v ničemer. Kupovalce dobre kapljice vabimo, da se naj po trgatvi pridejo sami prepričat na lice mesta o kakovosti naših vin in da ne zaupajo preveč raznrm prekupčevalcem, ki jim pod firmo naših vin pošiljajo različna manj vredna hrvatska vina ter škodujejo tako dobremu slovesu naših vin. * Intervencija radi preganjanja našega življa na Koroškem. Kakor poročajo beograjski listi, nameravajo našega zunanjega ministra dr. NinSiča takoj po njegovem povratku v Beograd, posetiti zastopniki vseh strank v Sloveniji, ki bodo zahtevali energično intervencijo pri avstrijski Vladi, da prenehajo enkrat preganjanja slovenskega življa na Koroškem. Preganjanje našega tamkajšnjega življa se vrši popolnoma sistematski in ima očividno namen, da se slo venski element na Koroškem čimprej iztrebi. Zastopniki slovenskih strank bodo Prinesli s seboj tudi podatke, iz katerih je razvidno, da se preganjanje izvršuie po gotovem sistemu. Pri tej priliki bodo zainteresirali zunanjega ministra tudi za položaj naših rojakov v Julijski Krajini. * Izletniška kolonija na Plltvlčkih jezerih. Mfaister za šume in rudnike se je s svo-Jim pomočnikom mudil te dni na Plitvlčkfh jezerih, da pregleda gradnjo tamkajšnje izletniške kolonije. Prdkejtirana je gradnja 150 paviljonov !n nekoliko vil. Del paviljonov je namenjen za prebivanje Izletnikov, drugi del pa za razna zabavišča. Zgradi se tudi šola, ki bo služita speciialno izletniški koloniji. Delo se je poverilo Društva in-ženjerjev tn arhitektov. Istočasno z gradnjo paviljonov se bo zgradil kraljev dvorec. Z gradnjo se prične prihodnjo pomlad. Kolonija bo prirejena kot poletno in zimsko tz-letišče. * Izstop Iz našega državljanstva. Z odo-brenjem ministrstva za notranje zadeve je Marija Jerič, upokojenka v Prostejevu, pristojna v Grm jžiše v šmarsko-rogaškem okraju, skupno s svojimi matoletnimi otroci izstopila te naše države, ker je pridobila češkoslovaško državljanstvo. * Strokovne šole za strojevodje. Ustrezajoč želj! udruženja strojevodij, bo prometno ministrstvo Prt vseh železniških direkcijah aktiviralo strokovne šole za strojevodje. V Beogradu je bfla taka šola že ustanovljena. * Novost. Kakor čujemo, se snuje konzor-oij za novoizirrrrljeno reklamo »Frlma«, pri katerem bodo soudeležene vse večje jugoslovenske tvrdke. Pričakovati je, da nas bodo v kratkem razveseljevali zabavni reklamni aparati po Izložbah vseh večjih trgovin, kakor so zabavali opazovalce na ljubljanskem velesejmu vsled zagonetne izmene slik. * Ot-oško okrevališče na Lokrunu. Ministrstvo za narodno zdravje Je na otoku I oknrmu pri Dubrovniku poleg glavnega poslopja otroškega okrevališča zgradilo letos še tri paviljone, v katerih bo prostora za 105 otrok. * Reuma, glht, IšUas, eiudati (ženske bolesti) Piščanske blatne kure u kučl. Najmo-derneji način Hječenja pdšdanskim originalnim blatom I blatnim kompresama. Dobije se u svim Ijekamama I kot GTavnog skladi-šta »Salus« d. d. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10. 1823 * Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 23. oktobra t. 1. II. javno oferiahro licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Boh. Bistrici v tiru deželne ceste I. vrste Bled-Boh. Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem listu«. 4 Vojn) Invalidi in vdove se opozarjajo, da se trafika na Dolenjski cesti št. 12 odda takoj. Reflektanti, kj razpolagajo s primernim lokalom in kapitalom, naj se zglase tekom 8 dni v pisarni podružnice Udruženja voinih tavaJidov, Št. Peterska vojašnica. — Odbor. 1875 * Pogreša se. Od svojih starišev v Kranju 5t. 11 je odšla neznano kam Anica Zadraž-nlk. Kdor bi jo kje izsledil, naj jo takoj pošlje domov k očetu. * Nesreča. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Hlapca posestnika in lesnega trgovca Jak-šeta je dne 22. t. m. konj s tako silo udaril z zadnjima nogama v prsa, da je takoj padal v nezavest. Domači so mu nudili prvo pomoč. Es-ka R* Jogo Si Torpedo J Bianchi n •o najboljša najceneje pri Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14 Vsi nadomestni deli in oprema. J.Gorec Igrački! Pariza Ne pozabite posetiti velika razstavo hrofev užaega zavoda IVANA BIZJAKA v Ifnb-Ijani ca sredaf! tehnični šoli v nedeljo 27. t. m. od 9. do 13* nre ter se vpiglte v tečaj za prikro-Jcvanie vseh vrst oblačil. češkega in angleškega sukna za moške obleke damske kostume in plašče po metr 2'5r> do 3 20 dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od Din 2-50 naprej v razpošiljalnici JOSIP IVANČSČ, Vabljena, MtMošičsva cesta št. 4. (Nasproti frančiškanske cerkve) Oglelte si izložbo! Prepričale se 1 Iz Ljubljane u— Ljubljanska sekcija JNU. Danes popoldne ob 3. uri odborova seja v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. u— Uvoznlna od osebnih In tovornih avtomobilov. Z naredbo velikega župana ljubljanske oblasti se je mestni občini ljubljanski dovolilo, da sme pobirati zvišano uvoz-nino od praznih osebnih In tovornih avtomobilov po 4 Din; če so naloženi pa še po tarifi o pobiranju uvoznine. u— Popis vojaških Invalidov. Popis, oziroma pregled invalidov s črko O—P se ne vrši dne 27. septembra, ampak v soboto dne 26. septembra na mestnem fiztkatu v Ljubljani. u— Srebrna poroka. Danes praznuje 25' letnico svoje poroke naš vrli somišljenik in navdušen Sokol g. Karol B e r g e r, uradnik Trb. prem. družbe v Ljubljani. Rodoljubu Trboveljčanu želimo še mnogo srečnih let v krogu njegove številne družine. u— Ljubljanske osnovne In meščanske šole. Po vseh naprednih državah se Je za-čelo izredno širiti meščansko šolstvo, čegar višji pouk je urejen po strokovnih skupinah in daje mladini v sebi zaključeno izobrazbo. Ta izobrazba usposoblja mladino po dovršenem 4. meščan, razredu za razne poklice ter ima spričevalo ceno srednje šole. Ker sme mladina že po dovršenem 4. razredu osnovne šole prestopati v I. razr. meščanske šole, se je tudi v Ljubljani v meščanske šole letos vpisalo ogromno število učencev in učenk, dočim je število očencev in učenk na osnovnih šolah zelo padlo. Šesti razredi osnovnih šol so imeli po posameznih poslopjih le po 16 — 27 učencev. A tudi V. in IV. razredi so prešibki. Toda niti I. razredi nimajo na nobeni šoli nad 41 otrok. Zaradi tega se bo več oddelkov, ki Imajo prepičlo število otrok, združilo in odpade nekaj paralelk za letos, ker se zakonito ne dajo opravičiti. Redukcija Je postala tudi zaradi nedostajanja šolskih sob neizogibna. Deloma se mora vršiti pouk tudi popoldne. Zaradi naraščanja meščan, šolstva bo Ljubljana morala čim preje graditi novo šolsko poslopje. u— Informativni sestanek akademlkov-abstinentov v »Akademskem kolegiju* v Kolodvorski ulici v torek 29. septembra ob 20. url zvečer v svrho osnovanja akadem. abst društva «Trezvenostl» v Ljubljani. Prosim gg. akademike - abstinente, da pridejo na imenovani sestanek. — Dr. Fedor Mikič. u— Društvo «Atena». Vpisovanje v telovadni tečaj za otroke in za dame se vrši dne 24., 2-5. in 26. septembra od 5. do 7. ure popoldne v licejski telovadnici. u— Vajenci mehansko tehn. obrti v Ljubljani naj se vpišejo v nedeljo dne 27. septembra na osnovni šoli na Ledini od 9. do 12. ure. Novinci naj prinesejo s seboj iz-pustnico ln učno pogodbo. Vpisnina kot lansko leto. Lanski učenci naj pri vpisovanju predlože lanske Izkaze. Šolski pouk prične v petek dne 2. oktobra ob 14. url. Natančnejša pojasnila so razvidna Iz razglasa na važnih vratih osn. šole na Ledini. — Upravitelj. u— Na splošni obrtni nadaljevalni šoli v Ljubliani na Erjavčevi cesti §t. 21 prične šolsko leto dne 1. oktobra. Vpisovanje na tej, kakor na vseh ljubljanskih obrtnih na-daljevalnicah se vrši v nedeljo dne 27. septembra od 9. do 12. ure dopoldne. Vsa pojasnila so razvidna na črni tabli v šolski veži. — Šol. upravitelj. u— Na ženski strokovni nadaHevalnicI za umetne te oblačilne obrti v LJubljani prične šolsko leto v četrtek dne 1. oktobra. Vpisovanje se vrši v nedeljo dne 27. septembra od 9. do 12. ure na dekliški šoli Sv. Jakoba trg 1. Na novo vstopivše vajenke naj pri-neso s seboj odpustnico ta učno pogodbo, one iz lanskih letnikov pa izkaz. Šolnino v nesku 15 Din za učila in učne pripomočke je vplačati pri vpisovanju. Šolo obiskovati so po obrtnem redu (§ 99 b) dolžne vse obrtne vajenke. Pouk se bo vršil ob nedeljah od 8. do 12. ta ob četrtkih od 14. do 18. (2. — 6.). Nadaljna pojasnila pri vpisovanju. — šol. upravitelj. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policij! sledeči slučaji: 2 tatvini, I prestopek nedostojnega obnašanja, 2 prestopka žaljenja straže, 2 prestop- na velesejmu v paviljonu „11" Proti odefeelosii deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj'. Dobiva se v vseh lekarnah In drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, llica 204. Mr. Stanko Hočevarjeva aromatična žeiezn. tinktura zoper slabo prebavo in za oslabele. Steklenica 20 Din, po pošti od 3 stekl. dalje Lekarna Hočevar, Vrhnika. 55161 ka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek tr pinčenja živali, 1 pijanost, 1 poskusen samomor in nošnja orožja brez dovoljenja. 12 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek obrtnega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi posesti kolesa sumljivega izvora in 1 radi tatvine. u— Samomor vsled nesrečne ljubezni. S plinom se je zaduši! v noči na sredo trgovski sluga 24-letni Ivan Krašovec, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 6. Okrog 7. ure zjutraj ga je našel njegov gospodar mrtvega na postelji. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojnik je zapustil razna pisma iz katerih se razvidi, da je šel v smrt radi nesrečne ljubezni. Poleg pisem so našli v njegovi zapuščini tudi več listov popisanih s pesmi, ki jih je zlagal sam. Pokojnik je bil doma iz Vrhpolja v kamniškem okraju. u— Samomor Ljubljančana v Kamniških planinah. Kakor smo predvčerajšnjim po rečal-i, so orožniki našli te dni v gozdu »Ga-berska pe5» v Kamniških planinah golo okostje neznanega moškega, ki je najbrže izvršil samomor. Identiteta neznanca se ni mogla ugotoviti. Pred štirimi meseci le odšel z doma 23-letni posestnikov sin Alojzij Komar iz Krakovske ulice v Ljubljani. Svoii sestri je rekel, da gre k brivcu, a se od takrat več ni vrnil. Domnevalo se je, da je šel v Dalmacijo. Ko pa so Komarjevi čitali te dni poročilo o neznanem mrtvecu v »Ga-berski peči», so takoj slutili, da je neznani mrtvec identičen s pogrešanim sinom. Poslali so v Kamnik svojega uslužbenca, ki je po obleki takoj spoznal, da je mrtvec nedvomno identičen z Alojzijem Komarjem. Tudi revolver so spoznali kot Komarjevo lastnino. Skoraj gotovo Je, da je nesrečni mladenič izvršil samomor. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. u— Zopet predrzen vlom v stanovanje. Vlomi v stanovanja so zadnje čase skoro na dnevnem redu. V torek se je utihotapil potom ponarejenega ključa uzmovlč v stanovanje slikarskega mojstra Brajerja na Osojah št 3. Tat le odnesel Brajerjevemu sinu Leopoldu zlato žensko uro, čevlje in nekaj malenkosti v skupni vrednosti 770 dinarjev. ZG. ŠIŠKA. Sedaj sta se oglasila oba: »Kmetski llst» ne mara demokratov, »Slovenec* pa ne samostojnežev. Ubogi volile!, dopisniki sami ne vedo, kako bi nas ujeli. G. uredniku «Slovenca» gotovo nI znano, da so se nekateri voditelji SLS v Dravljali združili s samostojneži ln imajo županskega kandidata samostojneža. Pa vendar ne, da bi »Slovenec« vedoma agitlral za samo-stojneže. »Kmetski list«, oziroma njegov dopisnik, goni že celo leto Isto lajno. Občinski računi mu ne gredo v glavo; gotovo mu delajo še več preglavic kakor oni pri električni zadrugi, kjer vleče revizor samo-stojneže že cele tri tedne lz blata. Gospodarstvo samostojnežev pri električni zadrugi v Zg. Šiški naj bo vsem za zrcalo, da se tako ne sme delati, ako hočemo, da bomo Imeli reveži, delavci in bajtarji kdaj cenejši tok. Voditeljem socijalistov se pa zdi, da živimo delavci v megli. Toda mislimo, da je ravno obratno; oni so v megli, ko ne vidijo, da delavci ne maramo biti trabanti samostojnežev. Vsi bomo volili še nadalje g. Ivana Zakotnika za župana, čegar skrinjica je prva, samostojneže pa le oni, ki so od njih odvisni, aH mogoče celo plačani. Sedaj ne gre za politiko, amipak, kdo bo župan. Zato delavci, ne poslušajte nikogar, vsak naj stori svojo dolžnost, da bomo Izvolili g. Zakotnika z veliko večino za župana. — Več delavcev. Iz Celja e— Mladinski koncerti In glasbena predavanja. Glasbena Matica bo tudi letos prirejala mladinske koncerte in glasbena predavanja. Prvo predavanje se bo pod naslovom »Orgije« vršilo že oktobra. Sploh' Ima Glasbena Matica letos zanimiv spored svojih' prireditev. Šolska vodstva so napro-šena, da vzbujajo pri mladini zanimanje za te prireditve. e— Občni zbor Glasbene Matice bo v STedo dne 7. oktobra ob 8. url zvečer v njenih' prostorih na Slomškovem trgu. Dnevni red je običajen. Vabljeni so vsi prijatelji glasba ..... '"osti. e— rje pri Glasbeni Matici se za sedaj še ne more poučevati, ker se ni prijavilo dovolj interesentov. Čim pa bo dovolj reflektantov, se takoj prične s poukom. e— Sestanek članov SDS za Celje-okollco bo danes dne 24. septembra ob 8. url zvečer v Neradovi gostilni v Gaberju. e— Občni zbor Ljudskega vseučilišča. V pondeljek, d-ne 21. septembra je imelo Ljudsko vseučilišče v Celju svoj redni občn-i zbor. Iz poroči! funkcijonarjev društva posnemamo, da se je prošlo poslovno leto vršilo sedem predavanj in da je imelo dru- lestija iz !t. Silosa roman trgovca z dekleti pride v kiao «Dvor» H©ficiii po znižani ceni liter Sin 8'25 iz bencinske sesalke pri JugO-AutO, Dunajska c. 36. Telefon 236. štvo 75 članov, na katerih skromne prispev-ke ie bilo zgolj navezano. In ta vsota rt zadostuje za tekoče izdatke! Za predsedni-ka je bil zopet izvoljen za to instiiucijo pre zaslužni vladni svetnik g. Emanuel Lilek, Želeti bi bilo temu zavodu dobrih predavateljev, ki bi z zanimivo snovjo znali pri ob-činstvu na novo vzbuditi interes, ki je že skoro zamrl. e— Red mora biti povsod in tudi v Celj. ski koči. Dasi je veselo dejstvo, če obiskuje kočo vsako nedeljo več posetnikov, je vendar treba grajati nelepo razvado, da mi. slijo nekateri, da smejo gori vse uganjati, kar jim je drago. Posebno pa treba pouda-riti, da ne gre, da bi tulili kakor obsedeni. Tako je začela prakticiratl stalna nedeljska družba pet ali šest liudi, ki poje na vse pre-tege in neskladno madžarske in nemške »po pevke« in moti druge družbe tako, da se še na ves glas ne morejo pomeniti. Ze na domače tuleče pevce smo jezni, a kaj šele, ko ne vemo, če nas taki ne mislijo nekoliko zbadati in izzivati! Fo ne gre, da bi se rjo-venje in hrup, ki sta se vgnezdila že v planinskih kočah, preselila tudi v nižine! e— Tatvine v trgovini. V manufakturni trgovini Brata Štimer & drug v Celju so se godile že dalje časa manjše tatvine. V noii od 16. na 17. t. m. pa je bila izvršena večja tatvina. Izginilo je raznega blaga v skupni vrednosti 20.000 Din. Storilcem so prišli kmalu na sled in aretirana sta bila druga omenjene tvrdke zakonca F. in M. R. Iz Trbovelj t— Koroški dan. Preteide dni se je sesta= vil v Trbovljah pripravljalni odbor vseh tukajšnjih kulturnih društev za izvedbo do-. stoj nega spominskega dne k obletnici ple= biscita na Koroškem. Leta se bo sešel v pe= tek k seji pri Dimniku, na kateri se bo raz> pravljalo o potankostih programa. Za sedaj je gotovo, da bo zbirališče pred gasilnim domom na Vodi, kjer bo zaigrala delavska godba več komadov, nakar bo odkorakal sprevod v Trbovlje. Pred občinsko hišo se bodo potem vrstili govori, nato pa se bo vrnil sprevod z bakljado proti Vodam do Sokolskega doma, kjer bo razhod. V Sokol« skem domu se bo okoli pol 9. zvečer vršila akademija. t— Začetek obrtnonaddjevatne šole. Vpi sovanje v obrtnonadaljevalno šolo se bo vr» šilo v četrtek 1. oktobra ob 6. zvečer v vo« denski šoli. Vpisnina znaša za vse učence pripravljalnega, prvega in drugega razreda 10 Din. Na novo vstopivši morajo prinesti s seboj zadnje šolsko »pričevalo, starejši pa zadnje spričevalo obrtne 6oie. Redni po> uk ae bo pričel v nedeljo 4. oktobra ob 8. zjutraj za vse razrede. Poučevali bodo uči« telji vodenske šole. t— Otvoritvena predstava v Sokolskem gledališču. V nedeljo 27. t. m. ob 8. zvečer se bo vršila v Sokolskem gledališču otvo« ritvena predstava v sezoni 1925/26 »Rcvolu« čilska svatba*. Igrokaz za časa francoske revolucije v treh dejanjih je spisal L. Mi« eaelis. Vrli Trboveljfiani so uprizorili «Re= volucijsko svatbo* preteklo nedeljo v Hrast niku in želi velik uspeh. Predprodaja vstop* nio v nedeljo dopoldne v gostilni Sokolske« ga doma. Pri predstavi šoloobvezni mladini vstop ni dovoljen. t— Šolska telovadnica. V smislu sklepov krajnega Šolskega sveta 17. t. m. bodo pri« čeli graditi spomladi I. 1926. poleg trbovelj« ske šole šolsko telovadnico. Z njeno reali« zacijo bo zelo veliko pomagano telovadne* mu pouku, ki se je vršil doslej brez telo« vadnice. Iz Primorja * Kako obrekujejo pošteno ime slaven• skega ljudstva, o tem svedoči videmski ted« nik «Camicia nera», ki je objavil v soboto 19. t. m. uvodni članek z naslovom «Ven z barbari®. V članku popisuje šifrirani f. c. infamno laž, kako so Slovenci oskrunili vo« jaško pokopališče v Vrtojbi, medtem ko je s strani oblasti dokazano, da so grobove od kopale vojaške oblasti pod vodstvom nad« komisarja Diaza iz Gorice. Vse to je videm skim hujskačem neznano, zato predlagajo v svojem tedniku: 1. da se odpravijo s!o« venska politična društva v Trstu in Gorici, ker da so središča propagande in ščuvanja; 2. da se prepovedo italofobski listi: «Edia nost», «Goriška Straža*, «Novice», eMali list* itd.; 3. da se razpuste občinski sveti, imenujejo italijanski tajniki itd.; 4. da se začne prebiranje drugoiodnih uradnikov, učiteljev in duhovnikov, katere treba pre« meščati, odpuščati in izganjati ter 5. da sc uvede strogo nadzorstvo vseh onih, ki vzdr žujejo zveze med Italijo in inozemstvom. Ponatisnemo ta apel fašistovskih fanatikov le zavoljo tega, da bodo čitatelji videli, do kakšnih reči so se zmožni povspeti sovraž« niki Slovencev, ki bi jih. radi uničili tudi če so brez madeža. * Kmetijska razstava v Čedadu je kon« čana in nekaj nagrad so prejeli tudi Slo» venci. Vzpodbujcvalno diplomo so prejeli vsi vipavski in briški razstavljalci, s srebra no svetinjo je bil odlikovan Ciril Stember* ger, s bronasto pa več drugih. Zlato kolajno za izvrstne sirarske izdelke je prejela mle* karna v Livku na Tolminskem. Odlikovano pa je tudi Slovensko čebelarsko društvo v Gorici. * Občinski komisar v Sežani je sedaj me« sto notarja Rumerja neki Rosignolli iz Tr« sta, kateremu mora sežanska občina plače« vati na dan 60 lir, medtem ko je znašala dnevna nagrada dr. Rumerja le polovico te ga zneska. * Prenos smrtnih ostankov Hermine Tro štove v domači kraj. Te dni so prenesli te* lesne ostanke ge. Hermine Troštove iz G o« rice čez Razdrto v Postojno ter St Peter na Krasu v domači Knežak. Ko se je spre« vod bližal Zagorju, so se oglasili zvonovi. Ob 3. popoldne je dospel sprevod do Kne« žaka, kjer so sprejeli krsto domačini. Tr« novski dekan je ob asistenci knežaškega in zagorskega župnika opravil cerkveni obred, moški zbor dramatičnega društva «Kalc» iz Bača pa je zapel »Vigred sc povrne*. Kr« sto so nosili občinarji in kondukt se je od« pravil proti Sv. Barbari, kjer so položili po« kojnico k večnemu počitku. ia in sveta Vrsta železniških nesreč Zopet se imamo na tem mestu baviti t žalostno kroniko raznih nesreč in nezgod. ki so se pripetile zadnje dni na železnicah. Reči moramo, da letošnje poletje in iesen res kar nočejo pojenjati te nesreče. Culi smo že z raznih strani glasove: »Ali res nimate o čem drugem pisati kot o samih železniških nesrečah?« Ljudje imajo prav, toda mi ne moremo nič za to, ako na železnicah ni vse v redu in se pripeti nezgoda za nezgodo. Po dolžnosti kronistov moramo pa po možnosti zabeležiti vse, kar se je po svetu važnega ali zanimivega zgodilo. Zato nam bodo čitatelji oprostili, da jim tudi tokrat navedemo par takih nesreč, ki so se pripetile zadnje dni. K sreči tokrat lahko bolj govorimo o nezgodah kot o nesrečah, ker ni toliko žrtev. V nedeljo ponoči okrog 11. so na postaji Stainach na Brenneriu na Tirolskem premikali tovorni vlak. Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov se je 12 nato-vorjenih voz odtrgalo in drvelo po klancu navzdol proti postaji Matrei. Pri tej stanici je skočil en vagon iz tira. drugi pa so drveli z vedno večjo hitrostjo dalje. Cez nekaj časa je iztirilo zopet nekaj voz in se razbilo ob proA V.':;slov pove uprava .Jntra. 24031 Vulkanšzira vse vrste gumija parna vulkanizacija P Skarar v Ljubljani, Rimska costa 11. Dobra krojačlca u priporoča. Cene zmerne. Naslov povo upravi »Jutra* 24007 Krasno bodočnost ti lahko ustvari učenec v jtarosti od 15 do 18 leta, ako vstopi v naš fotoke-mlčni atelje. Prednost imajo učenci, ki imajo veselje u risanje. Ponudbe naj se rpoSljejo na npravo »Jutra« pod »Risar«. 28067 Prodajalka prvovrstna moč želi radi majhnega prometa spremeniti mesto. Izurjena tudi v steklarstvu. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Dobra moč 11813». 24010 Dobra kuharica vajena vsega dela prosi mesta gospodinje pri boljšemu samskemu gospodu ali vdovcu. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko »Varčna kuharica«. 2400S Absolvent trg. šole išče mesto pri lesni trgovini ali industriji. Dopise na npr. »Jutra« pod šifro »Absolvent 11830». 84038 Dekle išče službo sobarice ali pestunje k boljši rodbini. — Naslov pove uprava »Jutra« 24037 Dimnikarskega pomočnika (prejme takoj Silvester Smerdu. dimnikarski mojster, Postojna. Jul. B«n-8lj». 24299 Risar nar. ::n Rudolfu Anderliču, modna trgovin*, Ormol ob Dravi. 24024 (išisfo) Zidarski nr!zornik z večletno prakso ln ver-ziran v pisarniških poslin, feli službe. Naslov v upr. »Jutra« Maribor pod »Nadzornik«. 23978 Mesto učenca Trgovski sotrudnik j tnl, * ta? ™Š spreten m _ dober grosist. mesecev vajeniške dobe. — Šoier-mehanšk in elekiromonter išče privatno službe. Vešč opravljati tudi vsa hišna dela. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »A. L.» 24019 event. tudi detailist, želi spremeniti me?to v mestu ali na deželi. Nastop po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» |X)d šiiro »Dobro verziran*. 24300 Trgovski uradnik zmožen vseh pisarn, del, samostojen delavec, prosi nameščenja, najraje v mestu. Desetletna praksa. Po« loži do 10.000 Din kavcije ali pristopi kot družabnik, pozneje večja vsota. — Ponudbe pod šifro »Uradnik, na npravo »Jutra*. 24291 Naslov nove nprava »Jutra* 24012 Pozor, pevska in sokolska društva! Uradnik, zmožen knjigovodstva, pisarniških del v posojilnici, trgovini ali tovarni, dober pianist, godbenik in pevovodja. išče primerne službe. Gre tudi na Hrvatsko ali v Dalmacijo Pri-giase na upr. »Jutra* pod «OganlzacIja». 23G29 Gospodična vešča vseh hišnih del išče službe za čez dan. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* DOd značko »Marljiva 1000» 24288 Strojepiska perfektua. z večletno prak--o zmožna slov. stenografije. slovenskega, nemškega jezika v govoru In pisavi, sprejme r.ameščenje za popoldanske ure. Pismene ponudbe pod »Samostojna* na Alom* Companv. LJubljana, 8401» Praktikantinja z enoletna pisarn, prakso, zmožna slovenskega, nemškega in srbohrvatske^a Jezika ter strojepisja,^ išče primernega mesta. Naslov v upravi »Jutra*. 24029 Vajenec ki je obiskoval 7 razredov ljudske šole, vajen že iz domače trgovine, išče mestu v trgovini z mešanim blagom za takojšnji nastop. Naslov: Micl Srebotnjak. Ložniea pri Celju. 24021 Transportne sode iamčeno prima nove, od 300 do 18(10 litrov, proda po najnižjih cenah Franc Uudolf, Slov. Konjiee. — 2369S Kino-a parat nov Patek-motor, »Spiegel-Iampeanfasser* na G ovojev s S programi, popolnoma kompleten za projektiranje se proda za 28.000 Din. — Naslov povo uprava »Jutra* 24290 Spalnica skoraj nova iz cvetličnega •Jesena z otomano in preprogami se radi odpotevanja proda. Naslov pove nprava »Jntra*. 24289 Landaver skoro nov, se proda ali zamenja za landaver ali za drng stari voz. Bruno Ba-lantič. Bedlar, Spodnja Sika, Jernejeva cesta 44. — 23840 Slamorezni stroj proda A. Strupi, Vidovdanska cesta 14. 24013 Pohištvo iu šivalni stroj se proda. Naslov nove uprava »Jutra* 24014 Steklenice (baloni) v pletenicah po 50 kg in več ima v zalogi »Juhan*, Ljubljana, Gradišče št. S. 24011 Izurjen likar za svetlo likanje ovratnikov. srajo itd. išče mesta. Naslov pove uprava »Jutra* 23528 Foto potrebščine najboljše, p riporoča D. Rovšek. Kolodvorska ulica St. 84. — Istotam se prevzemajo tudi vsakovrstna amaterska dela. 366 Javna dražba Glasom sodnega edikta Gn. 88811924 se Trii ponovna javna dražba »Underwood» pisalnesa 6troja dne 23. septembra ob 2 popoldne v Oakovcu, Strossmayerjeva ali ca. nakar ee interesente opozarja. 24025 Nemščino italijanščino in klavir poučuje gospodična. Naslov v upravi »Jutra«. 23944 Srebrne krone po Din 4.23 in staro goldinarje po Din 11, v vsaki množini kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Prodam srebro«. 23975 Čebulo po konkurenčni ceni, vsako množino, razpošilja — E. Eesmaii, trgovec, Ptuj. 23674 Jabolka namizna, vseh vrst, razpošilja na vagone in manjša množine Peter šetina, Kadeče pri Zidanem mostu. 23719 Krompir, zelja Več vagonov soropoljsko-?a leneira krompirja, fižola, trdoglavnatega zelja proda Anton Križnar. trgovec v Stražišču pri Kranju. Brzojavk Križnar, Kranj. 23511 Hiša v št. Vidu nad Ljubljano, ležeča ob glavni cesti, z vodovodom in elektriko, 5 do 0 sob, se kupi proti takojšnjemu plačilu, oziroina se išče istotako stanovanje. — Ponndbe pod poštni predal 33 Ljubljana. 24003 Lokal » skladiščem na Marijinem trgu, se odda proti odškodnini ali se proda hiša (2 stanovanji). Naslov v upr. »Jutra«. 2393G Manjši lokal z električno razsvetljavo v sredini mesta se išče za takoj. Ponudbe na upravo »Jntra* pod »Centrum*. 24298 Pisarna s telefonom — popolnoma opremljena, tudi pisalni stroj, v bližini kolodvora, so odda .takoj ali 8 1. oktobrom. Naslov v unravi »Jutra*. 24038 Majhen lokal se iščo na prometnem kraju Ponudbe na upravo »Jutra* pod «192č». 24027 ^^JMAkMLUJL x IV. -riti Stanovanje v novi vili na Linhartovi cesti. 2 sobi, 2 kabineta, kopalnica in pritlkline, odda takoj Posredovalec. Sv. Petra c. 23, I. 23995 Enonadstropna hiša obstoječa iz 5 sob. kopalnice. solnčne kopeli itd. v sredini Ljubljane se zaradi odpotovanja v inozemstvo proda. Poleg hiše vrt. Stanovanje kupcu na razpolago. Cena 235.000 Din. Ponudbe pod «Hitra kupčija« na upravo »Jutra*. 24302 Soliden gospod išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Soli- Enonadstropna hiša dvodružinska nova, obstoječa iz 3 sob, 2 kuhinj, 2 predsob, 15 minut od ne pošte so po lelo ugodni ceni proda. V hiši jo električna razsvetljava in vodovod. Poleg velik vrt v izmeri 1000 m'. Stanovanje takoj na razpolago. Naslov povo uprava »Jutra*. 2429- Drva in les Kupi so vsaka množina suhih bukovih drv in ore-hovili hlodov Ia. od 80 cm dalje in 2 m dolžine dalje. Plačljivo pri prevzemu. Resne ponudbe t navedbo cene na upravo — »Jutra« pod »Ia. oren«. 28960 Salonska oprava že rabljena vendar moderna se po ugodni ceni kupi. Ponudbe na upravo «Jutra» pod »Salona. 24285 Na javni dražbi proda nova dvodružinska hiša. pripravna za vsako obrt. Poleg je velika njiva Celo poslopje leži ob gl. cesti do rudnika. Reštajn. Rajhenburg. — Reflektanti ki imajo sedaj priložnost, naj si jo ogledajo takoj na licu mesta. Prodaja se vrši že 29. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Kozjem. 24023 Posestvo 28 oralov, ravnina, lepa poslopja * velikim inventarjem tn Mlin 10 oralov posestva, ravnina, vse pri Mariboru proda CuieS, Maribor, Barvarska ulica S. 24016 den 11789«. 23935 upravi 24282 Zakonski par ves dan odsoten, išče Prazno sobo za takoj. Plača naprej za celo leto. — Ponudbe pod »Zelo nujno* na upravo »Jutra*. 2428C Mlad gospod vajen na red in snažnoet, išče mirno in zračno sobico Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Udobna sobica*. 24294 Opremljena soba s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se takoj odda gospodu proti me-sečni najemnini 200 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 24295 Soliden akademik ičče za tako) sobo po možnosti b posebnim vhodom. Dopise pod značko »Akademik 11824» na upr. »Jutra* Stanovanje treh ali »*5 sob. v novi ali stari hiši, iščem ev. kupim manjšo vilo s praznim stanovanjem. Naslove prosim na upravo »Jutra« po »Takoj 11772«. 23948 Oospod miren, dostojen in soliden, ki se nerad seU, ves dan odsoten išče za 1. oktober primerno, mesečno, opremljeno sobo, s posebnim vhodom, najraje v sredini mesta, kar pa ni pogoj. — Vse dosedanje majhne sobice, v katerih je stanoval po več let, je moral zapustiti le vsled izselitve lz Ljubljano, ozir. vsled prirastka rodbinskih članov najemodajalca. — Takojšnje cenjene ponndbe na upravo •Jutra» pod »Dom 11818». 24029 popolno oskrbo. Naslov v upravi »Jutra*. 24033 Posojilo od 25.000 do 50.000 Din išče pošten trgovec v svrho večjega obrata. Obresti po dogovoru. Pismene ponudbe pod »Poštenost — _____ 11431« na upravo »Jutra«. 30 let. Sme imeti do dva 23969 . otroka, hišo, z obrtjo, ali posestvo. V gotovini prine- Znanja želim e šiviljo, ni zna dobro krojiti. Sprejme se takoj v dobro službo. Ženitev ni izključena. Mlajše moči naj pošljejo ponudbe pod »Bosna« na upravo —-»Jutra«. 23836 V svrho ženitve bi se rad semanil z gospodično ali vdovo ataro nad Posojilo 60.000 Din na prvOMesfno vknjižbo, se išče. Naslov pove uprava »Jutra«. 23891 sem 35.000 Din. Naslov v upravi »Jutra*. 24281 Kdo hoče svoj kapital v treh mesecih podvojiti? Pišite na upravo i »Jutra* pod »Brezkonku-renčno podjetje* In navedite višino takoj razpoložljivega kapitala. 24297 5000 Din posojila iščem na vknjižbo. Plačac 18 % obresti za eno leto. Poizve se v unravi »Jutra* 24013 Gospod lep, popolnoma diskreten tnačajen. želi znanja. Pisma s pripombo »Mlada« na upravo »Jutra». 23931 Mlad obrtnik (damski krojač) se želi spoznati s gospodično ali mlado vdovo, ki poseduje svoje stanovanje. Ženitev nI izključena. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Lepa bodočnost 11S22*. 24028 Srček! Dvigni pismo na moj naslov kakor dogovojeno. — Čuki. 34277 Zora 1000 Sestanek v soboto ob 18. uri Sodni park. Dve zvezdi. 24288 e >*:. Klavir kratek, se kupi. Ponudbe na upravo »Jntra« pod — »1380». 23972 Akordne citre malo rabljene se prodajo za 230 Din. Naslov v upi. »Jutra*. 24293 Mladi psi od doge, se poceni prodajo. Naslov v uprav* — »Jutra». 2395i Majhnega konjička a opremo in vozičkom kupi Hribar, Ljubljana, Ulica r.a grad BIL 23747 DežpJk brez ročaja sem izgubil 22. septembra zvečer. — Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi v Enafljevi ulici 10, pritličje, desno. 24030 Drap ženski klobuk se jo izgubil v nedeljo na Tržaški cesti. — Naslov v upravi »Jutra*. 34039 Štedilnik nem^kftga cicteirz», na dva luknji, emajliran, zelo lep, ee ceno proda al! zamenja za krompir, fižol itd. — Istotam se zamenja mandolina za kitaro. Pomidhe na upravo »Jutra« pod — »Štedilnike. 23720 Dalmfanisk! mošt bol, letošnji, je dospel in bo toči po 12 Dio v do-broznanih gostilnah pri An-žoku v Sp. šiški, na Krakovskem nasipu St. 18 in na Jesenicah na Gorenjskem. Se priporočata 'or.?-ta Losan. ^T-J matrace, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nucSi najceneje Rudo!! Raton, tapetnik Krekov trg štev. J (poleg Mestnega doma) EJKSCraaa^SESGSSU Učitelj in učiteljici dasta za 14 dni v počitnicah brezplačno S sobe v lepem kraju, 3 četrt uro od Kranja, onim, ki bi dali brerplačno prenočišče dvakrat v- mesecu med gledališko sezono. Odgovori naj se na: boi-sko vodstvo Predoslje, p. Kranj. 23946 Oddam sobo s 1. oktobrom solidnemu gospodu. Ogleda Ee od 1. do 0. ure na Erjavčevi c. H 14/1. 24301 Di.iak visokošolec išče sobo v sredini mesta ali v bUžinl obrtne šole. Cenjene ponudbe pod «L. št. 1904» na upravo «Jutra>. S427S IIVRiIIJE TISKARSKA DEIA V VfAKIMHOLIs Ml IM SICFR URADHE TliKOVIHF. CENIKE KUVERTE RAČU\E HttAMIME IK Z\DRU2: \E KHJIŽtCEPOROtHA\Al\A\ILA.VABh IACIRKULARJE ViTOP\ICt ETIKEIE M/fc TVA i KAM ANIIA • l AVI TKE i Č X SOPff £ IN ViA VTHKARiKO STROKO SPADAJOČA DEIA OKUSHO IS CEMO * t NAKOČUA fPRl J EMA TUDI »NARODNA K\JICA»VV PR£iER\OVX ULICh ŠTE VILKA 7 T B L E F O /V . j T E V • 301 Soba za majhno pisarno se išče v sredini mesta. Ponudbe pod »Separirana* na upravo »Jutra.. 34280 Separirano sobo event. 8 brano išče distin-gviran gospod. — Ponudbe pod »Samec 11827» na upr. »Jutra». 24094 Mali oglas (Prevod iz češčine.) (Konec.) »Nimair. imetja, imam samo očeta in Čast. To je vse moje bogastvo. Nobene zahrbtne misli ne poznam. Vedno sein gojil željo, da bi bila tista, ki bo nekoč nosila moje ime, zakaj to je vse, kar ji morem dati v dokaz svojih poštenih namenov, kar ugotavljam kot lekaj posebno važnega... no. torej, vedno sem želel, da bi ne bila odvisna samo od tega. kar zaslužim jaz, da bi bila samostojna. Jaz bi pa živel ob njeni strani skromno življenje zvestega čuvarja njene dobrote in plemenitosti, pripravljen storiti vse, da bi ji igral vedno smehljaj na obrazu. Več si ne želim. To bi mi bila najlepša nagrada. Človek, ki deluje poleg svojega urada Še kulturno, ki živi v delu od ranega jutra do poznega večera. se sčasoma privadi sanjati o. oazi. Sanjati o oazi med napornim vsakdanjim delom. In če bi se mi te sanje uresničile, bi bil slab in sebičen človek, če bi ne žrtvoval v globoki hvaležnosti vsega svoji dražestni, vso svojo silo in volio, vse veselje do nadaljnega dela in življenja zanjo. Vaše Visokoblagorod-je piše: naša nada! Vaše Visokoblago-rodje naj mi blagovoli oprostiti: rad bi bil odlomek te nade. jaz, ubogi siromak ...» In Tatinak piše. Pero škriplje, pike fn vejice se vrste, črka se stiska k črki. Sil ia volja in prepričanje, da mora ugajati na prvi pogled, da je zmaga na pragu, da je treba samo seči po nji, samo vzklikniti: tu!, vodi Tatinakovo bele roko in usmerja tok misli, domislekov in najrazličneiših malenkosti z vztrajnostjo železniškega čuvaja. Naenkrat pa obstane tok misli, roka se ustavi, pero usahne. Tatinak stoji kot na križpotju. kier se je nenadoma zbrala velika gruča ljudi, živali in stvari. pa ne more ne naprej ne nazaj. Zdi se mu. da je težko ranjen. Divji dvom se oglasi, bliža se, .že mu sedi za vratom, že ga je podrl na tla duši ga in davi... Kar se mu prikaže mili obrazek iz davnih dni! Krasna in plemenita He-dvika Lancelova, dobra prijateljica iz prvih dni mladosti. Bila je čudovita de-vojka, črnolasa, duhovita, z lepo obli- . kovanim nosom, pravilnimi in propor- I djonalnfmi ustnami, CrnSh, globokih oči. Hedvika Lancelova je bila bajno lepa, njen oče bajno bogat. Imela je vsega v izobilju, samo zdravja ne. Pred dvemi led so jo omožili. Odpotovala je z neznanim mladeničem na Riviero in se ni vrnila več. Zakon ji ni dal tega. po čemur je hrepenela. Zdravja ni bilo mogoče kupiti. Tatinak razprostre novine po mizi in čita počasi, menda že stopstdesetič, mali oglas. — »Za zelo lepo 19 letno pla-volasko. skromno in tiho.« Spomin na nekdanjo prijateljico mu sili solze v oči. V domišljiji vidi na belih stenah stanovanja sliko gospodične, preproste pla-volaske. ki hrepeni po csvobojenju. In tako mu je pri srcu. da bi poljublja!, vroče, neskončni poljubljal. Ali soba je prazna, vse je ' '-->. in misel, da ni daleč okoli bitja, ki t ;e dalo objeti in poljubiti na ust.na -i čelo. bije v srce kot -'e!ezna pest. V Tatinaku se zbudi novo inistvo. Hedvika Lancelova je bila ena. Ali je mogoče, da bi se zdaj v tem svečanem trenotku vrnila? Ne. ona se ne vrne več. Tatinak tega moče. Tatinak hoče biti srečen, hoče .napraviti dobro kupčijo. Ne izgovori tega, vendar se mu pa pozna na obrazu. Naglo stopa Po sobi sem in tja. Pismo je napisano, čez pol ure se stemni. Čez po! ure se Tatinak obleče in pojde oddat pismo na pošto. Po ulici gre kakor grešnik. Pogledi mimoidočih ga žgo. Čuti, kako vsi ti ljudje vidijo, da nese pismo. Nairaie bi se vrnil. Kar opazi nekega mladiča v temnosivem raglanu. Tatinak je prekoračil Parkrat ulico, ali mladič mi1, je neprestano za petami. In hodi prav tako nervozno kot on. Tudi on bega z očmi po mimoidočih, po izložbah, tudi on se neDrestano zanima za tlak. Tatinaku nosta.ia tesno pri srcu. Ves se trese. Pot mu liie s čela. V taktičnem loku usmeri korake k .nabiralni k«. Se nekaj korakov Je že pri cilit* Tatinak stopa zda i počasi kot delničar, dostojanstveno, kakor da bi Ime! dovoli časa, prijazno se smehlja: toliko žensk ie okrog, toliko voniav in pozdravov Tatinak stopa pokonci, nos ima nalašč malce privzdignien. ustnice zategniene v lahen usmev. Ponosno potegne iz žepa široko pismo ter ga neprisiljeno spusti v nabiralnik. In nihče naokrog ni slišal. kako je padla tisti hip težka žrtev na klado. »Gospod Tatinak!» Tati.nak mahoma ostrmt ta obstane. Molče stoji kot zločinec. Boji se ozreti, rad bi hitel naprej, pa so mu noge kot dva kola. zabita v zemljo. Klic se ponovi. Glasek je nekam znan. Tatinak seže z roko mehanično po klobuku, toda najraje bi se pogreznil v zemljo. Tako nepričakovano! »Klanjam se, gospodična Bernhardto-va, videl vas .nisem že...* »Kaj pa ves čas počenjate? Ali tudi odgovarjate na male oglase?* Tatinak je rdeč kot eksotična roža. ki jo ima prijateljica na klobuku, in trenotno ne ve, kaj bi pametnega rekel. »To je včasih goljufija, tak oglas! Da. če se spomnim naše Berte. kakšne je uganjalo bo dekle... Sicer pa. saj me spremite, kajne? Ne mudi se mi. vam tudi ne. Nobenega izgovora, pojdiva. Mož je na Moravskem, torej sem vdova...» Tatinak se prijazno pokloni. «Da, kaj sem hotela povedati... ah. da Berta! To vam je zvitorepka, prava zvitorepka, kaj vse ji pride na misel! Zadnjo soboto so se v družbi domenili in poslali v novine mali oglas. Bogat tujec, no, saj veste, kako se to dela, da bi se seznanil z lepo devoiko in sicer pod šifro: avto na razpolago. Veste, avto ie da.nes najboljša vaba. Stosedem-deset ponudb so dobile te navihanke. Čitale so jih več dni. In Berta je pripovedovala, da so tako imenitno potegnile vso to družbo starih devic in osamljenih deklet, da je bilo veselje. In kai mislite, kaj so počele navihanke potem? Povabile so dvajset najbolj vročekrvnih in zaljubljenih devic pred muzej... kaj pa vam je. gospod Tatinak, saj ste bledi kot kreda?* «Da... ah... to je trenotek ... če hočete, lahko sedeva... no. jaz prav za prav ne vem . . . bled sem, pravite? To se pripeti cesto... Imam pet kron, če hočete, lahko stopiva v slaščičarno. Torte so po osemdeset vinarjev. Jaz dve, vi dve. pa še nazaj dobim nekaj. Njena hčerka tleskne z nočicami. »To se najemo! Jaz imam tudi pet kron. Zložimo skupaj... Jaz imam rads one z belo kapico!* Tatinak motri to zgovorno dekletce, v ušesih mu brni poulični šum, ozira se okrog in zdi se mu. da se mu vsa okolica smeje. 3oaDacDnc3DGccDcnoocxo33acoono a □ □ Mencanje in drgnenje poškoduje vlakna tkanin. TftS-soda sama od sebe razkraja nesnago, vsled tega je mencanje in drgnenje nepotrebno. TfSS-soda je produkt nafte in radi tega tudi za najfinejše perilo neškodljiva. Z vporabo TRS-sode se poveča trpežnost perila za lOi 4 H par H J.O ■ CD ■ CDI CD ■ O B O H CD B CD R CD « CD H CD a CD IS CD 8 CD 53 CD V modnem salone M« SEBEJ - LJUBLJANA, Prešernova ulica 3 so došle 0 ■ o ■ o ■ o ■ C ■ Zalnl klobuki čedno » zalegi — Postrežba točna zadnje novosti v klobučevinastih m narmoderneiših klobukih Cene zmerne bioioioioioioioioioioioio 3450 0 K aoio RENAULT airt©m©feI5I danes neurekoslfivi za avto«takse, ps&nške in zdravnike in kot osebni, tovorni :n avtobus-vozovi ker so najsoiidnejši, najippežnejši in najcenejši pri uporabi. Zastopstvo za Slovenijo a A. Lainprei, Ljubljana, 4872-a Krekov trg št 10. Modni salon Ljubljana, Rimska cesta štev. SO je prejel najnovejše modele damskih kiobukov. , ■ Vsa popravila, nakitenja In preoblikovanja točno po najnižjih cenah. Zalnl klobuki vedno v zalogi. 35C8 s1"" **WBmmmmgBmm spretna z večletno prakso se takoi sprejme v modni salon Mari?a Kongresni tr 8. ossssssaBBaisaaaa □ouonnnonnnnrin Priporočamo knjigo: Stojanovič A., Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja s poštnino vred Din 31 — ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljnbljanl. Prešernova ulica 54 Mestna hraniSnioa v CrnomSju razpisuje mesto giiisa nitih Prednost imajo oni, ki so izvež-bani kapelniki za godbo na pihala in lok. Biti mora popolnoma zdrav. Plača po dogovoru. 5492a Redka priložnosti t Trgovska hiša , dvofrontna, na zelo frekventnem mestu z • dolgo vpeljano trgovino in stanovanjem v Celju ter v najlepši legi mesta Celja s sadnim ln zelenjadnim vrtom, električno razsvetljavo itd. t takoj prostim večjim stanovanjem proda zeio ugodno Jos. Klrbisch, Celje. 5473 L. Mikuš ** LJUBLJANA, Mestni trg IS izdelovateli dežnikov Na drobno I Na debelo 1 Zaloga sprehajalnih palio Stari