NOVI TEDNIK 1974 — ŠTEVILKA 24 — LETO XXVIII — CENA 2 DlMl ^SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v NT smo ie pisali, da bomo septembra proslavili 20-letnioo dela Radia Celje. Že zadnjic: sem vas povabil k rednemu poslušanju radijskih oddaj. Danes o tem malo več. S posebno anketo, objavili jo bomo v NT, bomo želelf spoznati odmev- nost našega radia. Za sodelovanje se bomo našim poslušalcem tudi oddolžili. Med izpolnjevalci anketnega vprašalnika bomo zbrali 40 poslušalcev, ki jih bomo sep- tembra povabili v uredništvo. Na pogovor. Na ogled radia in na srečanje z našimi novinarji. Z vašimi stališči o radijskem programu RC, o posameznih oddajah, o slabostih in kakovostih RC, nam lahko že sedaj pišete. V pismu. Na pismu navedite oznakQ — za oceno radijskega programu. Anketo bomo objavili t> eni izmed pri- hodnjih številk, če morda še ne veste, naj ponovim — RC oddaja vsak dan dopol- dne od 8.10 do 9. ure in popoldne od 16. do 18. ure. V nedeljo od lOJO do 14.30. Vsak dan dopoldne imamo oh 8.50 področne oddaje: v pcmed^eljek za šmarsko-šent- jurski predel, v torek za Savinjsko, v sredo za šaleško dolino, v četrtek za konji- ško občino, v petek za laško in v soboto celjske odmeve. Skupno ocenjujmo program RC VAS UREDNIK NAČRT JE IZDELAN Zavod za napredek gospodarstva je po triletnem jelu pripravil končno sintezo stanja in dolgoročnih ^vojnih teženj v prostoru celjskega območja. 46 av- lorjev je napisalo 47 različnih študij in monografij za potrebe dolgoročnega razvojnega koncepta. Na več kot 10 straneh, so materiali zbrani v dveh delih: en del pjema projekcije dolgoročnega razvoja prostora celj- ^ega območja, drugi pa sintezo stanja in usmeritev. Končano je pomembno delo. O gradivu bo morala iBpravljati še regionalna komisija, nato svet osmih ibčin. Na koncu bo potreben tudi dogovor o etapni iresničitvi predlaganih ciljev v načrtu. Dolgoročni razvojni načrt za čas od 1968 do 1986 jobiva celjsko območje prav v trenutku, ko na vseh Inižbenih ravneh na novo poskušamo vrednotiti načr- j^anje. Ko bomo na osnovi enotnih metodoloških iz- i^šč in predvsem ob zavestni politični odgovornosti Biačrtovanje v socialističnem gospodarskem tržnem etemu še odločneje spodbudili »načrtno načrtova- ^. Zato je obsežen dokument o razvoju območja joudarjeno pomemben. Načrt ni nikoli nič dokončnega. Dinamična kom-, »nenta je njegova bistvena sestavina. Možnosti za losamezne odločitve je mnogo. Vendar je pomen dol- piročnega načrta razvoja prav v tem, da daje argumen- tirane osnove za posamezne pomembne dogovore. Na potezi so torej medobčinski družbeni organiz- nl. Dolgoročni razvoj naj bo tudi priložnost za uskla- jevanje interesov in preudarno razvojno politiko, ki ko že v kali onemogočila parcialne in nenačelne pri- rtope. J. VOLFAND OBMOČJE ZDRUŽITEV? .''rejšnji teden sta imela wone Dragan, podpred- Wnik IS sns, in ing. Mi- "*an Zidar, član izvršne- ^ sveta, več pogovorov s "edstavniki delovnih or- toizacij na celjskem ob- Jjčju. Do tega obiska je '"šlo na pobudo medob- ^kega sveta ZKS Celje. , ^ uresničevanju stališč 'resolucije VII. kongre- * ZKS o razvoju kmetij- »J* in podeželja sta se gjne Dragan in Milovan jj^r pogovarjala z glav- direktorji Merxa, ^»jbinata ilmezad in KK K'^^Jur. Na pogovoru so l|H tudi predsedniki ob- skupščin, sekre- jr* komitejev ZK in ne- fceU t vabljeni iz L^^ke, šentjurske in žal- ^ občine. Ugotovili so, ^ Obstajajo mnogi moti- la utemeljeni razlogi združitev organizacij JJJ^nega dela iz pri- j^a** proizvodnje, pre- i^J^^v trgovine. Pisali da že dalj časa L^vljajo o možnostih K^j^^ije Hmezada, kme- Ib 5*^* kombinata Sent- ^erxa. t«iry*vljena organizacija ^^acsa dela. so pou- darili na posvetu, bo omo- gočila uresničitev nalog in ciljev družbenogospodar- skega razvoja, ki temelji na vse tesnejši povezano- sti proizvajalcev s potroš- niki in na skladnejšem razvoju celotnega procesa proizvodnje, pridelave in ponudbe. Na posvetu so tudi določili nosilce za iz- vedbo sprejetih stališč. Zvone Dragan in Milo- van Zidar sta imela tudi več pogovorov s predstav- niki posameznih delovnih organizacij. Vodstvo Izlet- nika ju je seznanilo s te- žavami pri poslovanju te- meljne organizacije združe-. nega dela Golte. Predstav- niki Gozdnega gospodarst- va so razložili problema- tiko pri uresničevanju zar kona o gozdovih in pri konstituiranju območne samoupravne interesne skupnosti. Podpredsednik Izvršnega sveta Zvone Dragan je snrejel še dele- gacijo radeške papirnice in predstavnike društva pravnikov iz Celja. Tem pogovorom so prisostvo- vali tudi Janez Zahrast- nik, Štefan Korošec, Zdravko Troirar, Peter Hlastec in Božo Jurak. CELJE je bilo tri dni gostitelj več kot 500 športnikov ljubljanskega armadnega območ- ja, ki so preskušali svoje športne moči in znanje. Podrobneje o uspešnem tekmovanju berite na 3. strani. FOTO: DRAGO MEDVED KOZJANSKO 74 MLADA MOČ MladostJia moč in volja lahko dosežeta i2a:-edne rezultate. O tem sem se ponovno prepričal p>o ne- kaj dneh dela na zve2ani delovni akciji Kozjansko 74. In vesel sem, srečen in ponosen, da sem sp>02aaal vse tisto v mladih, kar nam v vsakodnevnem živ- ljenju uide. SpoCTial sem delovnost in ustvarjalnost mladih, ki je pač ne moremio opaziti na vsakem koraku. V teh borih 20 dneh skupnega dela sem videl, da smo mladi, kadar smo organizirani in kadar vemo, kaj hočemo, želimo in moramo doseči, pripravljeni in sposobni dati od sebe več, kot smo sedaj pokazali. Bogatejši smo za nekaj spoznanj, za nekaj občutkov o moči, enotnosti, tovarištvu, so- lidarnosti. Za vrednote, ki bodo ostale trajno v nas. ro pa je bistveno. Bistveno je, da pomagamo ti- stim,, ki so že pred leti dah za našo družbo, kar so le imeli in mogli. Vračamo jim. Počasi sicer, tudi s tem, da jim prinašamo mladost in vse, kar gre k tej mladosti. Kajti to je začetek nečesa novega, začetek upanja za Kozjansko. Pri teh ljudeh, ki so nas sprejeli izredno prijazno, smo v imenu slo- venske družbe povedali, da ne bo ostalo le pri ob- ljubah. Dela tečejo in verjamejo nam in ne vedo, kako bi se zahvalili. Pa saj zahvala nI potrebna. Pomoč so res pK>trebovali. In vsi brigadirji, ki smo sodelovali v akciji, to dobro vemo. želim, da bi se pKMiovno srečali ob brigadirskem ognju in ob brir gadirski pesmi ponovno pokazali, kaj zmoremo. Pold« SUee KHUIII UtLJt IN NOVI TEDNIK NAGRAJENA Na skupni proslavi t počastitev 30-Ietnice Rdečega kri- ža Slovenije ▼ preteklem tednu v LJubljani je Radio Celje dobilo diplomo za prizadevanja pri razširjanju problemati- ke RK, na občinski proslavi naslednjega dne v Celju pa je bila podeljena diploma Radiu Celje in Uredništvu Novega tednika. 2. stran — NOVI TEDNIK St.24~20.iuniju^^ KRIZ GRENČICO Osnove, na katerih smo za- čeli razvijati prostovoljno kr- vodajalstvo in zbirati krvo- dajalce, slonijo na globo- kem humanizmu in zavesti človeške solidarnosti. In ker je Rdeči križ humanitarna or- ganizacija, je prevzel leta 1953 to nalogo in jo uspešno opravlja še danes, sodeč po uspehu (Slovenija je po šte- vilu krvodajalcev med prvi- mi na svetu) pa je to tudi ena njegovih najbolj uspeš- nih dejavnosti. V Sloveniji je registriranih 450.000 krvodajalcev, letno pa jih daje kri preko 90.000, dnevno pa kar 200 krvodajal- cev. Za nemoteno zdravljenje prebivalstva pa je na leto potrebnih preko 25 litrov kr- vi. Krvodajalstvo se je v minu- lih letih v Sloveniji izjemno razmahnilo. Doseglo je raven. Za katero nam lahko zavida vsaka država^ na vzhodu in zahodu. Takšen odnos ljudi je pogojen z našim družbe- nim sistemom, kjer se de- lovni človek vsak dan bolj zaveda da je samo od njega odvisno, kako bo živel in da mu bo toliko vrnjeno koli- kor bo dajal. To humano spoznanje pa je lahko samx) odraz odgovornosti do skup- nosti, v kateri živimo. Da je res tako in da je ta odgo- vornost tudi vsak dan večja, nam kaze podatek, da prihaja letno na odvzem krvi 30 od- stotkov novih krvodajalcev, torej tistih, ki dajo kri prvič. In kar je še posebej vzpod- budno, med njimi je veliko mladine, dočim pa manjka v splošni strukturi intelektual- cev. Največjo odgovornost je do skupnega vlaganja, do po- pomoči sočloveku začutil de- lovni človek, tisti iz neposre- dne proizvodnje. T^Mh je kar preko 90 odstotkov od skupnega števila krvodajal- cev. To je podatek, ob kate- rem se je vredno zamisliti in 7ws lahko trenutno na- vdaja s ponosom. Iz njega pa izvira tudi senca, ki je trenvino padla na proslavo Dneva krvodajalstva in 30- letnice Rdečega križa Slove- nije v Celju. Občinski odbor RK je v nasprotju z vsako- letno prakso, ko so krvodajal- ce pogostili in jim podelili priznanja, organiziral letoš- nje praznovanje na kultur- nejši način. Povabili so jih v Narodni dom in jim ob izrednem kulturnem doživet- ju (peli so dijaki celjske gi- mnazije) podelili priznanja. Ker je tako odpadla pogosti- tev, je sledilo razočaranje. Krvodajalci niso bih zado- voljni. Na občinski Rdeči križ so prišla odslužena va- bila, ki so jih krvodajalci vr- gli mimogrede, ko so se vra- čali 5 proslave, češ, letos pa tako, premalo ste storili za nas. Dajemo vam kri in vi nam na tak način vračate pozornost. A najbrž je bilo pozornosti dovolj, le da je bila na kul- turnejši ravni kot v prete- klosti zaradi že omenjene 30- letnice RK, ki so jo združili z dnevom krvodajalcev. Orga. nizatorji proslave so ostali v zadregi. Kako v bodoče, se je motalo po glavah? Kljub tradiciji je težko preiti na drugačen način pozornosti, zahmle, a potrebno je. V emblemu krvodajalca ne sme biti zapisana le klobasa in pol litra vina, temveč resnič- na humanost, ki našega člo- veka vodi k temu, da daje kri. Morda pa bi bilo takšne težave lažje premostiti na ta način, da bi bilo med krvo- dajalci več intelektualcev, ki bi, navajeni na kulturnejši ni- vo praznovanja, dajali svetal zgled vsem ostalim? ZDENKA STOPAR L DRAGAN IN D. PETROVIČ V CELJU Prejšnji teden v sreao sta Zvone JJragan, jKidpreased- mic izvršnega sveta fcjioveni- je m Drago Petrovič, repu- bliški seKicar za gospooar- stvo, obiikala Celje rxa po- vabilo Itomiteja občinsKe koiilerence ZKS Celje in celjskega izvršnega sveta. Drago Petrovič je v sredo dopoldne obiskal Lesno-ndu- stnjski kombinat Savinja, skupaj z Zvonetom Draga- mom pa sia imela še pogo- vore v Cinkarni in v tovar- ni EMO. Zvone Dragan se je udele- žil IV. seje občinske konfe- rence ZKS Celje, na kateri so govorili o gospodarstvu. Istega dne p>opoldne, v sre- do, pa se je pogovarjal še z gospodarsko-političnim akti- vom ot)čine Celje. Za IV. sejo celjskih ko- mimistov o gospodarstvu je značilna izhodiščna ocena iz uvodnega referata Franca Gazvode, namestnika predse- dnika komisije za družbeno- ekonomske odnose pri celj- skem komiteju ZK. CeljSko gospodarstvo je z rezultati prvih treh mesecev tega leta potrdilo novo smer rast'. Premagalo je nekajletno sta- gnacijo. Vse občutnejša je velika prizadevnost vseh dnažbenih organizmov za iz- boljšanje gospodarjenja, če- prav je bila ob tej oceni po- dana še ena ugotovitev —da s kakovostjo in konkretnimi rezultati v Celju še vedno niso povsem zadovoljni, pa ima zmerni optimizem trdne temelje. Misel, da material- nega napredka ne bo brez hitro razvijajočega se samo- upravljanja, samo jasneje nakazuje naloge delovnih or ganizacij pri uveljavljanju ustave, pri organizacijski uskladitvi dela z ustavo, pri povezovanju dela in sredstev in pri dejanskem spreminja- nju samoupravnega položaja delavcev. Franc Gazvoda je navedel nekaj osnovnih nalog pri spodbujanju nadaljnje rasti celjskega gospodarstva. Pred- vsem na področju iisoaljeno- sti gospodarjenja in pri ure- sničevanju antiinflacijskih programov. Pri tem se je za- vzel za popolnejše uveljavlja- nje koncepcije združenega dela. Opredelil je nujnost povezovanja gospodarstva, učinkovitejšega samouprav- Zvone Dragan Ijanja in gospodarjenja. Več- ja produktivnost dela mora biti moto celotne dejavnosti ZK pri doseganju boljših re- zultatov gospodarjenja. Jas- nejša investicijska pohtika, ponovna uveljavitev načrto- vanja, krepitev akumulativ- ne sposobnosti gospodarstva in smotrna kadrovska poli- tika predstavljajo osnove kakovostne rasti gospodar- stva v celjski občini. Bistvene teze uvodne misli je potrdila razprava. Najdra- gocenejši prispevek je dal Zvone Dragan, podpredsed- nik izvršnega sveta. 2e samo dinamično gospo- darsko leto, ki smo ga pre- živeli, je dejal Zvone Dragan, povsem potrjuje pravilnost odločitve komiteja, da je problematiko gospodarjenja po enem letu ponovno uvr- stil na sejo konference. ZK mora ugotoviti, kaj je blo doseženo, kakšna je bilanca jn katere naloge v gospodar- stvu so sedaj prednostne. Zvone Dragan se je zadržal ob temeljni oceni gospodar- skega razvoja Celja. Premak- njena so gibanja stagnacije gospodarjenja in to je bist- veno. Preusmeritev je važ- nejša kot realno spoznanje, da problemi še obstajajo. Celie je sposobno za še sme- lejši korak na hitrejšj raz- vojni poti. Videti pa mora, kaj je v sedanjih kazalnikih kvaliteta in kaj kvantiteta. Konjunktumi barometer je pokazal pluse in minuse. Po mnenju Zvpneta Draga- na si moramo v dinamčni gospodarski rasti prizadevati za okrepljeno materialno ba- 2-0, večjo akumuiativnost, hi- trejšo rast proizvodnje m debelejši ostanek dunocLka, še posebej pa za dolgoroč- nost razvojnih načrtov. Gradivo konterence % do- volj celovito obravnavalo družbenoekonomskega polo- žaja Celja, saj m ocenilo gibanj v celotnem procesu združenega dela. ZK ne mo- re spregledati vprašanja, kje vse se giblje presežno delo. Pri tem je Zvone Dragan predlagal oceno celotnega sistema fmanciranja splošne in skupne porabe ter družbe- nega dogovarjanja. Govoril je tudi o doseženih integra- cijah v Sloveniji in o politi- ki cen. Niti administnranje niti liberalizacija msta reši- tvi za ureditev sistema cen. Izhod je le v primemo za- snovanem družbenem dogo- varjanju o cenah. Zvone Dragan je podčrtal naloge, ki čakajo družbene organizme pri spreminjanju samoupcravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov. Poudaril je nujnost diferen- ciacije znotraj istih dohod- kovnih skupin in opozoril na škodljive posledice urav- nilovke. V skiepu razprave o polo- žaju gospodarstva in njego- vih težavah je Zvone Dragan predlagal, da se bomo mo- rali družbeno dogovontj o minimalni stopnji aKumula- cije gospodarstva. Nate pa je izpostavil še nekatere na- loge v gospodarski poUuki — dinamično rast gospodar- stva, večjo akumuiaavnost, racionalizacijo stroškov v celotnem združenem delu, močnejše obvladovanje do- mačih virov inflacije, dogo- vor o prednostnih naložbah, sprememb v dolgoročnem družbenem razvoju Slovenije in oblikovanje novega go- spodarskega sistema. Zvone Dragan je poudaril vlogo celjskih komunistov tudi prj realizaciji vseh teh strateških nalog v gospodar- stvu Slovenije in Jugoslavi- je. Na IV. seji občinske kon- ference ZKS Celje so spre- jeli več sklepov. O njih bo- mo pisali v eni izmed pri- hodnjih številk NT, ko jih bo delovna skupina konfe- rence dokončno izoblikovala. -nd KDO V RAZPRAVI Na konferenci celjskih komunistov o gaspodaratvu, je prejšnji teden, je v razpravi sodelovalo 17 udeležet^l koaiference. Nekateri pa so predložili pismene razprave.^^ Franc Gorjanc (LIK Savinja) je govoril o nelahkem J ložaju pohištvene m lesne mdustrije ter o integracijslu 9 vezavi LIK Savinje s Slovenijalesom. Franc Dragan (ŽiC^ je kritično obravnaval po-ldtiko cen. Menil je, da zaj-adi J urejenega sistema cen prihaja v gospodarsko-tržnem prost« ru do špekulacij. Štefan Korošec (Kovinotehna) je razgng rezultate gospodarjenja v prvih treh me.secih in opozori]^ nailoge v načrtovanju. Čeprav indeksi o rasti dohodlja * celotnega dohodka, rentabilnosti in drugih kazalnikov ^ litete gospodarjenja vlivajo optimizem, se kažejo že nekatere hibe. V delovnih organizacijah občutijo popu§^ nje tempa gospodarske rasti. Narašča nelikvidnost. Sajuj v celjski občini 2a:iaša razlika med kupci in dobavitelji g starih milijard. Težave ima tudi trgovina z živili. Stefaj Korošec se je zavzel ttidi za skrbno pripravo srednjeroj nega plana razvoja občme. Tone Zrlmšek (Občinska ščina) je predcčil nekatera vprašanja načrtovanja, povezj vanja in učinkoivitosti gospodarjenja. PovedaJ je, da v lovnih organizacijah prepočasi sprenunjajo miselni odotj do potrebnosti načrtovanja. Celje se tudi ne more zado^o Ijiti s poprečnimi gospodarskimi rezultati, ampak mora (fe segati nadpoprečne uspehe kot eno pomembnih slovenj gospodarskih središč. Janez Kovačič (ITC) je konfereo« obvestil o delu ITC in o povezovanju trgovine in proizvot nje. Jure Toplak (Aero) je razčlenil povezovanje celjskji delovnih organizacij z znanstvenimi inštituti in raziskovala mi zavodi. Po njegovem v i>oslovno politiko ni dovoJj vUji čen element znanosti in raziskovanja. Zahteval je tudd do govor o jasnem programsikem konceptu Zavoda za naju deik gospodarstva. Dani Perčič (Libela) se je zadržala ob pi blemih cen in pomanjkanju reprodukcijskega majterij Emil Krivec (Cinkarna) je nakazal osno^me smeri gosj darskega razvoja in vse uspešnejšega poslovanja (Snkaj Podčrtali je tudi, da Cinkarna vlaga velika sredstva za ] ščito okolja. Stane Polajner (Plinama-vodovod) je sem» konferenco s pripravami na sprejem teritorialnega druS nega dogovora o merilih delitve dohodka in osebnega i hodka. Niko Rožič (NIVO Celje) je opozoril na nitfiU enotnega reševanja problemov vodnega go&ixxiars!tva. h« Petauer (Mene) je z množico podatkov dokazal izjem teža-k ekonomski položaj prehrambene industrije zaradi mrznjenih marž. Vprašaj je, kdo bo odgovoren za 600-^ milijonov dinarjev izgube, ki jo bo imel Mene na Icoi leta zaradi nerazumljive politike pri določevanju ma IVDro Jančigaj (EMO) je bil kritičen do enostranskih isi macij o poteku sanacije EMO. Razložil je us.pešno delo nacijskega odbora. Menil je, da je EMO na dobri poti dokončni sanaciji. Informiral je, da se tudi za kontejne kaže rešitev. O razpravi Zvoneta Dragana p>oročamo l drugem mestAi. Risto Gajšek (Izvršni svet) je poročal oj tegracijah' v gospodarstvu CJelja. Franci Vrbnjak (In^ je v imenu aktiva neposrednih proizvajalcev podprl stali konference. Delavci se zavedamo, je dejal, da moramo J govorno združevati sredstva za družbene dejavnosti. Zal vamo pa od šolstva, kulture, zdravstva in drugih dejairal kvahtetne usluge. Alojz Bračič (Občinska skupščina) je B pravi j al o razvoju in problemih kmetijstva v občini. ,Anl Motoh (železarna Štore) je nadrobno poročal o uspe« gospodarskih naporih štorskiih železarjev. j Pismene razprave so predložili: Leopold Pere, Rudi j perko, Ivan Uranjek in Viktor Skale. Moramo zapisati, da je bila razjprava na konferenci W kretna, problemska, kritična in kakovostna. i ODMEVI To je vprašanje, ki smo ga postavili našim občanom. Glede na to. da izraz gospod izhaja iz »gospodstva« in da do na Polzeli odprli dom ne ustreza naši samoupravni socialistični družbi, vendar ga kljub temu vedno pogoste- je uporabljamo, nas je zani- malo, kaj mislijo o tem obča- ni sami. IVAN STARLEKAR, učitelj na osnovni šoli v Kompolah: »Res je, da pri naslavljanju oseb, s katerimi kontaktira- mo, vedno pogosteje uporab- ljamo izraz gospod in ne to- variš. Zdi se mi pa, da ljud- je sploh ne pomislijo, kaj rečejo. Besede gospod ne ana- lizirajo in se ne zavedajo, kaj to v bistvu pomeni. Tu pri nas na vasi se ljudem zdi čudno, nekako jim ne gre iz ust ta tovariš. V njih je, kako bi rekel, zakoreninjeno, da rečejo sosedu in sosedi »gospod in gospa«, tu mislim na proietariat na vasi, prav tako sem jaz »gospod učitelj«, zdravnik pa »gospod doktor«. če vidijo nekoga lepo obleče- nega, mu takoj rečejo go- spod. Veste, tako je predvsem pri starejših ljudeh. To je pri njih ostalo še iz prej- šnjih časov. Ravno zato mo- ramo dati v šoU največji po- udarek vzgoji v naprednem socialističnem duhu in otroke se23ianjati s pravilnimi odno- si v samoupravni družbi. To je naša dolžnost in le tako bomo uspeli, čeprav otrok vplivu doma ne moremo po- polnoma odtegniti.« ADOLF SAJNKAR, delavec v Konusu v Slovenskih Ko- nicah: »Ja, veste, to je pri nas prešlo nekako v prakso. Na to sploh ne pomishmo. Je pa res, da pri nas ne bi smelo biti gosp>odov. Jaz osebno vsakemu rečem to- variš. Vendar marsikdo rad sliši, da je gospod, marsikdo se tega bolj zaveda. Posebno tisti, ki so malo bolje situ- irani. Tudi starejši ljudje raje slišijo, če jim rečemo gospod ali gospa, ker so tega navajeni.« ANTON KERK, poslovod- ja v Tehnomercatorjevi pro- dajalni Radio v Celju: »Veste, to je pa takole. Starejša ge- neracija, vzgojena še v pred- vojnem duhu, uporablja pri .naslavljanju gospod in gospa. To je v njej ukoreninjeno. Pri mlajši, povojni generaciji pa se bolj uveljavljata tova- riš in tovarišica. Starejšemu človeku si skorajda ne upa- mo reči tovariš, ker lahko to narobe razume in to ne glede na družbeni red. Nek sedemdesetletnik vas bo de- belo pogledal in vam zal* sil: ,Od kdaj pa sva nii< tovariša? Saj nisva sfcu] krave pasla!' Vidite, ^ je to!« To so odgovori treh to^ šev, ki smo jih zaprosili mnenje o tem pojavu v n družbi. Prihodnjič bo*> tem spregovorile tovariši Adolf Sajnkar Antoiu Kerk Ivan Starlekar II 24j- 20. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 INFORMIRANJE pred dnevi je pod pred- ^ivom Huberta Herčka ^jala komisija za infor- miranje pri medobčin- svetu ZKS. Prisotni ^ bili tudi nekateri ure- dila in člani redakcij, ■gj. člani medobčinskega jlctiva komunistov novi- oarjev- Uvodoma je sekretar Janez Zahrastnik nanizal poglavitne naloge, ki naj 0 sredstva javnega obve- jžanja opravijo v pokon- -j-esnem obdobju za rea- lizacijo sklepov X. kon- gresa ZKJ. Na prvem me- stu je boj za uveljavitev del^tskega sistema, sa- jnoupravljanja v osnovnih družbenih celicah, za hi- trejše reševanje temeljnih ijit^resov delavskega raz- reda. V drugem delu so se komunisti — časnikarji in člani komisije, zavze- mali za čim pristnejši družbeni odnos v sred- jtivih javnega obveščanja, ja čim večji vpliv, hkra- ti pa za vsebinsko in gmotno odgovornost druž- be in njenih strukturnih delov za nemoteno, za učinkovito delovanje čas- nikov, radijskih postaj in drugih informativnih sred- stev. Na seji so sklenila ustanoviti komisijo, ki bo permanentno spremljala vsebino in učinkovitost sredstev javnega obvešča- nja, pri čemer ne mislijo izvzeti osrednjih listov in osrednje RTV hiše. Ugo- tovili so, da je potrebna hI* ustrezna študija o tem, kako in v kakšnem hbsegu poteka informira- le v naši regiji. -ec. MOZIRJE ZK V KREPITVI Najpomembnejši podatek iz življenja mozirske ZK v zadnjih dveh letih, še pose- bej po pismu, je tale: da je ob koncu leta 1972 štela ZK v Mozirju 190 članov, danes I>a že 240. Statistične števil- ke seveda ne povedo mno- go. Vendar pa je za številč- no skromno ZK ta količin- ska rast več kot zgovorna. Kajti z novosprejetimi se je menjal sestav članov ZK. Več je delavcev in mladih. Katere osnovne naloge je mozirska ZK v zadnjem ob- dobju najuspešneje reševala, smo vprašali Jožeta Raku- na, namestnika sekretarja komiteja občinske konferen- ce ZKS Mozirje in predsed- nika družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Mozirje. Jože Rakun: Tudi v naši občini so bila osrednja na- slednja vprašanja: uresniče- vanje ustavnih dopolnil, ja- čanje materialne osnove na- šega gospodarstva in hitrej- ša rast zaposlovanja ter bolj- ša organiziranost ZK. Še pred dobrim letom smo ime- U v gospodarstvu le eno OZK. Danes pa delajo v Glin, Smreka, Elkroju, Kme- tijski zadrugi, Gradbeniku in v temeljni organizaciji zdru- ženega dela Man gospodinj- ski aparati, še posebej de- javni so v Gradbeniku, kjer je v ZK 17 članov, to je 10 odst. vseh zaposlenih. Sedaj se pripravljamo na ustang- vitev osnovnih organizacij v Turistu in Trgovskem pod- jetju Savinja. Kako ocenjujete gospodar- ska gibanja in uresničevanje dopolnil? Jože Rakun: Najprej smo ugotovili, kje so možnosti ob- jektivne potrebe za ustano- vitev TOZD. Tam so jih iis- tanovili. ZK stalno sprem- lja nastopanje novih in eko- nomsko utemeljenih zahtev za TOZD. Gospodarska giba- nja so uspešna. Reproduk- tivna sposobnost' gospodar- stva je večja. Narasla je sto- rilnost dela. Morali pa bo- mo razmišljati tudi o primer- ni rasti osebnih dohodkov. Kaj čaka mozirske komu- niste v pokon^resni dejavno- sti? Jože Rakun: Do konca mo- ramo izpeljati spremembe v ZK. V vseh temeljnih orga- nizacijah moramo ustanoviti OZK. Okrepiti moramo delo komunistov na terenu in v interesnih skupnostih. Samo- upravne interesne skupnosti moramo organizirati po usta- vnih načelih. Na področju vzgoje in izobraževanja mo- ramo doseči še večjo kako- vost dela in idejnost F>ouka glede na boljšo materialno osnovo šolstva. V šolah je sicer ena tretjina zaposlenih članov ZK, a menimo, da to še na dovolj. V vseh osnov- nih organizacijah smo raz- pravljali o delovanju ZK v splošnem ljudskem odporu. Sprejeli smo konkretne na- loge glede organiziranja čla- nov ZK. Komate se bo še zavzel, da bomo močneje po- litično podprli delo komisije za ugotavljanje izvora premo- ženja. Izmed čez 200 prijav, ki so jih na osnovi zakona poslali občani, je komisija izločila 16. štin občane pa ima v postopku Menim, da moramo komunisti dejavnost še okrepiti. Zlast. glede na sedanji trenutek in na os- novi sklep>ov X. kongresa ZKJ. Dopolniti moramo de- lovne načrte. Nimamo kaj čakati. -nd LUDVIK SEMPRIMOŽNIK i BH Bf Hib BHI B B B B B BIB^ B ■ M Ludvik Semprimožnik je predsednik družbenopolitič- oega zbora žalske 6bčinske slmpščine. Z njim sem kram- ljal o novostih, ki jih prina- ša delegatski sistem. Kaj menite o delegatskem sistemu in novostih, ki jih ta prinaša? Delegatski sistem je poka- zal svoje prednosti že ob vo- liti-ah, saj take udeležbe ne P-omnimo in je tudi nismo pričakovali. To pomeni, da ljudje čutijo, da je delegatski sistem njihov, da volijo tiste ljudi, ki jih poznajo in jim ^upajo. Ne moremo pa pri- kovati, da bo vse steklo Sladko. Gotovo bo precej za- ^tnih težav, predvsem teh- "^^nih, ne vsebinskih. Mislim ^ sestanke delegacij pred za,- *®^ji skupščin, na pošilja- '^je materialov, na volitve naj-' ^treznejših delegatov delega- ^3 itd. Zato bo treba veliko 7^ posvetiti izobraževanju "^^legatov. kakšna pa bo po vašem ^n^nju vloga in naloga druž- ■^^ijopolitičnega zbora? ^Družbenopolitični zbor ima skupščinskem sistemu po- nalogo, ki je doslej ni- poznali. Zagotavlja vpliv Jeh družbenopolitičnih orga- j^^^j preko stalnih delega- Naloge so predvsem: Premijanje poUtičnega sta- občini, skrb za skladni IjT^J občine in stalno uve- ^^^^Ijanje smeri socialistične- sjj,^^"^oupravnega razvoja v z ustavo. Take naloge j^^^vajo od delegatov v tem fj^^ širšo družbenopolitično gledanost. Nadalje pozna- tjjj^^e problemov, ki se v ob- Pojavljajo T gospodarst- vu in ostalih področjih življe- nja in dela ter pravo mero razsodnosti pri sprejemanju odločitev v občinski skupšči- nt. Zbor namreč ne bo mogel biti nekak jeziček na tehtni- ci, ki bi s srvojimi sklepi pre- vesil odločitve na to ali ono stran. Mora biti predvsem ti- sti, ki bo s trdnimi argumen- ti dokazal upravičenost take aJi drugačne odločitve, tiste pač, ki je najustreznejša. Občani od razvoja delegat- skega sistema veliko pričaku- jejo. Kakšne so s tem v zve- zi naloge delegatov v delov- nih organizacijah in KS? Naloge, ki nam jih to dej- stvo nalaga, nedvomno niso lahke. Sam veliko pričakujem od novoustanovljenega aktiva komumistov, delegatov, ki jih je v našem zboru kar 21, med ostalimi delegati pa še veliko več. Občani od svojih delega- tov pričakujejo, da bodo v stalnem stiku z njimi, tako na terenu kot v delovnih or- ganizacijah. Vsi delegati bi se morali vključevati v delo tam, kjer delajo in tam, kjer živijo. Saj je prav stalni stik z voUlci osnova za dobro delo. BRANKO STAMEJČIC Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti Šentjur pri Celju objavlja _ prosto delovno mesto STROKOVNEGA TAJNIKA KZS Šentjur POGOJI: visoka, višja ali srednja šolska izobrazba i agronomske smeri z dvo, oziroma petletno prakso j poleg splošnih pogojev. Rok za vlaganje prijav do zasedbe. Prijave sprejema Izvršni odbor KZS Šentjur pri Celju. ZA BOLJŠE INFORIVlIRANJE Na skupni seji so se člani sekretariata koordi- nacijskega odbora za splošni Ijudsld odpor pri občinski konferenci SZDL in predsUivniki tiska, ra- dia in televizije pogovar- jali o intomtativno-propa- gandiii dejavnosti s po- dročja obrambnih pri- prav. Ugotovljeno je bilo, da je bilo na tem področ- ju do setlaj premalo stor- jenega in da nam manjka določen sistem, ki bi nam zagotovil predvsem enot- no in učioiiovito informa- cijo, s katero bi bili de- lovni ljudje 5-eznanjerd o vseh dogodkih in progra- mih na iM)dročju priprav na splošni ljudski odpor. Sklenjeno je bilo, da se sestavi določen odbor, ki bo informativnim sred- stvom posredoval obvesti- la, katera nam bodo slu- žila za potrebno informi- ranje občanov. Skratka uvideli smo, da je potre- bno skupno sodelovanje, zlasti pa na področju, kot je splošni ljudski odpor. TV ŠPORT IN TURiZElM V ROGAŠKI SLATINI ŽRK Celje bo jutri in v soboto pripravil v Roga- ški Slatini mednarodni rokometni turnir z ude- ležbo prvakov Italije in Avstrije, republiškim pr- vakom Piranom in Ce- ljem, ki je osvojilo drugo mesto v II. zvezni ligi. Ob zaključku turnirja bo koncert plesnega ansam- bla žabe s pevko Majdo Sepe. Pokroviteljstvo nad športno-turistično priredi- tvijo so prevzeU JOŽKO LOJEN, predsednik ob- činske skupščine Šmarje ter delovne organizacije KORS, SPLOŠNO GRAD- BENO PODJETJE in ZDRAVILIŠČE, sodelovale pa bodo tudi dreuge de- lovne organizacije. Po- drobneje pišemo o tej za- nimivi športno-turistični prireditvi na športni stra- ni. TV USPELE IGRE LJAO Tri dni se je nad 500 vo- jakov in njihovih starešin si>oprijelo na celjskih šport- nih terenih iz šestili enot v šestih športnih zrv^rsteh za naslove najboljših, za naslov vseekipnega prvaka na 39. prvenstvu LJAO. Zasluženo smo zmagali Postojnčani pred lanskem zmagovalcem Kranjem, Celjani, ki so na- stopali skupno z Mariborom, pa so bili četrti z enakim zbirom točk kot Ljubljana. V novi preobleki, v zastavah in zelenju, je stadion Borisa Kidriča bil središče dogaja- nja te osrednje prireditve. Tu je bila svečana otvoritev in zaključek prvenstva, odvi- jali pa so se tudi najzani- mivejši boji v kraljici špor- tov. General Jukič iz Ljub- ljane je otvoril in zaključil nadvse uspele športne igre vojakov in starešin iz naše republike, predsednik Sob Ce- lje tov. Jože Marolt je v imenu pokrovitelja priredil svečan sprejem udeležencem v Narodnem domu, prav ta- ko pa so posamezne ekipe sprejeli tudi pokrovitelji v TOZD 31 Celju. .Odveč, je na:. števati podrobne rezultate, ki jih zasledimo v dnevnem ti- sku. Podčrtati velja ob za- ključku prvenstva izjavo ko- mandanta celjske gamizije, IxxlpoLkovnika Milana Aksen- tijeviča, ki je med drugim dejal: »Z rezultati in potekom le- tošnjega prveoi&tva LJAO sem več kot zadovoljen. Tridnev- na športna srečanja vojakov in njihovih starešin v Celju so F>onovno dokazala, da je šport v naši armadi sestavni del pouka in življenja vojakov vsak dan od jutra do večernih ur. Rezultati kažejo na viso- ko stopnjo telesne kulture v JLA. Razlike so bile namreč minimalne. Podčrtali pa velja predvsem borbenost nastopa- jočih, njihovo visoko šport- no zavest, fair-p;ay, tovarišt- vo in spoštovanje nasprotni- ka. Celoten naš jugoslovanski šport naj bi se v prihodnje odvijal po takšnih odlikah kot so jih pvokazali vojaki in njihove stareš'ne na celjskih športnih terenih! Celjani so izpričali veliko gostoljubje vsem gostom iz celotne Slo- venije. V TOZD, ki so bili pokrovitelji posamecmih ekip, so delavci, mladina in vodilno osebje s prisrčnim spreje- mom in kratkotrajnim biva- njem vojakov v njčhovih de- lavnih organizacijah dokaza- li, kako Celje živi povezano z JLA. Vsem nastopajočim bodo letošnje športne igre LJAO ostale v trajnem spo- minu, saj se vojaki vračajo v svoje enote z nepozabnimi vtiiSi.« Koga velja posebej pohva- liti? Vsekakor vsestranega Bogdana Norčiča, našega dr- žavnega smučarskega repre- zentanta v skokih, ki je zma- gal v najnapomejši discipli- ni—v vojaškem mnogobo- ju. Petra Radaka, vodnika iz vrhniške enote, ki je že pet- najstič zapored nastopil na prvenstvu LJAO. Polkovnika Božiča iz postojnske enote, ki je imel od vseh najdaljši staž na teh igrah in je tudi letos z uspehom nastopil v streljanju. Kolajne, diplome in pokali ter praktična dari- la pa bodo najboljše posa- meznike in ekipe še dolgo spcaninjali na 29. prvenstvo LJAO v Celju. K. JUG IGRE B!E: MANIFESTACIJA PRIJATELJSTVA Natanko čez teden dni se bodo v Celju pričele letošnje jubilejne 20 igre brat- stva in enotnosti, ki jih pod pokroviteljstvom tovariša Tita pripravlja občinska kon- ferenca ZM Celje. Letošnjih iger se bo udeležilo okoli 500 mladih iz 6 jugoslovanskih mest, vsako od teh je v drugi republiki. Mladi iz Ohrida, Zrenjanina, Titograda, Tu- zle, Vinkovcev in Celja se bodo v dneh iger pomerili v športnih igrah, izmenjali iz- kušnje, ki jih imajo na kulturnem in političnem področju. Celje pričakuje mlade prijatelje pripravljeno. Poskrbljeno je, da se bodo v naši sredi dobro počutili in iz Celja odnesli kar najlepše spomine. Prejšnjo soboto so predstavniki ZM iz 6 jugoslovanskih mest na skupnem se- stanku pregledali vse priprave na letošnje igre in jih bodo ocenili, poleg tega pa so pregledali tudi program iger in ga sprejeli. Program jubile>iih 20. iger bratstva in enotnosti je takle: ČETRTEK, 27. JUNIJA 19.00 Defile udeležencev iger po mestnih uli- cah 20.00 Svečana otvoritev Mestni park PETEK, 28. junija 8.00 Rokomet moški Skalna klet 9.00 Orientacijski pohod taborniških ekip Kokarje 10.00 Srečanje mladih pesnikov — Celeia 10.00 Polaganje venca Grobnica narodnih herojev 11.00 Sprejem predstavni- kov mest pri pred- sedniku skv^jščine občine Celje 13.00 Obisk ekip pri po- kroviteljih v delov- nih organizacijah 15.00 Odbojka ženske Mestni park 17.00 Nastop pesnikov Dom JNA 18.00 Srečanje udeležencev preteklih iger BIE Celeia 20.00 Ples Mestni park SOBOTA, 29. JUNIJA 8.00 Odbojka ženske Mestni park Rokomet moški Skalna klet Taborniška tekmo- vanjti Kokarje 9.00 Plavanje Ljudsko kopališče 10.00 Posvet o mladin- skem turizmu Dobrna 11.00 Atletika — Stadion Borisa Kidriča 15.00 TRIM rekreacija Griček 20.00 Svečani zaključek: Nastop narodno za- bavnih ansamblov Podelitev priznanj Ples Mestni park NEDELJA, 30. JUNIJA ♦ 9.00 Razgovor o igrah BIE in podpis druž- benega dogovora Celeia 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 24 - 20.ju,iij KONJICE NOV OBRAT IMP Prihodnji teden bodo Sio- ▼enske Konjiice bc^tej&e za nov proizvodni obrat. Indu- strijsko montažno podjetje, enota Slovenske konjiče, se bo preselilo v nove prostore. Nov obrat so začeli graditi že julija lani, ko je investi- tor, IMP Ljubljana — TOZD Elelctromontaža, dokončno odobril sredstva ESiota Industrijsko mon- tažnega podjetja v Slovenskih Konjicah je delala v nemogo- čih pogojih, ko s3 je odlo- čala za gradnjo novega ob- rata, že sami delovni prosto- ri so biM neprimerni in so onemogočali dobro poslova- nje podjetja. Drugi razlog, zaradi katerega so se v IMP odločih za gradnjo novega obrata, pa je bdi v raaširi- tvi proizvodnih zmogljivosti. Z novim obratom so delavci IMP dobili tudi nove delov- ne prostore, ki jih namera- vajo apranendtd v sodobne delavnice, namenjene izdelo- vanju različnih električnih raadelilcev. Eden sodobnej- ših delovnih prostorov bo bu- di lakirnica, ki Je, kot pra- vijo, (Hia najoblj sodobnih v Jugoslaviji. Nov proizvodni obriat IMP pomeni aa celotno Iconjiško občino veliko pridobitev. Nov obrat zahteva namreč nove stroje, ki zahtevajo več in več delavcev, odpirajo torej nova delovna mesta. Večje število zajKslenih, nove pro- izvodne zmogljivosti, pred- vsem pa povečana produk- tivnost dela — vse to so kvalitete, ki zagotavljajo eko- nomsko rast vsakega podjet- ja in posredno zagotovo tudi rast vsake obdine. Damjana Stamejčlč TUŠ: PRIPRAVA SPORAZUMA Herman Lešnik V tovarni usnja Šoštanj T zadnjih mesecih siste- matično in posi>ešeno pri- pravljajo samoupravni sporazum o delovanju v okviru združenega podje- tja Industrije usnja Vrh- nika. Sodelovanje na raz- ličnih ravneh sicer poteka že nekaj časa, do podpi- sa pa naj bi prišlo do konca junija, tako da bi TUŠ in Industrija usnja Vrhnika začela skupno de- lovati 1. julija. Predsednik delavskega sveta Herman Lešnik je pKJvedal, da so že pred le- ti začeh s sanacijo pod- jetja, ki se je zaradi za- starele »».rojne tehnike znašlo v težavah, da so se povezali z Vrhniko in sd raadeliU, kaj in kako bo kdo kaj delal. V Tovarni usnja Šoštanj so se pre- usmerih predvsem t pre- delavo svinjskega usnja. Skupaj % Vrhniko so iz- delali sanacijski program, dobili sredstva in tako za- čeli prehajati v dobo boljšega poslovanja. Prvi rezultati se že kažejo, saj so v prejšnjem mesecu imeli poprečni osebni do- hodek 225 starih tisoča- kov, kar je že blizu po- prečja osebnih dohodkov v velenjski občini. Počasi prihaja tudi nova strojna oprema, ki jo je podjetje za boljšo proiz- vodnjo najbolj potrebova- lo. V novem, združenem podjetju pa pričakujejo predvsem večji napredek delovrve organizacije, po- vezovanje raznih služb, lažje bodo nastopali doma tn v tujini ter dosegali boljše uspehe. Veliko po- zornosti posvečajo tudi kadrom, ki jih primanj- kuje, saj je zanimanje za usnjarski poklic, pa če- prav je vedno lažje glede na mehanizacijo, vedno manjše. Izredno velika je tudi fluktuacija detovne sile in to pri mlajših čla- nih, ki Sli pač poiščejo boljša delovna mesta, medtem ko starejši še vztrajajo do upokojitve, saj drugam tako težko pridejo. »Ce hočemo z dolino vštric, moramo , povečati osebne dohodke, te pa bo- mo lahko povečali z bolj- šo proizvod n,}o. Z^to je vse naše delo /daj usmer- jeno v to, da bi tovarna resnično zaživela tako, kot je treba. Smo pa na najboljši poti, da to do- sežemo,« je zaključil pred- sednik delavskega sveta Herman Lešnik. T. Vrabl MERKOVE NALOŽBE Četudi v zadnjem času ni tolikšnega vlaganja v nove investicije kot pred leti, se pri Mencu zavze- majo, da v mejah možno- sti posegajo tudi na o po- dročje, ki je za nadaljnji razvoj trgovine in blagov- nega prometa sploh izre- dnega pomena. Zato ni na-- ključje, če izvajajo in pro- gramirajo nekatere več kot zahtevne in težko pri- čakovane objekte. V zaključni fazi je gra- ditev trgovskega paviljona v Šmartnem ob Paki. Pri- čakujejo, da bodo to enoto izročili namenu t ju- hju letos. Vrh tega več kot uspešno poteka gradi- tev blagovne hiše v Šošta- nju. Slavnost ob tem ob- jektu je predvidena za le- tošnji dan republike. »Naš kolektiv bo letos zastavil vse sile za gradi- tev blagovne hiše v Ru- šah pri Mariboru, prav tako nameravamo že letos pričeti z gradnjo novega trgovskega objekta na Os- trožnem. V načrtu pa je še manjši objekt na Polu- lah,« je povedal generalni direktor Merxa Franc Pe- tauer. »Razen tega se priprav- ljamo na graditev nove in- dustrijske pekarne v Ce- lju. Dela bomo bržčas za- čeli prihodnje leto in to ob cesti v Tmovlje, se pra- vi v okviru našega živil- skega kompleksa. Tako bomo zaradi bližine mlina In silosa dosegli izredno racionalizacijo v tehnološ- kem pogledu. Zaradi te gradnje bo tudi skladišče Petrola dobilo novo loka- cijo.« M. B. VAŠ ZIBIKA SUŠA V CEVEH Na Kozjanskem pa tudi na širšem šmarskem ob- močju iz dneva v dan po- slušamo poročila o grad- njah vodovodov, ki jih grade ali krajevne skup- nosti ali mladinske delov- ne brigade. To, kar je bi- lo zapostavljeno toliko let, prihaja sedaj z vso moč- jo na dan. Tudi v Zibiki. kjer je prav vodooskrba eden najvažnejših proble- mov domače krajevne skupnosti. Pred nekaj leti so začeli z gradnjo zibi- škega vodovoda. Mnogo je pripomogla Skupščina ob- čine Šmarje pri Jelšah, kamor kraj Zibika spada, do realizacije celotnega vodovoda pa ni prišlo. Po- stavljenih je bilo že nič koliko datumov, med drugim tudi zadnji, 10. ju- nij, vode pa v Zibiki ven- darle še ni. Hudo je, ker še zlasti šola nima vode in je popolnoma odvisna od gasilskih društev Šmar- je pri Jelšah in Rogaška Slatina, ki jo dovažajo s cisternama Razimiljivo je, da takšna voda niti ni najbolj kvalitetna m naj- brž tudi ne najbolj jadra- va. Kako bo v naprej v Zibiki ne vedo. V šoLskl stavbi so uspeli urediti popolnoma nove sanitari- je, ki p^ jih, žal, ne mo- rejo izkoriščati, k^ pač vode nd. O zibišikih problemih pa bi se še dalo govoriti. Eden glavnih, takoj za vo- dovodom, je telefon. Tudi o telefonu so v Zibiki že večkrat govorili, načrto- vali, sklicevali sestanke, do realizacije pa nikakor ne pride klju> močni anga- žiranosti domaČega prebi- valstva. Potreba po tele- fonski povezavi je čedalje večja, saj je Zibika kraj, ki je močno raztresen. Tudi cestna povezava je nemogoča in zato je še bolj raziunljiva njihova želja, da bi dobili telefon. Predstavniki krajevne skupnosti Zibika se ,bodo v najkrajšem času pove- zali z občinsko konferen- co SZ»L Šmarje pri Jel- šah in skupaj z njo sku- šali rešiti probleme, za Hatere menijo, da ne bo- do smeli več dolgo tra- ROG. SLATli^l GORENJEl V ROGATCU I v Rogatcu bodo pf^J doma v avgustu začep' gradnjo obrata GoJ' iz Velenja. V izdeiav)'' že izvedbena dokurnen,' cija, ki predvideva, tovarna v Rogatcu la biti izgotovljena v , ku devetih mesecev, jj, sticijska vrednost nov, obrata v Rogatcu bo milijarde starih dinari v njem pa bodo kondenzatorje za hla^ ke in hladilne skrinje vpeljali predelavo ^ plastov. V prvi fazi bo varna zaposhla okoij delavcev, pozneje še več. Trenutno je v postopa, urejevanje virov finajj^ ranja. Denar za obrat k bo stekal iz združenj sredstev Ljubljanske ^ ke za nerazvita obnjo«« in sredstev podnižnij Ljubljanske banke, benet ciranih obresti in seve^ sredstev Tovarne gogp, dinjske opreme Goretj Velenje. Obrat Gorenja Iz Veli nja bo tako eden mnogi obratov, ki so v zadnj« času dobil: po dolgih i tih čakanja domovinski pravico v šmarski občia Pomembnost teh obratoi vključno z novim obratoj v Rogatcu, je vsekak« izredno pomembna. Zad nje čase že lahko opaa mo, da je močno zaustai Ijena migracija ljudi z ne razvitega območja in di čedalje več ljudi ostaji doma. Trditev večine pre bivalcev nerazvitega ob- močja, da bi morali le dislocirane obrate i kolikor toliko dobre cea ije povezave, torej le i bila neumestna. MILENKO ROGAŠKA SLATINA 40 MILIJONOV Vsak ki pije kislo vodo, le redkokdaj pomisli, kako smo sploh prišli do nje in kako do steklenic tn končno, kako to vodo sploh vstekleničijo. O prvih dveh vprašanjih ne bomo govorili. Dotaknili se bomo zadnjega, to pa pome- ni, da bomo govorili o sla- tinski nalivalnici. O stekleni- cah in vodi nam je govoril Franc Ogrizek, direktor nali- valnice Rogaška Slatina. V nalivalnici so v tem le- tu glede na prodajo oziroma na proizvodnjo zabeležih 10 do 15 odstotkov porasta, kar je brez dvoma lep uspeh. Po- raba mineralne vode, ki je v svetu znana že dolgo časa, se iz leta v leto veča. Primerja- va lanskega in letošnjega pr- vega tromesečja pokaže, da se je dvignila za 15 odstot- kov. Predvidevajo, da bo le- tos rekordna prodaja mine- ralne vode, okroglo okoli 40 milijonov steklenic, kar je v primerjavi s predvojno dobo, ko so na leto vstekleničili mi- lijon in i>ol, nekaj neverjet- nega. Kljub močnemu porastu proiz\^odnje in uspehom pa ima kolektiv nalivalnice veli- ke probleme, kar je razum- ljivo. Skokovit porast proiz- vodnje jih je pripeljal pred neljuba dejstva, ki čestokrat ovirajo nemoteno delo. če se ustavimo kar pri plastični embalaži (zabojčki za kislo vodo). Zabojčki so se podra- žili od 2500 starih dinarjev na 6000 starih dinarjev, torej skoraj trikratna p>odražitev. Nerazumljivo je za kolektiv nalivalnice, da se ta embala- ža v sosednjih državah ni ta- ko podražila. V Avstriji se je na primer embalaža podraži- la le za enkratno ceno. Kje so torej vzroki za tako dra- stično podražitev Nedolgo tega so dobili obvestilo o po- višanju cen za zamaške. Sa- ponia Osijek in mariborski Zlatorog se tem problemom le še pridružujeta, saj ne moreta v zadostni meri do- bavljati pralnih sredstev za steklenice. V nalivalnici so prisiljeni čistiti steklenice s tekočo lužino. Pri tem nasto- pajo tehnološke težave, ker so pralni stroji prirejeni na drugačne vrsto pralnih sred- stev in zato prihaja do pre- močnega penjenja. Zaradi te- ga i>a do preslabega pranja. Nalivalnica ipotrebuje za dnevno pranje steklenic tudi do 300 kg pralnega praška, zato je zadrega razumljiva. Mesečna proizvodnja bi t bila dva do tri kamione. Na dan nalivalnica nap od 180 do 220 tisoč litr steklenic. To proizvodnjo do v glavnih sezonskih m cih še povečali za okoli 2( 30 odstotkov, kar so skri zmogljivosti strojev v sli ski nalivalnici rn pa hI tudi vrelcev, zato je zas Ijenost ljudi v nafivalnici zumljiva. Razveseljivo je, da je bava steklenic sedaj rec ša tn da so tudi stekle kvalitetnejše. Pohvaliti B mo tudi dobre sosedske nose s steklarno Boris drič, pravijo v nalivalnif ugotavljajo, da jih ti ^ odnosi čestokrat vlečejt težav, ki bi bile sicer večje. Problemov v nalivalni'^ rej ne manjka, menijo V'' gre položaj na boljše. T bo le še urediti preskr' pralnimi sredstvi, kar se ni v njihovi moči. Odvisi od tovarn, ki ta sredstvi deljujejo in zato tu ne drugega, kot da čakajo. < nje pa je včasih mu^ predvsem finančno n^t, bitno. '! MILENKO STiW Franc Ogrizek V vsak dom NOVI TEDNIK 9420. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 0EGACIJE SEMINAR ZA VODJE bi Kos ^jmisije za družbenoeko- usposabljanje pri ^Ijskiih družijenopolitičnih jfganizacijah so skupaj z ob- [^ko skupščino pripravile pebiJio enodnevnih seminar- jjf za vodje delegacij. V program so zajete štiri teme , o razrednih bojih in o za {etiiih socializma v Jugosla- (iji, o delegatskem sistemu ^0 položaju človeka v dru- Lidlja Kavka žbenpoiitičnem in ekonom- skem sistemu. Organizacijo se- minarjev za vodje delegacij je pre(\'ze!a delavska univer- za v Celju. Na osem skupin, po deja\Tiost!, je vodje dele- gacij razdelil občinski sindi- kalni svet. Do začetka mlaja se bo na Golteih zvrstilo vseh osem skupin seminaristov, skupno približno 400. V po- nedeljek je bila na Golteh Miha Močnik prva skupina 34 slušateljev iz večjih temeljnih organizacij združenega dela. Na vprašanje o uveljavlja- nju delegatskega sistema in o vlogi vodij delegacij so od- govorili Lidija Kavka (Žele- zarna štore), Miha Močnik (EMO) in Vili Kos (Onkar- na). ViU Kos: Vodja delegacije mora biti družbenopolitično dovolj razgledan. Več podpo- re mora dobiti od samoup- ravnih organov, političnih or- ganizacij in vodilnih delavcev TOZD. Nujno moramo orga- nizirati več usposabljanja za vse delegate. Lidija Kavka in Miha Moč- nik: Z-a uresničitev delegat- skega sistema bomo morah dobro organizirati tudi taj- ništva organov samoupravlja- nja. Ta bodo morala poma- gati vodjem delegacij. Enako velja za politične organizaci- je. Strokovne službe bodo mo. rale vodjem delegacij preskr- beti vse iK>datke. V organi- zacijah združenega dela mo- ramo jasno opredeliti status delegatov. Z usposabljanjem moramo nadaljevati. V celjs.kl občini pa v tem času organizirajo ix>samezne delovne organizacije tudi se-.., minarje za vse člane delega-^ cij. Te oblike usposabljanja niso namenjene le načelnemu in splošnemu učenju, ampak tudi praktičnemu uvajanju delegatov za uspešno dele- gatsko delo. Za enak pristop so se odločili v občinah ce- lotnega celjskega območja. Itesolucija X. kongresa y za področje socialne po- se je bila sprejeta in če renem stavku opredelimo iodišča, opazimo, da je vsa tb posvečena človeku in Bširjeni zdravstveni dejav- osti. Vzporedno s tem pa so že 8Ke priprave družbeno poli- :aiih institucij, ki so pod- prle enoten koncept skupnih »treb zdravstvene zaščite na Slovenskem. Tako se je izo- blikoval nacionalni zdravstve- ni program, ki ga je na zad- nji svoji seji potrdila tudi skupščina zdravstvenega var- stva ih zavarovanja v Celju. Med drugim sO tudi potrdili samoupravni sporazum o pre- nesenih obveznostih družbeno političnih skupnosti na samo- upravne interesne skupnosti. Skupščina skupnosti zdrav- stvenega varstva in zavarovat nja v celjski regiji je tudi pristopila k finansiranju me- dicinske fakultete in onkolo- škega inštituta v Ljubljani ter sroj delež prispevala tu- di k začetni gradnji koprske bolnišnice, vendar vse pod pogojem, d&, k tem sporazu- mom pristopijo vse interesne območne skupnosti. Le tako bo enkrat dokončno stekla prepoirebna gradnja medicin- skih objektov, zdravstven-m zavarovancem pa zagotovlje- na v krajši bodočnosti enot- na zdravstvena zaščita. Z združenim denarjem se bo gradilo le tisto, kar se je od- lagalo že tri desetletja m ter- ja vseslovensko skupno odlo- čitev — medicinska fakulteta, ki bo vsako leto dajala več kadra, več strokovnjakov, ki se bodo že tam usmerjali na različna področja. Z onkolo- škim inštitutom tudi ne gre več odlašati, klinični center pa terja dokončno podobo. Tudi lokalnih potreb je v vsakem območju zdravstvene- ga varstva dovolj. In čeprav je bil na podlagi samotiprav- nih sporazjumov potrjen soli- darostni sklad, v katerega se iztekajo sredstva, zajeta v 0,05 stopnji, iz njega pa se bodo investirale bolnišnice v Slovenj Gradcu, Celju in No- vem mestu, se morajo inve- sticijski programi le-teh ra- cionalizirati in z varčevalni- mi posegi zmanjšati prvotne finančne zahteve. Čeprav tu pa tam prevla- dajo lokalni interesi, izvirajo le-ti iz nezaupanja nad dose- danjo zdravstveno politiko, ki je imela večji posluh za tiste, ki so znali svoje ix)trete na- pihniti in pompozno prika- zati. Zdaj pa bodo o razvoju zdravstvene službe govorile posamezne interesne skupno- sti in celjska je bila med prvimi, ki je poleg p>03amez- nih dreves videla tudi gozd, z drugimi besedami, bila je med prvimi, ki se je opredeli- la za enoten zdravstveni pro- gram in ga tudi v celoti ixxi- prla. ZDENKA STOPAR MARIJA ŠTEFANČIČ JRodila se je v Skomar- jih na Pohorju. V rodni ^ je ostala tudi po- ko se je poročila in '^^ so se ji rodili štirje otroci, doma je dočakala tudi nemško okupacijo. J^malu se je vključila v osvobodilno gibanje, ob- veščala je partizane o pemikih okupatorja. 1943. leta so v Skomar jih usta novili OF odbor, Mariji pa so poverili nalogo re- ferenta za prehrano. Sku- paj z drugimi aktivisti je pri okoliških kmetih zbi- rala hrano in jo pošilja- la partizanom v hosto. Ko se je začela 1944. leta nemška ofenziva na Po- horju, so se vaščani Sko- marja umaknili^ v gozdo- ve, Marija pa se je pred Nemci zatekla v vojaško slanico, kjer ie preživela zimo. Spomladi leta J945 se je spet vrnila domov. Po vojni se je Marija štefančič preselila z mo- žem in otroci v Sloven- ske Konjice. »Takrat sem delala na okraju,« se spominja Ma- rija. »Organizirala sem OF odbore, hodila sem na teren, med ljudi in propagirala ideje in pri- dobitve revoluci je. Na okraju sem delala leto dni.« Potem je Marija aktiv- no delala v AFZ. ženske so si zadale veliko nalog, hodile so po hišah in zbi- rale moko in jajca, da so ob novem letu napekle potic in keksov za revne otroke in jih obdarovale. »Veste, kmalu po vojni sem se z družino prese- lila v šolo. Pa so me kma- lu poprosili, da bi za učence v šoli kuhala in pripravljala malico. Kar tako, brezplačno. In sem kuhala eno leto, pa dve leti in sama se ne spo- mnim več koliko let. Na- to pa so me leta 1962 sprejeli v redno delovno razmerje«. Marija je dolgoletna članica ' Zveze komuni- stov. Naslednje leto bo preteklo že 30 let, odkar je dobila člansko izkazni- co. Ko je pripovedovala o ti.'itih letih, je dejala: »Takrat smo bili komu- nisti drugačni. Bolj tova- riški smo bili, bolj iskre- ni med seboj. Danes ta- J0ga odnosa med komuni- sti ni več. Zdi se mi, da se bojimo eden drugega, bojimo se povedati tova- rišu tisto, kar bi mu mo- rali povedati, povedati iskreno in mu tako po- magati. Drugačna je bila tudi aktivnost komuni- stov takoj po vojni. Ta- krat smo dobili konkret- ne zadolžitve, vsak je ve- del, kaj mora storiti. Da- nes tega ni več. Zdi se mi, da se je tako zmanj- šala tudi odgovornost ko- munistov, saj smo morali včasih poročati d rezulta- tih sprejetih nalog vsemu aktivu in bolj smo bili izpostavljeni kritiki tova- rišev«. Ob koncu pa je Se de- jala: »Moje prepričanje je neomajno, čeprav sem bila včasih tudi razoča- rana. Toda vera mi je ostala. Verd v tisto, kar smo že storili in kar še bomo storili.« Damjana STAMEJČIC OBRAZI TURIZEM HUDA LUKNJA Ce se peljemo iz Velenja proti Dravogradu je osem do devet kilometrov iz Velenja ob Paki kraška jama Huda luknja, ki je dolga okoli 400 metrov in ima dva dela. Prvi je dolg okoli 190 metrov in je zelo prostoren ter se zaključi s slapom Ponikve, drugi pa je dolg 210 metrov in nekoliko ožji od prvega ter se zaključi s sifonom. Jamo so obiskovali že pred II. svetovno vojno, ponovno pa so jo za ogled usposobili leta 1953. Ker ni bilo med ljudmi, ki so skrbeli za vzdrževanje jame, dovolj volje in tudi sredstev za na.jnujnej.sa dela, niso bili možni obiski pri- ložnostnih turistov. Hudo luknjo bi morali zaradi vse večjega prometa na cesti, ki povezuje Avstrijo z našim morjem, urediti in jo ponovno usposobiti za oglede, saj bi bil to za tujce prvi stik s kraškimi jamami v Jugoslaviji. Res je, da jama ni nekaj p>csebnega in da se ne more primerjati s podobni- mi ja.ma.mi na Krasu, vendar je tudi res, da bi z malo denarja in dobre volje lahko postala simpatičrta miniatur- na turistična točka ob cesti Dravograd—Veflenje. Po- membno vlogo pri ureditvi jame bi lahko (po funkciji pa celo moralo) odigrati velenjsko turistično društvo. V PODČETRTKU ZA ZDRAVLJENJE Novi hospitaiku fizioterapevisiki del zdravilišča v Atom- skih Toplicah, slavnostno odiprt v petek, bo nedvomno velika pridobitev za Obsotelje m še posebej za bolne Ijiidi. Vse potrebne raziskave, združene z zdravljeiajem pacien- tov, bodo opravljali priznani sitrokovnjaki iz Ijoiibljanskih Kliničnih bcilnišinac, ki so že prišli v Atomske Toplice. Nova stavba je izredno lepo opremljena. Objekt, ki je stal okoli 5.000.000 dinarjev, združuje 20 kopalnih kadi in 20 ležišč v 10 sobah, ki so zelo prostorne, žal pa jih je premalo. Postavljena je že tudi cena za oskrbovalni dan: 160 dinarjev, gostje pa se za zdravljenje že priij^aivljajo. V novem hospitalno fizioterapevtskem delu bodo botaika, kot že naslov objekta pove, opravljali fizioterapevtske vaje pod strokovnim nadzorstvom. Novogradnja je prvi del načrtovanega projekta. Drugi, del bodo začeli graditi letos m računajo, da bo dokončan do konca leta 1975. Celotna vrednost drugega dela bo okoli tri milijarde starih dinarjev, obsegajl pa bo nočitve- ni objekt z 220 posteljami in pokriti bazen in bo hkrati tudi rekreacijski center Atomskih Toplic. Ob otvoritvi nam je direktor Atotfnskih "Tophc pove- dal, da je v Toplicah še dovolj • prostora, le da so zaže- lene rezervacije. Viktor šuler je še dejal: »Letos je v pri- merjavi z lanskim letom okoli 30 "/o nočitev več, 27večalo pa se je tudi število prehodn-ih gostov. Malo n?,s sicer moti deževje in nestalno vreme nasploh, upamo pa, da se bo v prihodnjih mesecih to popravilo. Zanimanje za naše Toplice še vedno raste.« Tudi okolica Toplic kaže, da je v Toplicah 2jdaj precej drugače. Zelo lepo je urejeno okoli starega bazena, novi bazen je, čeprav največkrat poto, čist in voda vedno sveža. Nerodno je le, da se zdravilišče ne more sporazai- meti z lastnim podjetjem, da bi vse vlakovne kompozicije obstajale na postaji Atomske Toplice, ka^r ljudi zelo moti. Moti pa jih tudi to, da morajo pešačiti ali iz Sodne vasi ali iz postaje Toplice. Izletnikovi pa tudi drugi avtobusi namreč nočejo stati ob cesti, ki za obstajanje niti ni do- volj široka. Mar bi bilo toliko dela, če bi z buldožerjem razširili hrib nad ce§to in prihranili gostom tistih nekaj korakov? Tudi na takšne stvari bo treba gledati. 6.»lrait— NOVI TEDNIK St.24~20. junil TABOR PRIPRAVLJENI SMO Letx>s bodo občani 2alca proslavili svoj občinski praz- nik v Taboru, slikoviti kra- jevni skupnosti, stisnjeni tja pod rebra čemšeniške plani- ne. Partizanskega vrha in Kr- vavice. Krajani smo na praz- nik pripravljeni, pravijo. Za- to bodo nadvse slovesno pro- slavili obletnico tistega 7. ju- lija, ko so leta 1941 v Sa- vinjski dolini izvedli prvo množično trosilno akcijo in z letaki pozvali vse zavedne Slovence k organiziranem od- poru proti okupatorju. Vendar to ni edina oblet- nica, ki jo bodo ob svojem in prazniku celotne žalske občine proslavili Taborani. Proslavili bodo tudi obletni- co napada na nemško posto- janko v Taboru 1944 in ob tej priložnosti izdali tudi bro- šuro, v kateri bodo osvežili spomine na razvoj NOB na področju svoje krajevne skupnosti. * Kaj so občani storili v pri- pravah na praznik? Kar težko bomo zapisali vse, kar so sto- rili. Sicer pa smo že povedali, da so na i»raznik res teme- ljito pripravljeni. Seveda so največ pozornosti posvetili ureditvi komunalnih zadev, predvsem cest. Tako bodo ob prazniku predali svojemu na- menu nekaj nad 6 km novih asfaltiranih cest, točneje, od- seke Tabor—Loke—Ojstrica; Tabor—Pondor—Kapla; od- sek v Ojstriški vasi, odcep do pokopališča v Tabor ter odsek v Spodnji Kapli. Ni dovolj, da povemo, koli- ko cest so tako asfaltirali in koliko so jih tudi drugače prenovili, čeprav se še ne ponašajo s svežo plastjo asfialta. Skorajda pomembne- je je povedati, koliko priza- devanj In truda so občani sami vložili, t ureditev svo- jih cest. Skorajda ni bilo hiše, kjer bi zbiralci samo- prispevka naleteli na gluha ušesa. Občani so radi prispe- vali denar, kot naprimer tisti kmetje na Cmem vrhu, ki so dali veliko denarja, pa še sami poprijel! za krampe in lopate, čeprav bodo kljub vsemu imeli do asfalta še 3 kilometre. In razen cest? Glavno delo, ki so ga opravili je obnova Doma TVD Partizan, v ka- terem prizidku so uredili sa- nitarije, garderobe in stop- nišče, mimo tega pa so ure- dili še gledališko sobo, kole- sarnico, oder, zadnji del dvo- rane, kuhinjo, ostrešje, odeli dom v novo fasado, skratka, dobili so skoraj povsem nov dom, poleg njega pa še ši>ort- no igrišče. Nov dom bo po- stal tako središče kulturnega in športnega delovanja v tej krajevni skupnosti. Da je to izredno razvito, ni treba po- sebej poudarjati. Sicer pa poglejmo: v domu bodo va- dili pevci moškega zbora, dramska skupina, recitatorji, športniki in telovadci, učenci osnovne šole, ki stoji tik do- ma, da naprej ne naštevamo. Se na nekaj ne smemo po- zabiti. Taborani so skorajda celoten program prireditev ob občinskem prazniku, te bodo trajale ves teden, pripravili sami, sami ga bodo tudi iz- vedli. Nastopila bo dramska skupina, ki bo izvedla Miklo- vo Zalo, športniki se bodo po- merili v rokometu, košarki, šahu, nogometu in streljanju, nastopilo bo več pevskih zbo- rov, recitatorji, godba na pi- hala ... Da bodo obe oblet- nici še slovesneje proslavljali, so Taborani pripravili tudi pohod po partizanskih poteh in domačijah Miklavža in Cmega vrha ter vajo enot teritorialne obrambe. Seveda tudi partizansko srečanje s partizanskim golažem ne bo izostalo. Pa še nekaj. Taborani so v goste povabili tudi pevski zbor iz zamejstva, iz Boršta nad Trstom, enega najbolj slovenskih predelov v sosed- nji ItaUji. Tabor je sicer res manjša, obrobna krajevna skupnost. Izrazito kmetijski predel je, brez svoje industrije ali obrti. Kljub temu bodo Ta- borani, ki so ponosni na svoj kraj in. njegove lepote, storili vse, da se bodo gostje, ki jih na prazniku ne bo manj- kalo, med njimi kar najbolje počutili. Manjkalo ne bo ni- česar, ne jedače, ne pijače, ne veselja, ne slovesnih tre- nutkov. B.S. Z vaje za »Miklovo Zalo«, ki jo bodo igrali za občinski praznik PODRUŽNICA CELJE NOVA POTA PIONIRSKEGA VARČEVANJA Jože žnidarič ni samo mentor^ pionirske hranilnice na osnovni: šoli v Rogatcu,, marveč tudi i predsednik sveta mentorjev pi-: onirskih hranilnic pri celjski i podružnici Ljubljanske banke. ' Ko je na nedavnem posve- j tu mladih hramlničarjev šmar-. ske občine in njihovih mentor-^ jev v Podčetrtku govoril o de-] javnosti in uspehih teh denarnih zavodov v malem, je med dru- gim dejal: »Nova oblika varčevanja je pritegnila učence v šolah. Ti so lahko v pionirskih hranilnicah vlagali in dvigovali svoje pri- hranke. Pionirsko varčevanje uresni- čuje pomembne vzgojne naloge. V tesnem sodelovanju s starši in šolo razvija učencem že v zgodnji mladosti odnos do de- narja, do vrednotenja denarja in spoznanje, da le varčna dru- Sina, družba in posameznik lah- ^ ko uresničijo svoje načrte, Se-, Ije, dosežejo cilje, medtem ko' je razsipništvo, zapravljivost iii] nesmotrno trošenje denarja lah-] ko izvor hudega zla. Poleg hranilniške dejavnosti, uresničujejo pionirske hranilni- ce še druge naloge kot so: vode- ^ nje zborov vlagateljev in svetov, uvajanje kreditnih zadev, vode-\ nje razrednih tekmovanj, sode-; lovanje na razpisih banke, vode- nje pikapolonične nagradne ig-j. rice, pi»pnostl izven abonmaja dva orgelska koncer- Naš priznani mojster l^Kluvec HUBERT BER- ^ANT bo izvajal 21. juni- ob 20. uri na orglah v ^atijski cerkvi v Celju °^elske kompozicije ve- mojstrov 16., 17. In j*- stolet.)a. Sodeloval bo !^ tenorist ljubljanske 3**« LUDVIK LICER. ^' iunija ob 20. uri pa bomo imeli priliko poslu- šati na noviti koncertnih orglah v Vojniku kompo- zicije J.' S. Bacila, Maksa Regerja, \V. A. Mozarta, Josefa Heasa ter sodob- nika, vodilnega češkega komponista Petra Ebna. Na tem koncertu bosta so« delovali tudi sopranistka BOGDANA STRITARJEVA in mezzosopranistka NA- DA VIDMARJEVA. Za oba koncerta vlada veliko za- nimanje. Iz dnevnika SLG Za zaključek letošnje se- zone smo povabili v Celje Mestno gledališče ljub- ljansko, ki nam bo zai- gralo KOMEDIJO LJUBE- ZNI (»Privatno življenje« v originalu, komedija in- timnega življenja zakon- cev) angleškega dramati- ka Noela Cowarda. Po mnenju kritike sodi to delo v zvrsti lažje kome- dije v zares prave izje- me, saj ni učinkovito le po uprizoritvenih možno- stih, marveč ima tudi vi- soko slovstveno vrednost, vsekakor pa ga štejejo za najboljšo komedijo zady njih petdeset let. Za nas je zanimiva informacija, da bodo v njej igrali Mi- lena Zupančičeva, Janez škof (oba na sliki). Ma- ja šugmanova, Zlatko šug- man in Olga Gradova. — Režiser Igor Pretnar. Predstava bo v petek, 21. junija ob 20. uri. Polzela Kulturni dom Stanko Satler V soboto bodo na Polzeli slovesno odpirli obnovljen kultuimi dom. S kakšnimi občutki ga pričakujejo tisti, ki so v starem domu prebi- li voDoefi Drostih m delž t Stanko Novak prosvetnem društvu )fSvobo- da«? »STANKO SATLER — član moškega pevskega zbora: »Kdor rad prepeva, potrpi, Dani Pfeifeo: četudi prostor za vaje nI najprimernejši. Novih pros- torov v domu pa smo pevci vsekakor zelo veseli, saj bo- mo odslej lahko delali pod mnogo boljšimi pc^oji. Za naš zbor pa bo otvoritev še toJiko pomembnejša, saj praamije letos 20. letnico obstoja«. STANKO NOVAK — učenec glasbene šole: »V obnovlje- nem domu bomo imeli res lepo učilnico, kjer bomo lah- ko dosegali tudi boljše us- pehe. Prav vsi smo tega ze- lo veseli. Tako bomo imeli tudi mi najmlajši zagotov- ljen prostor, kjer bomo lah- ko svoje veselje in znanje o glasbi Lzix>polnili in se mar- sičesa naučili.« DANI PFEIFER — član dramske sekcije: »Dram- ska sekcija, ki deluje in va- di največ v jesenskem in zimskem času, je delala dos- lej v zelo slabih razmerah. Noben prostor se ni dal do- volj ogreti. Pa tudi sicer so bili neprimerni. Z novimi prostori bo za člane dram- ske sekcije ta dejavnost še privlačnejša, saj bodo pogo- ji dela vse drugačni kod do- slej«. Po enoletnem premoru bo- do na Polzeli odprli dom Svobode. Se z večjo zanese- nostjo bodo pričele delati posamezne sekcije prosvet- nega društva na Polzeli, ki že sicer sodi med najaktiv- nejše v žalski občini. S tem pa bo izpolnjen namen adaptacije doma Svobode na Polzeli. Tone Tavčar Oh razstavi v Rogaški Slatini Tihi svet ikon Akademski slikar Goce Ka- lajdžiski, ki je že prod leti prišel iz rodne Makedonije (Garev dvor ob Prespanskem jezeru) nam je tokrat v Ro- gaški Slatini predstavil svoje najnovejše ikone. Najbrž ni naključje, da Je ravno po tem izraznem in motivnem poda- janju znan bolj kot pa po akvarelih, ki smo jih videli pred leti v Laškem. Goce Ka- lajdžiski je eden tistih lunet- nikov, ki si je svoj likovni svet podoživljajsko zasnoval v starih ohridskih ikonah, to- rej v starih, v bizantinskem umetniškem izročilu, pogoje- nih vsebinah. . Napak bi bilo, če se ob opazovanju ikon ne bi usta- vili ob njihovem »idejnem« obstoju med nami zdaj, ko živimo že na prelomnici sko- raj 21. stoletja, in nas loči od prvotnega nastanka tovrstne umetnosti domala pet, šest ali še več stoletij. Nobenega dru- gega odgovora ne najdem v tecn ekslAtirai^u ali boilje pojavljanju ikon izpod Goce- tove umetniške roke, kakor to, da je hotel na svojstven, prav gotovo na zelo domiš- ljen način personificirati trp- ljenje člov^ca, kakršnega po- zna še iz rane mladosti. Pa tudi sicer ga lahko srečuje tudi danes na oesti in kjer- koh. Likovno si je zastavil za za- snovo klasično risbo, ki Jo po svojem motu patinira in dooblikuje v končno podobo, ki deluje skrivnostno in do- mala svečano. Odmaknjeni obrazi, zaviti v EK>zldto in trp- ko platino nas v resnici spo- minjajo na čas daljnjih pred- hodnih stoletij. Ob tem hipu se zastavlja seveda vpraša- nje, kakšne paralele ima takšna isp>ovednost s časom, v katerem živimo sedaj? Ali je to likovnikovo opozorilo v smislu, da nas spominja na čase individualne notranje bo- lečine posameznika ali je to kakšno širše sporočilo. V li- kovdom smislu zgolj apacoi^ lo nove tehnike avtorja, ki je potreboval dosti časa in znanja, d« je do nje prišel. Oblikovno in izpovedno pa še vedno zelo težko pridemo do odgovora, čeprav se nam na prvi pogled odpira vrsta re- šitev. Kajti človek in njegova notranjost sta večna tema človeka samega in seveda s tem tudi lunetnosti. Nemara bo treba še počakati na ustre- zen odgovor. Delo Goceta Ka- lajdžiskega pa je nedvomno prispevek iamed mnogih, ki si trudijo ta odgovor skup- no tudi najti. Morda bi kazalo ob koncu omeniti tudi to, da je škoda, da je v razstaven! prostoru v Rogaški Slatini tako malo do- mačih obiskovalcev (organizi- rati bi bilo treba množične obiske iz drugih krajev jk) vzorcu gledališke karavane, predvsem pa pritegniti več mladih v hram likovne kul- ture). DRAGO MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK 8t. 24 —20.hmHj^^ DOGODKI ŠMARJE: STATUT OBČINE Obeinska skupščina Šmarje pri Jelšah In « njo vsi delovni ljud- je šmarske občine bo še ta teden sprejela novi statut, ki je precej obsežen, saj šteje kar 308 členov in prinaša obilo novosti. Kot so nam povedali v Šmarju pri Jelšah, bo njihov statut eden najobsež- nejših v regiji. Ljudje, ki so se ukvarjali z novim statutom, so zanj porabili skoraj pol leta intenzivnega dela. — mst — ZRVS: ZAHTEVNE VAJE v redno izobraževalno delo In program izpopolnjevanja rezerv- nih vojaških starešin sodijo tudi vaje, ki potekajo v zadnjih dneh. Oličinski odbor v Celju je pripravil taktično orientacijske pohode in izpite, Id so obsegali streljanje z vojaško pištolo, reševanje topo- grafskih nalog, reševanje taktične naloge in testiranje v znanju družbene ureditve Jugoslavije. Izobraževalni program potelia že od 21. maja in ga bodo za- ključili konec tega meseca. Zanimivo je predvsem to da je letos udeležba zelo dobra pa tudi uspehi so na ravni dobrega strokovnega znanja. Najbolj se to pozna pri praktičnem delu na terenu, kjer prednjačijo rezervni oficirji iz tehničnih strok. Posebnost letošnjih vaj je tudi v tem, da so rodovi ločeni in vsak starešina rešuje stro- kovne naloge s področja svojega vojaškega roda. Dobra udeležba na izpitih in pohodih potrjuje tudi spoznanja, da se vse več rezervnih vojaških starešin aktivno in neposredno vključuje v s^oje delo in samoiniciativno skrbi za Idejnopolitično in strokovno izobraževanje, ki je ravno v teh vrstah tako .specifično povezano. Ta uspeh ne. dvomno lahko pripisujemo tudi dobri organizaciji in dobremu stro- kovnemu vodstvu. Na sliki: reševanje topografskih nalog DRAGO MEDVED CELJE: ŠOLSKO SLOVO Pred kratldm so se učenci osnovne šole I. celjske čete v Celju T nastopom za starše poslovili od tega šolskega leta, čeprav bo zvo- nec še nekaj dni odmeval po šolskih hodnikih. 2e pred pričetkom nastopa ,fe vladalo v dvorani Narodnega doma veliko navdušenje. Učenci nižjih in višjih razredov so poka- zali, kaj znajo, kaj vse so se naučili v šoli in pri svobodnih dejav. nostih. Po pozdravnem govoru ravnatelja Jake Majcna Je napolnila dvorano pesem otroškega pevskega zbora. »Hi konjiček« so zaigrali In zaplesali učenci nižjih razredov. Program so popestrile tclovadke in člani dramskega krožka. Nastop pa je sklenil mladinski pevski zbor s pesmijo »Zapojmo slavospev«. Oba zbora je pri klavirju spremljala pianistka prof. Marženka Sancin, vodila pa Dragica £var. Starši so x dolgotrajnim aplavzom nagradili svoje otroke in bres dvoma je bila to zanje največja nagrada. MATEJA PODJED CELJE: PREDAVANJA ZA DIABETIKE Društvo diabetikov Celje pripravlja dklus predavanj o Mabete- sn. Znano Je, da je potreben pri vsakem diabetiku stalen kontakt s zdravnikom ter veHka discipliniranost. Z namenom, da se slad- korni bolniki seznanijo s svojo boleznijo in življenjem, M ga ta bolezen nalaga, je društvo dialietikov Celje organiziralo vrsto pre- davanj, ki se bodo zvrstila v naslednjih mesecih, prvo pa bo na vrsti 26. jum,{a o*« n. uri v dvorani socialnega zavarovanja v Gre- gorčičevi ulici v Celju. Predaval bo dr. Janez Tasič. Na-slednja pre- davanja bodo objavljena - lekarni Center, diabetičnnn dispanzerja, Intonem oddelku q[>lošne bolnice ter radiu. ŽALEC: O NAGRADAH IN GOSPODARSTVU Ob občinskem parzniku, ki bo letos v Taboru, bodo občinske na- grade prejeli: Joško Rozman, Franc Špeglič, prosvetno društvo »Ivan Cankar« iz Tabora in občinsko Društvo upokojencev 2alec. Tak je sklep vseh zborov žalske občinske skupščine, ki se je sestala v to- rek. * Delegati zborov občinske skupščine so na svoji prvi delovni seji največ pozornosti posvetili obravnavi gospodarskih dosežkov lani in v prvih treh letošnjih mesecih. Gospodarske dosežke so dobro oceni- li, saj v prvih treh mesecih, za katere razpolagajo s kompletnimi podatki, presegajo pričakovanja. Kljub temu so delegati poudarili, da ne velja biti samozadovoljen. Še naprej je treba vso skrb posve- titi uresničevanju nalog, ki so si jih zastavili v začetku leta. Te pa so v grobem naslednje: 10 odstotna rast družbenega proizvoda, rast produktivnosti dela. preseganje planirane proizvodnje, izdelava sred- njeročnega programa razvoja občine, opredelitev vseh OZD do integ- racijskih procesov, usklajen si.stem elektronske obdelave podatkov, vsebin.sko delo pri uresničevanju novih samoupramih odnosov, ures- ničitev programa s področja trgovine, gostinstva in turizma, odprav- ljan.ie raokov slabših gospodarskih dosežkov na osnovi izdelanih analiz. Izdelava antiinflacijskih ukrepov itd. V nadaljevanju svojega dela so delegati vseh zborov žalske ob- činske skupščine podprli predlog izvršnega sveta občinske skupšči- ne, ki je predlagal, da bi po izteku sedanjega samoprispevka, ta je bU namen.jen predvsem izgradnji in obnovi šolskih stavb, raz- pisali referendum za nov samoprispevek. Z njim naj bi rešili nekaj osnovnih problemov v občini, med njimi problem srednjega in stro- kovnega šolstva v lastnih dislociranih oddelkih, i>osebno šolsko vzgojo, nekatere komunalne probleme in otroško varstvo. BRANKO STAMEJČIC SLO Dve skupini, vsaka po štiri dni (včeraj sta zaključili z vajami), sta bili »skriti« v idiličnem gozdiču ob robu (3elja. Postavili so velike sive šotore, kjer so si urediU dom za štiri dni, napeljali vodo in urediM kuiiinjo ter seveda vse ostalo — med drugim tudi kantino. Fantje, pravza- prav možje Sirednjih let, so prišU zato, kot je povedal vodja vaj Franc Planine, da bi preizkiusili večino parti- zanskih enot teritorialne ob- rambe v večdnevnih vajah s programskim načrtom dnev- no po deset do dvanajst ur dela. Učni smoter je, da iz- vedejo vaje v vsakem prime- ru ne glede na vremenske jK)- goje. Prva skupina je imela ne- koliko slabše vreme, saj je v glavnem deževalo, vendar je kljub temu pri vseh zastav- ljenih vajah dosegla lepe us- pehe. Zaradi primera naj povemo, da so v prvi skupi- ni zlasti teritorialci iz krajev- nih skupnosti Store, škofja vas, Vojnik, Ljubečna in Tr- novlje ter Železarne Store dosegli dobre rezultate na primer pri uničevanju oklop- nih vozil, kjer so imeli kar 60 % zadetkov v premikajoči tank. Učni smoter je tudi, da se spoznajo z novim orož- jem in ga znajo kdaj kasne- je pravilno uporabljati. Tako so z novim orožjem spozna- vali, kako se rešujejo cilji v zraku, tu so sodelovali z Ae- ro kkibom Celje, in na zem- lji pri uničevanju oklepnih vozil, kjer so sodelovali s celjsko garnizijo. V vaje so vključene tudi zdravstvene delavfee, ki opravljajo svojo redno prakso in še izpolnju- jejo obveznosti do razporeda za zdravstveno oskrbo enot. Tudi hrano pripravljajo z lastnimi sredstvi in to v po- gojih, ki so podobni resnič- nim vojnim pogojem. Uspešno je tudi sodelova- nje z občani, saj jih vsi na pK>hodih sprejmejo z odprti- mi rokami in jim pomagajo z raznimi nasveti, ki bi jim olajšali pot in boj ali pa po- strežejo s brano in pijačo. »Po teh vajah smo dobili za- upanje, da lahko uničujemo vsa najmodernejša sredstva, ki jih ima agresor,« pripove- duje Franc Plaainc. »Seveda pa pri teh vajah ni šlo samo za spoznavanje orožja, tem- več tudi taktike in ra^rav- Ijanja o politični situaciji. Za takšne stvari imamo posebej določene ure, seveda pa o aktualnih jH-oblemih razprav- ljamo tudi med pohodi, osta- limi vajami in individualno.« Prisoten je bil tudi Vlado Grešnik, ki je povedal, da so imeU v obeh skupinah aktive zveze komunistov, kjer je poleg vsega ostalega bilo po- danih tudi nekaj predlogov za sprejem v zvezo komuni- stov. Disciplina ni čisto »ta prava vojaška«, ker se za- vedajo, da tega ne bi mogh i25)eljati, je pa nekaj druge- ga: vsi se zavedajo, kakšne naloge so sprejeli in da jih je treba uspešno ra^jeljati. Franc Planine je tudi pove- dal, da je v začetku v obeh skupinah bilo med udeleženci teritorialci nekoliko adrža- nosti, ki pa je kmalu splah- nela in sta tako obe skupi- ni postali pravi celoti. Ni čisto iaadividua.Inega dela ali česa drugega, temveč skupino delo in sodelovanje. V štabu je delala Tatjan Ozis, ki je sicer zaposlena pi SIO Celije, povedala pa j( da je prvič na takšnem ij gorovanju, da so fantje usluj ni in prijazni ter da so t«ži delovni pogoji. Tatjana p tudi na nočne marše. Motfji občasen dež, ker teče v ^ in sploh počne stvari, kot« ostali vrli fantje v partiaj skih enot. ' Franc Planine je ob i ključku našega razgovora i j al, da je napredovala mia nost ljudi, da je kljob vseo težavnemu delu na delovne mestu potrebno nujno u, čas za takšne priprave, k so bile zadnje vaje, kajti je v interesu nas vseh in M varnosti. Tekst: TONE VHAI Foto: DRAGO MEDVI SREČANJE »čeprav se mi zdi, da je delo gozdarskega inšpektorja nenavadno za žensko, je ven- darle res, da sva v Sloveniji samo dve v tej funkciji. Za: se moram reči, da sem zado- voljna s tem delom. Tudi za- voljo tega, ker me veže na naravo. To mi veliko pome- ni. In ker sem si želela osta- ti v neposrednem stiku z na- ravo, gozdovi, sem se odloči- la za inšpektorsko delo, če- prav sem imela dosti drugih priložnosti. Zdaj sem na tem položaju štirinajst let...« Tako je stekel razgovor z dipl. inženirko gozdarstva, Marijo Gaberšek, ki v Celju opravlja delo medobčinskega gozdarskega inšpektorja za občine Celje, Žsilec, Sloven- ske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Laško. »Moje delo in sploh delo medobčinske gozdarske in- špekcije je vezano na nad- zor, kako organizacije, zatem druge pravne osebe in obča- ni, ki gospodarijo z gozdovi, izvršujejo temeljne določbe zakona o gozdovih. Z gozdo- vi pa se gospodari na podla- gi potrjenih desetletnih gozd- nogosi>odarskih načrtov. Ce pa teh ni. se delo odvija na podlagi letnih načrtov. Tu je Inž. Marija Gaberšček 8 težišče dela. Moram reči, da vsaj v odnosu do celjskega Gozxinega gospodarstva in sploh do teh organizacij ni problemov. Gozdna gospodar- stva se držijo sprejetih načr- tov, zato tudi kontrola v po- sameznih obratih ni težavna. Moram reči, da na tem po- dročju vlada resnični družbe- ni interes za zaščito in do- bro gospodarjenje z gozdovi.« V gozdovih, ki sodijo v de- lovno področje medobčinske gozdarske inšpekcije s sede- žem v Celju, posekajo okoU 193.000 kub. metrov iglavcev in Ustavcev. Nadzor torej se- ga tudi v sečnjo in ne nazad- nje v gozdno gojitvena dela in še drugam. To delo se ka- že v številnih pregledih, za- tem v izdaji odločb in po- dobnem. Nekoliko drugače pa je v odnosu do privatnikov. Kot največji problem v tem okvi- ru je promet z lesom. Pre- krškov je veliko. Preveč. Ra- zen tega je na celjskem gozd- nogospodarskem območju 676 žag. In ker ima rezan les v primerjavi s hlodovino viš- jo ceno, ta okolnost navaja k odtujevanju lesa iz zaseb- nih gozdov. Tako prihaja do nedovoljenega prometa z le- som pa tudi do nedovoljene sečnje. Zadevo bo moč uredi- ti le z uveljavitvijo ekonom- skih odnosov na področju cen gozdnim proizvodom. Poseben problem je zane- marjanje sečnega reda v go- zdovih. Četudi bi se kmetje morali zavedati, kaj pomeni sečni red, ga nekateri opušča- jo. Zato tudi razvoj škodljiv- cev, in škoda se veča. »Kaj pa Celje oziroma celjska občina v okviru ' vprašanj?« »Posebnih problemov nI. pa nekateri, ki so značilni to območje. To je zeleni 1 mesta, zatem ogroženost zdov na južnem predelu zato težnja po ureditvi pr požarnih pasov, i>oti, ki lahko bile tudi sprehajalni ne nazadnje ogroženost zdov zaradi drugih posel vanje. Mednje sodijo t daljnovodi.« Kot v delo gozdarske špekcije, tako tudi v gO"' darjenje z gozdovi novi zakon o gozdovih tere bistvene novosti. ' med drugim tudi za forC nje samoupravnih int^ skupnosti, ki bodo tudi ' področje prinesle spremni ne družbene odnose. »Vaše delo je zahtevD" obsežno. Kako ga zmoi*' »Težko. Terenskega deW veliko. Zato ni naključje- se poraja zahteva po ni krepitvi delavcev * službi. Vsaj za področja dovoljenega prometa ' som. To delo oziroma ta ^ zor bi lahko opravljal kdo drug in ne ravno ski inženir. M. ^' 20. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 pOKUCmO USMERJANJE PIŠE 17 ROMAN BOBEN POKLIC IN ZDRAVJE Veliko je bilo pisem, v Icaterili so mi fantje in dekleta opisovali težave, Iji jih imajo zaradi zdrav- stvenega stanja in različ- nih telesnih hib. Vsem sem odgovoril, mislim pa, da je še veliko takih, Ici mi niso pisali, niti pri- šli v poklicno svetovalni- co na pogovor. Tem je na- menjen današnji sestavek. Upam, da vam bom po- magal najti pot, po kate- ri boste prišli do cilja — do svojega poklica, ki bo zadovoljil vaše želje m bo primeren vašim sposob- nostim. Pravimo, da, če je delo za človeka potrebno, po- tem je delo za človeka, k: ima kakršnokoli telesno pomanjkljivost ;n;ija. Tc ni edma razfica. Tudi pot bo različna. če imaš že takšno ali drugačno por; a aj ki jivc st, pcccm ni dob"o preveč razmišljati o sebi in se zapirati v m Jične misli. Od nikogar ne zahtevaj sočutja in usm 'jenja. li- sto, do česar imaš pra- vico, kakor vsi drugI; je delo, je Bodi do sebe in drugih vedno po- šten; svoj;h resničnih pu- manjKljivod".i ne skrivaj: pa tudi no poveličuj. Spo-" znavaj .samega sebe ta- kega, kak.-;^3n si, brez ut- var. In prizadevaj si, da boš delal in se uč.l. To je tvoja poglavitna na- loga, če jo boš izpolnil, boš dosegel ti:di vse osta- lo, kar od življenja pri- čakuješ. Pa poskušajmo razmišlia*-!. Najprej jC tre- ba ugotoviti kakšno po- manjkljivost imaš. Kakš- ne so posledica te po- manjkljivosti. Na ta \pra. sanja bo lahko od.govoril samo strok >vnjak zdravnik. Oorni se na po- verjenika za poklicno us- merjanje na šoli ali pa pridi v po'-: .leno svetoval- nico in napotili te bode na pravo mesto. Razmi- šljaj tudi o pjkVcIh, o zahtevah in pogojih dela, ki bi ga lahko opravi "al. Npr. če s' na splošno ši- bak ute<^ntiš naleteti na težave v vseh tistih po klicih, ki zahtevajo pre- cejšen telesni napor. Po- sebno bi vas op>>iS':ril na okvarjene noge. V takem primeru se pač morarr.o odpovedati vsem tistim poklicem, kjer je potreb- no ves leiovni čas stati na nogah. Poseben prob- lem so seveda okvare ro&, čeprav se tudi v takih prln-ienh da marsiKaj na- praviti. Pomanjkanje splošne teiosne gibljivost', kila, kožne bolezni, slabo- vidnosti, nesposobnost za razloce^^anje barv. nagl'j5- nost ali gluhost. slab v(.h, kronični prehladi, stanja po pljučn,.h bolezp.h, bo- lezni srca in še bi lahko naštevali — vsaka od teh pomanjkljivosti je gotovo velik problem, kadar se odločamo za poklic. Posebno veliko je letos primerov, da imajo učen- ci težave z ledvicami, ast- mo in raznimi kožnimi boleznimi. Za vse te te- žave bomo iskali mnenje zdravnika — ne zanašajte se na svojo lastno presojo. Premalo mogoče poznate poklic, ki ste ga izbrali in zato ne morete vedeti v kakšni meri vam bo bolezen ali okvara onemo- gočala študij oz. delo. Naj omenim Se epilepsijo (bo- žjast). Gotovo je to tista bolezen, ki med vsemi nnjbolj zmanjšuje Število poklicev, ki so primerni in jih lahko brez nevarno- sti zase in druge opravi j jo ljudje s to boleznijo. V tem primeru vsekakor ne gre brez mnenja zdrav- nika in še drugih stro- kovnjakov. Razumljivo je, da so te- žave v različnih poklicih različne. Vse je odvisno od telesne pomanjkljivo- sti in zahtevnosti poklica. Ne bojte se dolgega se- znama »prepovedanih« po- klice-". Nemalo je prime- rov, ki dokazujejo, da ta- ki ljud,ie dosegajo zelo dobro delovne uspehe. De- lajo kakor drugi ljudje, če so vključeni v tak po- klic, ki je glede njihovih telesnih zmogljivosti naj- bolj primeren. V zdra-v^stvenem domu v Celju, obstoja oddelek za medicino dela in v ok- viru tega oddelka delajo tudi strokovnjaki — zdrav- niki, ki imajo kakršneko- li težave s svojim zdrav- jem. Ce se boste oglasili na poklicni svetovalnici ali pa pri vašem poverje- niku, vam bomo dali na- potnico za pregled na tem oddelku. Pregled je brez plačen. Izkoristite to ugodnost. MAGALA JE LJUBEZEN I Po uradni dolžnosti hitiš \ razscavo, ki jo je pripra- jao društvo invalidov iz Ce- Jja, si jo ogleda š in želiš Joznati vsaj enega od av- ■rjev. Kdo je tisti, ki je s I ivilizirano natančnostjo ure I ii ure rezljal lesonit, da je :apravil čipko iz lesa ter z nje napra/il šatulje, ok- I Tire? ! Spoznali smo avtorja .FRANCA PETKA, ki smo ga poiskali na domu. Stanuje Pod gradom, v železničarskih vrsrnih hišicah, ki nudijo zavetje mnogoterim železni- čarjem. Lični domovi, obda- li z brajdo in vrtovi, bi bi- li idilični, če poleti ne bi smrdela Voglajna. Tako pa, zapirajo okna in se umikajo preM smradom v notranjost STOjih domov. Po mimoido- čih vlakih, ki s svojim rez- ^va ropotanjem spominjajo ^ vsakodnevni pcklic, na- ravnavajo stanovalci svoje lire. Tudi takrat, ko je 26- fetni železničar izgubil obe ''ogi, so kolesa vagonov dr- '^la v noč. Neusmiljeno, ni- ^ se menila za bolečine "mladega fanta, ki je trzal v "isizprosnih mukah in po ne- ^^eči, 1. avgusta 1969 leta Osem mesecev preležal v "Oljski bolnišnici. Navajen zelenih livad in lizkih gričev rojstnega kra- Zibike, kjer je do odras- losti živel pri starih starših, ^ je mladi Franc težko na- l^aclil na mestni smrad, še •^^ie na železniški poklic. I * spoznal je Marto iz Dolge ^^•"e in življenje v dvoje, 1^ pregnalo vsak temni ob- 7^- ki se je zgrnil nad nji- se je zgodila Francu ^^reča je bila njegova Mar- ^ noseča in ko se je v bol- Jr^i prvič zavedel, so mu ^^eclali, da je oče. Tretje- avgusta je to bilo, ne- /';ča ba se Je zgodila dva prej. Potem so sledila jancova prepričevanja, da J^^aj Marta pusti. Le kaj delala z invalidom, ji je ^^fil, ona pa ni odnehala 1 želela se je z njim poro- diti. Ona z njim, on pa ne z njo. Negotovost je bila v zraku in njegova moškost je bila hudo prizadeta. Marta pa je vztrajala in njuna E>ota .se niso razšla. Danes je stara 22 let in go- sp>odinji doma. Možu tn dve- ma otrokoma. Petletna Li- dija je zdrava in podobna očetu, dveletni Maks pa je i.iolčeč tn preudaren kot mamica. »Moja največja skrb v na- daljnjem življenju je sreča najinih otrok. Toliko so ime- li za povedati, sosedi, žlah- ta, najbližji. Dejali so, da z mano ne bo nič. Skrbelo jih je, kako bom živel, pa sem dejal, da naj dajo no- ge stran ter p>oskusijo. Le kam bi prišel, če bd poslih šal ljudi,« je z odločnostjo tridesetletnika dejal čmola- si Franc. Navadil se je na invalidski voziček, s kate- rim se vozi po stanovanju pa rezlja. S to obrtjo se je seznanil že pri svojem oče- tu in v svoji samoti, ko je ostal privezan na dom, se- gel po očetovem konjičku. Predloge na lesonit najprej nariše, ix>tem pa ure in ure rezlja. In ped spretnimi pr- sti nastajajo čipkasti umo- tvori. Verjetno bi Franc v svoji prirojeni ustvarjalno, sti zmogel tudi kaj drugega, a tradicija očetovega dela mu je dala žagico v roke. In tako rezlja, vmes modru- je in je skrbni oče svojima otrokoma. Življenje nadalju- je v njiju, zvesto pa mu sto- ji ob strani že dve leti za- konska žena Marta. Odlična gospodinja je. Vsak dinair temeljito obrne, ker mora s 260 tisočaki poskrbeti za vse dneve v mesecu. A skr- bi tako, da ji nič ne manj- ka, čeprav morajo tudi kdaj zategniti pas. Spravlja se v službo in možu toliko zaupa otroke, da bo v službi brez skrbi. Njen nasmeh je spro- ščen, ker je prepojen z res- nostjo in otcžnostjo. Je pa toliko varnosti in dobrote v njenih milih očeh, da vli- vajo zaupanje ne samo mo- žu, ampak vsem, ki so jo kdaj srečali, Otrdela je, naj- bolj takrat, ko je kot se- demnajstletno dekle spreje- lo na sebe odgovornost za bodočega moža mvalida. Ok- lep, sestavljen iz zvestobe in ljubezni, v . Katerega se je spričo govoric morala cdeti, do danes ni popustil. Trdno drži in pet let skup- nega življenja je vezi še utrdil. V to verjame in zaupa in- valid Franc. Le kdo mi bo, pomagal, če sosed ne, nam je dejal ob odhodu, ko smo ga vprašali kako navezuje vezi z ljudmi, ker je prikle- njen na dom. Rad gre tudi , na ženino domačijo, še raje pa se vrača v lasten hram, kjer prav zdaj cveti trta in se čebele sprehajajo po njej. Skrbi ga, če bi sinek zašel pod kolesa in v Voglajno, ker je zvedav kot vsi otro- ci. Ta skrb je toliko bolj ra- zumljiva, ker je pogojena v strahu, globoko zakoreninje- nem v dnu srca. In v nepo- mičnosti, ker so za srečo ali nesrečo v življenju odlo- čilni trenutki. Tudi tedaj so bih, ko ga je potegnilo pod kolesa in je ostal brez neg. Njegovo življeaje danes oklepa ljubezen žene in dveh otrok in to je tudi tis- to bogastvo iz katerega črpa moč za svoje nadaljnje živ- ljenje. In kaj je večja sre- &a kot tcUko ljubezni, kot jo je deležen on? Besedilo: Zdenka Stopar SUka: Drago Medved Gradbeno industrijsko podjetje »INGRAD« CELJE Ljubljanska cesta 16 objavlja prosta učna mesta (VAJENCEV) UČENCEV za izučitev v naslednjih poklicih: 30 ZIDARJEV 1 TESARJA KONSTRUKTERJA 30 GRADBENIH TESARJEV 15 ŽELEZOKRIVCEV 2 STAVBNA KLJUČAVNIČARJA 4 STROJNE KLJUČAVNIČARJE 3 STAVBNE KLEPARJE 5 MONTERJEV ogrevalnili naprav (centralne kurjave) 3 VODOVODNE INSTALATERJE 2 AVTOMEHANIKA 4 ELEKTROINŠTALATERJE 1 OBRATOVNEGA ELEKTRIČARJA 3 SOBOSLIKARJE (SLIKOPLESKARJE) 4 STAVBNE MIZARJE Celodnevna prehrana in stanovanje je učencem na razpolago v domu učencev GIP »Ingrad« Celje. Prošnje za sprejem v uk, kateri priložite — rojstni list in — sipričevalo o dokončani osemletki, sprejema kadrovsko pravna služba do 15. julija 1974. DOPUSli; ŠE NE LETOS No, pa smo jo doča- kali. Turistično sezono namreč. Junij je odprl vrata vanjo, skozi katera zaenkrat še radovedno in malo skeptično kuka- mo. Prve turistične latstov- ke (ki še res ne pomeni- jo pravega poletja), so že tu. Hočem reči — ob ; naši obali ali kje v go- rah. Slovenci se za dopu- ste odločamo preudarno in že mnogo prej, kot napoči turistična sezona. Razumljivo. Vzemimo, za primer štiričlansko dru- žino, ki se odpravi na do- pust za 10 dni. Ta zne- sek prav gotovo ni maj- hen in vsaka družina ga tudi ne zmore. Zanimala me je taka pK>prečna slovenska dru- žina. V tovarni Alpos v Šentjurju sem zmotila pri delu Slavico Gošnjak', de- lavko v montaži. Želela sem, da bi se pogovarjali o bližnjih počitnicah in o pripravah nanje. Toda pogovor se je prevesil v drugo smer. — Slavica, imate druži- no? Da, štiričlanska druži- na smo. Otroka sta stara osem in šest' let. — Boste ŠU letos kam na dopust? Ne, nDcamor ne bomo šli. Ne moremo. Hišo gra- dimo, prvo je pač stano- vanje. In če so osebni do- hodki nizki, je to ogro- men izdatek poleg vseh drugih, tudi nujno potreb- nih. Z možem, ki je livar v štorski železarni, zaslu- živa skupaj okrog 4.000 din. — Pa ste kdaj načrto> vali letni ali zimski do- pust? — Ne, niti tega ne. Vsa sredstva vlagamo v grad- njo hiše, da bi imeli čim- prej topel in prijeten dom. Treba je odplačeva- ti, tudi kredit. — Kaj pa dopust v predsezoni, ko so cene precej nižje? (Se vedno vztrajam in hoč«n druži- no Gošnjak na vsak način odpraviti na dopust.) Ein otrok je šoloobve- zen, torej tudi to ne bi šlo. — Slavica, kam pa bi želeli iti, če bi imeli na voljo dovolj sredstev? O, zelo radi bi šU na morje. Vsi, posebno otro- oi, sao ga še niso videli. — In potem, ko bo dom urejen, ko bodo krediti odplačani? ste odlčoamo preudarno na dopust. Na morje! Na morje! Ces kakšni dve leti, tri ... tiho pr'da Slavica. Mateja Podjed 10. stran — NOVI TEDNIK Jt. 24 — 20. junij pisma VSAKDO NAJDE Rodil sem se med voj- no pred tridesetimi leti v Roginski gorci. To je majhna vasica, obdana z vinogradi in sadovnjaki. Bili so časi, ko je sov- ražnik preganjal nas Slo- vence in izseljeval v ta- borišča. Oče je moral iti služit nemškemu rajhu, naju z materjo pa pu- stil sama. Mati je zbeža- la z mano v drug kraj- oddaljen tri ure. V sne- gu do pasu me je no- sila to dolgo pot. Nekaj ebii sva bila v Krivici pri Prevorju pri znancu Mi- hu. A ni bilo dolgo. Tja so prišli ustaši m požgali vse, pa tudi žrtev ni manjkalo. Mati je bosa po snegu zadnji čas zbe- žala z mano nazaj k sta- ^ri mami v Roginsko gor- oo. Končno je zasijala riiata svoboda. Oče se je vrnil domov živ in zdrav. Čeprav sem bil še maj- hen, imel sem komaj tri leta, se še dobro spomi- njam tega dne. Takrat sva bila z mamo ravno pri Mihu v Krivici. Po požigu ustašev je ostal samo dober del hleva, ki »o ga po vojni za silo po- krili, in majhna koča, v kateri je bil prej prostor za kuhanje žganja in su- Senje sadja. Notri je bila miflsa, postelja in majh- na železna peč. Zraven je bil majhen, z lesom obit prostor, v katerem je bi- la postelja in stara kre-, denca, na podstrešju pa omara za obleke in kašče aa žito ter poseben zaboj ; aa slanino in meso. Oče me je vprašal,« kje j je mama in mi rekel, naj 1 grem ponjo, da je prišel] Tona. Nisem ga poznal. Stekel .sem na njivo in povedal mami ter stricu, da je prišel Tone. Tako sem ga potem dolgo kli- cal. Nato sta oče in ma- ti začela znova. Oče je podedoval v Gložnem pri Olimju Za materjo, ki je umrla med vojno, malo zemlje in hišo. Tam je živel nekaj let, nato se je preselil v Dragomi- lo. Pa tudi tam ni bil dolgo. Odšel je na Hoto- nje, od tam pa na Tiče- vo, potem spet nazaj na Roginsko gorco in konč- no v Celje, kjer še zdaj živita. Med tem časom sem jaz hodil v šolo. V prvi razred sem hodil na Prevorje, nato pol leta v Loče pri Poljčanah in še dve leti v Pristavo. Potem, ko se je oče pre- selil v Celje, sem hodU v šolo na Teharje in na- to v Celje. Do poklica ni- sem mogel zaradi pre- majhne šolske izobrazbe. Po odsluženiu vojaške- ga roka sem se oženil. Dobil sem stanovanje na Ostrožnem, p« ne za dol- go. Tu so prodali in mo- ral sem si najti bivališče pri Vojniku. Tam sva prišla z ženo narazen. Po treh mesecih je prišla nazaj. Našla sva si sta- novanje v Zagaju pri Po- nikvi. Željo pa imam, da bi dobil stanovanje v Ce- lju in upam, da se mi bo želja izpolnila. Tudi mač- ka najde prostor za svoje mladiče. ANTON BELINA PISMO IZ ŠVICE Kot naročnica vašega lista, se vam tudi jaz c^la- šam in vas iskreno po- zdravljam. Mogoče bodo zopet škripali, če bodo tisti, ki zadnje čase dela- jo maJo preveč nepotreb- nega prepira zaradi neza- želienih rubrik v NT, prebrali to. kar bom na- pisala. Todn bodimo is- kreni. Je pač tako, da je NT res priljubljen časo- pis, posebno še za nas, ki smo daleč od domovi- ne v svetu. Vsak teden nam prinaša novice, ki Jih ne bj mogli od niko- der dobiti. Pa tudi zad- njo stran moram p>ohva- liti. Zelo zanimivo je brati običaje iz krajev, ki so nam tako oddaljeni in tuji. Na tem svetu se pač veliko dogaja. Cas teče naprej, zato je včasih prav neumno, če se bral- ci NT razburjajo nad na- gicami na zadnji strani. Ali ste že slišali za be- sedo »flicarji«? Tu pri nas v Švici se kdaj pa kdaj pojavijo »nagci« Ja, prav ste prebrali. Moški, ki se brez vsega na sebi vozijo sredi oelega dne čez mesto na kolesu ali motorju. Prav nič jih nI sram. Danes so pač ljud- je postali modemi. Pa še mnogo zabave in razvedrila ob prebiranju časnika in lep pozdrav. MILENA SCHNEIDER OGORČENJE GOBELINARJEV Mislim, da govorim v imenu vseh gobelinarjev, če izrazim začudenje, ne, ogorčenje na va£ članek. Prepričan sem, da ne po- znate psihe nas gobeli- narjev niti zgodovine go- belinarstva. Se v predvoj- ni Jugoslaviji je bila iz- delava gobelinov privile- gij elitne družbe. Meni je znano, da so hčerke Ma- rije Terezije (avstrijske cesarice; delale gobeline sicer v prvotnem name- nu tapiserij (primer mu- zej na ptujskem gradu) in da je stara Avstrija do bila državno posojilo na te znane gobeline, šele v poznejšem času so se raz. vile iz tapiserij prefinje- ne reprodukcije znanih mojstrov v obliki slik (na kvad. cm je 81 poenov — vbodov). V vašem član teu omenjate ironično sa- mo malega človeka. Vem pa, da delalo gobeline tu di intelekuialci. Sedaj se sprašujem, ali smatrate, da je to delo tud v da- našnji sociai-.st?«^ni družbi privilegij elitn« drbžbe? Oproščam se vsem li- kovnim umetnikom, če je mogoče naša razstava ka- terega prikrajšala za ta- ko potrebni jsaslužek, saj gotovo veste, da smo ime- li v Rogaški Slatini go- belinarji za 8. marec raz- stavo gobelinov in ročnih del. Trajala je do konca meseca marca. Likovni umetnika so res bili pri- krajšani nekaj dni za raz- stavni prostor vendar je našo razstavo obiskala množica ljudi, in to iz vseh slojev naše družbe. Oprostite, kmetica sem, torej predstavnik najTianj izobraženega sloja nagega ljudstva m iz prepričanja vem, da mi, aeiz'>braženi ljudje, ne razumemo shk sodobnih likovnih umet- nikov. Ali je res posmeha vredno, če enkrat nudiš zadovoljstvo preproste- mu ljudstvu? Mislim, da je smoter naše družbe, da se zbli- žamo med seboj, kajti pri tem delu smo se našle direktorica, uslužbenka, tovarniška delavka In kmetica. Ali je to ab straktno? Vabim tovariša repor- terja na osebni razgovor, da mu povem, ko iko osebnega zadovoljstva, zdravja in sreče mi pri- naša to delo, da ga pre- pričam, kako zmotno je njegovo mnenje o nas, gobelinarjih, da o zdru- ženju z likovnimi umetni- ki sploh ne govorimo, ker se zavedam, da so to iz- voljeni poedinci, m; pa smo samo mali preprosti neizobraženi Ijulte Ozvail.č Krista Ločen dol 11 63250 Rogaška Slatina Odgovor: Se bo naš no- vinar oglasil pri vas. Pre- hudo ste vzeli humoresko. ZADNJA STRAN Zadnje čase lahko bere- mo veliko mnenj glede zadnje strani v vašem tedniku. Zato sem se od- ločila, da povem še svo- je mnenje. Čeprav veliko govorimo o enakopravno- sti, je ženska še vedno potisnjena vstran. Ne zavedamo se, da so to revni ljudje, večkrat lačni kot siti. Tri ali šti- ri obleke so pri njih že razkošje, medtem ko jih imamo pri nas toliko, da ne vemo, katero bi oble- kh. Prikažite nam razlike med ubogim zapostavlje- nim narodom in njihove pravice, ki Jih pravzaprav nimajo, ter med razviti- mi državami. Na eni stra- ni jim pomagamo, po drugi strani pa Jih zapo- stavljamo. Zakaj beremo samo o ljudeh, ki se bo- rijo za vsakdanji kruh? Kje pa so razviti, ki ne vedo, kam z bogastvom in ga uporabljajo za pod- jarmljenje teh ljudi. Zdi se mi, da bi razvite države nasprotovale ta- kim opisom. Nerazvite države, ki še niso na do- volj visoki kulturni stop- nji, pa temu ne morejo nasprotovati. Mnogim se zdi čudno, da se pri nas nekateri ljudje navdušu jejo za to, saj daje misli- ti, da se enačijo s kultur- no zaostalimi narodi. Mi- slim, da imamo dovolj nespodobnih revij in fil- mov, v katerih lahko najdejo svojo kulturno izobrazbo Zato pa s kul- turo naprej, ne nazaj. BRALKA NESLAN KRUH Ste že kdaj poskusili ne- slan kruh? Mi, Podčetrča- ni smo ga! V prodajalni kruha v Podčetrtku nas je 4. maja pekama Roga- ška Slatina pogostila z neslanim kruhom. Mogoče bo teh nekaj vr- stic pomagalo, da v Pod- četrtku ne bomo več dobi- li neslanega kruha. Kristina Imenšek ] Podčetrtek ' ZAKAJ NE NAGCI? Ker sem že dolgo naro- čen na NT in mi je tudd všeč, komaj čakam četrt- ih, da mi ga pismonoša prinese. Časopis md je v veliko korist, ker najdem vedno kaj zanimivega v njem. Pa tudi nage žen- ske mi ne delajo pregla- vic. Bom še Jaz pridobil kakšnega naročnika. Ne vem, zakaj se tako ^ra- žajo v pismih bralcev za- radi te zadnje strani. To ni nič pohujšljivega. Zgra- žajo se večinoma starejši ljudje, vendar tudd jaz sem že dolgo na svetu, obe vojni sem prestal, pa me nič ne moti zadnja stran. Danes mladino vzgaja- mo in poučujemo tako, da so prej poučeni, kot smo bili mi. Jaz sem bil že šole prost, kmalu sem šel k vojakom, pa še ni- sem smel vedeti, od kod pride naraščaj. Dosti je bilo govorjenja, da ga prinese štorklja. Kdo ga pa sedaj prmese, ko nd več štorkelj. Se zadnjo, ki smo jo ulovili pri Ptu- ju, smo poslali v zoolo- ški vrt v Ljubljano. Nisem za ukinitev te zadnje strani, sem pa pro- ti Raheli in takšnemu pi- sanju proti Volasku iz Dobja. Tovarišu Volasku svetujem, da jo toži ha sodišču, uredniku NT pa, da bi tudi moške nage slikali. Zakaj samo žen- ske? Ml moški smo pri- zadeti, ker nismo enako- pravm. Boste videli, da boste pridobili veUko no- vih naročnikov m to veči- noma žensk, ker bodo ra- je gledale nage moške, ka- kor pa same sebe. Uredništvu se zahvalju- jem za stoletno pratiko, čeprav je dolgo romala iz Celja v Hrastmk. Prišla pa je le. PAVLE HRASTNIK O GOLOTI ŠE IZ TUJINE Pred leti sem spoznala fanta, Staierca, ki je zdaj moj mož. Ker je bil na- ročen na Nj^vi tednik, sem tako tudi jaz postala vaša zvesta bralka. S svo- jo družino zivim v Mtin- chnu. Cez dve, tri leta se bomo vrnili na štajersko, kjer si tudi gradimo hi- šo. Zelo sem se navdušila za Celje in okolico, vendar sem zdaj malo razočara- na. Vedno kadar prebe- rem NT, predvsem Pisma bralcev, me stisne pri srcu. Ne razumem, aU uredništvo res zasluži to- liko očitkov in žaljivih besed zaradi teh nekaj vrst in te sličice na zad- nji strani. Nekateri bral- ci se tako nemogoče izra- žajo, da je to že slika »golega karakterja«, ki človeku m več v ponos. Na priemr: »Si obrišem zadnjico s to zadnjo stra- njo ...« (Moja opomba: V časopisu sem prebrala, da se s časopisnim papir- jem ne briše zadnjica, ker to povzroči razna obole- nja.) Ah pa da to vpli- va na vzgojo otrok ali vnukov. Ne bi želela, da 'mi kdo odgovori, vendar g| vseeno vprašam Kje f>a % ste otroka dobili, če vas je tako sram pogledati kakšno golo žensko? Moje mnenje je, da je važno, da jih boste pravilno vzgo- jili. Ne verjamem pa, da bodo otroci zaradi te zad- nje stran, zašli na kriva pota. Tudi sama imam otro- ka (tukaj pn sebi), pa še nisem naletela na neprijet- ne stvari. Otroku je tre- ba prav razložiti, vendar ne takrat, ko je prepozno. Jaz mislim tako: če mi ne- kaj ni všeč, ne preberem in ne gledam. S časopi- som NT sem zelo zado- voljna in srečna, da lah- ko tudi v tujini preberem kaj o domačem kraju. V. K. PREŠEREN NA POLZELI ČRTOMIR ZOREČ (1) Naključje je hotelo, da je bila Polzela edini kraj na štajerskem, ki ga je ix) zanesljivih sporočilih kdaj obiskal prvak slovenskih pesnikov doktor France Pre- šeren. Bilo je v času, ko je v ix>lzelskem gradu Komendi prebival Prešernov stari stric župnik Anton Muhovec. Njegov nečak Prešeren, je bil prav tedaj v višjih la- tinskih šolah. Pisano izročilo pravi, da je pesnik obi- skal svojega strica na Polzeli kar trikrat: Bilo je v leti 1817—1819. Anton Muhovec, stric pesnikove matere Mine, se je rodil 14. januarja 1746 v Žirovnici na Gorenjskem. Slu- žboval je kot župnik v raznih krajih, med drugimi tudi v Komendi pri Kamniku. Po odhodu Francozov je za- pustil Kranjsko. Na Polzeli je župnikoval v času od 1815 do 14. junija 1825. Potem je odšel v koroški Šte- beno pri Globasnici. Tam je 14. novembra 1838 umrl. Dosti vesti o tem Prešernovem sorodniku po mate- rini strani nimamo. Le to vemo, da so ga cerkveni predstojniki ob rčdnih viziterijah ocenili za duhovnika, ki uživa zaupanje in ljubezen župljanov ter živi neopo- rečno in zgledno življenje. Vsekakor je moral biti Anton Muhovec moder in strpen mož, saj je prav kmalu spoznal, da nečak nima pra- vega nagnjenja do duhovskega stanu in je tudi France- tovim sorodnikom to odkrito povedal. GRAŠČINA — KOMENDA Polzelski grad so imeli prvotno v lastništvu zemlji- ški gospodje, ki so se kar po kraju poimenovali: grof- je Polzelski. Stare listine, ki jih prvič imenujejo že leta 1170 govore o Degenbardu, Walterju in Neži Pol- zelski. Ze leta 1323 i>a so F>ostala obširna posestva in grad last malteškega reda, ki je v nekaterih naših krajih opravljal dušno-pastirske ix>sle. Ker pa je njihovim župnikom pripadalo ime komendator, so se bivališča imenovala Komende. (Pozamo poleg Polzelske v naših krajih tudi Komendo pri Kamniku). Pač v smislu svojih redovnih ambicij so malteški re- dovniki — vitezi pričeU kupovati fare po Evropi in se tako razširjati po celini. Tako je prišel red tudi v naše kraje. Eden od njegovili spomenikov je tudi Komenda na Polzeli, še značilnejši spomin nanje pa je ohranjen v masivnem kamnitem levu vrh stopnic v pvolzelsko Komendo: lev z značilnimi antičnimi potezami, ki so jih znali vklesati le levantinski kamnoseki, simbolizira viteštvo, oblast in moč. Leta 1780 so m^teški videzi — spričo reform avstrij- skega cesarja Jožefa II — morali oditi iz dežele. Svoj grad in posestvo na Polzeli pa so že prej prodali. Vso obsežno gospoščino je kupil Rajmund Šmidner, naslednji lastnik je bil Rajko Novak (ki je bil hkrati tudi graščak na Šeneku), od leta 1869 dalje i>a je bila stavba Komenda posest rodbine Pongratz. V prostorni stavbi so imeli svoje prostore ne le vsakokratni p>olzelskl župniki, pač pa tudi svetni uradi (do 1848 je bil tu urad gospoščme Novo Celje). Omeniti še velja, da se je p>olzelska župnija osamo- svojila šele leta 1255; prej je bila v žalski prafari. Za Komendo pa je treba povedati, da je zgrajena v poseb- nem slogu zgodnje gotike. Danes stavba žal razi>ada; stanovalci se ne utegnejo brigati za njeno vzdrževanje, spomeniško varstvo najbrž nima sredstev za draga obnovitvena dela. Res, škoda za ta zanimiv kulturni spomenik pod lepo Goro Oljko! ANTON MUHOVEC Gostitelj pesnika Prešerna, polzelski fajmošter Anton Muhovec (1746—1838), je bil brat pesnikove stare ma- tere Jere Muhovčeve, poročene z Jakobom Svetino. Imel pa je Anton še dva brata, Aleša (1734—1808) in Blaža (174&—1789), oba duhovna. Jera je bila njihova edina sestra. Prav tu, v tem izrazitem duhovniškem rodu mo- ramo iskati kaJi želja pesnikove matere, da bi bili tudi vsi njeni trije sinovi duhovni, če so biU že vsi trije njeni strici... Da je religiozno mišljenje pognalo tako globoke korenine v duševnost Prešernove matere, je treba pri- pisovati vplivu najmlajšega strica, Blaža Muhovca. Ta je poslal svojo nečakinjo Mino za leto dni v šolo k nunam v Beljak, potem pa še v Ljubljano. Tako se je pesnikova mati že v rani mladosti, za kmečkega dekleta, kar nadpovprečno izobrazila. Nauči- la se je tudi dobro nemški, saj ji je stric vedno poso- jal nemške knjige. V tem pogledu je svojega poznej- šega moža, pesnikovega očeta Šimna, močno prekašala. Strici Muhovci so sicer resda Mini omogočili za ti- sti čas solidno izobrazbo, hote ali nehote pa so hkrati vcepili v dovzetno dekliško srce občutje, da posvetni pokhci za njene moške sploh ne pridejo v pK>štev. Da le duhovniški stan nekaj velja! < jtt. 2^ — 20. junij 1974 NOVI TFONIK — stran 11 ¥M BO POTOVAL Z NOVIM TEDNIKOM IN IZLETNIKOM V VARŠAVO Kandidat za izlet v Varšavo postanete na dva načina: 1. Pošljite nam svojo fotografijo z rojstnimi in ostalimi podatki (po- klic, naslov). Pogoj pa je, da ste stari od 15 do 20 let, ali pa če ste delavec ali kmet in ste starejši od 20 let. V vsaki številki Novega tednika bomo objavili 4 fotografije štirih bralcev ali bralk, ki bodo kandidati za izlet. S fo* tografijo morate poslati tudi kupon. V uredništvu bomo žrebali, katere 4 fotografije bomo objavili. 2. Jzrežite glasovalni kupon, ga izpolnite s svojim naslovom, zapišite, za katerega kandidata objavljenih fotografij glasujete, kupon prilepite na dopisnico'in pošljite na naš naslov. Kandidat z objavljene fotografije, za katerega bo s kuponi glasovalo največ bralcev in bralk, bo postal prvi udeleženec izleta. Drugega pa bomo izžrebali v uredništvu med vami, bralci, ki boste po- slali glasovalne kupone. Seveda lahko vsakdo pošlje tudi več kuponov, a največ 10. Vse bomo upoštevali! Tako bomo vsak teden dobili dva potni- ka za izlet v Varšavo. SUBJEL PIŠE EMAN PERTL 6 Kar odleglo mi je, ko je nekdo pričel opozarjati, da bi čimprej p>ovečerjali, ker da komandant že kliče v štab k nujnim razgovorom. Po večerji me je ordonanc odvedel do hiše, kjer so me za tisto noč nastanili. Medtem se je razdivjal mr- zel, sila neprijeten veter, ki je skelel prav v kosti. Ne- kajkrat me je ordonanc opozoril, da bi pospešila ko- rak, ker da ima še neki opravek. GosF>odinja, vsa v črnini — in tudi ob kapljah ne- katerih hiš so še plapolale črne zastavice — me je pre- cej prijazno, VCTidar nekam nervozno sprejela in mi pokazala, kje bom prenočil. Vmes si seveda ni mogla kaj, da ne bi bila tudi omenila smrti svojega moža, ene od sto žrtev na Bukovih leta 1941. Pomislite, samo eden iz Kos Jeriča se je rešil, ko so Nemci lovili sto moških po naši varošici, samo eden in ta tako, da je skočil v greznico, pri čemer mu je padla neka deska na glavo in takšen ostal ves dan v gnojnici. Jedva jedan ostao živ, ali mu sada bubrezi neče da rade. Nehote sem se spomnil na vnetje ledvic, ki so ga Nemci za prve svetovne vojne imenovaU Schiit- zengrabennephritis. In tako je še govorila o tem in onem, čeprav sem ji na obrazu bral, ia ji je zares že vse to življenje — znaš, doktore, dosadno, života mi mog, htela bih da umrem . . . Spati tisto noč nisem mogel, čeprav sem bil hudo utrujen od peze minulega dne. Zunaj je divjal vihar, ki je edino še preostalo 'haoknico prevračal in jo vr- tel po,tečajih, da je butala ob zid in sem se zato sproti zbujal Vstal sem, da bi naoknico nekako pritrdil, a to ni bilo mogoče, keir m bilo na njej ničesar, s čimer bi jo bil mogel kakorkoli že napraviti negibno. Ko se z okna malo razgledam. vidim pred seboj v popolnoma Jasni noči Subjel, ti moia gora, vsega pošastnega, ki ga je lima z vzhodne strani oblivala s svojo medlobo ... Ko proti jutru le malo zadremljem, me dvigne s postelje nervozno trkanje na vrata in že kmalu zasli- šim glas gospodinje — brso, doktore, diž se, brzo, brzo ... Kot bi trenil, sem že bil pri vratih, kjer zagledam prestrašeno vdovo, kako vije roke in mi šepne, beži, brzo, doktore, da se spasiš, begaju četnici, sigurno idu Nemci ili partizani... Nisem čakal niti minute, pobral sem svoje stvari in jadmo odrinil skoraj nagonsko proti Subjelu, ki je bil v ledenem jutru ves siv in skoraj strog, kot bi mi hotel zabičati — proč odtod, pa le brž! In res, komaj sem bil iz območja samega mesteca, čujem z njegove straiii regljanje strojnic in p>okanje pušk — imel sera zares srečo. Ko se na manjši vzpetini ozrem, vidim, da bežijo za menoj še razni drugi, vendar sem krenil raje južneje, v smeri proti Subjelu, ker mi ni bilo za nobeno družbo. Pozno poix>ldne tistega dne sem po mnogih posta- janjih deloma zaradi kritja pred ne\'amostjo, deloma zato, ker so bile povsod »izvidmice« m »zasede«, ki so me, če le mogoče, prestregle in odvedle k raznim bolnikom, prispel ves premočen, blaten in do smrti utrujen v G. Dobrinjo. Ko sem zopet ugledal svoje in se usedel v toplo zakurjeni sobici, ki mi je bila ne- kakšna ordinacijska soba, se mi je zdelo, da sem pri- šel v najmodemeje opremljeno kliniko . .. Pozneje sem zvedel, da so takrat partizani napravi- li protinapad na Kosjerid menda v glamem zato, da so rešili svoje ranjence, četniki so pa. ne da bi spre- jeli boj, že pred tem brezglavo zbežali in se porazgu- bili na manjše skupinice, ki so se nato potikale vse- povsod in nadlegovale prebivalstvo, pos?bno osamlje- ne kmečke domačije, zdaj tu, zdaj tam. Minilo je leto 1942 in bili smo že daleč v letu 1943, polnem razburljivih dogodkov in še hujših negotovosti kot kdaj poprej. Iz Subjela se nihče hi več oglasil, pač pa smo sliša- li vznemirljive vesti konec avgusta ii Kosjeriča. Prišlo je do večjih In manjših spopadov med srbskimi do- brovoljci in četniki, ki že zdavnaj niso imeli več po- membnejše besede niti v Užicu niti v Požegi, kjer so poleg Bolgarov odločali predvsem srbski dobrovoljci. Tega četniki niso mogli preboleti in so videli v srb- skih dobrovoljcih skoraj hujše nasprotnike kakor v drugih frakcijah, npr. v pripadnikih srbske ix)ljske straže idr. Srbski dobrovoljci so seveda želeli ljudstvu čisto praktično pokazati, da so oni njegovi oblastniki in va- ruhi. Zato se je hotel takrat proslavljeni Ljotičevec Lautner-Vojnovič posebej izkazati. Zaklel in odločil se je, da bo s svojim vodom srbskih dobrovoljcev malo- ne triumfalno izsilil marš iz Užica v Valjevo. Vse do Kosjeriča je to še nekako šlo, zataknilo pa se je pri Razam, kjer so ga iz zasede napadli Ajdačičevl in Mar- kovičevi četniki, ki so tu uprizorih pravcat p>okol, v katerem je bil ubit tudi Lautner-Vojnovič. Nemca so se za to početje okrutno maščevah. PridrveU so s ka- zensko ekspedicijo, požgah Ražano. Kosjerič pa stra^ hotno bombardirali. Detonacije so se kajpada slišale tudi v Dobrinjo m smo v strahu čakali na svojo usodo. Dne 2. septembra pridirja v zgodnjih poi>oldanskih urah skoraj v galopu kurir, ki takoj izroči povelje Ko- mande jugoslovanske vojske u otadžbini — Srpske slo- bodne planine, da moram takoj na Siubjei, kjer da imajo praiv na vrhu v šotorih več ranjencev, druge pa bo šele treba poiskati na terenu, kamor so jih njiho- vi tovariši poskrili. Zavedal sem se, da me čaka bržkone najhujše od vsega hudega, kar sem že doslej doživel v teh letih. Zopet sem te zagledal Subjel, ti moja usodna go- ra! Ta dan je bil zopet ves sončen, že nekoliko jesen- sko rumenkasto odet. Njegov vrh sva s kurirjem do- segla že v mraku. Tu je bilo pravcato taborišče »ras puštene vojske«. Vsevprek so četniki. pa tudi ženske po četniško napravljene, vpili in prepevali ter tako da- li duška svoji veliki zmagi, češ, ubiU smo ga, tega iz- dajalca ... Sam Ajdačič je pijan od zmage v svoji puh- losti razkazoval neprecenljive trofeje — lakaste škor- nje, osmojeno in raztrgano oficirsko bluzo, pištolo in dokumente z osebno legitimacijo likvidiranega Lautner- ja-Vojnoviča. ZažgaU so velikanski kres in ob nJem skakali in se drli, da se je ves ta vik in krik prav go- tovo čul v Kosjerič, kjer so že bile nemške izvidnice. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ŠTORE IUUIKUVINAKJI Do'sedanji metalurški indu- strijski šolski center v Što- raJi se v zadnjih diveh letih vse bolj usmerja v kovinarske stroke. To delo prevzema od šolskega centra Borisa Kidri- ča v Celju v skladu z republi- škim programom raiavoja po- klicnih šol. Tako bo v prihod- njem šolskem letu sprejel še učence tretjega letnika in po- slej bo izobraževanje vseh kovinarskih poklicev združe- no v Štorah. Tej vsebinski spremembi je sledil tudi naziv centra. Po novem gxe za kovinarski iz^ metalurški šolski center Sto- re. SiciBT Pa teče v okviru me- taluirške šole še vzgoja učen- cev z nepopolno osnovno šolo za nekatere metalurške pokli- ce. »Kot pogoj, da smo razširili program izobraževanja kovi- narjev in metalurških pokli- cev, smo morali graditi nove ujčne delavnice. To delo smo pravkair opravili,« je povedal ravnatelj šole Franc Zelčič. »Sicer pa je bila ta razširitev vezana še na nekatera druga dela, organizacijskega in teh- ničnega zanačaja. Zdaj smo na piragu novega in zaključe- nega izobraževalnega procesa. Naj še povemo, da imamo v poklicni kovinarski šoli 412 učencev, v metalurški pa skupaj z zaposlenimi sto.« Delo tega centra v Štorah je močno vezano na železar- no. Zato ni naključje, da je v okviru centra tudi posebna služba z& izobraževanje odras- lih, se pravi za, delavce v že- lezarni. Vrh tega vežejo šol- ski center in železarno še nekateri drvigi skupni intere si. M. B. Nova delavnica kovinarskega in metalurškega šolskega centra v štorah ZADNJA POT NI BILA GASILSKA . — PrišUi sem povedat, da smo ondan pokopali očeta, pripoveduje devet- najstletna Dragica, druga hči pokojnega KACNIK FRANCA, ki je bil saradi raka v ustni votlini pri- klenjen skoraj tri leta na bolnišito posteljo. Izučil se je bil za elek- tričarja, vendar poklica ni dolgo opravljal. Delal je na kmetih, pri raznih podjetjih, nazadnje pa je bii čuvaj pri SIGMI v Žalcu. Pred triinSestdese- timi leti je bil rojen v Gotovljah, kjer je preživel večji del življenja, pozne- je tudi s celo družino. — Živeli smo skromno, nadaljuje hči Dragica, družinskih prepirov nis- mo pozruili. Kaj prida stanovanja pa nikoli nis- mo imeli. Veste, brez zvez tudi danes ne gre. Pri kruhu smo sicer vse tri — mati bo dobila po očetu skromno pokojnine Sama je pustila vsa naj- lepša leta na kmetih. Za- varovana ni bi'-a. Pa pu- stimo to. Naj povem še to, da je partizan ti na Do. lenjskem, bil trikrat ra- njen. Tudi odlikovan je bii. Vsa leta po vojni je bil tudi vnet gasilec. Do- bil je diplomo tn odliko- vanje. Med bolezntjo je večkrat dejal: Pokopati me morajo gasilci! Pa ga niso. Saj sem šla prosit, pa so mi odgovarjali: Jaz nisem več predsednik. Jaz pri tem nimam nič. Zad- nja leta ni plačeval čla- narine. Tako smo ga za- grebli brez gas:lskega pra- pora, čeprav ga je oče tolikokrat nosil. Prosim, ne mislite, da je bil kak dirkač na motorjih. 7 o ne. Dal se je pač slikati — takrat še dobro zdrav — in takega bi rada naša družina ohranila v spomi- nu. • dk- PREBOLD SPET LUTKE Pred lebi je bU Prebold središče lutkarstva v Savinj- ski dolini. Lutkarska sekcija, ki jo je dolgo vrsto let vodil režiser Lojze Pritz, pa je na žalost prenehala z delom, ker je imel Lojze Fritz, glavni nosilec kulturnega žia-ljenja Prebolda in vse Savinjske doline, preveč dela pri ama- terskih gledaliških skupinah. Klub mladih iz Prebolda se je odločil, da v kraju oži- vi to priljubljeno zvrst zaba- ve za najmlajše. Zaprosili sq Lojzeta Pritza za sodelo- vanje in obljubil jim je, da bo režiser pri vseh igri- cah, ki jih bodo pripravili za otroke. Mladincem bodo pri uprizoritvah pomagali tu- di tisti, ki so včasih ■\Tes svoj prosti čas posvetili lutkar- stvu Na koncu velja poudariti še to, da lutkarji ne bodo imeli nobenih problemov z opremo, saj je ostala popol- noma nepoškodovana še iz dobrdh starih časov prebold- skega lutkarstva. JANEZ VEDENIK ŠMARJE NOV GASILSKI AVTO v nedeljo bodo v Šmar- ju pri Jelšah gasilci slav- nostno prevzeli v uprav- ljanje nov gasilni avtomo- bil, ki so sd ga želeli že dolgo časa. Pokrovitelj proslave, na kateri bodo gasilci dobili avtomobil in z njim izvedli tudi kraj- še vaje. je Zavarovalnica Sava, enota Celje. Zava- rovalnica je za šmarski gasilni avtomobil prispe- vala del sredstev, nekaj pa tudi občani. Prevzem avtomobila bo po šmarski navadi seveda združen z manjšo slav- nostjo in pa rajanjem, na katerem bo igrai instru- mentalni kvintet Toneta Celana. —mst — LJUBO iiOMA, KDOR GA IMA Tako pravi PIŽORN CILIKA z Jedrti nad Go- tovljami, bistro in zdravo dekle petnajstih let. Kon- čala je osem razredov os- novne šole. Njena po: od doma do šole in 'ki šole do doma je bila najdalj- ša med nekaj sto učenci osnovne šole v Žalcu. Vsak dan, v lepem ali grdem, tudi pozimi, ko je bilo včasih snega do bo- kov in še čez. Pa je red- ko ostajala doma, samo če je prišlo najhuje —• bolezen. Sicer pa vsak dan enajst kilometrov peš hoje: od doma navzdol, J domov navkreber. — S kakim si izdelala osmi razred? jo sprašu- jem, ko vem, koliko muk premnogi osn ošolci pre- trpijo. predno ie v izkazu zapisano: izdelal uspešno. — Z dobrim. Pravih te- žav mi šola nikoli ni de- lala. Pot še manj. To so moji najlepši spomini. Tudi v mraku. ponoči smo hodili, strahu otroci s hribov nismo poznali. Pa še stepli smo se. Ra- da sem imela glavno be- sedo. O, še bi se povrni- la v tisti šolski čas .., — Kako pa s poklicem, se boš izučila kak? obrti? — Nekaj časa sem pri sestri v Podlogu pazila otroka. Nikakor se nisem mogla spraviti od doma. Nismo bogati, pa vendar je na tem hribu tako le- po. Sedaj delam v Medlo- gu. Vrtnarjenje me je vedno veseUlo. Rada imam rože. vse, kar cveti, vse, kar raste v vrtu. Naj- brž se bom z raznimi te- čaji priučila, rada bi ime- la svoj poklic. Ne sta- nujem tam doli. Vsak dan prihajam domov. Pot je dolga, vendar zame prav nič naporna. Med delav- kami sem najmlajša. Mladinska organizacija slabo dela. saj jaz ne vem zanjo. Zaslužim okoli 180 sta.rih tisočakov. No, še kar gre. Rada imam glas- bo, ples, ■ kakor vsi mla- di. Upam. da me življe- nje ne bo razočaralo. Upam, da bo zame živ- ljenje vedno lepo. Ce bo zdravje, bo vse. Zdravja pa nam. mladim z gričev doma. nikoli ne manjka. Cilika ima še sestro in brata. Oba sta starejša. Brat izredno študira les- no stroko. In še nekaj se je na Pižomovem griču zgodilo: umrl je oče. ki je leta in leta ob vsakem vremenu hodil po debelej. Si kruh v dolino. — Bil je dober oče, pri- trdi Cilika, ki si pomane tiste modre oči, iz njih sL je veder Jtrtrišnji dan. -dk- Zemeljska dela za dva bloka, ki bosta stala v naseu so v polnem razmahu. Izvajalec del je podjetje it^ končalo do konca leta. Dve stanovanjski hiši, kj, družin, bosta zgrrajeni iz sredstev solidarnostnega i braževalne skupnosti, nosilec investicij pa je podjetji Tudi Ponkovljani so dočakali asfalt. Letos ga bo delavci Cestnega podjetja iz Celja na trasi, dolgi 4.! in tako bo spet skrajšan del prašnih cest v šentjursl »TRENUTNO SMO STISNJENI,« pravi FANI& pri 2usmu, kajti dosedanje prostore pošte obnavlja pa je vsakdanji. Edini poštar v Loki pri 2iisio' s Paniko Drame o delu, ki ga bo treba opraviti. 1 je domačin, vsak dan pa s p(»tniml pošUjkami *" metrov, od tega 17 peš (ostalo pa na mojiedu). dvakrat tedensko, drugače pa manj, vsekakor pa j« ' Fam'ka Drame je še povedala, da obnovo poš<* in da bodo z deli (tako želijo!) gotovi do konca tegnjenost terena. Poštar hodi samo do določerali^ da pride čisto do doma. Imajo pa kraje, kjer P*'' določenih dnevih ostali občani sami ponje. V v ostalih krajih, kot Dobrina, Hrastje, del Loke » trikrat tedensko. Edina želja je, da vsi pravočaso« ne uspevajo popolncmia, bodo pa kmalu. Tudi voU našajo v hiše radost in žalost, ne manjka. ^ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RIMKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE s XIV. DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO Na štajerskem je bil pritisk med drugo svetovno vojno posebno hud. Za- to je bil boj partizanov- izredno težak. Nemci so izseljevali naše najbolj spo- sobne ljudi. Streljali so jih kot talce. Posrečilo se jim je uničiti junaški Po horski bataljon. Da bi vlili ljudem no- vega pogumtf, je odkorakala na štajer- sko 14. divizija. V njej s6 bili prekalje- ni borci. Bilo jih je okoli 1150. 14. di- vizija je krenila na pohod iz Suhorja. Cilj pohoda je spretno prikrila. Name- sto naravnost, je odkorakala na štajer- sko po dolgem ovinku preko Hrvatske. Enajstega februarja so prešli mejo čez Sotlo — nato pa so se vrstili bo- ji. Eden znanih pa je bil ko so Nemci postavili živi zid. Otroci so se vračali s kinopredsta- ve. Nemci so jih postavili pred kolono, dd bi jim bili za živi zid. Mriogo je bilo ranjenih. Partizani niso vedeli, ka- ko naj streljajo, ker so imeli Nemci za obrambo otroška telesa. Prišli so v veliko stisko. Streljanje se je slišalo od vsepovsod, tedaj pa so partizani zavpili naj se otroci razkropijo ali po- padajo po tleh. Tako se je širil ta boj in slednjič so Nemci popustili. Nekaj otrok je bilo težko ranjenih. Padel je tudi slavni komandant litja Badovinac. Po končanem boju se je 14. divizija zelo odahnila. Nadaljevala je pohod. Prehodila je mnogo krajev. Povsod so jih ljudje radi sprejeli. Napoti jim je bil visok sneg. Izgubila je mnogo bor- cev in bork. Nemci so med tem zbrali vse sile, da bi preprečili ta pohod. Ta ko se je pohod spremenil v eno samo bitko, štajerska jih je sprejela s sne- gom in burjo, švabi z bombami, mitra- Ijezi in topovi, ljudje pa s težkim pri- čakovanjem. 14. dipizija je izpolnila nalogo, če- prav je izgubila mnogo borcev, med njimi partizanskega poeta Kajuha. S planin so zaveli vetrovi svobode. Borbe za svobodo so se še vrstile iz dneva v dan in končno je bila naša do- movina osvobojena. "v KOVIC SILVU A, 4. razred GOMILSKO ^kib Konjicah, jo, da bo z deli k domovanje 44" podjetij in izo- (I>rago Medved i i mesece delajo i ivi pri Šentjurju i Foto: D. Medved J* pošto v Loki J »itlimo na sUld, se pogovarja * delo že 12 let, JPfevali« 30 kilo- *^»gramov pelje [»«cira PTT Celje JPfoblem je raz- pridejo ob .^tava vsak dan, Tinsko pa J^^ino v tem še " Uudem, ki pri- •^»»to: D. Medved TEŽAVE MALEGA MESTA Radeče ležijo na koncu doline, ki se odpira ob izli- vu Sopote v Savo. So maj- hno mestece. Vendar za kra- jane to ne predstavlja ovi- re, da ne bi bili ena najbolj aktivnih krajevnih skupnosti v laški občini. Tovariš Fer- dinand Miller, ki je danes že' v pokoju, nam je sliko- vito razgrnil probleme, s ka- terimi se srečujejo. Po os- mih letih na čelu nekdanje občine Radeče, se je umak- nil, toda še vedno ni popol- noma za.pusti; družbenega ži- vljenja. V kratkem razgovo- ru nam je dejal: »Srečujemo se s proble- mom turizma, s tem ozkim prometnim grlom in onesna- ženjem zraka. Sopota po en- krat do dvakrat na leto po- plavi, ker jo Satva zapre. Z regulacijo bodo strugo pre- stavili, vendar to lahko tra- ja še leta in leta Višje ob Sopoti pa leži papirnica, M spnjšča odplako v potok. Po- 1^ tega bi se morali naši turistični delavci bolj zavze- ti. Imamo nekaj ljudi, ki bi z veseljem delali, vendar bi lahko bili deležni več pod- pore. Naša okolica je izred- no lepa. Ob doLLnd imamo do- bra in prijazna gostišča. Ven- dar pa se stare »bajte« ne dajo urediti kot je treba. Pa- metno bi bilo, da bi i^radili kaj novega. Vendar ne samo motel, tudi kaj več. Radeče so izhodišče za iz- lete na Dolenjsko kamor se s bližnjih vrhov odpira lep pogled. Lahko bi se razjvijal kmečki turizem, na primer v Svibnem. V Radečah smo že marsi- kaj zgradili, vendar gre bo počasi. Srečujemo se z vse- mi problemi, s katerimi se majhno mesto z malo indu- strije in šibkimi finančnimi sredstvi lahko sploh sreča. Sem spada tudi vprašanje, kam lahko gre mladina? Imamo lepo igrišče, vendar mladina hoče svoj dom. Skr- bijo pa me takšne stvari, ki so se zgodile v haJi Tivoli. Napaka nas odraslih je tudi v tem, da mislimo, da mo- ramo biti vsepovsod. Mislim, da bi bilo potreb- no malo več spregovoriti o tej cesti, ki vodi skozi Ra- deče. Kmalu bo posta.la še bolj obremenjena. Dnevno gre skozi Radeče na tisoče avtomobilov. Večinoma je to tranzitni promet, ki po teh ozkih ulicah predstavlja res- no nevarnost za pešce. Ven- dar ni to samo naš problem, ampak tudi problem širše skupnosti.« Marko Sjekloča OB PRAVEM ČASU Predstavniki Kmetijske zadruge Slovenske Konjice so pred dnevi zaključili predavanja o zmrzovalnih skrinjah. Organiiairana predavanja so bila namenjena predvsem kmečkim ljudem, ki so si že, ali pa sa bodo nabavih zmrzovalne skrinje. Predavanja se je udeležilo 29 žena in 1 moški. Vsi so z velikim zanimanjem spremljali prredavanja, v zaključna fam pa so se tudi udeleževali razprav. Organizator predavanja Kmetijski kombinat Slovenske Konjice, je predavanje o zmr- zovalnih skrinjah pravočasno zaključil, saj je že nastopite sezona prvih letošnjih prided- kov. Mairsika.teri udeleženec tega pohvailnega predavanja ima nasade jagod, ki so v letošnji sezoni iasredno dobro obrodile. Pridelovalci jagod pa so se soočih s prisotnim problemom nizkih odkupnih cen jagod. V večji meri so se odločili, da bodo jagode ohladili v zmrzo- vakiih skrinjah, saj menijo, da s sedanjimi odkupnimi cenami ne morejo kriti dela in stroškov, vloženih v pridelovanje jagod. Nekateri pridelovalca jagod so v zmraovalnikih našli le trenutno rešitev in jih bodo takoj po sezoni prodali, ko bodo odkupne cene jagod malo višje. Ostali pridelovalci jagod pa bodo hranili jagode v zmrzovalnih skrinjah dalj časa in jih nameravajo odtaiiti proti koncu letošnjega ieta. A. D. IZ DELA IZVRŠNIH SVETOV Na svoji tretji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Slovenske Konjice med drugim si>rejeli tudi predlog programa dela izvršnega sveta v letošnjem letu. V programu so zajeta temeljna izhodišča za delo izvršnega sveta, kot tudi okvirni mesečni prognun dela. Ena najpomembnejših nalog, ki so jo člani izvršnega sveta vključili v predlog progra- ma dela, je tudi vzpodbujanje družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumeva- nja. Vzporedna naloga bo seveda spremljanje in ugotavljanje učinkovitosti sporazumov in dogovorov, ob tem pa tudi skrb za čimbolj racionalno porabo družbenih sredstev. Ok- virni program dela bodo člani izvršnega sveta sproti dopolnjevali s tistimi zadevami, ki jih vnaprej ni moč predvideti. ..................- -.....- - . D. S.. PRIPRAVLJENI Praznik žalske občine bodo letos proslaviU v Taboru, manjši, a zato izredno slikoviti in lepi krajevni skupnosti, tam ob glavni cesti proti Ljubljani. Taborani so ponosni, da bodo letos prav om pripravili občinski praznik. Zani- malo nas je, kako so nanj pripravljeni, kaj vse so v poča- stitev pi"aznika pripravili, kaj vse so pridobih in česa si še želijo. Ni bilo treba dolgo spraševati, saj so Taborani prijazni ljudje in zgovorni tudi. Eberlinc I^Ujana: Sem je vesela, da bo praz- nik zdaj pri nas. Veste, so veliko »porihtali«, čeprav ne tu, kjer sem jaz doma. Sem slišala, da je veliko novih cest, pa dom za telovadbo. Ampak vseeno bi bUo treba še veliko »poštimati« v tem našem Taboru. NikoU ni do- volj narejenega. O, ja, na proslavo bom pa šla, veste, da moram iti. Pri nas ni ve- liko veselja in bo treba iz- koristiti. Tudi zato se vese- lim tega občinskega praznika. Anton Strožič: V našem kraju bi bilo tare- ba še veliko postoriti, pa saj se ne da vse naenkrat. De- narja vedno manjka. Ob praz- niku so veliko naredili, škoda le, da se ni dalo urediti še pešpoti od Ojstriške vasi do Tabora. Med praznikom me ne bo. Delam v tujini in mo- ral bom nazaj. Kar žal mi je, saj bo med praznikom ve- selo v tem našem kraju. Skoda, da le malo ljudi ve. kako lepi kraji so tu. Ivica Zaje: Praznika se ne veselim pre- več, je veliko dela s pripra- vami. VeUko so naredili pri nas, a rd nikoU preveč. Sola je v redu, sedaj imamo še nov dom in igrišče. Prav je tako. Prav bi bilo, če bi ime- li bližje še kakšno tovarno ald obrt, i)a še to zapišite, da je že Čas, da dobimo kako pošteno trgovino. Za praznik bo pa luštno. Ne veste, ka- ko pogrešamo več takih ali podobnih kulturnih priredi- tev, saj nimamo kam iti. Lojze Rak (predsednik re- žijskega odbora za obnovo doma Partizana): Ob prazniku smo Taborani veliko pridobili. Sam sem najbolj vesei prenovljenega doma Partizana, v katerem bomo sedaj lahko razvijali vsestransko kulturno rn tele- snokultitmo dejavnost. Podo- teie ustanove smo si v Taboru že dolgo želeli. Za praznik smo pripravih dober pro- gram, v katerem bomo nasto- pali v glavnem Taborani sa- mi. Dokazah bomo, da kul- tura živi tudi v tako maj- hnem kraju. Milko Pavline (predsednik sveta krajevne skupnosti): Kot predsednik sveta kra- jevne skupnosti sem vesel, da bomo ob občinskem praz- niku v Taboru tohko prido- bili. Predvsem me veseli, da smo uredili toliko cest in še bolj to, da so krajani zanje sami veliko prisjjevah. V de- narju in delu. Seveda nam še vseeno veliko stvari manjka. Predvsem obrtnih ali indu- strijskih obratov, v katerih bi se lahko krajani zap>oslili. Da ne bi bilo treba na delo v Prebold in druge centre. Taborani so torej dobro pripravljeni na praznik. In vsi pravijo še nekaj. Prav nač ne bodo jeami, če jih boste prišli obiskat tudi kak drug dan, ne le na praaaiik. Kraji v okolici *«o res čudoviti in nadvse primerni za> legpe nedeajske izlete. Veseli vas bodo. B. STAMEJCIC POLZELA KUITURN TEDEN Pojutrišnjem bodo na Pol- zeli odprh prenovljeni dom »Svobode«. Ob tej priložnosti so Polzelani pripravili vrsto izredno zanimivih prireditev, s katerimi bodo proslavili ta, za Polzelo izredno i>omem- ben dogodek. Nov dom je namreč velika pridobitev. Ne le, da so v njem pridobili vrsto potrebnih prostorov, od sob za vaje kulturnih sekcij do garderob, centralnega og- revanja in knjižnice. Pridobi- li so tudi prostor, v kate- rem se bodo Polzelani lahko zbirali ob kulturni dejavno- sti. Ta klub, v katerem bo- do lahko dobili različne ča- sopise, gledaU TV, pokram- IjaU, pa tudi vrgli karte,- je verjetno največja pridobitev. Kajti doslej so se Polzela- ni lahko zbirali le po gostil- nah, ki res niso prostora za zbran ix>menek ali kakršno- koli kulturno zabavo in re- kreacijo. Oglejmo si spored priredi- tev ob kulturnem ^ripu na Polzeh: 14. stran — NOVI TEDNIK Št. 24 — 20. junij 1, NOVi TEONIK ZA SODOBNO KMETIJSTVO ZAJAMČB^ ..P Zvezna direkcija za rezer- ve živil prevzema tržne pre- sežke pitanih juncev in junic po 16,50 din kg, pitanih pra- šičev pa po 14,50 din kg. Za- kaj potem mesarji in zadruž- ni odkupovalci ne odkupuje- jo po takih cenah? Tako sprašujejo živinoreci, ker z odgovorom odkupovaice na- vadno niso zadovoljni. Na sejmih in odkupn h mestih so cene rmvadno pre- cej nižje od tistih, ki so jih zvedeli iz javnih ohč 1. Kdor zeli PfOdeti, mora dati tUdi za tako ceno. Koliko so kn- V- mesarji in kako vplimjo na cene morda tudi druge Okoliščine? . V vseh poročil h zvezne di- rekcije za rezerve živil je po- udarjeno, da prevzema meso pitanih junce: in junic ter prašičev le od žival iz orga- nizirane reje, torej od druž- benih posestev in kooperan- tov. Objavljene cene veljajo torej le za tisto živino kme- tov, ki je sp tana v pogodbe- nem sodelovanju z zadrugo ali obratom za ko peracijoj Ustrezati mora tudi po ka kovosti: unči la in I. raz- red, prašiči pa morajo '.meti 30 odst. mesa. Od cene e treba odšteti še stroške kmetijske organizacije pri kooperaciji <^ziroma njen de- lež vo pogodb\ Kooperantom je to več alt manj znano. Vej negodovanj povzročajo različna t.lmače- n a v zadrugi, kdo je tak ko- operant, da zanj velja ,an- stvo in cene direkcije za re- zerve, še boli nezado oljni so tisti živ norejci, ki pravi- jo, da bi tudi redili živino v kooperacij, pa jih v zadru- gi ne marajo, češ da niso dovolj veliki »blagovni proiz vajalci«. To so slabosti kmeti sk h organizacij Za uspešno gos- podarjenje in dobro preskr- bo prebiva'stva z živil: bi bi- lo potrebno, da bi vse naše kmet jstvo bilo organizirano. Za organizirano pa ne bi smeli šteti le tako kooperaci- jo, ko kmet dobi teleta in krmila, ampak vse pridelova- n e in rejo. za kar se lahko sklevajo pogrdbe. Tako bi imeli dober pregled. kai kmetovalci p-idelujejo in kai imajo v hlevih ter kaj bo v določenih obd b ih prišlo na trg. Za*o direkciia za rezer ve prevzema po določenih cenah le bln"o iz organ zi- rane proizvodnje. O tem, kaj sioriti, če kme tajska orgajiizaciia ne mam sklepati pogodb z vsemi kme*i ali sn njeni pogo''' fa- ko neugodni, da pogodbene- ga sodelovanja ne marajo kmetie. pa i^eč drugič. : V zvezni direkciji 70 za re zerve živali f^e čiid'jo zn^n- di ■"rptirano vitkih rev pita ne živine n'^ nekaterih sei- mih in odkunnh mestih. Pravijo, ^a z za amčevi-^i ce- n-^mi vo^^rcduj^in na trmi da tudi cenf Hvine iz venraa- nizirane reje veh' vmieč va dle. To je razumljiv^, če me sari ne morpin prndnti v^e- aa mesa drvgi-n knvrem. lahko ti 'tn ^z nraani^irav rejp prodaio direkc H. v svojl^ mp-^ni/^ah pi vrodnia jo drugo. Mesa torej ne M sm.clo bHi vre eč in to ne b' moael h'ti iznnv^r zn vrpfim nn zvižan^^e ndkurmih cen ži- vine. '^r-^nzke cene Hvmp opo- zarjajo da bi bil" za živivo- reirp hnlie. i^e hj MU vsi čla- ni zadrug ali nhrnfnv w Jcn- oneraci^o hi b< slo^rro hrnv^li svn^ff knr^Kfi in pravico To f,i »>i7o i^pju-n iionp^ine.išp kof le kritika od ?v^ni. JOŽe PETEK ZELENA ZA VIST ZA KMETE '" Pred kratkim so v štorski Železarni sklenili, da bodo dali regres za dopust tudi ženam zaposlenih delavcev in uslužbencev. To pa je hudo razburilo kri nekaterim se- bičnežem. To pa zato, ker dobijo regres tudi kmečke žene, če so možje zaposleni v tovarni. Eden tak sebičnež je tudi tisti, ki se je izrazil nekako takole: »Pa zakaj re- gres kmečkim ženam, ki do- ma samo ležijo? V jeseni si postavijo prašiča v hlev, ki ga potem zakol jejo in uži- vajo.« Tak človek najbrž ne pozna kmečkega poklica, če misli, da kmečke žene samo ležijo. Tudi v okolici štor so kmet- je, zato si naj malo ogleda delo kmečke žene. Ne rečem, da žena, ki hodi v službo, živi doma brez dela. Saj jo po službi čaka vse gospo- dinjsko delo. Toda vse to mora opraviti tudi kmečka žena. Zraven pa mora delati na njivah, travnikih, v goz- du, v hlevu ... pa kaj bi na- števala. Vsak količkaj uvide- ven človek ve, da če bi kmeč- ke žene res samo ležale, ne bi bilo marsičesa tudi za trg. Delovni dan kmečke žene je dolg v poletnih mesecih po- gosto tudi do osemnajst ur. Zato se mri zdi, da bi taki modrijani naj rajši molčali, kakor se spodobi za tiste, ki nič ne vedo. Vabim še druge kmečke že ne, da dajo svoje pripombe. Naj se pa oglasijo tudi tisti. ki mislijo, da kmečke žene res »samo ležijo in uživajo«. M. R. (Planina) Tako M. R. v svojem pi- smu. Kaj naj ob njem reče- mo. Reči je treba marsikaj. Najprej to, da so se v štorski železarni zares odlo- čili dati regres za dopuste vsem nezaposlenim ženam s\-o- jih delavcev, vsem nepreskrb- ljenim otrokom in sicer za otroke do 10 let 200, za otro- ke nad deset let in za neza- poslene žene 250 dinarjev re- gresa. Samoupravna organi so ta- ko sklenili v prepričanju, da so s tem izkazali delavsko solidarnost db vseh tovariše^, ki morajo ob eni plači in na-i vadno ob več otrokih shajati vse leto in si tako omogočiti vsaj kak kratek izlet, vsaj nekaj dni oddiha. , Kar pa zadeva »kmetice«, jih namenoma pišemo ix>d znaki navednic. Navajamo na- vednice zato, ker, kakšne so to kmetice, katerih možje morajo v tovarno, da se dru- žina preživi. To so običajno gospodinje na malih posest- vih, to so ženske, ki so po siU razmer nezaposlene in kot pravi M. R., garajo po ves dan in mi dodamo še to. da je njihov trud mnogo večji kot učinek. Prave kme- tice gotovo ne dobijo regre- sa, kajti na pravi kmetiji je dandanes premalo delovtiih rok, da bi lahko pogrešali ce- lo gospodarja, ki bi bil za- poslen. Trta v virštanjskJh vinogradih kaže sicer lepo, pravijo virštiinjski pa tudi drugi vinogra(t niki v šmarsld občini, vendar ne kaže, da bi se nanjo obesUo toliko kot lani. Ni leto ^ to, preveč dežja in drugih ujm prihaja nadnjo. Pa tudi sicer se Virštanjčani kar kopljejo, teh poletnih dneh v težavah — že sedaj jih skrbi, kam bodo dali tisto, kar bo prikapljai^ izpod preš ...! Foto: Drago Medved ZADRUŽNIŠTVO Ing. Slavko GUnšek, doma iz Polzele, je bil pred dnevi imenovan za tajnika sveta za zadružništvo pri zvezni gospodarski zbornici v Beo- gradu. Pred odhodom na no- vo delovno mesto so ga pro- sili, da nam nekaj pove o nalogah zadružništva pri ure- sničevanju zelena plana. »Pod zadružništvom razume- mo danes različne oblike po- vezovanja in adružievanja kmetov v proizvodnji. Kmet- je se danes združujejo med seboj v proizvodnih skupno- stih. Največ v strojnih skup- nostih. Teh je v Sloveniji že c*rog 600. Skupaj se lo- tevajo obnove nasadov npr. hmeljišč in sadovnjakov. S takimi oblikami medsebojne- ga sodelovanja si pocenjuje- jo proizvodne stroške pri investiciji in proizvodnji. Zlasti pomembno pa je, da je kmet dobil z novo ustavo in novim zakonom o združe- vanju kmetov svojo organi- zacijo. Zadruga in obrat za kooperacijo v okviru kombi- nata pvostaja resnično samo- upravna organizacija združe- nih kmetov. Ta organizacija je namenjena predvsem or- ganiziranju proizvodnje, os- krbi kmetov s sredstvi za proizvodnjo, odkupu njiho- vih pridelkov, zbiranju hra- nilnih vlog, kreditiranju itd. Ta organizacija mora skrbe- ti za pospeševanje proizvod- nje pri izobraževanju svojih članov in podobno. Vloga take zadružne orga- nizacije pri uresničevanju ze- lenega plana je, da organizi- ra proizvodnjo pri čimšir- šem krogu kmetov na' svo- jem območju in jo tako trd- neje poveže s predelovalno industrijo ter trgovino. Po- vezanost trgovine in prede- lave s proizvodnjo omogoča tudi večji red na trgu in bolj zanesljivo planiranje proizvodnje. Pri takih obli- kah povezovanja pa moramo izhajati iz potreb porabni- kov in predvsem osnovne proizvodnje, ne pa. iz intere- sov trgovine same. Naloge zadružništva so ta- ko v Sloveniji in Jugoslavi- ji, kjer je še vedno 85 od- stotkov vseh kmetijskih f>o- vtšin v rokah kmetov, izred- no pomembne. Z organiziranjem ustreznih zadružnih organizacij mora- mo pritegniti kmete k večji proizvodnji in jih trdneje p>ovezati z družbenim gosp>o- darstvom. Več kot tretjino aktivnega prebivalstva v Ju- goslaviji, živi pretežno od kmetijstva. To bomo lahko dosegu le ob stalni družbeni podpori. Cilj te podpore pa mora biti enakopraven polo žaj kmeta kot proizvajalca- in samoupravi j alca ter pn izrvesti dovolj hrane za 4 mačega potrošnika in za d •'oz. T. Tavej NASVETI DOGNOJEVANJE Letošnjo pomlad je bilo pomanjkanje umetnih gnojil, zato marsikateri kmetovalec ni opravil spomladanskega osnovne- ga gnojenj3 kmetijskih rastlin, ozircma je g^iojil z nezadostnimi količina- mi. Vsied tega rastline ob- čutno trpijo pomanjkanje hrane in je potrebno da zamujeno čim prej nadok- nadimo s pravočasnim m nekajkratnim dognoje- vanjem z umetnimi gnojiU. To opravimo, ko so rast- line še mlade in imajo pred seboj še dolgo ve- getacijsko dobo, kar jim omogoča da sprejeta gno- jila dobr > izkoristijo. S tem v veliki meri na- doknadimo zamujeno os novno spomladansko gno- jenje in lahko pričakuje- mo dobre, zeio dobre ui kakovostna pridelke. Omenjamo količine in vrste gnojil, s katerimi dognojujemo rastline, ki so važne za prehrano ži- vine. Dognojevanje travnatega sveta Kmetovalcem svetuje- mo, da takoj po spravilu sena oprav 10 dognojeva- nje travnatega sveta. Do- gnojevanje opravimo z dušičnimi gnojili, ali s kompleksnimi (NPK) gno- jih, ki vsebujejo dovolj dušika. Travniške površine, ki letos niso bile gnojene dognojimo s 400—600 kg na ha kompleksnih gnojil NPK 11:11:16 12:12:12, ah 13:10:12. Travnike, ki so letos spomladi bili dobro gnojeni z NPK gnojiU, dognojimo s 150—250 kg na hektar »kompleksnega gnojila 17:8:9 ali 150—200 kilogrami na ha 25 od- stotkov k AN, ali 80—100 kg na ha 46 odstotkov URE. Dognojevanje koruze za zrnje in silažo: Popolnoma negnojene posevke dognojujemo dva- krat in to: ^rvič z okoli 600 kg na ha MPK gnojil 11:11:16, 12:12:12 ali 13:10: 12, drugič, ko je koruza visoka okoli ISO do 70 cm z 200—250 kg/ha KAN, ali z URE 100—150 kg/ha. Posevke, ki so ob setvi, ali pred setvijo bili dobro gnojeni z NPK kompleks- nimi gnojil dognojuiemo s 300—500 kg/ha NPK gno jil 17:8:9 ad 200—250 kg na ha 25 odstotkov KAN, ah 100—150 kg/ha URE. Tudi pri tem dognojevanju je potrebno da je koruza visoka 50—70 cm. Gnojila potrosimo med vrste koruze, nikakor ne četz rastline URE je po- trebno pokriti z zemljo. Gnojilo k] bi padlo na rastline, bi jih lahko ožga- 10. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD CELJE Pospeševahia služba PGP »GRADNJA« ŽALEC objavlja sledeča prosta delovna mesta: ŽERJAVISTA 2 ČUVAJEV 2 GRADBENIH TEHNIKOV — PRIPRAVNIKOV VARNOSTNEGA TEHNIKA POGOJI: pod 1. izprašand upraivljailec vrtljivih žerjavov, pod 2. osemletka, pod 3. gradbeni tehnik z diplomo, pod 4. tehnik z diplomo in strokovni izpit iz varstva pri delu. Pod 1. je poskusno delo 30 dni, pod 4. pa 60 dni. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD, nastop službe je možen takoj ali po dogovoru, stanovanja ni na razpolago. Ponudbe z dokazili pošljite na gornji naslov v roku 15 dni od objave prostih mest. . ^grotQhmka^ Agrotehnika — poslovalnica Ceije vam v specializirani blagovnici nudi: — sodobno kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in orodje — stroje, priprave in orodje za vrtičkarje — pripravke za oplemenitenje zemlje: šota, humovit, torbon, bioter, umetna gnojila — preparate za škropljenje in posipavanje za uniče- vanje škodljivcev in bolezni na kulturah — razno semensko blago in sadike — pnevmatiko za osebna in motorna vozila — razno dodatno opremo za vozila — hidravlični se- deži — »lesonal«, avtolake In oplemenjevalec lesa v sed- mih barvnih odtenkih — orodje in opremo za obrtnike in delavnice. — nadomestne dele za zastavo 750, TAM vozila, trak- torje in kmetijske stroje Cenjeni kupci poslužite se ugodnega pristopa z avto- mobilom; oglejte si stalno razstavo biaga. Obiščite nas, svetovali in postregli vam bomo. Pr-iporoča se kolektiv AGROTEHNIKE CELJE 20. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 LET PGD GORICA OB DRETI polčnik gasilski skupnosti v nji Savinjski dolini smo poročali. Med tistimi, ki i delajo, so tudi zadrečki ici. zdaj se vneto prl- rtjajo na gradnjo novega Iskega doma. Ob prazno- ju 50. obletnice je to go- , najsmelejša akcija. Pa )e kako potrebna, ker je [ gasilski dom premaj- in delno dotrajan. Pred ildni je njihova tekmo- la desetina osvojila na bskem tekmovanju I. Jo, na medobčinskem pa računajo na solidno titev. Sicer pa vprašaj- kaj menijo člani POD ica ob Dreti. »E POLČNIK: Mladi v ii krajih nimamo mož- li za kakšno pametno edrilo, oziroma vsaka r je preslabo organizira- Ker sem hotel sodelova- )ri dobrodelnih akcijah, I se vključil v gasilske K. Tu je vedno živahno, iar vadimo z orodjem, lisciplina izredna, ko je ec, se pa zabavamo. Ta- je pri gasilcih. Večkrat udeležimo kakšnega tek- fanja. 2e sodelovanje je eh. Tako smo vedno pri- fljeni — tudi na resne nere. Doma imamo veli- kmečko poslopje. Mogo- bo kdaj potrebno pohi- na pomoč k nam! To- zato sem gasilec« NTON BLATNIK, povelj- društva: Naše društvo 1 trenutno okrog sedem- Anton Blatnik deset aktivnih članov, dve organizirani desetini in veli- ko volje za humano prosto- voljno delo" pri društvu. Ob pomembni obletnici smo se odločili, da s prostovoljnimi prisp>evki in prostovoljnim delom pristopimo k adapta- ciji obstoječega gasilskega doma. Do jeseni namerava- mo zgraditi dfom do strehe, tako da bo lahko orodje dobro shranjeno. V prihod- njem letu pa do kraja. Z dobrim rezultatom na občinskem tekmovanju smo preverili naše sistematsko delo. Malo je časa za vaje, vendar ni bilo problemov s fanti. Tako tudi mora biti. Tudi izobraževanju smo se posvetili. V lanskem letu je opravilo izpite za gasilce I. stopnje 12 članov, sicer pa imamo v društvu tri pod- častnike. MILAN KOPITAR, tajnik društva: Med pobudniki in ustanovitelji našega društva leta 1924 ima gotovo največ zaslug IVAN HREN iz Lač- je vasi. Društvo obsega po- dročje petih vasi, in sicer Kokarij, Lačje vasi. Potoka, Pustega polja in črete. Za primer reševanja pred poža- ri se je društvo opremilo v 1972 letu z novo črpalko In avtomobilom. Ker ni pros- tora za shranjevanje tehnič- nih sredstev, ne za sestanke in prireditve, je nujno, da skušamo obstoječi dom pre- urediti. Potrebno bo veliko sredstev. Našla se bodo, če bo toliko volje in članov. Milan Kopitar kdt se je pokazalo na začet- ku. Mladi so vključeni v ga- silske vrste tudi po zaslugi razmeroma starejših članov. Leti skrbijo za delo in raz- vedrilo. Ker niso drugje do- volj dobro organizirani, naj- dejo tu prijetno in koristno razvedrilo.. Gotovo bi govorili tako tudi ostali člani tega druš^ va. In tako je prav. Zadre- čani imajo voljo do dela za skupnost! Zaželimo vsem članom tega zadrečkega dru' štva prijetno praznovanje in ši jih vzemimo za vzgled. Pepi Miklavc Delovna skupnost VETERINARSKE POSTAJE ŽALEC razpisuje delovno mesto VETERINARJA POGOJ: dokončana veterinarska fakulteta in lastno prevoz- no sredstvo. Stanovanje ni zagotov- ljeno. Prijave pošljite na Vete- rinarsko postajo Žalec. Pred dnevi smo z otroki Pionirskega doma iz Celja krenili na krajši izlet — na Resevno. Obiskali smo grob Cvetke Jerin, po kateri se imenuje naš dom. Z vlakom smo se peljali do Šentjurja, od tam pa smo hodili po lepi, položni poti med travniki in osamelimi kmetijami do groba, kjer sta pokopana Cvetka Jerin ta Dušan Lah. Po krajšem kulturnem programu smo na grob položili venec. Nadaljevali smo pot do planinske koče. Kljub nenapornemu vzponu nam je *opel čaj dobro del. Pri koči smo se srečali z OTOCANl, ki so priredili nagradni •^let za člane pionirskih hišnih svetov. Oboji smo se strinjali s tem, da bi bilo potrebnih takšnih izletov še več. Z združenimi močmi nam bJ to zagotovo uspelo. Spodbudo nam bodo dajali razigrani, sproščeni otroci, ki so nam ostali v spominu » tega izleta. MARJANA KRICEJ, Todja otroške samouprave v Pionirskem domu Celje TMC PRIPOROČA Tudi tokrat smo pobr- skali med novuni plošča- mi, ki so jil- dobili v Teh- nomercatorjevih trgovi- nah. Tri vam predstavlja- mo v besedi m sliki. Pri- sluhnite jun, gotovo vam bo katera od njih všeč. Le zavijte v Tehnomercator- jeve trgovine s ploščami in pobrskajte po policah. Videli boste, da bo tudd kaj za vaš okus. EMERSON LAKE AND PALMER: Brain salad »urgery Ta velika plošča odlič- nega angleškega tria je njihova najnovejša. Odli- kuje jo odličen in oiači- len zvok tega tria, ki je zaslovel s svojstveno obar- vano glasbo, nekakšno sin- tezo pop, ročk m klasič- ne glasbe. Odlična plošča za tiste z nekoliko zah- tevnejšim glasbenim oku- som. In če je komu všeč zvok mooga. naj ne okle- va. Pohitite v Tehnomer- cator. dokler teh plošč ne zmanjka. LENA ZAVARONI: Ma (he's making eyes at me) Lena Zavarom je izred- no mlada angleška pevka, stara niti 10 let. Vsi, ki boste poslušah tole njeno ploščo o mami, boste pre- senečeni. Lena ima nam- reč izredno bogat, jaz- zovsko obarvan glas. Tu- di obe pesrm na plošči sta v stilu jazza iz tistih zlatih 50. let. Zapomnite si ime te pevke. Stavim, da bo še slavna. Priporo- čamo vam ta nakup. GALLAGHER <| LYLLE: Seeds Semena je naslov velike plošče odličnega angleške- ga »folk« dua Gallagher in Lylle. Glasbo na plošči bi še najbolje označiU kot čustveno obarvano in z občutkom izvajano angle- ško-(irsko) folk glasbo. Odlični so aranžmaji, do- ber zvok Bnačilnih folk instnmientov od harmom- ke do različnih vrst toitar. mandolin itd Pesmi odli- kuje preprostost in har- monično petje. Odlična plošča. Poleg teh plošč so do- bili v Tehnumercatorju še veliko-drugih. Zato za- vijte v njihovo najbližjo trgovino s ploščami, po- brskajte po policah, izbe rite. poslušajte m kupite Kupite pri Tehnomerca torju. LESTVICA T Lestvica T je pred 14 dnevi pomotoma izostala, zato tokrat čudi ni bilo toliko pisem kot navadno. Kljub temu lestvice ni bi- lo preveč težko sestaviti. Takšna je. 1. ABBA: Waterloo 2. ULTR-A 4: Potepuh 3. ZORAN CRNKOVIČ: Gremo na morje 4. MOUTH & MACNE AL: I see a star 5. SRCE: Zlati maj Nove pesmi s slovenske popevke 74 so vam torej že prirasle k srcu. Z žre- bom pa Je tokrat imela Qajveč sreče; Ivanka Poš. Gabrovlje 2, 63210 Slov. Konjice, ki bo dobila ma- lo ploščo I see a star, za katero je glasovala. Vsem, ki tokrat niste imeli sre- če, več uspeha prihodnjič. Vse, kar morate storiti, da bi prišli v poštev za žreb. ki dodeli majhno ploščo je, da na dopisnico napi- šete naslov pesmi, ki vam je trenutno najbolj všeč. Iz vaših predlogov nato sestavimo lestvico. Pišite nam na naslov: Radio Celje, Gregorčičeva 5, Celje, za mladinsko od- dajo. MLADI KOZJANCI Z LETALOM VPULO Ljubljansko podjetji za zračni promet Inex Adria se je že pred časom odlo- čilo, da bo po svoje po- magalo nerazvitemu ob- močju. Sklenili so, da bo- do s svojimi letali prepe- ljali iz vseh nerazvitih ob- močij kolikor se bo le da- lo otrok v kraje, ki jih še niso videli. Seveda je največji poudarek takšne odločitve na dejstvu, da večina teh otrok še ni imela priliko, da bi se peljala z letalom. 2e v za- četku tega leta se je z letali Inex Adrie iz Ljub- ljane odpeljala na takšen izlet skupina otrok iz Ha- loz, sledila pa jim je kmalu zatem še skupina iz Suhe krajine, v nede- ljo pa bodo odšli na pot še otroci iz šentjurske in šmarske občine. Letalo, v katerem bo prostora za 80 otrok iz nekaj osnovnih šol obeh občin, bo otro- ke prepeljalo v Pulo, kjer bodo ostali ves dan. Ogle- dali si bodo mesto, are- no, vmes pa se bodo ko- pali in drugače izkoristili čas. O izletu kozjanskih, šmarskih in šentjurskih otrok v Pu'o z Inex-Adri- jinim letalom bomo poro- čali v naslednji številki. —mst— MED NAJMLAJŠIMI Občinskega gasilskega tek- movanja so se v Šempetru udeležili budi pionirji — gasil- ci, ki so prepričljivo dokazali, da tudi na tem področju že precej znajo. Ali ni to dober obet, da prostovoljnih gasil- skih društev tudi v bodoče še ne bo treba ukinjati. Kaj je te pogumne pionirje in pionirke vzpodbudilo, da so stopili v gasilske vrste? MARTINA JAVORSEK Iz Letuša. stara 13 let: »Da smo tako kot jaz in moji sovrstni- ki postali gasilci, ima veliko zaslug naša šola in učitelji, ki so nam aiali v pravi luči prikazati pomembnost in potrebnost gasilskih društev.« SILVO GROS iz Šempetra, star II let: »Gasilcem sem se prikljiičil, ko mi je bilo 7 let. Danes sem teikmoval že četr- tič. Navdušil me je moj oče, ki je tudi sam gasilec.« VASO OBRADOVIC iz Žal- ca, star 12 let: »Predvsem so nas k temu spodbujali v šoli. Nazorno so nam pokazali, kaj pomeni biti gasilec, kakšne so njegove dolžnosti. Vsi pa se radi pripravljamo na tekmo- vanje, ki je posebno privlač- no.« VALENTINA STARNAD iz Braslovč, stara 9 let: »Biti ga- silec ni tako lahko. Sedaj ko sem stopila mednje, sera videla, da je v teh humanih društvih precej dela. Pred- vsem pa me je pritegnila uni- forma.« Tekst in foto: T. TAVČAR 16. stran — NOVI TEDNIK St. 24 — 20. junij ^ SREČANJE NA GRAŠKI GORI m SPOMIN NA HUDE DN Marjana Medved Tone Benda Vlado Kukavica Stanka Bevc Radovan Ribič Mladen Petrovič Zaključna prireditev v sklo- pu proslav ob M-letnici polio- da legendarne XIV. divizije je bila na Graški gori, znani bolj kot gora junšev. Zbralo se je več kot 5000 pionirjev iz vse Slovenije in Hrvatske, ki 90 želeli prisluhniti be- sedam nekdanjih borcev, ude- ležencev pohoda štirinajste. O velikem pomenu štirinajste je spregovoril Bojan škrk, slovesnosti pa so se med dru- gimi gosti udeležili tudi Vik- tor Avbelj, Franc Leskovšek Luka, Franc Tavčar-Rok m Tone Vidmar-Luka. Graška gora je oživela v srečanju tistih, ki so pred tridesetimi leti bojevali tež- ke bitke s sovražnikom, in ti- stih, ki danes šele začenjajo spoznavati, kaj vse je morala Jugoslavija in njeni ljudje prestati, da si je priborila to, kar danes imamo. Tokrat po Graški gori ni pokalo, ni- so se culi juriši ali kriki ra- njencev, tokrat je odmevala pesem, sproščeni pogovori, spomini, dobra volja in smeh. Marjana Medved je učenka 5. razreda osnovne šole »XIV. divizije« na Dobrni: »Današ- nji dan je za mene velik pra- znik, saj sem spoznala .kraj, kjer so bile najhujše borbe štirinajste med partizani in Nemci. Meni so še posebno dragocena pripovedovanja ne- kdanjih borcev.« Tone Benda hodi v 5. raz- red osnovne šole v Ljubnem ob Savinji: »Meni bo današ- nje srečanje ostalo v nepozab- nem spominu. Spominjamo se partizanov, ki so se tod borili.« Vlado Kukavica iz 4. razre- da osnovne šole »Gustav Ši- lih« v Velenju: »Do slavnost- nega prostora sem z ostalimi pionirji prehodil dobršen del poti štirinajste in ponosen sem, da sem na tej ix>ti no- sil tablo z napisom šercerje- va brigada.« Stanka Bevc iz 6. razreda šole v Velenju: »Nisem pre več utrujena po poti, ki sem jo prehodila. Danes je veliko lepše hoditi, kot nekoč, saj je mir in bili smo med bor- ci, ki so nam nasmejani pri povedovali o nekoč tako tež- kih dneh.« Radovan Ribič je iz 7. raz- reda osnovne šole »Dušana Jereba« v Sloven.skih Konji- cah: »Lepo je bilo, ko smo se srečali s številnimi pionir- ji iz Slovenije in Hrvatske ter seveda borci, še "e bom vrnil sem, kjer je padlo .320 borcev in nekoliko vstran tu- di pesnik Kajuh.« Mladen Petretič hodi v 5. razred osnovne šole »Antona Aškerca« v Velenju: »Za nas mlade je bilo to F>omembno srečanje, kajti obudili smo spomine na dni, ko so se tukaj borili partizani za našo svobodo, v kateri nam je da- nes tako lepo.« Tako menijo nekateri iz- med množice mladih, ki so kot cvetje napolnili legendar- no Graško goro. Goro juri- šev, kjer je nekoč tekla kri, da lahko danes v miru raste cvetje. Srečanje je bilo na- daljevanje logične povezave tistega, kar so pred trideseti- mi leti izborili naši ljudje in kar morajo danes mladi braniti. Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK Invalidi širšega celjskega območja so se v preteklih dneh prvič predstavili javnosti. 1 stava v Muzeju revolucije je vzbudila med obiskovalci izredno zanimanje in prodanil bilo veliko del, ki so nastajala pod marljivimi rokami invalidnih oseb. Razstavljali so i lidi iz Celja, Laškega. Velenja, Mozirja, Žalca in Šentjurja, razstavo pa je organiziralo i štvo invalidov iz Celja. Sodelovali pa so tudi otroci Posebne šole. Foto: Drago Md CIGANKA povest iz domačih hribot 17 Pavla se je hrabro držala in se ni več jokala. Ko pa je Kristina začela tuliti, so se tudi nji usule solze. Naj- teže se je poslovila od matere. Z zdravo Vrvico se je okle- nila materine desnice in 70 držala, kakor da se poslavlja na večne čase. Stara kmetica se je bridko jokala in tudi Pavla je na glas zaihtela. Da bi napravil solzam kraj, se je oglasil župnik, po- tolažil odhajajočo in jo blagoslovil, zdravnik pa je silil naprej — in Jerca jo je mahnila s širokimi koraki po bregu dol. Ravnjak in doktor sta jo komaj dohajala. Pri Ožboltu spodaj je najel Ravnjak voz; nekoliko so poči- vali, potem so se odpeljali proti mestu. Se pred večerom so dospeli tja in so Pavlo takoj spravili v bolnišnico. Bila je že vesela, da je prišla v po- steljo, ker JO je tresla vročina. Doktor se je pomenil z zdravnikom, primarijem bolnišnice. Ravnjak pa ?e naro- čil za ranjenko posebno sobo in je prosil sestro prednico, naj stori vse, kar more, da dekle ozdravi; za stroške mu ni m.ar. Pozno na noč se je vrnil doktor z vozom, Jerca in Ravnjak pa sta ostala čez noč v mestu. Ravnjaku, ki je bil občutlfiv in le na videz trd in ra- skav, so se dogodki tega dne vso noč podili po glavi in ga vznemirjali v hudih sanjah Vedno zopet je ■ videl pred seboi pogrebščino: zdaj so njega nosili, nato mater, po- tem spet Pavlo. Vsega so ga pretresle sanje, ko je videl Pavlo na mrtvaškem odru. okoli nje pa cvetje in goreče sveče. Zbudil se je in od razbunenja ni mogel več spati. Zunaj se je že sintalo. Ko le z bližnje cerkve oznanil zvon iutrnico, se je Ravnjak naglo oblekel in odšel v cer- kev ter ostal tu pri treh svetih mašah. Vendar se ni mo- gel pobožno zbrati, ker mu je vedno prihajala pred oči Pavla v svoji genljim, ljubki onemoglosti. Zdaj se ie za- vedel, da m.u je bilo dekle mnogo bolj pri srcu, kakor pa si ie to upal priznati. Zgodaj dopoldne je že šel v bolnišnico poizvedovat, kako ie z dekletom, bal se je, da ne bo nič dobrega izve- del. Zdravnik primarij pa ga je veselo presenetil, ko je vovedal, da za Pavlino žiiilienje ni nobene nevarnosti več. Sunek z nožem je bil sicer zelo močan, vendar pa ni presekal ne kite ne žVe: predrl je laket in zdrknil ob re- bru, tako da se je nož Ze še kak poldrug centimeter po- ševno zasadil v meso. Kost je nekoliko ranjena in rebro je malo nalomljeno, vendar ni nič hudega. V štirih, petih tednih bo že toliko ozdravela, da bo mogla domov. Pravi čudež je, da je šel nož tako, kakor je šel. Med sto podob- nimi ranjenci je komaj eden tako srečen. Ravnjak si je oddahnil in se zahvalil zdravniku ter mu bolnico toplo priporočat,. Potem j_e skočil še k tej. Pavla, ki je že vedela, da m nič nevarnega, pa je še go- rela od vročice, se mu prijazno nasmehnila in sramež- ljivo dejala, dd mu dobrotljivosti in skrbi nikoli povrniti ne bo mogla, pozabila pa je svoj živ dan ne bo. Naročila mu je, naj pozdravi vse doma, posebno mater, in ga je prosila, naj pride spet gledat nanjo, kadar ga zanese pot v mesto. Obljubil ji je, da bo samo zaradi nje spet pri- šel, in sicer že kmalu. Ko je odhajal, se je dekle jokalo, pa prav na skrivaj. Na Bisirici so pripovedovali o napadu na Ravnah grozne reči. že nekaj ur po dogodku se je o tem razve- delo po vseh hišah. Ljudje so stali v gručah in so se ra- zburjeno menili, kajti kaj takega se v teh hnbih še ni nikoli primerilo. Ženske je bilo še posebno strah — in po pravici — kajti ubegli zločinec se je gotovo še kje olizu klatil. Cisto IZ sebe je bil Osojnik. Letal je iz hiše in spet v hišo, na vsako novico je prežal, šel je na polje dol h križu in tu dolgo sedel ter se oziral na vse strani Pozno zvečer je začul iz grabna zaiegel pisk m je takoj spoznal, da je to Lisjakovo znamenje. Odžvižgal mu je, kolikor je mogel in znal, na isti na- čin in je potem previdno počasi odkrevsal dol h gozdu. Kar hitro je našel Lisjaka, ki je čepel za leso Bil je brez klobuka, obleka mu je bila raztrgana, desnica mu je brez moči visela in bingljala ob bokih dol. »Osojnikla je zaklical polglasno, »v neznanski stiski sem. Pomagati mi moraš; skrij me kam!« »Kam pa, te vprašam,« je odvrni Osojnik s svojim globokim basom. »Menda boš imel zame kaj prostora v svoji hiši.« »Kaj pa misliš? V moji hiši, kjer te vsi poznajo, te bi že jutri našli.« »Na gumno me skrij ali pa v mlinls »Tukaj nisi nikjer na varnem. Orožnika sta te že iskala, jutri pa bodo pretaknili vso Bistriško goro, vsi moški morajo pomagati Vse je pokonci.« »Kam naj se denem?« »Bežati moraš čim dalje kam.« »Prav, prav, ko bi imel vse ude zdrave! Toda 1 mi je pod ramenom zlomljena. Ravnjak, ta vrag, W je razbil. Strašno me boli« »Pojdi ij^ v Zarazber, tam te ljudje ne poznajo! Šintarjev Polda ti bo roko uravnal in obvezal... 5 Jazbino prideš na črno in od tam ni več daleč do W »Za tako dogo TK)t moram imeti denarja, drugat pridem nikamor. Daj mi, kar sem zaslužil!« »Zn služil nisi nič, ker nisi opravil, kar sem H ročil.« »Kaj?! St več sem storil kakor si rekel, črnuhljš spravil v kraj in se ti je ni treba več bati.« I »To bom šele videl. Mačke ne podušiš kar takcš so jo peljali v bolnišnico. Ko ozdravi, bo spet tu.t^ »Tako sem jo pehnil, da ne bo več ozdravela. Ti čem jaz, ki se na to spoznam. Ciganka je toliko kot tva« »čeprav — moja volja to ni bila. Jaz sem hoU da jo spraviš iz kraja, ne pa, da jo ubiješ.« »Vrag skopuški! Drugega ne misliš, kakor da ob zaslužek spravil in ogoljufal,« je zarohnel Lisjak- je mrtva, to je vendar prišla v kraj . .. Poslušaj. * pravim! Brez denarja ne morem orožnikom uiti. ^ se jim pa dal ko divja zver preganjati, ko bi me " nje vendarle ujeli, to pa ne; tedaj se jim rajši kar ^ javim. Pa jim bom vse povedal — vfe o tebi in čisto vseeno mi je.« Osiojnik se je nelcaj časa ziHjal in zamolklo go^^ »Kdor se z lumpi pajdaši, ima zmerom izgubC^ »Ako prideva skupaj pred sodnike, bova šele ^ kateri od naju je večji lump, ti ali jaz,« je robantU jak. »Daj mi, kar si mi dolžan; potem se bova ra^ miru!« »Dve sto dinarjev ti dam.« . »Pet sto sva rekla; niti dinarja manj nočem. ^ tro ne daš. bom zahteval več.« »Pri sebi nimam denarja.« »Pojdi domov ponj! Pol ure te bom čakal, toi več.« Osojniku ni ostalo nič drugega, moral je P^* Klel in brundal je nekaj časa, potem pa je mahnit, bri gor. »5e za pot mi prinesi kaj, da bom laže hodil'' klical Lisjak za jim, »kru?ia, povojenega in žganji 20. ftmi} 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 POLEPŠAJMO SVOJ IZGLED Ce se ne navdušujete nad vsako najnovejšo modo, pač 0 ste raje oblečeni v preproste modele, potem poskusite ^ modele vsaj malo popestriti s prijetnimi modnimi do- bitki. Daljše hlačno krilo bo lepo dopolnila črtasta majica in «fav takšen bluzon v manjšem vzorcu. Ne pozabite, črte ^stajajo vse bolj priljubljene in moderne. K široko krojenemu krilu pa lahko oblečete bluzo v ^fajčnem stilu, sešito iz drobno potiskanega materiala. Takšne sicer preproste kombinacije pa takoj postanejo jffnimive in prijetne, če jih poživimo z modnimi dodatki. Ozek usnjen pas, majhni ali širokokrajni klobuk, pisane futice, številne zapestnice in veliki uhani iz keramike, vse so stvari, ki naj vas spremljajo to poletje. ^ Staia Gorenšek tatipnč POROČILA BI SE, PA... Kakor veSina mladih imam tuda Jaz težave ^ probleme v življenju, zato se obračam » ns. Stara sem 17 let. S fatitom hodiva že več tdt eno leto dni In se dobro razumeva. jk me rad bi tudi jaz ga ima,m. Ob (krinib odnosih je on zelo zadovoljen, jaz H ne. Nikakor ne morem doživeti orgaa- la, če pa se samozadovoljujem pa ga lah- b Kadar imam odnose rečem fa»tu. da «01 tikii Jaz zadovoljna, v resaidci pa ni- m. Zdaj, Ico bom stara 18 let, se name- BKiva poročiti. On je zelo srečen, .saj sem ili jaz, samo to me moti, ker od spolnih jnosov prav nič nimam. Prosim, čimprej I odgovorite, ker W bila rada pomirjena, teta bi pustila, vendar se bojim, da ne tan mogla nobenega tako ljubiti in tudi Bene ne bi talro liubil kot ta moj fant. Tsega tega, kar sem vam poredaia, njemu m povem. GENA DRAG.* GENA Svflje pismo konSaš z zaeotovilom, da »benega fanta ne boš vti tako ljubila kot lept. H ga Imaš zdaj. In na trj tvoji trdit- )l bom gradila tudi odi^ovor, ki pa ti do- ktnžneia pomirjenja ne bo prinesel. Veliko vth-ašanje namreč ,Je če nI za »kop- no življenje dveh mladih ljudi poglavitna Moica. Ker si selo uvidevna in za svoja le- k tudi zrela, si do zda.) ravnala v vajinih *»sih zelo taktno. In za nekdanjo vz,eo.1o pravilno, česar se komaj zavedaš. Da- ••Snje spolno življenje, ki je tudi eden iz- ' *d pogojev za harmoničen zakon. misHm * arek^no spolno življenje, ki obema prina- •i zadovol,j.stvo. pa terja nekaj več. In to ^ resnica, za katero morata vedeti oba. 8e drugo stran tvo.}esra nezadoSčenega •polnega živl.lenfa ti bom prikazala. Reel- da fantu vse ramolčiš da nisi z njim *'<»vo11na, se poročiš, imaš otroka In ugo- (če te bo zamikalo, seveda), da si ob jjbfem moškem našla harmonl.fo spolnega »".lenia. Kaj boš storila tcda.J? Ce boš "* naprej molčala In gradila le na med- *boinem sooštovanju ter zanemarlala spol- ' J« živllonje, potem boš srečna. Če na se J» v tebi prebudila kri. potem po šel za- 1 ^ po zlu. *e pa Se tretla možnost. Mlada si še in ' nre.jenem zakonu kjer se lahko zaščitiš ■•"»ti zanositvi. če .je še ne želiš, tvo.je •polno zadovoljstvo lahko Se nrlde. Ko sta • fantom skupaj ima tudi strah svo.le pr- •Je vmes. V zakonu, bo nod določenimi /'Eo.ti odnadcl In morda bo potem sreča jj*- Ce najdeš orgazem pri samozadovoljeva- 5™ ni to nič hudpga. niti prepovedanega. ^*slh je vel.ialo drugače, danes pa ne več. ^^em .ie lahko le zadržek, da ne naides sreče s fantom. Kadnr si z nJim, se sprosti fVn^ vsak pomislek. Odločiti se boš morala sama. .Taz sem ' samo nakazala nekaj variantnih možno- 2'' ne morem pa dajati recepta. Izberi pot, Slo boš dobro pretuh^ala, pri tem pa upo- dejstvo, da se Imata s fantom rada. NATAŠA KDO Z NAMI m 2 IZLETNIKOM V VARŠAVO? priporočamo ■ Za tiste, ki so že navdušeni igralci te- nisa in za začetnike, priporočamo dve iz- vedbi DUNLOP loparjev, Maxply je zelo kvaliteten (bikova čreva), Britanic pa je ve- liko cenejši (laks). Cena prvega je 840.00 in drugega 170,00 din. Prodajajo jih v pro- dajalni Slovenijašport. V Mladinski knjigi lahko kupite velike iiv dijske podstavke, spletene iz slame v raz- ličnih vzorcih in barvah. Uporabite jih lahko kot predpražnik, dekoracijo na steni, pod- stavek na mizi ipd. Cena 93,50 din. Na oddelku foto-optika v veieblagovni- d T lahko med Izdelki Iz neptlemenitih ko- vin Izberete modne ogrlice, ki prijetno po- pestrijo poletne obleke. Ceni teh na sliki sta 37,06 in 16,67 din. če še niste'kupiti poletnih sandal.ov, vam priporočamo model JELKA, ki ga lahko ku- pite v prodajalni Peko. Sandali so moderna oblike, narejeni iz usnja, na voljo pa so vam v beli, rumeni in modri barvi. Cena: 281,50 din. Novost na našem tržišču je sedem raz- ličnih vrst sadnih sokov, ki so pakirani v pločevinkah 0,7 I, izdelek Fructala pod ime- nom DVOLNI C. Kupite jih lahko v vseh sa- mopostrežnih trgovinah, tudi v Riu. Cene: 6.58 do 8.73 din. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 24 — 20. ŠPORT NT - ŠPORT NT --ŠPORT NT - ŠPORT NT - ŠPORT Nt MEDNA- RODNI TURNIR V ROGAŠKI SLATINI ŽRK Celje je prišel na zanimivo idejo, da organizira večji mednarodni rokometni turnir in to izven mestnega središča,' kjer je dovolj špor- tnih in ostalih prireditev. Odločili so se za Rogaško Slatino in to iz več razlogov: — da se oddolžijo KORSU za pomoč, ko je prevzel nad njimi pokroviteljstvo v polfi- nalni tekmi za jugoslovanski rokometni pokal (v Celju se namreč ni našla delovna or- ganizacija, ki bi lahko bo storila!); — da razgibajo športno živ- ljenje, zlasti rokometno, v , šmarski občini in — da nenazadnje doprine- sejo nekaj svežega k organi- zaciji prireditev v turističnem kraju. Tako bodo v petek, 21. juni- ja in v soboto, 22. junija, pri- pravili večji mednarodni tur- nir z udeležbo prvaka Avstri- je Obergiassa iz Barnbacha, italijanskega prvaka HE »Vo- lani« iz Rovereta, republiške- ga prvaka Pirana in Oeljanov. Turnir bo igran po sistemu »vsak z vsakim«, kar bo za gledalce vsekakor še bolj za- nimivo. V petek z začetkom ob 17. uri se bosta srečali ekipi Pirana in Obergiassa ter Celja in HE »Volani«, v soboto dopoldne ob 10. uri Volani in Oberglass ter Celje in Piran ter popoldne ob 18. uri še Piran in Volani ter Celje in Oberglass. Pokroviteljstvo nad prire- ditvijo so prevzeli Jožko Lo- jen kot predsednik občinske skupščine Šmarje ter delovne organizacije KORS, Splošno gradbeno podjetje in Zdravi- lišče, sodelovale pa bodo tudi ostale delovne organizacije. Prireditev, ki bo vsekakor največja te vrste do sedaj v Rogaški Slatini, pa ne bo sa- mo športna, ampak tudi turi- stična, kajti v soboto zvečer bodo v Zdraviliški dvorani ob zaključku turnirja nastopili plesni orkester zabe in Maj- da Sepe. Skratka, ob koncu tedna se obeta v Rogaški Sla- tini zanimiva šjx)rtno-turistič- na prireditev, ki ne bo pri- vabila samo domačinov, tem- več tudi turiste, ki so na zdravljenju v turističnem kraju. Vsekakor moramo pohvaliti idejo in pobudo celjskih ro- kometašev, da se predstavijo v manjšem turističnem kra- ju, ki do sedaj ni imel nekih posebnih športno-turistično- zabavnih prireditev. Vsekakor pa je to tudi lepa in pravil- na oddolžitev KORSU, ki je v težavah priskočil na po- moč celjskim rokometašem in jim omogočil, da so do- stojno nastopili v jugoslovan- skem rokometnem pokalu ter osvojili do sedaj najboljšo uvrstitev v svoji bogati kari- eri. Klub bo tudi letos proslavil 25-letnico obstoja. Ne bodo j}ozabili tudi na Celjane in vnete ljubitelje rokometa, saj jim bodo v prvih jesenskih dneh v Celju pripravili tudi mednarodni turnir z do sedaj obljubljenim nastopom držav- nih prvakov Partizana Bjelo- var, poljskega prvaka in po vsej verjetnosti neke španske ekipe. Sicer pa o tem več pri- hodnjič, v petek in soboto pa nasvidenje na mednarodnem turnirju v Rogaški Slatini in tabavni prireditvi. TONE VRABL Rokometaši Celja so v letošnjem nastopu v It. zvezni ligi presenetili. Kljub pomlajeni ekipi &3 osvojili odlično drugo me- sto za ljubJjanskim Slovanom in dokazali, da v Celju načrtno delajo z rokometaši in da v bližnji prihodnosti upravičeno lahko pričakujemo povrnitev celjske ekipe med najboljše v Jugoslaviji. Mladost mlajših in izkušenost starejših sta .ob vodstvu ljudi v klubu naredila svoje. Ekipa ni samo osvojila drugega mesta v II. zvezni ligi z minimalnim zaostankom za Slovanom, temveč je tudi postala republiški pokalni prvak, kjer je v zveznem merilu lani dosegla svoj največji uspeh z uvrstitvijo v polfinale. In še nekaj: v klubu so spoznali, da se je vedno najbolje opirati samo na domače sile, ki so navezane na klub, ne pa vanj vabiti drugih, ki več ali manj prihajajo samo zaradi denarja. Domači fantje, domače vod- stvo — to je garancija za uspeh. In eden takšnih uspehov, ki kaže na pravilne politik.0 kluba, je tucH odločitev zveznega selektorja Ivana Snoja (si- cer rojenega v Levcu!), da postavi VLADA BOJEVIČA med kandidate za državno reprezentanco, ki bo na olimpijskih igrah v Montrealu branila zlato osvojeno v Miinchnu. T. VRABL NOGOMET USPEH V KOPRU Celjski Kladlvar vstrajno lovi vodečega Rudarja v republiški no- gometni ligi. V predzadnjem kolu so Celjani z zadetkom Reberšaka zmagali v Kopru 1:0, Rudaf pa je v Mariboru remiziral in j« se- daj lestvica pred zadnjim kolom: 1. Rudar 35 toč in 43:17 2. Kladivar 34 točk in 37:26 To pa pomeni, da le poraz Ru- darja v zadnjem kolu doma proti Kopru in uspeh Kladivarja v sre- čanju proti šmartnem lahko spre- meni vrstni red. Torej le teore- tične možnosti. Kljub morebitne- mu uspehu Rudarja bo Kladlvar % drugim mestom dosegel svoj največji uspeh v zadajlh letih. Kladivar je maštvo .spomladan- skega prvenstva. Igralci so za- igrali izredno, kOBČ. KOŠ. LIGA v nadaljevanju tekmovanja v medobčinski košarkarski ligi Žalec ■o odigrali 6. kolo. Rezultati članov: Mozirje — Velenje 64:84, GLIN — OB Velenje 49:44, Pikapolonica — Študent 69:59, Polzela — Zreče 47:65 in Ziatorog — dentjur B 65:57. STRELJANJ^ NOVO V GRIŽAH Po dveh letih dela ^ prizadevnim delavcem — 2al<'c v nedeljo otvoriti'' ' strelišče, ki so ga večinonjl' > dili s prostovoljnim delo^ sednik strelske družine j* Okorn je ob otvoritvi da so sami opravili preijj^ .soč ur prostovoljnega da Je vrednost celotnega^ ocen,jena na več kot 50 tisj? Prednost novega strelišča, ij ob letnem gledališču v ji gu. Je v tem, da bo oraZ normalno tekmovanje lu ^ ranje tudi ob slabem vrt^ kar doslej ni bilo mogoč« , večji trenutni problem GO-tik nov (so od delavcev do in mladine) pa Je pomanj! ustreznega orožja in »Pričakujemo že dolgo, ^ mo kaj dobili, vendar 'floi še nismo. Upamo, da bo^ tos boljše sreče in da bom denarjem, lii nam je obijuJJ lahko nabavili nekaj novega^ ja. Mi vsak dinar štirikrat nemo in ga uporabimo no tam,, ko Je najbolj potM je pripovedoval Pongrac % ALBIN OBLAii je predj. Krajevne organizacije ZRVj (irižali: »Problem so sanui stva, kajti samo z dobro , resnično ne moreš vsega , dltl. Naš program je tako, da s strelsko družjai no sodelujemo in to zUs« področju vključevanja mla^j šolskih otrok v naše Streljanje ni samo šport, i, mnogo več, potrebno Je t« SLO. Ce bomo dobili kaj ^ Ja ga bomo namenili za g no in organizirali ogled ttl vojaške enote, da bodo n» mesta videli, kako vse t« poteka.4 »Še naprej bomo sodeloq vsemi društvi v žalski ohšt izven nje, mislim pa tndlj smo prav strelci tisti, u'i malo »razdrmalia življenje Lembergu. Osnovno vodilo udeležba na vseh tekmova^ tudi sJtnl Jih bomo orgaii 11 in prcdv.sem sodelovanje 11 dino.ic je dodal PONGI OKORN. Lep objekt pa bo i kakor pripomogel k še nadi) mu uveljavljanju strelstva tj žab in okoUci. T. VI KEGLJANJE NOV USPEH AERA Tudi T tekmovanja dv celjski občinski Ugi so naji peha imeli predstavniki .\a lični par Marinček—Žavskl segel 2119 kegljev. Marin podrl 1094. Žavskl pa 1«! Sledijo: Kovinar I. (Cnui Zore 1060 ) 2065, Aero VL 1048. Gobec 1014 ) 2062, t (Ein.špiler 1039, GrUanc 10 Ije II. (Vanovšek 1045. Luh 2032, Celje III. (Srot »55, ' 1035) 1990, Crfje IV. (Skoi hovar) 1976, Celje V. Orešnik) 1957, Ingrad I. ( Kompan) 1933, Kovinotei (Seničar, KoštomaJ) 1930 I NajboIJ-iiUi 18 parov U vico sodelovanja na medoM prvenstvu, ki bo Jesetij II skem In iaUkem keglji^. ŠŠD: ZBOR N4 KOZJANSKEM Celjsko področje Je že J jič izbrano za sldepno r«^ ško prireditev ob zakU« 5-letnega ciklusa tekjno« med ŠŠD na srednjih in novnih šolah. Po Prebold«, Braslovčah bo letos ta I reditev v soboto 22. t.«». Kozjanskesm. Republiška * ferenca ZM In RC SSD s» odločila, da bodo najbolj I zadevne mentorje in 5** funkcionarje ŠSD pop« med brigadirje zvezne nU* ske delovne akcije na Km sko, kjer se bodo seznam udarniškim delom in ^ njem mladih v brigadi, kar bo svečana progl>» tekmovanja SSD na osnO' in srednjih šolah. Po tej ' čanostl bo še ogled ^ Podčetrtku in obisk roP ga kraja tov. Tita — ^ rovca. 1 SSD na celjskem podr* ki so tudi letos najbolj * žično sodelovala v tem i movanju v Sloveniji, sO ponosna nad priznanjem, publiških organov, d» sklepna prireditev ponovn" njihovih tleh. Odhod na Kozjaniko po.sebnimi avtobusi iz C*'? pred gimnazije v Mal<*' ulici v soboto 22. t. «H'. 9.00 do 9.30 ure. V.sem žeJicem letošnje sklepne ' reditve najbolj prlz»^lenw^ lavcer v SSD iz rep"* Slovenije Izrekamo i*"^ dobrodošlico! < K. ' 20. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 I NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA •Jed reševalec s pravilnimi rešitvami nagradne slikovne bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 350 fo»sr^''^- 100 din nagrada: po 50 din *• ^fezek z rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo NO- xEIJNIi^^. 6:i000 Ck»IJe, (Jiegorčičeva 5. Na pisemski \ napišite POT DO MORJA. Pri žrebanju bomo upoštc- 'vse rešitve, ki bodo v uredništvu do četrtka, 27. junija. tSmolnikar potuje po Italiji. Zaželel si je morja, kajti i neusmiljeno pripeka. Kljub temu, da mrzlično pregle- cestni zemljevid, mu ne uspe najti prave poti do nv>r- u boste pomagali? (MARE pomeni MORJE). NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, ob- javljeno v Novem tedniku 6. junija, smo dobili »6 rešitev. Žreb je raadeli.U nag-rade ta-' kole: 1. nabada (100 din): LUD- VIK HORJAK, 63272 Rimske toplice, Tovarna lesne galan- terije 2.—6. nagrado (po 50 din) prejmejo: KARL GAJŠEK, 63000 Celje, Trg V. kongresa 6 MATJAŽ LEBAN, 63220 Štore 142 ROZALIJA FAFLJA, Šmarje pri Jelšah 4, 63240 Šmarje MILIGOJ JARNOVIC, 63325 Šoštanj, Aš.kerčeva 3 TOMO HABJANIC, 62 325 Kidričevo 3 Vsem izžrebancem bomo na- grade poslali po pošti. Česti- tamo! Rešitev nagradne težje kri- žanke Vodoravno: Waterjoo, skal- nioa, areometer, Požejdon, Atal, dirka, hod, ost, let, raš, tvor, Alta, slepar, sklenina, Ar, red, talent, Arp, rt, noviteta, prerok, aria. Skok, mit, Edo, kor, lot. Atlas, Omiš, Ubira- tan, tarantela, Nagasaki, na- ra&tek. ŠOLSTVO (K>ST1NSKA SOLA Celje razpisuj e vpis v gostinsko šolo za leto 1974/75 — ZA POKLIC KUHAR 60 UČENCEV — ZA POKLIC NAT.^VKAR 90 UČENCEV Pogoji za vpis v triletno po- klicno šolo: 1. dokončanih 8 razredov os- novne šole, 2. zdravstvena sposobnost za delo v gostinstvu. Pri vpi&u imajo prednost učenci z boljšim učnim uspe- hom. Zdravstvena sposobnost se ugotavlja po posebnem zdravniškem pregledu, Id ga opravijo na Zavodu za medi- cino dela v Celju. Prijave, obirazec 1,20, kolko- vane s kolkom za 2 din, zad- nje šolsko spričevalo in rojst- ni li&t, prinesite ali pošljite na Gostinsiko šolo Celje, Ti- tov trg 3, do 30. junija 1974. •.Raraateljstvo TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Žalec razpisuje za šolsko leto 1074/75 za dijake in študente občine Žalec naslednje štipendije: 3 za študij na pedagoški gi- mnaziji 3 za študij na vzgojiteljski šoli 2 za študij glasbenega pouka 1 za študij matematike — fi- zike 1 za študij tehničnega pouika — fizike 1 za študij zgodovine — zem- ljepisa 1 za študij angleščine-sloven- ščine 1 za študdj na Višji šoli za socialne delavce 1. Pri podelitvi štipendij bo komisija upoštevala socialno stanje prosilca in.učni uspeh- 2. Prošnjo napišejo prosilci na obrazcu DZS 1,65 in jo kolkujejo z 2,00 din. 3. Prošnji je treba priložiti — zadnje šolsko spričevalo — potrdilo o premoženjskem stanje in število nepreskrb- ljenih družinskih članov — srednješolci priložijo tudi priporočilo šole. Prošnje naj prosilci vložijo do 5. julija 1974. PrepK)zno vloženih in nepopolnih pro- šenj koauisija ne bo obravna- vala. TEHNIŠKA KEMIJSKA ŠOLA Ruše razpisuj e vpis dijakov v prvi letnik za šois.ko leto 1974/75. Ob vpisu je treba priložiti: — prošnjo, kolkovano z 2.— din —spričevalo o uspešno kon- čani osnovni šoli — prijavo za vpis — obrazec 1,20 DZS Vpis bo dnevno od 8.—14. ure, v sredo do 16. ure v prostorih tajništva šole. Sprejemnih izpitov v skladu z zakonom ni. šolanje traja štiri leta. Po zaključnem izpitu dobe ab- solventi naziv kemijskega teh- nika ter se lahiko zaposlijo v gospodarstvu aJl nadaljujejo študij na imiverzi ali višji šoli ustrezne smeri. Šoli je priključen inteimat, v katerem imajo dijaki, ki že- lijo bivati v internatu, vso oskrbo. Osterbovalnina je lah- ko regresirana. Avtobusne zveze z Maribo- rom so ugodne, vsake pol uire, kar je zlasti ugodno za dijake iz Maribora. Vse ostale informacije aobite v tajništvu šole ali po tele- fonu štev. 76-192. CESTNO l»ODJETJE Celje, Jurčičeva 1, razpisuje za šolsko let-o 1974/75 sledeče štipendije: — Elkonomiska srednja šola — 2 štipendiji — Gradbena tehniška šola — 1 štii>endaja — Gradbena tehniška šola — geodetski odsek — 2 štipen- diji — PAGG — 2 štipendiji — Ekonomska fakulteta — 1 šitipendija — Pravna fakulteta — 1 šti- pendija Pro-šnje sprejema kadrovska slvižba podjetja do 15. julija 1974. Prednost imajo kandida- ti iz vušjth letnikov. KDO Z NAMI IN Z IZLETNIKOM V VARŠAVO?. 20. junij 1974 NOVI TEDNIK — stran 21 ZAVAROVALNICA SAVA POSLOVNA ENOTA CELJE KASKO ZAVAROVANJE OSEBNIH VOZIL Med lastnik: vozil pre- vladuje mnenje, da je ka- sko zavarovanje drago, za- to ga tudi odklanjajo. Res se je zavarovalnina v zad- njih dveh letih parkrat dvignila, vendar se zava- rovanju še vedno ni do- bro odrečd. Tolažba, da bo za nesrečo odgovoren ne- kdo tretji, od katerega se bo tudi pokrivala škoda, je včasih resnična. Pre- pričanje, da je za pro- metno nesrečo odgovoren nekdo dru^ pa Se nI ga- rancija, da je temu res tako. Za iaplačilo odškod- nine je potrebno tudi do- kazilo (odločba sodnika za prekrške ah sodišča). Spri- čo obremenjenosti pravo- sodnih organov pa je po- stopek dolgotrajen, stro- ške popravila vozila pa je potrebno poravnati takoj po prevzemu vozila. Kaj preostaja torej lastniku osebnega avtomobila kot KASKO zavarovanje. Od- škodnina iz kasko zavaro- vanja se poravna v vseh primerih. Izguba pravice do odškodnine velja le v primerih, če upravlja vo- Bilo oseba brez vozniške- ga dovoljenja ali če je voznik v času prometne nesreče pod vplivom alko- hola, tj. kadar ima v krvi več kot 0,5 promile re- duktivnih snovi. Da je vo- znik pod vpiivom alkoho- la se šteje po zavaroval- nih pogojih že pozitiven alkotest, pa voznik ne po- skrbi, da s,krvno analizo ne dokaže nasprotno, ali če se po nesreči izmakne preiskavi, pn čemer ni odločilen namen Izmika- nja. Tudi opustitev prija- ve prometne aesrečc or- ganom LM ima lahko za posledico izgubo pravice do odškodnine. Vsem tem okoliščinam se da izc^- niti, kar praktično pome- ni, da pn kasko zavaro- vanju ni ovir za čimprejš- njo likvidacijo škode. Ce je za prometno nesrečo odgovoren tretji, je mogo- če razliko, ki s kasko za- varovanjem ni pokrita (franšiza) uveljavljati od zavarovalnice, pri kateri je povzročitelj zavarovan, to pa seveda šele takrat, ko so dani vsi pogoji za tako uveljavljanje. Pri zavarovanju vozil poznamo dva izraza: POLNO IN DELNO KAS- KO ZAVAROVANJE. Pri polnem zavarovanju )e vozilo zavarovano za prometno nezgodo ali ne- zgodo sploh, požar, strelo, eksplozijo, vihar, točo, tat- vino (tudi tatvino rabe), rop, utajo ter zlonamer- na in objestna pK>škodova- nja oseb, Id imajo upra- vičenega opravka z vozi- lom. Višina premije je odvi- sna od znesKa dogovorje- nega samopndržaja. Cim večji je samopridržaj (franšiza), toliko nižja je letna premija. Toda o pre- mijah kasneje. Ce iz zavarovanja izlo- čimo prometno neagodo, nezgodo in zlonamerna ter objestna poškodova- nja, govorimo o DELNEM kasko zavarovanju, kar pomeni, da je vozilo za- varovano le proti požaru, streli, eksploziji, viharju, toči, tatvini, ropu in uta- ji. Pogoste so škode raz- bitja vetrobranskega ste- kla, ki se pripetijo ob srečanju z nasproti voze- čim avtomodilom. To ško- do sicer pfokriva polno kasko zavarovanje, vendar zaradi dogovorjene odbit- ne franšize, škoda nd v celoti ah pa sploh ne po- krita. Iz pregleda višine pre mije polnega kaska se bo- do lastniku prav gotovo Divjad na cesti Je po- gosti povzročitelj promet- nih nesreč Lovske druži- ne za tako škodo ne od- govarjajo. Zavarovalnica SAVA je oba načma, t. j. razbitje stekel (razen na reflektorjih) m škode po vzročene po divjadi, zdru- žila v ix>sebnem načinu delnega kasko zavarova- nja. Tretji način delnega za- varovanja pa so stroški vleke oziroma prevoza vozila, ki ao posledica okvare ali prometne ne- zgode v državi ah tujini ter stroške vrnitve oseb, ki so se vozile v osebnem vozilu. Premija se ugotovi na podlagi nove nabavne vre- dnosti vozila, ki se zava- ruje. Višma je odvisna od načina polnega zavarova- nja s franšizo po izbiri ah delnega zavarovanja. Za primer bomo upošte- vah vozila, ki na dan skle- nitve zavarovanja veljajo: navduševali za način za- varovanja z din 2.000 oz. 3.000 odbitne franšize. Vozilo se lahko zavaru- je za enega dva aU vse tri načine DELNEXjA KA- SKA. BONIFIKACIJA — zniža- nje premije Zavarovalnica SAVA že drugo leto vrača premijo svojim zavarof/ancem, ki v pretekli zavarovalni do- bi niso uneU škode, in sicer: 10 % tehnične premije, če v preteklem letu ni bilo škode, 20 % tehnične premije, če v preteklih dveh letih ni bilo škode, 30 % tehnične premije, če v preteklih treh letih ni bilo škode, 40 % tehnične premije, če v preteklih štirih letih ni biLo škode, 40 % tehnične premije, če v preteklih 5 ali več letih nd bilo škode. Za BONIFIKACIJO se upoštevajo samo zavaro- vanja POLNEGA KASKA. Pri delnem zavarovanju bonifikacije ni. Ce lastnik zavarovano vozilo proda in v 60 dneh zavaruje novo, ne izgubi pravice do bo- nifikacije starega in no- vega voziia. Ob minimalni obrestni meri se premija kasko za- varovanja lahko plača v dveh, treh ah štirih ob- rokih. — NUVO — SKUPINSKO KASKO ZA VAROVANJE OSEBNIH VOZIL V ZASEBNEM SEKTORJU Za skupinsko kasko za varovanje osebnih vozil v zasebnem sektorju se šteje zavarovanje, s katerim se zavaruje vsaj 15 osebnih vozil v zasebni lasti. POPUSTI NA PREMIJO SO SLEDEČI: pri zavarovanju od 15 do 30 vozu s franšizo po izbira 10% popusta, pri zavaro\ranju 31 do 50 vozil s franšizo po izbiri 15% popusra, pn zavarovanju nad 50 vozil s franšizo po izbin 20% popusta. Poleg popusta na števi- lo zavarovanj je vsak po- samezaii lastnik vozila ude- ležen tudi na bonifikaci- jo po gornji tabeli, če v zadnjem letu m prijavil škodnega primera. Poleg pravkar uvedene- ga skupinskega zavarova- nja vozil s popustom na število zavarovanih vozil vodi zavarovalnica SAVA tudi zavarovanja osebnih vozil na službenih vož- njah. Vsa podrobnejša navo- dila glede načana zavaro- vanja, višine premije za vozila, ki v tem sestavku niso navedena, pravicah in dolžnostih dobite na sedežu pos;ovne enote Ce- lje, ekspozituri Velenje, zastopstvih Šentjur in Slo- venske Konjice ter pri vseh krajevnih zastopnikih. POROKE CEL.IE Poročilo se je šest parov, od teh: JANKO RAZGORSEK, Loče in ANA ŠTEFAN IC iz P»emovega ter MIROSLAV KOSEC in BERNARDA KRH- LJANKO, oba iz Celja. SLOVENKSE KONJICE STANISLAV PETELINŠEK, 22, Tmovlje tn DRAGICA MEH, 21, Zadobrava; MAR-i JAN Jelenko, 27 m MARTINA PRIBIL, 23, oba iz Konjic; MARJAN KVAC, 25 in SLA- VICA SADEK, 22, oba iz Sp. Zreč ter ALOJZ DOBRAJC, 64 in MARIJA HAJDNIK, 53, oba iz Licence. SMRTI CELJE ALOJZIJA LESKOVŠEK, 73, Zg. Ložnica; ANGELA PASAR, 81, Celje; IVAN CVE- TIC, 57, Poljanska Luka; FRANČIŠKA VENEK, 65, Dol. Suha; ANA GRADIČ, 6. Laška vas; JOŽE POVŠE, 64, Orla vas; FRIC GAJŠEK, 74, Loka pri Zusmu; IVAN VRABL, 48, Celje; IVANKA ŠOLMAN, 38, Klenovec; DA- NICA TABOR 6 mesecev, Bo- štanj; JOŽEFA CESTNIK, 61, Sedraž; EMA SCHRODER, 78, Nemčija; .JURIJ 2ELEZ- NIK, 65, Celje; IVAN FELI- CIJAN, 64, Socka; FRANC ZDOLŠEK, 84, Podob; TERE- ZIJA LEVEČ, 7, Zbelovo; JO 2E U2MAH, 68, Hrastje; MA- RIJA BRINOVŠEK, 90, Polze- la in FRANČIŠKA ROŽIC, 81, Podgora. ROJSTVA^ CELJE 22 dečkov in 19 deklic SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 3 deklic« PODSTREŠNE ZLOŽLJIVE STOPNICE Te stopnice lahko dobite in naročite v Ribnem 49/a Bled — MIZARSTVO MARKUN FRANC To je najnovejši fzdelek in najbolj močan, zato Je popolnoma varen dostop tudi za starejše ljudi v podstreho. Stopnice so zaprte v lastnem obodu, ki ga monti- rate v odprtino. Spodnji pokrov je iz iverice, zgornji iz pločevine, po požarnovarnostnih predpisih. Izde- lujem jih po serijskih in naročenih merah. Serijske mere so: 120x70x255 cm in 110x70x225 cm in 96 X 70 X 255 cm. Ce pa vam te mere ne ustrezajo, jih lahko naročite, s seboj prinesite naslednje mere: dolžino in širino, odprtine in navpično višino od poda do stropa. j Stopnice serijskih mer lahko dobite tudi pri Gramex' Ljubljana. , POGLEJMO NAOKRod— POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKROG — POGLEJMO NAOKRO. Prizor na sliki sicer ni oblit s krvjo, vendar zgo- vorno prikazuje, da med vojaki, četudi gre samo za vaje, ni mogoče brez nežnili rok bolničarke. Na vajah celjskega partizanskega odreda so se menda dobro odrezale. Foto: Drago Medved ZADOSTEN RAZLOG — Metka, se ni- si hotela poročiti sredi junija? Zakaj si poroko odložila za pozneje? — Misliš, da bom poročno noč in medeni teden preživela pred te- levizorjem in gle- dala nogomet. V MESTNEM pArku — Jo|, Pepi, ka- ko lepo |e ponoči hoditi po parku v dvoje. Slišiš, kako še oglašajo črički? — Ne, ljubica. To niso črički, to so patentne zadr- ge ... HRASTOVI VEUKAHi v lesnoindustrijskem podjetju Bohor v Šentjerneju je nastal tale fotograt«^ zapis. Skladiščna delavca, Leopold Ocvirk iz Kalobja in Stanko Zaver Iz Kranjč gi z veseljem pristopila k zložaju hrastovih hlodov, zaradi primerjave velikosti. debelejši hlod, ki je imel več kot 4 kubične metre, so že razžagali za furnir, enak usoda pa čaka tele nič kaj običajne »trske«. ^ Delavca sta mJ ponudila največji kos — če bi gs odnesel na rami. No, nI sem vzel pa kar mero s fotoaparatom. Foto: PEPI MIKLA^i LJUBEZEN PO SVETU ŠOLA ZA LJUBEZEN Vsa pisarija »za Ijuboisen in piou njej« narekuje, da o Kakšnem prmieru pove mo oesedo več, koH; le gola dejstva. Tokrat nam je pri- šlo v roke gradivo, ki os- vetljuje vprašanja ljubezni pri narodu, ki je ljubezen vključil v svojo reUgijo, v svojo znanost, v svojo umea je bilo pred 1.600 leti. Mariasi so srečen narod. Vsaj bih so, dokler jih ni zajel val civiUzacije. Živijo od ulovljene divjačine, od skromnih poljskih pridelkov In sadežev, ki jih nudi džun- gla. Miroljubni so in besede vojna sploh ne ix>znajo. Pri njih ni nervoze, ni posilstev, ni napačnega sramu tn ni duševnih utesnjenosti. V vsaki vasi, Mariasi živi- jo v velikih družinah in ve likih vaseh, je posebna stav- ba. Imenuje se gotul. Sem je poročenim Mariasom vs- top prepovedan in otrokom tudi. Sem smejo le mladi neporočeni. Edini starejši človek, ki je v tej veliki hiši je kalu, to je svečenik, uči- telj ljubezni, ki ga je izvo- lil starešinski svet in ki se ne. sane poročiti. Sgae ai. Ja- brati dekle, ki mu postane pomočnica, ki kuha za mla- de goste napitke, ki kuri ogenj pred gotulom, da zve- čer, ko mladi plešejo uči dekleta plesnih gibov in če je treba, pomaga učitelju ali caluju pri pouku. Dekleta se učijo plesati svatbene vence, masirati dečke, da so njUi mišice prožne in volne, učijo se zapeljevati, se navidezno m zapeljivo braniti zapeljevaloa. Vse le- po po vrsti, vse do takrat, ko se fantje in dekleta v ok- rilju noči predajo ljubezen- ski igri. Vendar o tem prihodnjič, pa tudi o tistem, kar bo pre- nekateri vprašal, kaj pa po- sledice? Na gornji sliki Mariasko dekle pri kopanju v bistri reki Indravati. (Nadaljevanje sledi). UMOR KAR TAKO Odkrili so ga na ladji, ko je plula čez Rdeče morje iz Port Sudana proti jemenske- mu pristanišču Hodeidi. BU je čnropolti slepi potnik. La- dja se imenuje »Margitta« in pluje pod panamsko zastavo in nihče ne ve, kako je ne- srečniku ime. Zdaj je seveda že zdavnaj končal kot hra- na morskih psov. Toda vro- če je postalo trem morilcem, trem Nemcem, ki so jUi v Je- menu zaprli, potem ko so indijski mornarji z iste la- dje sporočili obalnim obla- stem, da je bil na ladji sto- rjen uboj. Uboj kar tako, uboj iz čistega mira, uboj, da bi kapitan ne imel jeze in sitnosti s slepim potni- kom ... Pred kratkim je novica ob- šla svet. Ljudje kar verjeti ne morejo. Dostd zgodb o slepih potnikih je znanih. Navadno se je tako potova- nje vselej končalo za slepe- ga potnika z ialcrcavanjem v bližnjem pristanišču, grooi- jani so Izkrcali take zastonj- karje tudi na samotnih '>to- kih, toda ubijali jdh navad- no niso. Tu pa trije civilizi- rani možje enostavno zatol- čejo človeka, ki se je komaj kaj branil in ga vržejo čez ograjo v morje, kil je znano po morskih psih. In ti trije so bili: Vodja palube Volkard Eggers, pr- vi oficir Klaus Henning Har- zung in ladijski tesar Kari Heinz Adler. In še pijani ni- so biLi, kot pravijo, oziroma manj kot po navadi. Ce je bU mrtev, ko so ga vrgli če? palubo, ne, tega ne vedo. Kakšen je njihov zagovor? Da je hotel pobegniti, da je enega od njih napadel, da so ga enostavno »ucmekali« zato, da bi kapitan ladje ne imel sitnosti z njim. Zdaj je zadeva zanje manj preprosta. V Jemenu čakajo, če bo Zvezal reipubilki Nem- oiji uspelo dobiti jih iz ječe in Jim soditi v domov..ni. Kajti če advokatom in diplo- matom to ne uspe, bo po njih. V Jemenu na.nreč še. vedno velja zakon en povračila. Oko za oko, 1 kri, glava za glavo.- Na sliki eden od moj Volkhard Eggers. PASJI PRAŠIČEK Skoraj je bilo po njem. Nekje v Malem Vrhu Smartnem ob Paki se je rodilo več majhnih puj- skov. Med njimi še eden manjši. Ni kazalo, da kdaj uspel dorasti v veliko požrešno svinjo, saj J* bilo njegovo zdravstveno stanje precej šibko, i' usmiljenja se je za nebogljenca zavzela Ančka Ba^ ko iz Rečice ob Paki. S skrbno nego in ob izdat"' prehrani se je pujsek popravil. Dobil je družbo mačega psa Tačka. Kmalu sta se spoprijateljila pobotala. Skupaj jesta, skupaj sta na potepu P" vasi. Ce je treba koga nalajati, je pujsu malo težj«' dlaka pa mu vseeno vstane. Ce ga psiček ujezi, P kolega Flfi ugrizne, kot kaže slika. Mimoidoči se še smejijo zaenkrat. Kako pa bO' ko »svinjina« odraste, pa še malo počakajmot Pepi MIKLAVC 24 NOVI TEDNIK - GlasUo občmskih organizacij Socialistične sveže delovnega ljudstva Ceije uiško Slovenske Šentjur Šmarje pn JeiSah in Zaiec - Uredništvo: ueije. Gregorčičeva 5, poštni preaai i6l; Naročnina ts ogia5»: V kongresa 10 - Glavni m odgovorni urediVJc: Jože Vollana Tehnični urednik: Orago Medved - Redakcija: MilaD ^ Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Se-iičar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopai Milenko Str»J Tone Vrabi, — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga OGP tDeioc LOuoijana — Rokopisov oe vračamo - Cena r mezno Številke a din - Celoletna naročnina 75 din, o^lletpa 37 dm leJtočl raftun 50108-«)! 20012 CsGP »OE3X)t Ujubi«"' Telet.: uredništvo 223-66 to 231-06, cm-k ogiav b aaro6nuf« 228-00