Št. 67 (16.412) leto LV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Drevored 24 maggto 1 - Tel. 0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tei. 0432/731190____________________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 UR 0,77 EVRA POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Alt 2, comma 20b, legge 66296 - Filiale di Trieste NEDELJA, 21. MARCA 1999 Trst; ne samo bitka m oblast Sandor Tence Bitka za novega predsednika pristanišča je samo epizoda v dolgem boju med starim in novim, ki se na Tržaškem, Čeprav v zelo različnih oblikah, v bistvu bije vse od podpisa Osimskega sporazuma. Gre seveda za bitko za oblast, ki pa se prepleta s spopadom med nasprotnima si vizijama razvoja oziroma nerazvoja mesta. Kot se spodobi za ledenik je glavnina ledu pod vodo, tako da se človeku kaže le konica velike gore, ostalo pa mu je skrito. Giulio Camber je sin političnega razreda, ki je prišel na oblast po Osimu in ki je mestu povzročil ogromno škodo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Trst je imel vse pogoje, da bi -pred ostalimi - izkoristil premike pri bližnjih in daljnih sosedih, a je to priložnost zapravil in mora zato sedaj nadoknaditi zamujeno. Namesto naprej se marsikje kazalci pomikajo nazaj, tako da se marsikomu zdi pomembnejša ohranitev bencina po znižani ceni, kot evropski koridor Barcelona-Kijev. Pomembnejše so igralnice, kot iskanje sodelovanja s koprskim pristaniščem. NajveCji sovražnik me-lonarske miselnosti in municipalisticne nomenklature, ki sta razpredeni vsepovsod, je nedvomno župan Riccar-do Illy. Njegova izvolitev je leta 1993 pomenila prelom s preteklostjo; stara oblast se je tedaj le navidez umaknila v ozadje, potem pa je s Časom spet prešla v napad, s posledicami, ki so danes vsem pred oCmi. Predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Donaggio npr. skoraj ob vsakem koraku opozarja na negativne posledice, ki jih bo za Trst imel vstop Slovenije v Evropsko unijo. In to je Človek, ki naj bi navzen zastopal tržaško gospodarsko stvarnost. Levica, ki nosi vendarle zasluge za Illyjevo izvolitev, precej pasivno in skoraj odmaknjeno spremlja razvoj dogajanj. Za del levice je župan Se vedno sovražnik (to je bila in je Se danes huda napaka SKP), medtem ko je pri Levih demokratih opaziti določeno sramežljivost v bitki, ki je vendarle pomembna za bodočnost Trsta. Potem se pa marsikdo zgraža in Čudi, Ce je Illy edina krajevna osebnost, ki izstopa v italijanskem političnem življenju. KOSOVO / PO PROPADU PARIŠKIH MIROVNIH POGAJANJ IN RESNEM SVARILU AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA V pričakovanju obiska Primakova se Beograd ne meni za grožnje Beograd prisega, da bo odgovoril na napad in stopnjuje vojaški pritisk na Kosovo NEW YORK - Po petkovem svarilu ameriškega predsednika Billa Clintona, ko je govoru državljanom dejal, da je mir na Kosovu v nacionalnem interesu, je Miloševičev režim le Se zaostril vojaške razmere v pokrajini, iz katere so včeraj poročali o hudih bojih in mnižicnem begu civilistov. Kosovo je zapustilo vseh 1.400 opazovalcev OVSE (na posnetku AP) , ki so jim Srbi na meji razveljavili vstopni vizum, odšlo pa je tudi osebje večine zahodnih veleposlaništev v Beogradu, vključno z italijanskim. Miloševič ostaja gluh za vse pozive in svarila, o čemer pričajo izjave šefa srbske vlade Milutinoviča in vojaških poveljnikov, da bodo Srbi odgovorili na napade Natovih sil. Njihovo samozavest krepi tudi dejstvo, da pripotuje jutri v Beograd ruski premier Jevgenij Primakov, opazovalci pa prav temu obisku pripisujejo Clintonovo previdnost. Ameriški predsednik namreč Miloševiču še ni dal ultimatuma, ker si ne more privoščiti, da bi Primakovu pokvaril obisk v Beogradu, potem ko je Moskva že dovolj razdražena zaradi vstopa treh njenih nekdanjih zaveznic v Atlantsko zavezništvo. Toda to ne pomeni, da napada ne bo, saj se Vojaški stroj že premika. Medtem pa reka kosovskih beguncev, ki pritiskajo na meje Evrope, nezadržno narašča. Na 17. strani BOČEN / POSVET Poziv za zaščito manjšin Parlament naj sprejme ustrezne zakone - Oris čezmejne televizije BOČEN - S posveta o . javni radiotelevizijski službi in jezikovnih manjšinah so včeraj poslali poziv družbi RAI in predsedstvu vlade, naj z ustreznimi konvencijami zagotovita primerne radijske in televizijske sporede vsem jezikovnim manjšinam v Italiji, ter poziv parlamentu, naj čimprej odobri okvirni zakon za zaščito jezikovnih skupnosti in zakon za zaščito slovenske manjšine. Na posvetu v Bocnu je prišla do izraza tudi zaprtost družbe RAI, da bi se sama, kot javna ustanova, približala potrebam Pretres v italijanskem bančnem sistemu MILAN - Za italijanske bankirje bo danes delovni dan, potem ko so že včeraj mrzlično zasedali na sedežu Mediobance v Milanu. V Turinu bo danes upravni svet IMI-San Paolo, ki bo po neuradnih virih odločal o naskoku na Bane o di Roma, v Milanu pa se bo sestal upravni svet Unicredita, ki naj bi odločal o osvojitvi Comita. Če bodo te vztrajne govorice potrjene, bomo prisostvovali pravemu pretresu v italijanskem bančnem sistemu in zatonu Medibance, ki je 53 let zakulisno vodila zasebni finančni sistem in krojila usodo italijanskega kapitalizma. Zaton njenega monopola je nedvomno ena od neposrednih posledic prihoda evra. Na 17. strani ŽENEVA / PICCARD IN JONES Prvič uspešno z balonom okoli sveta Ciljno črto sta balonarja preletela v Mavretaniji - Danes morda pristanek v Egiptu BUENOS AIRES / SPOROCiLO ARGENTINSKE MORNARICE Leoneja rešili brodoloma Jadralec je maja lani odplul iz Trsta na pot okoli sveta BUENOS AIRES - Argentinska mornarica je rešila iz zagate italijanskega jadralca Giovannija Leoneja, ki je hotel s svojo jadrnico Joshua obpluli svet. Jadrnica je imela zlomljen jambor in tudi pomožni motor je odpovedal, jadralec je bil zelo utrujen, a kljub temu v dobrem zdravstvenem stanju. Glasnik argentinske mornarice je povedal, da so jadralca rešili nedaleč od Ognjene zemlje na območju, kjer so morski tokovi zelo močni in valovi visoki. Leone, ki je star 51 let, bi moral danes pripluli v pristan Ushuaia, kjer si je nameraval odpočiti preden bi zaplul v Tihi ocean. Jadralec je odplul maja lani iz Trsta z jadrnico, ki je na las podobna tisti, s katero je pred okoli 20 leti znani Bertiard Moitessier obplul svet in zmagal na prvi regati okoli sveta za jadralce samotarje. Ime pa ima po Joshui Slocu-mu, ki je v prejšnjem stoletju prvi kot jadralec samotar obplul svet. Leonejev načrt je bil zelo drzen, saj je hotel obpluli svet v nasprotni smeri od tiste, ki jo ubere večina jadralcev. Plovba »proti vetru« pa je zlasti pri rtu Hom tako zahtevna, da so jo poimenovali za »smer norih«. Deset jadralcev je poskusilo v tej smeri obpluli rt Hiorn, samo štirim pa je doslej podvig uspel. Argentiska mornarica je rešila Leoneja in privlekla njegovo jadrnico do Bahie del Buen Suceso, kjer so jo zasidrali. ŽENEVA - Bertrand Pic-card in Brian Jones sta prva človeka, ki sta uspela z balonom neprekinjeno preleteti Zemljo. Nadzorni center v Ženevi je sporočil, da sta balonarja ciljno linijo prečkala v Mavretaniji. Balonarja sta vzletela pred dvajsetimi dnevi. Po preletu ciljne črte sta se usmerila proti Egiptu, da bi pristala pri piramidah. Vreme jima ni bilo ravno naklonjeno, kljub temu pa bosta danes skušala pristati pred grobnicami faraonov. K podvigu balonarjev je veliko prispevala tudi ekipa iz kontrolnega središča v Ženevi, ki je z velikim navdušenjem nazdravila uspešnemu poletu. Piccard in Jones sta osvojila nagrado milijona dolarjev. Na 24. strani SchifiTerjeve komisije TRST - Predsednik SSO Sergij Pahor in SKGZ Rudi Pavšič sta z zadovoljstvom ocenila petkovo srečanje s Komisijo Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Komisija je pohvalila prizadevanja krovnih organizacij za oblikovanje projekta za porazdelitev sredstev, ki jih Slovenija namenja slovenski manjšini v Italiji. Pavšič in Pahor sta komisiji orisala stvarnost Slovencev v Italiji in predlagala ukrepe za premostitev nekaj ovir zlasti finančnega značaja. Na 8. strani Mladi desničarji gradijo zidove TRST, GORICA - Nekaj desetin mladincev gibanja »Azione giovani« je predsinoči demonstriralo ob meji med Gorico in Novo Gorico prav na mestu, kjer je Fini pred leti, ko so ga še dajale skomine po ekspanziji na vzhod, s krampom udrihal po mejnem zidku. Najnovejša generacija postfašistov pa danes noče več podreti zidka, prav nasprotno: najraje bi videli na meji nekaj podobnega kitajskemu zidu, ki bi jih varovalo pred vsem, kar prihaja z vzhoda, pa naj bodo to priseljenci, slovenski sosedje ali kdorkoli, ki jim ni po godu. Podobno manifestacijo so mladi Finijeve stranke sinoči uprizorili v Trstu. Na 2. in 6. strani Napeto čakanje na letošnje oskarje LOS ANGELES -Razglasitev dobitnikov letošnjih Oskarjev je tako rekoč pred durmi (v ponedeljek zjutraj ob 2.30 po našem času), zato se vrstijo zadnja ugibanja, kdo bo odnesel glavne nagrade. Med kandidati je Roberto Benigni (na sliki), kateremu pripisujejo velike možnosti med nosilci glavne moške vloge, njegovemu filmu pa zmago med neangleški-mi deli. Pred »nočjo oskarjev« je Benigni postal častni meščan LA. Na 17. strani (dOUTIOUE TRST UL TORREBIANCA 37 V__________ MEDNARODNA POLITIKA / OBISK SLOVENSKI KLUB Trst in Dubrovnik navezujeta stike Kmalu spet trajektna zveza med mestoma Sodelovanje zlasti na kulturnem področju Torkov večer tokrat posvečen A. M. Slomšku Njegov lik in številne zasluge bo osvetlil Dušan Jakomin Beatifikacija Antona Martina Slomška bo izjemno pomemben dogodek za vse. Čeprav bo proglasitev jeseni, so v Slovenskem klubu pomislili, da je postno obdobje pravi Cas za razmislek in boljše poznavanje narodnega buditelja, cerkvenega dostojanstvenika in skorajšnjega svetnika. Slomšek se je namreč v polnosti zavedel, da se je nujno treba vključiti v sočasne tokove in je svojo globoko vero usmeril v do-bobit svojega naroda in njegove prebuje. Pomislimo na Blažeta in Nežico v nedeljski šoli (1842), na poziv, ki je med drugim tam zapisan, da je »v Solo hoditi... velika sreča in čast«. Bil je med tistimi, ki so trdili, da je »slovenščina drevesce v slovanskem vrtu, katerega razvoju je treba posvetiti vso pozornost«. In to spoznanje ga je navdihnilo, da je leta 1846 izdal prve Drobtinice, s katerimi je vzgajal in vztrajno osveščal. Ko je nekako poskrbel za čim plemenitejšo rast naraščaja, je leta 1851 ustanovil »Društvo za izda-vanje in razširjevanje dobrih bukev«, Se danes aktivno Mohorjevo družbo. Po svojih načelih je postavljal temelje slovenstvu v prevratnih in skrajno represivnih časih. Na vsakem koraku je skušal vztrajno, a v mejah možnosh, iztržiti čim več za svoj narod. Ob primernem političnem zasuku mu je uspelo prestaviti sedež Lavantinske škofije iz obrobnega St. Andraža v Maribor in s to potezo je izvedel strateško pomemben zasuk. O vsem tem vemo marsikaj iz šolskih klopi. Morda pa bo marsikoga zanimalo, kako si je A. M. Slomšek s plemenitimi dejanji prislužil svetniški sij in tako svoj narod ponovno počastili. O tem bo g. Dušan Jakomin govoril v Slovenskem klubu (Gregorčičeva dvorana, Ul. S. Francesco 20) v torek, 23. marca, ob 20.30. BK Včeraj je obiskala Trst delegacija občine Dubrovnik, ki jo je vodil župan Vido Bogdanovič, v njej pa je bil tudi podpredsednik dalmatinske županije Ricardo Rossetti. Na županstvu (foto KROMA) so se sinoči gostje iz Dalmacije srečali z županom Riccardom Illyjem, s prefektom in vladnim komisarjem Michelejem De Feisom ter s predstavniki lokalne turistične ustanove. Sestanka so se udeležili tudi generalni konzul republike Hrvaške, predstavnika kulturnega društva »Matrix Croati-ca« Mate Vekič in Nina Nadramija ter direktor občinskih mestnih muzejev Adriano Dugulin. Po letih pretresov in vojne na območju bivše SFRJ sta Trst in Dubrovnik spet navezala stike. Bogdanovič je izrazil upanje, da se bo Hrvaška postopoma vključila v Evropsko unijo, Dubrovnik pa medtem tudi v skladu s svojo zgodovinsko tradicijo samostojno navezuje odnose z jadranskimi mesti. Delegaciji sta s tem v zvezi izrazili upanje, da bo v kratkem prišlo do obnovitve trajektne zveze med mestoma, ki je bila prekinjena že konec osemdesetih let, ter da se bo konkretno sodelovanje za sedaj udejanilo predvsem na področju kulture. S tem v zvezi je tekla beseda o možnosti skupne priredbe potujoče razstave o morskih dejavnostih ter jadralne regate, ki bi se začela v našem mestu in končala v Dalmaciji. Na srečanju je bilo slišati tudi skupno zaskrbljenost o nevarnosti vojnega spopada na Kosovu. POLITIKA / SHOD NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA Stara retorika in rimski pozdravi Evropski poslanec Parigi vzklikal Mussoliniju in rimskemu imperiju »Proti priseljenstvu in proti bilingviz-mu, ki nevarno dušita Trst«. To je bilo geslo sinočnje manifestacije mladinske organizacije Nacionalnega zavezništva, ki se je po sprevodu po mestnih ulicah končala na Borznem trgu z govorom evropskega poslanca Gastoneja Parigija. Slednji je med drugim »zaslovel« kot eden udeležencev škvadristične akcije, s katero je skupina aktivistov MSI v Zgoniku svoj čas poškodovala tablo na pročeju osnovne šole l.maj 1945. Na shodu ni bilo najavljenega poslanca Roberta Menie, ki bi moral navzoče informirati o zadnjih dogajanjih okrog zaščite slovenske manjšine. Skoda. Parigi v bistvu ni povedal ničesar konkretnega. Njegov govor, če ga lahko tako imenujemo, je bil posut z retoriko ter s hvalnicami duceju, ki so jih mladi somišljeniki Gianfranca Finija sprejemali z rimskimi pozdravi. Ce bo šlo tako naprej, je dejal Parisi, bo morala Italija izstopiti iz Evropske unije in pristopiti v Afriško zvezo. Kaj skupni evropski denar, prvo in pravo skupno Evropo so ustanovili že Rimljani s cesarstvom, ki je segalo od Gibraltarja do Rena... To je bila torej »vsebina« Parigijevega govora. Edina konkretna informacija je bila ta, da Nacionalno zavezništvo ne bo podprlo predloga ljudskega referenduma za odpravo zakona Turco-Napolitano (zakon o priseljencih), za katerega zbira podpise Severna liga ob sodelovanju sk-rajnodesnih Fiamma tricolore in Forza nuova. Ce bo prišlo do odprave tega zakona, je dejal Parigi, bo levica gotovo odobrila še slabšega, tako da je boljše obdržati sedanjega. Finijeva stranka pa očitno noče, da bi jo Bossi in njegovi prehiteli na desni. Od tod sklicevanje na Mussolinija in na rimski imperij. H JUTRI / JAVNI PREVOZI |- Kljub celodnevni stavki pri Act bodo avtobusi nekaj ur le vozili Sprevod po mestnih ulicah in shod na Trgu Oberdan Uslužbenci mestnega prevoznega podjetja Act bodo jutri znova prekrižali roke, stavkali bodo ves dan, vendar bodo zagotovili vožnje od 6. do 9. in od 13. do 16. ure, kot veleva zakon. Predvideno je tudi, da se bodo ob 9. uri zbrali v Ul. dei La-voratori in zatem v sprevodu (ob 10. uri) krenili po mestnih ulicah proti Trgu Oberdan (po ulicah D’Alviano in San Marco, Sv. Jakobu, preko trgov Vico in Sansovino do ulic- Madonnina in Oriani, Stare mitnice in Ul. Carducci). Na Trgu Oberdan se bodo pridružili uslužbencem prevoznih podjetij, ki bodo v Trst dopotovali iz drugih krajev v deželi, iz Vidma, Pordenona, Gorice, ker je stavka deželnega značaja. Napovedano je bilo, da bodo jutri v deželnem svetu obravnavali .zakon o reformi javnih prevozov, vendar bo razprava dan kasneje, ko naj bi se sindikati srečali z načelniki svetovalskih skupoin, katerim bodo orisali tako splošno problematiko kot tudi specifične probleme posameznih podjetij. 2e za jutri pa so sindikati zahtevali sestanek s pristojnim odbornikom za promet. Problematika javnih prevozov je namreč zapletena, obetajo se novosti. Zakon predvideva, da bodo koncesije podeljevali na podlagi javnih razpisov, lahko se prijavijo tudi interesenti iz tujine. V naši deželi naj bi kot prvi v Italiji razpise objavili do poletja, do jeseni naj bi službo poverili najboljšemu ponudniku, start je predviden za 1. januar 2000, vendar kaže, da obstajajo pomisleki, nekateri so za odložitev, kar po mnenju deželnega tajnika Filt-Cgil Angela D’Adama ni dobro (o tem naj bi vsekakor govorili v torek). Lahko se torej zgodi, da mesto Act prevzame drugo podjetje. Zakon pa ni posebno jasen, kaj bi se v tem primeru zgodilo, pravi le, da novo podjetje prevzame potrebna sredstva in osebje (pri Act letno prevozijo 12 milijonov kilometrov in pri novem podjetju bi jih morali prav toliko). Sindikati pri tem zahtevajo zagotovitev zaposlitvene ravni, spoštovanje splošnih in notranjih delovnih pogodb in sporazumov. Obenem zavračajo logiko tistih ponudb, ki predstavljajo tveganje za kvaliteto storitev kot tudi za same delavce in nasprotujejo povišanju tarif (1. aprila naj bi se v Trstu povišale za 5%, julija za nadaljnjih 5%), ker bi tako ljudi odvračali od uporabe javnih prevozov. Ob tej splošni problematiki imajo pri Act še nekatere specifične probleme. NOVICE POLITIKA / PREDSTAVITEV MUZEJ REVOLTELLA / DEŽELNI INSTITUT GRAMSCI Telesno prizadeti ne morejo na fakulteto za inženirstvo Od novembra lani je fakulteta za inženirstvo nedosegljiva za telčesno prizadete: tedaj se je namreč pokvarilo dvigalo, s katerim so lahko dosegli učilnice, a že pet mesecev zaman čakajo na ko-lavdiranje, za katerega je zadolženo osebje inštituta za preventivo in varnost na delu (Ispel) iz Vidma (inštitut sodi v pristojnost ministrstva za zdravstvo). Iz Vidma so 20. januarja pisali, da ne vedo, kdaj bodo dvigalo lahko kolavdirali, češ da jim primanjkuje osebja, obveznosti pa imajo veliko. Odtlej se niso več oglasili. • Na fakulteti za inženirstvo poučuje tudi 45-letna Fiorenza Scotti, ki je handikapirana, kot tudi nekateri študentje. V teh mesecih so imeli veliko težav, Scottijeva je lahko poučevala samo zahvaljujoč se pomčči, ki so ji jo nudili delovni kolegi, s spremembo urnikov in zamenjavo učilnic. Vozil ukradeno motorno kolo Na rdečo luč na semafom se mladenič ni preveč oziral, zapeljal je čez križišče med ulicama Oriani in Madonnina, očitno tudi ni opazil mestnih redarjev, ki so bili v bližini. Brezvestnost ga je drago stala, prijeli so ga in kaj kmalu ugotovili, da nima na vesti samo nespoštovanja prometnih določil: motorno kolo je bilo namreč ukradeno. Pri pazljivejšem ogledu registrske tablice so namreč ugotovili, da je bila ponarejena, črko L so spremenili v črko E. Številke na šasiji pa so bile enostavno izpiljene, tako da bo pravega lastnika verjetno težko izslediti. Tatiča, 23-letnega M.G., so odpeljali na urad sodne policije pri mestnih redarjih, kjer so ga prevzeli v nadaljnji postopek. V soboto krajevni kongres nove komunistične stranke Na sedežu v Ul.Tara-bocchia bo v soboto, 27.marca pokrajinski kongres Stranke komunistov, ki se na krajevni ravni uradno imenuje Stranka italijanskih in slovenskih komunistov. Na včerajšnji predstavitvi kongresa je devinsko-nabrežinska odbornica in pokrajinska svetovalka Giuliana Zaga-bria predstavila politični dokument skupščine, medtem ko je deželni koordinator Fausto Mon-falcon govoril o vlogi SIK v vladi in o nelahkih odnosih s SKP. Bertinottijevi stranki je Monfalcon očital ekstremizem in maksimalizem, ki lahko le koristita desnici in ki ne prinašata nobenih pozitivnih učinkov za delavce. Bivši deželni svetovalec je izrazil prepričanje, da bo vse več komunistov pristopilo v novo stranko, ki po njegovem nadaljuje najboljšo tradicijo KPI in jo prilagaja sedanjemu zgodovin- skemu trenutku. Zagabria je utemeljila vlogo komunistov v D’Alemovi koaliciji, kjer se bori za pravice delavcev in ogroženih družbenih slojev, stalno pa ima pred seboj tudi nevarnost, da bi na oblast spet prišla Finijeva in Berlusconijeva desnica. Na včerajšnji predstavitvi kongresa so povedali, da ima stranka na vsedržavni ravni trideset tisoč članov, na Tržaškem pa le 150, kar pomeni, da je glavnina članstva ostala v SKP. To pa ne velja za vodilni kader Komunistične prenove, ki je na pokrajinski ravni v večini pristopil v novo stranko. Bertinottija so, poleg Za-gabrie in Monfalcona, svoj čas zapustili pokrajinski tajnik Jacopo Venier, ki sedaj tajnik SIK, deželna svetovalka Bruna Zor-zini Spetič in nekdanji senator Stojan Spetič. Na sobotnem kongresu bodo izvolili tudi novega pokrajinskega tajnika. Posvet o Gramsciju in Marxu Poglobiti želijo poznavanje o odnosu med mislecema Od Marxa do Gramscija, od Gram-scija do Marxa - pod tem naslovom poteka v Trstu dvodnevni posvet (f. KROMA), na katerem skušajo predvsem osvetliti odnos med mislecema in vpliv njunih pogledov na druge, tokrat prihaja v poštev Palmiro Togliatti (izšla je zajetna knjiga dopisov med Gram-scijem in Togliattijem). Posvet, ki se ga udeležujejo znani italijanski in tuji strokovnjaki, je organiziral Deželni inštitut Gransci v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom Gramsci in Italijanskim filozofskim inštitutom (ob podpori številnih javnih ustanov). Danes se bo znanstveno srečanje v dvorani muzeja Revoltella začelo ob 9. uri, zaključni popoldanski niz pa ob 15.30. SSG / KLINIKA KOZARCKV V BOUUNCU V gledališču Mlela ni ustrezne opreme Zaradi tehničnih ovir so Jovanovičevo predstavo prenesli v Prešernovo gledališče Kljub velikemu trudu vodstva SSG in vseh služb, ki so z njim povezane, pri preoblikovanju letošnje sezone zaradi nenadnega a nujnega pričetka obnovitvenih del, ki so SSG postavila pred težko organizacijsko nalogo, da poišče vrsto alternativnih lokacij za študij in odigra-vanje svojih predstav, je pri napovedanem gledališču Miela naletelo na številne tehnične težave. Na žalost se je izkazalo, da bi odrska tehnologija gledališča Miela potrebovala veliko posegov, ki jih v tako kratkem roku SSG ne more izvesti. Dejstvo je, da Ce se predstava rojeva in razvija v najrazličnejših prostorih (kakor sicer vse zadnje produkcije letošnje sezone) in je njena eksplotacija predvidena na različnih lokacijah, obstaja nevarnost, da se njene tehnične potrebe lahko dokončno definirajo šele ob zaključku študija. Dolžnost gledališča pa je, da predstavo Čuva in ohranja v podobi, ki ji je bila dana ob premieri. Vodstvo gledališča smatra, da v nobenem primeru ne more ponuditi tržaškim abonentom in gledalcem na sploh okrnjeno predstavo, zato se je odločilo, da komedijo Dušana Jovanoviča Klinika Ko-zarcky odigra v gledališču France Prešeren v Boljuncu. SSG obžaluje, da se mora ponovno seliti in zapustiti mestno središče, ter tako postaviti abonente pred novo informacijo, pa tudi seveda od- Danes koncert Primorske poje v openski cerkvi Primorska poje se bo danes oglasila tudi na Opčinah: v župnijski cerkvi sv. Jerneja je namreč na vrsti eden od dveh napovedanih koncertov, na katerih bodo sodelujoči zbori predstavili sakralni spored. Drugi tovrstni koncert bo prav tako danes, a v Drež-nici, na slovenski strani meje. Tudi ta konec tedna je bil pevsko živahen: koncerti 30. mednarodne zborovske revije so se od petka do danes zvrstili v Kulturnem domu v Gorici, v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici, sinoči še v Kulturnem domu Srečka Kosovela v Sežani. Današnje srečanje s Primorsko poje bodo na koncertu, ki se bo v openski cerkvi začel ob 18. uri, oblikovali tri vokalne skupine - Sumus iz Ajdovščine (um. vodja Miran Rustja), RoCinj (um. vodja Mojca Jerončič) in pa Sovo-denjska dekleta (um. vodja Sonja Pelicon) - ter tri mešani zbori -Godovič (zbor. Tonja Lapanja -Brenčič), Laetitia (zbor. Vlasta Lokar - Lavrenčič) in Lojze Bratuž (zbor. Stojan Kuret), ki bo koncert zaključil z Latinsko maSo Avgusta Armina Lebana, (dam) ločitvijo, ali bo Se naprej sledilo svojemu gledališču s tako velikim srcem, kakor je pokazalo skozi celo letošnjo sezono. V duhu komedije in v znak zahvale, da so predstave zmeraj polnoštevilno obiskane, bo SSG svojim abonentom in drugim obiskovalcem na vseh ponovitvah Klinike Kozarcky delilo kupone za konzumacijo ene pijaCe, ki jim bo ob predstavitvi kupona postrežena v Društveni gostilni v Dolini (sobota, 27. in nedelja, 28. marca) in v Baru Rosandra na Gorici v Boljuncu (v soboto, 27. marca). Od ponedeljka, 29. marca do Četrtka, 1. aprila pa tudi v gostilni Pri studencu v Dolini in v baru Rosandra na Gorici v Boljuncu. SSG bo v tistih dneh predstavilo tudi knjižno izdajo komedije Klinika Ko-zarcky. Predstavitev bo potekala v eni izmed osmič dolinske občine. Predstave za tržaške abonente se bodo torej zvrstile v naslednjih dneh: sobota, 27. marca, ob 20.30 (red B); nedelja, 28. marca, ob 16. uri (red C); ponedeljek, 29. marca, ob 20.30 (reda A in F); sreda, 31. marca, ob 20.30 (red D); Četrtek, 1. aprila, ob 20.30 (red E). Za nedeljsko popoldansko predstavo bo SSG poskrbelo za prevoz z avtobusom, ki bo odpeljal z Opčin pred tramvajsko postajo in iz Trsta - Trg Oberdan ob 15. mi. RICMANJSKI TEDEN / DANES ZAKLJUČNI NIZ PRIREDITEV Številno občinstvo no Domačem večem Pevsko-dramsko prireditev bodo ponovili danes Po pričakovanjih je Domači večer, osrednja prireditev letošnjega Ricmanjskega tedna, privabil v dvorano Babne hiše veC občinstva, kar ga prostor zmore prenesti: večer je uvedel združeni MePZ Slavec-Slovenec, ki je pod vodstvom Danijela Grbca predstavil krajši koncertni spored slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. V drugem delu pa je nastopila dramska skupina SKD Slavec, ki je po običaju zadnjih let ob praznovanju vaškega zavetnika predstavila svoj zadnji trud. Tokrat je skupina šestih ljubiteljev narečnega gledališča zaigrala enodejanko »Karlo ne zmore ena... dve... tri«, ki jo je za priložnost napisala in režirala Tatjana Turko. Zabavno zgodbo o »ubogem« ljubitelju lepih in sploh žensk, ki pa ni dovolj spreten, da bi uspel okoliščine obvladati, so zaigrali Peter TerCon, Tamara Rodella, Tjaša Ruzzier, Mairim Cheber, Ivana TerCon in Neva Kmet. Domači večer bodo ponovili danes popoldne, po nagrajevanju likovnega ex temporeja, ki se bo odvijalo v Babni hiši od 16.30 dalje. S tem se bo zaključil letošnji Ricmanjski teden, že tradicionalni niz prireditev, ki jih domače Dobro obiskani Domači večerje uvedel MePZ Slavec-Slovenec (f. KROMA) društvo oblikuje ob prazniku sv. Jožefa. Danes se bodo nadaljevala tudi slovesna bogoslužja, ki jih krajevna župnijska skupnost letos še posebej posveča tudi obhajanju 250-letni-ce romarske cerkve v Ricmanjih. Po jutranji maši s sodelovanjem MePZ Lojze Bratuž bodo peta bogoslužja tudi v popoldanskem Času, ko bo v cerkvi nastopil združeni zbor ZCPZ. Ob 18. uri pa bo v Baragovem domu na vrsti odprtje razstave likovnih del slikarja Borisa Zulja-na. (dam) 26. marca podelitev Flajbanovih nagrad Slovensko dobrodelno društvo bo podelilo Flajbanove nagrade in študijske podpore za akademsko leto 1998-99 v petek, 26. marca t. L, ob 18. uri na svojem sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 46,1. nadstropje. SLOVENSKI PROGRAMI RAI Opoldne po radiu mladi, zvečer TV Fokus Radio Trst A bo danes, ob 12. mi v oddaji Slovenski obzornik, ki jo skupaj pripravljajo Radio Trst A, Radio Slovenija in Slovenski spored Radia Celovec, posredoval pogovor mladih iz treh dežel z naslovom Slovenska mladina na pragu tretjega tisočletja. Pri okrogli mizi sta zastopala Primorsko Igor Gabrovec in Jadranka Cergol. Pogovor pa je vodila Poljanka Dolhar. Nocoj bo na televizisjkih valovnih dolžinah slovenskih sporedov deželnega sedeža RAI na sporedu oddaja Fokus, posvečena socialni politiki. Uvodniku, ki bo tematiko uokviril, bo sledil prispevek, ki bo prikazal življenje devetčlanske družine Andlovič-Porro. Nato bo na vrsti prispevek o sežanskem domu upokojencev, ki ima med oskrbovalci tudi starostnike s te strani meje. Intervju s predsednikoma krovnih organizacij Rudijem Pavšičem, za Slovensko kultmno-gospodarsko zvezo, in Sergijem Pahorjem, za Svet slovenskih organizacij, bo gledalcem predstavil stališče, ki ju ti dve organizaciji imata do socialne politike v manjšini, zadnji prispevek pa bo prikazal izkušnje dveh zasebnih vrtcev na Koroškem. Prispevke bo dopolnjeval pogovor v študiju, pri katerem bosta sodelovala dr. Danilo Sedmak in socialna delavka Nadja Apollonio. Oddaja bo na sporedu po televizijskem dnevniku, ob približno 20.50. Kako revitalizirati Štanjel? Ob tem vprašanju, o bodočnosti Štanjela in Stanjelcev bo govor na valovih Radia Trst A, v ponedeljek, 22. marca, v okviru jutranje oddaje Iz studia z Vami ob 12. uri. Voditeljica Vida Valencie se bo pogovarjala z dr. Mileno Marega iz Regionalnega centra za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, ki koordinira razvojne projekte za Štanjel. Na pokopališču pri Sv. Ani se bodo začeli prekopi grobov Občina Trst javlja, da se bodo od 3. maja 1999 dalje na občinskem pokopališču pri Sv. Ani zaceli prekopi navadnih grobov na XXXI. polju. Izkopi posmrtnih ostankov zadevajo pokojne, ki so bili tamkaj pokopani v obdobju od 29. 4. 1977 do 19. 8. 1977. Kdor želi ohraniti posmrtne ostanke svojcev in poskrbeti za njihov prekop na drugo mesto, za kolikor se za to ni izjavil ob prvem sklicu, se lahko zglasi v pokopališkem uradu pri Sv. Ani v Istrski ulici št. 206 vsak delavnik od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih, torkih, sredah in Četrtkih tudi od 14. do 16. ure. Rok za prijavo zapade 24. aprila 1999. Kdor je že predstavil prošnjo za ohranitev ostankov, bo obvestilo o dnevu in uri prekopa prjel po pošti. Nagrobna znamenja je treba odstraniti do 24. aprila 1999. Po tem datumu bo Uprava odredila odstranitev in odvoz vseh preostalih nagrobnikov. Delovni koledar bo na razpolago v pokopališkem uradu pri Sv. Ani od 15. marca 1999 dalje. Po izteku rokov, določenih v koledarju, bodo posmrtni ostanki dokončno pokopani v skupno kostnico. Svojce obveščamo, da v primeru najdbe nemineraliziranih ostankov labko najožji sorodnik pokojnika zaprosi za njihovo upepelitev. NOVICE Festival amaterskih dramskih skupin Sportno-kulturno društvo Cerovlje-Mavhinje obvešča, da 31. marca zapade termin za prijavo skupin na letošnjo tretjo izvedbo Zamejskega festivala amaterskih dramskih odrov, ki se bo odvijal v Mavhinjah od 24. junija do 4. julija 1999. Prijavnice (s priloženo sliko nastopajočih, overovljeno kopijo vpisa Enpals in vpisnino v višini 50.000 lir) lahko interesenti dvignejo na sedežu ZSKD (Trst, Gorica, Čedad) in SSO (Trst in Gorica) ali na društvenem sedežu v Mavhinjah 38 (ob ponedeljkih od 21. do 22.30, tel. 040 2916056). Samo popoldne (!) prijavnice sprejema društvo izključno na društvenem sedežu najkasneje do ponedeljka, 31. marca, ko bodo odborniki na razpolago do 22.30. Danes lonjerski Pomladanski pohod Kulturno društvo Lonjer-Katinara prireja danes Pomladanski pohod. Zbirališče udeležencev je ob 12.45 v lonjerskem društvu, odhod pa ob 13. uri. Pred odhodom bodo položili cvetje k vaškemu spomeniku, saj poteka danes 54 let od napada na vas in partizanski bunker. Kdor bi se rad udeležil pohoda in se izognil začetni strmini (lonjerski gozdni vzpetini Reber), se lahko ostalim pridruži na Hudem letu okrog 13.30, kjer lahko pusti avto in od koder se bo krenilo proti Globojnerju. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo na kraju zbirališča. Povratek je predviden ob 17. uri, ko bodo na društvenem sedežu otvorih fotografsko razstavo Maria Magajne. Ob priložnosti bo nastopil priznani harmonikar Egon TauCer. JPc Podelitev Tončičevih nagrad za leto ’98 V sredo, 24. trn. ob 19. uri bodo v Gregorčičevi dvorani podelili Nagrade dr. Frane Tončič za leto ’98. Nagrada nosi ime po uglednem tržaškem pravniku in javnem delavcu odv. Franetu TonCiCu, ki je tudi ustanovitelj istoimenskega sklada. Za nagrado se lahko potegujejo diplomska dela s področja humanističnih in znanstvenih ved, z njo želi odbor sklada spodbujati pozitiven odnos slovenskih visokošolcev do raziskovalnega dela in opozarjati javnost na pomen ustvarjalnosti na znanstvenem področju. Na tokratni razpis se je odzvalo trinajst avtorjev, ki so diplomsko nalogo zagovarjali v akademskem letu ’96/’97. Komisija, ki ji predseduje prof. Marko Kravos, je ugotovila, da so številna predložena dela na visoki ravni. Nagrade obsegajo glavno (dva milijona lir) in tri posebna priznanja z denarnim prispevkom slovenskega konzulata, Zadružbe kraške banke in Nove tržaške kreditne banke. Vodič z židovskimi itinerariji po FJK V torek bodo v tržaškem židovskem muzeju (Ul. del Monte 5) predstavih publikacijo Friuli-Venezia Giu-lia - Itinerari ebraici (FJK - Židovski itinerariji), ki je izšla pri založbi Marsilio v sodelovanju z deželno upravo FJK. Lepo ilustriranega vodica sta uredila Silvio G. Cusin in Pier Cesare Ioly Zorattini. V deželi veliko spomenikov priča o prisotnosti židov, ki je še najbolj zaznavna v Trstu. Vsekakor pa so v vodiču s tega vidika obdelali 54 krajev. RICMANJSKI TEDEN ?/>a\ S SKD SLAVEC RICMANJE-LOG________ vabi danes, v nedeljo, 21. marca 1999 v Babno hišo ob 16.30 nagrajevanje del slikarskega ex-tempore ob 19. uri PONOVITEV VESELOIGRE »Karlo ne zmore ena... dve... tri...«, režija in tekst Tatjana Turka Nastopa dramska skupina SKD SLAVEC priredi danes, 21. marca POMLADANSKI POHOD Zbirališče ob 12.45 na sedežu lonjerskega društva. Odhod ob 13. uri izpred spomenika padlim. Ob povratku bo ob 17. uri sledila OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MARIA MAGANJE Na diatonično harmoniko bo igral Egon Tavčar. danes, 21. marca, ob 16. uri ŽARKO PETAN: OBTOŽENI VOLK Predstavo je pripravila igralska skupina Slovenski oder Režija Lučka Susic, glasba Aljoša Saksida, scena in kostumi Magda Samec, izdelava kostumov Fabia Trento in Magda Samec, film Alex PuriC in Marko Kandut, gib Nikla Panizon. Predstava bo v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27. Predstava je za abonente Gledališkega vrtiljaka in izven. Vljudno vabljeni! KRAŠKI KVINTET in BRAČ O KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-ploščo z naslovom POLKA BAND danes, 21. marca 1999 ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku Gostje večera: legendarni pevec IVICA SERFEZI pevka NATAUJA VERBOTEN humorist TILJO FRTACIN Večer bo vodila NATALIJA VERBOTEN Pokrovitelj večera: GOSTILNA PIZZERIA GUŠTIN - Zgonik KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwy-neth Paltrovv, Joseph Fiennes. EKCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ar-lington road - L’ingan-no«, i. Tim Rpbbins, Jeff Bridges. EXCELSIOR AZZUR- RA - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Train de vie«, r. Radu Mihaileanu. AMB ASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Patch Adams«, i. Robin VVilliams. GIOTTO MULTISA-LA 1 (Ulica Giotto 8) -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »La vita e bella«, r. - i. Roberto Benigni. GIOTTO MULTISA-LA 2 - 15.30, 17.00 »Babe va in citta«; 20.30, 22.15 »Lucignolo«, i. Massimo Ceccherini, Claudia Gerini. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La farne e la sete«, r.-i. Antonio Alba-nese. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15 »II fuggitivo della missione impossi-bile«, i. Leslie Nielsen. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »New Rose Hotel«, r. Abel Ferrara, i. Asia Argento, VVillem Dafoe. NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Sal-vate il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. MIGNON - 15.30, 17.00 »A bug’s life«, prod. W. Disney; 18.45, 20.30, 22.15 »Payback«, i. Mel Gibson. CAPITOL - 15.15, 16.45 »La gabbianella e il gatto«, risani film; 18.30, 21.30 »Vi presen-to Joe Black«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Paura e delirio a Las Vegas«, r. Terry Gilliam, i. Jonny Depp, Benicio Del Toro, Cameron Diaz. KRUT prireja počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v PoreCu (Materada) od 27.6. do 17.7. v dveh izmenah, v Verudeli (Pulj) od 1.7. do 19.7. v dveh izmenah in v Ribnem od 18.7. do 25.7. Vpisovanje in informacije od jutri, 22. marca dalje, na sedežu krožka, UL Cicerone 8, tel. St. 040-360072. DRUŽBA UPOKOJENCEV repentabrske in zgoniške občine organizira enodnevni izlet 17. aprila 1999 po lepih krajih Štajerske. Kdor se hoCe izleta udeležiti, naj poklice na tel. 040-327229. KRD DOM BRISCIKI obvešča, da je Se nekaj prostih mest za štiridnevni izlet na Dunaj, od 15. do 18. julija 1999. Informacije dobite na tel. St. 040-327062, od 19. do 21. ure. KANDIDAT ZA 13 OSCARJEV MED KATERIMI • NAJBOLJŠI FILM • NAJBOLJŠA IGRALKA Gwyneth Paltrow • NAJBOLJŠA REZIJA gm ~ • NAJBOLJŠI SCENARIJ V Pl* ZMAGOVALEC 3 GOLDEN GLOBE ................. m.*is?-mi»(»MMn-.aao' 4'K Shakespeare In Love m ,, Kino ARISTON TK Vabimo Vas na odprtje razstave letir Slovenska domača in umetnostna obrt ob Veliki noči Razstavo bo odprl prof. JANEZ BOGATAJ v sredo, 24. marca, ob 18.30 V Tržaški knjigami. Trst, Ul. sv. Frančiška 20 SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ - TRST vabi v sredo, 24. marca 1999, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano, v ul. sv. Frančiška 20, na slovesno podelitev NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1998 ^3 OBVESTILA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da morajo društva, ki so bila deležna deželnega prispevka (v smislu D. Z. št. 46 iz leta ’91 in nadaljnje spremembe), najkasneje do 31. marca 1999 oddati deželnim uradom seznam faktur in potrdil v utemeljitev odobrenega prispevka za leto 1998. Uradi ZSKD so vam na razpolago za katerokoli pojasnilo. Podrobnejše informacije in pomoč lahko dobijo društva na sedežu ZSKD v dneh 23. 3. in 25. 3., od 18. do 20. ure. VABIMO TE na delavnico KAKO SI POMAGAŠ DO ZDRAVJA - z refleksno masažo stopal, proti gripi, alergijam, astmi, težavam s hrbtenico. Delavnica bo danes, 21. marca v domu na Brdini na Opčinah od 9. do 14. ure. S seboj prinesi opremo. SK BRDINA obveSCa, da je odhod avtobusa za Trbiž danes, 21. marca, ob 6. uri z Opčin in ob 6.15 iz Sesljana. KD LONJER-KATINA-RA priredi danes, 21. marca, pomladanski pohod. Zbirališče ob 12.45 na sedežu lonjerskega društva. Odhod ob 13. uri izpred spomenika padlim. Ob povratku bo ob 17. uri sledila OTVORITEV FOTOGRAFSKE RAZSTAVE MARIA MAGANJE, zvestega spremljevalca in opazovalca lonjerskega in katinarskega življenja v polstoletni zgodovini. Na otvoritvi bo nastopil Egon Tavčar s svojo diatonično harmoniko. SKD IGO GRUDEN vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, v ponedeljek, 22. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v župnijski dvorani v Nabrežini. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, v ponedeljek, 22. marca, na spominski večer ob obletnici smrti Danice Tomažič in Stanka Vuka. Ob tej priložnosti bodo predstavili knjigo Stanka Vuka Pomlad pod Krasom, ki jo je izdala založba Obzorja iz Maribora. Govorili bodo prof. Tomaž Pavšič, urednik Andrej Brvar in Marko Vuk. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30. SLOVENSKI KLUB -Gregorčičeva dvorana -DANES AKTUALNI ANTON M. SLOMSEK - G. Dušan Jakomin bo v torek, 23. t.m., ob 20.30, orisal postopke za beatifikacijo ter življenje, delo in zasluge slovenskega škofa, ki bo letošnjo jesen proglašen za svetnika. Vljudno vabljeni! SLOVENSKE JASLI, Ul. Paolo Veronese - Obveščamo, da od 22. do 26. marca, od 16. do 17. ure bodo odprta vrata za vse, ki bi nas radi obiskali. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje redni občni zbor v torek, 23. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo ter razno. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ vabi v sredo, 24. marca, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano v ulici sv. Frančiška 20, na podelitev Nagrade Dr. Frane TonCiC 1998. Za nagrado je tekmovalo 14 diplomskih del. Imena dobitnika nagrade in posebnih pohval bodo razglasili na srečanju. MOSP (Ul. Donozetti 3) vabi vse ljubitelje angleščine in dobrih filmov na ogled naslednjega filma serije Learning English With Films. V Četrtek, 25.t.m., bo na sporedu DARK CITY (i. Kiefer Sutherland, Wil-liam Hurt, Jennifer Con-nelly). Začetek ob 20h. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo Flajbanove nagrade in Studijske podpore za akademsko leto 1998-99 v petek, 26. marca t.L, ob 18. uri na svojem sedežu v Trstu, Ul.Mazzini 46. SKD PRIMORSKO vabi na ogled diapozitivov QUEBEC - LJUDJE IN NARAVA, ki jih bo prikazala biologinja Damjana Ota v soboto, 27. marca, ob 20. uri v Srenjski hiši v Mackoljah. SKD VIGRED vabi na Zveza slovenskih kulturnih društev Župnijska skupnost Sv. Jerneja Francesco Corteccia (1502 - 1571) PASIJON PO JANEZU za recitatorja in štiriglasni moški zbor Izvajata Moški zbor U.S.C.I. - Združenja italijanskih pevskih zborov iz Pordenona pod vodstvom Giorgia Mazuccata in recitator Carlo Pontesilli_______ v četrtek, 25. marca 1999, ob 20.30 v župnijski cerkvi na Opčinah s sodelovanjem Zadružne kraške banke PD SLOVENEC vabi v soboto, 27. marca, ob 20.30 u Srenjsko hišo v Boršt na ogled komedije Cveta Golarja u treh dejanjih DVE NEVESTI v izvedbi dramske skupine Teloh pobratenega kulturnega društva Ivan Cankar iz Tabora v Savinjski dolini. Sodeluje MePZ Slovenec-Slavec DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na SPOMINSKI VEČER OB OBLETNICI SMRTI DANICE TOMAŽIČ IN STANKA VUKA O knjigi Stanka Vuka POMLAD POD KRASOM bodo govorili prof. Tomaž Pavšič, urednik Andrej Brvar in Marko Vuk. Večer bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva ul. 3 jutri, v ponedeljek, 22. marca, ob 20.30 ogled razstave velikonočnih pirhov in vezenih izdelkov, v petek, 26., v soboto, 27. in v nedeljo 28. marca, od 17. do 20. ure. V nedeljo od 11. do 12.30 in od 17. do 20. ure, v društvenih prostorih v Sempolaju. MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na VVEEK-END SEMINAR ANGLEŠČINE (Conversation skills) z angleškim predavateljem Mr. Paulom Morrisom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klan- V torek je na ekonomski fakulteti uspešno dokončal študij in postal doktor Tomaž Legiša Iskreno mu Čestitajo in Želijo Se veliko življenjskih uspehov nona Marija ter tete Marica Olga in Nadja z družinami Za naSo Jasmin je vzcvetela 6. radostna pomlad. KoSaro voščil nona in Rikardo 18. marca je na tržaški fakulteti za politične vede z odliko in pohvalo diplomirala dr. Martina Fister Iz srca ji Čestitajo mama, oCi, Andrej s Katjo in vsi, ki jo imajo radi Slavec sladko v pomlad ZviZglja, ker Franca s Tinam sinka ima. Vsi se z njima veselimo Danjelu sreče in zdravja želimo. Vodstvo in kolegi Friulexport in Globex V popolnem brezvetrju je uspešno prijadral v pristan novopečeni doktor političnih ved Mitja Bužan Iskreno mu Čestitajo Irina, Nevia, Franko, Gina, Karin in Marko cu pri Kozini, v organizaciji Mavričnega mosta mladih. Pozor! Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, UL Donizetti 3, od pon. do pet. od 9. do 17. ure (tel. St. 040-370846). MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) vabijo na WEEK-END KUHARSKI TEČAJ s kuharskim mojstrom Erikom Gomezlom. Seminar bo potekal od 26. do 28. marca v Klancu pri Kozini v organizaciji Sardoč Wjska je zmagna! (Mi pej se z diplomu Se borimo). Čestitamo. Al Di Iv Ka Mar Mat Ne Sa Sa To Na veterinarski fakulteti v Ljubljani je z odličnim uspehom diplomiral Erik Sardoč iz Prečnika. Iskreno mu Čestitajo in želijo nadaljnjih uspehov v življenju mama, tata, brat Alen in zaročenka Vesna Ob uspeSno dokončanem Študiju Erika Sardoča se Čestitkam pridružujejo družina Cescutti iz Sovodenj, Renzo, Igor in Matej ter drugi sorodniki Dne 17. marca je uspeSno dokončal Študij iz političnih ved Mitja Bužan Iskreno mu Čestitata mama in tata Na tržaški fakulteti je uspeSno dokončal Študij Mitja Bužan Mlademu doktorju Čestitajo nona, Paolo, Marinka, Jožko, Marina in AleS SKD IGO GRUDEN vabi na REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 22. marca ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v župnijski dvorani v Nabrežini Mavričnega mosta ndr dih. Pozor! Število meS je omejeno, zato pobih16 s prijavami - na uradu Slovenske prosvete, L1' Donizetti 3, od pon. d° pet. od 9. do 17. ure (te*' St. 040-370846). MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled fotografske razsta" ve o Soški fronti, LJUDLJE IN OZEMLJU 1915-1918. Razstava bo odprta do 28. marca ob ponedeljkih, sredah i*1 petkih od 16. do 18. ure. ob nedeljah, od 10. do 12. ure in od 15. do U' ure. Izven urnika je ogled možen po dogovo-ru na tel. St. 040-228422 v popoldanskih urah. SOS, SOS, SOS, Študentje in visjesolci! Ti j® PROSTOVOLJNO DELO pri srcu? Veliko oseb je' ki potrebuje pomoč in spremstvo. Pridruži s® nam in pošlji dopis v rokopisu s svojim1 osnovnimi podatki i® zanimanji na ZadružU1 I center za socialno dejaV’ I nost, Ul. Cicerone 34133 Trst. E3 čestitke V sredo 17. t.m., je n® fakulteti političnih ved v Trstu z uspehom diplomiral MITJ^ BUŽAN. Čestitamo1 , Erik, Vesna, AleksaU’ | der, Nataša. Na veterinarski fakulteti v Ljubljani je z uspehom dokončal študij ERIK SARDOČ. S® veliko takih zadoščeni mu želijo prijatelji. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 Milje - Trg caduti libertž 2 Sesljan - drž.c. 14 SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Opčine - cesta 202 (križišče) IP Riva O. Avgusta 2 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 Ul. Baiamonti 48 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica 155 AGIP - Miramarski drev. 49 AGIP - Ul. A. Valerio l (univerza) ESSO - Zgonik - Državna cesta 202 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (sever) - avtocesta Devin (jug) - avtocesta TRST Nedelja, 21. marca 1999 5 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA CERKVENIH SLOVENSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SOMPD VESELA POMLAD - ŽUPNIJSKA SKUPNOST SKD TABOR prisrčno vabijo na koncert 30. jubilejne revije Primorska poje ’99 danes, 21. marca 1999, ob 18. uri v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah Nastopili bodo: Vokalna skupina SUMUS, Vokalna skupina Ročinj, Vokalna skupina Sovodenjska dekleta, MePZ Godovič, MePZ Laetitia, MePZ Lojze Bratuž amejski kvintet prireja AMEJSKI VEČER -------------nastopajo------------- Godbeno društvo Prosek, oktet Odmevi, plesna skupina Show Chance in Zamejski kvintet napovedovalec: Danjel Malalan režija: Igor Malalan Nedelja, 28. marca 1999, ob 18.30 Športno kulturni center Zgonik Cvetličarna »NADJA« Prosek, 131, tel. 040-225440 Vstop prost! VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 21. marca 1999 BENEDIKT Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 18.18 - Dolžina dneva 12.11 - Luna vzide ob 8.31 in zatone ob 22.55 Jutri, PONEDELJEK, 22. marca 1999 LEA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,6 stopinje, zraCni tlak 1008,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 35-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Umrli so: 87-letni Ferruc-cio Cobez, 84-letni Antonio Nemaz, 84-letni Giovanni Cossutta, 86-letna Gisella Bo-sich, 85-letna Maria Penso, 92-letna Albina Ersetti, 85-let-na Valentina Ponzoni, 90-let-na Luigia Schiff, 78-letni Claudio Dugulin, 79-letna Fides Cattunar, 85-letna Adda Matejka. : ; LEKARNE Nedelja, 21. marca 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Re-voltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89, Zgonik (tel. 040 225596) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. inmr :□ 1 1 Li 3D I | BF S.R.L. zn toplino vnšeon DOMA, IZDELAMO ZA VSAK PROSTOR, LONČENE PEČI V RAZLIČNIH BARVAH IN VZORCIH PO ŽELU NAROČNIKA RAZSTAVA ULICA TIMEUS št.7 -TRST ® 040.370151 ® 0348.4117048 D velik senčnat vrt, v katerem prirejamo party ob rojstnih dnevih otrok in odraslih □ udobna in intimno ogrevano notranja dvorana SHAJALIŠČE PRAVIH POZNAVALCEV SLADOLEDA Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144). Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. marca 1999 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel 040 764943), Trg Valmaura 11 (tel. 040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Tig Valmaura 1, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (tel. 040 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 040 639749). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505-Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. J PRIREDITVE JUBILEJNO PRAZNOVANJE Sv. Jožefa ob 250-let-nici romarske cerkve v Ric-manjih. Danes, 21. marca, ob 11. uri bo pri slavnostni maši pel MePZ Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Stojana Kureta, ob 17. uri maša in sklep praznovanj - pri maši bo pel Združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta. Po maši, ob 18. uri, kulturni spored v Baragovem domu, kjer bo odprtje razstave Borisa Zuljana, kijev preteklih dneh odkril obnovljene stare freske ter okrasil cerkveni kor z deli starega božjega groba. Umetnika bo predstavil Marjan Kravos. SKD SLAVEC RICMANJE-LOG - RICMANJSKI TEDEN vabi danes, 21. marca, v Babno hišo. Ob 16.30 nagrajevanje del slikarskega ex-tempora, ob 19. uri ponovitev veseloigre »Karlo ne zmore ena...dve...tri...«, režija Tatjana Turko, nastopa dramska skupina SKD Slavec. GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi staro in mlado na ogled zadnje predstave v letošnjem abonmaju, ki sta jo pripravila Radijski oder in Slovenska prosveta, danes, 21. marca, ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Nastopili bodo člani Slovenskega odra z igro Žarka Petana »OBTOŽENI VOLK«. Igro je zrežirala Lučka Susič, sceno je pripravila Magda Samec, za glasbo je poskrbel Aljoša Saksida. Kostume sta izdelali Fa-bia Trento in Magda Samec. Film Marko Kandut. Za gib pa je poskrbela Nikla Panizon. Vljudno vabljeni! KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN predstavljajo novo kaseto in cd-ploščo z naslovom POLKA BAND, danes, 21. marca, ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Gostje večera: legendarni pevec Ivica Serfezi, pevka Natalija Verboten, humorist Tiljo Frtacin. Večer bo vodila Natalija Verboten. PROSVETNO DRUŠTVO MACKOLJE vabi na ogled veseloigre Neila Simona ZARES ČUDEN PAR v uprizoritvi Dramskega odseka PD Stan-drez. Rredstava bo danes, 21. marca, ob 17. uri v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. ŽUPNIJA BAZOVICA in SLOMŠKOV DOM vabita na PRAZNIK STARSEV v sredo, 24. marca. Ob 18. uri bo sv. maša ter blagoslov staršev in otrok. Nagrajeni bodo spisi osnovnošolskih otrok o družini. Nastopila bosta pevska zbora: OPZ Kraški cvet iz Trebč in Slomšek. Sledilo bo družabno srečanje. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Na srečanju v petek, 26. marca 1999, ob 20. uri, bo gost DR. VEKOSLAV GRMIČ, avtor knjige, ki je izšla ob njegovi 75-letnici in ob 30-letnici njegovega škofovskega posvečenja: NE POZABIMO -Pomniki naj ostanejo zapisani v naših srcih. Uvodna beseda prof. Jože Pirjevec. Vabljeni! PASIJON PO JANEZU (Francesco Corteccia 1502 -1571) - Zveza slovenskih kulturnih društev in Župnijska skupnost sv. Jerneja vabita na edinstven koncertni večer v izvedbi Moškega zbora U.S.C.I. - Združenja italijanskih pevskih zborov iz Pordenona pod vodstvom Giorgia Mazuccata ih recitatorja Carla Pontesillija, ki bo v četrtek, 25. marca t.L, ob 20.30 v župnijski cerkvi na Opčinah. Pri uresničitvi gostovanja sodeluje tudi Zadružna kraška banka. PD SLOVENEC vabi v soboto, 27. 3., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled Dolinska sekcija Levih demokratov priredi 26. marca 1999, ob 20.30 v sejni dvorani Občine Dolina odprto srečanje na temo: REFORMA KRAJEVNIH UPRAV, ZAŠČITNI ZAKON IN DRUGA AKTUALNA VPRAŠANJA Razpravo bosta uvedla podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin in poslanec Antonio Di Bisceglie prireja tečaj BESEDILA, TABELE IN INTERNETNA PC trajanje 70 ur Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360. ■ ■ BARI 88 35 84 6 30 CAGLIARI 26 13 68 18 29 FIRENCE 80 83 19 69 74 GENOVA 28 50 37 73 75 MILANO 89 84 67 88 30 NEAPELJ 71 6 61 53 88 PALERMO 80 43 88 68 76 RIM 84 81 48 61 45 TURIN 85 21 78 49 67 BENETKE 73 64 58 6 61 n IeeEeb to Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot Trije dobitniki s 5+1 56 dobitnikov s 5 točkami 7.180 dobitnikov s 4 točkami 239.603 dobitnikov s 3 točkami 22.475.314.995-lir 8.439.219.285-lir 1.498.354.300-lir 80.269.000-lir 626.000-lir 18.700-lir komedije Cveta Golarja v treh dejanjih DVE NEVESTI, v izvedbi dramske skupine TELOH od pobratenega kulturnega društva Ivan Cankar iz Tabora v Savinjski dolini. Sodeluje MePZ Slovenec-Slavec. MEŠANI PEVSKI ZBOR OTON ZUPANČIČ iz Stan-dreža bo 28. marca nastopil na reviji Primorska poje v Terski dolini. Na razpolago bo avtobus. Prijave pri Katji (0481-21475) in Ivani (0481-21057) ob uri kosila. ZAMEJSKI KVINTET prireja ZAMEJSKI VEČER, v nedeljo, 28. marca 1999, ob 18.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Nastopajo: Godbeno društvo Prosek, oktet Odmevi, plesna skupina Show Chance in Zamejski kvintet. Režija: Igor Malalan. Napovedovalec: Danjel Malalan. Vstop prost. SKD TABOR - OPČINE -Prosvetni dom - Openska glasbena srečanja - Pomladna sezona ’99. Prvi koncert bo v nedeljo, 28. marca, ob 18. uri. Nastopa Slovenski sekstet klarinetov (spored: M. Eychenne, R. Loucher in J. Brahms); Da-rio Savron - marimba in vibrafon (spored: F.P. Tedesco, C.O. Musser, D. Friedman, R. VViener, A. Miyoshi in K. Abe). MALI OGLASI tel. 040 7786333 PADRICE - skoraj nova vila 280 kv.m, najboljši materiali, velika garaža in vrt. Casaffari 040213366 OPČINE - stanovanjska hiša 140 kv.m z možnostjo razširitve, zazidljiv vrt 2.400 kv.m, garaža. Casaffari 040213366 OPČINE - elegantna zgradba letnik ’95, 120 kv.m veliko stanovanje v zadnjem nadstropju s terasami, avtonomnim gretjem, parkirišči in kletjo. Casaffari 040213366 OPČINE - stanovanje z dnevno sobo, kuhinjo, 2 spalnicama, 2 kopalnicami, balkonom, parkiriščem in kletjo. Casaffari 040213366 SESLJAN - vrstna hišica 110 kv.m, letnik '83 s kletjo 50kv.m, vrtom 80 kv.m in parkiriščem. Zanimiva cena. Casaffari 040213366 ZBIRALEC kupi stare razglednice, slike, pisma in vse, kar vam je na poti v podstrešju, kleti ali stanovanju. Tel. 040/55548. ODDAM v najem na Kr-menki stanovanje primerno zaurad. Tel. 040-824381. GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 0347/8601614 (Marija). MOUNTAIN-BIKE za 8/10-letnega dečka, po ugodni ceni prodam. Tel. 040-228382. PRODAM junico s teličkom. Tel. 040-226402, ob uri obedov. PRODAM FIAT TIPO 1600 v odličnem stanju. Tel. 040-229224 v večernih urah. GOSPA srednjih let išče delo kot hišna pomočnica. Tel. 0038667-54674 (Slavica). AKACIJEVE kole za vinograd prodajamo. Tel. 040-420604 v večernih urah. FIAT 126 Bis, rdeče barve, letnik ’89, 31.000 km, v dobrem stanju, prodam za 1.600.000 lir. Tel. št. 040-281280. IŠČEMO OSEBO za privatne lekcije iz nemščine. Tel. St. 040/213078. PRODAM MOTOCIKEL malagutti fifty ful CX, 4 predstave, modre barve, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Tel. 040-299335. GRAFIČNE LISTE in 2 risbi (unikata) slikarja Avgusta Černigoja prodam po ugodni ceni. Tel. 040-635508, od ponedeljka do petka od 17 do 20. ure. MLAD PAR išče v najem stanovanje v okolici Trsta. Tel. št. 040-299096 v večernih urah. PRODAM police za trgovino (zelenjavna/jestvine), registrirno blagajno, elektronsko tehtnico in veliko prodajalno mizo. Tel. ob večernih urah na št.' 040-572655. V PREDMESTJU TRSTA, pri Domju, dajem v najem stanovanje za studio, laboratorij ali urad, 3 sobe, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje, ne za bivanje. Tel. na št. 040-828861 ob uri obedov. V PREDMESTJU TRSTA dajem v najem svetlo in zračno podstrešje - sobo z wc-jem, vodo in lučjo, ne za bivanje. Tel. št. 040-828861 ob uri obedov. NUJNO IŠČEMO GOSPO okrog 30-35 let za upravljanje skladišča z oblačili. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »TREND«. DVOSED s hrastovim ogrodjem v odličnem stanju, malo rabljen ter kavč s foteljem v modernem stilu, v odličnem stanju prodam. Tel. 040/575145-350150. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. Vabljeni! OSMICO je v Koludrovci odprl Skupek. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. OSMICA je odprta pri Drejču Ferfolji v Doberdobu. Točimo belo in črno vino in nudimo domač prigrizek. OSMICO sta v Dolini št. 147 odprla Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in črno vino. OSMICO je odprl Dušan Guštin, Repen St. 22. Vabljeni vsi! OSMICO ima Zidarič v Praprotu št. 23. OSMICO je odprl Berto Tonkič v Doberdobu, Tržaška ulica 25. Ponuja vino in domač prigrizek. OSMICO sta v Samatorci odprla Boris in Gigi. OSMICO sta odprla Cvetka in.Mirko Briščak, Brišče št. 3. OSMICO ima Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči črno in belo vino. KMEČKI TURIZEM je odprl Milič v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. 040-229381 KMEČKI TURIZEM Živec v Koludrovci je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229279. KMEČKI TURIZEM Ostrouška, Zagradec, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Nudi tople jedi in domače vino. Alex in Anto-nella se priporočata za obi- .KMECKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sočustvovanje ob izgubi naše drage mame in sestre Salvine Purger vd. Gherbassi SVOJCI Mačkolje, 21. marca 1999 ZAHVALA Ob izgubi drage mame Elvi Miklavec Slokar se hčerki Martina in Simona iz srca zahvaljujeta župniku E. Stefanutu in msgr. S. Zorku, dirigentoma A. Pertot z barkovljanskim zborom in E. Racetu s pevci Združenih cerkvenih zborov, dragima prijateljema Veri in Sandrinu, M. Tavčarju in L. Guštin za obred, občutene poslovilne besede in za petje. Iskrena hvala tudi prijateljem, znancem in vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen spomin. Trst, 21. marca 1999 t Mirno je zaspal Angel Gruden Zapušča sina Maria z družino in hčer Evgenijo z družino Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 22. marca, ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga pred cerkev v Samatorci. Samatorca, 21. marca 1999 Ob izgubi dragega očeta izrekamo Mariu Grudnu in svojcem iskreno sožalje planinci SK Devin in SZ Sloga 17. 3. 1989 17. 3. 1999 Ljuba MARA Dala si nam spoznati nesluteno radost in ljubezen. Sedaj si nas angel, ki nas vodi in varuje. Mama Ivica, oce Stefano, brat Gabrijel in vsi, ki so te imeli radi Milje, Trst, 21. marca 1999 22. 3. 1979 22. 3.1999 Romano Klabjan Ob 20. obletnici smrti se te z ljubeznijo spominjajo Zena Karlina in sin Silvano z družino Dolina, 21. marca 1999 21. 3. 1996 21. 3. 1999 Pred tremi leti nas je zapustila naša draga mama in nona Marija Marušič roj. Lupine Z ljubeznijo in hvaležnostjo se je spominjajo Nada, Vuokko, Barbara, Alex in Marko Slivno, 21. marca 1999 21. 3. 1998 21. 3. 1999 Pavla Benulič vd. Resinovič Ob prvi obletnici smrti' se je spominjajo hčerki MarjuCa in Luciana z družinama Trst, 21. marca 1999 NOVICE GORICA / OD ŠKABRIJELOVE DO TRANSALPINE r GORICA / V PETEK ZVEČER n Animacijska gledališka igra V Kulturnem domu bo jutri ob 20.30 tretja predstava iz »pomladanskega miniabonmaja«. Tokrat bo center CTA predstavil delo »II bacio di una morta« (Poljub mrtve ženske). Gre za odrsko priredbo romana Čarobne Invemizio, v režiji Roberta Piaggia. Figure je izdelal Francesco Tullio Altan. Gradišče: spomin na 1. vojno Osemdeset let po koncu prce svetovne vojne bodo tudi v Gradišču počastib spomin na v avstroogrski armadi padle občane. Danes ob 11.30 bodo na županstvu predstavili publikacijo z imeni občanov, ki so padb kot avstrijski vojaki. Zdravstveno-socialni center V Krminu bodo danes odprb Center za zdravstvene in socialne storitve. Slovesnost bo ob 15. uri v prostorih nekdanje bolnišnice na Drev. Venezia Giulia. Začasni delovni mesti V goriškem uradu Deželne agencije za zaposlovanje (Vicolo Molino 3) bodo jutri opravili selekcijo za začasno zaposbtev uradnika z znanjem uporabe računalnika na državnem tožilstvu v Gorici ter zaposbtev šoferja na občini v Romansu, za kar je potrebno vozniško dovoljenje kategorije D + CAP. Izbiro bodo opravili iz seznama nezaposlenih. Požar na gmajni pri Poljanah Gasilci iz Gorice in Tržiča, pripadniki gozdne straže in prostovoljci so včeraj popoldne gasili obsežen požar na kraški gmajni med Poljanami, Doberdobom in Martinščino. Na kraj so pohiteb okrog 14.30 in so do večera ogenj pogasib. Na kraju so ostab člani prostovoljskih gasilskih skupin ter pripadniki gozdne straže. Tržiški gasilci so včeraj posegb še dvakrat, vendar je šlo za manjša požara travišča. V razstavnih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž bo razstavljal SAFET ZEC Umetnika bo predstavil JURIJ PALJK _______ Odprtje razstave bo v petek, 26. marca 1999, ob 18. uri ____ VLJUDNO VABLJENI! Mladi poslfašisli demonstrirali na meji Povod je bil protest proti priseljevanju, sicer pa je njihova ihta zajela vse, kar prihaja z vzhoda V času, ko po Krasu marširajo padanske garde in ko nekateri policijski sindikati in krajevni upravitelji kar tekmujejo v zahtevah po helikopterjih in vojaških odredih, ki bi nas varovali pred priseljenci, bi bilo res čudno, ko bi skrajna desnica molčala. Oglasili so se predsi-noči, ko je par desetin mladincev gibanja »Azio-ne giovani« (mladinsko gibanje NZ) demonstriralo pred Transalpino. Pozabili so, da je prav tam njihov Gianfranco Fini pred leti, ko so ga se dajale skomine po ekspanziji na vzhod, s krampom udrihal po mejnem zidku. Najnovejša generacija postfašistov noče podreti zidka, nasprotno: najraje bi videli na meji nekaj podobnega kitajskemu zidu, ki bi nas varovalo pred vsem, kar prihaja z vzhoda. V ta namen so se zbrali pred mejnim prehodom na Skabrijelo-vi, ki je zanje»simbol krhkosti italijanskih meja«, in se vzdolž meje podali do Transalpine. Med hojo so se nato pretvarjali zaradi smrada Kor-na in izustili marsikatero na račun slovenskih sosedov, v dokaz svoje pravičnosti: če si pač nestrpen, moraš to biti do vseh, pa naj bodo priseljenci, sosedje ali kdorkoli drug, ki ti ni po godu. Razprava z Brandolinom o vlogi Čezmejnega pakta V predavalnici palače Rabatta v istoimenski ulici v Gorici bo jutri zvečer ob 20. uri javna skupščina o Čezmejnem teritorialnem paktu, ki povezuje javne uprave, družbene in gospodarske sile z obeh strani meje na Goriškem. Pobudnik večera je študijski center »sen. Antonio Rizzatti«, ki je za uvod v razpravo povabil predsednika Pokrajine in koordinatorja čezmejnega pakta Giorgia Brandolina. Srečanje sodi v niz debatnih večerov o Novi go-riški središčni vlogi, ki ga je krožek Rizzatti začel v prejšnjih mesecih s srečanjema o razvoju univerzitetnih tečajev in o organizaciji storitev v omrežju v obmejnem območju. Čezmejni pakt, ki je iz prvotne intuicije senatorja Darka Bratina lani postal stvarnost, je zasnovan kot skupno omizje, ki naj bi z že pridobljenim priznanjem in podporo nacionalnih vlad in Evropske unije na vseh področjih usklajevalo in razvijalo nove oblike čezmejnega sodelovanja v goriškem prostoru. Primorska poje v KD Nastopilo je pet zborov Spomin na P. Komelovo V Kulturnem domu se je v petek odvijal drugi goriški koncert letošnje revije Primorska poje. V imenu goriških prirediteljev je pozdravil predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Silvano Semolič, ki je ob 30. rojstnem dnevu reviji zaželel, da bi še nadalje opravljala pomembno nalogo in prispevala h kulturni rasti, krepitvi prijateljstva in preseganju pregrad na Primorskem. Semolič se je v nagovoru spomnil tudi nedavno umrle pevovodkinje in učiteljice glasbe Pavline Komelove, ki je bila dolga desetletja aktivna prav na področju zborovske pesmi in širšega kulturnega udejstvovanja. Semolič je izrekel besede zahvale in priznanja za pomembno delo, ki ga je opravila na glasbeno-kultumem področju in globoko spoštovanje in zahvalo za njen doprinos v boju Slovencev za svobodo. Na prireditvi v Kulturnem domu je nastopilo pet od šestih napovedanih zborov in pevskih skupin in sicer: kvintet Ventus iz Vipave, s spletom petih pesmi Stanka Premrla. Kvintet vodi Vlasta Lokar - Lavrenčič. Zatem so zapele članice dekliškega zbora Mavrica iz Postojne, ki jih vodi Jelka Bajec. Nastopila sta nato mešani pevski zbor Žaga, pod vodstvom Rada Uršiča ter mešani pevski zbor kul-turno-prosvetnega društva Bazovica, ki združuje naše rojake na Reki. Zbor vodi Franjo Bravdica. Koncert v Kulturnem domu je sklenil mešani pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Janka Bana. Nastop moškega pevskega zbora Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše je odpadel zaradi bolezni v ansamblu. Revija, ki jo prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst se bo nadaljevala danes s koncertoma na Opčinah, v cerkvi sv. Jerneja ob 18. uri in v Drežnici, v cerkvi ob 17. mi. Na Opčinah bosta od goriških zborov nastopila Sovodenj-ska dekleta in mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. AWS GO severi8 s a I o t t i •AXIL @L_____ I! !■...'f....^ f H ORM Egm ■ Tisettanta HALIFAX HFENDI. Artemide Cesar driade arflex LASTNA PROIZVODNJA ZIDANIH KUHINJ POROČNI SEZNAMI NAČRTOVANJE NOTRANJIH PROSTOROV • POHIŠTVO IN POHIŠTVENI DODATKI • DIZAJN • TKANINE • PREPROGE • SVETILA FORM srl - KRMIN, Ul. Vino della Pace 36/B (ind. cona) • Tel.: 0481/630257, faks: 0481/630337 • ob sobotah odprto non stop BOLNIŠNICA / POBUDNIKI REFERENDUMA KRONIKA /TRČILI TRIJE AVTOMOBILI 3 OBVESTILA n RAZSTAVE »Krivična zavrnitev nas ne bo ustavila« V torek bodo najavni skupščini s podpisniki odločali o nadaljevanju svoje politične bitke Pet ranjenih v trčenju pri letališču Pobudniki referenduma o bolnišnici so včeraj na tiskovni konferenci v atriju županstva zelo kritično ocenili petkovo zavrnitev referendumskih vprašanj s strani odbora garantov in napovedali, da jih to ne bo ustavilo. V mislih imajo ponovno predložitev referenduma, tokrat preko rajonskih svetov, množično peticijo in druge pobude. Predstavniki Zelenih Renato Fiorelli, Alessan-dro Bon in Italo Maniacco so ostro ožigosali sklep garantov, ki so zavrnili vsa tri vprašanja, Ceš da občina zanja ni pristojna. Maniacco, ki je vzdrževal stike z garanti (to so občinski pravobranilec Francesco lentile, občinski tajnik Paolo Gini in predsednik preglednikov računov Mauro Candotti), je dejal, da je bila to zanj »šokantna izkušnja«, da je bil odhos do pobudnikov vseskozi odklonilen. »Ce je to goriška demokracija, potem me je sram, da sem Goričan«, je dejal. Občinski svetovalec Bon je izpodbil utemeljitev, da občina ni pristojna. Čemu je potem občinski svet posvetil bolnišnici dolge ure razprave, sprejemal resolucije in sklepe? Pokrajinski svetovalec Fiorelli je ocenil, da garanti niso neodvisni paC pa povsem podrejeni politični oblasti. »Edina garancija, ki jo nudijo, je' ta, da bo vsak referendum zavrnjen«, je pristavil Bon in spomnil, da so bili doslej referendumi v Gorici vedno zavrnjeni, dvakrat glede financarske šole in tokrat o bolnišnici. Bon bo zato v občinskem svetu skupaj s svetovalcema Romanom (SKP) in Mazzo-nijem (Občani za Evropo) sprožil postopek za spremembo norm statuta in pravilnika, ki danes onemogočajo izvajanje refe-rendumov. Možnost, da bi s preoblikovanjem vprašanja glasovali le o urbanistični namembnosti območja v Ul. V. Veneto, ki so jo dopustili garanti, je po oceni pobudnikov nepomembna, saj bi to ne preprečilo selitve bolnišnice. Prav tako so skeptični glede priziva po sodni poti, saj bi odločitev prišla prepozno (za referendum o finan-carski šoli je prizivni po- stopek še v teku, potem ko je naCrt že zdavnaj odpisan). Boj proti selitvi, za samofinanciranje in za Čezmejno sodelovanje bolnišnic bodo zato najbrž nadaljevali s političnimi instrumenti, morda s peticijo ali s predlogom, da bi občinski svet ali pet rajonskih svetov z dvotretjinsko • večino osvojili referendumsko pobudo. O tem bodo odločali na javni skupščini v torek ob 17.30 (na pokrajini ali na sedežu rajona za severno Četrt), na katero je vabljenih vseh 200 podpisnikov za referendum in tudi, kot je dejal Fiorelli, »tistih 1.300 občanov, ki jim je bila odvzeta možnost, da bi ga podpisali«. PODGORA / ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Andrej Petejan - Dreja je 8. marca dopolnil 92 let V krogu svoje družine" je v ponedeljek, 8. t.m., slavil visok življenjski jubilej 92. rojstni dan, Andrej - Dreja Petejan v Podgori. Od leta 1926 do upokojitve, leta 1967, je bil zaposlen v tržiški ladjedelnici, razen obdobja, ki ga je preživel na služenju vojaškega roka in kot partizan v Brdih. Ko so v Podgori sestavili odbor in začeli uresničevati naCrt za postavitev spomenika padlim v narodnoosvobodilni vojni, je bil med najbolj zagnanimi, vztrajnimi in delavnimi elani. Jesen življenja preživlja na svojem domu, kjer zanj vzorno skrbi hčerka. Nekaj dni po praznovanju sta Drejo, ki je najstarejši Podgorec, obiskala predsednik rajonskega sveta Edi Maligoj in predstavnik društva in borčevske organizacije Ivan Bregant. Izrekla sta mu iskrene Čestitke vseh starejših Podgorcev in celotne skupnosti. Obisk je bil tudi priložnost za daljši pogovor o življenju v Podgori nekdaj, o delu in delavcih v ladjedelnici v Času fašizma, o zgodbah in prigodah v zvezi z gradnjo partizanskega spomenika. Vsega se Dreja zelo podrobno spominja. ŠULIGOJ iz G once vas v sodelovali])m s podjetjem. KATOSET PEKLE val)! na razstavo gojenilk Hnserov, jki Ido od 2S0 do 2L marca v mio Oardncci v naši V razstavnili tlneli vam Hromo priznali pri nakupu kiserov znamke KA.ll OS Eli Gorica, ul. Carducci 49 Tel. 0481/535657 Dve osebi sta bili huje ranjeni, tri pa lažje v prometni nesreči včeraj nekaj po 17.30 na Tržaški cesti v neposredni bližini vhoda na letališče, kjer je prišlo do trčenja med tremi avtomobili (na sliki -foto Bumbaca). Zapisnik o prometni nesreči zaradi katere je nastal tudi daljši zastoj, saj je bila cesta dalj Časa zaprta za promet, sestavljajo karabinjerji. Po prvih ugotovitvah naj bi do nesreCe prišlo zaradi prehitevanja voznika avtomobila fiat uno, ki je vozil v smeri iz Gorice proti Trstu in ki naj bi Čelno trčil v nasproti vozeči rover. Posilstvo je bilo najbrž izmišljeno Policija je zaključila preiskavo v zvezi z domnevnim posilstvom, ki ga je prijavila 34-letna ženska v sredo zveCer. Na osnovi zdravniškega pregleda in drugih okoliščin naj bi ugotovili, da posilstva ni bilo. Dokumentacijo so vsekakor poslali državnemu pravdništ-vu za morebitno ukrepanje. ODER 90 Farsa v treh dejanjih N. Manzarija MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV Režiser Darko Komac Kulturni center Lojze Bratuž ----Danes 21. marca, ob 1 7. uri NASA POMLADNA POTOVANJA PROVANSA 10. - 18. 4. 1999 vsaki dan celodnevne ekskurzije z avtobusom, bivanje vedno v istem hotelu Cena: 1.100.000 Ur o cm> o e SICILIJA 23. 4.- 2. 5. 1999 plovba s trajektom in krožno potovanje z avtobusom po otoku Cena: 1.200.000 Ur eeeee V najlepšem letnem času boste spoznali vse naravne in kulturnozgodovinske lepote teh očarljivih dežel. « o o o o Informacije in prijave: QUARIN VIAGGI Krmin, ul. Udine 11 Tel. 0481/61775-62126 gospa Mar is a Valič odprto od pon. do petka v večernih urah tudi na St. 040/416864 KINO GORICA VITTORIA 1 15.00- 16.30- 18.20-20.10-22.00 »La farne e la sete«. I. Antonio Albanese. VITTORIA 3 15.00- 16.45- 18.40-20.30-22.20 »Lucignolo«. I. Massimo Ceccherini. CORSO RdeCa dvorana: 15.30- 17.45-20.00-22.15 »Patch Adams«. I. Robin VVilliams. Modra dvorana: 15.15- 17.30- 20.00-22.15 »La vita e bella«. I. Roberto Benigni. Rumena dvorana: 15.15- 17.30- 19.45-22.00 »Arling-ton Road«. I. Jeff Bridges in Tim Robbins. TR22C EXCELSIOR 16.00 »Babe va in citta«. 17.45-20.00-22.15 »Shakespeare in love«. I. Gvvineth Paltrovv. COMUNALE 17.30- 19.45- 22.00 »Arlington Road«. I. Jeff Bridges in Tim Robbins. ČEDAD RISTORI 18.00-21.00 »Nemiche amiche«. I. Su-san Sarandon in Juha Roberts. J PRIREDITVE KNJIŽNICA DAMIRA FElGLA bo jutri ob 17. uri s pravljico o pomladi zaključila sezono Otroških uric. Pravljica, ki jo bo pripovedovala Emanuela Gravnar nosi. naslov Kdaj bo prišla pomlad? Vsi otroci bodo dobili piškotnega medvedka, da jim bo slovo slajše. MePZ OTON ZUPANČIČ iz Standreža bo 28. marca nastopil na reviji Primorska poje v Terski dolini. Na razpolago bo avtobus. Prijave pri Katji (tel. 0481-21475) in Ivani (0481-21057) ob uri kosila. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Gregorčiča v'Gorici vabi v petek, 26. marca, ob 18. uri na Pomladni dan. S pesmijo, igro in sliko bodo novi letni Cas pozdravih otroci dijaškega doma. PRISPEVKI Bernarda Peric daruje Društvu slovenskih upokojencev 20 tisoC lir. DRUŠTVO KRVODAJALCEV in KD SO-VODNJE prirejata v soboto, 27. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah hitri teCaj izdelovanja papirnatega cvetja. Vodili ga bosta izvedenki iz Ilirske Bistrice, kjer je ta dejavnost zelo razvita. Pojasnila nudita Marinka (tel. 0481/882043) in Zlatka (tel. 0481/882032). OBČINA DOBERDOB je podaljšala rok za prekop posmrtnih ostankov in odstranitev nagrobnikov ter pritiklin s starega pokopališča v Doberdobu, ki ga bodo ukinib, od 31 marca na 31. december 1999. GOSERVIS pri SGZ GORICA je sklenil pogodbo za sestavo davCnih prijav (CAAF). Interesente vabijo, naj se oglasijo v njihovih uradih v Ul. Roma 20. KRUT priredi 10-dnev-ne počitnice na Malem Lošinju od 23.6. do 3.7., v PoreCu - Zelena laguna od 27.6. do 17.7. (v dveh izmenah) in v Puli od 1.7. do 19.7. (dve izmeni) ter 7-dnevne počitnice v Rib-nem od 18.7. do 25.7.99. Vpisovanje od 23.3. dalje pri Anamariji, tel. 0481-531644. PD STANDREZ vabi v nedeljo, 28. marca, na ogled večerne uprizoritve (ob 20. uri) Škofjeloškega pasijona v Skolji Loki. Avtobus odpelje ob 15. uri s slovenske strani prehoda v Rožni dolini. Prijave: Joa-na Nanut in Tiziana Zavadlav (tel. 0481-533177). DEKLIŠKI ZBOR DANICA bo 11. aprila nastopil na reviji Primorska poje v Trstu. Na razpolago bo tudi avtobus. Prijave pri Dolores (0481-882222) in Kristini (tel. 0481-882195). LUDOTEKA PIKA NOGAVIČKA v Dijaškem domu v Gorici je odprta za uCence osnovnih šol ob delavnikih od 17.00 do 18.30; ob sredah je ludo-teka rezervirana za malčke iz vrtcev (od 16. do 18. ure). IZLETI ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja od 19. do 26. junija križarjenje po Egejskem morju (Korčula, Delfi, Santorini, Mikonos, Rodos, Pirej). Vpisovanje do 26. marca: Enrico Cecchini (tel. 0481-78380) in Jožef FerletiC (0481-78103) v večernih urah. SEKCIJE VZPI/ANPI v občini Doberdob prirejajo 8. aprila izlet v Marzabot-to. Prijave in informacije pri Mili do 25. marca. gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Matteotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan ROMKE ERG-U1. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia GALERIJA ARS vabi na ogled razstave akademske slikarke Anke Krasna. Odprta je do 22. aprila po umiku Katoliške knjigarne. V KULTURNEM DOMU V GORICI in v galeriji AR-TES v Novi Gorici je do 25. marca na ogled dvojna razstava akademskega slikarja Borisa Zaplatila. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 13. do 19. marca 1999. RODILI SO SE: Federico Mazzon, Veronika Maria Winkler, Federico De Stefane, Giulia Gianesini, Luca Baldassi, Riccardo Corbatto. UMRLI SO: 89-letna Stefa-nia Lazzari, 83-letni Romano Coceani, 74-letna Lina Brai-dot, 92-letni Elia Seravalle, 83-letni Virginio Donda, 81-letna Albina Klanjšček, 98-letna Mercede Buttignon, 65-letni Alffedo Vendrame, 92-letna Silvina Candussi Ferdinande, 70-letni Pietro Paron, 91-letni Sergio Russian, 84-letni Antonio Caramel, 95-letna Albina Boscarol, 80-let-na Rosa Donna Rumma, 81-letna Adolfina Cargnel, 88-letna Carmen Ramot, 71-letni Elio Drigo. OKLICI: uslužbenec Pedro Boschini in tekstilna asistentka Barbara Trampuš, upokojenec Luigi Lo Re in bolničarka Gloria Fabbroni, trgovec Lorenzo Viazzi in uslužbenka Carmen Caffar, električni vzdrževalec Giulio Cucit in prodajalka Helena Komel. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garza-rolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg republike 16, tel. 410341. POGREBI JUTRI. Iz Gorice: 10.00, Uršula Dornik vd. Sosol iz splošne bolnišnice v Pevmo; 10.20, Teresa Bona iz bolnišnice Janeza od Boga v Škocjan ob Soči; 13.30, Vanda Motta por. Picech iz splošne bolnišnice v Krmin. Iz TržiCa: 13.30, Mafaldo Boscarol iz glavne bolnišnice v Ronke. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Albine Klanjšček vd. Valentinčič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala naj gre g. župniku Vojku Makucu, msgr. Francu MoCniku, sestram Zavoda sv. Družine, MoPZ “Stmaver”, MePZ “Podgora”, Danijelu Pintarju za ganljive poslovilne besede ter vsem darovalcem cvetja. Žalujoči sinova in hčeri z družinami. Stmaver, Pevma, 21. 3.1999 r LJUBLJANA / KOMISIJA DZ ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU n Dobro sodelovanje med SSO in SKGZ Komisija sprejela finančni načrt, ki sta ga pripravili krovni organizaciji in pohvalila sodelovanje TRST - V petek je Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, namenildo-ber del svoje seje položaju Slovencev v Italiji. Prvi del seje je bil namenjen oceni položaja manjšine in postopku za sprejemanje globalnega zaščitnega zakona v parlamentu. Nato pa se je seja nadaljevala in je bila posvečena predvsem vprašanju finančne podpore manjšini. Komisija je pozitivno ocenila dejstvo, da sta krovni organizaciji Svet Slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza znali tudi tokrat uskladiti potrebe in sta v sodelovanju oblikovali »finančni načrt« za letošnje leto. V zvezi s sejo sta predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Sergij Pahor dala sledeči izjjavi: Rudi Pavšič V imenu SKGZ izrekam veliko zadovoljstvo nad zaključki seje Komisije za manjšine in Slovence po svetu v Državnem zboru, ki je obravnavala vprašanje financiranja Slovenev v Italiji. Vsi elani komisije so soglasno pohvalili prizadevanja obeh krovnih organizacij in Urada za Slovence v zamejstvu pri zunanjem ministrstvu, ki so lani uvedli drugačen, boljši sistem porazdelitve sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja naši narodnostni skupnosti. V bistvu je bilo nagrajeno prizadevanje obeh krovnih organizacij, ki sta predstavili celovit projekt razdelitve sredstev, kar je parlamentarna komisija soglasno podprla in celo pokazala kot model za reševanje tovrstnih vprašanj tudi na Avstrijskem in v Porabju. Seja je predstavnikoma obeh krovnih organizacij nudila priložnost, da sta celovito prikazala zdajšnjo stvarnost v zamejski organiziranosti ter predlagala nekaj pobud, kako premostiti nekatere ovire, predvsem finančnega značaja. V zvezi s temi vprašanji je komisija, ki jo vodi poslanec Marijan Schifrer, izglasovala sklep, ki podpira dogovarjanje med uradom sekretarke Logarjeve in obema krovnima organizacijama ter se zavzema, da bi se naši manjšinski organiziranosti zagotovila vsa sredstva, ki jih previ-deva plan finančne porazdelitve za leto 1999 ter se poišCe dodatna sredstva za manko, ki so ga zabeležili v letu 1998. Sergij Pahor Izvaja v zvezi s petkovo sejo komisije slovenskega parlamenta, ki je pristojna za manjšine in Slovence po svetu. Z obiskom v slovenskem parlamentu smo lahko zadovoljni, ker je bil potreben in koristen. Komisijo smo seznanili z našimi (resnici na ljubo ne povsem enotnimi) stališči do zaščitnega zakona, obenem pa opozorili na nevarnost, da tudi z levosredinsko vladno koalicijo ostanemo brez zaščitnih norm. V drugem delu pa smo v imenu krovnih organizacij predstavili naCrt za uporabo sredstev, s katerimi bo Slovenija letos podprla kulturno dejavnost slovenske manjšine v Italiji. Dobili smo zadoščenje, ker so elani komisije pozorno in zavzeto poslušali utemeljitve in razlage kriterijev podeljevanja, kar so končno tudi podprli z nedvoumno izjavo, ki v bistvu »legalizira« izbire krovnih in Urada za Slovence po svetu. Deležni smo bili tudi soglasnega priznanja za vzpostavljeno sodelovanje med SKGZ-jem in SSO-jem. Razumeli smo ga kot potrditev pravilnosti našega ravnanja, kar je najboljši odgovor novim obtožbam, in podtikanjem dobro znanih krogov. BOČEN / ZAKLJUČEN TRIDNEVNI POSVET Poziv pariamentu za zaščito naše manjšine Zaprtost družbe Rai, da bi se približala manjšinam BOČEN - S pozivom družbi RAI in predsedstvu vlade, naj z ustreznimi konvencijami zagotovita primerne radijske in televizijske sporede vsem jezikovnim manjšinam v Italiji, ter s pozivom parlamentu, naj Cimprej odobri okvirni zakon za zaščito jezikovnih skupnosti in zakon za zaščito slovenske manjšine, se je vCeraj v Bocnu končal tridnevni posvet o javni radiotelevizijski službi in jezikovnih manjšinah. Osrednji namen posveta (na sliki) je bilo preverjanje sedanjega stanja radiotelevizijske službe za manjšine in spodbuda pristojnim oblastem, da bi se ta služba izboljšala, še zlasti v tistih primerih, ko je očitno neustrezna. Ge je posvet dosegel svoj namen pri prvem cilju, saj je do preverjanja prišlo, bilo je jasno in do izraza so prišle tudi želje in potrebe, pa je kar zadeva prihodnost, to vprašanje zaenkrat še v celoti nedorečeno. Celo veC, do izraza je prišla zaprtost družbe RAI, da bi se sama, kot javna ustanova, približala potrebam manjšin. Srečanje je bilo s tega zornega kota vsekakor zanimivo, saj je šlo za tri dni zelo odkritega soočanja med različnimi pojmovanji javne radiotelevizijske službe. Pri tem soočenju so bili na eni strani porabniki oziroma potencialni porabniki. Te bi lahko razdelili v dve skupini: v prvo skupino sodijo manjšine, ki na osnovi konvencij Ze razpolagajo z radiotelevizijsko službo. Tako je bilo povedano, da v Aosti ure- sničujejo manj od tega, kar predvideva konvencija in da pri krajevnem sedežu Rai sploh nimajo francoske sekcije; Ladinci ocenjujejo, da imajo premalo oddaj v svojem jeziku in zahtevajo enajst ur radijskih oddaj in eno uro televizijskih oddaj dnevno; Slovenci pa opozarjajo, da je konvencija za njihove oddaje »cenejša« kot za ostale manjšine (za uro oddajanja plačuje država družbi Rai nižjo vsoto kot za ostale), in da televizije v videmski pokrajini sploh ne sprejemajo; edini, ki so v glavnem zadovoljni s sedanjim stanjem, so južnotirolski Nemci. V drugo skupino pa sodijo ostale manjšine, ki nimajo nobenih oddaj in katerih predstavniki so izrazili Zeljo, da bi jim zagotovili vsaj minimalne radijske sporede, Ce že ne televizijskih. Vodstvo Rai, ki sta ga na sklepnem delu semi- narja zastopala direktor strukture tretje mreže Giovanni Tantillo in elan upravnega sveta Stefano Balassone, pa je vztrajalo pri naCelu, da mora Rai uravnovesiti svoj proračun, da je pripravljena oskrbeti oddaje za manjšine, vendar samo v okviru konvencij, za kar mora sredstva poskrbeti država. Ta zaprtost je presenetila celo direktorja oddelka za založništvo pri predsedstvu vlade Maura Masija, ki je v svoj poseg vpletel tudi obveznosti, ki izhajajo iz ustave in dejstvo, da je Rai javna radiotelevizijska ustanova, ki pobira naročnino od državljanov. Edini izmed voditeljev državne radiotelevizije, ki je v nekem smislu nakazal odprtost, je bil odgovorni urednik novega televizijskega dnevnika T3 Ennio Chiodi, ki je obljubil pozornost do manjšinske problematike. Tudi tu pa konkretnejših zagotovil ni bilo. Skratka, tudi v Časih, ki se spreminjajo, ostaja Rai toga in draga struktura, kot taka pa težko dostopna za potrebe manjšin, Ce ni za to zelo izdatnih finančnih injekcij. Naj ob koncu še omenimo, da je bil na bocen-skem zasedanju tudi predstavljen načrt za Čezmejno televizijo, ki bi na istem kanalu združevala sedanje slovenske oddaje tržaškega sedeža Rai in sporede koprske televizije v italijanščini. Kot sta povedala direktor tržaškega sedeža Rai Romano Fras-sa in direktor koprske televizije Antonio Rocco, naj bi pogovori v zadnjem Času zelo napredovali. Iz njune predstavitve pa je bilo jasno, da je naziv »Čezmejna televizija« pravzaprav vprašanje prihodnosti, saj naj bi zaenkrat šlo le za poenotenje kanalov in oddajnikov, Koper in Trst pa bi še naprej samostojno oddajala vsak svoje sporede. SODELOVANJE / POTEM KO SO PRED DESETLETJEM ODNOSI ZAMRLIH KOZJANE / VELIKO LJUDI NA PROSLAVI Trebenski osnovnošolci jutri na obisku v Prestranku Šoli iz Trebč in iz Prestranka ponovno utrjujeta stike PRESTRANEK - Trebensko šolsko poslopje, ki se mimoidočemu prijazno odziva s svojimi živobarvno poslikanimi stenami, bo jutri izjemoma prazno. Običajni živžav štiridesetih razigranih šolarjev se bo že navsezgodaj preselil na avtobus, ki jih bo skupaj z učiteljicami popeljal v Prestranek, kjer se bo pridružil živžavu tamkajšnje šole. Trebče in Prestranek namreč že dobri dve desetletji vežejo dokaj tesni stiki, pravzaprav vežejo celodnevno osnovno šolo Finka Tomažiča in osnovno šolo Prestranek. Te vezi, ki so v prejšnjih letih nekoliko popustile, se bodo z jutrijšnjim obiskom spet utrdile. Solarji iz Trebč in Prestranka se bodo torej jutri srečali, skupaj zapeli in se nato skupaj učili in risali, po skupnem kosilu pa odšli na ogled gradu Prestranek in konjušnice lipicancev. Sodelovanje med šolama se je kot reCeno zaCelo pred dobrimi dvajsetimi leti. Trebenska šola, ki so jo poimenovali po Pinku Tomažiču, se je pobratila s šolo, ki se je takrat imenovala »25. maj«. Do uradnega pobratenja je prišlo prav 25. maja, in sicer leta 1981. Soli sta se tedaj obvezali, da bosta ohranili spomine na žrtve 2. tržaškega procesa, na katerem je bilo izrečenih devet smrtnih obsodb, od katerih so pet izvršili' (Bobek, IvanCiC, Kos, Tomažič in Vadnjal, ki je bil doma prav iz Prestranka). Tamkajšnja šola se je tudi obvezala, »da ho podpirala prizadevanja zamejskih Slovencev pri ohranjanju slovenskega jezika in da bo v okviru tega razvijala med otroki različne oblike sodelovanja«. Pred desetimi leti, ko je trebenska šola štela le še pet uCencev in se je povrh zamenjal ves uCni kader, so se vezi med šolama pretrgale. Samo velika smreka na šolskem dvorišču, darilo prestranških otrok, je pričala o nekdaj živahnih stikih. Sedaj so stvari nekoliko drugačne. Preko izmenjave božičnih voščil in pisem je švignila iskra iz še vedno tlečega prijateljstva in prižgala nov plamen bratskega sodelovanja. Tako so se ob 20-letnici obnovitve šole Prestranek odzvale vabilu na srečanje učiteljice Vladimira GrgiC, Kristina Kovačič in Erika Kraljic, srečanje pa je potrdilo vzajemno željo po obnovitvi stikov. Prva takšna priložnost je bila lanskoletna proslava ob 130-letnici ustanovitve in 20-letnici poimenovanja trebenske Sole, ki so se je udeležile ravnateljica šole iz Prestranka Magda Jakin Černe in dve učiteljici. Ob tej priložnosti je prišlo vabilo za širše srečanje obeh šol v Prestranku. To pa se bo zgodilo jutri. Partizanska pesem privabila številne mlade Minister Slavko Gaber je poudaril, da brez NOB tudi ne bi bilo samostojne Republike Slovenije KOZJANE - V majhni vasici v Brkinih, v Kozjanah, kjer so nekajkrat močnejše fašistične sile 13. marca 1943. leta napadle Brkinsko četo, se vsako lete v spomin na neenak bojni spopad z okupatorji in težak preboj iz sovražnikovega obroča, zbere na tradicionalnem srečanju precejšnje število borcev Brkinske Čete in drugih udeležencev NOB, mladih in občanov s Pivškega, Brkinskega, Istre, Krasa in zamejstva. Tudi letos smo bili v lepem sončnem vremenu priCa prekrasni proslavi, na kateri je številnim udeležencem spregovoril minister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Dotaknil se je aktualnih vprašanj gospodarskega razvoja Slovenije in pri tem poudaril, da brez NOB ne bi bilo samostojne Republike Slovenije. »Zato bodite borke in borci Brkinske Čete in borci dmgih odredov NOV ponosni, da ste prispevali svoj delež k samostojni Sloveniji. Boj Primorcev proti okupatorju v Tigru in NOB, kjer je pomemben delež odigrala tudi Brkinska Četa, predstavlja večje in Cisto zgodovinsko obdobje, na katerega smo lahko ponosni vsi, ne le borci in borke, ampak tudi mlade generacije. Zato ne smemo zapasti v malodušje in obup ob kvizlinštvu in kolaboraciji,« je poudaril Gaber. 13. marec 1943 predstavlja Cmi dan v zgodovini Kozjan: Italijani so ujeli 42 mož, devet se jih ni vrnilo iz ujetništva. V vasi so ostale le žene in otroci. Hiše na južnem robu Kozjan so gorele ta dan in nato še dvakrat. V boju izpred 56 let, ki ga je uspešno vodil Drago Maslo, je padlo 7 žrtev, med njimi tudi pratizanka Tatjana, učiteljica Pepca Čehovin iz Senožeč. Prav na mladih je naloga, da vrednote NOB negujejo in jih posredujejo prihodnjim generacijam. Zato je tudi proslava, ki jo je organizirala skupnost borcev Brkinske Čete v sodelovanju z območno organizacijo ZZB Sežana, pritegnila številne mlade, ki so med dragim sodelovali tudi v kulturnem programu. Sicer pa so program oblikovali pihalni orkester Divača pod vodstvom dirigenta Iztoka Felicijana in predsednika društva Evgena Bratoža, moški pevski zbor Ciril Kosmač iz Kopra pod taktirko Jožeta Biščaka ob spremljavi Alenke KosmaC in uCenci OS dr. Franceta Magajne iz DivaCe pod vodstvom Ade Mahne, ki je tudi povezovala kulturni program. Nastopili so tudi har-monikaši Luka Keser, Peter Filipčič, Martin Mahne, Andrej Simetic, Robert in Vili Ko-vaCiC. Olga Knez EVROPSKA KRIZA ir retres, ki ga je v preteklem tednu doživela Evropska Unija, pravzaprav kaže, da smo v Evropi vsi krvavi pod kožo. Dogodki, zaradi katerih je odstopila Santerjeva evropska vlada, so namreč popolnoma običajni dogodki človekovih slabosti, ki so jih na stari celini doslej pripisovali samo Jugu, predvsem Italiji, a za katere ugotovimo, da so se prav tako oprijele severnjakov, vse do togih in resnih Skandinavcev. Morda ni napačno, Ce na kratko obnovimo te dogodke. Kot običajno, se je tudi tokrat zadeva začela z nekaterimi članki v časopisju. Tokrat je šlo za belgijske Časopise, ki so izbrskali kar nekaj podatkov o dejavnosti nekaterih elanov komisije in visokih funkcionarjev, ter te podatke objavili. V središče pozornosti je tisk postavil bivšo predsednico francoske vlade, Članico evropske komisije, pristojno za izobraževanje, Edith Cresson. Pravzaprav se je v središču pozornosti znašel njen zobozdravnik, kateremu je Cressonova poverila nalogo, naj pripravi strokovna poročila o nekaterih vprašanjih, ki sodijo v Pristojnost evropske komisije. Tisk se je na to obesil, Začel brskati dalje in tudi marsikaj izbrskal. Za španskega komisarja Marina so Ugotovili, da ni izterjal de-Uarja, ki je bil izplačan za konzulence nekemu zainte-resiranemu podjetju, Čeprav je evropsko računsko sodišče določilo, da mora komisija ta denar izterjati. Pri nadaljnem brskanju so Prišle na dan še nekatere uruge zadeve, med temi ob-iozbe nekaterih visokih •Unkcionarjev, ki so v ime-nu komisije za velike de-Uarje poverjali naloge Podjetjem, katerih lastniki s° bili njihovi bližnji sorodniki. Nihče pravzaprav ne ve, l °liko take in podobne gni-°be se še nahaja v predalih eVropske komisije. Za-Sotovo pa ti do-8°dki niso edini. O tem je bil Prepričan še zla-I evropski par-ament in morda Santerjeva deaiscma Bojan Brezigar parlamentom. Tako so evroparlamentarci najprej sami sprožili interno preiskavo, zaslišali so predsednika in nekatere Člane komisije, na koncu pa zadevo poverili petim osebnostim, visoko kvalificiranim pravnikom, z nalogo, da pripravijo poročilo. Marsikdo, tudi mnogi elani parlamenta, je mislil, da je s tem zadeva pravzaprav »ad aeta«. Vedeli so, da bo poročilo kritično, pričakovali so tudi, da jo bo Cressonova skupila (Jospin je že razpolagal z rezervno kandidatko), napovedovali so »vročo« razpravo v parlamentu, v kateri bi se poslanci dodobra izkašljali, kar bi koristilo tudi njihovi ponovni izvolitvi, potem pa bi vse zastalo, saj se komisija itak bliža zapadlosti. Vendar je predstavljalo poročilo petih strokovnjakov presenečenje prav za vse. V njem namreč ni bilo samo ugotovitve subjektivnih odgovornosti posameznih komisarjev in funkcionarjev, bile so tudi zelo hude ovene objektivnih odgovornosti. Skratka, poleg ugotovitve, da je zobozdravnik Cressonove doktor Berthelot za osem mesecev dobre plače pripravil borih 24 strani skromnega poročila - in tej podobnih ocen, je v sklepnem delu poročila zelo ostra ocena delovanja evropske komisije: zapisano je naCelo, po katerem bi se morali elani komisije in visoki funkcionarji izven rednih raz-pi- sov in natečajev izogibati poverjanju posebnih nalog sorodnikom, prijateljem in znancem - pa Čeprav so slednji strokovno usposobljeni za zaupano jim delo; še hujša pa je ocena, da je komisija s tem, da je izjavila, da ni vedela za probleme, o katerih so v Bruslju vsi govorili dejanskmo priznala, da je iz gubila politični nadzor nad upravo, ki ji je bila zaupana. To pa je bila dejansko nezaupnica celotni ko-misi ji in prav ta stavek je sprožil njen torkov odstop. Dejstvo, da je v I poročilu jasno zapisano, da se nihče izmed komisarjev ni osebno okoristil in torej ni imel nobenega osebnega dobička, San-terju in njegovemu kabi- netu ni kaj prida pomagalo. Kdo bo rekel, da gre za minorne zadeve. To je tudi res, Ce obtožbe primerjamo s podkupninskimi aferami, ki smo jim bili priča v Italiji, pa tudi v Španiji in v Franciji. Vendar pa se prav tu postavlja vprašanje San-terjeve dediščine. Če je nam- res, da je šlo za manjša dejanja, pa je tudi res, da Santer ne bo ostal zapisan v zgodovini zaradi večjih dejanj. Medvladna konferenca, ki se je začela v Turinu in končala v Amsterdamu, ni bistveno spremenila prejšnjega Maastrichtskega sporazuma, schen-genski dogovor so v Času Santerja zaceli izvajati, vendar so ga sklenili prej, za uvedbo evra pa imajo velike zasluge vlade in finančni ministri posameznih držav, Santerjeva naloga pa je bila v tej fazi marginalna. Santer -morda celo ne po lastni krivdi, ampak zaradi objektivnih političnih razmer - torej ne bo zapisal v zgodovino evropske komisije velikih uspehov. Zato je bilo upravičeno od njega vsej pričakovati, da bo vestno opravljal skoraj notarsko delo nadzornika; očitno je bil tudi to zanj prezahtevno. Zapisali smo, da Santer za to negativno oceno verjetno ne nosi vse krivde. Krivdo nosijo tisti, ki so izbrali Santerja namesto njegovega takratnega resnega kandidata, Belgijca Dehaena, ki bi bil verjetno dober naslednik Jacquesa Delorsa, res pravega predsednika idejami in i zadeva izpuhnila tudi oaradi stalne-?a iskanja jakega rav-/U v e s j a ko- Nsijo n močjo, da jih je uresničil. To pa seveda sili voditelje evropskih držav k resnemu razmišljanju o tem, kdo naj odslej vodi in kdo naj sestavlja komisijo. Evropa se nahaja pred težkim obdobjem, saj bo predsednik, ki ga bodo sedaj imenovali, izpeljal postopek za razširitev komisije na prve članice izmed držav nekdanjega vzhodnega bloka, pa čeprav postopka v petih letih ne bo mogoCe izpeljati do konca. Glavna nalogo, s katero se bo morala spoprijeti nova komisija, pa je njena politična konzistevca. V zadnjih letih je Evropska unija namreč stalno izkazovala vso svojo politično nebogljenost. To je bilo opazno še zlasti v zunanji politiki, kjer na ravni EU ni bilo mogoCe sprejeti enotnih stališč do nobenega od ključnih kriznih žarišC (naj kot primer navedemo le razhajanja v petnajsterici tako o Iraku kot tudi o Kosovu), s Čimer so se okoristile Združene države Amerike, ki so lahko ves ta Cas vedrile po mili volji. Evropa je tako postala sicer ekonomska velesila, v politiki pa še zdaleč ne. Dejstvo, da je komisijo vodila šibka osebnost, je nedvomno eden izmed razlogov, da je tako. To pa je tudi resnična dediščina, ki jo pušča za sabo Jacques Santer. Človek, ki ga bo nasledil, bo moral zastaviti vse sile predvsem v ustvarjanju politične homogenosti ali pa vsaj skupne zunanje politike evropske petnajsterice. Od tega je odvisen uspeh predsednika in komisije; za to pa je potrebna močna osebnost. In sedaj smo spet tam, kjer smo bili, ko so se voditelji držav odločili za Santerja. Če so se od zadnjih dogodkov kaj naučili, potem bi se morali tokrat namesto za sivega notarja odločiti za markantno politično osebnost, ki bo lahko povedla Evropo v tretje tisočletje z zares novo vsebino. Kandidatov je kar nekaj, in med temi so tudi zelo ugledna imena. Ampak kaj, kandidatov ni nikoli manjkalo; manjkalo je poguma, da bi se zanje odločili. • e 1 0 Nedelja, 21 . marca 1999 NEDELJSKE TEME NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. marca 1999 11 Društvena dejavnost v našem kraju Društvo Valentin Vodnik skozi zapis in spomin V lanskem šolskem letu so se učenci osnovne šole Prežihovega Voranca iz Doline prijavili na natečaj, ki ga je razpisala Komisija za delo Zgodovinskih krožkov pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Za svojo raziskavo z naslovom Društvena dejavnost v našem kraju -Društvo Valentin Vodnik skozi zapis in spomin, so dolinski učenci na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije v Novem mestu prejeli maja lanskega leta zlato priznanje. Besedilo njihovega raziskovalnega dela, ki pa do ga dopolnili tudi s slikovnim gradivom, objavljamo v celoti. Posebno priznanje je prejela tudi mentorica Majda Mihačič. Zametki kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini Prvi znaki, da je tu obstajala neka organizirana oblika društvene dejavnosti pod nazivom Citalniško in bralno društvo, segajo daleC nazaj v leto 1866. Vendar pa je bila to prostovoljno oblikovana skupina ljudi, ki se je iz ljubiteljskih razlogov občasno družila in nastopala, ni pa bila tudi uradno organizirana. Nato pa nastopi slavno leto 1878. Skupina se je širila, organizirani so bili različni zbori, društvo je bilo tudi uradno ustanovljeno. Ob 25-letnici svojega obstoja razvije svoj društveni prapor, temu pa so sledile proslave 50. obletnice, 80. obletnice, stoletnice... »Danes proslavljamo stoletnico nepretrganega delovanja prosvetnega društva Valentin Vodnik«. Tako je zapisal mladi odbor Prosvetnega društva Valentin Vodnik leta 1978, ko je od uradnega nastanka tega društva preteklo že celih sto let. »Res ni malo«, so pridali mladi člani društva,. »Ponosni smo nanj! Ponosni na nase prednike, ki so včasih v nemogočih situacijah vztrajali, da so nam ohranili društvo pri življenju. Trdovratno je bilo to delo, saj velikokrat ni bilo pogojev za obstanek; pred prvo svetovno vojno ni bilo prireditvenega prostora, v času fašizma so kljubovanje plačevali z zaporom in konfinacijo, s klofuto in pljunkom, pa še molčati so morali... In mi?... kakšna je naša naloga? Najbrž je ni težko uvideti. Ohraniti moramo idejo. Pa čeprav je danes, v modernem življenjskem tempu, težko dobiti prostor zanjo - ker so filmi, radio in televizija pregazili naše besede: ker se tehnično brezhibno petje s plošč že nevarno kosa z ljubiteljskim petjem v zboru; ker je sahnil nekdanji smisel za družabnost; ker so dokumentarci pregnali predavanja. Idejo moramo ohraniti, ker je vredna, da jo tudi mi predamo bodočim rodovom, kot so jo naši predniki ohranili in predali nam.« Tako pred dvajsetimi leti. V letošnjem"letu pa praznuje društvo Valentin Vodnik že stod-vajsetletnico obstoja. Kaj se je zgodilo pred stodvajseti-mi leti v Dolini? O Dolini V Dolini, pravijo, je vse lepo. Najlepša pa je pomlad. »Pomlad je v Dolini nepopisno razkošje barv in vonjav. Rumene površine po Valah in od zime in burje stolčeni sadovnjaki pri Križcu se začenjajo plaho preoblačiti v bledo zelene pajčolane in cvetni listki dežujejo na vršičke mandeljnov in breskev.« (Boris Pangerc). V Dolini je vedno dobrodošel vsak, ki dobro misli - tako pravijo domačini. Ta gostoljubna vas leži približno 10 km vzhodno od velikega mesta Trst, na flišnem bregu pod Kraškim robom, na meji med Krasom in Istro. Čeprav je Dolina na prvi pogled majhna, pa je vendar največja vas v občini in je tudi sedež same občine, ki je nastala iz Socerbskega posestva. Sicer pa naj bi o prvih breških prebivalcih ne imeli natančnih podatkov. Baje se je na tem področju človek nastanil že v starokameni dobi, podatke o prisotnosti človeka pa naj bi imeli tudi iz neolitika. Tu naj bi tedaj živelo pleme Liburnov, kasneje pa tudi Histri, Japodi in Kelti. Približno leta 178 pr. Kristusom so prišli v naše kraje Rimljani, leta 603 pa so do sem prodrli Slovani in Obri. Do teh krajev so pridrli tudi divji Turki in odgnali nekaj ljudi s seboj v sužnost. Okoli leta 1000 naj bi bilo po mnenju zgodovinarjev to področje popolnoma prekrito z gozdovi. Prve pisane vire o Bregu in breški dolini imamo iz časov, ko so tržaško škofijo vodili nemški oziroma bavarski škofje, ki so imeli svoje posesti tudi v Bregu. Tržaški škofje so približno od leta 1000 do leta 1250 premestili nekaj svojih podlož-niških družin iz drugih posesti na svoje posesti v Bregu, da bi tu iztrebile gozdove in ozemlje spremenile v kmetijske odbelovane površine. Iz teh časov imamo tudi prve pisane vire, ki se nanašajo na brežansko dolino. Ta se je tedaj imenovala Vallis Mucho po Muhovem gradu, od vasi v dolinski občini pa zasledimo v starih zapiskih najprej vas Dolino. Prvič se jo omenja okrog leta 1247, ime pa se v zgodovinskih zapiskih pojavlja v latinščini: Vallis. Vas je nekoč stala višje v bregu, na kraju, ki mu domačini pravijo Ma-ganjevec. Prebivalci Maganjevca so se kasneje preselili nižje in dali novemu naselju ime Dolina. Danes stoji Dolina pod vznožjem hirba, od Maganjevca pa je ostalo le še ime. Dolina je bila v različnih obdobjih pod različnimi gopodarji: spadala je pod grofijo Istro, pod oglejski patriarhat, pod Benečane, ki so jo leta 1202 skupaj s Mohovim gradom prepustili tržaškemu škofu. Pred Benečani so jo nato »ščitili« Habsburžani, od teh so se Dolinčani leta 1461 odkupili, a bili nato do leta 1511 spet pod Benečijo. Po vojni med mesti Benetke in Trst v tem letu je Dolina pripadla Socerbskemu gradu in z njim vred Kranjski deželi. Pod Napoleonovimi Francozi spada Dolina v istrsko okrožje, ki je bilo del Ilirskih provinc. Po odhodu m. 'r. 1! n * rr 7d v, f J- ii j. n j. j* m * mtmtmtm mm* 5551 ifk zrn 'FN : i l f VABI19 sr PROSLAVO petindvajsetletnice tabora In bralio-jessleia toštva Jotit" ter Bfcgosiovijenja - društvene - zastave s sodelovanjem političnega društva »Edinost* v Dolini L ioskrn-d; Francozov se je vrnila Avstrija, pod katero je spadala Dolina do prihoda Italije leta 1918. Ta je leta 1923 priključila občino Dolina Tržaški pokrajini, po odhodu Nemcev in zavezniške uprave pa je Dolina z Londonskim memorandumom leta 1954 ponovno priključena Tržaški pokrajini, ki je del dežele Furlanije Julijske krajine in pod katero spada še danes. Do vasi pridemo po pokrjinski cesti, ki pelje iz Trsta in ki se vijugasto vzpenja do predela Sance. Duga pokrajinska cesta, ki ji pravijo tudi Nova cesta pa vodi iz Doline do maloobmejnega prehoda v Prebenegu. Dolinski tabor Ceste pred stodvajsetimi leti najbrž niso bile ravno takšne kot so danes, dne 27. oktobra leta 1878 pa so bile te ceste po poročilih polne ljudi, ki so hiteli v Dolino. Tega dne je namreč tržaško politično društvo Edinost organiziralo v Dolini tabor. O organizaciji tabora je društvo razmišljalo že veliko prej: »Kar obstaja Edinost, menda se je delalo, kako bi se osnoval tabor«. Res je, da je bila 3. točka občnega zbora Edinosti, ki je bil dne 20. junija 1875 na Proseku organizacija tabora v okolici. Namera se takrat zaradi prepovedi oblasti ni uresničila, po preureditvi društvenih pravil pa je bil čas zrel za oganizacijo tabora. Da je bil ta tabor v Dolini, o tem nam priča spomenik - kamnita piramida iz leta 1881 na kraju v vasi, ki mu domačini še danes pravijo »Na ta-borju«. Na tabor so slovenski časniki pozivali prebivalce Istre, Goriške, Kranjske... vse jugoslovanske pokrajine. Slovenski narod z dne 28. oktobra leta 1878 poroča, da se je »na dan prireditve zgrnila proti Dolini večtisočglava množica obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice pa tudi od drugod. Preračunali so, da jih je bilo prisotnih od 8 do 10 tisoč. Prihajali so disciplinirano v večjih skupinah, na čelu katerih so stopali pevski zbori, ki so prepevali rodoljubne pesmi. Vasi, skozi katere so potovali, in zlasti Dolina sama, jih sprejemajo nadvse ljubeznivo in svečano s slavoloki, zastavami, pokanjem možnarjev, klici živio... Častno je bilo videti sredi Trsta, ne meneč se za pretenje lahonov, naše ljudi s krasno zastavo, katero je na tisoče ljudi sprejelo z živio klici.« Isti dopisnik nato nadaljuje, da »...posijalo je sonce včasih ter taborite spodbujalo, da so se v ogromnem Številu na tabor napotili. Od vseh krajev romali so Slovenci z zastavami pevajoči... Na tisoče zastavic je migljalo po vasi in na odru...« Organizacija tabora je požela številne pohvale, o dolinskem taboru so pisale celo Blefvveisove Novice, splošna sodba vseh pa je bila, da je tabor pospešil slovensko in hrvaško narodno gibanje na Tržaškem in v Istri. V brošuri 25-godišnjica tabora u Dolini razberemo, da je »tabor navdušil primorske Slovence in na obrežji Adrije očistil zrak, kteri je duhovno tlačil serce.« V isti brošuri preberemo tudi, da so »na dobro zemljo padale govornikove besede in obrodile obilen sad. Tabor v Dolini je jačil omahljive, oživel zaspane in spodbudil narod k novemu življenji.« Osnovanje društva Dokaz, da je vse navdušene in vzpodbudne pohvale o taboru niso bile le prazne besede je bilo dejst- vo, da se je v vasi takoj po taboru začelo organizirano kulturno delovanje. Vsak domačin bo sicer rad povedal, da so v Dolini vedno radi prepevali in da sta čitalnica in pevski zbor obstajala že veliko pred tem datumom, saj je dolinski pevski zbor pod imenom »Čitalnica« s petjem nastopil na slovenskem taboru v Vižmarjih. Najstarejši člani društva radi povejo, da so dolinski fantje sicer vedno radi prepevali, in sicer najraje pod lipo na »Kluži«. Po taboru pa so se dolinski rodoljubi odločili, da občasnemu ljubiteljskemu petju dajo organizirano obliko ter da tudi uradno ustanovijo prosvetno društvo. Glavna pobudnika za ustanovitev društva sta bila dolinski dekan Jurij Jan in nadučitelj Alojzij Bunc, ki sta C.kr. namestništvu 13. januarja 1879 poslala vlogo za ustanovitev kulturnega društva. Visoko cesarsko kraljevo namestništvo v Trstu je z odlokom št. 2618/1 z dne 8. marca 1879 izdalo dovoljenje, s katerim je bilo v Dolini uradno ustanovljeno »Bralno društvo.« Društvo je takoj začelo z živahnim delom. Ker ni imelo lastnih prostorov, so se člani društva zbirali pri domačinih J. Pangercu, J. Strajnu, J. Kocjančiču... Prirejalo je veselice, izlete, družabne večere... Predvsem se je organiziral pevski zbor, ki ga je najprej vodil Alojzij Bunc. Aktivna je bila tudi dramska skupina, proti koncu leta 1907 pa so začeli nastopati tudi tamburaši. Ob prihodu avstrijskega nadvojvode Karla Ludvika v Milje dne 6. 8. 1882 je dolinski pevski zbor prepeval lepe slovenske pesmi. Zbor je nastopil tudi po drugih prireditvah, toda Edinost z dne 23. januarja 1889 poroča, da je društvo po desetih letih propadlo, leto pozneje pa še doda, da »nič ne kaže, da bi se kanilo kaj hitro prebuditi.« Vendar pa je bila to preuranjena ugotovitev, kajti člani društva so 25. februarja 1894 naslovili na C.kr. namestništvo vlogo za ustanovitev novega društva »pod imenom Vodnik«. Na tem zboru je bil za predsednika »soglasno izvoljen C. g. dekan Jurij Jan, za odbornike pa Bunc, Debenjak, Janez Sancin, Ivan Sancin, Peter Ota in Samec Martin«. Iz pričevanj izvemo, da je bil g. Bunc izvoljen za tajnika društva. Člani novoustanovljenega društva niso počivali, saj so društvena pravila oblikovana že z dnem 1. april 1879. Kot poroča Edinost z dne 12. aprila 1879 naj bi društvo delovalo »v blaginjo naših, do sedaj žalibog prcej zanemarjenih Istranov - za splošno omiko.« Iz 1. točke Pravil pa razberemo, da ima Bralno društvo namen izobraževati in razveseljevati ljudstvo. Natančno so določena po točkah tudi vsa ostala pravila po katerih naj bi društvo delovalo. Z dnem 17. junij leta 1927 je fašistična oblast zboru prepovedala nadaljnje delovanje. O delovanju društva v tem obdobju izvemo največ iz pričevanj najstarejših članov društva. Gospod Ignacij Ota, ki že celih 40 let vodi dolinski mešani pevski zbor nam je takole pripovedoval. »Dolinski pevci so imeli vedno dva pomembna dneva v letu, ki sta bila zanje poseben praznik. To je bil dan Svetih treh kraljev in 24. maj, ko goduje sv. Socerb. Kraj Socerb nad Dolino ali nad Koprom, ki je danes v Sloveniji, je takrat spadal pod dolinsko občino. V znani socerbski jami je bila vsako leto na dan sv. Socerba maša, na kateri so obvezno peli do- ‘ : € ^ Komisija za ddo žgodomnskih Kmikov t< podelju/e zlate #ž -s> ^ 1 •»' ' ' i kovinskemu krožku na osnoVnjg^ jžjrezil&vecjCL za raziskovalno nalogo “ DEJAVNOST V X ' '•1 stu na X) Rovafcjtu 22. in 23. maja 1998 5 * * m ( ■ \ V Novem mestu na XXIX sreča '»‘Marko sf-v Isfc rv H linski pevci. To samo po sebi Se ne bi bilo nič posebnega, če ne bi pevci jemali vsakokrat s seboj tudi težak harmonij, ki sta ga, navezanega na vrvi na ramah nosila po dva moža po strmi gozdni poti. Seveda sta ves čas skrbno pazila, da jima dragocen harmonij ne bi padel. Na Socerbu so harmonij po vrveh spustili v jamo, pevci pa so se postavili v prostor, ki so mu rekli Pr orglah in zapeli ob spremljavi, z veliko muko prinesenega harmonija. Po končanem bogoslužju so ga prav tako na ramenih spet, odnesli v Dolino. Predno pa so se vrnili domov, so na Socerbu vedno imeli slavnostno kosilo, po kosilu pa so sli v cerkev, kjer so imeli blagoslov. Temu je sledila večerja in slavje s petjem pozno v noč, tako da je marsikdo prišel domov šele naslednje jutro. To je bil praznik, ob katerem so se ljudje sprostili, koncerte dolinskih pevcev na Socerbu pa je vedno poslušalo na stotine ljudi, ki so prišli z vsega Krasa, da bi slišali slovensko pesem. Na Svete tri kralje pa je bila navada, da je bil pri maši v cerkvi »ofer« - darovanje za pevce. Popoldne je bil blagoslov, nato litanije, sledila pa je večerja v gostilni, kjer so spet »priredili« koncert -peli so vse, kar so se do tedaj naučili. S prepovedjo petja se je pevsko društvo zateklo v cerkev, vendar je fašistična oblast kmalu tudi tu prepovedala slovensko pesem. Vendar pa so se dolinski pevci imenitno znašli. Za potrebe cerkvenega petja so se učili latinske maše. Tako so na eni strani notnega zvezka imeli latinske maše, da drugi strani pa slovensko pesem. Če so prišli karabinjerji, in to se je dogajalo, so jim pevci pokazali notno črtovje z latinskimi masami. Pevci so znali veliko slovenskih pesmi in peli so jih z vsem srcem, čeprav so zaradi tega v dobi fašizma resnično tvegali vse. Vendar pa jih je krepila in vzpodbujala k vztrajanju močna narodna zavest. Med vojnama so šli pevci tudi vsaj enkrat na leto na izlet: z avtobusom ali kamionom. Prvi takšen izlet je bil v Log pri Vipavi, kjer so dolinski pevci peli v cerkvi pri masi. Lep je bil izlet v Postojnsko jamo, pred tem so seveda zapeli v postojnski cerkvi, in sicer pesem Naše gore. Cerkev je bila nabita ljudi, ki so vzklikali: »Ris! Se! Još!« Iz Postojne so šli na kosilo v Ilirsko Bistrico, kjer so imeli popoldne spet cel koncert, vendar pa so jih tu pregnali karabinjerji, ki so jih naslenjega dne drugega za drugim klicali na zasliševanje in jih med spraševanjem zadržali ves dan v kasarni. Posledica tega je bila, da so fašisti prepovedali vse izlete in koncerte, rezen v primeru, da je pevce spremljal karabinjer. Temu pa so se pevci raje odpovedali.« O dogodkih iz tega obdobja nam je pripovedoval tudi gospod Bevk Giorgio. Takole je povedal. »Čeprav so fašisti v letih 1925 -35 prepovedali delovanje dolinskega pevskega zbora, pa so dolinski pevci vedno prepevali, če drugje ne, pa v cerkvi ali gostilni, prirejali so silvestrovanja, nastopali z igro... Nekoč so gostilno, v kateri so peli, za šest mesecev zaprli. Društvena dejavnost pa je bila kljub prepovedi delovanja vedno živa, prekinitve so bile samo navidezne, čaprav so jih karabinierji neprestano lovili. Pevce je družila tudi žalost, peli so tudi na pogrebih. Vendar pa jim je bilo petje predvsem v razvedrilo -druge zabave niso imeli. V zboru je pel tisti, ki je res ljubil petje. V glavnem so bili med vojnama to sami kmetje, ki so po ves dan garali na njivi, zvečer pa so neizpodbitno prišli na vaje. Včasih so tik pred dežjem hiteli pospravljati seno, bili so utrujeni, toda na vaje so kljub vsemu prišli točno. Se danes so lahko vsem za zgled. Leta 1927 so . tudi priprave na proslavo 50-letni- ce društva padle v vodo, ker je policija proslavo prepovedala. Društveni prapor pa so pred fašistično nevarnostjo odnesli v Ljubljano.« V istem letu sklene društvo tudi najemniško pogodbo za hišo, kjer naj bi imelo svoj sedež. Gospod Strajn Lovrenc nam je navdušeno pripovedoval, da je pri kulturnem društvu po drugi svetovni vojni deloval tudi telovadni odsek Sokol: »V letih od 1946 - 49 sem vadil telovadbo s prebivalci Doline in Boljunca. S telovadno skupino smo nasopili najprej na stadionu 1. maj v Trstu, nato v Ljubljani, najraje z največjim veseljem pa se spominjam nastopa v Pragi. Za ta nastop smo imeli osemdnevne vaje v Ankaranu. Iz Trsta se je odpeljalo na telovadni nastop v Prago kar 120 telovadcev. Potovali smo z vlakom iz Kozine preko meje, ki je bila takrat v Rižani in se vozili po Ogrski, ki je bila zelo zanimiva. V Pragi je bil stadion samo za Sokole, ki jih je gledalo tristo tisoč gledalcev. Bilo je enkratno. Nastopali so mladi telovadci v starosti od 22 - 23 let, dekleta s svojo telovadbo, moški s svojo. Bili smo med najboljšimi, to pa zato, ker smo za svojo dejavnost srčno goreli. Čudovito je bilo, ko so na koncu nastopili tudi sedemdesetletniki, nastopali so vsi - od otrok do starih. Po nastopu smo si ogledali Prago, ki me je navdušila. Ogledali smo si mesto, kraljevi grad, bili smo pri Vltavi, povsod je bilo samo cvetje, sama godba, nikjer ni bilo toliko glasbe kot v Pragi. Najbolj pa me je navdušila reka. Da, najlepše je bilo V Pragi...« Društvo nadaljuje z dejavnostjo Leta 1947 ima dolinsko društvo že 398 članov, v njegovem okviru deluje seveda pevski zbor, poleg tega pa tudi glasbeni in dramski odsek. Leta 1948 šteje društvo že 442 članov, organiziralo je »Prešernov teden s petjem in deklamacijo« ter uprizorilo dve igri. Leta 1948 je društvo organiziralo proslavo ob sedemdesetletnici svojega obstoja. O tem času nam gospod Ignacij Ota pripoveduje: »Čeprav takoj po vojni niso bili društveno organizirani, so se fantje zbirali in prepevali kot zbor. V letih po vojni se je tako zbralo 12-13 fantov, ki so radi peli, poklicali so gospoda Cveta Marca in pričeli z vajami. Zbor se je večal in poleti leta 1949 so imeli za seboj že dva nastopa na radiu Koper.« Sedanji predsednik KD Valetntin Vodnik v Dolini gospod David Bandi pa nam je na to vprašanje takole odgovoril: »Društvo predstavlja danes celo vrsto dejavnosti, ki naj bi dale vasi novega zagona, pa ne samo na kulturnem, pač pa tudi na gospodarskem področju. Predvsem je tu pomemben program, s katerim bi privabili k delovanju mlade ljudi«. Gospodu Davidu smo posavili še naslednja vprašanja: - Od kdaj ste predsednik kulturnega društva Valentin Vodnik? »Od leta 1991«. - Kako se kot predsednik počutite? »Predvsem čutim pri tem veliko odgovornosti, vendar pa tudi precej zadoščenja, saj smo v teh šestih letih uspeli v vasi precej napraviti. V ponos mi je na primer, da smo uspeli temeljito preurediti sedež društva in sicer v povezavi z Majenco, župniščem, srenjo Dolina in zadrugo Dolga krona. Skupaj smo šli na delovno pot in osnovali načrt. Zdaj je na vrsti prenovitev, kasneje pa naj bi dalo društvo vasi zagona predvsem na gospodarskem področju. Kulturno društvo namreč ni samo kultura, v vasi mora držati živ smisel za skupno življenje, sodelovanje. Tako imamo že nekaj let v mislih načrt oziroma projekt Dolina 2000, ki naj bi koristil vsej vasi. Ta načrt predvideva, da bi izkoristili naravne znamenitosti našega področja, ki so ljudem le malo znane. Tu so na primer pred približno šestimi leti odkrili jamo, ki hrani v svoji notranjosti okostje jamskega medveda. To je neokrnjeno okolje, nedotaknjen ambient izpred 50.000 let. farno so raziskali, našli so ležišče medveda in druge znake njegove prisotnosti, o tem pa smo iz varnostnih razlogov le malo govorili. Jamo želimo namreč ohraniti pred razdejanjem neodgovornežev. Mislimo jo še podrobneje raziskati, nato pa jo obrniti takšno ko je danes, iz vseh podatkov, ki nam jih bo jama nudila pa pripraviti muzejsko razstavo. - Kakšne so naloge predsednika društva? »Upravljanje društva oziroma njegovega odbora; vodenje, koordinacija društvenih dejavnosti.« - Na katere težave naletite pri vašem delu? »Težave so zlasti zaradi tega, ker je premalo sodelovanja. Večkrat se zgodi, da se nečesa spomniš, dogovoriš in napraviš sam.« - Ali praznujete vsako obletnico društva? »Ne, samo okrogle - vsakih pet let.« - Na kakšen način praznujete? »Tako, da organiziramo proslavo, pevsko revijo, recital... Največ je petja.« - Pridejo na prireditev vsi vaščani? »Mi vedno mislimo na takšen program, ki bi privabil čim več ljudi, predvsem pa mlade. Toda, če bi prišli vsi, bi morali imeti tržaški Kulturni dom. V zadnjem času smo s pobudo, da koncerte prirejamo na prostem, na sredi vasi, privabili tudi tiste, ki zaradi zaprtega prostora na proslave v društvo niso prihajali.« - Kdo pripravi prireditve? »Društveni odbor.« - Sodelujejo na prireditvah tudi otroci? »Večkrat. Tako osnovna Sola kot srednja Sola sodelujejo S svojimi nastopi pri različnih društvenih prireditvah, pri oblikovanju glasila Tabor, pri likovni dejavnosti Ex temnpore...« - Je kdo od vaščanov za delovanje društva še posebno zaslužen? »Več jih je, vendar so vsi premalo cenjeni. To delo ceni le tisti, ki ga pozna«. - Imate po kulturnem sporedu tudi družabnost? »To je pri nas velika tradicija -brez tega ni prireditve. V bistvu je vse delovanje društva prav to, da se srečujemo, sproščeno, prijateljsko pogovorimo...« - Kdo se družabnosti udeleži? »Vsi prisotni«. - Koliko šteje danes društvo članov? »Približno 160.« - Povejte nam kakšen vesel, zanimiv... dogodek... »Morda bi bilo zanimivo povedati to, da je potrebno včasih člane, ki bi morali biti v društvu, zjutraj buditi...« - Društvo se pripravlja na 120-letnico svojega obstoja. Kako boste to praznovali? »To še ni dogovorjeno. Obstaja več možnosti, ki jih šele ocenjujemo, dogovorili se bomo med poletjem.« DiSAVMSgT v mšm OtmSfoo- cPa,če/iU/i Turinski Fiat bo letos slavil pomembni jubilej Italijanski avtomobilski velikan Fiat praznuje letos svojo stoletnico. Za to priložnost pripravljajo celo vito prireditev, s katerimi naj bi dostojno obeležili ta jubilej, ki je pomemben ne samo za turinsko hišo, temveč za vso italijansko industrijo in za italijansko gospodarstvo in celo politiko, saj dobro vemo, da so marsikatere odločitve italijanskih vlad, ki so si sledile v zadnjih petdesetih letih, bile napisane na kožo za Agnellijevo podjetje, ne nazadnje tudi odlok o prispevku pri nakupu novega avta ob sočasnem uničenju starega, dotrajanega in onesnažujočega vozila. To je bil le zadnji primer in marsikaterega bi lahko navedli, saj je ves model gospodarskega razvoja v Italiji bil oblikovan tako, da je pri njem imel prav Fiat naj večjo korist. Pri tem občutimo kvarne vplive the izbir že danes, saj se ves promet v Italiji odvija po cestah in avtocestah, ki so že od nekdaj preobremenjene, medtem ko sta prevoz po železnici in po morju, ki bi bila mnogo cenejša in istočasno okolju prijaznejša, v hudi krizi. Od julija letošnjega leta si bo sledila cela vrsta prireditev od razstav do debat, ogledov raznih Fiatovih obratov, predstavitve novega punta, avta, s katerim bo Fiat stopil v tretje tisočletje. Prav novi punto bo prvi avtom ki bo nosil novi Fiatov simbol, se pravi okroglo znamenje s sfrebrno stilizirano lovoriko ter srebrnim napisom Fiat na modri podlagi. S tem so se turinski oblikovalci vrnili nazaj v leto 1929, ko je Fiatove modele že krasil podoben simbol. Sporočilo je jasno: spremembe v duhu stoletne tradicije. Fiat so torej ustanovili v zadnjem letu prejšnjega stoletja, prvi predsednik je bil Ludovico Scarfiotti, najbolj markantna osebnost v novi družbi pa je bil Giovanni Agnelli, ki je prevzel vodstvo podjetja leta 1902 kot upravitelj, leta 1920 pa kot predsednik. Prvi model, ki so ga v Fiatu izdelali je bil 4 HP, ki ga vidimo na sliki poleg zadnjega modela turinske fabrike, nove multiple. Od prvih začetkov do danes se je Fiat razvil v veC smeri. Danes ne proizvaja veC samo avtomobilov in tovornjakov, temveč vlake, letala, traktorje, robote. Ima tudi celo vrsto drugih aktivnosti, ki jih vodi in upravlja potom svojih finančnih družb in ki segajo na področje bančništva, zavarovalništva, turizma, elektronike, računalništva in še na številna druga. V teh letih si je zagotovil tudi monopol v italijanski avtomobilski proizvodnji, saj so v rokah Fiata vse italijanske avto-mobilsk znamke od Lan-cie in Alfa Romea do Fer-rarija in Maseratija. Sto let razvoja - od 4 HP do multiple Prvi avto, ki je izšel iz takratnih Fia- kot konvencionalno obliko in revolu- tovih delavnic je bil 4 HP, zadnji mo- cionarno razporeditvijo sedežev, saj del, ki je zagledal luC sveta pa je multi- ima 6 prostorov razmeščenih v dve vr- pla, ki je presenetila s svojo vse prej sti po tri. Modela loCi 98 let razvoja. Fiatova je bila Morim, Fiatov je tudi pendolino Z izdelavo vlakov in lokomotiv se je na« pa je bil do pred nekaj leti zelo ra-Fiat zaCel ukvarjati že pred drugo "sve- bljen sinonim za motorni vlak. Enega tovno vojno. Na Crnobeli sliki je mo- zadnjih dosežkov pri izgradnji vlakov torni vlak »littorina« iz leta 1935. Ime pa vidimo la levi sliki: gre za pendoli- so očitno izbrali zato, da bi bilo všeC no, hitri vlak, ki povezuje večja ita- takratnim oblastnikom. Izraz »littori- lijanska mesta. NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. marca 1999 13 Seat krepi svojo prisotnost v višjem srednjem razredu Z novim toledom krepi Španska hiSa svojo prisotnost v višjem srednjem razredu in sicer z avtom prikupnega videza, pa Čeprav ne navdušujočimi zmogljivostmi. Toledo je kar zajetna klasična limuzin, ki je dolga 4,44 m in ima kar 500 kub. dm prostornine v prtljažniku. Seatov toledo se ponaša z vsemi dosežki nemške tejno-logije, saj je skupina Volk-svvagen namenila vsem svojim znamkam enako skrb za varnost in udobje. Toledo je na voljo s tremi bencinskimi motorji in dvema dizloma. Osnovna različica ima 1600-kubiCni šti-rivaljnik, ki zmore 92 kW, srednja ima 1800-kubiCni štirivaljnik z 20 ventili, najmočnejša pa ima 2300-ku-bicni petvaljnik na V, ki zmore llkVV. Potem sta tu še dva dizla oba 1900-kubiC-na s turbinskim polnilnikom, ed katerih eden zmore 66, drugi pa 81 kW. Pajero pinin je namenjen predvsem evropskim kupcem Prejšnji teden so na ženevskem avtomobilskem salonu uradno predstavili novo majhno terensko vozilo, ki ga bo v sodelovanju z japonskim Mitsubishijem izdeloval v Italiji Pininfarina, imenovalo pa se bo pajero pinin. Vozilo je namenjeno evropskemu tržišču in tako Pininfarina kot Mitsubishi si obetata dokajšen uspeh, ki bo seveda v prvi vrsti odvisen od cene. Avto nastaja na podlagi desetletne izkušnje, ki si jo je Mitsubishi pridobil s pajerom. Poganjal ga bo nov štirivaljnik z neposrednim vbrizgavanjem goriva, ki so ga Japonci poimenovali GDI in ki že poganja na primer Mitsubi-shijevo carino ter se odlikuje po nizki porabi in po omejeni količini ogljikovega dvokisa v izpušnih plinih. Pininfarina je za izdelavo tega modela zgradil posebno tovarno v kraju Bairo Canavese pri Turinu. Pri Mazdi trdijo, da gre za revolucionarni projekt, saj gre za kombilimnzino s petimi vrati in prostorom za pet ljudi, namenjena pa je tako tistim ki naj bi jim sluzila v prostem času, kot onim, ki bi z njo delali. Predvsem pa je na- L Športno življenje. Demio je dolg 380 cm in v sorazmerju z zunanjimi merami je v notranjosti sila veliko prostora. Poganja ga 1300-kubični bencinski štirivaljnik, ki ga montirajo v dveh različicah. Šibkejša zmore 46 kW, močnejša pa 53 kW. Obe verziji sta zelo varčni in ne presegata 8,7 litra porabe. Cena se suče med 23 in 26 milijoni lir. Fiatov motor JTD je doživel svoj krst na alfi 156, sedaj pa so ga namenili tudi manjšima sestrama 146 in 145. Motor so kot znano razvili pri Fiatu in uporablja tehnologijo common rail, ki je trenutno tista, ki ima pri dizlih največ uspeha. Obe Alfi, ki sta z njimi opremljeni, imata zmogljivosti, ki so značilne bolj za avte na bencin kot za dizle, pri tem pa so omejili porabo na 5,7 litra. Novi dizel bo pri novih modelih 145 in 146 nadomestil obstoječi turbodizel, ki zmore 90 KM. Novi JTD zmore 105 KM oz. 77 kW in zagotavlja obema alfama najvišjo hitrost 187 km na mo ter pospešek od 0 do 100 km na uro v 10,5 sek. NE PIJE CU0RE ■ Z 1 LITROM VEČ KOT 23 KM Izvenmestna poraba 4,3 1/IOOkm; srednja EGS 5,0 l/km NE KADJ CUORE - ZELO MALO IZPUŠNIH PLINOV NE STANE CUORE - ZE OD 15.900.000 LIR DALJE Cena »ključi v roke«, APIET izključen Daihatsu Cuore 1000 ccm, tri in pet vrat. Pri uradnih zastopnikih Daihatsu. Naslovi na straneh Papine Gialle ZASTOPNIK autosandra TRST, ul. Ravia 17 TR21Č, ul. Verdi 43 n a iu atci i tel. 040 829777 Servis: ul. Rossini 40 U AI n AI MJ fax040-820569 tel.0481/484020 we do compact. Prihodnjo nedeljo, 28. marca, ob 18.30 bo v zgoniskem Športno kulturnem centru potekal v organizaciji Zamejskega kvinteta »Zamejski veCer«. Da bi nekaj vec izvedeli o tej zanimivi pobudi, smo se najprej obrnili na ideatorja in režiserja glasbeno zabavne predstave Igorja Malalana, ki se je sicer že večkrat v svoji uspešni karieri pomeril v režiji raznih prireditev, pa naj so bile to glasbene ali gledališke predstave. Kljub temu gre tokrat za nekaj posebnega, nam je zagotovil. »Najprej bi povedal, da me je zelo razveselilo dejstvo, da sodeluje pri realizaciji te prireditve veliko mladih. Torej mnenje, da mladino ne zanima kulturna dejavnost, tokrat prav gotovo ne bo držalo«. Kdo pa bo pravzaprav nastopal na tem večeru? »Poleg Zamejskega kvinteta, ki je dal pobudo za celotno prireditev, bodo sodelovali še Godbeno društvo Prosek, Oktet Odmevi in Plesna skupina Show Chance. Izbrali pa smo tudi pravega voditelja in povezovalca, ki je igralec Danijel Malalan«. Na vprašanje, kaj se bo dogajalo na večeru, pa nam je režiser povedal, da ne bo šlo za konvencionalen nastop. To bo prepletanje točk in situacij, ki se lahko pripetijo tudi v vsakdanjem življenju. Vse pa bo predstavljeno na kar se da duhovit in humoren način, tako da ne bo manjkalo zabave. »Situacijo bi hotel postaviti v nekakšen cirkuški ambient. Dogajanje na odru ne bo statično. Dinamičnost in gibanje, ki se bosta odražala tudi v igri luči, bosta bili v ospredju celotne predstave, ki bo skušala pritegniti k sodelovanju tudi samo občinstvo. Tudi dvorana bo tokrat nekoliko drugačna, saj bodo postavili razne odrčke, na katerih se bodo vrstili glasbeni in plesni trenutki. Na vprašanje, zakaj prav Zamejski večer, sta nam odgovorila člana Zamejskega kvinteta Žarko Budin in Andrej Petaros. »Pritegnil nas je uspeh večerov, kot so bili razni narodnozabavni koncerti po Sloveniji in tudi Avsenikov nastop, ki je potekal lansko leto pri nas. Glavna poanta te zamisli pa je bila ta, da bi občinstvu pokazali, kaj vsega smo zmožni v zamejstvu. Gotov je večer nekakšna preizkušnja, saj gre za prvo takšno predstavo, za bodoče pa že načrtujemo novo izvedbo. Zelo se nam je zdelo važno poudariti prav različna področja, na katerih so dejavni tukajšnji ljudje: zborovstvo, godba, ansambli, ples in gledališče«. Za tako obsežen načrt pa ste nujno potrebovali tudi režiserja: »Res je - je pojasnil Andrej Petaros - ker se je ob zamisli koncerta pojavila tudi želja po nekakšnem različnem večeru. Nismo si želeli tipičnega koncerta z napovedovalcem, hoteli smo ustvariti razgibano in prijetno prireditev. Zato smo pomislili na režiserja in izbira je padla na Igorja Malalana, ki smo ga poznali tudi preko koncertov, ki jih je organiziralo KD Ars Nova«. Pri nadaljnjem klepetu z Igorjem Malalanom, nam je ta povedal, da bi se organiziranje takih predstav, ki jih je v preteklosti delalo KD Ars Nova, lahko nadaljevalo prav z Zamejskim kvintetom. »Opazili smo - je odgovoril Budin, da pri nas pravzaprav nimamo takšnih velikih srečanj, na katerih bi občinstvu predstavili ne le glasbe, ampak nekaj več, kot je npr. ples ali igra. Ker je na ljudsko kulturnem področju zelo živahno in delovno vzdušje, se nam je zdelo primerno, da k večeru povabimo nekaj predstavnikov našega zamejskegaga kulturne življenja. Tokrat je izbira pala na že omenjene izvajalce, v prihodnje pa bomo skušali razširiti ponudbo«. Ali to velja samo za zamejstvo, ali pa predstavlja za vas »zamejstvo« splošna manjšinska realnost? »Točno tako - je obrazložil Budin. Načrtujemo, da bi v bodoče pri nas gostili poleg umetniških predstavnikov iz našega slovenskega zaledja tudi kulturne delavce drugih manjšin, npr. slovenske Korošce ali pa nemško manjšino iz Italije«. Ni še stekla niti prva izvedba Zamejskega večera, pa že vrejo na dan ideje za naslednje izvedbe. Člani Zamejskega kvinteta bi radi občinstvu predstavili čim bolj pestre večere v sodelovanju s kulturnimi delavci. Za izvedbo takega velikega načrta je bilo potrebno dosti truda, čeprav se je vse skupaj zgodilo v res kratkem času. Če- prav je Zamejski kvintet organizator večera, sta oba člana glasbenega ansambla zagotovila, da si bodo vsi nastopajoči enakovredni. Kaj pa bo predstavil Zamejski kvintet na tej prireditvi? »Seveda bomo predstavili nekaj lastnih skladb in tudi uspešnice iz narodnozabavne skrinje, ki jih občinstvo gotovo dobro pozna - je dodal Petaros«. Kot smo že najavili, bo na Zamejskem večeru zapel tudi oktet Odmevi, ki ga vodi Rado Milič. Umetniški vodja nam je povedal, da bodo na tem večeru popestrili program z priljubljenimi pesmimi, ki se bodo vsekakor spajale v celotni potek. Ob glasbi in igralsko-napove-dovalnem nastopu Danijela Malalana bo na oder stopila plesna skupina Show Chance. Tudi Godbeno društvo Prosek bo zaigralo nekaj uspešnic in ponarodelih skladb: »Problem, ki bi ga bilo treba rešiti - je izjavil predsednik godbe Marko Rupel - je prav pomanjkanje notnega gradiva narodnih in ponarodelih pesmi. Naša godba šteje 53 članov, zato pa se nam zdi nesmiselno, da izvajamo stare partiture narodnih pesmi iz dvajsetih let, ki so napisane za malo zasedbo. V teh letih se je zasedba pihalnega orkestra razširila, vsebuje več različnih instrumentov in tudi stopnja izvajanja je kvalitetnejša. Manjkajo pa kvalitetne priredbe starih narodnih venčkov za današnjo zasedbo pihalnega orkestra«. Torej, skladatelji na delo! Godbeno društvo Prosek Godbeno društvo Prosek se že s hitrimi koraki približuje častitljivi obletnici. V zadnjem času je godba doživela pravo preobrazbo tako v članstvu (pomladitev in pomnožitev) kot tudi v repertoarju. Natečaji, tekmovanja, zmage, koncertiranje (po Sloveniji in v Italiji) so le odraz velikega truda, ki ga v svojo dejavnost vnaša vsak posamezen član. Članstvo ANBIMA (združenje italijanskih godb), kot je izjavil predsednik društva Marko Rupel, jim je odprlo možnosti za nastope po Italiji, čeprav je še vedno lažje nastopati po Furlaniji in Venetu kot v Trstu. Pozitiven pa je bil lanski poletni koncert v Trstu, kjer so nastopile razne tržaške godbe in prvič tudi proseška. V vseh teh letih je bilo pač lažje sodelovanje z godbo od Korošcev, kot pa s tržaško, lanski poletni dogodek pa kaže na boljšo prihodnost. Čeprav ste amaterji, ste le naredili velik kvalitetni skok. »Za to smo trdo delali in mogoče je pozitivno to, da je v naši godbi mnogo izobraženih glasbenikov. Mnogo mladih pa se je z glasbo začelo ukvarjati prav v godbi in komaj nato so se približali Glasbeni matici, kjer so nadaljevali študij. Važno je, da je tudi mladina pristopila k godbi in ne le to: starejši člani so mladim predali tudi društvene funkcije. Zato menim, da se mladina aktivira tudi s tem, da se jim daje odgovornost. Polemike so seveda bile, češ, iz tega ne bo nič, a mladi smo vztrajali in mislim, da se je splačalo. Ob tem je bilo seveda bistvenega pomena tudi izbira repertoarja. Važno je sodelovanje med člani in volja, da se nekaj naredi«. Kakšna pa je razlika na godbeni sceni v Sloveniji in Italiji? »Bistvena razlika je ta, da ima v Sloveniji vsaka občina svojo godbeno šolo, v kateri deluje tudi pihalni orkester. Tu se mladina pravilno izobrazi in nato po zaključenem študiju avtomatično nadaljuje z igranjem v vaški godbi. Zanimivo pa je tudi to, da v Sloveniji profesionalni simfonični glasbeniki brez vsakega problema pristopijo k pihalnim orkestrom, pri nas pa že ob samem imenu »godba« nekateri profesionalni glasbeniki zvihajo nosove. Mogoče to izhaja iz zastarelega mnenja, da je godba igrala predvsem lažji program in je večinoma bila sestavljena iz glasbeno neizobraženih ljudi. V Italiji pač godbo predstavljajo večinoma osebje vojske, ki še vedno izvaja žal zastarel program, zato je tudi izredno velika razlika med slovensko in italijansko godbeno realnostjo. Tudi glede tekmovanj lahko zaznamo, da je v Italiji godbena realnost komaj na začetku, a tudi tu je začelo rasti zanimanje za prave pihalne orkestre«. Kaj pa pripravljate poleg nastopov? »V planu je snemanje CD-ja, tudi za to pa je potrebna dobra organizacija, saj snemanje 53-članskega orkestra niso mačje solze, obenem pa se pripravljamo na 95-letnico Godbena društva Prosek, ki bo konec julija«. Zamejski kvintet Star je komaj pet let a je dosegel že veliko uspehov. Glede uspešnosti je član ansambla Andrej Petaros poudaril, da je seveda ob vajah najvažnejše prav nastopanje. Zato je tudi njihov »carnet« koncertov res natrpan, bodisi v zamejstvu, kot pa tudi po Furlaniji, Venetu, v Tridentinskem-Gornjem Poa-dižju, Sloveniji in celo v Av- striji. »Prav na koncertih, ki smo jih imeli v Gornjem Poa-dižju smo poželi izreden uspeh, saj so ljudje veseli, da smo tudi mi predstavniki manjšine, ki živi v Italiji« - nam je pojasnil Petaros. Alpska glasba je zelo pri srcu tudi v Venetu in Furlaniji, na naših šagrah pa si občinstvo želi več glasbe in evergreenov, zaradi tega si je ansambel ustvaril primeren in obširen repertoar, poleg seveda lastnih skladb. »Izvajamo tudi popevke - je nadaljeval Petaros - saj v ansamblu obvlada vsak član več inštrumentov«. »Prav zaradi tega - je izjavil Žarko Budin - smo se odločili, da bi na Zamejskem večeru bila tudi točka, kjer bi se lahko izkazala v duu pevka Andrejka Možina in kitarist Aljoša Saksida«. Zamejski kvintet se je večkrat in uspešno udeležil tekmovanj, zadnji prav leta ’96 na Ste-verjanskem festivalu, kjer je prejel 1. nagrado. »V zadnjem času smo prednost dali raje nastopanju, ker se nam tekmo- vanja zdijo nekoliko enosmerna. Ob priznanju, ki seveda razveseli zmagovalce, bi morali organizatorji nuditi tudi možnosti koncertiranja, kar je tudi najpomembnejša nagrada za vsak ansambel - je pojasnil Budin«. Plesna skupina Show Chance Lahkotnost plesnih gibov ni povezana z enostavnostjo izvajanja, prej s poštenim trudom in dolgotrajnimi vajami. Kar pa daje gibom enkratno zli-tost je seveda ljubezen do plesa. Tudi pri amaterski plesni skupini Show Chance je dobro ujemanje plesalk (in seveda moškega predstavnika) nastalo prav iz navdušenja do te umetnosti. Vse se je začelo pred petimi leti, ko je Stalno slovensko gledališče priredilo plesni tečaj z znano slovensko koreografinjo Mojco Horvat, a žal po uspešni prvi sezoni, ga naslednjo leto niso več obnovili. Ljubezen do modernega plesa pa je predvladala in zato so nekatere plesalke odločile, da tečaj priredijo kje drugje. Selile so se najprej v društvo Škamperle, nato v Dijaški dom, potem pa v Sesljam Prav tako so po Horvatovi tudi nekajkrat zamenjale plesno vodstvo. Letos vadijo na Stadijonu 1. maj z novo koreografinjo Federico Russolo. Izbrale so si tudi blesteče in obetajoče ime »Show chance« oziroma priložnost za nastopanje. Živahnost, privlačnost, kvalitetnost in efektne točke s skupino Show chance je gotovo prepričljiv plesni dogodek. Oktet Odmevi Ali se lahko hec spremeni v uspeh? Za odgovor na tole vprašanje lahko vzamemo za primer Oktet Odmevi. Nastal je pač po naključju, v kratkem času pa se je naše zborovsko področje s tem Oktetom obogatilo ne le po številu temveč tudi na kvaliteti. Že od vsega začetka (od aprila leta 1996) mu vestno sledi umetniški vodja Rado Milič, člani prihajajo iz okoliških vasi, kot tudi iz Opčin in Barkovelj. »Iz začetnega lažjega repertoarja -pravi Milič - smo kmalu segli po zahtevnejšem, ki v glavnem obsega priredbe ljudskih kot tudi umetniške pesmi s poudarkom na naše skladatelje«' Pot, ki so si jo nadali člani okteta in umetniški vodja je hvalevredna, očitno pa se jim 2e kažejo tudi dobri uspehi, saj se pripravljajo za nastope na Dunaju in Pragi, obenem pa v kratkem načrtujejo tudi CD. Pan NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. marca 1999 PROŠNJE JE TREBA PREDSTAVITI DO 29. APRILA Prispevki za vzrejo pitancev, ovc, koz ter krav dojilij Podrobnejše informacije so kot običajno na razpolago pri Kmečki zvezi Pitanci Kdo lahko zaprosi za prispevek - rejci, ki redijo pitance (bovini maschi), ki morajo biti stari najmanj osem in največ dvajset mesecev na dan ko se predstavi prošnja. Prispevek se lahko zaprosi samo enkrat v življenju pitanca. Znesek prispevka - 261.000 lir za vsakega pitanca. Tej vsoti gre dodati Se nadaljnih 70.000 lir če ima kmetija najmanj 7.200 kv. m. travniskih-paš-niskih površin za vsako glavo odrasle živine, oziroma 100.000 lir Ce ima kmetija najmanj 10.000 kv. m. travniških-pas-niskih površin za vsako glavo odrasle živine. Kdaj se lahko predstavi prošnja - predvidena sta dva termina, odvisno od kdaj pitanec dopolni osmi mesec življenja, in sicer od 10. 3. 1999 do 16. 6. 1999 ter od 1. 9. 1999 do 13. 10. 1999. Rejci morajo poleg prošnje za prispevek predstaviti do 29. 4. 1999 tudi prijavo vseh trav-nisko-pašniških površin. Obveznosti rejcev - pitanci morajo biti rejeni Se najmanj dva meseca po datumu predstavitve prošnje. Voditi je treba register, ki je predviden po Min. Odloku St. 317/96, v katerem morajo biti vpisane vse govedi v reji. Krave dojilje Kdo lahko zaprosi za prispevek - rejci, ki redijo krave dojilje (vacche nutri-ci), to so krave, ki pripadajo »mesni rasi« ali iz križanja take rase in pripadati goveji čredi za vzrejo teličkov namenjenih proizvodnji mesa, ki morajo biti stare najmanj 20 mesecev in so že stelile do dne, ko se predstavi prošnja. Prispevek se lahko zaprosi vsako leto. Poleg teh odojev, mora biti rejec v posesti tako imenovane kvote za prispevke. Kdor jih še nima, jih lahko zaprosi do 1. 7. 1999. Znesek prispevka - 340.000 lir za vsako kravo dojiljo. Tej vsoti gre dodati še nadaljnih 70.000 lir Ce ima kmetija najmanj 7.200 kv. m. travniških-paš-niskih površin za vsako glavo odrasle živine, oziroma 100.000 lir Ce ima kmetija najmanj 10.000 kv. m. travniških-paš-niških površin za vsako glavo odrasle živine. Kdaj se lahko predstavi prošnja - predviden je en termin, odvisno od kdaj krava dopolni dvajseti mesec življenja, in sicer od 5. 5. 1999 do 13. 10. 1999. Rejci morajo poleg prošnje za prispevek predstaviti do 29. 4. 1999 tudi prijavo vseh travnisko-pašniških površin. Obveznosti rejcev - krave dojilje morajo biti rejene še najmanj šest mesecev po datumu predstavitve prošnje. Voditi je treba register, ki je predviden po Min. Odloku št. 317/96, v katerem morajo biti vpisane vse govedi v reji. Ovce in koze Kdo lahko zaprosi za prispevek - rejci, ki redijo vsaj 10 koz in/ali ovc samic, ki so že zvalile ali imajo 12 mesecev starosti na dan ko se predstavi prošnja oziroma ki bodo ta dva pogoja izpolnila v teku 100 dni od datuma predstavitve prošnje. Poleg teh pogojev, mora biti rejec v posesti tako imenovane kvote za prispevke. Kdor še nima kvote, lahko zanjo zaprosi do 25. 3. 1999. Znesek prispevka - 25.000 lir za vsako ovco ali kozo. Tej vsoti gre dodati še 9.000 lir Ce se površina kmetije nahaja vsaj 50% v področju z omejenimi danostmi (zona agri-cola svantaggiata). Kdaj se lahko predstavi prošnja - predviden je en termin, odvisno od kdaj koza/ovca dopolni dvanajsti mesec oz. zvali, in sicer od 25. 2. 1999 do 25. 3. 1999. Rejci morajo poleg prošnje za prispevek predstaviti do 29. 4. 1999 tudi prošnjo kjer je treba navesti vse površine s katerimi razpolaga kmetija in kjer mora biti razvidno, da vsaj 50% teh spada v področje z omejenimi danostmi (zona agricola svataggiata) Ce zaprosimo še za predvideni dodatek. Obveznosti rejcev - koze in ovce morajo biti rejene še najmanj 100 dni po zadnjem datumu, ki je predvidenem za predstavitev prošenj (to je do 4. 7. 1999). voditi je treba register, ki je predviden po Min. Odloku št. 317/96, v katerem morajo biti vpisane vse ovce in koze v reji. OPOZORILO: vse zgoraj omenjene prošnje morajo biti predstavljene, najkasneje do navedenih terminov, na Podjetje za Posege na Kmetijskem Tržišču - Azienda per 1’In-tervento sul Mercato Agri-colo - ki ima sedež v Rimu. To pomeni, da morajo prošnje prispeti v Rim do tistih terminov in morajo zato biti odposlane vsaj nekaj dni prej. Podrobnejše informacije in pojasnila lahko dobite na Kmečki zvezi. Fiskalni nadzor na kmetijah Kot ljudje na Krasu iz lastne izkušnje že vedo, so se v zadnjih mesecih poostrili nadzorni obhodi finančne straže po kmetijah, zlasti tistih, ki odprejo osmico. Kmetje so sicer iz preteklosti vajeni teh obiskov, ki ne predstavljajo nobene novosti. Lahko pri tem spomnimo na kontrolne posege glede goriva po znižani ceni, štetje glav živine v hlevih za preverjanje spoštovanja določenih kvot mleka ali pa na pregledovanje kleti za preprečevanje morebitnega dodajanja sladkorja moštu in tako dalje. Takšne kontrole so rutinske in spadajo v redno delovanje nadzornih služb (četudi je možno mestoma opažati veliko zavzetost, ob kateri se človek vpraša, Ce so nadziranja tako skrbna prav povsod po državi, tudi tam, kjer so, z razliko od naših krajev, večji prekrški na dnevnem redu). Te kontrole so bile vzpostavljene za preprečevanje morebitnih prekrškov, kar delno velja tudi ob sedanjih obiskih finančne straže. V osmicah je namreč po predpisih dovoljeno prodajati izključno lastne, domaCe pridelke, ki so pridelani na kmetiji. Po vsej verjetnosti se te kontole nanašajo tudi na dejstvo, da kmetje z letom 1998 plačujejo davek IVA in IRAP na osnovi količine svoje prodaje (kot je znano, so kmetje pred tem plačevali davke na osnovi katastrske rente). To se pravi, da si organi nadzora sedaj ustvarjajo sliko o tem, koliko dohodka ustvarjajo razni segmenti proizvodnje na kmetiji (n.pr. mleko, vinograd itd.) To so preverjanja fiskalnega značaja, kar pomeni, da morajo imeti kmetje mej eno delovanje kmetije po predpisih, kajti zgodi se lahko, da finančna straža preveri karkoli se ji zdi umestno. Zato da bi preverjanja potekala v doloCenihih mejah, ob potebi po nemotenem delovanju kmetijskih dejavnosti in osmič, so predstavniki Kmečke zveze v preteklih dneh imeli ustezne pogovore na tržaški prefekturi in z okoliškimi občinskimi upravami. Prijaviti nove oljčne nasade Kmečka zveza sporoča pridelovalcem oljk, da je treba do 31. marca prijaviti vse nove nasade oljk, ki so bili posajeni od 1. novembra 1995 do 31. oktobra 1998 in doslej še niso bili vnešeni v nobeno pridelovalno prijavo. Podrobnejše informacije lahko oljkarji dobijo na sedežu Kmečke zveze. NOVICE Predstavniki Kmečke zveze v četrtek na obisku v slovenskem parlamentu Minuli četrtek je delegacija Kmečke zveze, ki so jo sestavljali tržaški in goriški predsednik Alojz Debeliš in Ivan Humar ter tajnik Edi Bukavec, obiskala slovenski državni zbor in se sestala s parlamentarnim odborom za kmetijstvo, ki ga vodi poslanec Franc Potočnik. Prestavniki naše stanovske organizacije so poslancem orisali položaj in pomen kmetijstva in zadružništva v življenju Slovencev v Italiji. V ospredju so bile tudi težave, ki jih doživlja ta sektor, pri Čemer je bila tema pogovora tudi uresničevanje resolucije o gospodarskem sodelovanju z manjšino, ki jo je pred Časom sprejl slovenski parlament. Predstavniki Kmečke zveze so v svojih izvajanjih ispostavili tudi pomen Čezmejnega sodelovanja, ki naj poteka na kmetijskem sektorju upoštevajoč programe in sklade Evropske Unije, pa tudi sicer, ker gre za življenjsko potrebo ljudi na obeh straneh meje. V teku je izpolnjevanje prijav po obrazcu 730/99 Kmečka zveza sporoCa, da je na razpolago za izpolnjevanje prijav dohodkov po obrazcu 730/99. Zbiranje potrebnih dokumentov in izpolnjevanje poteka na osrednjem sedežu v Trstu, ul.Cicerone 8, ter na sedežih podružnic v Dolini, na Opčinah in v Nabrežini. DavCni zavezanci, ki jim je Kmečka zveza že lani izpolnila obrazec 730 ali 740, bodo v teh dneh dobili na dom vabilo na sestanek. Tisti pa, ki se letos prvič nameravajo poslužiti omenjenih uslug, lahkozaprosijo za sestanek s tem, da pokličejo na telefonski številki 040/362941 ali 040/361389 in sicer od ponedeljka do petka od 8.do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih še od 14. do 18. ure. Kmečka zveza nadalje obvešča, da je za izpolnitev obrazca 730/99 predviden minimalen organizacijski prispevek, obdelava podatkov za že izpolnjene obrazce 730 (730 compilati) pa je brezplačna. KORISTNI NASVETI Obrezovanje oljčnih dreves Bliža se Cas, ko bomo obrezovali oljko. Glede na nizke temperature, ki vstrajajo v tem mesecu, je bolje, da s tem opravilom počakamo še do konca marca, saj je oljka zelo občutljiva na pozebe. Obenem se oljka, v Primerjavi z drugimi sadnimi vrstami, pozno Prebudi iz zimskega mirovanja. Zato je za obrezovanje oljke primeren tudi april. Zelo bujnim drevesom ne škodi, Ce jih obrežemo po brstenju. To bo le nekako Zaustavilo bujnost. Glavni namen obrezo-vanja oljke in vseh drugih sadnih rastlin je, da vzpostavimo pravilno ravnotežje za boljšo °svetlitev njene notranjosti. Znano je, da °ljka dobro rodi le na sončni strani in to je še Posebno važno pri nas, V1 imamo v primerjavi z lUžnejšimi kraji razume-r°ma manj sončnih dni. Posebno važno je, da razredčimo predvsem notranjost oljke. Dobro osvetljene veje rodijo bolj kakovostne plodove, obenem pa je sadov veC, vsebujejo večji odstotek olja in so debelejši. Obenem je razredčena krošnja bolj odporna raznim glivičnim boleznim, škodljivcem in seveda tudi burji. Pri redčenju odrežemo po možnosti bolj nvapicne veje. Slednje v glavnem ne rodijo. Splošno pravilo obrezovanja je, da zelo malo obrezujemo mlade rastline, omejiti se moramo le na vzpostavljanje vzgojne oblike. Raslina pac reagira na obrezovanje s tem, da tvori nove poganjke, hranilne snovi Črpa iz korenin, ki se pri mladi rastlini morajo še okrepiti. Rastlino v polni rodnosti srednje obrezujemo s tem, da odstranimo odvečne veje. redčimo krošnjo in predolge veje krajšamo. Starejša je oljka, bolj jo obrezujemo. Na ta naCin spodbudimo rast in s tem proizvodnjo zelenih delov. Po drevesu se pretakajo raslinski sokovi, ki vodijo vodo in mineralne snovi iz korenin navzgor, sladkorje pa po listu navzdol, po vsej rastlini. Sok z mineralnimi snovmi sili navzgor v navpične veje. Temu pripomore transpiracija listov. Cim bolj je torej veja navpična, tem bolj sili sok navzgor, zato veja bujno raste, vendar malo ali nic rodi. Obratno pa se po vodoravni veji pretaka malo soka z mineralnimi snovmi, veC pa je takega rastlinskega soka, ki vsebuje veliko elaboriranih snovi, oz. sladkorjev. Slednja pospeši tvorbo cvetnih brstov in torej rodnost. Zato vodoravna veja veliko rodi, vendar je zelo malo bujna. Najboljše ravnotežje med bujnostjo in rodnostjo ima diagonalna veja. Prvo načelo naj bo torej to, da upoštevamo vse veje, ki so diagonalne. Prevec navpične veje odstranimo, Ce jih je preveč, ali jih upogibamo navzdol, Ce je drevo mlado. To je dober ukrep, da bujna veja zarodi. lahko npr. ščipalki za perilo privežemo na kamen, ali pa se poslužujemo uteži, ki jo pripnemo ali zavežemo na veje. Ce imamo prebujno krošnjo, navpične veje odstranimo ali skrajšamo. V glavnem velja pravilo, da bujno krošnjo malo obrezujemo, ne bujno in zelo rodno pa dosti. Ko odstranjujemo veje, moramo paziti, da jo odrežemo ob deblu ali ob odcepitvi kake druge veje. Tu se namreč nahaja nekak naravni obroč, ki vsebuje snovi. katere pripomorejo, da se rana hitreje zaceli. Prav tako tudi krajšamo veje, in sicer vedno ob odcepitvi kake druge veje ali ob kakem brstu. Velika napaka je, Ce pustimo gol kos veje, brez vej ali listov na koncu. Po takem kosu veje se spomladi rastlinski sokovi ne pretakajo in se zato veja posuši. Zaradi tega je pogostoma tarča raznih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki lahko ogrožajo tudi celotnemu drevesu. Večkrat se pri odstranjevanju vej poslužujemo žage. Robovi lahko ostanejo rascefrani. Zaradi tega je koristno, da po končanem odžaganju robove zgladimo z dobro nabrušenim nožem in premažemo s cepilno smolo. Na splošno je pri obrezovanju oljke zelo važno, da poznamo rodni les. Pri oljki bo letos rodil tisti les, ki je zrastel lani. Zato bomo izrojene veje, posebno tiste, ki so zaradi teže pridelka nagnjene navzdol, odstranili in pustili eno srednje bujno mladico v bližini debla, ki bo letos rodila. dr. Magda Sturman agromeccanica Kmetijski in industrijski stroji ter rezervni deli PASQUALI - ALPINA - STIHI LOM BARDI NI - RUGGERINI TRST (Aquilinia) ul. Flavia di Aquilinia 16/A-B Tel. 040/231736 jr Nedelja, 21. marca 1999 NEDELJSKE TEME JUŽNA AFRIKA / IZLET GOSTINCEV IN DRUGIH OPERATERJEV NA POBUDO GOSTINSKE SEKCIJE SDGZ Odlična mikroklima omogoča proizvodnjo vrhunskega vina Furlan Giorgio Dalla Cia je povzdignil kakovost na svetovno raven Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja že vec let izlete po raznih državah širom sveta, ki se jih udeležujejo pretežno gostinci s ciljem, da bi se z eno-gastronomskega vidika pobliže seznanili z drugačnimi kulturami in tudi spoznali različne načine proizvajanja kakovostnih vin. Pobudnik za to je gostinska sekcija SDGZ, izletov pa so se v zadnjem Času udeleževali tudi drugi operaterji in ljubitelji. Prva pobuda sega v leto 1994, ko je Združenje organiziralo potovanje v Bordeaux (Francija), naslednje leto so udeleženci izleta v isti državi obiskali Burgundijo, leta 1997 so bili v Kaliforniji. Lani so se spet vrnili v Francijo in bili v dolini Loare, letos pa so se začetek marca podali v Južno Afriko, od koder so poleg nepozabnih pozitivnih izkušenj nedvomno odnesli tudi mnogo novih spoznanj. V Južno Afriko je tokrat odpotovalo 22 ljudi, med katerimi sta bila tudi predsednik gostinske sekcije Niko Tence in trgovec z vinom oziroma distributer Igor Rogelja, s katerima smo se pogovorili o pred kratkim zaključenem izletu. Za ogled oddaljene države so se oprli na Furlana Giorgia Dalla Cio, ki živi in dela v Južni Afriki že 25 let in je postal eden izmed najuglednejših »wine-makerjev« (gre za osebe, ki sledijo proizvajanju vina od saditve trt do končnega proiz- voda) na svetu. Dalla Cia je zaposlen v kleti farme Meerlust (družinska hiša posestva je tudi pod spomeniškim varstvom) blizu pokrajine Stellenbosch, ki je označena kot zibelka vina v Južni Afriki (nedaleč od Cape Towna). Meerlust je ena najsta-rejsih južnoafriških kleti, ki je že od 1756. leta last iste družine (My-burgh), kjer je Dalla Cia dvignil kakovost vina na svetovno raven. Pričel je predvsem z delom v nasadih in v vinogradih, kar do tedaj ni pripadalo tamkajšnji kulturi, ter prideloval manj grozdja, da bi dosegel višjo kakovost. Sorazmerno temu je proizvajal tudi manj sort vina in se osredotočil na chardonnay in modri pinot (pinot noir), zaslovel pa je predvsem z merlotom. Poleg tega je kot prvi v Južni Afriki pričel z bordojskim rezom (mešanica raznih vrst grozdja) in s proizvodnjo vina Rubicon (70 odstotkov sorte ca-bernet-sauvignon, 20 odstotkov merlot, 10 odstotkov sorte caber-net franc). Kot prvi je tudi uvedel nove tehnologije v proizvodnjo, saj poteka ves proces staranja vina v lesenih sodčkih barrique (med drugim je eden izmed redkih na svetu, ki uporablja vsako leto nove sode). V zadnjih dveh letih se je Dalla Cia posvetil tudi žganjekuhi (kar nadaljuje družinsko tradicijo, ki že dalj Časa proizvaja žganje v Furlaniji v kraju Azza-no Decimo) in je tudi žel uspehe na mednarodnih primerjalnih degustacijah bodisi z vinom kot z žganjem. Udeleženci izleta so v desetih dneh bivanja v Južni Afriki obiskali deset vrhunskih kleti, kjer so imeli sestanke z enologi in pokušnje. Nekatere kleti pa imajo tudi svoje restavracije, v katerih nudijo izvrstno hrano in postrežbo. Ogledali so si med drugim vinsko območje Constantia, na katerem sta kleti Groot Costantia in Klein Costantia. Slednji spadata med najstarejše v Južni Afriki in sta bili svetovno znani že preteklo stoletje. Sledili so tudi obiski Stellenboscha in vinske regije Fran-schhoek, ogledali so si tudi Cape Town, Johannesburg in izredno obsežen park Kruger v deželi Mpumalanga. Farma Meerlust se s klimatskega vidika nahaja na odličnem območju in je njen položaj zavidljiv, saj je le pet kilometrov oddaljena od morja. V poletnem Času, ko je temperatura okolja visoka, piha z oceana hladen veter, ki zniža temperaturo za povprečno pet stopinj, tako da se ohranijo aro-matske snovi grozdja. Naj omenimo, da se je Cape Town rodil kot središče za oskrbo ladij, guverner Simon Van der Steel (od koder tudi ime Stellenbosch) pa je pripeljal iz Evrope prve trte prav zaradi primerne mikroklime sredozemske vrste (toplo in suho vreme). Današnji razcvet kleti je tudi povezan s koncem apartheida. V preteklosti so se z vinom lahko ukvarjali le belci, iz Južne Afrike pa ga niso smeli izvažati. Tržišče je bilo posledično zelo omejeno in se prozvodnja vina torej kakovostno ni razvila. V zadnjem Času so se razmere spremenile in se v južnoafriško državo vrača svetovni kapital, tako da je velik poudarek na kvaliteti proizvodnje. V Južni Afriki je nasploh vse zelo urejeno, sta povedala sobesednika. V nekaterih kle- teh, kot omenjeno, so tudi restavracije, ki so med najboljšimi v državi. Postrežba in hrana sta na zelo visokem nivoju, a kuhinja je raznolika in gre od mesa do rib. Pri jedeh je občuten vpliv Daljnjega vzhoda, saj so zelo zacinjene (chili, curry...), a so vendarle delikatne in okusne. Poleg tega ne primanjkuje ničesar, od mesa in rib do zelenjave in sadja, Cesar imajo v izobilju. Povedati gre, da so postala znana tudi peneča vina po tradicionalni metodi (champe-nois), v državi južne poloble pa obstaja tudi avtohtona sorta vina z začetka stoletja. Gre za mešanico med francoskimi sortami pinot noir in hermitage, ki so jo poimenovali pinota-8e' V zvezi z izletom sta Tence in Rogelja mnenja, da je šlo z eno-gastronomskega vidika za zelo pozitivno izkušnjo in se je zato marsikdo zaljubil v to afriško deželo. Poleg strokovne plati so namreč priredili tudi razne ekskurzije in so si med drugim ogledali Rt do- bre nade, botanični vrt v Cape Townu, videli so tudi farmo nojev in kolonijo značilnih južnoafriških pingvinov. Pri vsem tem jim je bila v pomoC zelo podkovana in simpatična vodička, sta dejala, vsepovsod pa je bil prisoten vtis popolnosti in urejenosti. Izletniki so se nato podali v Johannesburg in si ogledali med drugim 400 kilometrov oddaljeno pokrajino Mpumalanga, v kateri je ogromen park Kruger (20-tisoč kvadratnih kilometrov), kjer imajo svoj dom živali skoraj celotne afriške favne. Med temi so tudi afriški divji psi (african wild dog), ki so zaščiteni in so na svetu edinstveni. Na območju Mpuma-lange so pomembni tudi ogromni nasadi, kjer pridelujejo grozdje, banane in druge pridelke ter jih izvažajo po vsem svetu. Nedaleč proC od parka so si izletniki ogledali tudi Blyde ri-ver canyon, ki je drugi najgloblji na svetu (okoli 2.200 metrov). V Južni Afriki so udeleženci potovanja imeli nasploh ponudbo hrane, pijaCe in hotelov po zmernih cenah. Kakovostno vino je po dostopnih cenah, sta povedala sogovornika, poleg tega pa gostinci precej lažje odprejo nove obrate kot npr. v Italiji. Birokracija je namreč hitra, z lahkoto pa se dobijo tudi natakarji oziroma natakarice, ki so večkrat mladi in sposobni študentje. Kot na ostalih izletih so se tudi letos vsi vrnili z bogatimi osebnimi vtisi, je bila sklepna misel Tenceta in Rogelje. V Južni Afriki so med drugim opazili novo tendenco gostincev, ki nudijo v restavracijah in gostilnah manjše število obrokov, saj pozornost raje posvečajo kakovosti. Velik del investicij je tako v kuhinji, tudi jedi dobro predstavljajo. V državi je pac nova vrsta turizma, ki predstavlja za operaterje prihodnost, v Trstu npr. pa napačno vztrajamo po starem, sta povedala. Večja razgledanost je nujno potrebna, saj so razne vrste trt vezane na zgodovino in na preseljevanje ljudi. Aljoša Gašperlin ****** Na slikah: družinska hiša v farmi Meerlust (slika zgoraj); nekateri izletniki z Giorgiom Dalla Cio v sredi (slika v sredini); sodi vina v kleti Meerlust (slika levo spodaj). KOSOVO / PO PROPADU PARIŠKIH MIROVNIH POGAJANJ IN RESNEM CLINTONOVEM SVARILU Beograd stopnjuje vojaški pritisk na Kosovo, ki je ostalo brez opazovalcev Miloševič ima še nekaj dni časa za podpis sporazuma, vendar zaenkrat odgovarja z grožnjami PARIZ, PRIŠTINA - Propad panskih pogajanj je Se bolj zaostril že sicer neobvladljiv položaj na Koso-vu, ki so ga včeraj zapustili opazovalci OVSE (pri Čemer jim je beograjski režim ponagajal tako, da so jim na meji uničili vstopne vizume), medtem ko Beograd v teh urah za-Puscajo še zadnji uslužbenci zahod-nih veleposlaništev. Clintonov zelo resen opomin, ki ga objavljamo po-S6bej, so včeraj podprti tudi francoski predsednik Jacques Chirac, britanski zunanji minister Robin Cook m nemški obrambni minister Rudolf Scharping, ki so Miloševiča opozori-n> da bo moral prevzeti nase vso odgovornost, Ce ne bo podpisal mirovnega sporazuma. Toda mednarodna skupnost Beogradu kljub temu pušCa še nakaj Časa za premislek, medtem ko Nato Pripravlja načrte za vojaški napad. Italijanski zunanji minister Dini je Prepričan, da ima Miloševič še teden Časa za podpis sporazuma, eHako pa lahko sodimo tudi po virih sveta Atlantskega zavezništva v Bruslju, katerega zadnje zasedanje se je končalo brez operativnih odločitev. Srbi premor po propadu pariških pogajanj medtem oCitno izrabljajo za vojaško obračunavanje na Kosovem, kamor se vCeraj niso mogli vrniti elani albanske delegacije na pariških pogajanjih. Francoskemu vojaškemu letalu, s katerim so se vračali iz Pariza, namreč Srbi niso dovolili pristanka na letališču v Prištini, zato so se'morali preusmeriti v Tirano. Iz Prištine so vCeraj tako srbski kot albanski viri poročali o hudih bojih. Srbska vojska je severno od Prištine na območju Podujeva začela novo ofenzivo na položaje Osvobodilne vojske Kosova (UCK). 2e ponoči so po poročanju beograjskega radia B 92 v pokrajino prispele močne enote srbske vojske in policije, ki so med drugim zaprle cesto med Beogradom in Prištino in tako onemogočile premikanje številnih beguncev. Druga armada jugoslovanske vojske bo brez obotavljanja odgovorila na kakršenkoli napad na vojaške cilje, je vCeraj izjavil general Radoslav MartinoviC, poveljnik druge armade, ki je med drugim pristojna za nadzorovanje jugoslo-vansko-albanske meje. V Beogradu pa so napovedali, da se bo srbska skupščina sestala v torek na izredni seji, ki jo je zahtevala vlada za razpravo o pariških mirovnih pogajanjih. Vlada namreč vztraja pri nepopustljivosti, kar je vCeraj potrdil njen predsednik Milan Milutinovič, ko je za agencijo Tanjug izjavil, da bi morala mednarodna skupnost opustiti grožnje proti Beogradu, Ce želi, da bi kosovsko krizo rešili na miren način. Mednarodne posrednike pa je Milutinovič pozval, naj spremenijo odnos do reševanja krize, jasno postavijo pravila igre in omogočijo neposredna pogajanja med Srbi in kosovskimi Albanci. Albanski podpis mirovnega sporazuma pa je označil kot »absurd brez primere«. Značilen prizor s Kosova: srbski tanki se pripravljajo na ofenzivo, begunci pa zapuščajo deželo (Ap) Predsednik Clinton: Kosovo je v nacionalnem interesu ZDA VVASHINGTON - Ameriški predsednik Bill Clinton je prvo samostojno novinarsko konferenco po veC kot letu dni odprl z razlago politike do reševanja kosovske krize in pri tem poudaril, da je zaustavitev širjenja spopadov na Kosovu v ameriškem nacionalnem interesu. Jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča je opozoril, naj preneha ovirati mirovni proces, sicer bo moral biti Pripravljen na soočenje s posledicami. »Edino Miloševič še stoji na poti miru na Kosovu. Kosovski Albanci so v četrtek podpisali mirovni načrt, Čeprav jim ni dal vsega, kar so si želeli. Mirovni naCrt je posledica skupnih prizadevanj zahodnih držav in Rusije. Pripravljeni smo na vse potrebne ukrepe. Danes sem se pogovarjal s svojimi sveto-valci in senatorji, s katerimi smo preučili načrte naših ukrepov, Ce srbska stran ne bo Privolila v mirovni naCrt. Spomnimo se Bo- sne, kjer smo potrebovali dolgo časa za dosego enotnosti zaveznikov, ko pa smo odločno ukrepali, smo zagotovili mir. Tako moramo storiti zdaj na Kosovu,« je dejal Clinton in omenil znani pokol albanskih civilistov v Račaku. Ti so morali umreti samo zato, ker so bili Albanci. »Srbi kopičijo vojaške enote in le naša trdnost jih lahko odvrne od tega, kar so storili v Racaku. Ce ne bomo ukrepali, bomo priča še veC podobnim pokolom. Ce 'oklevamo pri politiki do tega območja, je enako, kot da izdamo dovoljenje za pobijanje,« je dejal Clinton. Ameriški predsednik je v nadaljevanju utemeljil potrebo po ukrepanju zaradi nacionalnih interesov, kajti vojna na Kosovu se lahko razširi Gez meje in vplete Makedonijo, Albanijo in tudi Turčijo ter Grčijo. Clinton je priznal, da je v to vpleteno tveganje, saj ima srbska stran moCno protizračno obrambo, vendar bojazen pred širjenjem konflikta odtehta morebitne žrtve med ameriškimi piloti. »NoCem ameriških pilotov v zraku nad Kosovom in dal bi vse na svetu, da bi danes lahko govoril o Cern drugem, vendar je naša odgovornost stabilna, napredna in demokratična Evropa, kar sem si zadal kot eno od naj-pomebnejših nalog v začetku mojega prvega predsedniškega mandata,« je dejal Clinton. Na vprašanje, zakaj naj Miloševič zdaj verjame grožnjam Zahoda, ki so se že tolikokrat izkazale za prazne, je Clinton dejal, da je grožnja resna. »V Bosni smo bili resni, tako smo tudi zdaj. Na začetku sploh nismo verjeli, da bo katerakoli stran mirovni naCrt sprejela. Albanci so ga sprejeli, Čeprav jim ni dal vsega, kar so si želeli. Za Srbe pa je ta naCrt edina možnost, da ohranijo Kosovo v okvirih meja svoje države,« je še dejal Clinton. J*ANKE / VELIKI MANEVRI V MILANU IN TURINU LOS ANGELES / PRVIČ NA NEDELJO Pretres v italijanski financi Po več kot pol stoletja se začenja zaton ozvezdja Mediobance KlILAN - Včerajšnja izjemno delovna °bota najveCjih bankirjev napoveduje teocan pretres v finančni strukturi italijan-7ega kapitalizma, ki bo usodno zarezal tu-_ v Mediobanco in ji najbrž odvzel dolgih let trajajočo baricentricno vlogo v nacio-amem finančnem ozvezdju. Notranje teje Evrope so se podrle, trg se je moral apreti in sprejeti konkurenco, ki je ele-gantni salon v Milanu s svojo sivo eminen-°’ Enricom Cuccio, ne more veC obvlado-jj. Vsa ta dolga desetletja je edina ita-latiska poslovna banka delovala v skoraj Polnem monopolnem režimu in tako v °ti izkoristila možnosti, ki so se ji ponu-e s Privatizacijami, in vzporedno spleta-^ezo zavezništev, prek katere je uspeš-; Nadzorovala ne le finančno, ampak tudi ^ NUstrijsko strukturo države. Ni bilo fi-„ NCne operacije, ki ne bi šla Cez mizo cere in njegovih najožjih sodelavcev, j) Pa po več kot pol stoletja prehaja v jJoolj občutljivo obdobje svojega obstoja, Veg zdivjana igra naskokov ne dovoljuje Nadzora nad dogajanjem. ra> • italijanskimi bankami se je torej teda vročica naskakovanja, pa Čeprav z J,j k° zamudo in v omejevalni skrbi, da ,j’af rePrecili prodor »tujih« osvajalcev. at> ko se je podoben proces začel v p epi, so italijanske banke še spale, zdaj ska ^ Cas P0*13)3 in tuja konkurenca priti-Na vrata. Toda tujega je pravzaprav bolj malo, glede na to, da imajo evropske banke skupno valuto in prost dostop na vse trge petnajsterice. Potem ko se je šušljalo in so se delnice najveCjih bank na milanski borzi pošteno podražile, je včeraj počila sicer še neuradna vest o dveh velikih operacijah, ki bi jih morale uprave formalizirati na današnjih svetih. Gre namreč za namero Unicredita, da se polasti še vedno nevezane banke Comit, in za namen IMI-San Paola, da naskoči Banco di Roma, potem ko je Comit v preteklih dneh razdrla zaroko z rimsko banko. To burno dogajanje, v katerega je kot pomemben delničar vpletena tudi tržaška grupa Generali, je seveda zamajalo ozvezdje Mediobance. Ze danes je pričakovati uradna sprocila, jutri pa odločitve bankirjev Čaka ognjeni krst na borzi. Na gospodarskem prizorišču se nadaljuje tudi razprava med politiki in podjetniki. V Modeni, kjer so zbrani mali podjetniki Confindustrie, je bil vCeraj Berlusconijev dan, ki ga je lider opozicije izkoristil za predstavitev svojega ekonomskega programa, guverner centralne banke Fazio pa je znova pozval k strukturnim reformam. Predsednik Confindustri Fossa je politikom, ki so se zvrstili za govorniškim pultom, na koncu zborovanja odgovoril, da ima »demagogija kratke noge« in da proizvodni sistem zavrača »vlogo grešnega kozla za gospodarski zastoj«. Pred »nočjo Oskarjev« Benigni častni občan LA LOS ANGELES - V nedeljo popoldne ob 17.30 (v ponedeljek zjutraj ob 2.30 po našem Času) bodo zaceli podeljevati letošnje oskarje. Prvič se je dogodilo, da bo velika predstava na nedeljo in še začetek so pomaknili za pol ure naprej. Po prepričanju televizijske mreže ABC, ki je za neposreden televizijski prenos plaCala 37 milijonov dolarjev, bo v nedeljo večurnemu podeljevanju zaželjenih kipcev sledilo še veC ljudi kot na delavnik. Tega mnenja ne delijo vsi, kajti »magična noC Oskarjev« tradicionalno pred televizijske ekrane priklene večmilijonsko množico. Kakorkoli že pri nas si bodo lahko neposreden prenos ogledali samo naročniki na postajo Tele+ bela, pred začetkom prenosa pa bodo kar nekajurni pas namenili Robertu Benigniju, ki je s svojim filmom Življenje je lepo prejel kar sedem nominacij. Posredovali bodo tudi voščila, ki mu jih pred razkritjem odločitev elanov Academy pošiljajo Massimo Dilema, Silvio Berlusconi, Vittorio Gassman, Mario Mo-nicelli, Vittorio Storaro, Ennio Morricone in Bernardo Bertolucci. Tik pred razglasitvijo tokratnih dobitnikov filmske nagrade pa se seveda vrstijo ugibanja in predvidevanja. Za glavne nagrade še vedno največ možnosti pripisujejo Spielbergovemu filmu, Čeprav ga ogrožata Zaljubljeni Shakespeare in razmišljujoCi vojni film Tenka rdeCa Črta. Benigni, ki je bil v zadnjem Času deležen veliko nagrad in pozornosti (postal je tudi Častni občan LA), pa naj bi imel realne možnosti za zmago kot avtor filma v neangleškem jeziku in kot najboljši moški igralec. Vodenje letošnjega, že 71. podeljevanja Oskarjev, so zaupali uspešni komični igralki VVhoopi Goldberg. NOVICE Kok ne kandidira za predsednika Evropske komisije HAAG - Nizozemski premier Wim Kok se kljub prigovarjanju evropskih politikov, naj sprejme predsedništvo Evropske komisije, ne bo odpovedal svoji funkciji v Haagu. »Nisem kandidat,« je novinarjem po seji vlade zatrdil Kok. Socialdemokratski nizozemski premier, ki je lani sestavil svojo drugo koalicijsko vlado, se je namesto tega izrekel za nekdanjega italijanskega premiera Romana Prodija. Ta je po Kokovem mnenju primeren za predsednika Evropske komisije. (STA/dpa) Referendum: »100 mest« za da krenilo na pot RIM - Najprej so se zbrali na rimskem trgu Navona: gre za zagovornike pritrdilnega odgovora na referendumu o volilnem sistemu. Shod je bil dokaj pisan oz. belo obarvan, saj so udeleženci s seboj prinesli bele balončke, napise in drud propagandni material, ki ga vse do 18. aprile nameravajo razdeljevati v raznih mestih. Poseben kotiček na trgu so imele zenske, katerim, kot je izjavila Anna Maria Olcese, bodo pristaši akcije »100 mest« namenili posebno pozornost in pobude, tokrat so razdeljevale sladkarije. Zenske, kot je še dejala Olcesejeva, predstavljajo 52 o ds. prebivalstva, vendar se veliko bolj neredno kot moški udeležujejo raznih vohtev in navadno so slabše informirane. Luigi Abete pa je na shodu predlagal, da bi vsakdo dnevno telefoniral trem znacem in jih prepričal, da gredo na volišče in da seveda prečrtajo odgovor »da«. Kitajski predsednik na obisku v Benetkah BENETKE - Včeraj je na štiridnevni obisk v Italijo prispel kitajski predsednik Jiang Zemin, ki ga spremljajo žena Wang Yeping in številni ministri in gospodarstveniki. Gre za prvi kitajski predsedniški obisk po 12 letih, beneški uvod pa je strogo zasebne narave. Jiang Zemin si bo ogledal nekaj beneških znamenitosti, med temi tudi slovito steklarno na otoku Murano, danes pa ga bo tudi sprejel župab Massimo Cacciari. Po pretepu na kvesturi v Materi nenadna smrt MATERA - Angelo Raffaele De Ralo, 31-letni moški, ki je na kvesturi napadel poheista, so ga po pretepu s slednjim sprejeli v bolnišnico, kjer naj bi se zaradi poškodb zdravil deset dni, vendar je vCeraj zjutraj umrl. Tako poročajo policisti kvesture v Materi, ki so Angela Raffaeleja De Rala večer prej opažih, ko je nadlegoval mimoidoče. Ustaviti so ga in zahtevati od njega dokumente, ker jih ni želel izročiti in se pri tem nesramno obnašal, so ga prepeljati na kvesturo. Tu je, kot poročajo isti viri, De Ralo najprej ozmerjal prisotne, nato se je pomiril in so mu ponuditi cigareto. Prižgano cigareto pa je De Ralo zagnal proti policijskemu inšpektorju in še mu zagnal za vrat, prišlo je do pretepa, v katerem sta bila ranjena oba. Kot že reCeno, so De Rala prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zadržali na zdravljenju zaradi verjetnega zloma nosa. Včeraj zjutraj pa je De Ralo umrl, danes bodo po nalogu sodišča opraviti obdukcijo njegovega trupla. Nedelja, 21. marca 1999 ŠPORT KOLESARSTVO / DIRKA OD MILANA DO SANREMA ZA SVETOVNI POKAL KOŠARKA / DANES V Al LIGI Prvi na cilju Cmil, veteran s štirimi potnimi listi Premoč kolesarjev z Vzhoda - Bartoli razočaral Goričani zdaj upajo celo v »play-off« Doma proti Benettonu - Lineltex začenja doma nastope drugega dela prvenstva SANREMO - Naturalizirani Belgijec Andrej Črnil (Lotto) je zmagovalec prve tekme kolesarskega svetovnega pokala, dirke Milano - San Remo. Cmil si je zmago zagotovil 800 metrov pred koncem 294 kilometrov dolge proge, ko se je »odlepil« od vodilne skupine. V Sprintu je drugo mesto zasedel lanski zmagovalec Nemec Erik Zabel, tretje mesto pa je zasedel Poljak Žbignevv Spmch. Veteran Črnil, star je 36 let, je zamenjal že štiri potne liste. Bil je Sovjet, Ukrajinec, Moldavec, zdaj pa je Belgijec. Na zmagovalnem odru se je objel z bivšim vzhodnim Nemcem Za-belom in Poljski vedno zvestim Spruchom. »Zahodnjaki« so ostali praznih rok, med njimi pa še najbolj Italijan Bartoli, ki se je pri Imperii izčrpal v dvoboju s Pantanijem. Se slabše se je godilo Peti tu. Zaradi padca je moral v bolnico. Na Poggiu se je v beg pognal zmagovalec leta 1996 Gabriele Colombo, vendar ga je Švicar Zberg z ostalimi ujel poldrugi kilometer pred ciljem. Zaradi nenapovedane kontrole dopinga so člane štirih moštev (Deutsche Telekom, Festina, Once in Lotto) zbudili že ob zori. Pregledali so tridesetih kolesarjev. Hematokrit vseh je bil v skladu s predpisi. Nemec Zabel je pregled ocenil kot provokacijo. Vrstni red: 1. Cmil (Bel-Lot-to) 6h52'37, povprečna hitrost 42, 752 km na uro; 2. Zabel (Nem); 3. Spmch (Pol); 4. Gar-zelli (Ita); 5. Aus (Est); 6. Van Bon (Niz). Svetovni pokal: 1. Cmil (Bel) 100; 2. Zabel (Nem) 70; 3. Spmch (Pol) 50; 4.Garzelli (Ita) 40; 5. Aus (Est) 36; 6. Van Bon (Niz) 32; 7. Van Petegem (Bel) 28; 8. Planckaert (Bel) 24; 9. Hincapie (Zda) 20; 10. Balducci (Ita) 16 itd. Črnil na ciljni črti GORICA - Goriški Sdag bo danes igral zadnje kolo regularnega dela košarkarske Al lige. Goričani so si obstanek v ligi prislužili že med tednom, ko so zasluženo in zanesljivo v Rimu premagali domačo Pompeo. Goričani bodo danes doma igrali proti Benettonu in pričakovati je veliko slavje domačih navijačev, ki bi še pred dobrim mesecem ne stavili niti počenega groša, da bi se njihovo moštvo rešilo pred izpadom. Na zadnjih petih tekmah pa je Sdag z novim trenerjem Cianijem in raškim »play-makerjem« Bazarevičem zmagal kar štirikrat in se tako rešil najhujšega. Ne samo: Goričani bi se lahko uvrstili celo v končnico prvenstva, če bodo danes doma premagali Benetton in če bo Termal v Sieni premagal domači Ducata. DANAŠNJI SPORED (18.00): Varese -Teamsystem Bologna, Sdag Gorica - Benetton Treviso, Polti Cantu - Pompea Rim, Zucchetti Reggio Emilia - Pepsi Rimini, Kinder Bologna - Mtiller Verona, Sony Milan - Mabo Pištola, Ducata Siena - Termal Imola. V A2 ligi se bo danes začel dragi del prvenstva. Tržačani, ki so regularni del končali na 5. mestu, bodo danes gostili Popolare iz Raguse. Sicilske ekipe gotovo ne gre podcenjevati, saj imajo Tržačani prav s tem moštvom zelo slabe izkušnje. V prvem kolu prvenstva so jim zadali pekoč poraz. Danes pa si Tržačani absolutno ne smejo privoščiti spodrsljajev. DANAŠNJI SPORED (18.00): Snai Montecatini - Viola Reggio Calabria, Bini-viaggi Livorno - Montana Forli, Lineltex Trst - Polpolare Ragusa, Sicc Jesi - Cordi-vari Roseto, Serapide Pozzuoli - Banco Sardegna Sassari, Žara Fabriano - Nicolo-ro Avellino; sinočnji izid: Scavolini Pesa-ro - Fila Biella 88:78 (48:36). 1. SKL: Jan Budin dosegel 22 točk LJUBLJANA - V 7. krogu 1. slovenske košarkarske lige od 7. do 12. mesta je sežanski Kraški zidar kar sredi Ljubljane premagal domačega Slovana s 77:65 (33:30). Najboljši strelec Sežancev je bil Jan Budin, ki je dal 22 točk. OSTALI IZID: Domžale - Postojna 69:95. OD 1. DO 6. MESTA: Pivovarna Laško - ZM Lumar 101:91, Krka - Loka Kava 79:68. NOVICE SMUČARSKI SKOKI / NA KVALIFIKACIJAH SVETOVNI REKORD INGEBRIGTSNA MOK razpustil preiskovalno komisijo LAUSANNE - Mednarodni olimpijski'komite (MOK) je razpustil preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala s korupcijskim škandalom. Nerešena primera predstavnikov Južne Koreje Kirn Un Tonga in Avstralca Phila Colesa bo obravnavala na novo ustanovljena etična komisija MOK. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je na novinarski konferenci poudaril, da je zadovoljen z delom preiskovalne komisije in da bo nerešene primere vodila etična komisija MOK. Dokler ta ne bo začela z delovanjem, bo vsa nerešena vprašanja spremljal izvršni odbor MOK. Predstavniki MOK so se v Lausanni sestali tudi s predstavniki združenja mednarodnih športnih panožnih zvez iz družine olimpijskih športov (Agfis). Na sestanku so predstavniki Agfis zahtevali večji vpliv pri odločanju. Stepania spet igral OAKLAND - Košarkarji moštva Golden State War-riors so v sinočnji tekmi lige NBA premagali Seattle Supersonics z 90:78. Pri domačih je najbolje zaigral Erič Dampier, ki je dosegel 19 točk, največ doslej v sezoni ter dodal še 13 skokov. Pri gostih je Detlef Schrempf končal pri 21 točkah, svojo priložnost pa je izkoristil tudi nekdanji Olimpijin igralec Vladimer Stepania. V 15 minutah je dosegel 6 točk (met za 2 točki 3:3) in zbral štiri skoke. Izidi: Philadelphia - Los Angeles Lakers 105:90, Toronto - Los Angeles Clippers 93:82, Indiana -Chicago 96:87, Charlotte - Utah 83:82 podaljšek, Atlanta - Phoenbc 93:85, Detroit - Dallas 94:87, Golden State - Seattle 90:78, Portland - San Antonio 90:85, Denver - Minnesota 101:105. Sisley zmagal v Macerati MACERATA - V tekmi 9. kola povratnega dela odbojkarske Al lige je Sisley iz Trevisa v gosteh s 3:1 (16:14, 8:15, 15:11, 15:4) premagal ekipo Lube Basnca iza Macerate. DANAŠNJI SPORED: Časa Modena - Gabeca, Domino - Alpitour, Conad Ferrara - Sira Falconara, Della Rovere . Jucker, Piaggio - Valleverde. Genertelzlahka v polfinale TRST - Tržaški Genertel je tudi v povratni četrtfinalni tekmi končnice italijanskega rokometnega prvenstva visoko premagal Fasano z 32:19 (14:11) in se uvrstil v polfinale. Kot na prvi tekmi v Fasa-nu, ko so zmagali s 33:17, so Tržačani tudi včeraj vodili od prve do zadnje minute. Najboljši strelec pri Tržačanih je bil Tarafino s 7 goli, pri gostih pa Gicovanu s 4 zadetki. 1. SNL: visok poraz Ajdovcev VELENJE - V 20. krogu 1. slovenske nogometne lige je včeraj v Velenju domači Rudar premagal ajdovski Primorje kar s 4:1 (2:1).Podvinski je dal dva gola. Že v petek pa je SCT Olimpija izgubila v Ljubljani proti Muri z 0:1 (0:0). Zmagoviti zadetek za goste je dal Lukič. DANAŠNJI SPORED: Potrošnik - Maribor Teatanic, Hit Gorica - Korotan, Koper - Živila Triglav, Publikum - BS Tehnik. Mijahira zmagal pred Schmittom Norvežan Tommy Ingebrigtsen je z izvrstno tehniko izboljšal svetovni rekord SMUČARSKI TEK / ZADNJI TEKMI Pokalna zmagovalca Daehli in Marfinsenova, Belmondo 2. OSLO - Zadnjo tekmo smučarskih tekačev za svetovni pokal (SP) v tej sezoni je na Norveškem dobil Avstrijec Mi-chail Botwinow. Na »kraljevski«, 50 kilometrov dolgi progi, si je pred drugouvrščenim domačinom Bjoemom Daeh-liem nabral 55, 6 sekunde prednosti, tretji Avstrijec Christian Hoffinann pa je za moštvenim kolegom zaostal za minuto, 13 sekund in štiri desetinke. Italijan Valbusa je bil peti z zaostankom 2,18 m. V skupnem seštevku SP je zmagal Norvežan Bjoem Daehlie (885 točk). Drugi je bil Botwinow (685), tretji pa Finec Mika Myllylae. Med ženskami pa je zadnji tek osvojila Rusinja Julija Ce-palova. 30 kilometrov dolgo progo je pretekla v času 1:14:16, 0 in je za minuto, 42 sekund in 50 stotink prehitela Italijanko Stefanio Belmondo ter za dve minuti, 11 sekund in 70 stotink Estonko Kristino Smigun. Italijanka Paruzzije-va je bila 8. Slovenka Mali pa 50. V skupnem seštevku svetovnega pokala je slavila Nor-vežanka Bente Martinsen z enakim število točk kot Bel-mondova, ki je bila tako že četrtič druga. Končni moški vrstni red: 1. Daehlie (Nor) 885 točk; 2. Botwinow (Avt) 685; 3. Myllylae (Fin) 573; 4. Fredriksson (Sve) 484; 5. Elofsson (Sve) 465; 6. Bergstroem (Sve) 454; 7. Bjervig (Nor) 406; 8. Isometsae (Fin) 370; 9. Prokurorov (Rus) 366,10. Jevne (Nor) 318. Končni ženski vrstni red: 1. Martinsen (Nor) 768; Belmondo (Ita) 768; 3. Gavriljuk (Rus) 705; 4. Smigun (Est) 666; 5. Lazutina (Rus) 648; 29. Mali (Slo) 80; 76. Lačen (Slo) 4. PLANICA - Petdeset tisoč gledalcev je v Planici na drugi tekmi finala letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih videlo nov najdaljši polet v zgodovini: Norvežan Tommy Ingebrigtsen je v kvalifikacijah dosegel 219, 5 metra in s tem izboljšal dosežek, ki ga je v petek dosegel Nemec Martin Schmitt (214, 5 m). Na tekmi je zmagal Japonec Hideharu Mijahira (205 in 192 m, 397, 9 točke) in dosegel prvo zmago v svetovnem pokalu, le tri desetinke je zaostal Schmitt (203, 5 in 202 m, 287, 6 točke), ki je pred zadnjo nedeljsko tekmo te sezone prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku pokala, tretji pa je bil Japonec Noriaki Kasal (182 in 207, 5 m, 375, 9 točke). Najboljši Slovenec je bil Primož Peterka na 15. mestu (173, 5 in 171 m, 319, 9 točke), 19. je bil Urban Franc (185, 160 m, 316 točk), 26. pa Miha Rihtar (154, 5 in 170 m, 289, 9 točke). V svetovnem pokalu ima Schmitt 1693 točk, doslej vodilni Finec Janne Ahonen pa zao- staja za 27 točk (1666). Japonec Kazujoši Funaki, na tekmi je bil sedmi, je na tretjem mestu in nima več možnosti za končno zmago ali drago mesto (1539). Schmitt je v petek z dvema najdaljšima poletoma v zgodovini skokov na finalu svetovnega pokala v Planici dosegel deseto zmago v sezoni. V prvi seriji je pri 219 metrih padel v izteku, v dragi seriji pa je z 214, 5 metri izboljšal neuradni svetovni rekord v smučarskih skokih, ki pa je veljal le en dan. »Neverjetno, Ingebrigtsen je skočil tako lahkotno, kot da bi s pručke stopil na tla,« je lep rekordni polet opisal tehnični koordinator nordijskih disciplin Luka Koprivšek. Ingebrigtsen, svoj svetovni rekord je napovedal še pred letošnjim finalom, je v poskusni seriji dosegel najdaljši polet na smučeh v zgodovini (219, 5 m), nato pa je bil iz serije v serijo slabši, na koncu pa 29. Skakalec, ki je zablestel leta 1995, ko je v kanadskem Thunder Bayju osvojil naslov svetovnega prvaka na veliki skakalnici, ima zelo tvegano tehniko. Pred to sezono, v kateri je pogosto posegal med deseterico (trenutno je 11. v pokalu), je bil dve zimi povsem brez forme in ga ni bilo med najboljšimi. Pri rekordnem poletu je po tehnični plati ponovil dosežka, ki sta uspela Schmittu v petek »Skakalca sta pri izjemnih skokih pridobivala hitrost, medtem ko se pri dragih zmanjšuje. Letalca sta izjemno zmanjšala čas med fazami leta. Od odskoka na mizi pa do dokončnega položaja za let sta potrebovala okrog 20 metrov, dragi pa za to potrebujejo 60 do 80 metrov, ko je že prepozno za doseganje izjemnih dolžin. Oba za razliko od Japoncev, ki imajo smuči previsoko, le te postavita skoraj v horizontalni položaj, kar je bila značilnost skokov v klasič- ni, paralelni tehniki,« je rekord Norvežana in polete Schmitta ocenil slovenski trener Jelko Gros. Šestindvajsetletni Mijahira v petek zaradi temperature, namerili so mu 38, 5 stopinj Celzija, na velikanki ni nastopil. Skakalec, ki je na letošnjem SP v Ramsauu kot edini skakalec osvojil odličja na vseh treh tekmah (srebra ekipno in na srednji skakalnici ter bron na veliki napravi), doslej niti enkrat ni stal na najvišji stopnički za zmagovalce v svetovnem pokalu. »Na letošnjem finalu svetovnega pokala nisem sposoben izboljšati slovenskega 'rekorda (205, 5 m). Moji skoki tehnično niso dovršeni,« je dejal najboljši Slovenec na drugi tekmi finala Peterka, ki je poleg rekorderja Gorana Januša doslej edini Slovenec s prek 200 metri (203 m leta 1997). Urban Franc, leta 1996 je na SP v poletih na Kulmu osvojil bron, je bil po prvi seriji s 185 metri na sedmem mestu, po finalu pa je s 25 metrov krajšo daljavo nazadoval na 19. mesto. Tekmovalci so bili zelo nervozni, ker je tekma potekala v podobnih pogojih kot v četrtek. Veter se je s petih metrov na sekundo v prsi v petih minutah obrnil na pet metrov na sekundo v hrbet. Tekmovalna žirija je imela zelo težko nalogo: omogočiti tekmovalcem kolikor toliko izenačene pogoje. Zato je bilo tekmovanje pogosto prekinjeno. »Ta skakalnica ni igračka. To kaže primer nesrečnega Valerija Kobejeva,« je dejal Koprivšek. Kobeljev je po četrtkovem padcu v ljubljanskem Kliničnem centra. Se vedno je v nezavesti, vendar se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Njegovo možganske funkcije so skoraj normalne in ga bodo v ponedeljek odklopili iz respiratornih aparatur. ŠPORT Nedelja, 21. marca 1999 19 KOŠARKA / SINOČI V C LIGI Nuova kreditna s srcem do točk Kljub okrnjeni postavi povsem zasluženo premagala Istrano - Peter Franco odličen Jadran Nuova Kreditna - Gasparini Istrana 78:69 (43:23) JADRAN: Arena 22 (8:10 proti meti, 4:9 met za dve, 2:2 met za tri), Čeme 19 (10:11, 3:5, 1:2), Valente (-, 0:1, -), Slavec 4 (2:2,1:1, 0:1), Franco 13 (3:6, 5:6, -), Rauber 5 (-, 1:2, 1:5), Grbec 15 (6:12, 3:9, 1:2), Piccini n.v., Guštin n.v., Senizza n.v., trener Vatovec. SON: 19. PON: Arena (36). 31': Arena 2, Čeme 1, Grbec 1, Rauber 1. ISTRANA: Girotto 2 (2:2, -), Pizzo-lato 16 (1:2, 6:12, 1:5), Simoni (-, 0:3, 0:1), De Gasperi (-, 0:2, 0:1), Sanesi 33 (2:2,11:17,3:5), Costantini 3 (1:4,1:5, -), Pellegatti, Lorenzetto 14 (2:2,6:10, -), Pizzato (-, 0:3, -), Tognolti n.v., trener Rebellato. SON: 32. PON: De Gasperi (27), Simoni (36), Pellegatti (40). 3T: Sanesi 3, Pizzolato 1. SODNIKA: Perlazzi iz Vidma in Toldo iz Pordenona. Čeprav so jadrantiVci nastopili v okrnjeni (brez Davida Pregarca in Marka Hmeljaka) ter pomlajeni postavi, so vseeno zasluženo in zanesljivo premagali Istrano in š tem verjetno napravili odločilen korak na poti do uvrstitve v končnico prvenstva. Naši košarkarji so si dejansko prislužili zmago že v prvih 15 minutah, ko so povedli za 15 točk in so igrah izredno zbrano tako v obrambi kot v napadu. Tudi v dragem delu tekme so gostitelji nadaljevali z dobro igro, proti koncu srečanja so se jim gostje nekoliko približali, niso pa jim uspeli ogroziti zmage. Vsi jadranovci, ki so stopili na igrišče, so dali svoj velik doprinos k tej pomembni zmagi. Vseeno pa bi pohvalili odlično igro centra Petra Franca, ki je dosegel 13 točk in bil zelo koristen pod košema. Daleč najboljši na igrišču pa je bil gostujoči košarkar Sanesi, ki je dal kar 33 točk in je imel 7 pridobljenih žog. Tudi sijajna igra tega košarkarja pa ni bila dovolj za zmago. Uspešna je bila ekipa, ki je skupinsko dobro igrala in predvsem pokazala zvrhano mero borbenosti in požrtvovalnosti. To pa je bila naša združena ekipa. (Kaf) KOŠARKA / V C2 LIGI Dobra igra in novi točki za Dom Kmečko banko V promocijski ligi Brežani premagali vodilni Momo Gio Dom Kmečka banka - Pa-gnacco 67:61 (42:31) DOM: Corsi 16 (4:5, 3:5, 2:6), Braini 3 (-, 0:1, 1:2), Podbersig 6 (-, 3:3, -), Cej 5 (1:2, 2:3, 0:1), Di Cecco 18 (4:6, 8:21, -), Kristančič 4 (-, 2:3, -), Campanello 9 (1:2, 4:5, 0:4), Guameri 2 (-, 1:1, -), Jarc 3 (1:2, 1:5, -), trener Grbac. PON: Braini (38). 3T: Corsi 2, Braini 1. Domovci so sinoči v eni svojih boljših tekem v tej sezoni osvojili zlata vredni točki. Predvsem v obrambi so igrah zelo zrelo, tako da so gostje dosegah točke le iz prostih metov. 2e od vsega Začetka so igrah zelo motivirano tudi v napadu, saj so metali iz izdelanih položajev. Priigrali so si prednost 10 točk, ki so jo nato °b polčasu tudi ohranili. Tudi do polovice drugega polčasa so nadaljevali z dobro igro. Nato sta tudi sodnika z nekaterimi Čudnimi odločitvami »pripomogla«, da so se gostje približali našim na same štiri točke (57:61). Tudi to pa ni vznemirilo naših fantov, ki so ohranili mirno kri in tudi mhlo prednost do konca tekme. Za uspešen nastop je' treba phvaliti vse naše košarkarje, poebno pa Starka Corsija. (L.S.) MOŠKA D LIGA Cicibona Pref. Marsich -Gtadese 66:83 (39:49) CICIBONA: Stefančič (0:2 prosti meti, - met za nve, - met za tri), Persi 19 '2:2, 7:10, 1:3), Stokelj (-, 0:3, 0:1), Furlan 14 (2:3, 6:7, b;l), Zuppin 13 (4:4, 3:9, 1;2), Vidah (-, -, 0:2), Uršič 10 (-, 2:6, 2:5), Coretti 8 (-, ?’4, -), KrižmanCiC 2 (-, 1:3, -k Bandi (-, 0:1, -), trener Bat-hlana. SON: 36. PON: Co-Jetti (32), Uršič (34), Ste-kmcie (35), Persi (38). 3T: Uršič 2, Zuppin 1. Cicibonaši so predvsem zaradi slabe obrambe spet ostali praznih rok. Tudi v napadu sicer niso igrali najbolje. To, da so prejeli kar 49 točk v samem prvem polčasu, jasno kaže, da so prevsem v obrambi povsem popustili. Če dodamo še, da tudi sodnika gotovo nista bila naklonjena gostiteljem, saj sta jim dosodila kar 36 osebnih napak (naspron-tikom pa le 14), je bil poraz proti solidni ekipi iz Gra-deža skoraj neizbežen. Kljub vsemu pa so cicibonaši pet minut pred koncem zaostajali za nasprotniki le za osem točk. Ze tedaj so ostali brez treh igralcev (Corettija, Uršiča in Stefančiča), ki so morali na klop zaradi petih osebnih napak. Ko pa je moral zaradi petih osebnih napak iz igrišča še Persi, je bila Cici-bonina usoda zapečatena. Od posmeznikov bi tokrat omenili Corettija za igro v prvem polčasu in Furlana. Duke Pub - Kontovle NordEst 92:74 (50:34) KONTOVEL: M. Emili, Spadoni 5, PaoletiC 6, Turk 13, Umek 6, I. Emili 21, Križman 8, B. Starc 3, Černe 2, Godnič 10, trener C. SON: 27. PON: Turk (36), Umek (38). 3T: Umek 1. Kontovelci so zaceli zelo slabo, saj so gostitelji takoj povedli kar s 25:7. Naši so slabo igrali predvsem v obrambi, kar so izkušeni domačini spretno izkoristili in povedli s 15 točkami. V drugem polčasu so se Kontovelci, predvsem po zaslugi Iva Emilija, približali na 10 toCk. Nato so spet popustili in visok poraz je bil tu. (B.S.) PROMOCIJSKA LIGA Breg - Momo Gib 78:75 (41:40) BREG: Bogateč 5, Schiu-laz 11, Kralj 10, Sarini, Gobbo, Gulič 5, Klanjšček, Klabjan 18, Vodopivec 21, Brazzani 8. TRI TOČKE: Vodopivec (3), Schiulaz (2). OS: 25. Brežani so zasluženo premagali vodilnega (to je bil za Momo Gio šele dragi poraz) in utrdili svoj položaj v boju za boljše izhodiščno mesto v play offu za napredovanje. Tekma je bila izenačena, Čeprav je bila pobuda skoraj vedno na strani Brežanov. Momo Gio je povedel samo v začetku dragega dela, ko si je s consko obrambo 3-2 priigrali sedem točk prednosti. Breg je nasprotnika dohitel že v 10. minuti, sam povedel za sedem točk, na koncu pa ni dovolil preseCeneja, kljub nekaj posrečenim košev gostom. Igor Vodopivec je bil za nasprotnika nerešljiva uganka tzako pod košem kot izza Črta za tri točke. V drugem polčasu je bil odločilen doprinos Schiulaza, Bogateč in Brazzani pa sta ob Berdonov! odsotnosti dobro vodila svoje moštvo. (D.S.) ____________ODBOJKA / V ZENSKI C LIGI_____ Nuova kreditna naredila še en pomemben korak Z odlično igro strla odpor tretjeuvrščenega Simaca - Nesrečen poraz Vala Siderimpes, prelahka zmaga Kmečke banke Nuova Kreditna - Simac Tarcento 3:1 (15:5, 15:13, 13:15,16:14) NUOVA KREDITNA: Ciocchi 3+0, Coretti 0+0, Crissani, Fabrizi 5+11, Furlan, Gregori 4+5, Kalc, Ma-millo 2+3, Pertot 10+7, Pre-stifilippo 0+0, Srichia 18+16. Nuova Kreditna je osvojila nove tri točke, istočasno pa se je tudi otresla enega od nasprotnikov v borbi za napredovanje, saj zaostanka Tarcento zdaj verjetno še ne more veC nadoknaditi. Tekmo so naše igralke začele odlično in prvi set spravile pod streho brez težav, nasprotnice pa dobesedno nadigrale. Zelo odločno so zaCele tudi dragi set in povedle s 6:1, Tarcento pa se ni hotel predati. Naše igralke so bile stalno v rahli prednosti, ki so jo tudi obržale do konca. V tretjem sta se ekipi borih za vsako žogo. Točka je pripadla zdaj eni, zdaj drugi. Do 13. točke pa so prej prišle gostje, ki so po izeneCanem finišu tudi osvojile set. Četrti se je nato resda končal z minimalno razliko, vendar zmaga naše ekipe ni bila v dvomu. Do 14. točke so sicer prej prišle gostje, vendar so v konCnici slogašice le pokazale vso svojo veljavo. Za zares lepo kolektivno igro, zlasti v prvih dveh setih, zasluži pohvalo vsa ekipa, ki je nato z veliko voljo do zmage znala premostiti tudi utrujenost v zadnjem setu. (Inka) Val Siderimpes - Terme DtArta 2:3 (15:3,15:6,14:16, 14:16,5:15) VAL: Monica Tomasin 14+16, Michela Tomasin 2+14, Lipone 11+14, Paola Uršič 1+5, Tomšič 2+0, Barbara Uršič 1+0, Zuccarino 2+2, Visintin 0+0, Danielis, Humar. Valovke so si prav na nesrečen in neroden naCin zapravile gladko zmago. Prva dva seta sta bila povsem v njihovih rokah, dobro pa je obetal tudi tretji, v katerem so zanesljivo povedle z 12:6. Odtlej jim ni šlo veC od rok, zgrešile so precej servisov in nasprotnice so jih z delnim izidom 7:0 prehitele ter vknjižile set. Kazalo je, da je šlo le za trenutno slabost v igri Goricank, saj so v Četrtem setu spet lepo poprijele in tokrat vodile celo s 14:6, vendar tudi ta vioska prednost ni bila dovolj. Valovke so povrhu imele na razpolago nic manj kot osem zaključnih žog, toda ekipa iz TolmeCa jim je počasi a vztrajno »pojedla« vso prednost in izsilila tie-break, v katerem so bile potrte valovke brez moči. Valov tabor je še dodatoo zagrenila vest, da je Ambrosijeva staknila ošpice in je nekaj Časa ne bomo videli na igrišču. Kmečka banka - Farra 3:0 (15:2,15:1,15:3) OLVMPIA: Corsi 5+4, Bulfoni 2+0, Silvana Pmici 4+2, Braini 5+2, Ditta 2+1, Mitri 4+0, Lucia Princi 3+0, Mirjam Černič 3+1. Že tako slaba Farra se je predstavila z rezervnimi igralkami, da bi svoje najboljše ne obremenjevale pred današnjim finalom mladink v Repnu. Tekma je bila tako popolnoma enosmerna, saj so se gostje predal eže pred prviom sodnikovim žvižgom, za 01ym-pio pa so stopile na igrišče prav vse igralke. ZENSKA D LIGA Bor Friulexport - Emme-zeta Bagnaria Arsa 1:3 (3:15, 8:15,15:13,10:15) BOR: Ažman 8+13, Flego 6+3, Sadlovvski 0+0, Fai-mann 7+7, D’Aniello 6+8, Zadnik 0+0, Jana Miličevič 0+0, Stemad 4+2, Gruden, Rogelja, Zorka Miličevič. Servis: Bor 9/15, Emme- zeta 12/14. Napake: Bor 16, Emmezeta 6. Mlade igralke iz Bagnarie Arse (danes bodo v Repnu sodelovala na deželnem finalu mladink) so zasluženo zmagale v Trstu. Borovke jim dva niza skorajda niso nudile odpora, nato pa so se prebudile (boljšo igro so sicer pokazale že v drugi polovici drugega seta) in bile enakovredne tekmicam. V tretjem setu so bile plave stalno v vodstvu (najmanjša prednost 11:10), v konCnici pa so z napadi Ažmanove in Faimannove set tudi osvojile. Za poraz je bil usoden slab začetek 4. seta, ko so gostje povedle kar s 13:2. Plave se niso predale, povod za reakcijo so bili odlični servisi Tanje Sternad (njen nastop je bil nadvse pozitiven), žal pa so v končnici naredile preveč napak (zlasti na servisu), da bi lahko poskrbele za preobrat. Povejmo še, da je Giulia Sadlovvski dobro nadomestila standardno podajaCico Tjašo Gruden, ki bo morala zaradi poškodbe kolena nekaj Časa mirovati. DEKLICE Play off Sloga Pizzeria Veto - Al-tura 0:3 (2:15,12:15,10:15) ODBOJKA / PO SINOČNJEM RAZPLETU V MOŽKI C LIGI II Pozzo še povečal prednost pred slogaši Soča Unitecno proti vodilnemu brez moči, Mirna Eurospin ob točko - Agraria Terpin: trud poplačan II Pozzo - Soča Unitecno 3:0 (15:8, 15:8,15:2) SOČA: Feri 4+5, Klede 0+11, Petejan 2+7, Brisco 0+2, Battisti 0+0, TomšiC 0+0, Braini 1+1, Marko Černič, Mitja Černič, Prinčič. Vodilni II Pozzo je bil sinoči za Sočane prehud zalogaj. Feri in tovariši so sicer odšli v Pradamano s tiho željo, da bi presenetili, vendar pa, kot pravi trener Cotič, forma moštva ta čas ni najboljša, nasprotnik pa je bil objektivno premočen. Največ težav je gostom povzročala igra H Pozza preko centrov, nezadostno pa so igrali tudi v obrambi in bloku. Soča je bila v vodstvu samo v 2. setu, toda prednosti s 6:2 žal ni znala obdržati. Qty Store - Mirna Eurospin 2:3 (7:15, 7:15,17:16,15:12,7:15) MIMA EUROSPIN: Božic 12+11, Celledoni 11+12, Colautti 3+3, Drasič 0+0, Peterlin 5+4, Princi 4+8, Riolino 19+18, Strajn 1+1, Veljak 1+1. Mirna Emospin se vrača z gostovanja z zmago in dvema novima točkama. Pred tekmo so v Sloginem taboru sicer računali na celotni izkupiček, kar je začetek tekme tudi obetal. Slogaši so zaigrali zelo dobro in prva dva seta suvereno osvojili. Takoj pa jnoramo poudariti, da je City Store odigral odlično tekmo, o čemer je jasno pričal tudi dolg aplavz, s katerim je domača publika nagradila svojo ekipo. Tretji niz je bil izenačen vse do konca, ko je City Store v končnici imel trohico sreče več. Četrti je bil dalj Časa v rokah slogašev, ki so vodili 12:10, v končnici pa so naredili nekaj napak, kar so razigrani in motivirani domačini takoj izkoristili. V Četrtem pa je Mirna Eurospin spet vzpostavila pravilno ravnotežje in povsem nadigrala nasprotnika. Kljub temu, da so slogaši prepustili eno točko City Štoru, lahko njihov nastop pozitivno ocenimo, saj so znali dobro reagirati na poraz iz prejšnjega kola. Trener Peterlin je na igrišče poslal vse razpoložljive igralce, ki so res dobro opravili zaupano jim nalogo. (Inka) Itely Fojda - Agraria Terpin 2:3 (13:15,15:5,1:15,15:12,10:15) OLVMPIA: Simon Terpin 7+20, Janez Terpin 6+12, Graunar 6+11, Domi 3+5, Bensa 8+4, Pintar 5+3, Saša Hlede, Komjanc 0+0, Jurij Hlede 0+0., Guzzon. SerVis (tOCke/napake) 6/14. Blok 7+5. Igralci 01ympie so se ekipi iz Fojde oddolžili za poraz v Gorici (3:1), ko so - za razliko od sinoči - nastopili v okrnjeni postavi. Tekma se je razživela v zadnjih dveh setih, ko sta obe ekipi pokazali veliko mero borbenosti. 01ympia je v zelo veliki telovadnici razmeroma dobro servirala in sprejemala servis, nekaj več težav kot ponavadi pa je imela v napadu, kjer ni znala izkoristiti vseh uporabnih žog, Čeprav je treba pri tem tudi pohvaliti dobro obrambo gostiteljev. V polju so se srčno branih tudi Goričani, tako da jim je naposled le uspelo vknjižiti točki, s katerima so še nekoliko bolj oddaljili od Itelyja, ki jim sledi na lestvici. Za dober nastop in borbenost je treba pohvaliti vse igralce, posebej pa še Janeza Terpina. Fiume Veneto - Val hnsa 0:3 (3:15, 6:15,12:15) VAL IMSA: Černič 5+2, Florenin 11+7, Mucci 3+6, Radetti 5+10, Orel 0+2, Buzzinelli 2+9, Makuc 0+0, Pao-letti, Lukež 0+0. Valovci so se oddolžili Fiume Venetu za izgubljeno točko v Standrežu. Čeprav je Fiume Veneto zadnji na lestvici so se sinočnjega gostovanje malce bali. Florenin je igral s temperaturo, Orel in Buzzinelli sta bila poškodovana, vendar se je takoj pokazalo, da je strah odveč, saj gostitelji valovcem niso bili dorasli. V drugem setu sta pri stanju 10:2 na igrišče stopila tudi mlada Makuc in Lukež. V tretjem setu so si gostje privoščili pavzo, a le do vodstva Fiume Veneta z 10:4. Zaostanek so hitro nadoknadili in tako vknjižili gladko zmago, za katero se jim v bistvu ni bilo treba preveč truditi. MOŠKA D LIGA Mossa - Naš prapor 3:0 (15:4, 15:9, 15:6) NAS PRAPOR: Boškin 1+5, Čevdek 0+2, Devetak 1+0, Figelj 0+0, A. Juretič, V. JuretiC 2+2, Korečič 2+1, Poletot 0+0, Sergo 1+1, Uršič 0+5. Mossa še ni povsem opustila upanj, da bi se vmešala v boj za napredovanje ((VBU naj bi se mu namreč odpovedal), čeprav je ekipa v težavah. Proti Bricem je namreč nastopila le s sedmimi igralci. Zal gostje tega niso znali izkoristiti, predvsem zaradi zelo slabega sprejema servisa in pomanjkanja pravega tekmovalnega duha Trener Orel je poskusil z raznimi menjavamai spremeniti potek tekme, vendar so bili vsi ukrepi zaman. Brici morajo spet poprijeti, saj niso še povsem navamem glede obstanka v ligi. Bor - Tomana 0:3 (8:15,12:15,8:15) BOR: Mihč 0+0, Savarin, JanCar 0+4, Volčič 6+5, Čuk 2+12, Miot 4+10, Šušteršič 2+1, Jagodic 1+1. Borovci so izgubili tudi proti Tomani, ki je sicer 6. na lestvici, na včerajšnji tekmi pa ni pokazala nič posebnega. Gostje so v prvem setu takoj povedli na 7:0. Naši so se jim približali na 5:8 in 7:11. Nato so napravili nekaj napak in s tem so si zapravili tudi set. Drugi se je bil zelo izenačen, saj je trajal kar 35 minut. Ekipi sta se menjavali v vodstvu do izida 12:12. Sledile so tri napake in tudi ta niz je šel po zlu. Zadnji set je bil izenačen do 7:7, nakar so borovci spet popustih ter izgubili set in srečanje. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Rada Šušteršiča, kijev vlogi podajaCa zaigral zelo solidno. (Dejan) Kras Avalon uspešen Izidi včerajšnjih namiznoteniških tekem: Zenska A2 liga: Kras Avalon -Moncalieri 5:2. Zenska B liga: Kras Activa - Fit Lycra 1:4. Moška Cl liga: Kras - Azzurra 5:2. Zenska Cl liga: Sarmeola - Kras 3:2. domači šport A LIGA / DANES V 26. KOLU PROMOCIJSKA LIGA / DANES V 25. KOLU Danes Nedelja, 21. marca 1999 NOGOMET PROMOajSKAUGA 15.00 na Proseku: Primorje - Cividalese; 15.00 v TržiCu, Ul. Bolto: Monfalcone - Vesna; 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Zarja/Gaja 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Edile Adriatica; 15.00 v Trstu, Drevored Sanzio: San Giovanni - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Ul. Petracco: Roianese - Breg; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Campanelle; 15.00 v Trebčah: Primorec - Savorgnanese 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Ul. Felluga: CGS - Kras; 15.00 v Dolini: Breg B - Romana NAJMLAJSI 10.30 na Padricah: Zarja/Gaja - Opicina ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Staranzano KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - POM Tržič DRŽAVNI KADETI 11.00 v pordenosnki športni palači: Amid del B asket - Bor Friulexport; 11.30 pri BrišCikih, Ervatti: Konto-vel La nuova edile - Don Bosco DEŽELNI KADETI 17.30 pri BrišCikih, Ervatti: Jadran - Goriziana DEČKI 10.30 v Trstu, Ul. Calvola: SGT - Kontovel; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Polisportiva Isontina PROPAGANDA ZENSKE 11.00 v Gorici, Ul. Nizza:: Ardita - Polet ODBOJKA DEŽELNI FINALE MLADINCEV 9.30 in 15.30 v tržiški športni palaCi: nastopajo Sloga, Finvolley, San Vito in VBU Videm DEŽELNI FINALE MLADINK 9.30 in 15.30 v Repnu: nastopajo Sloga, Farra, Juveni- lia in San Lorenzo NARASCAJNICE 11.00 v Dolini: Breg - Nuova kreditna A; 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: SanFAndrea - Bor Friulexport TENIS MOŠKA B LIGA 10.00 v Gorici, Drevored 20. septembra 3: TC Zacca-relli - Gaja HOKEJ IN LANE ITALIJANSKI POKAL 19.00 v Spinei: Spinea - Polet Kvvins UMETNOSTNO KOTALKANJE POKRAJINSKO PRVENSTVO NARASCAJNIC 9.00 in 15.00 v Trstu, kotalkališle edera: nastopa tudi Polet Derbi kola bo v Turinu Juventus bo igral proti Romi Zelo zanimivo tudi v Vidmu Primorje išče na Proseku točke za mimo rešitev Križani upajo v čudež Za Zarjo/Gajo zelo težko gostovanje Derbi današnjega, 25. kola italijanske nogometne A lige bo v Turinu, kjer bo Juventus, ki si je med tednom prislužil uvrstitev v polfinale lige prvakov, gostil Romo, ki pa je bila izločen aiz pokala UEFA in se bo danes s prestižno zmago skušala oddolžiti za ta spodrsljaj. Juventus o v trener Ance-lotti bo imel nemalo težav s postavo, saj se je Zidane poškodoval med pokalno tekmo. Tudi Peruzzi in Pessotto danes ne bosta igrala. Tudi Roma ne bo igrala s popolno posttavo, saj sta Alej-nicev in Žago diskvalificirana. Drugo pomembnejše srečanje kola bo drevi v Vidmu, kjer bo Udiense igral proti drugouvrščeni Parmi, ki se je med tednom s toCo golov uvrstila v polfinale pokala UEFA. DANAŠNJI SPORED (15.00): Bologna - Vicen-za (v prvem delu 4:0), Cagliari - Empoli (1:2), Fiorentina - Piacenza (2:4), Juventus - Roma (0:2), Lazio - Venezia (0:2), Milan - Bari (0:0), Perugia - Salernitana (0:2), Sampdoria - Inter (0:3), Udinese - Parma (1:4, ob 20.30). V C2 ligi Triestina danes pri vodilnem Viterbeseju Osrednje srečanje nogometne C2 lige bo danes gotovo'v Viterbu, kjer bo domači Viterbese igral proti Triestini. Zadnji uspešni nastopi so vnesli v tržaški tabor precej optimizma, tako da ekipa trenerja Man-dorlinija danes računa na zmago. Bivši trener Triestine, ki sedaj vodi Viterbese Paolo Beruatto ima nekaj težav s postavo, ker sta Trotta in Cop-pola disckalificirana, vseeno pa so v Viterbu prepričani, da ne bodo izgubili in da so kljub vsemu favoriti za zmago. Viterbese ima kar osem točk prednosti pred dru-gouvrcenim Sandonajem in devet pred Triestino, tako da bo lahko povsem sproščeno igral. DANAŠNJI SPORED (15.00): Castel San Pier-to - Baracca Lugo, Fano -Gubbio, Mestre - Trento, Rimini - FAenza, San-dona - Torres, Sassuolo -Maceratese, Tempio -Vis Pesaro, Teramo -Giorgione, Viterbese -Triestina. Primorje - Cividalese Na proseško »Rouno« pride novinec lige, ki je bil v prvem delu prvenstva pravo presenečenje. Ekipa iz Čedada je po porazu, ki ga je doživela v krstnem nastopu s Palmanovo, nato v 11 tekmah zbrala 22 točk, izgubila je le proti Capri vi in zato je bila vedno na zgornjem delu lestvice. Od 13. kola dalje pa Cedajci niso več tako uspešni, saj so v naslednjih 12 tekmah zbrah le pet točk in zato kot Primorje niso še na varnem. Prav zaradi kočljivega položaja na lestvici obeh ekip se danes obeta na Proseku oster boj za točke. Gostje bi se morda zadovoljili tudi z neodločenim izidom, Primorje pa računa na kaj veC. Za uspeh pa morajo ProseCaniigrati mnogo bolje kot na zadnjih nastopih, in to predvsem v napadu. Ce odvzamemo gladko zmago (4:0), ki so jo izbojevah proti Muggii, so v zadnjih 11 tekmah dali le štiri gole, medtem ko so jih v prvih 12 dosegli 16. Ker tokrat v vrstah Primorja ni bilo diskvalificir-nih, mislimo, da trener Bidussi ne bo bistveno spremenil postave. Navijači upajo, da se bo odločil za napadalno igro. SODNIK: Bagnariol iz Pordenona. Monfelcone - Vesna Križani, ki si po nedeljskem šestem zaporednem porazu na domačih tleh delijo zadnje mesto na lestvici z Maranesejem, igrajo v TržiCu proti ekipi, ki se bori za napredovanje in ima že vrsto 21 uspešnih nastopov. TržiCani, ki so startali med favoriti za konCno zmago, pa so v prvih treh tekmah igrali neodločeno s Ponziano in izgubili proti Latte Carsu in Primorju. Prav poraz, ki so ga doživeli na Proseku, je bil zadnji, ker se je potem začela uspešna serija TržiCanov. Prav zato je vodstvo kluba po 12. kolu zamenjalo trenerja Gallino z Me-deotom. Rezultati niso izostali in Monialco-ne je sedaj med najresnejšimi kandidati za 2. mesto, s katerim bi si zagotovil napredovanje v višjo ligo. Zamenjava trenerja (Nonis - Petagna) pa ni prinesla zaželenih rezultatov Križanom, ki so skoraj v brezupenm položaju na lestvici. Prav zato morajo »plavi« jurišati na zmago, ne glede na to, da je nasprotnik v tem dvoboju favorit. Domačini bodo igrali v okrnjeni postavi, ker imajo kar tri izključene nogometaše (Mazzoli, Cragnolin, Nova-ti). SODNIK: Buscema iz Vidma. S. Canzian - Zarja/Gaja Nepričakovan odstop trenerja združene ekipe Miloša Tula je v tem tednu padel kot strela z jasnega, prav pred dokaj delikatno tekmo. Moštvo iz Škocjana je zaradi slabih rezultatov že v začetnem delu prvenstva pokazalo, da sodi med kandidate za izpad. Po 18 tekmah si je delilo predzadnje mesto na lestvici s kriško Vesno (14 točk). V zadnjih šestih nastopih pa je San Canzian odločno reagiral, izgubil le proti Palmanovi s tesnim 0:1 ter osvojil deset točk. Čeprav si je izboljšal položaj na lestvici, ni še na varnem in zato bo danes jurišal na zmago. Letošnja hiba združene ekipe so prav tekme v gosteh. Poleg tega da je Zarja/Gaja na tujem igrala šestkrat neodločeno, je premagala s 4:1 le tržaško Ponziano, in to pred petimi meseci (18. oktobra lani). Zato so navijači nekoliko zaskrbljeni. S takšno taktično potezo bo nov trener »modro-mmenih« Michele Di Mauro skušal prekrižati račune domačinom? Na to je težko odgovoriti, ce upoštevamo, da bo imel velike težave s postavo. Štrukelj, Ispiro in Lorenzi so izključeni, Sclaunich, Borstner, Grgič, Faletti in Kalc pa so poškodovani. Velikih izbir kot vidimo nima in ker bo moral poslati na igrišče pomlajeno postavo, bi bil tudi neodločen izid za združeno ekipo uspeh. SODNIK: Taiariol iz Pordenona. (B.R.) Obvestila 1. AMATERSKA LIGA / DANES V 24. KOLU 3. AMATERSKA LIGA SK BRDINA obvešča, da je odhod avtobusa za Trbiž danes, 21. marca, ob 6. uri z Opčin in ob 6.15 iz Sesljam. SD POLET sklicuje v petek, 26. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni letni OBČNI ZBOR, in sicer v dvorani Zadmžne kraške banke na Opčinah. Dnevni red je naslednji: 1. poročilo upravnega odbora, 2. poročila odgovornih za sekcije, 3. blagajniško poročilo, 4. poročilo nadzornega odbora, 5. razprava. Vljudno vabljeni! Zoran Jerončič gost Športela Gost jutrišnjega Spor-tela (TV Koper-Capodi-stria ob 22.30) Zoran Jerončič, trener in poznavalec goriške odbojke na tej in oni strani meje. Zakaj kar tako, prof. Miloš Tul? Med drugimi prispevki si boste lahko ogledali tudi prispevek o domačem srečanju, košarkarskem seveda, Doma iz Gorice in združene ekipe Jadran ter povzetek iz nogometnega srečanja doberdobske Mladosti. V kotičku šport pod Triglavom pa svoja presenečenja kuha Rok Maver. Kaj bo iz teha skuhal, bomo še videli. Sovodenjci doma za biti ali ne biti Igrali bodo proti tržaški ekipi Edile Adriatica -V 2. AL doberdobska Mladost favorizirana 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Edile Adriatica Sovodenjci bodo danes verjetno pred ključno tekmo v tem zadnjem delu prvenstva. Gostili bodo ekipo Edile Adriatica, ki še na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Tudi Sovodenjci pa si ne smejo privoščiti spodrsljaja, da bi na padli v zelo nevarne vode, iz katerih bi se bilo nato zelo težko izvleci. »Proti Edile Adriatica moramo absolutno zmagati. Tu dileme ni. Res je, da bomo igrali brez dveh ključnih igralcev, kot sta Inter-bartolo, ki je diskvalificiran, in Fabia Samba, ki je poškodovan. Stisniti pa bomo morali zobe, igrati požrtvovalno in borbeno od samega začetka. Pričakujem tudi pomoč naših navijačev,« je dejal odgovorni za sovo-denjsko ekipo Gianni Marson. V prvem delu so Sovodenjci zmaglai v Trstu z 2:0. SODNIK: Colicchia iz Pordenona. San Giovanni - Juventina Standreško moštvo bo danes v Trstu imelo na trenerski klopi Marka Kerpana, ki je tudi predsednik Juven-tine. Do zamenjave trenerja je prišlo zaradi zadnjih slabih nastopov ekipe, ki je sedaj zopet v zelo nevarnem položaju na lestvici in le tri točke od dejanskega nazadovanja v drugo amatersko ligo. V ekipo se bo spet vrnil Donati. Jvuentina bi se seveda proti močnemu San Giovanniju zadovoljila tudi s točko. SODNIK: Lepre iz Cervinjana. 2. AMATERSKA LIGA Mladost - Campanelle Z današnjo domačo zmago proti ekipi Campanelle bi doberdobska ekipa dejansko napravila odločilen korak na poti do napredovanja v višjo ligo. Tega se v doberdobskem taboru seveda zavedajo in so tudi odločni, da te edinstvene priložnosti absolutno ne gre zamuditi. Po današnjem srečanju s Campanellami Čakata Mladost velika derbija v gosteh proti Medeii in Fincantieriju. Torej potrebno je staviti stv ari na varno že pred tema tekmama. Danes ne bo igral diskvalificirani Sergio Mania, v ekipo pa se bo vrnil Fontana. V prvem delu je Mladost premagala v Trstu Campanelle Z 1:0. Zadetek pa je dal Peter Gergolet. SODNIK: Boga iz Cervinjana. Roianese - Breg Brežani igrajo proti ekipi, ki je v prvem delu prvenstva zbrala eno točko veC od »plavih«. V nadaljevanju pa so RojanCani v devetih odigranih tekmah osvojili le štiri točke. Premagali so zadnjeuvršCeni Turria-co in igrali neodločeno z Villo. Ker v zadnjih petih tekmah vedno izgubili, so zdrknili na predzadnje mesto lestvice, tako da jim sedaj grozi nevarnost pred izpadom iz lige. Zato je pričakovati, da bodo RojanCani igrali na vse ah nie, vendar v okrnjeni postavi, ker imajo veC diškvafificiranih nogometašev. Brežani si ne delajo preglavic, ker v povratnem delu prvenstva igrajo kot prerojeni. Sedaj, ko se jim nudi priložnost, da se lahko potegujejo za Četrto mesto na koCni lestvici, smo prepričani, da bodo napeli vse moCi, ker hoCejo dokazati, kaj so zmožni. SODNIK: Cominotto iz Tricesima. Primorec - Savorgnanese Po porazu proti prvouvršCeni Pro Farri (7. februarja), s katerim so bili praktično odrezani od boja za napredovanje, so Trebenci popolnoma popustili. Po tem spodrsljaju je Primorec v petih tekmah premagal le zadnjeuvršCeno S. Andreo in igral dvakrat neodločeno. Kljub temu da nasprotnik sodi med šibkejše ekipe te skupine, doslej je zbral le 20 točk in se bori za obstanek v ligi, utegne biti težka ovira za Trebence, ki bodo tudi danes igrali v okrnjeni postavi. Paro-vel in Blanos sta izključena. Na sreCo pa bo trener Corona lahko raCunal na Srebernicha in Naperottija, ki prejšnjo nedeljo nista igrala zaradi izključitve. SODNIK: Intilla iz Krmnina. 3. AMATERSKA LIGA CGS - Kras Tržačani, ki imajo na »realni« lestvici pet točk manj od Krasa, bi lahko delali preglavice »rdeCe-mmenim«. CGS se poteguje vsaj za peto mesto na končni lestvici, kar pomeni uvrstitev v »play-off«. Za dosego tega cilja ne bodo imeli lahke naloge, ker Tržačani morajo v preostalih treh tekmah igrati z Vermeglianom, Romano in Foglianom. Prav s slednjim si CGS trenutno deli peto mesto lestvice. Medtem ko Tržačani upajo na zmago, bi se krasovci, ki imajo pet točk več od nasprotnika, morda sprijaznili tudi z neodločenim rezultatom. Breg B - Romana Prenesetljivi ekipi Brega pride v goste Romana, ki so jo »plavi« že premagali v prvem delu prvenstva kar sredi Tržiča s tesnim 1:0. Brežani tudi tokrat računajo, da se bodo dobro odrezah pred svojimi navijati, Čeprav se zavedajo, da so gostje preboleli krizo, v katero so zašli v začetku drugega dela prvenstva (tri zaporedni porazi). Po zamenjavi trenerja (Facchin -Buttignon) je Romana v petih tekmah izbojevala tri zmage in dva neodločena izida, ter se s tem prebila do tretjega mesta na lestvici, tako da ima sedaj tri točke manj od drugouvrščenega Vermegliana. Zarja/Gaja B bo prosta (B.R.) Primorje B odlično igralo, zmagali pa so gostje Primorje B - S. Maria La Longa 1:2 (0:0) STRELEC ZA PRIMORJE: M Emili. PRIMORJE: Murri, Ferfolja, Bukavec, Tence, D. Gher-bassi, Sardoč, Radinja, Kuk, M. Gherbassi (Franzot), P-Emili, Miliani (M. Emili). ■ Čeprav so Prosecani skozi vso tekmo imeli premoč h1 so igrah eno svojih letošnjih najlepših tekem, so vseeno ostli praznih rok. Ze v prvem polčasu bi gostitelji lahko povedli, saj so zadeh vratnico, poleg tega so zamudih tudi veC priložnosti za gol. Tudi v drugem delu srečanja so imeli pobudo v svojih rokah domačini, toda gostje so nepričakovano povedh in nato tudi poveCah izid na 2:0. Primorje je še naprej napadalo in dalo častni gol le pet minut pred koncem tekme. Kljub porazu pa si prav vsi proseški nogometaši zaslužijo pohvalo. MLADINCI Vesna - Ludnico 0:5 (0:2) VESNA: Esposito, Polh, Ravahco, Blasina, Daris (Sarti). M. Germani (Rubimbura), Laghezza, Martincich (Urdihk Šušteršič (Lucignano), S. Germani, Tomadin. Križani so igrah ena svojih slabših tekem proti ekipah) z vrha lestvice. Gostiteljem je bil usoden prvi zadetek, k1 §o ga dobili prav poceni. Vesna je nato moCno reagirala iu celo zadela dve vratnici, enkrat pa za las zgrešila zadetek-V domači ekipi se je začela porajati živčnost, s tem so se vrstile napake kot na tekočem traku. Gostje pa so drugi . delu tekme so ________- Zarja/Gaja 1:5 (1:2) STRELCI ZA ZARJO/GAJO: Škerlj 2, Damjan Gregor)■ Mase in Furlani. Z ARJA/GAJA: Jaš Gregori, Sulcic, Lorenzi, Zornada (Križmantic), Longo (Primosi), Mase, Škerlj, Berce, Furlani, Ban, D. Gregori (Oblati). Vzhodno-kraška enajsterica je premostila novo oviro-Solidna Chiarbola je celo prva povedla z lepim zadetkom-Prav na začetku igra "rumeno-modrih" ni blestela in čakati smo morah, dokler sodnik ni dosodil Zarji/Gaji v korist enajstmetrovko, ki jo je Škerlj uspešno izvedel. Nato pa s® je igra le nekoliko razživela in naši so kmalu tudi povedli z Masejem, ki je odlično izkoristil gneCo v kazenskem prostoru. V drugem polčasu pa so naši stopili na igrišče kot prenovljeni in končno igrah, kot je treba. Tretji zadetek je dosegel hitri Damjan Gregori, ki je z glavo premagat domačega vratarja. Prekrasen je bil tudi Četrti zadete^ Škerlja, ki je s strelom iz kakih petindvajsetih metrov zadel v polno, tako da je bil rezultat že na varnem. Na koti' cu pa je bil Se cas za peti gol Furlanija, ki je odlično sklonil akcijo Lorenzija, kr je preigral celo vrsto nasprotnikov’ tako da je Furlani le potisnil žogo v mrežo, (jn.g.) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Se danes, 21. marca Stalno gledališče iz Bočna »VArialda« Giovannija Testorija. Režija Marco Bernardi. Predstave: danes, 20. marca ob 20.30, jutri, v nedeljo, 21. marca ob 16.00. Od 23. do 28. marca bo Teatro e Societa izvajalo »Hollywood, portret zvezdnika«. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Predstave: v torek, 23. marca ob 20.30, v sredo, 24. marca ob 16.00, v Četrtek, 25., v petek, 26. in v soboto, 27. marca ob 20.30, v nedeljo, 28. marca ob 16.00. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Do 28. marca, Graham Greene »Na potovanju s teto«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 20. marca ob 20.30, 21. in 23. marca ob 16.30, 24., 25., 26. in 27. marca ob 20.30, 28. marca ob 16.30. Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4) V sredo, 24. marca zadnji film v francoskem originalu: Marion Vernoux »Love etc«. Gledališče »Silvio Pellico« (Ul. Ananian) Danes, v nedeljo, 21. marca ob 16.30 bo gledališka skupina »I grembani«, podala komedijo »Scondariole« katere avtor in režiser je Gian-franco Gabrielli. BOUUNEC Občinsko gledališče »F. Prešeren« V torek, 23. marca (red H); v sredo, 24. marca (red I) in v Četrtek, 25. marca (red C) ob 16.00 ponovitev Jovanovičeve alko komedije »Klinika kozarcky«. GORICA Kulturni dom Kinoatelje predstavlja »Pomlad 1999«. V Četrtek, 25. marca ob 20.45 »Jabolko«. Režija Sami-ra Makhmalbaf. Kulturni center »Lojze Bratuž« Danes, v nedeljo, 21. marca ob 17.00 uprizori gledališka skupina Oder 90 farso v treh dejanjih »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Režija Darko Komac. V petek, 26. marca, ob 10.30 bo gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane z igro Martin Krpan. TRŽIČ Občinsko gledališče V sklopu niza danšnjih komikov bo dne 31. marca, ob 20.30 nastopil Paolo Rossi s predstavo Arlequin. LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično glredališCe - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: 22. marca delo »Cavalli marci« Clau-dia Nocere, 7. aprila »Bella di notte e racchia di giorno« Luciane Lizzetto, 20. aprila »Ma che bella serata« skupine Gruppo scaldasole, 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le muc-che hanno tanta pazienza« skupine Papu. _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče V ponedeljek, 22. marca ob 10.00 in ob 15.00 -E. Ionesco: »Plešasta pevka«. V torek, 23. in v sredo, 24. marca ob 10.00 - N. Simon: »Jetnik druge avenije«. V Četrtek, 25. marca ob 10.30 - P. Barnes: »Ni tako slabo kot izgleda«. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 27. marca, ob 20.30 bo nasporedu gledališka predstava Jeana Geneta »Služkinji« v priredbi Narodnega doma iz Maribora. V nedeljo, 28. marca, ob 16.00 bo na sporedu otroška predstava Melite Osojnik »Take mačje, take mišje«. UUBUANA Mestno Gledališče Dne 23., 25. in 31. marca ob 19.30, Evgene Ionesco, »Zavratne igre«. 24., 27. in 29. marca ob 19.30, VVilliam Shakespeare »Antonij in Kleopatra«. Danes, v nedeljo, 21. marca ob 19.30, gostuje Drama Italiano z Reke z delom »Un bel di vedremo«. V petek, 26. marca ob 19.30, Curth Flatovv, »Mož, ki si ne upa«. V torek, 30. marca ob 18.00, Ivan Cankar, »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. KRANJ Prešernovo gledališče / ponedeljek 22. marca, ob 19.00 gostuje SSG iz Trsta s predstavo Alana Ayckbourna »Polovične resnice«. Režija Vladimir Jurc (na sliki - Foto Kroma). _______________KOROŠKA___________________ CELOVEC Mestno gledališče Dne., 26. in 27. marca ob 19.30 - Gianni, Ginetta in ostali (komedija) - L. VVertmiiller). Dne., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 30. in 31. marca ob 20.00 - na študijskem odru: »VVolken, Heim - Oblaki, dom - (v nemCšini in slovenščini). 25. in 30. marca ob 19.30 - Prebujanje pomladi -Frank VVedekind, otroška tragedija. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V torek, 30. marca ob 20.30, bo na sporedu premiera baletne predstave »Les dialogues des Car-melites« Francisa Poulenca. Ponovitve bodo dne 31. marca ob 20.30; v petek 2., 6., 7. in 8. aprila ob 20.30 ter 10. aprila ob 17.00 in 11. aprila ob 16.00. Vstopnice bodo v predprodaji ob 20. marca pri blagajni gledališča. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 22. marca ob 18.00 bo v sklopu operne in baletne sezone Gledališča Verdi predstava »Ura s... Sun Xiu Wei« V nedeljo, 28. marca, ob 21.00 bo v sklopu operne in baletne sezone Gledališča Verdi na sporedu balet v dveh delih »Štirje letni Časi - serenade«. Dvorano Deutscher Hilfsverein 6. abonmajski koncert Glasbene matice bo v torek, 30. marca, ob 20.30. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice s sodelovanjem pianista Sijavuša Gadžijeva. Na sporedu Sonc, Dvorak in Šostakovič. Bar »II pošto delle fragole« (Ul. de Pastrovich 4) Danes, v nedeljo, 21. marca ob 21.30 nastop skupine »The Danubians«. Sestavljajo jo glasbeniki iz Madžarske, Češke in Združenih držav. V petek, 26. marca ob 21.30 nastop skupine »Histericnj« iz Ljubljane. OPČINE Župnijska cerkev sv. Jerneja V četrtek, 25. marca ob 20.30, »Pasijon po Janezu« (Francesco Corteccia 1502 - 1571) v izvedbi Moškega zbora U.S.C.I. - Združenja pevskih zborov iz Pordenona pod vodstvom Giorgia Ma-zuccata in recitatorja Carla Pontesillija. Prosvetni dom Začetek pomladne sezone ’99 Openskih glasbenih srečanj bo v nedeljo 28. marca, ob 18.00. Nastopili bodo: Slovenski sekstet klarinetov (spored: M. Eychenne, R. Loucher in J. Brahms); Dario Savron - marimba in vibrafon (spored: F.P. Tedesco, C. O. Musser, D. Friedmann.l R. VViener, A. Miyoshi in K. Abe). GORICA Kulturni dom V sredo, 31. marca ob 20.30, bo v priredbi Kulturne zadruge »Maja«, nastop hrvaškega pevca Gorana Kuzminaca. Deželni avditorij Deseta izvedba goriških srečanj z jazz glasbo. V ponedeljek, 22. marca nastop kvinteta Steva Swallowa. PASSARIANO Vila Manin Danes, v nedeljo, 21. marca ob 11.15, bo v okviru »glasba na angleških in italijanskih dvorih«, komorni koncet, ki ga bo izvajalo gledališče G. Verdi. _____________SLOVENIJA_________________ KOPER Palača Gravisi-Barbabianca (Gallusova 2) Društvo prijateljev glasbe iz Kopra priredi v torek, 23. marca ob 20.00 konceret bari-tonisat Egona Bajt in na pianista Andraža Hauptmanna. V torek, 30. marca ob 20.00 bodo večer oblikovali Mirjam Brozina, klavir, Mitja Žerjal, saksofon in Zoltan Peter, klavir. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. V torek, 30. marca ob 20.00 VVilliam Anderson; v Četrtek, 15. aprila ob 20.00 Adriano Del Sal; v četrtek, 29. aprila ob 20.00 Zoran DukiC in v Četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učencev kitare primorskih glasbenih šol. V ponedeljek, 22. marca ob 20.00 koncert. Zoran Predin in Mar Django quartet »Ljubimec iz omare«. UUBUANA SNG Opera in balet Dne 27. marca ob 19.30 klasični balet, Peter IljiC Čajkovski, »Trnuljčica«. Dirigent Aleksander Spasič. Cankarjev dom V torek, 23. marca ob 20.00 Concentus musicus Wien in zbor Arnold Schonberg z Dunaja. Dirigent Nikolaus Harnoncourt. V nedeljo, 28. marca ob 19.30, letni koncert APZ Tone Tomšič. Dirigent Stojan Kuret. V torek, 30. marca ob 20.00, plesna predstava »Romeo in Julija«. ______________KOROŠKA_________________ CELOVEC Mestno gledališče Dne, 24. in 31. marca ob 19.30 - Schreber (opera v 8 slikah - Peter Androch).» PRIMORSKA POJE OPČINE - Cerkev sv. Jerneja - nedelja, 21. marca ob 18.00 DREŽNIC A - Cerkev srca Jezusovega - nedelja, 21. marca ob 17.00 PORTOROŽ - Avditorij - petek, 26. marca ob 20.00 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Revoltella: do Velike noči bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 3. aprila šesto »Srečanje umetnikov«. LipanjePuntin Artecontemporanea: razstava z naslovom Atlante furlanskega umetnika Paola Toffotuttija. Razstava bo odprta do 14. aprila. Galerija Tržaške knjigarne (Ul. sv. Frančiška 20): razstava Bogdana Sobana. Obrazi Krasa -računalniške grafike. Razstava bo odprta do 23. marca od torka do sobote ob urniku Tržaške knjigarne. A.R.A.C. Ljudski vrt (Ul. Giulia 2): od 25. marca do 5. aprila bo razstavljal Roberto Biasiol. Urnik: vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. A.P.T. (Ul. san Nicolo 20): do 23. marca razstavlja Denis Indelicato. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in praznikih zaprto. gorica Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. V Galeriji Kulturnega doma (Ul. Brass 20) bo do Četrtka, 25. marca razstavljal slovenski slikar Boris Zaplatila iz Ljubljane. Razstava je odprta ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Galerija ARS: v prostorih Katoliške knjigarne na Travniku, razstavlja akademska slikarka Anka Krašna. Kulturni center Lojze Bratuž: V petek, 26. marca ob 18.00 bo otvoritev razstave Safeta Zeca. VIDEM Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do 12.30 in od 15.30 do 19. ure. ________________VENETO____________________ BENETKE PalaCa Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. ____________SLOVENIJA_______________ KOPER Galerija Loža: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva. PIRAN Mestna galerija: tematska razstava, Pregelj Stupica, Bernard - vprašanje kontinuitete slovenskega slikarstva. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. UUBUANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Galerija Tivoli - Galerija Cankarjevega doma: do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak je na ogled do 28. marca. Od 6. aprila do 2. maja pa bo razstava v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. RAI 3 slovenski program RAI 2 §2 RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 Slovenija 2 RAI 1 Euronevvs Nart.: Očetov pes Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo -Hiša Variete: La Banda dello Zecchino, vmes Barba-rossa Aktualna odd.: Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Nabožna oddaja: A sua immagine Angelus - Papežev blagoslov Aktualna odd.: Linea verde - Zelena linija - V živo iz narave (vodi San- Aktualno: 7 minus 7 Nan.: Un volto, dne don- M Nan.: Le redini del cuore Napovedniki Vremenska panorama Jutranja odd.: In famiglia ne, 6.50 Renzo in Lucia Kroj Variete za najmlajse, vmes Živ Zav: ris. Svet Petra Kino Kekec - V družini (vodita Tibe- Pregled tiska risanke Zajca, 8.25 Tabaluga, SP v smučarskih skokih rio Timperi. R. Capua) Nedeljski koncert Nan.: Kirk 8.50 Srebmoglavi konjič, Pripravljeni, oddaja o slo- 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Aktualno: La domenica nJS SP v nordijskem 9.15 Telerime, 9.20 nan. venski vojski Variete: Nedeljski Disney, del villaggio smučanju: zenska štafeta Pika Nogavička (Švedska 50 let folklorne skupine vmes risanke Masa 4x5 Ozare Tine Rožanc Nanizanka La domenica del villag- Odprti studio Glasb, serija: Veliki skla- Košarka NBA Action Variete: Ventanni (vodi gio Šport: Grand Prix, 13.00 datelji - Mahler Evrogol Simonetta Martone) Dnevnik Vodič nogometnega prven- Dok.: Gospodarji živali - Košarka NBA: Miami - Dnevnik Aktualna oddaja o okolju stva Gami in slon Ana Indiana TG2 Motorji, vreme in ekologiji: Melaverde Šport: Zadnje novice s Obzorja duha Videoring s Sergejo Šport: Quelli che la do- Dnevnik Tg4 športnih igrišč Ljudje in zemlja, oddaja TV nad.: Ljubezen nam je menica... (vodi Fabio Fa- Film: Tuono blu (pust., Glasbena odd.: Super TV Maribor vsem v pogubo (Jože Ga- zio), 14.55 Quelli che il ZDA ’83, i. R. Scheider) Film: Staying Alive Poročila, vreme, šport le, 1. del) calcio... Film: Tomahavvk (ve- (glas.. ZDA ’83, r. S. Stal- Marketing Dok. serija: Vrag - Neav- RTm Šport: Stadio sprint stern, ZDA ’51) Ione, i. John Travolta) Pomagajmo si toriziran življenjepis os Aktualno: Tg2 Dosje Nan.: Dellaventura, vmes Film: Scuola di geni Orion (VB, 1. del) iflB Vremenska napoved (18.55) dnevnik (kom., ZDA ’85, i. Val TV Poper Šport v nedeljo Šport: Domenica sprint, Film: Sol levante - Rising Kilmer, Gabe Jarrett) Potepanja Nan.: Murphy Brown (4. vmes EP v košarki Sun (krim., ZDA '93, i. S. Odprti studio Po domače epizoda) Komični filmi Connery, W. Snipes, H., Risanke Obzornik, vreme, šport Film: Gospod Hire (Fr. Dnevnik Tg2 Keitel) Variete: Bermv Hill Show Slovenski magazin 1988, r. Patrice Leconte, O™ Variete: Festa di classe Film: Ballroom (kom., Av- Mal dire gol Mojstrovine Slovenije i.Michel Blanc, Sandrine (vodi Amadeus) stral. ’92, i. P. Mercurio) Nan.: X-Files - Začetek (i. Risanka, 19.20 Loto Bonnaire) Športna nedelja Festivalbar Story David Duchovny, Gillian TV Dnevnik, vreme, šport Dnevnik Anderson, M. Rogers) m Zoom Rubrika o protestantizmu Športna odd.: Pressing Intervju gg Vreme, šport, dnevnik Brezdelje utruja? B CANALE 5 H (vodi R. Vianello) SP v nord. smučanju: šta- n Poročila, vreme, šport Ples: Planet Decoufle flC Koper Sanremo Compilation feta 4 x 10, moški Eti Potepanja Italija 1 Šport, 1.15 šport Mojstrovine Slovenije Na prvi strani Kroil Film: Oggi ho vinto anch' SP v smučarskih skokih RAI 3 Aktualno: Fuori orario Vabilo na koncerte Rai 3 Atletika: Rimski maraton Aktualno: TeleCamere, 13.00 Okkupati [•BI Atletika: kros 5 Mulini Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-I tiere dello spirito j Aktualno: Velike zgodbe Canale 5 TV film: A cavallo di un sogno (pust., ZDA ’95, i. Timothy Bottom) Nan.: Robinsonovi Jazz Band Dnevnik Nedeljski variete: Buona io (dram., It. ’89, i. Franco Nero, B. De Rossi) S TELE 4 jM Sharky in George ^ Zdravje ICT Nan.: Get Smart 10 Film: Princ Azim dro Vannucci) ^Deželni dnevnik, vreme, domenica (vodijo Mauri- m Nedeljski šport Dnevnik 14.15 dnevnik zio Costanzo, Claudio Osebnosti in mnenja Nedeljski variete: Dome- Variete: Una risata Blob- Lippi, Massimo Lopez, Film: Sabotaža nica in (vodijo Giancarlo benigna vi ha gia seppel- Paola Barale, Lauca Lau- Športna nedelja Magalli, Tullio Solenghi, lito renti) Film: Primi amori Elisabetta Ferracini, H Kviz o književnosti: Per Variete: La canzone del se- vmes (16.50) športna od- un pugno di libri colo (vodita Pippo Baudo daja Solo per i finali m Variete: Aspettando Gnu in Valena Marini) (•) MONTECARLO Dnevnik H Vreme, dnevnik, deželne Nan.: Dne per tre (i. J. Šport: 90. minuta m vesti, športne vesti Dorelli, Loretta Goggi) Vremenska napoved RTrn Aktualno: Tisoč in ena Variete: Buona domenica Dnevnik Italija Dnevnik TG 5 in vreme 18.45, 20.40, 22.40. 1.50 Šport Variete: Una risata Blobbe- Variete: Campioni di bal- dnevnik Nan.: Un medico in fami- nigna vi ha gia seppelltio lo (vodita Lorella Cucca- Neverjetna potovanja glia - Zdravnik v družini Aktualna odd. o zdravju: rini in G. Ingrassia) Film: Ehi, ci stai? (kom.. (i. G. Scarpati, Lino Banfi, Elisir Aktualna odd.: Target ZDA ’87, i. R. Downey) Claudia Pandolfi) Dnevnik, deželne vesti (vodi Nataša Stefanenko) vRm Film, ki ste ga vi izbrali Dnevnik Aktualno: Ragazzi del ’99, Nonsolomoda Rjo Šport: Goleada Aktualne teme v tedniku: 23.55 TeleCamere V parlamentu Šport: Biscardjev proces Frontiere (vodi Lamberto Dnevnik, vreme Nočni dnevnik Aktualno: Moda Sposini) Fuori orario, film: Sa- Film: Anna dei mille Aktualno: Noč Oskarjev - Dokumenti: Dečki kora- lome (dram., It. ’72, r.-i. giorni (zgod., ZDA ’69) Benigni, nato film La lov C. Bene, G. Marolta) Nanizanka: Hill Street scelta di Sophie (dram., Nočni dnevnik Nan.: Baylon 5 noč in dan ZDA '82) TV PRIMORKA 16.00 Videostrani Videospot dneva 324 snemamo potop Festival Brežice 98 Skavti in jamboree 99 Videostrani Dovolite, nasmejmo se Obiskali smo ... Dornberk Pozdravljeni, g. direktor Beale Street Adrenalin za vsak dan Odbojka: Salonit-Fužinar Euronevvs Risanke: Shogun Film: Billy il bugiardo (kom., ZDA ’63) Odmev Kabaretno satirična oddaja: TV Poper TV dnevnik. Šport Risanke, 20.00 Vesolje je..., 20.30 Istra in... TV film: Orient Express: Antonella, London, maj 1926 Vsedanes - TV dnevnik Športna nedelja Potovanje po Nemčiji | Resna glasba 0. I g 0 1 te# M Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Morska skrivnost in grajski strah (B. Novak, r. M. Prepeluh); 10.35 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Slovenski obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Pesnitev: Sholar iz Trente (J. Lavrenčič, prir. F. Žerjal, r. M. Prepeluh, 1. del, pon.); 15.00 Z naših prireditev (1. del); 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Po domače; 8.00 OKO obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Pesem tedna; 10.00-11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik. Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00. 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi-bizi; 10.05 Odrske luči; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.0 Obvestila; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Šport, vmes: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operne plošče; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Vokal-no-instrum. glasba; 23.55 Glasba . Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Kčrnten; 6.20 Duhovna misel (mag. K. Einspieler); 18.00-18.30 Dogodki in domevi; - 13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00. 13.30 ORF 2 M. M J? kh OVEN 21. 3. - 20. 4.: Pred vami je prijetno ot>\ dobje. Sicer vas bo delo hitro utrudilo, a prebujajoča se pomlad vam že prinaša dodatne zaloge energije. Mikalo vas bo nočno življenje. BIK 21. 4. - 20. 5.: Vse sile uprite v službeni projekt, od katerga si lahko obetate veliko koristi. Ob podpori bolj izkušenih sodelavcev se vam bodo odpirale možnosti za dosego zastavljenih ciljev. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: Razganjalo vas bo od energije. Toda tega vas sef ne razume. Dela vam bo naložil Se nekaj vec, kot bi ga bilo treba. Vas pa bo vleklo povsod drugam, samo v službo ne. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zadnje čase ste zelo svojeglavi. Vasi domači morajo hoditi okoli vas po prstih, da se ne razburjate. Preženite napetosti. Koristila vam bi popoldanska rekreacija. LEV 23. 7. - 23. 8.: Čeprav se na mnenje, ki ga imajo drugi ljudje o vas, ponavadi požvižgate, temu prav zdaj ne bo tako! Razložite partnerju, koliko vam pomeni njegovo zaupanje. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Napeti odnosi s sodelavci se bodo umirili. V njih boste videli tudi prijatelje in ne le poslovne kolege. Psihično boste Se vedno preobremenjeni. Bolje se organizirajte. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Pred vami je zelo ustvarjalno obdobje. Poskušajte ga cimbolje izkoristiti in užiti. Prosti cas si organizirajte tako, da boste imeli dovolj sprostitve ter zabave. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. n.: Dobro se boste počutili v krogu ljudi, ki jim lahko zaupate. V bolj izpostavljenih okoljih pa boste negotovi vase in v svoje ravnanje. S partnerjem se iskreno pogovorite! STRELEC 23. 11.-21. 12.: Nezadovoljni ste s seboj, ker bežite pred odgovornostmi, ki jih boste morali prej ali pozneje sprejeti. Ne izogibajte se pogovoru s svojimi domačimi! KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: To obdobje vam je zelo naklonjeno. Primemo je za prenavljanje stanovanja, razne nakupe in druge denarne transakcije. Izkazali se boste kot odličen gospodar. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Pred vami je zelo uspešen teden. Čeprav boste imeli razgiban urnik, vam energije ne bo primanjkovalo. Lotili se boste vsakega dela, pa čeprav vas v to ne bo nihče silil. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Bremeni vas nešteto skrbi in vprašanj. A nobeden izmed njih ni tako skrbi zbujajoč, kot se vam bo dozdevalo. Izkoristite prosti Cas, pa vas bo slaba volja minila, kot bi mignil. TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. marca 1999 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prijateljica lutka (pripravlja Nerina Švab) TV DNEVNIK, nato Športna tribuna Q RAI 1 Euronews Pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Geriči in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9,30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Čudovite Marco Polove pustolovščine (pust., Fr.-It. ’65, i. Horst Buchholz) Dnevnik Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti [2 Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: II tocco di un ange-lo (i. Roma Downey) Dok.: Kvarkov svet - Zebre, vodici savane ^ Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi in nan. Zorro Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik Aktualna odd.: 11 fatto Kviz: Navigator Film: Thafs Amore! -Due improbabili sedutto-ri (kom., ZDA ’95, i. W. Matthau, Jack Lemmon, Sofia Loren) Dnevnik Aktualna odd.: Porta a porta NoCni dnevnik, zapisnik # RAI 2 §8 RETE 4 ITALIA1 |r Slovenija 1 $T Slovenija 2 6.50 7.00 9.35 10.05 10.50 11.10 11.30 13.00 13.30 14.00 14.30 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 23.05 23.45 0.40 Aktualno: 7 minus' 7 Jutranji Go cart: Risanke in nanizanke Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vaše zadeve Dnevnik Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Ljubim živali Aktualno: Kronika v živo, vmes (16.30,17.15) poročila Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. H. Tappert) Aktualno: Pinocchio Dnevnik, v parlamentu, . vremenska napoved Film: Stormy Monday j (dram., VB ’88, i. Sting) Jk RAI 3 6.00 8.30 10.00 10.25 12.00 12.30 14.00 14.50 15.00 15.50 17.00 18,30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.35 23.00 0.35 6.30, 7.00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.55 Lemma Dok.: Geo & Geo Glasba: Gino Paoli Dnevnik, šport Aktualno: Bellitalia, 13.00 TisoC in ena Italija, 13.15 Telesogni Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Pravljice in risanke Šport: nogomet B in C lige, 16.30 SP v umetnostnem drsanju Dok.: Geo & Geo, vreme Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni-šport, vreme Variete: Blob Nan.: Ellen, 20.30 Friends Dok.: Velika zgodovina -Tovariš Stalin Dnevnik, deželne vesti Variete: Gnu, 0.00 Ap-puntamento al buio -Filmske novosti Dnevnik, pregled tiska 6.00 8.25 8.50 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.50 1.30 1.50 Nad.: Un volto due don- ne, 6.50 Renzo in Lucia Pregled tiska Nad.: Aroma de cafe, 9.45 Huracan, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Casablanca (dram., ’42, r. M. Curtiz, i. H,. Bogart, I. Bergman) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto Dnevnik in vreme Nan.: Colombo Aktualna odd.: Večerni Forum Film: Taxisti di notte (kom., ZDA ’92, i. W. Ri-der, R. Benigni) Pregled tiska Film: Mondo cane 2 (dok., It. '64) @ CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.00 11.25 13.00 13.30 13.45 14.20 14.50 16.25 17.30 18.30 20.00 20.30 21.00 23.30 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zoShow Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis, Theresa Saldana), 12.30 Nonno Felice Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful Nad.: Vivere (i. Fabio Mazzari, F. Marchegiani) Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Gerry Scotti in gene Gnocchi) Film: Rivelazioni - Sesso e potere - Disclosure, r. B. Levinson, i. M. Douglas, Demi Moore) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hill Street 6.10 6.40 9.20 10.15 12.20 13.00 13.30 14.20 15.30 16.00 ■ 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.55 0.45 2.30 Nan.: Ocean Girl Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Chips - Metoda Ge-traer Film: Nick & Jane (kom., ZDA ’96, i. James McCaf-frey) Odprti studio, 12.25 Šport, 12.50 Fatti e mi-sfatti Nan.: V osmih pod isto streho Risanke Variete: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego! Nan.: Gli amici del cuore Variete za najmlajše Bim Bum Bam, risanke Nan.: Baywatch - Morska deklica in mornar Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Družina tretjega tipa, 19.30 Tata Glasb, odd.: Sarabanda Film: Pari e dispari (kom., It. '78, i. Terence Hill, Bud Spencer) Športna oddaja: Contro-campo Odprti studio, 1.00 Šport studio Film: I pirati della costa j (pust., It. '60, i. L. Baxter) S TELE 4 Marketing 1.44 Teletekst Vremenska panorama Vremenska panorama Napovedniki Tedenski izbor TV prodaja Sobotna noč Tedenski izbor: Pote- Koncert: Primadone v ži- pinCek (dok. nana., vo Češka, 4. ep.), 9.35 Koncert: Jazz Heroes - Lahkih nog naokrog, Gerry Mullighan, 1. del 10.15 Dober večer, 11.10 Nadaljevanka: Pravila Na vrtu, 11.35 dok. serija igre (Danska, 5. del) Velike romance 20. sto- Nanizanka: Simpsonovi letja, 12.00 Slovenski (ZDA, 4. ep.) magazin, 12.30 Utrip, Dokumentarna serija: 12.45 Zrcalo tedna Osnove znanstvene fan- Poročila, vreme, šport tastike Film: Mavrica (ZDA) Dok. serija: Vrag, neavto- Vremenska panorama riziran življenjepis (VB, Intervju 1. del) Dober dan, Koroška Euronevvs Radovedni Taček: Teht- TV prodaja niča Kinoteka Nanizanka: Pika Noga- Film: Zlobno dekle (ZDA vička 1950, r. Nicholas Ray, i. Risanka: Volkovi, čarov- Joan Fontaine, Robert niče in velikani Ryan, Mel Ferrer) Obzornik, vreme, šport IHMI Pirpravljeni, oddaja o Recept za zdravo ■ slovenski vojski življenje Po Sloveniji Žrebanje 3X3 plus 6 Nadaljevanka: Sestre Risanka (ZDA, 9. del) TV dnevnik, vreme, šport Kontaktna oddaja: Jasno KJE Nan.: Komisar Rex - Za- in glasno n rota (Avstrija, 10. ep.) Gospodarska panorama: TV konferenca Ekonomska razpotja Odmevi, univerzitetni Studio City razgledi, kultura, vreme TV nan.: Vest in poločevi- šport na: Strah pred ljudmi Kontrapunkt, omizje o (Vitomil Zupan, 1. del) kulturi Brane Rončel izza odra Recept za zdravo Film: Zlobno dekle življenje (ZDA) 19.30 13.35 15.15 17.30 20.30 23.30 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Košarka GO Košarka TS Športna oddaja Nogomet: Udinese-Parma Športna oddaja N€ Koper Film: La časa con la scala lETTil j nel buio (thriller ’83) TV PRIMORKA ® MONTECARLO , ■OB 16.30 Videostrani irgU Videospot dneva 19.45, 22.40, 1.10 Dnev- Obiskali smo Dornberk nik Pozdraljen, g. direktor: Film: Addio, Mr. Chips! Ada Filipič, Avrigo d.d. (dram., ZDA ’39) Adrenalin za vsak dan Nan.: Agencija Rockford, Odbojka: Salonit - Fuži- 13.00 11 Santo nar Film: A caccia di spie Videostrani (dram., VB ’65, i. D. Ni- Dnevnik, vreme, iz tiska ven, F. Dorleac) Dovolite, nasmejmo se vfim Variete: Tappeto volante Razvoj arterioskleroze Dok.: Planet Zemlja Športni ponedeljek Šport: Biscardijev proces Nogomet: Hit-Korotan liiE Nan.: The Big Easy Dnevnik TV Primorka Euronevvs Risanke Resna glasba Vesolje je Istra in... Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Slovenia magazine Kulturni magazin: 2000 besed Osebnosti našega časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika /" "N Radio Trst A 7.00.13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8.50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Po očetovih stopinjah (Ž Petan, r. M. Prepeluh); 9.30 Glasba za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. V. Valenčič); 12.40 MPZ Soča; 13.20 Glasba; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Potpuri; 15.30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Peterlin); 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Znanstveno raziskovanje; 18.20 Priljubljene melodije; 18.45 Postni govori; 19,20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12,30,17.30,19,00 Dnevnik; 6.15 Dobro jutro; 6.30 Osmrtnice; 7,00 Jutranjik; 7.30 Noč h dan; 8,00 Pregled tiska,vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Na rešetu; 11.00 Pregled V^Portnih dogodkov; 13.00 Daj, povej, razve- drilna odd.; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.35 Bubbling; 8.00 Modri val; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Pogovor o; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 Literarna odd.; 11.15 Dialogi; 11.45 7 popevk; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 14.33 Sigla single; 14.45 Vse o šoli; 16.00 Ob 4-ih; 8.00 Magic bus; 18.45 Pogovor; 19.25 Sigla single; 20.00 Večrni pr.; 0.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Varnostna kultura; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmeti-sjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Etnofo-nija 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.45 Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija; 18.00 Vroče hladno; 18,45 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18,00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) J Primorii dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE AtfTI- VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA X \ C A VREMENSKA SUKA 1010 1000 1000 1010 1020" Nad severno in srednjo Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se od severovzhoda bliža Alpam in bo jutri prešla Slovenijo. 1020 S / 65 DUBLIN o' - 6 |rH6 ° -/- v ---------- AMSTERDAM 4/ —LONDONo^ o 3/11 ---—' cBRUSEU ■ U • n PARIZ 2/11 s oKIJEV -/- 1010 1030 MILANO 2/15 ' LIZBONA 13/24 .o MADRID 3/20 o A ŽENEVA -2/9 LJUBLJANA -Vio Q * o 0^1, ^BEOGRAD l/s SPLIT -/- cSOFIJA o/7 ''<>>-SKOPJE o ^— > . x • - V Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ..ATENE 9/13 , °x- - ' . 1020 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6‘.07 in zatone ob 18.18. Dolžina dneva 12.11. Luna vzide ob 8.31 in zatone ob 22.55. 7^ PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -43 cm, ob 11.43 najvišje 28 cm, ob 17.28 najnižje -30 cm, ob 23.47 najvišje 43 cm. Jutri: ob 6.26 najnižje -37 cm, ob 12.34 najvišje 18 cm, ob 18.04 najnižje -19 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 7,8 stopinje C. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH . °c 500 m..............7 1000 m..............2 1500 m.............-2 2000 m............-6 2500 m ...........-9 2864 m...........-11 DANES S TRBIŽ CELOVEC 0-4/3 ' KRANJSK S^E o KRANJ fcN. GORICA 4/8 LJUBLJANA 4/7 - TRST 6/10 ^6’ OT”1 POSTOJNA o3/6 “ KOČEVJE -N° N. MESTO O o ^gRNOMEU. POREČ OPATIJA PAZIN q V noči na ponedeljek bodo v zahodnih krajih že rahle padavine. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 800 metrov. V torek bodo padavine ponehale in delno se bo razjasnilo. Popoldne bodo še krajevne plohe. Na Primorskem bo pihala burja. SVET / SLIKA PRI SLIKI.,.ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Picard in Jones sta z balonom brez postanka obkrožila Zemljo Zgoraj balon med letenjem, desno zgoraj Bertrand Piccard in Brian Jones, spodaj desno pa veselje metereološke ekipe, ki je iz Ženeve spremljala in usmerjala polet, ob novici, da sta Piccard in Jones preletela cilj (Ap) ŽENEVA - Salonarja Bertrand Piccard in Brian Jones sta se včeraj vpisala v zgodovino zraCne plovbe, saj sta prva človeka, ki jima je uspelo z balonom neprekinjeno obkrožiti Zemljo. Njun 55 metrov visoki balon Breitling Or-biter je ob 10.54 uri po srednjeevropskem Času nad Mavretanijo preletel ciljno Črto, so sporoCib iz nadzornega centra v Ženevi. Za balonarjema je veC kot 42.000 kilometrov. »Ne moreva verjeti, da so se najine sanje konCno uresničile,« sta po faksu nadzornemu centru v Ženevi sporočila Bertrand in Jones. »Nekajkrat nama je skoraj spodletelo. Toda z božjo pomočjo in enkratno ekipo sva vedno našla pravo pot nazaj. Hvaležna sva nevidni roki, ki naju je vodila skozi to fantastično potovanje.« Meteorologi v Ženevi upajo, da bosta imela ba-lonarja dovolj moCi za na-daljno vožnjo do Egipta. MoCan višinski veter z 250 kilometri na uro bi ju lahko ponesel do Libije. S tem bi podrla se en rekord, saj bi njun balon letel hitreje kot katerikoli doslej. Piccard (41 let) in Jones (53 let) naj bi se po konča- ni poti kar najhitreje vrnila v Ženevo. Tam ju namreč Čaka zajeten ček ameriške pivovarne Anheuser-Busch, ki je obljubila milijon dolarjev prvi ekipi, ki ji bo uspelo obkrožiti Zemljo. V boju za Čast, ki bi pripadla tistemu, ki bi dosegel ta rekord, je v minulih 18 letih na poti obtičalo 17 balonov. (STA/dpa) V Moskvi cveti prostitucija MOSKVA - V središču Moskve se s prostitucijo, obrtjo, ki je po razpadu Sovjetske zveze doživela pravi razcvet, ukvarja od 60.000 do 80.000 žensk, so nedavno sporočile moskovske oblasti. Policija je že v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi s celim lanskim letom aretirala 12, 7 odstotka več žensk, osumljenih prostitucije. Lani so v samem središču mesta aretirali 70.821 domnevnih prostitutk. Prijateljice noči je ponori mogoCe opaziti predvsem na najbolj obljudenih ulicah in v noCnih klubih Moskve. (STA/AFP) Moški na delovnih mestih vse bolj vsiljivi MUNCHEN - Moški na delovnih mestih postajajo vse bolj vsiljivi. Po ugotovitvah ankete nemške revije Freundin, izvedene med 1100 ženskami, naj bi skoraj vsaka druga Nemka (47 odstotkov) med 20. in 35. letom trpela zaradi nadlegovanja moških kolegov. Paleta nadlegovanj je zelo široka - vsaka tretja zaposlena Nemka je že bila primorana poslušati dvoumne opazke, 14 odstotkom žensk so moški kolegi hoteli vsiliti poljube, 13 odstotkov jih je moralo prenašati dotikanja. Senske se počutijo ogrožene tudi zaradi šal, dvoumnih pogledov, močnih objemov in seksističnih slik. Dva odstotka žensk je priznalo, da so bile prisiljene celo v spolni odnos. (STA/dpa) Nekdanji član sveta za nacionalno varnost tihotapil mamila MOSKVA - Na letališču v Altamiyu so nedavno aretirati nekdanjega elana kazahstanskega Sveta za nacionalno varnost in uslužbenca davCne službe, ki je imel pri sebi 10 kilogramov heroina, je sporočila agencija Interfax. Zaplenjeni heroin naj bi pretihotapil iz Dušanbeja, glavnega mesta Tadžikistana, prek katerega poteka tihotapska pot z mamili, ki se zaCne v Afganistanu, njen cilj pa sta ruski in evropski trg. (STA/AP) V prihodnosti zagotovo genetsko spremenjena človeška bitja LONDON - V prihodnosti se bo, kljub etičnim ugovorom, zagotovo pojavilo genetsko spremenjeno in izboljšano Človeško bitje, je na nedavni razpravi v Cambridgeu napovedal astrofizik Stephen Havvking. .Po njegovem mnenju bodo genetske poskuse v prihodnosti zagotovo izvajali, zaradi njih pa se bo najbrž tudi spremenila človeška vrsta. Ljudje v prihodnosti bodo torej izgledali povsem drugače kot danes. (STA/Hina)