Marffionm
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 275
Maribor, pondeljek 2. decembra 1929 Jjjjj
Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošt! 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
UradniStvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceetaštJS
Oglati po tarifo
Oglate eprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ullot K. 4
Bol za podmornice
FRANCIJA ODLOČNO PROTI ZMANJŠANJU ALI ODPRAVI PODMORNIC. — DVOJNO LICE ITALIJE V TEM VPRAŠANJU.
Nova j ugoslo venska omiadina
Včeraj, na praznik ujedinjenja, so se v Zagrebu vršile velike jugosloven ske manifestacije ob priliki razvitja nove zastave Jugoslovenske akademske čitalnice. Iz vseh strani države je Prihitela jugoslovenska akademska omiadina, iz Ljubljane, iz Beograda, iz Subotice itd., tisoči in tisoči jugo-slovenskega Zagreba so napolnili ogromno dvorano Zagrebačkega Zbora, kralj sam je poslal kot kum nove zastave svojega zastopnika na proslavo. Predsednik Jugoslovenske akademske čitalnice, akademik Zdolšek je otvoril proslavo s povdarkom, da jugoslovenska akademska omiadina pričenja novo delo na kulturnem i nacijonalnem polju.
Zbrana omiadina je sprejela resolucijo. v kateri se priznava k načelu Integralnega edinstva vseh treh plemen jugoslovenskega naroda in ene, nerazdelne kraljevine Jugoslavije. Z velikim reformatorskim činom kralja Aleksandra so ustvarjeni pogoji za ustvarjanje žive in organično edinstvene nacijonabie Jugoslavije. Priznava se k načelu enega naroda, ene kulture, enega jezika, ene pisave in Pravopisa, ene znanosti in ene književnosti. Priznava važnost materi-ialne kulture za razvoj višje duhovne kulture. Ugotavlja zaostalost naroda v higijenski in gospodarski kulturi ter smatra povzdigo tega naroda za eno naj večjih nalog svojega bodoče-Sa dela. Smatra socijalno in nacijo-ualno vprašanje kot točno označeno Celoto in je proti razredni borbi, ki ie razdiralna in ogroža nacijonalno in državno celoto. Hoče nastopati z vsemi silami proti negativnim instinktom ljudske duše, egizmu, mržnji, zavisti, defetizmu, separatizmu, ki razdirajo m ovirajo, ter dvigati ljubezen in ze-“lnienje. Le tako bomo Jugosloveni postali enotna in močna nacija, moralna in kulturna edinica v skupnosti narodov.
Nedvomno, lep, idealen program, ki si ga postavlja idealov in zanosa polna omiadina i % cele države. Akademiki Slovenci, Hrvati in Srbi. ki so se znašli na včerajšnji proslavi v ju-goslovenskem Zagrebu, prožeti ideje lugoslovenstva. s čvrsto vero v zmago te ideje, so dali včerajšnjemu prvemu decembru najlepše obelcžie Ako Je kralj Aleksander Prevzel pokroviteljstvo nad to omladinsko slavnostjo je ravnal modro in državniško dale-kovidno- ker jc tako mladino zaobljubil, da. svoje včerajšnje sklope v praktičnem življenju tudi uveljavlja. Zato včerajšnja omladinska slavnost v Zagrebu ni samo običajno razvitje zastave v nizu podobnih sUvnosti, am-Pak je dogodek zgodovinske važnosti v razvoju našega naroda. Kakor kmlj Aleksander, se moramo zaveda-
driUdi vs* m'' a je v orn^adini bo-
očnost naroda, in priznati si irmramo
ocriem, da ji nismo posvečali dovVJi n3e- Priznati si moramo celo. da
LONDON, 2. decembra. Vse tukajšnje časopisje se obširno bavi z vprašanjem londonske pomorske razorožitvene konference. Pri tem se splošno naglaša, da je francoska vlada ne samo proti popolni odpravi, temveč tudi celo proti zmanjšanju števila podmornic. Ako bi se konferenca izrekla za odpravo oz. zmanjšanje, potem bi bila na primer vsa jugoslovan-
ska jadranska obala na milost in nemilost izročena težkim križarkam in linijskim ladjam neprimerno mogočnejše Italije. Zanimivo je dalje, da se Mussolini zavzema za odpravo podmornic kot bojno sredstvo, dočim se italijanski pomorski strokovnjaki zavzemajo še za fta-daljnjo uporabo tega pomorskega bojnega sredstva.
Kabinetna kriza u Belgiji
BRUSELJ, 2. decembra. Včeraj je pričelo zasedanje kongresa liberalne stranke. Ako se stranka izreče za flamizacijo univerze v Gentu, potem je smatrati misijo Jasparja za končano in on sploh ne pride več v poštev za ministrskega predsednika.
Premirje med Rusi in Kitajci
LONDON, 2. decembra. Po poročilih iz Moskve je med sovjetsko in kitajsko vlado sklenjeno premirje. Mandžurska vlada je namreč privolila v obnovitev prejšnjega stanja na vzhodno-kitajski železnici. Odpuščeni ruski ravnatelj in pod-ravnatelj bosta zopet imenovana na prejšnja mesta, v zvezi s konfliktom aretirani ruski državljani pa bodo izpuščeni.
Hesreča angleškega potniškega letala
BERLIN, 2. decembra. Angleško potniško letalo, ki opravlja službo na progi med Londonom in Bombayjem, je imelo pri Frankfurtu defekt v motorju. Bilo je prisiljeno, da je takoj pristalo, pri čemer se je stroj znatno poškodoval. Letalo so morali popolnoma demontirati. K sreči ni bilo na njem nobenih potnikov.
Petrolejski ulok u ognju
MOKSVA, 2. decembra. V bližini No-vorodijska se je vnel petrolejski vlak. Ogenj je naglo objel tudi v bližini naha-jaoči se leseni most, ki se je kmalu zrušil v vodo. Katastrofa je zahtevala več človeških žrtev. Med drugimi je zgorel tudi vodja železniških čet, Grigorijev, ki se je slučajno vozil s tem vlakom.
Strašna lakota na Kitajskem
LONDON, 2. decembra. V severnih provincah Kitajske vlada že dalj časa strašna lakota, ki je zahtevala dosedaj že na tisoče žrtev. Skupno je prizadetih nad 20 milijonov ljudi. Kitajska vlada sc zaman trudi, da bi dobila potrebno žito iz inozemstva, ker nima denarja. Beda ie tako velika,, da je stradajoče ljudstvo že ponovno naskočilo poslopja ameriškega Rdečega križa. Vlada se boji, da se ne bi prebivalstvo iz prizadetih pokrajin pri čelo seliti v Peking in druga večja mesta.
Nočna atrakcija na Glavnem trgu.
Sinoči se je na Glavnem trgu odigral prav cirkuški prizor, ki je privabil .mnogo radovednežev. Stražnik je opazil v spremstvu nekega železničarja znano malopridnico Marijo N., ki je kljub trem križem Še vedno prav podjetna. Čeprav jo je policija izgnala za dobo dveh let, se je ponovno vrnila radi česar ji je stražnik ukazal, naj mu sledi. Toda ženšče se je čvrsto oklenilo svojega zaščitnika in ni hotelo nikamor, tako da je bil stražnik primoran rabiti silo. Iztrgal jo je iz objema njenega varovanca in krenil z njo proti »Grafu«, razburjena Micika pa se je pognala vanj in ga v sveti jezi pričela biti s pestjo po obrazu, z drugo roko mu je strgala dekoracije raz prsi. Zakasneli pasanti so začudeno opazovali nenavadni prizor: ker pa se stražnik ni mogel zle pa ubraniti nasilne ponočevalke, je zavihtel penderek, kar je gledalce sila navdušilo. Gumijevka je padala prav neusmiljeno po zaobljenih delih malooridnice, ki se je med tem vrgla na tla. Končno so jo vendar pritirali do »Grafa«, kjer so ji s primerno masažo, zavezali tudi jezik, ki ni prene hal psovati, dokler se ni prav obilni, toda prostaški govorniški slovar are tiranke izčrpal. Micika se bo morala radi nasilja zagovarjati pred sodi ščem. — .
so pozabljali nanjo državniki in politiki: da so jo mnogokrat odrivali v strahu za svoje pozicije. In vendar je omiadina najlepši in najidealnejši višek vsega, kar ustvarja narod in drnž bo, in bilo jc vsikdar in bo vsikdar tako.'da je mladina bila gTrina sila v velikih političnih in socijalnih po-kretih. Zato vidimo, da n. pr. fašisti v Italiji in boljševiki v Rusiji p-'—xajo vprašam -n omlpdine največjo pažnjo in gledajo v nicj garancijo za zmago svojih političnih, gospodarskih in socijalnih načrtov in idej. Nemci, ki grade na ruševinah vojne in po-aza novo, silnejšo Nemčijo, so vpraf'°”i‘" obnove tesno vezali z vprašanji omla-dine. Samo pri naš smo — zdi se — pustili to vprašanje odprto. V kata-strofalfiih političnih borbah minolega desetUtja smo	i--*«	om’	•
dino in jo prepustili usodi. Velik njen
del se je prepustil valovom destruktivnega negativizma po krivdi merodajnih državniških krogov in vladajoče generacije.
Ako je ta mladina našla samo sebe, ako se je dvignila sama, čistega srca, nezlomljenih kril, ako je v mladostnem poletu idealizma manifestirala včeraj za boljšo bodočnost Jugoslavije in jugoslovenstva, ako se je zaob ljubila za realno, pozitivno, konstruktivno prosvetno delo med svojim narodom, je to velik, tolažilen pojav. Zakaj mladina se je dvignila iz lastne sile in bo ustvarjala v idealnem poletu nove dobrine za narod in. državo Morala bo pri svojem delu brezob zirno odstranjati s pota mnoge predsodke preteklosti in tradicije, ki ovirajo oživotvorenje čistih jugosloven-skih idealov.
Slouo od dr. Šestana u fDa-riboru in Središču
V soboto popoldne smo Mariborčani spremili na zadnji poti skozi mestne ulice tudi drugo žrtev, ki ji strašna avijonska nesreča na Glavnem trgu ni prizanesla, — truplo odvetnika dr. Ivana Šestana, ustanovitelja in prvega tajnika mariborskega Aerokluba.
Veličastno je bilo njegovo spremstvo, udeležba sočustvujočih ogromna. Nikogar ni bilo med meščani, ki bi ne čutil dol žnost, da se vsaj s svojo prisotnostjo oddolži pokojniku za njegovo delo in ža njegov trud, čegar sadov in uspehov mu ni bilo dario doživeti.
Žalni sprevod je krenil ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice, kjer je bilo truplo v cvetju in vencih položeno na oder. V ginljivih besedah sta se poslovila od pokojnika njegov šolski tovariš in stanovski drug odvetnik dr. Šnuderl in de-egat Aerokluba iz Beograda g. SaVa Mikic, pevsko društvo »Drava« pa je zapelo žalostinko. Ni bilo očesa, ki bi ga ne zalila solza.
Od mrtvašnice pa do kolodvora so bile ulice nabito polne nemih opazovalecv, ki so se poslavljali od zemeljskih ostankov priljubljenega društvenega delavca, agilnega funkcijonarja in vzornega odvetnica. Na čelu sprevoda je korakala vojaška godba s četo strumnih pešcev mariborskega 45. pešpolka. Pred mrtvaškim vozom so funkcijonarji Aerokluba nosili eliso, čelado in očala, simbole ideje, katere žrtev je postal pokojnik.
Za krsto so stopali sorodniki, odbor Aerokluba in številni predstavniki oblasti: za bana okrožni inšpektor dr. Šchau-bach, za mesto župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold, za odvetniško zbornico dr. Boštjančič, dr. Jančič, dr. Brenčič, predstavniki športnih društev ter drugih corporacij in množice prijateljev, znancev ter drugega občinstva.
Na kolodvoru se je od pokojnika poslovil predsednik, Aerokluba, ravnatelj dr. Tominšek, Četa vojakov pa mu je izkazala s salvo poslednjo vojaško čast, pevci Glasbene Matice so zapeli »Vigred«, godba pa je zaigrala žalostinko, nakar so odborniki Aerokluba prenesli rakev v železniški voz.
Včeraj so se pogrebne svečanosti nadaljevale v Središču, v rojstnem kraju dr. Šestana, kamor jc bilo prepeljano njegovo truplo iz Maribora.
Pokop v Središču je bil še veličastnej-ša žalna manifestacija, kakor pa sprevod skozi Maribor. Vsa Dravska dolina od Maribora do Čakovca se je zgrnila, da se poslovi od splošno priljubljenega pokojnika.
Tisoči občinstva so spremljali ob žalnih zvokih sfediške godbe zemeljske o-stanke žrtve, ki jo je terjala usodna nesreča. Šolska deca je nosila 33 vencev, Sokoli v krojih, vsa domača društva in množice kmetskega ljudstva so se zbrale ob grobu, kamor so prinesli tudi že več let težko bolnega pokojnikovega 6-četa.
Ljudstvo je glasno ihtelo, ko se je v ginljivih besedah poslavljal od pokojnika dr. Šalamun iz Ptuja Pokopu so prisostvovali tudi odborniki Aerokluba i i Maribora, žal da nad Središče ni mogel poleteti tudi aeroplan, ker ga je zadržalo slabo vreme.
PRIHOD NOVEGA ANGLEŠKEGA POSLANIKA V BEOGRAD.
BEOGRAD. 2. dec. Danes opoldne je prispel semkaj novi angleški poslanik Neville Hdhderson, ki bo izročil prihodnje dni kralju Aleksandru svoja akreditivna pisma.
Mariborski in dnemi drobiš
Rodbinska tragedija v Zg. Pristavi
PRIČETEK ZADNJEGA ZASEDANJA MARIBORSKEGA POROTNEGA SODIŠČA. - SIN UMORIL SPEČEGA OČETA NA ŠKEDNJU.
Maribor, 2. decembra.
janes je bilo otvorjeno zimsko in obenem tudi zadnje zasedanja mariborskega porotnega sodišča, za katero so razpisane samo 4 razprave in bo končalo že v sredo. Institucija porotnih sodišč v naši državi, kakor znano, z novim letom preneha.
«
Janes je stal pred ljudskimi sodniki iiomaj 181etni posestniški sin Matija Horvat iz Zg. Pristave, ki je bil obtožen, da je v noči na 3. septembra na prigovarjanje tesarja Janeza Fiderška, svojega tovariša na zatožni klopi, zavratno umoril svojega očeta Antona. Krvavi dogodek je vzbudil svoječasno v ptujskem okraju velika razburjenje, ozadje te nesrečne rodbinske tragedije pa je bilo sledeče:
Na domu posestnika Antona Horvata so vladale že dolgo naravnost neznosne rodbinske razmere. Horvat je bil udan pijančevanju in je skrajno slabo ravnal s svojo ženo, posebno pa še s sinom Martinom, za katerega sploh ni imel dobre besede. Prvotna ljubezen do očeta se je zato v Martinu kmalu razvila v sovraštvo, ki je končno prikipelo do vrhunca in rodila strašen zločin: Martin je umoril lastnega očeta.
Pokojni Anton Horvat se je zadnje čase pred svojo nasilno smrtjo pravdal s tesarjem Janezom Fiderškom, v katerem je Martin kmalu našel najboljšega zaveznika. Potožil mu je svoje nadloge in pri neki priliki, kakor pravi obtožnica, izrekel tudi strašno besedo, da hoče napraviti konec peklu na očetovem domu in o-četa ubiti. Fideršek je Martina v njegovem strašnem naklepu še utrjeval, nakar je Martin grozno dejanje res izvršil.
Dne 3. septembra je prišel pokojni Anton Horvat po stari navadi zopet pijan
domov. Legel je na slamo v škednju in kmalu zaspal. Ko je njegov sin Martin pozno zvečer opravljal konje v hlevu, je prišel k njemu Fideršek. Pri tej priliki je padla končna odločitev. Dogovorjeno je bilo, da Martin ubije očeta, njegovo truplo zavleče potem v koruzo, materi pa natvezel, da je oče padel z lestve na skedenj in se sam ubil.
Dogovorjeno — storjeno. Martin je šel po težko sekiro za cepljenje drv, s katero je potem svojega spečega očeta treščil s tako silo po desni strani glave, da mu jo je razbil, Fideršek pa je stal med tem v zasedi, pripravljen, da poseže vmes, če bi Martinov udarec ne uspel. Oba obdolženca sta po zločinu namazala lestvo, stene in razne druge predmete na škednju s krvjo svoje žrtve, da bi vzbudila sum, da je oče padel z lestve, nato pa sta zavlekla truplo na njivo, posejano s koruzo, kjer so je našli orožniki, ki so Martina in Fiderška aretirali ter izročili sodišču.
V preiskovalnem zaporu je Martin Hor vat kmalu priznal svoj strašni zločin, zagovarja pa se s tem, da je izvršil dejanje le na prigovarjanje Janeza Fiderška. In res so' našli na Fiderškovi srajci, ki jo je imel kritični večer na sebi, na zapestju levega rokava in na prsih madeže človeške krvi, katerih izvor Fideršek nikakor ni mogel pojasniti.
Senatu je danes predsedoval dr. Guzelj, votanta sta bila dr. Tombak in dr. Se-njor; Martina Horvata je zagovarjal dr. Miihleisen, Janeza Fiderška dr. Žnuderl.
Horvat je tudi na današnji razpravi priznal svoj zločin, dočim Fideršek še vedno zanika vsako sokrivdo.
V svrho zaslišanja novih prič in da se preišče duševno stanje Martina Horvata, je bila razprava obli. preložena.
Letošnji 1. december
je praznoval naš narod v radostnem razpoloženju, kakor menda še nikdar, odkar se je troimeni narod ujedinil v mogočno svobodno državo, ki je končno vendarle dobila edino pravo ime — Jugoslavija in se naglih korakov bliža po-oolni konsolidaciji. V Beogradu, Zagrebu in Ljubljani so se vršile velike svečanosti, ki so imele že strogo jugoslovansko obeležje. Povsod se je pokazalo, da iugoslovenska ideja vedno bolj osvaja narod, ki se hoče otresti vseh dosedanjih plemenskih spon.
V Mariboru so se vršile oficijelne cerkvene svečanosti v cerkvah vseh treh veroizpovedi. V stolnici je opravil zahval no pobožnost knezoškof g. dr. Karlin s številno asistenco in v navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, rezervnih oficirjev, dobrovoljcev ter številnega občinstva. V mestu so plapolale prvič po ujedinjenju le državne zastave, zvečer pa se je vršila po mestu vojaška bakljada z godbo. V ospredju zanimanja občinstva pa je bila Vsakekor veličastna sobotna sokolska akademija v Narodnem domu, o kateri poročamo na drugem mestu.
Smrt nadučitelja Josipa Lasbacherja v Rušah.
V slavnoznanih Rušah, tej nepremagljivi slovenski trdnjavi tudi v najtežjih časih našega naroda, je preminul včeraj popoldne v starosti 72 let zaslužni ljudski vzgojitelj, nadučitelj v pokoju in dolgoletni ruški župan, g. Josip Lasbacher. Pokojnik je deloval dolgih 39 let z velikim uspehom kot nadučitel v Rušah. U-dejstvoval pa se ni samo na vzgojnem polju, temveč z veliko vnemo tudi v vseh drugih narodnih društvih. Velike zasluge si je pridobi! zlasti za podružnico SPD v Rušah kot blagajnik. Kako zelo so Rušani cenili pokojnika, dokazuje tudi dejstvo, da je bil 9 let župan občine. Kot navdušen Slovenec in Jugoslovan je moral po izbruhu svetovne vojne s številnimi drugimi Rušani seveda tudi Lasbacher v graške zapore. Toda vse trpljenje in preganjanje ga ni čisto nič omajalo v trdni njegovi veri, da čaka naš narod toli pričakovana svoboda, katere solnce je res kmalu zasijalo. Zadnje čase je Lasbacher, ki je bil Častni član občin Ruše in Smolnik ter imejitelj reda sv. Save V. stopnje bolehal, vendar pa se je prav do zadnjega zanimal za vsak kulturni pojav med našim narodom in se iskreno veselil lepo napredujoče konsolidacije države. Pogreb se bo vršil v sredo, ob 14.30 na ruško pokopališče. Bodi vrlemu narodnjaku lahka svobodna slovenska zemljica v Rušah, katerim je posvetil vse svoje moči in sposobnosti. —
Smrtna kosa.
Včeraj popoldne je umrl v Mariboru po kratki bolezni g. Franc Balon, lastnik po vsem Mariboru in okolici znane gostilne na Zerkovski cesti. Pokojnik je bil doma z Bizeljskega, umen in simpatičen gospodar. Pogreb se bo vršil jutri, v torek. 3. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Zer-kovska cesta št. 6 na mestno pokopališče na Pobrežju. Blag mu spomin, težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje!
Iz sodne službe.
Na lastno prošnjo je upokojen predsednik okrožnega sodišča v Celju, ,g. dr. Josip Kotnik. —
Zdravstveno stanje v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo prijavljenih od 22. do 30. novembra 6 slučajev obolelosti na nalezljivih' boleznih in sicer: 5 slučajev škrlatinke in 1 slučaj šena. —
VinsfcJ sejm v Ivanjkovcih,
ki se bo vršil v torek dne 10. decembra, bo imel na razpolago različna izvrstna letošnja vina, kakor tudi vina prejšnjih letnikov. Pripuščena so vina le iz ormo-Ško-Ijutomerskih vinogradov. Sejm je pripravljen tik kolodvora v dvorani, ter je odprt od 8.-19. ure. Železniške zveze so zelo ugodne, tuko, da se tudi od daleč' ahko v enem dnevu vse opravi. Vsi, ki se za vina iz tega vinarskega okoliša zanimate, udeležite se te prireditve. —
Za jesen in zimo KARO čevlji. VI.
Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske.
Narodno gledališče je proslavilo enajsto obletnico našega ujedinjenja in ustanovitve Jugoslavije s sobotno slavnostno predstavo Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«, v katerem sta gostovala prvakinja zagrebškega Narodnega kazališta ga. Vika Podgorska in režiser in igralec g. Hinko N u č i č. Ga. Podgorska je kreirala Jacinto in je s svojo sijajno in globoko igro pokazala, da je vredna slovesa, ki ga uživa. Pred vsem pa moramo ugotoviti, da je s svojo igro pokazala edino pravilno pojmovanje te vloge, ki ni realistična. Prav tako pa je bil tudi njen ples v tretjem dejanju očiščujoča lepota, ne pa erotično zapeljevanje, kar je tudi edino pravilno, ker se baš na to nanaša spoznanje učitelja Šviligoja in ostale doline šentflorjanske. 2al le, da izgovarjava vokalov ge. Podgorske ni bila vedno slovenska. G. Nučič nam je podal Krištofa Kobarja zares dovršeno, z globino in naravno pristnostjo, ki nas jo navdušila. Sijajna so bila njegova poglobljenja v duševna razpoloženja, a blesteča tudi tehnika podajanja in glasovne modulacije. Ker so taka gostovanja na korist gledališču in občinstvu, bi bilo želeti, da bi nas ga. Podgorska in g. Nučič še večkrat obiskala. Igra obeh gostov je ugodno vplivala tudi na domače protagoniste. G. Skrbinšek se nam je kot Konkordat zdel tokrat še boljši kakor običajno, isto pa velja tudi za ostale. Gledališče je bilo polno, razpoloženje dobro.	 r,
Mesto vencev za pokojnega dr. Šestana
sta darovala Aeroklubu notar Ivan Aši5 in hotelir Andrej Oset po 500 Din, s či-mer sta postala utemeljitelja. —
DNEVNO DONSKI KOZAKI
Petje — Koncert — Ples sia* VELIKA KAVARNA
Koncert Thereminovega tria v gleda« lišču.
Še enkrat opozarjamo na nocojšnji koncert »Thereminovega tria«, ki bo predvajal največji muzikalni ČudeŽ današnjega časa — godbo iz ozračja. Posebna točka sporeda je poskušnja sviranja po občinstvu samem.
Za Miklavžev večer v Unionski dvo* rani
dne 5. t. m. ob pol šestih popoldne & sedeži od danes naprej v predprodaji v trgovini Zlate Brišnikove v Slovenski ulici. Priporoča se nabavo vstop1 nic v predprodaji, da ne bo prevelike* ga navala na večer prireditve. Cene sedežev so zmerne, da se omogoči ofr isk vsakomur. Le prve tri vrste sede* zev in dvanajst rezerviranih miz s P° šest stoli za zaključene družbe ali rodbine bo nekaj dražjih. Darila se sprejema v četrtek od 9. do 12. dop-in od 13. do 15. pop. v mali sobi pole£ velike Unionske dvorane proti pred-ložitvi vstopnice in doplačilu 1 Din za komad. Miklavžev nastop bo izredno sijajen ter povečan z učinkujočimi svetlobnimi efekti. Glede parkeljev se pripominja, da bodo bivakirali le v svoji votlini na odru ter ne bodo plašili med malimi otroci.
Policijska kronika
Od nedelje na pondeljek sta bili aretirani dve osebi: Ivan N. radi pretepanja lastnega očeta in Jakob N. radi razgrajanja. Vloženih pa je bilo rekordno število prijav, nad 70. — Zimsko suknjo so neznani storilci ukradli tajniku mariborskega gledališča Danilu Gorinšku iz neke tukajšnje kavarne.
Miklavžev večer
z jako pestrim sporedom in obdarovanjem revnih delavskih otrok priredi Narodno strokovna zveza v soboto 7. decembra ob 17. uri v Narodnem domu. —* Vabil ne bo, pač pa vabimo tem potorrt vse prijatelje naših delavcev k udeležb Vstop prost. -
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Pondeljek, 2. decembra ob 20. uri »Koncert eterične glasbe«. Izven.
Torek, 3. decembra ob 20. uri »VVormski orožar« ab. A. Kuponi.
Sreda, 4. decembra. Zaprto.
Celjsko gledališče.
Sreda, 4. decembra ob 20. uri »Velika abeceda«. Gostovanje Mariborčanov.
Prua letošnja slikarska razstaua
V veliki kazinski dvorani je bila v nedeljo 24. jiovembra otvorjena prva letošnja razstava slik v Mariboru. Razstava je bila slabo pripravljena, reklame ni bilo skoraj nikakršne in je zato razumljivo, da tudi obisk ni bil tak, kakršen bi lahko bil. Reči pa moramo, da tudi notranja organizacija razstave ni bila veliko boljša, ker ni bila niti izraz sorodne skupine niti odrejene umetniške smeri. Vse je napravljalo utis, kakor da so se slikarji prof. Albert Sirk, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Henrika Šantlova, Mer-čin Nowak (Lužiški Srb), France Starle, Jordan Kčmar, Tratnik in Kocjančič le slučajno našli, razstavili svoje slike in dodali povrh še Pistorjev portret Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
Zato pa so tudi razstavljena dela bila precej različne vrednosti in brez notranje moči pokazati posameznega umetnika s pravim umetniškim obrazom. Najboljše se je predstavil brez dvoma še prof. Albert Sirk, ki so ga po priselitvi iz Trsta vtaknili na meščansko šolo v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, čeprav bi ga v Mariboru bolj potrebovali. S svojimi marinami je osvežil razstavo in jo rešil prevelike enoličnosti, Sirk ima globok smisel za morska razpoloženja, zadene ubranost barv (Po nevihti), jim da potrebno razgibanost (Široko) ali pa sanjavo ubranost (Morska gladina in Vrnitev) in je zato tu najboljši in najbolj svojstven, dočim se mi zdi v sliki »Ribiške koče« malo preveč trd in nerazgiban, v krajinah pa neuravnovešen (Sveta nla-nina). Samosvoj je oa tudi kot portretist
(Moja mati, Rijavec) in kot risar, čeprav se mu tu preveč pozna italijanska sodobna šola.
Prof. Saša Šantl nam na tej razstavi ni pokazal nič novega, kakor to, da je podal dvoje načinov gledanja na krajine. Za njegovo tehniko in smer je pač najbolj značilna krajina »Pogled na Kočno«, dočim naj bi »Motiv z Jezerskega« menda pokazal drugo stran njegovega gledanja in slikanja. Ti dve sliki sta najboljši, dočim so »Partija z Jezerskega« in druge manj enotne in posrečene, a »Motiv iz Makarske« spominja na nekdanjega Šantla. V isti tehniki sta izdelana tudi oba njegova akvarela. Henrika Š a n 11 o v a je razstavila eno samo oljnato sliko, »Tihožitje«, ki s svojo mehko harmonijo in ubranostjo dobro učinkuje.
Akad. slikar Jordan Komar je še mlad in se to pozna tudi njegovim slikam. Kjer je najboljši, ie deloma še trd, drugod se pa še išče. Najboljša njegova stvar je še »Kranjska gora«, ki kaže, da ima veliko talenta, a treba se mu bo še osvoboditi akademije in najti si lastnega izraza. Ponekod motijo pri njem tudi preveč detajlirani orisi in trdote, ki s celotno kompozicijo niso v skladu. Akad. slikar Kocjančič je razstavil eno samo sliko, krajino, olje, ki se odlikuje po skladnosti barv in linij.
Akad. slikar Hinko Smrekar 'se nam je predstavil z lesorezi, ki v vsem spominjajo na njegovo znano tehniko drsanja. Ljubi humor in satiro ter motive iz folklora. France Sterle je topot razstavil skoraj same skice in risbe: akte, študije itd., ki pa kljub temu pričajo, da je odličen risar in portretist in je le škoda, da se ni pokazal tudi s katerim svojih dovršenih portretov. S po eno sliko sta pa na razstavi zastopana tudi F rane Tratnik, ki je razstavil risbo »Portret deklice« in Lužiški Srb M er čin Na-w a k s koloriranim lesorezom »Jugoslovanski stražar«, ki močno spominja na staro nemško lesorezno tehniko.
Razstava je bila tedaj dokaj neenotna in nekatere slike bi bile prav lahko izostalef ker so bile celotnemu utisu le na kvar, na kvar pa tudi — razstavljalcem. Novega, močnega in zares samoniklega pa ni razstava, kakor rečeno, ničesar pokazala
Naši onstran aranlce
i Fašisti bodo imeli v svojih rokah kmalu tudi vse slovensko posojilništvo. V Nabrežini je bilo zborovanje, na katerem ie fašistični zadružni delegat dr. Minis razlaga«, da želi vladni načelnik zadružništvu novega življenja, v kateri namen treba združevati zadruge, da se dobi trden temelj za uspešno delovanje. Zato ie predlagal spojitev obeh hranilnic v Nabrežini in hranilnice v Šempolaju in Devinu. Predlog je bil sprejet. Novi zavod bo imel svoj sedež v Nabrežini. Slovensko zadružništvo dobro redi že številne laške fašiste.
V tržaški pokrajini bo oddanih do konca tega leta šestnajst poštnih nabiralnic in podeželskih pismonoških služb itali-fanskim invalidom ali materam in vdovam vojnih invalidov, če je še kje kak Slovenec v poštni službi, bo kmalu odstavljen.
Po mestih in po deželi hodijo drzno kot fašisti nastopajoči laški ljudje, kateri sprejemajo naročila na knjige in revije z bobnečimi naslovi, ki pa v resnici ne eksi stirajo. V Trstu je bilo zadnje čase toliko meščanov opeharjenih, da je izšlo javno opozorilo, da naj se taki sleparji nemudoma izroče varstvenim organom.
*
Šolski skrbnik Mondino je razposlal na šolske nadzornike in ravnatelje okrožnico, katera jim nalaga dolžnost za na-dalnjo borbo k prevedbi priimkov v italijansko obliko. »Delo šole je, da se poitalijančijo priimki«. Ob enem zahteva Mondino seznam učiteljev, katerih to-sivarne vloge še niso rešene. Seznam predloži prosvetnemu ministrstvu in vodstvu fašistične stranke.
*
Blizu Kanfanara v Istri so našli v neki jami.lobanjo in kosti kmeta Mateja Bur-šiča, o katerem se je mislilo, da živi v Jugoslaviji. Pred sedmimi leti je prodal Buršič posestvo in rekel, da se izseli. Nato ga vaščani niso več videli. Žena je ostala pri bratu Antonu Radetiču. Lani je odšla v Argentino. Sodna oblast je prijela tasta Radetiča, ki je kmalu priznal, da je on ubil Buršiča.
*
Albanese se imenuje oni istrski Italijan, ki je imel svoj čas pogum, reči v brk
fašističnim mogočnjakom, da se upravlja Istra kakor kolonija. Ljudstvo se izsesava, grozne so davščine, dajatve fašizmu so vsak dan večje, zaslužka ni v pokrajini za domačina, slabe letine, beda, lakota, ni čudno potem, da se je razpasla posebno tatvina. Orožnikov v Istri kar mrgoli. Čujemo pa šele te dni, da so pri;. li nekaj ljudi, ki so osumljeni številnih tatvin po selih in mestih. Samo če so pravi, kajti poročila o tatvinah, zlasti živine, niso še izostala in dne 21. t. m. je bila neka tobakarna v Puli že šestič okradena.
•
V Puli se nadaljujejo razprave proti pomorščakom, ki so v ameriških pristaniščih zapustili svoje ladje in-ostali v Zje-dinjenih državah. Oproščenih je bilo 20, ker so dezertirali v času, ko italijanski mornariški zakonik še ni bil raztegnjen na nove province, 11 pa jedilo obsojenih in contumatiam na zapor 2 do 5 mesecev in globo 40 do 50 lir. Navzoči so bili pri razpravi Vlakančič Angelj in Peter ter ■Jelušič Blaž. Vsi trije so bili oproščeni.
*
V Komnu nameravajo prirediti razstavo vin goriškega Krasa. Vina je letos precej in dobro je, ali kam prodati to vino? Fašistična organizacija kliče vinogradnike na sesta.nek in obeta razstavi poln uspeh.
*
Škodnikov konvikt v Tolminu se nahaja sedaj v novi zgradbi, ki je stala 320.000 lir. Pri inavguraciji se je povdar-jala »plemenita misija italijanskih vzgoje-vateljev drugorodne mladine ob meji« in nadzornik Špacapan je zatrjeval pred navzočimi oblastniki, da bo konvikt vedno torišče pravega fašističnega duha. — Škodnik, po katerem se imenuje konvikt, je bil Tolminec. Pobegnil je v mladosti v Italijo, kjer je postal višji častnik.
•
V Koprivi pri Krminu je poginilo v zadnjih letih mnogo živine, katera je s senom požrla ostanke žic. ki so raztresene po travnikih, ker se je čiščenje bojišč izvršilo povsodi skrajno površno. Zavarovalnica je izplačala doslej 38.000 lir za 32 glav živine, ki je poginila, na omenjeni način.
Frak u nevarnosti
Frak je veljal za najelegantnejšo in naj-dostojnejšo večerno moško toaleto. Končno pa so si ga prisvojili tudi natakarji m Postal je njihovo uniforma. Toda, kakor dokazujejo vsi znaki, bo kmalu prišlo do sPremembe. Ali ga bodo morali opustiti natakarji ali pa se mu bo odrekla gospoda, kajti vedno je 4)il frak povod usodnih ?ttiot. Na neki elitni soireji v Londonu >e priletnejši gospod pozval aristokratskega mladeniča na odgovor, češ, kje ie njegov prigrizek, ki ga je naročil že pred Pol ure. Oba gospoda sta prišla v zadrego. ko se je ugotovila pogreška.
Dogajalo pa se je čestokrat tudi narobe- Natakarja so mnogokrat smatrali za ava v'So*te družbe. Nekega večera je P. en sost zamenjal natakarja z ne-im svojim znancem in ga pozval, naj mu vrne izposojenih 100 funtov. Da bi se v oce. lz°snilo sličnim neprijetnostim, se opaža v krogih, ki imajo vpliv na moško modo, stremljenje za nekakšno noviteto.
Zveza angleških krojačev sc je odločila, da izdela načrt za novo natakarsko uniformo. Zaprosila je za sodelovanje natakarje m hotehrje. Hotelirji so mnenja, da zadostuje- ako se predpiše natakarjem dec telovnik. Toda krojači želijo temeljitejšo spremembo; vsaj popolnoma rdeč trak, dočitn predlagajo natakarji, naj se za nje predpišejo svetli gumbi, 'kar bi bila brez dvoma najcenijjša rešitev kočljivega vprašanja. Toda o tako skromni reditvi nočejo krojači ničesar slišati in so se raje odločili, da počakajo, kaj bodo gorili visoki gospodje. Ako ne bo izgie-
dov za večji zaslužek, se angleški krojači najbrž ne bodo potegovali za modne spremembe.
Zlata krsta Aleksandra Uelikega
Howard Carter, ki je našel Tutanka-menovo grobnico, je sedaj vse v grobnici najdene zaklade in spomenike teda mladega egiptovskega faraona znanstveno u-redil. Kakor se poroča, se pripravlja sedaj na drugo, še mnogo drznejše podjetje. Aleksander Veliki, ki je pripravljal stopi-tev grške kulture z azijsko in egiptovsko in je tudi prevzel običaje svojih podjarmljenih narodov, da bi dal tako dober vzgled, se je da!, kakor poročajo stari pisatelji, pokopati v krsti iz samega čistega zlata in sicer na kraju, ki je bil znan le nekaterim ljudem. Baje leži grob Aleksandra Velikega v Aleksandriji v Egiptu, torej v mestu, katero je sam u-stanovil in se tudi še dandanes imenuje po njem. Carter namerava pričeti svoja raziskovanja čisto sistematično in je prepričan, da bo prišel do pozitivnega rezultata.
Sokolstvo
Sokolska akademija
Na predvečer dneva ujedinjenja je napolnilo mariborsko meščanstvo in vojaštvo prav do zadnjega kotička veliko dvorano Narodnega Doma, da prisostvuje običajni vsakoletni akademiji mariborskega Sokolskega društva. Ta tradicijo-nelna proslava historičnega dne za zgodovino našega naroda ima tudi nalogo, da poda širšemu občinstvu obračun o smot-renem delu v društveni telovadnici in smelo trdimo, da društvo od leta do leta nevzdržema napreduje.
Proste vaje so bile izredno težke in na rovaš tega gredo vsekakor malenkostne neskladnosti, n. pr. pri »gimnastiki«, neskladnosti, ki so v rutiniranih očeh morda vzbujale trenotno rahlo nerazpolože-nje. K skladni izvedbi vsake take vaje pripomorejo namreč razni čuti in ne v najmanjši meri vid. Ravno pri tej točki je pa za posamezne telovadce prav mnogokrat odpadla možnost, da bi bili gledali drug drugega (mostovi)! In ne pomaga tu še tako precizna godba, še tako dober sluh in zmisel za takt, male časovne neskladnosti so v takem slučaju neizogibne. Sicer so pa proste vaje, toliko glede sestave, kolikor tudi glede izvedbe, mariborsko precej razvajene občinstvo zadi-jvile, o čemer je pričal gromoviti aplavz ob koncu vsake posamezne točke.
Orodna telovadba je bila, kakor vedno, na višku. S to vrsto se Maribor lahko ponaša! O vrhunskih vajah svetovnih prvakov, br. Štuklja in Primožiča, v kritikah razpravljati, je odveč; le toliko je občinstvo v soboto z zanosom zaznalo, da sta oba tekom zadnjega leta vidno napredovala. Ostali člani vrste so izborni, a obeta nekaj novih moči, ki so se menda v soboto prvič predstavile tukajšnji publiki, prav mnogo in je pričakovati, da jih bo trdo delo v telovadnici do naslednjega javnega nastopa dvignilo prav blizu do one nad vse častne višine, ki jo zavzemata že prej imenovana br. prvaka.
Izredno so ugajah vaje članic na bradlji, ne le radi dobre izvedbe, pač pa tudi radi srečno izbranega vadbenega materijala. Prav posrečena je bila ona večkrat izražena nota v sonožnih sedih pred rokami, ki je ženski telovadbi na bradlji jako prikladna. Pravilna je bila opustitev vzklopnih nauporov, ki se vstav Ijajo težkim bokom odraslih telovadk, smelost in skrajna izvežbanost so pa sve-dočili razni prevali, sesedi in seskoki. Več ne smemo in ne moremo pričakovati od ženskega telesa na tem orodju.
Čestitati je treba vsekakor sestri vaditeljici na skrajni potrpežljivosti, železni vztrajnosti in pridnosti, da je zmojla naravnost ogromno delo pri oni osmerici ženskih in žensko-fantovskih lutk, ki so s svojimi izvajanji občinstvo očarale. Le oni, ki je imel kedaj sam od daleč posla s takimi nalogami, ve ceniti ono ogromno delo, ki ga zahteva priprava za tak nastop in bodi vaditeljici v popolno zadoščenje, da kritika trdi: dekletca se nikdar niso zmotila, tudi ona ne v fantovskih hlačkah.
Društvu čestitamo- na uspehu. Ker se je pa izkazal Narodni dom za slične prireditve že ponovno premajhen, bi bilo le želeti, da bi se prihodnja akademija vršila morda v Unionski dvorani. Tradicija je sicer lepa stvar, toda v tem slučaju se mora umakniti zahtevam potrebe.
Spori
Maščevanje.
Ženitovanjski posredovalec: »Dva tedna, ki sem ju presedel v zaporu, ne bom nikdar pozabil.«
»Mar so tako grdo ravnali s tabo?«
»Kaj? grdo? To je vendar preblag izraz. Zamisli si samo, da seje paznik poročil z ženo, katero sem mu priporočal!«
Miklavž
Tek osuobojenja
za pokal Toneta Vahtarja.
Včerajšnja lahkoatletska prireditev je bila posvečena spominu koroškega borca Toneta Vahtarja in je nadvse zadovoljivo uspela. Dragoceni poka! si je ponovno priboril lanskoletni zmagovalec Franjo Podpečan (SK Železničar) v času 6:43, ki ga je za minuto in po! zboljša!
od lani. Naslednjih pet mest, za katera so zasedli: Ivo Kumer (Ilirija: 7:4:6, Evald Rak (»Sokol«) 8:1:3, Konič Jože (ISSK Maribor), Pinterič Ivo (Primorje) in Marijan Gala (Sokol).
Tekmovanja, ki ga je priredil ISSK Maribor pod pokroviteljstvom komandanta mesta, brigadnega generala gosp. Živka Stanisavljeviča, se je udeležilo 18 tekačev in je bila konkurenca izredno o-stra, kar je tudi v toliki meri pripomoglo izboljšanju doseženega časa.
Po zaključku prireditve je v Narodnem domu zastopnik komandanta, g. major Lujo Mičič, nagovoril tekmovalce in jim razdelil nagrade ter jih vzpodbujal h čim večjim uspehom na športnem polju.
Prireditev je bila izpeljana brezhibno in gre v prvi vrsti zahvala organizatorju Danilu Vahtarju. Posebej pa je treba izraziti priznanje tudi darovalcu g. Mihi Vahtarju, ki je v športne svrhe daroval poleg dragocenega pokala tudi ostalih pet daril.
NA PRAGU ZIME.
V svrho pospeševanja zimskih športov so mariborski športni klubi formirali poseben odbor, ki si je v prv ivrsti nade: nalogo propagande in popularizacije zimskih športov: smučanja, sankanja in drsanja.
Napredek v zimskem športu, ki je bil v zadnjih letih pospešen z veliko agilnostjo posameznih organizacij, predvsem SPD inISSK Maribora, bo z ustanovitvijo skupnega odbora še večji in uspehi vzajemnega dela, ki je bilo doslej deljeno, ne morejo izostati.
V provizorični odbor, ki bo kasneje prevzel agende zimsko-sportnega pod-saveza, so bili izvoljeni: za predsednika dr. Janko Orožen, za podpredsednika g. Vekoslav Golubovič, tajnika g. Parma, blagajnika inž. Eylert, tehničnega referen ta inž. Koudelka za odbornike pa gg.: Jeglič, Ravter in Voglar.
Tekmovalci za pokal Toneta Vahtarja
se pozivajo, da se do srede zvečer zglase v trgovini Vahtar v Gosposki ulici. Drobnič Otmar naj prinese darilo s seboj, o-stali pa tudi po 3 Din za avtobus. Razen tega se morajo vpisati tudi v spominsko knjigo. V trgovini se sprejemajo tudi naročila za fotografije.
Nedeljski nogomet.
Zagreb: Concordia - Gradjanski 5:0 (1:0), Hašk - Croatia 6:1 (3:0), Viktorija-Sokol 6:0 (4:0), Sparta - Železničar 1:0 (0:0).
Beograd: Jugoslavija - Soko 2:1 (1:0), BSK - Jedinstvo 5:0 (2:0), Bušk - Grafi-čar 3:1 (3:0).
Praga: Sparta - Bratislava 7:2, Slavia-Tenis Borussia (Berlin) 8:1 (5:0), Viktorija Žižkov - Čechie Kartin 3:0 (1:0).
Dunaj: Admira - Wacker 6:0 (2:0), Ra-pid - Hertha 7:4 (3:3), FAC - WAC 1:0 (0:0), Nicholson - Sportklub 1:0 (0:0). Austria - Hakoah 6:0 (1:0).
Gradec: Gak si pribori prvenstvo * zmago 3:1 (0:1) nad Grazer Šport-klubom.
Tri leta u arktični pokrajini
Po triletnem bivanju na Vranglovem otoku se je sedaj šef otočne kolonije, llšanov, vrnil v Moskvo in podal zanimivo poročilo o življenju na tem samotnem otoku. Prvi kolonisti — 54 Eskimov in 9 Evropejcev — se je izkrcalo na otoku dne 8. avgusta 1926. Prvi dve leti so se morali prebivalci otoka boriti z izrednimi težkočami, posebno, kar se tiče prehrane. Tretje leto pa je bilo življenje že u-godneje. Eskimi so se hranili večinoma že z mesom morskih psov in kitov, njihovo zdravstveno stanje se je znatno izboljšalo in ni bilo več zaznamovati obolelosti. Prihod ruskega lomilca ledu dne 25. avgusta letošnjega leta, je bil za prebivalce otoka prijetno presenečenje. Kolonija namerava ostati sedaj še 3—4 leta na otoku ter ga natančno preiskati, nakar se bo zopet vrnila v Rusijo.
bo osrefll pridno deco z velezsbavnlml pripovedkami, ki so izšle v lepih knjižicah s števinimi slikami:
Janko in Stanko. Prigode gospoda Kozamuniika. Skok, Cmok in Jokica. Prigode porednega Bobi ja. Sinko Debelinko Princeska Zvezdanka.
Knjige se dobijo po Din 12.—, s poštnino Din 13.50 v upravi »JUTRA« in »Večernika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Za tnal denar innoco srečnih in veselili novic mladini
Sobo s prostim vhodom
oddam. Betnavska, cesta 39.
Oddam takoj stanovanje.
Delavska ulica 15.
Stran A,
Mariborski V E C' E R N T K '.Tufri
V Maribor n, dne 2. XII. 1929.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zg«d*vinski roman iz starih Benetk
S temi besedami je Džennaro odšel in se vrnil naglo domov.
Pogledal se je v zrcalo in vzkliknil:
»O veliki mož! Kako malo tehtajo vsi ti ljudje v tvoji roki! Doži, kapitani, zarotniki, načelniki strank in voditelji band, poklonite se svojemu gospodu in častite v meni najmočnejšo in najveličastnejšo napravo omikanega sveta: policijo!«
To rekši, se je Džennaro zagrohotal, pomel si roke, in poklical. Komorni sluga je vstopil.
»Ali poznaš Olivolski otok?« je vprašal policijski načelnik.
Sluga se je nasmehnil.
»Ali veš, kdo zdaj prebiva tam?«
»Tisti gospod, ki je posetil vašo ekscelenco po raportu.«
»Aha! Torej si ga spoznal!«
Sluga se je zopet nasmehnil.
»Torej, skrij se drevi tam kje na vrtu in ostani na straži vso noč. Ne mešaj se v nobeno reč, karkoli se zgodi. Samo glej, da vidiš in slišiš vse: jutri zjutraj mi poročaj, kar boš videl in slišal. Deset Srebrnjakov, ako opraviš dobro. Deset palic, ako
zalotijo tudi le konce tvojih uhljev.«
Sluga se je globoko naklonil ter izginil.
XXV.
Spopad (nadaljevanje).
Altieri je obstal v svojem kabinetu: strašili sklep v njegovem srcu se je boril s poslednjim obotavljanjem. Naposled se je odločil, poklical slugo in mu dejal kratko:
»Pošljite Kastručija k meni!«
Par minut kasneje je vstopil mož kakih tridesetih let, v obleki arkebuzirskega oficirja.
Vsa zunanjost tega oficirja je razodevala nenavadno fizično moč, in njegov miroljubni, rožnati in brezbradi obraz, njegove naivne oči so še povečale ta vtis silne, robustne nature.
Altieri ga je pogledal z mračnim občudovanjem.
»Kastručio,« mu je dejal, »ali hočeš biti nocoj moj spremljevalec na neki nevarni poti?«
»Saj veste, da sem zmerom pripravljen, tvegati za vas življenje.«
>Dobro. Pridi torej ob desetih s svojima prijateljema Romanijem in Gibertom semkaj.«
»Bomo točno na mestu. Ali bo treba . . .?«
Kastručio je zamahnil z roko, kakor da bi sunil z bodalom.	'
»Da,« je rekel Altieri.
»Bravo! . .. Koga? . . .«
»Boš že videl.«
»Kje?«
»Tudi to boš videl.«
»Va bene. Torej, drevi ob desetih, tukaj, z do» brimi bodali.«
»Tako je!«
Oficir je odšel. Altieri še je nasmehnil. Prvikrat po dolgih letih je okusila ta od strasti izmučena duša nekoliko pokoja. Poset polcijskega načelnika mu je zapustil prepričanje, da mu Džennaro ne nasprotuje. To je bilo važno, zelo važno. Dasi se mu je zdel uspeh zarote zagotovljen tudi v slučaju, da bi prišla na dan pred odločilno uro, vendar je bil tako odločen in premeten človek, kakor policijski načelnik, sposoben pokvariti vse. Zdaj pa se mu je zdela Džennarova nevtralnost, če že ne naklo» njenost gotova reč, dasi ni vedel, odkod izvira.
Altieri je torej triumfiral: on postane dož!
In še več! . . . Tudi Roland Kandiano bo izginil, in z njim vred ves mučni, moreči sen ... To je pomenilo nemoten mir in možnost, izvrševati brez skrbi velike načrte.
Rolandova smrt mu je obetala tudi skorajšnjo osvojitev Leonore. Da je Leonora posvečala živemu Kandianu neizprosno, neomajno zvestobo, je bilo razumljivo ... Toda ta zvestoba je trajala osen) let. Ali bo ostala tudi spričo smrti?
(Nadaljevanje sledi).
Nepremočljive gojzerje
dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14.	 3091
Mlad pes, doberman,
rujave barve se je zatekel. Sliši na ime »Tunjuš«. Komu je o njem kaj znano, nai javi proti nagradi na upravo lista.
3085
■ '
Lepa soba v vlil
pri parku se takoj odda solidnemu gospodu. Trubarjeva ul. 11 I. 3121
Prodam nov, dvokolesni voziček
za prevoz. Vprašati Krempljeva ulica št. 12.	 3126
Oddam prazno sobo.
Dušanova ulica 12, Magdalensko predmestje.	3125
Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M. Vezjak, Maribor. Vetrinjska ulica 17.	2319
Za Božič
nudim po izredno znižanih cenah:
Sukno za zimske plašče gotove damske plašče gotove moške suknje moške obleke
raznovrstne puloverje, vestje,
moško perilo samoveznice in razno drugo modno blago.
FRANCMASTE K, MARIBOR
Glavni trg 16	31J0
ZEISS
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
MARIČOP, GOSPOSKA 5
Brez posebnega obvestila.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri in skrbni soprog, ozir. oče, tast, brat, stric in svak, gospod
Franc Balon
posestnik in gostilničar na Pobrežju pri Mariboru
v nedeljo, 1. decembra 1929 ob 13. uri po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, dne 3. decembra 1929 ob 15. uri iz hiše žalosti, Zerkovska cesta 6, na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 4. decembra 1929 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru.
Pobrežje pri Mariboru, dne 2. decembra 1929 Jožefa, roj. Juričan, soproga. Minka Lah, roj. Balon, Pepca in Franci, otroci. Ing. Jožef Lah, zet ter vsi ostali
sorodniki.	3123
Hočete da bode Vaše Miklavževo darilo res učinkovito???
Praktično darilo tvorijo le oblačilni predmeti, katere kupite zelo ugodno pri znani tvrdki
L. Ornik - Maribor
Koroška cesta 9
Nekaj
primerov:
Namizne garniture, kavine ali druge okusno desin. serviete žepni robci
moške zimske majce, pletene moški ali damski puloveri moški ali damski telovniki kravate
moške in damske nogavice moški ali damski snežni čevlji „Wimpassing* moške in damske galoše „Wimpassing“ moške in damske usnjene rokavice, fino podložene KRZNO za obšivek plaščev damski krzneni ovratniki (Collier) moški krzneni ovratniki Seal, Oposum, Oposet itd,
Cene kljub plačilnim olajšavam zmerne Kupujte že sedaj	«»
Brez posebnega obvestila.
Zatisnil je svoje trudne oči za večno ter izdihnil svojo blago dušo moj predobri soprog, ozir. brat, stric in svak, gospod
Josip Lasbacher
šolski upravitelj v. p., častni član občin Ruše In Smolnik, bivši dolgoletni župan v Rušah, imejitelj reda Sv. Save 5. ki.
po dolgoletnem mučeniškem prenašanju trplenja, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, dne 1. decembra 1929 ob 7s 15. uri V 72. letu svoje dobe.
Zemeljske ostanke dragega, nepozabnega pokojnika prenesemo po slovesnem blagoslovu v hiši žalosti Ruše št. 7 v sredo, dne 4. decembra 1S29 ob y215. uri na ruško pokopališče, ter jij£r' položimo k svojima, umrlima hčerkama k večnemu pokoju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek 5. decembra 1.1. ob 7. uri v župni cerkvi Matere Božje v Rušah.
RUSE, dne 2. decembra 1929.
Antonija Lasbacher, roj. Fujs, soproga.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:
predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Brotovič v Mariboru, Tisk* Mariborska tiskalna d. d., predsta Stanko Detela v Mariboru.	,