Leto XXIV«, št. 245
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica S
Telefon k. »1-22, 31-23. 31-24
Insciatnj oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 - Teleton it 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase 12 Italije in inozemstvo UPI S A., MILANO
Računi: za Ljubljanske pokrajino pn poštno čekovnem zavodu 5t. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
Poštnina plačana v gffovini Postgebiihr bar bezahlt
Ljubljana, nedelja a. ektoka 1944
t.— i.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir.
Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Fesn&asigriKe In Holland
znsairo
iengebroehen
Angreifende nordamerikanisehe Bataillo Bolsehevvistische Umfassungsangriffe im — Belgrad dem Feind iiberlassen — Sch
geb
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 21. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In Holland brachen feindliche Angriffe sovvohl im Briiekenkopt Bresken vvie ostlich Helmond im Feuer unserer Abvvehr-vvaffen zusammen. Nordostlich Antvverpen t r siten die Kanadier auf breiter Front zum Angriff an. Sie vvurden nach geringen An-fangscrfolgen zum Stehen gebracht. Iiis-gesaml wurden gestern in Holland 20 feindliche Panzer abgeschossen.
Nach 19 Tagen blutigen Ringens und gevvaltigem Materialeinsatz auf engstem Raum zerschlugen die tapferen, aber zu-sammengeschmolzenen Verteidiger von Aachen auch gestern noch starke Angriffe gegen den Nordrand der Stadt, die durch das vvochenlange amerikanisehe Artillerie-feuer und die starken Luftangriffe um-fangrriche Zerstorungen erlitten hat. Um einzelne Hansergruppen tobt noch ein er-bitterter Kampf Mann gegen Mann. Seit dem 30. Oktober vvurden von der Besatzung 25 Panzer vernichtet.
Angreifende nordamerikanisehe Bataillo-n? vvurden an der Grenze nordostlich und ost!ich Luxemburg bereits durch unsere Gefocfttsvorposten abgevviesen oder vvieder ubor die Mosel zuriiekgetrieben. Auch im Raum von Bruyeres und Cornimont blieben feindliche Angriffe im Feuer vor unserem Hauptkampffeld liegen.
l'brr dem Kampfraum im VVesten vvurden gestern in heftigen Luftkampfen durch tfeutKChe Jagdflieger 18 angloamerikanische Jager abgeschossen.
Vor Diinkirelien brachte ein eigener Stsstrupp Gefangene ein.
Da- V 1-Feuer auf London geht vveiter. D r Schvverpunkt der Kampfe in Mittelitalien lag gestern im Raum von Vergato, vvo al>e feindlichen Angriffe ahgeschlagen vvurden. ostlich Loiano brachten unsere Truppen bei Gegenangriffen Beute und Gefansrene ein.
Im Raum der vvestiichen Morava verei-telten unsere Divisionen bolschevvistische Umfassungsangriffe. Die Stadt Belgrad vvurde nach erbitterten Strassenkampfen und nach Zerstorung aller militariseh wich-tigen Anlagen dem Feind iiberlassen.
Im Donau-Savebogen leisten unsere Truppen dem Feind vveiter zahen VViderstand.
ne iiber die Mosel znriickgetrieben — Raum der westlichen Moravva vereitelt were Kampfe im ostpreussischen Grenz-iet
VVahrend in Siidungarn der Feind vvestlich der Theiss-Miindung in Richtung auf die Donau vveiter vordringen konnte, mach-te im Raum beiderseits Szolnok der Angriff deutscher und ungariseher Truppen, unterstutzt durch Verbande der Luftvvaffe, trotz zaher feindlicher Gegemvehr vveitere Fortschritte. Im Raum von Debrecen und beiderseits des Szamos leisteten unsere Divisionen den nach Norden stossenuen Sovvjets hartnackigen VViderstand, vvarfen sie an mehreren Stellen zuriick und fiigten ihnen dabei hohe Verluste zu.
In den VValdkarpathen beseitigten die Honveds vvestlich des Uszok-Passes im ent-schlossenen Gegenangriff eine noch besteh-ende Einbruchsstelle. Westlicb des Dukla-Passes zerschlugen unsere Truppen unter hartesten Witterungsbedingungen in vier VVellen vorgetragene Angriffe der Bolsehevvisten.
Starkere Angriffe der Sovvjets scheiterten am unteren Narev beiderseits Seroc, schvvarhere Angriffe bei Rozan. In diesen Briickenkdpfen verlor der Gegner in den beiden letzten Tagen 89 Panzer.
Zvvisehen Sudauen und Schirvvindt brach te der fiinfte Tag de Schlacht im ostpreussischen Grenzgebiet vvieder schvvere Kampfe. Der mit neuen Kraften anrennen-de Feind vvurde bis auf einen Panzerdurch-stoss nordlich der Rominter Heide abgeschlagen. Die feindliche Panzerspitze erlitt durch unsere Schlachtflieger hohe Verluste. VVeitere Gegenangriffe sind im Gange. Mit dem gestrigen Abschuss von 109 Panzern durch Truppen des Heeres und durch Schlachtflieger vvurden bisher in dieser Schlacht 463 feindliche Panzer vernichtet.
Zvvisehen Moscheiken und der Rigaer Bucht sovvie auf der Halbinsel Svvorbe scheiterten zahlreiche starke Angriffe der Bolsehevvisten. 21 Panzer vvurden abgeschossen.
Feindliche Umfassungsversuche im nord-lichen Finnland und an der Eismeerkiiste vvurden auch gestern zerschlagen.
.Nordamerikanisehe Terrorflieger griffen Regensburg und vveitere Orte in Siiddeut-schland an. 10 viermotorige Bomber vvurden abgeschossen. Tiefflieger setzten im vvest- und siidvvestdeutschen Raum ihre Angriffe gegen die Zivilbevolkerung fort.
za
k vogešldm
Aachen In dostope prelazom
Berlin. 21. okt. Pomen, kj ga pripisuje sovražnik trenutnm bojem na Nizozemskem, podčrtujejo njegova nakepičenja močnih topniških oddelkov. Z neprestanim najtežjim topniškim ognjem podpira že 12 dni trajajoče napade, ki naj omogočajo morsk; dostop v Anvers. Siloviti naval v smeri Breskensa so nemške čete ustavile tudi v četrtek na skrajšanih obrambnih postojankah, Ker tudi letal-napad' na jezove in zatvornice otoka Valil eren in Zuid Bevelanda niso prinesli nadaljnjih uspehov in ker so vzdržale zaporne postojanke pri Woensdrechtu vse nove obremenitve, so bili Kanadčan: prisiljen-, da še nadalje napadajo in osvo.je nemške zaporne baterije drugo za drugo. Kako težka bo ta naloga, je pokazal dosedanji 12 dnevni boj, v katerem je izgubila kanadska 1. armada že več tisoč mož. Prav tako so postali boji srlovtajši v gozdovih južno od Helmonda.
Pri Aachnu so napadli nemški oddelki ob-koljevakv cbrrrč severnovzhodno od mesta. Sicer so le malenkostno napredovali, a so s tem. da so pritegni! nase močne sovražnikove
protinapade, vsekakor razbremenili tovariše v Aachnu. Američani, ki so znova pričeli napadati zapadno od Wiirselena. so napredoval' tudi v smer proti severnemu mestnemu robu. V južnem delu mesta divjajo ogorčeni poulični in hišn; boji.
Na jugu zapadnega bojišča sc se nadaljevali boji za dostope k vogeškim prelazom. Tako so se izoblikovala težišča na gozdnatem ozemlju pr Bruyeresu in ob izvirih Moselotte. Po triurnem boju od! hiše do hiše so vdrli Američani v Bruyers, vendar pa borba ni veljala toliko mestu samemu kakor asfaltirani in za oklopnike ugodn- cesti Epinal-St. Die, ki poteka severno odi Bruyeresa. Tu so vrgle nemške čete sovražnika s protinapadom nazaj, južno pa so ob stranski cesti v dolini Neune prestregle krajema angloameriška napredovanja. Ob izvirih Moselotte nadaljujejo nemške čete pri Corn"montu sivoje protinapade. Kakor pri Bruveresu cesta v St Die. je ostala tudi pr-; Cornimontu sovražniku zaprta pot v Ge-rardmer.
Prva šefa Szalasifeve vlade
Budimpešta; 20. okt. Državni in ministrsk predsednik Franz Szalasi je podkl na prvi ministrski seji v torek delovni načrt vlade, v katerem je posebno omembe vreden delokrog pravosodnega minstra in industrijskega ministra. Pravosodni minister bo rešil židovsko vprašanje. Ž;dje ostanejo na Madžarskem in bodo uvrščeni v delovno službo. V delokrog industrijskega minstra spada oskrbovanje rudnikov in elektrarn. Veleindustrija bo postavljena pod državno nadzorstvo ln bo v prvi vrsti delala za vojne potrebe.
Uradno poročilo o seji objavlja najprej izjavo budimp^tanskega nemškega poslanka Veesenmeveria z dne 18. oktobra, ki pravi m H d • Madžarska je svobodna ta gamo-sto n* država, ki bo v toliko ohranila sivojo svobodo, samostojnost n neodvisnost, kolikor se bo za to borila. Madžarska s stališča nemškega vojnega vodstva n- prehodno ozemlje, v katerem b se borili samo za pridobitev časa. marveč trdnjava, za katero se Nemčija prav tako odločno bor kakor za zapadno Nemčijo in Vzhodno Prusijo.
BudJmpeSta, 19 okt Prosto kretanje na bud'-npeftansk h cestah in javnih trg1'h so do naf1'*1 :n?egi nodaljš"!5 od 20 do 22 Tudi gledalce :n kinematografske predstave so do-vcliene Predstave lahko traja ;o do nadalj-njeg;> dn 21.30
CfNSTr*BsJ! zafnsstU Muskvii
Stockholm. 21 okt. Sedaj so objavili da sta Church li n Fden v četrtek zopet zapustila Moskvo Preden ie letalo odletelo je imel Churchgovor, v katerem se je vdano priklanjal Stalinu Govori! je o zadovoljstvu in časti, ki «o mu jih pripravil- številn- in intimni razgovori s prijateljem ;n vojnm tovarišem Stalinom, ter je s prevzemom tega boli-ševiškega načina govorjenja dokazal kako je postala tudi miselnost angleškega m"n. predsednika odvisna cd boljševizma.
Stockholm. 20 okt. Kakor javlja »Associated Press« iz Moskve, je bila moskovska konferenca med nasprotujočimi si poljskim' zastopniki iz Lublina in Londoifa prekinjena brez odločitve, vendar ob ugotovitvi oboje-stranskih stališč. Potem ko bo Mikolajczyk
razpravljal o tem s poljsko begunsko vlado v Londonu, bodo nadaljevali razgovore. Tudi lublinski odbor je medtem zopet zapustil Moskvo.
Iz poročil je razvidno, da so "'meB na moskovski konferenci vodstvo v rokah člani boljševiškega lublinskega odbora, čigar stališče je bilo v vseh vprašanih merodajno. To je razvidno že iz formulacije moskovske poročevalske službe, ki pravi, da je lublinski odbor sporazumen s tem. da razpravlja z londonskimi begunsk:mi Poljaki na podlagi smernic iz avgusta 1. 1944.
Kakor javlja »Daily Skietch« nameravajo sestaviti skupno vlado lublin&kih in londonsk:h Poljakov na podlagi 50:50, toda tako, da bodo iz te vlade izključeni nekateri član: londbn-ske begunske vlacfe. Nova vlada bo torej sestavljena izključno v prid lublinskim Poljakom, k^ v sporazumu z Moskvo, odločajo, kdo bo sprejet v vlado in kdo ne.
Britanski parlamentarci slave pobratenje z Moskvo
Ženeva, 21. okt. Po vesti »Evening Standarda« bo v kratkem odpotovala v Moskvo delegacija britanskih parlamentarcev, da sporoči v znaku angloameriško-sovjetskega prijateljstva sovjetskemu narodu simpatije Velite Britanije.
Sovjeti po Erancoskih mestih
Ženeva, 21. okt. Britanski tednik »Tabtet« potrjuje, da sie Francija vedno bolj boljševizma. V več pokrajinah so že ustanovili sovje-te. Več mest, posebno Marseifle in Toulouse, verjetno tudi Touns in Bordeaux, so popolnoma pod komunstično oblastjo. Preganjanje prebivalstva se bo še poostrilo. Kakor je izjavil odposlanec francoske delavske zveze Louis Sailland v četrtek v Londonu, »očiščevalne akcije« ne gredo dovolj naglo Po dežel= je bilo mnogo ljudi obsojenih na -rnrt. vendaT se niso dovolj energično udarli. Govor je vseboval tudi priznanje o veliki bedi v katero je zašlo delavstvo po angloameriškem vkorakanju v Francijo. Samo' v Parizu imajo 300 000 brezposelnih
Zatemnitev od 1?.»» do 6.I0
Sovražnikovi napadi na Nizozemskem
so se zrušili
Napadajoči ameriški bataljoni pregnani nazaj preko Mosele — Boljševiški ob-koljevalni napadi na področju zapadne Morave so se izjalovili — Beograd prepuščen sovražniku — Težki boji na vzhodnopruskem obmejnem ozemlju
Fuhrerjev glavni stan, 21. okt. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na Nizozemskem so se tako ob predmostju pri Breskensu kakor vzhodno od Helir.onda v ognju našega obrambnega orožja zrušili vsi sovražnikovi napadi. Severnovzhodno od Anversa so napadli Kanadčani na široki črti. Po malenkostnih pričetnih uspehih smo jih ustavili. Včeraj smo uničili na Nizozemskem 20 sovražnikovih oklepnikov.
Po 19 dneh krvavih bojev in ogromne uporabe materijala na najožjem prostoru so razbili junaški, a zmanjšani branilci Aachna tudi še včeraj močne napade proti severnemu robu mesta, ki je utrpelo spričo več tedenskega ameriškega topniškega ognja in močnih letalskih napadov obsežna razdejanja. Za posamezne skupine hiš divja še ogorčen boj mož proti možu. Od 10. oktobra je uničila posadka 25 oklepnikov.
Na meji severnovzhodno in vzhodno od Luksemburga so že naše prednje straže odbile ali pognale zopet nazaj preko Mosele napadajoče ameriške bataljone. Tudi na področju Bruyeresa in Cornimonta so obtičali sovražnikovi napadi v ognju pred našo glavno črto.
Nad zapadnim bo.Hščem so zbili včeraj nemški lovci v junaških letalskih bojih 18 anglcameriških lovcev.
Pred Dunkerauom je privedla lastna na-skp kovalna skupina ujetnike.
Ogenj »V 1« na London se nadaljuje.
Težišče bojev v srednji ItaHji je bilo včeraj na področju Vergata, kjer smo odbili vse sovražnikove napade. Vzhodno od Loiana so nrivedle naše čete s protinapadom ujetnike in plen.
Na področju zapadne Morave so preprečile naše divizije boljševiške ohkolfevalne napade. Po ogorčenih pouličnih boflh in razrušeniu vseh vojaško važnih naprav smo prepustili sovražniku mesto Beograd.
Ob loku Dunava in Save se naše čete sovražniku nadalje žilavo upirajo.
Medtem ko je sovražnik v južni Madžarski nadalje napredoval zapadno od izliva reke Tise v smeri proti Dunavu, so nemške in madžarske čete na obeh straneh Szolnoka, podprte z oddelki letalstva, nadalje napredovale kljub žilavi sovražnikovi protiobrambi. Na področju Debrecina in na obeh straneh Szamosa so se naše divizije trdovratno upirale sovjetskim četam, prodi raj oči m proti severu, jih vrgle na več mestih nazaj in jim zadale velike izgube.
Na Gozdnih Karpatih so odstranili hon-vedi zapadno od prelaza Užok z odločnim protinapadom neki še obstoječ vdor. Zapadno od prelaza Dukla so razbile naše čete pod najtršimi vremenskimi pogoji v štirih valovih napadajoče boljševike.
Močnejši sovjets-ri napadi so se izjalovili ob spodnjem Narevu na obeh straneh Se-rocka, šibkejši napadi pa pri Rožanju. Na teh predmostjih je izgubil nasprotnik v poslednjih dveh dneh 98 oklopnikov.
Med Suvalki in Schirvvindtom so bili ob petem dnevu bitke na vzhodno-pruskem obmejnem ozemlju zopet težki boji. Z novimi silami napadajočega sovražnika smo razen oklopniškega prodora severno od Rominter Heide odbili. Naši bojni letalci so zadali sovražnikovi oklopniški 06ti velike izgube. Nadaljnji protinapadi so v teku. Čete vojske in bojni letalci so včeraj uničili 109 oklopnikov. S tem smo uničili doslej v tej bitki 4G3 sovražnikovih oklopnikov.
Med Mošejkenotn in zalivom pri Rigi ter na polotoku Sorvemaa so se izjalovili številni močni boljševiški napadi. Uničili smo 21 oklopnikov.
Sovražnikove obkoljevalne poizkuse na severnem Finskem in ob ledenomorski obali smo tudi včeraj razbili.
Ameriški teroristični letalci so napadli Regensburg in druge kraje v južni Nemčiji. Sestrelili smo 10 štirimotornih bombnikov. Na zapadnem in južnozapadnem nemškem področju so nadaljevali letalci v nizkem poletu napade na civilno prebivalstvo.
PuMaf na vzhodnem bojišču
Berlin, 21. okt. Nemška protiaktivnost tako ovira sovjetske velenapore na vzhodnem bojišču. da bo treba računati z izpremenitvijo bojn h težišč. Tega mnenja je vojaški dop:snik DNB-ja Mart n Hallensleben, ki piše v svojem komentarju:
Rezultati dosedanjih bojev ob vzhodnopru-ski meji ter v južni Madžarski pri Szokioku -n Debrecinu dopuščajo domnevo, da bo sovjetsko vodstvo v kratkem premestilo 'ežišča svojih desedanj h ofenzivnih naporov. O tem ne govore le nova zbirania južno in severno od Varšave, zlasti na njihovem predmostju ob Varki. temveč tudi to da dosrdarre velike napadalne akcije proti Vzhodni Prusij- niso tako napredovale, da bi sovjetske oblastnike spričo velikega števila uporabljenih čet bHi le taktično lahko zadovoljie. Že 4 dni divja b tka med Suvalki m Sch'rwindtom na širni 80 km. Glavno bojišče poteka vzdolž železnice Kovno—Insterburg. Z največjo uporabo oklopnikov in pehote ter z neprestano podporo topniških d"'vizij in številnih letelsk h oddelkov izvršeni napad pa je prinesel le malenkostne vtisnitve zunanjega pasu nemškrh zaščitnih postojank. Napredovati v 4 dneh ob izgubi 359 težkih m najtežjih oklopnikov le za 20 km in se nato u®tavit: ob protinapad h nemških sil. nucfi kaj malo upanja v proboj nemške obrambne črte, da ne govorimo o zaželenem »pregaženju« Vzhodne Prusij e. Boji so zavzel-' spričo vedno močnejše aktivnosti med krajema Ebenrode m ksk h 30 km južneje Rominter Heide stacionarni značaj, iz česar se lahko sklepa, da nimajo tamkajšnji sovjetski oddelk-' več prvotnega napadalnega zagona.
Tudi na madžarskem boj šču se težišča premeščajo. Nemško-madžarsk" oddelki so se s svojo glavnino izognili novemu, proti severu naperjenemu sovjetskemu sunku. Pri tem so sovjetske čete zavzele Debrecin, vendar so Nemci njihov napad ustavil-; že sevefno od mesta. Še med tem pa se je pričela s področja pri Szolnoku nova nemško-madžarska akcija proti boku sovjetskega napadalnega klina. Nemško-madižarski sunek je prodrl preko Mezotiira in še dalje napreduje. Po drugi stran' poizkušajo sovjetske čete preprečit1 odmikalne pokrete nemških čet s sedmo-graškega ozemlia. kar ma bo najbrže že prepozno. Spričo naraščajoče protiaktivnosti nemško-madžarskih čet na vsem madž^r^-em bojišču se lahko računa z ;zpremembo položaja.
Dočim se bližajo torej na vzhodu boji novemu višku ovirajo deževje in viharji nad Nizozemsko operacije na zapadu. Kljub temu s5 britansko in ameriško vodstvo žilavo prizadeva, da se veleofenziva ne bi popolnoma ustavila. Angleži pritiskajo predvsem proti nemškemu predmostju ob zapadni obali Maase pri Venrayiu. ki predstavlja resno bočno ogražanje napadalnega kl;na Eindhoven—Nij-megen močno natrpanega z napadalnimi četami ln materijalom. Pri tem so utrpeli težke izgube. Njihov natwd je obtičal v strnjenem ognju nemške® obrambnega orožja ter je po nekaj urah popolnoma zastal. Geografsko se je izpremen lo nemško predmostje ob južnem bregu zapadne Šelde k er so Nemci opustili nekaj ozemlja, a na ta način strnil sivoje postojanke, ki potekaio sedaj v polkrogu 20 km tik zapadno od Heista pa do breskenskega področja
Berlin, 20. okt. O položaju na bojiSču piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Maks Kruli:
S hudimi udarci, ki so bili izmenično naperjeni proti zaščitni bočni nemški bojni črti pri Rigi in pa proti meji države, so se prebili boljševiki do vzhodnopruske meje. Medtem so udarili z juga proti vzhodn©pruskemu prostoru, da bi tudi tu držali bojišče v stalni napetosti. Uspeh so imeli s to taktiko doslej le v Latviji, čeprav so se morali zavedati, da bo prišla večina nemških
oddelkov po morju zopet za nemške črte ter jih tako znatno okrepila, dočim bodo imeli ostanki tam napadajočih sovjetskih armad še mnogo dela, preden bodo sposobni za nadaljnjo borbo. V ostalem pa se je sovjetska ofenziva ustavila Tudi ofenzivo v Vzhodni Prusiji so Nemci ustavili v globini svojega bojišča. To je posledica stal nega prihajanja novih divizij in orožja.
Pri Debrecinu divja bitka še s polno silovitostjo. Boljševiki so pričeli zopet s prvotno nameravanim sunkom proti severu, pri katerem sta jih doslej ovirala protinapad nemških oklopniških divizij ter nato sledeča težka oklopniška bitka. Tozadevno je zveza z nemškimi odmikalnimi pokreti na karpat-skem bojišču očitna.
Ves razvoj na madžarskem bojišču teži po skrajšanju bojne črte ter po ustvaritvi enotnega strateškega sistema od prelaza Dukle pa do Tise.
Izpraznjevanje Grčije se nadaljuje. V Srbiji je prišlo vzhodno od spodnje Morave do bojev s Titovimi tolpami. Stvoritev nove nemške fronte na Balkanu še ni zaključena.
Na beograjskem predmostju, ld ga stalno napadajo letala, se je položaj včeraj zaostril. Dočim je bitka južno od mesta še neodločena, je uspelo skupini boljševiških sil, prodreti zapadno od Beograda vzdolž železnice v bližino mestu, ki vodi čez Savo. Nemški pionirji so pognali most v zrak. Poizkusi slabših sovjetskih oddelkov, da bi prišli v zaščiti megle na severni breg Save, so se izjalovili. Zapadno od Morave so odbili Nemci pri Jagodini in Kragujevcu slabše sovjetske sunke.
Boji pri Beograda
Berlin, 21. det. Nem3ce čete so po razrušitvi vseh vojaško važnih naprav med boj; zpraznile Beograd in se umaknile na severni brez Save. Tik južno od mesta divjajo boji še naprej z nezmanjšano silovitostjo. Boljše-vki so privedli rezerve, da bi preprečile nemški prodor. Kljub žilavem« odporu so jih Nemci pr; Mokrem higu v težkih borbah potisnili nazaj, tako da so morali zapustiti važno višno. Ob spodnji Tisi so madžarske čete zapadno od Starega Bečeja ustavile močnejši boljšev^ci sunek.
Podvig ftafijanskih lovcev
Berlin, 21. okt. O priliki zadnjega napada dvomotomih ameriških bombnikov na Verono je prišlo do silnih letalskih spopadov z ital-janskimi lovci. Italijani eo s sivojim- letali tipa ME 109 kljub obrambnemu ognju sovražn'h letal v višini 4000 metrov napadi' sovražnikove bombnike ter sestrelil-; v 13 minutah 6 bombnikov. Tri nadaljnja sovražna letala so bila tako hudo poškodovana da je računati z njihovm un čen;em
Separatisti Iročejo ločiti Sieilljo cd Italije
Ženeva, 21 okt. Iz nekega poročila agencije Reuter je razvidno, da izrablja sicisko separatistično gibanje naraščajoče gospodarske težave za agitacijo za popoln odcep otoka od Italije. Separatist- so na pr usnešno sabotirali vladni odlok o oddar žita Ponekod so oddali na zbira! ščih le 25 odstot zahtevanega žita tako da je postal problem oskrbe mest v bl ž-nj? zim1 zelo težaven
Jasno je, da b'či za tem separatističnim delovanjem Anglija, ki ima namero po vojni položiti roko na Sicilijo
Berlin, 20 okt. Tragična nesreča je iztrgala iz življenja pehotne® generala Schrotha t se ie rodil dne 5. junija 1882. v Glumbowitzu v šfeziji.
Desetletnica propasti Jugoslavije
Takoj uvodoma pribijamo jasno in odločno:
Ce bi letos, v letu Gospodovem 1944., živeli v takšni Jugoslaviji, kakršno smo dejansko imeli vse do leta 1941., potem bi sicer ob desetletnici smrti kralja Jugoslavije Aleksandra L morda smeli javno in legalno zabeležiti samo to činje-ntco kot pač vsak kronist dogodke, ki spadajo v zgodovino. Morda bi to smeli storiti celo z dodatkom kakšne splošne fraze, ki ne bi povedala nič več kot sleherni stereotipni časopisni parte, ampak o pravih vzrokih nasilne odstranitve lastnega vladarja v takšni lastni državi, kakršno smo imeli leta 1941., leta 1944. ne bi smeli napisati legalno — kakor to delamo sedaj pod nemško »okupacijo« — niti besedice!
Vsem tistim, ki bi se v svojih »domoljubnih« čustvih zgražali nad takšno ugotovitvijo, bomo tukaj postregli z vsemi potrebnimi dokazi. Mogoče je sicer, da se bo danes istočasno z nami oglasil v kakšnem zakotnem letaku še kdo, ki je že pred desetimi leti hinavsko zavijal oči in točil krokodilove solze na tisti dan, ki ga dejansko ni prav nič presenetil, ker je s svoje strani vse storil, da bi do njega prišlo. Ta isti bi sicer pod okoliščinami iz takratne Jugoslavije danes molčal kot grob, zato pa bo morda sedaj pod »okupacijo« ob isti priliki tem zgovornejši, da bi tudi še danes preslepil resnico in napeljal vodo na svoj strašansko »rodoljubni« mlin.
*
Zamislimo se sedaj za trenutek v politični položaj Jugoslavije dobro desetletje pred njeno katastrofo. Avstrija je bila tedaj savojska domena, Madžarska prav tako. Njuni habsburški legitimisti so uživali vso podporo savojske Italije, pa tudi Francije in Anglije. Vsi ti so v Otonu habsburškem videli najboljše jamstvo, da se Avstrija ne bi združila z Nemčijo. Kralj Aleksander pa je videl za svoj narod v legiti-mistih Habsburžanih nevarnost in si je raje želel prirodno zvezo dveh delov nemškega naroda. Zato je dal na razumljiv način vedeti, da bo Jugoslavija tudi vojaško reagirala na vsak poskus vmešavanja od juga.
Kot odgovor na to se je nadaljevalo z obkoljevanjem Jugoslavije. Sledila sta oba pakta Italije z Albanijo, pakt z Madžarsko, Grško in slednjič Borisova poroka z italijansko princezo. Obkolitev Jugoslavije je s tem postala popolna.
Potem so prišli gospodarski udarci z »zavezniške« strani. Julija 1932 je konferenca v Lausanni ukinila nemška repara-cijska plačila, s katerimi je držala Jugoslavija svojo plačilno bilanco še nekako na znosnem deficitu, avgusta 1932 je konferenca v Ottavvi dejansko izločila Jugoslavijo iz trgovine z Anglijo, septembra 1932 je Anglija na konferenci v Stresi prepustila Podonavje Franciji, še prej pa je že z Ottavvo onemogočila, da bi se bili privedli v delo že itak precej problematični sklepi v Stresi o gospodarski sanaciji Srednje Evrope.
Za gospodarskimi udarci so prišli še po-Htični. Francija, Id je, kot omenjeno, postala gospodarica Podonavja, je leta 1934. sklenila sporazum z Italijo, Chamberlain pa je prav tako istega leta prepustil Abe-sinijo Italiji kot interesno sfero.
Medtem pa je bil notranjepolitični položaj v Jugoslaviji vse prej kot rožnat. Po petindvajsetih vladah v vsega desetih letih (torej po dveh, pa tudi treh vladah na leto!), po Vukičevič-Marlnkovičevem poskusu rešiti politično demokracijo pred parlamentarizmom, po streljanju v skupščini, po temu sledečem še večjem zlorabljanju parlamentarizma, je politično življenje v Jugoslaviji z neizogibno doslednostjo vodilo naravnost v diktaturo, kateri se je postavil na čelo sam kralj Aleksander. V manifestu, ki je bil ob tej priliki Izdan, pa je Aleksander obljubil vrniti državi parlamentarni režim takoj po izvršeni notranji konsolidaciji države.
V vlado, ki je bila nato sestavljena, je Aleksander poklical tudi Dimitrija Ljotiča. Ljotič, ki je opravičeno pričakoval, da se bo tedaj namesto brezplodne strankarske borbe in malenkostnih strankarskih meril uvedlo v državno življenje stanovske, moralne, gospodarske, kulturne in humanitarne organizacije, ki niso umetne tvorbe, temveč prirodne organizacije, katere že s svojo eksistenco samo kažejo mnogo več smisla za skupnost kot pa stranke. Na drugi strani pa je pričakoval globoko državno reformo v organskem in decentrali-stičnem smislu. Zato je sprejel kraljev poziv In kot minister pravde vstopil v vlado.
Kot tak je Ljotič tudi pripravil osnutek nove ustave, ki sicer nikakor ni predstavljal celotnega Ljotičevega gledišča, ampak je bil pač prilagoden tedanjim praktičnim možnostim. Ta njegov prehodni načrt je predstavljal organsko monarhijo s saborom, v katerega bi narod s splošno, enako in tajno volilno pravico volil poslance izmed kandidatov, katere bi bili postavili predstavniki stanov ter kulturnih in humanitarnih organizacij. Ta sabor bi imel zakonodajno oblast kakor tudi pravico nadzorstva nad zakonitostjo vladinega dela, toda vlada politično ne bi bila odgovorna njemu.
Ampak revolverski streli v skupščini so spravili obenem na površje tudi prostozidarja Pero živkoviča in vso jugoslovansko judeomasonstvo. In tako je bil namesto Ljotičevega ustavnega načrta na seji ministrskega sveta dne 17. avgusta 1931 sprejet — Živkovičev osnutek. Po tem osnutku je bila vloga jugoslovanskega parlamenta na las podobna vlogi »gosudar-stvene dume« po prvi ruski revoluciji leta 1905/6.
Takoj drugI dan po tej seji, 18. avgusta 1931, je Ljotič podal ostavko, ki je bila sprejeta dan pred obnarodovanjem nove ustave po Zlvkovfčevem predlogu, to je dne 2. septembra 1931.
V tistem času so bili dani vsi pogoji, da M se po razpustu v»eh »demokratičnih« strank, ld so spravile državo*na rob pre-
STadaJjevanje na 2. struni,
Desetletnica pr^sstj Jugoslavije
Nadaljevanje s 1. strani.
- da, formiral vsedržavni pokret na or-
iski osnovi. Po sprejetju živkovičevega, loga pa je bilo vse skupaj postavljeno
< glavo. Najprej se je šlo brez vsake tranke in programa na volitve. Vsi kandidati so se vezali zgolj za nosilca liste, ne pa za kakšen določen nacionalni program. In tako so se vsi strankarji obesili na živkoviča in mu privlekli v parlament vso svojo staro strankarsko in masonsko šaro.
Kakor bitro pa je bila ta šara izvoljena, se je takoj iznebila živkoviča in postavila na njegovo mesto dr. Vojo Marinkoviča, bolnega in apatičnega človeka, ki je bil ideal predsednika za rnasonerijo, ne pa za Jugoslavijo. Zato se je niegov režim tudi pretvoril v nesramno masonsko orgijo, katere ni ustavila niti Marinkovičeva smrt. Kajti na njegovo mesto sta prišla dr. Sr-skič in TTzunovič. Za teh dveh pa je v celoti zaživela avtoritarno-režimska stranka, ki je bila dejansko Ie heterogena skupina, mehanična zmes, ne pa kemična spojina in masonerija je bila njen edini amalgam.
i*reko te stranke, še bolj pa neposredno preko masonerije se je razvi! lov na položaje in sinekure. Delale so se kupčije in afere (Našička afera). Ministrstva zunanjih del, financ, trgovine in industrije, pro-svete,' socialne politike in celo telesne vzgoje so postala masonske trdnjave. V trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah, v gospodarskih zbornicah sploh so dobili ma-son! vodilno vlogo. Zavod za zunar.jo trgovino, Prizad, centralni tiskovni urad, tisk, polici ja, univerze, gledališča, vse je postalo jmieomasonsko!
Posledica takšne tlake masoneriji je bilo v veliki meri tudi zadržanje Italije nasproti Jugoslaviji, ki je postajala vse bolj J UDOsIavija. Ker je bila francoska masonerija za takšno politih® v Jugoslaviji, je bila pa angleška masonerija, ki je bila vprav tedaj v horbi za nadoblast nad francosko rnasonerijo, že od vsega začetka proti takšni politiki. Na vse zadnje pa je tudi sama francoska masonerija obrnila hrbet Jugoslaviji.
Zivkovičeva ustava iz leta 1931. je namreč pokazala, da avtoritaren režim v Jugoslaviji r.e misli hiti samo začasen, kakor je to obljubil Aleksander v svojem manifestu. pa tudi neposredno francoski masoneriji.. To je dalo povoda loži Velikega Orienta v Parizu, da je začela preko tiska stalno gonjo proti Aleksandru in ga neprestano javno zmerjala s »kraljem vero-iomeem (le roi perjure) in morilcem«. Pa ne samo to! Razžaljeno veličino Svetozar-ja Pribičeviea, ki je po kratki gladovni stavki v zaporu na posredovanje masona Uoneša odšel iz Jugoslavije v ČSR, kjer je bil gost Renešev, je Veliki Orient spravil tedaj v Pariz, da podpre ložo v njeni gonji proti Aleksandru.
Tako je Pribičevič postal predsednik .jugoslovanske sekcije »Lige za zaščito človeških pravic«, tako je Pribičevič pred francoskim parlamentarnim odborom za zunanjo politiko v »Palais Bourbon« javno udrihal proti Aleksandru. Pod njegovo patronanco so v Parizu, po vsej Franciji in Belgiji jugoslovanski emigranti in sezonski delavci prirejali shode proti »kralju verolomcu«. Da bo stvar še bolj jasna, so pariški komunisti priredili takšen shod kar naravnost v prostorih lože Velikega Orienta v Parizu v ulici Cadais! In Francija je bila pri vsem tem še zaveznica — Jugoslavije!!
Vso to nevzdržno situacijo zunaj in doma je seveda videl tudi Aleksander. Zato je sklenil presekati gordijski vozel. Za to pa jc potreboval zaveznikov zunaj in doma. Tako je prišlo do kraljevega sestanka s Kemalom Ataturkom in z Borisom. Tako je prišlo do Balkanskega pakta, katerega si je Aleksander zamišljal z Bolgarijo, njegovi nasledniki pa so "ga izpreme-nili v pakt proti Bolgariji. Prav tako kakor je bila Mala anfanta svoj čas nastala proti francoski revizionistični in legitimistični politiki v Podonavju, pa se je potem pod Bcncševim vplivom spremenila v orodje francoske politike. Preko Balkanskega pakta je hotel Aleksander povezati Jugoslavijo z Nemčijo, kjer so vprav tedaj prišli na površje odločni nasprotniki judeomasonstva, pa se je zato Aleksander že jeseni leta 1933. inkognitn sestal v južni Nemčiji z Goringom. Doma pa je začel Aleksander iskati mož izven strank, kot n. pr. v skupini okrog beograjskega tednika »Otadžbina«, okrog bosanske revije »Zbor«, v »Jugoslovenski akciji« v Slavoniji itd.
Francoski zunanji minister Barthou je tudi videl, kako se Aleksander zaradi ju-deomasonov oddaljuje od Francije in približuje Nemčiji, pa je spomladi leta 1934. obiskal Aleksandra v Beogradu. Pred prihodom v Beograd pa je bil v Eudimpešti, kjer je zapisal Madžarom — Vojvodino, nakar je prišel nagovarjat Aleksandra, naj se pomiri s savojsko Italijo proti — Nemčiji! Ker je Aleksander to odklonil, ga je Barthou pregovoril, naj s svojim dokončnim odgovorom počaka do jeseni, kadar naj bi osebno prišel v Francijo in se šele tam dokončno odločil.
Toda odgovor, ki ga je kralj jeseni nosil v Francijo, je bil zopet vseskozi odklonilen. Kralj tega tudi ni skrival, ampak je čisto določno izjavljal, da bo po povratku iz Francije razgnal doma vse judeomasone in prekinil vse zveze z internacionalnim masonstvom. Zato tudi ni nič čudnega, če so kralja takoj, ko je v Marseilleu stopil iz ladje, sprejeli — demonstranti, ki so vpili »dol s kraljem verolomcem in morilcem« ter žugali s pestmi. In kralj Aleksander je v Marseilleu padel pod streli še danes neznanega človeka! Kraljevega morilca so namreč po atentatu na tleh tako zmečkali, da ga več ni bilo mogoče prepoznati. In morda so mnogi imeli interes na tem ...
Kraljev sprejem v Marseilleu je filmal operater, ki je tako čisto nehote ujel na film tudi sam atentat. Vsega 24 ur po atentatu pa je operater od kapi »umrl«. Advokat Debon, ki je zahteval, naj se ta film predvaja pred francoskimi sodniki, je bil brisan iz seznama francoskih advokatov, film pa je v francoski sodni palači še isto noč — zgorel. Vendar pa je en tak film Ie prišel v Anglijo in tam so pri njegovem predvajanju dobili čisto opredeljen vtis, da je atentat delo — francoske policije.
Marsejska policija je dva dni po atentatu, t. j. 11. oktobra 1934, objavila, da je zahtevala za kraljev sprejem pomoč vojske, da p3 je to odločno odklonil francoski ROiMRji minister Sarraut, ki je po-
so neuklonljivi
Trije hudi komunistični porazi v zadnjih dneh
slal v Marseille svoja dva najbližja sodelavca, šefa Sfirete Nationale Bertoina in generalnega inšpektorja policije Cistrona, ki pa sta v Marseillu odstranila s pristanišča še policijo, ki bi bila morala spremljati kraljev avto. Bila sta celo proti temu, da bi bila avto spremljala ona dva častnika na konju, ki sta potem pri atentatu itak čisto odpovedala. Seveda so bili Sarraut, Bertoin in Cistron čistokrvni masoni. Sarraut je po atentatu sicer šel, ampak je kmalu nato postal — ministrski predsednik. Bertoin je sicer bil tedaj odstranjen, ampak po šestih mesecih je postal generalni inšpektor v Alžiru z letno plačo 100.009 frankov.
Takšne »malenkosti« kot to, da je imel kraljev avto stopnico, čeprav je bil no francoskih predpisih za sprejem inozemskih vladarjev izrecno prepovedan avto s stopnico, kakor tudi to, da je skupaj s kraljem umrl Barthou zaradi izgube krvi, ker se v treh urah po atentatu še ni mog*o najti zdravnika, ki bi gi bil ohvez:«!, so že »postranskega« pomena. Sarrnute je sicer pozneje neki poslanec v francoski parlamentarni debati imenoval morilca kralja Aleksandra, toda Sarraut je odpravil to zadevo z eno samo besedo. Rekel je namreč poslancu — svinja. To slednje so tedaj poročali tudi ljubljanski dnevniki, danes pa se tega nihče več »ne spominja«. T5 dnevniki so tudi pisali, da je umaknila svojo tožbo pri francoskem sodišču kra-Ijica-vdova kot zasebna tožiteljica, niso pa povedali, da se je to zgodilo zato, ker kraljica ni hotela, da hi pri razpravi proti morilcem njenega moža njen pokojni kraljevski soprog na francoskem sodišču izšel kct — krivec!
Tako so združeni francoski, češki (kraljevi morilci so iz Madžarske dopotovali v Francijo s češkimi potnimi listi) in jugoslovanskimi judeomasoni ubili Aleksandra in obenem — Jugoslavijo. Kajti vse tisto, kar je po kraljevi smrti v Jugoslaviji sledilo, je bila le agonija države tik pred njeno smrtjo. Vse vlade v Jugoslaviji po kraljevi smrti so bile samo še orodje v rokah judeomasonov. Oblasti na ljubo pa so se tudi mnogi verniki dali vpreči v jarem z neverniki — judeomasoni. In končno je dobila masonerija v osebi Simoviča dovolj voljno orodje, da je potegnil Jugoslavijo v vojno, da bi po masonskem nalogu pre-stregla nemške udarce, namenjene sovjetom. Kot rečeno, pa je ta vojna le končala smrtno agonijo države, ki je dobila svojo smrtonosno rano že 9. oktobra 1934.
Zato je dan smrti kralja Aleksandra tudi dan smrti — Jugoslavije...
Komunistični oddelki so zadnje čase prisiljeni, da skoro dnevno beležijo v sveje brigadne in bataljonske kronike poraze, ki jim jih zadajajo domobranci. Na vseh vetrovih naše majhne domovine so verni ču- * varji življenja in imetja našega naroda na stalnem zasledovanju razkrajajočih se komunističnih krdel, istočasne pa uspešno branijo tiste izpostavljene postojanke, ki so jih posebno vzeli na piko združeni ba-doljevci in Mongoli, če človek pregleduje sezname izgub, ki jih imajo pri domobranskih podvigih komunisti, je naravnost presenečen, ko vidi, kako visoke so njihove in kako neznatne domobranske. Medtem ko imajo n. pr. komunisti nekaj desetin ali celo stotin mrtvih in še več ranjenih, beležijo domobranci redno le malenkostno število izgub. Je to posledica boljše izvež-banosti in boljšega vodstva, v nemali meri pa tudi vzrok borbene odločnosti, s katero je prežet vsak domobranec, ki dobro ve, zakaj se borj proti komunističnim uničevalcem.
V poslednjih dneh so domobranci ponovno zabeležili tai lepe uspehe: prvega pri Hotederščici, drugega pri žužsmberku, tretjega pa pri Velikem Gabru in Med-vedjeku.
7. t. m. zjutraj so izvedli komunisti močan napad na dem obran sko postojanko pri Hotederščici. Ta postojanka jim je trn v peti zaradi svojega vojaškega pomena, istočasno pa je za komuniste tudi prestižno vprašanje. Napad so zato izvedli z zelo močnimi edinicami. Pri njem sta sodelovali 30. in 31. »divizija«, ki spadata v sklop IX. »kerpusa«, torej skoro vsa razpoložljiva »vojaška« sila, ki je zbrana na Primorskem. Moštvo je bilo sestavljeno pa večin,; iz badoljevcev in Mongolov, Sodelovanje Slovencev je bilo le neznatno. Postojanko v Hotederščici je branila običajna domobranska posadka. Komunistična divizija je izvršila oster napal ob sodelovanju vsega razpoložljivega orožja. S protiletalskim tepom in zažigalno m uničijo so za. žgali v vasi precej hiš. Popolnoma so zgorele tri, zelo poškodovanih pa je bilo 12 hiš, o dtega 5 tako, da niso več uporabne za stanovanje.
Posadka je ostala mirna kljub veliki premoči napadalcev. Po začetnih udarcih je poleg koristne obrambe izvedla celo izpad iz postojanke. Ob priliki izpada je bil med drugimi ubit tudi komandant bataljona komunistične »bazoviške brigade«.
Izvežbanost posadke je zelo dobro razvidna iz naslednjega primera: Domobranec, šolan v posebnem tečaju, katerega je ravno zapustil, je takoj s prvo mino zadel in uničil enega izmed komunističnih topov. Drugi top je komunistom uničil izpadni oddelek pod vodstvom podnarednika Volav-ška, ki je šele nedavno prišel iz strokovnega tečaja in se ob priliki napada na postojanko nad vse pohvalno izkazal.
Plen, ki ga je domobranska posadka zasegla, je obsegal nekaj minometov, strojnic in brzostrelk. Izgube komunistov so bile precej občutne. Pred žično ograjo so pustili 56 mrtvih. Koliko mrtvih in ranjenih so odpeljali v žiri in preko Črnega vrha na Primorsko, zaenkrat še ni znano. Ranjence so vozili na 11 vozovih. Poleg mrtvih in ranjenih so izgubili komunisti tudi nekaj ujetnikov. Na domobranski strani sta bila mrtva dva borca, šest pa jih je bilo ranjenih.
Komunisti so bil' zaradi neuspeha podviga proti Hotederščici zelo razočarani. Cr-novrški »general« Božič, ki je pred napadom na postojanko izjavil, da se bo ustrelil, če Hotederščica ne pade, sicer najbrže ni zaradi neuspeha izvajal konsekvenc in se ustrelil, vsekakor pa je bilo razočaranje občutno posebno zaradi tega, ker so bili tolovaji o popolnem uspehu svojega podjetja trdno prepričani.
Drugi domobranski uspeh je dosegel eden izmed oddelkov udarne skupine stotnika Pavlovčiča. 11. t. m. je krenil omenjeni oddelek na akcijo proti Žužemberku ter pri
Valični vasi napadel »Cankarjevo brigado«. Pri prvem napadu je padlo okrog 40 tolovajev, med njimi komandant 3. čete L bataljona. Komunisti so se po prvem spopadu umaknili iz vasi, domobranci pa so nato napadU sam Žužemberk. Pri tem so komunisti izgubili še nadaljnjih 15 ljudi. Domobranci so zaplenili nekaj orožja in materi-jala.
Do tretjega spopada med komunisti in domobranci je prišlo pri Velikem Gabru in Medvedjeku. Četa udarne skupine stotnika Meničanina je dne 15. t. m. odšla na akcijo. Med Velikim Gabrom in Medvedjekom je naletela na močno komunistično zasedo in jo iznenada napadla. V divjem begu so se komunisti usmerili proti Trebnjem. Pri tem jih je padlo okrog 40. Blizu Trebnjega pa so imeli komunisti smolo, da so prišli v ogenj druge udarne čete, ki je njihove vrste še bolj razredčila. Padlo je še nadalj-nj h 60 komunistov.
Poraženi komunistični oddelki so pripadali dvema štajerskima »brigadama«, ki sta se šele nedavno pojavili na ozemlju tostran Save. Poslani sta-bili na Dolenjsko, da izpolnita občutne vrzeli, ki so jih tukajšnjim »divizijam« in »brigadam« prizadeli neumorni domobranci. Gotovo so si predstavljali pripadniki teh »brigad«, da je na Dolenjskem najlepši mir; da je Dolenjska »svobodna«, kakor ji tako radi pravijo tisti, ki jih pošiljajo na to ozemlje, na katerem ni že dolgo »nobene nevarnosti«. Resnica je nekoliko drugačna Sprejem, kakršnega sta doživeli ti dve »brigadi«, jo je najbrže odkril tudi njima.
Pri omenjenem spopadu domobranci niso imeli nobenega mrtvega in tudi ne ranjenega. Komunisti pa so imeli nasprotno že poleg omenjenih izgub še sledeče: ubit je bil en komandant »brigade«, en komandant »bataljona« in en komandir čete, zaplenjenega je bilo precej materiala, med drugim tudi 2 minometalca.
Tako se vrste domobranski uspehi. Udarne skupine in posadke so neutrudno na delu, da povrnejo naši izmučeni zemlji mir pred komunističnim nasiljem in obvarujejo ljudi pred stalnimi izsiljevanji in ropanji. Zato prebivalstvo domobrance povsod, kjer koli se pojavijo, toplo sprejema in jim nudi vso pomoč pr: njihovi nesebični in požrtvovalni službi v korist domovine.
Bslseltev časa
za zatemnitev
Na podlagi odredbe vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« se mora izvajati zatemnitev v poletnem polletju t. j. od 1. aprila do 30. septembra tako, da se prične eno uro po solnčnem zahodu in konča eno uro pred solnčnim vzhodom, v zimskem polletju t. j. od 1. oktobra do 31. marca pa tako, da se prične pol ure po solnčnem zahodu in konča pol ure pred solnčnim vzhodom.
Cas vsakodnevne zatemnitve se bo objavljal v dnevnem časopisju.
Predpisi ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941, št. 42, Službeni list št 349/46 iz 1941, ostanejo nespremenjeni.
Bekanntmachung
1.)	Besitzer oder Pachter von kleinen Feld- und Gartenparzellen erhalten Durch-lasscheine nur bis langstens 31. 10. 44.
Bis zu diesem Zeitpunkt miissen die Feldfriichte langst eingebracht und die W:ntersaat bestellt. sein. Verlangerungen iiber den Termin hinaus werden nicht ge-nehmigt.
2.)	Bauern und Grundbesitzer grosseren Umfanges erhalten Durchlasscheine fiir sich und ihre Helfer nur bil zum 15.11. 44 und miissen bis dahin insbesrndere auch ihren Bedarf an Streu und Laub eingebracht haben. Nach dem 15. 11. 44 erhalt nur der Bauer selbst bezw. bei grosseren Grundstiicken noch eine 2. mannliche Ar-beitskraft Durchlasschein fiir das Ausffih-ren ven Dung, Ackern und Brennholzbe-schaffung.
Razglas
1.)	Posestnikom ali zakupnikom manjših poljskih ali vrtnih parcel eo brrlo izdajale propustnice najdalje do 31. oktobra 1944. V tem času moiajo biti vsi poljski pridelki popravljeni in czimina posejana. Prošnje za podaljčanje preko tega roka ne bodo upoštevane.
2.)	Kmetom in posestnikom večjega obsega se bodo izstavljale propustnice zanje in njihove pomočnike samo do 15. novembra 1941. Do tega dne morajo pospraviti potrebno količino stelje in listja ter pripeljati na dom.
" Po 15. novembru 1944 dobi poljedelec sam, ozirema pri večjih zemljiščih še en pomočnik prepustnico za gnojenje njiv, oranje kakor tudi za preskrbo s kurivom.
DER DEUT^CI^ BERATER FtlR DIE PP.OVINZ LAIBACH A?.IT »SOZL4T FS KIT.FSVVERK«
Ver29.utftaniit3
TVe Lebensmittelgutscheine und Ge!d-imterstutzungen fiir den Monat November vverden in den Dienst" aumen. Laibach, Bleivveisstraase 13. in nachstehender Reih-enfo\Qre auagerpben:
Diens'ag 24. 10. Nr. 1—400 Mittvvcch 25. 10 Nr. /101—800. Donnerstag 26 10. Nr. 301—1.200. Freitag 27. 10. Nr. 1.201— 1.600. Samstag 28. 10 Nr. 1.601—2 000. je-desimal von 8 Ubr b:s 12 vormittags.
Dies? ElteUnng ist streng einzuhalten, da s'nst die Unterstiitzungen verfallen.
as
Razdeljevanje živilskih bonov in denarnih podpor za mesec november se vrši v naših uradnih prostorih v Ljubljani. BJei-we sova 13, od 8. do 12. ure po naslednjem redu:
torek 24. 10 št. 1—400. sreda 25. 10. št. 401- 800, četrtek 23 10. št. 801—1.200. petek 27. 10. št. 1.201—1 600, sobota 2S. 10. št. 1.601—2.000.
Držite se točno vrstnega reda, ker sicer podpore zapadejo.
V	-r---—
Izplačevanje prispevkov pri pokrajinskem vojaškem uradu
Vojaški urad pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) bo izplačeval dosedanjim upravičencem pripadajoče pristojbine po naslednjem redu:
1.	Podporo za mesec oktober 1944 svojcem civilnih internirancev in sicer: od 25. do 27. oktobra za upravičence iz Ljubljane, od 28. do 31. oktobra za one izven Ljubljane.
2.	Začasno pokojnino za mesec november 1944 aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom in podčastnikom bivše jugoslo-venske vojske: od 2. do 4. novembra
3.	Preživnino za mesec november 1944 svojcem vojnih ujetnikov aktivne in rezervne jugoslovenske vojske in sicer:
od 2. do 4. novembra za upravičence iz Ljubljane, od 6. do 9. novembra za one izven Ljubljane.
Podpora se izplačuje navedene dneve samo dopoldne od 8. do 12. Izplačevanje se zaključi 9. novembra.
V času izplačevanja se nove prošnje ne bodo reševale niti se ne bodo dajala pojasnila strankam, temveč šele od 10. novembra dalje v uradnih urah od 9. do 11.
Upravičenci so dolžni predložiti te-le listine:
a)	osebno izkaznico;
b)	pošto svojega člana iz vojnega ujetništva, internacije, pisano vsaj julija 1944 in pozneje ter naslovljeno na upravičenca, ki podporo prejema, ne pa na druge osebe. Taka pošta mora imeti naslov obeh strank in uradni poštni žig ter se smatra kot uradni dokument.
Ako take pošte upravičenec nima, potem mora predložiti potrdilo rajonske policijske stražnice (za Ljubljano) oz. potrdilo pristojne občine (za okolico), da se omenjeni član družine še ni vrnil domov.
Tako potrdilo nadomešča lahko uradno potrdilo Rdečega križa, ako navaja, kje se dotičnik nahaja, in ako je izdano me seca julija letos in pozneje.
Kdor izmed upravičencev ne more priti osebno, lahko pooblasti pismeno drigc zanesljivo osebo (oni zven Ljubljane na pr. župane, tajnike, uradnike prehrane*, katerim naj se izroči tudi vse. kir je pod a b) in c^ cznačero
Ako občinski organ želi dvigniti pripadajoče prejemke za vse ali več upravičencev iz občine, naj se za vse take člane, nahajajoče se v vojnem ujetništvu, internaciji ali konfinaciji, ki se še niso javili s pošto, napravi skupen seznam, potrjen od župana in tajnika* s pripombo, da se dotični še niso vrnili domov. Seznam naj obsega naslednje podatke: tek. štev., ime in priimek vojn. ujetnika, interniranea ali konfiniranca; ime in priimek upravičenca in štev. njegove osebne izkaznice. Za one osebe, ki so se jav>le s pošto, naj se ista predloži.
Pripominja se. da se bo denar izdajal edino proti predložitvi navedenih dokumentov.
c)	Ako upravičenec prejema podpore za več oseb v družini, je take dokumente predložiti za vse člane iz družine.
Družinam interniranih, konfiniranih ali nriprtih razvrščenih in nerazvrščenih državnih uslužbencev, uslužbencev pokrajine ali drugih javnih in pomožnih ustanov, ne pripada niti preživnina niti sploh kakšna podpora pri tukajšnjem uradu.
Pokrajinski vojaški urad
Opozorilo hišnim lastnikom
Uprava policije — oddelek za protiletalsko zaščito opozarja vse posestnike big na navedbo o dopolnitvi predpisov o protiletalski zaščiti, ki je razširjena na vse mestne predele Ljubljane, glede ureditve hišnih zaklonišč in izvršitve ostalih ukrepov hiSne protiletalske zaščite, da v danem roku isto izvrSijo. Proti kršiteljem te nargdbe se bo strogo postopalo.
Zvlsanfe poštnih pristojbin za pisma in dopisnice
Poštna direkcija v Ljubljani razglaša, da se zviša s 23. oktobrom t. 1. tuzemska pristojbina za navadna pisma v krajevnem in medkrajevnem prometu do teže 20 gramov na 1 liro, preko 20 do 250 gramov na
2	liri, za dopisnice pa na 0.50 lire.
Osi^aja vžigalic kadileeo
Kadilci dobijo vsak mesec do preklica vžigalice znamke »Cerini« in sicer moški po dve Skatljici, ženske pa po eno. Za mesec oktober odrečejo trafikanti za moške odrezka »A« in »B«. za ženske pa odrezek »H« tobačne nakaznice.
Nalvišje estse na ljubljanskem živilskem trgu
Šef pokraj nske uprave je 20. X. t. 1. določil za tržno blaoo v Ljubljan- najvišje cene. ki veljajo cd ponedeljka 23. oktobra 1944. zjutraj dalje do objave novega cenika.
NaVšje cene ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v cen:ku navedeno blago n ca plačevati, so naclednie:
Novo kislo ?e'jr- 6«0 L: k:s!a repa brez zelenja 2 L: rdečo z='ie 4 L: zelnite glave
3	L; zelje ni debelo 2 L: svež" naribano zelje
4	L: ehrovt 4 L: črna ro «'.:ev 3 L: rdeča pesa
5	L: koler»bce 6 L: koleraba 4 L: karfijola 10 L: novi krompir 4 L: buče 2 L: paradižnik 10 L: Ravnata foMa 8 L: endivija 6 L; rdi 5 6 L: sp na "a 8 L: šonek mešane zelenjave za iuho 050 L: osna žen o rdeče korenje 8 L; peteršili 6 L: zelena 8 L; por 9 L: čebula 6 L; čo-eri 10 L: osnaženi hren 6 L; hruške 14 L: nbc.'ka 14 L: jabolka za vku-hivanje 7 L: pobo T vr=te (jurčkO 20 L: gobe II. vrste 12 L: suho lipovo cvetje 25 L: kosanj 15 L.
Kjer m posebej naveden liter veljaio cene za kiloCTam Opozarjamo na da v6e te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, prdelano v Ljubljanski pokrai;ni. ker za bla-«o. uvoženo iz drug'h pokrajin, veljajo cene, k- jih zi vsako pošiljko posebej odobri Šef nokra';nske uprave.
Posebno na opozarjamo nrodaialke in prodajalce da mora biti po teh cenah napro*3aj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju kot je opisano v ceniku Vsa povrtnina mora bit- osnažena :n oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža
Vse te najvišje dopustne cene al: tud: vse n žje cene morajo biti v:dno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarievem trgu. temveč tud: na žVlskTi trgih na Viču na Sv Jakoba trgu in v š:aci. enako pa sploh pri vseh proda 'alkah :n prodajalcih po vsej medni občni 1 jub!jansk- Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maks^mahvli cenkih in j""b sedaj ni v ceniku, se mora prodajat"' po prejšnjli cenah kot ob isti letni dobi lanskega leta če m bila za tisto blago 9 posebno odločbo Šefa Dokraiinske uorave — odd. XI. odobrena drugačna cena Ponavljamo, da ima-io prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti lisTČ z enotno ceno :n kakovostjo blaga Ta cen k mora biti obešen na vidnem mestu tok o v trgovinah na debelo kakor tud v grodajalnah na drobna Carici ae dobe v
Gospodarstvo
Finske reparacije
Finski je Sovjetska zveza, kakor znano* naložila vojno odškodnino v višini 300 milijonov dolarjev. Ce si hočemo ustvariti približno sliko obremnitve, ki jo je prevzela ta dežela, tedaj ne zadostuje, če znesek 300 milijonov dolarjev enostavno preračunamo v finske marke, kar bi dalo po valutni relaciji (1 dolar = 49.15 finske marke) okrog 15 milijard mark. Ker mora Finska odškodnino plačati v šestih letih, bi odpadlo na eno leto 2 in pol milijarde mark.
Znana nemška revija Bankvvirtschaft se v tej zvezi bavi predvsem s tremi vprašanji. Finska že doslej ni mogla vseh vojnih bremen nositi sama in je dobivala iz Nemčije znatne blagovne dobave brez usireza-jočih protidobav. Finski doslej ni bilo treba za nemške dobave vojnega in drugega materiala dajati enakovreden ekviva.ent. Zato je bila Finska trgovinska bilanca v zadnjih letih vsako leto pasivna za okrog 5 milijard finskih mark. Tako je bila Finska skoro edina dežela, v kateri je imela Nemčija vedno znatne klirinške terjatve. V bodoče bo Finska hudo prizadeta, ker bodo odpadle te nemške dobave.
Nadalje je treba upoštevati, da Finska ne more s poljubno naglico preurediti industrijskih in drugih naprav za proizvodnjo predmetov, ki jih zahteva Sovjetska zveza Sovjetska zveza zahteva za odškodnino predvsem dobavo raznih industrijskih izdelkov in električne energije. Za imski les, ki je glavni izvozni predmet Finske, pa se ne zanima, ker ima sama dovolj lesa. Finska bo potrebovala znaten kapital za preureditev svojih industrijskih naprav, kar bo še dodatno pritiskalo na življen?ko raven finskega naroda.
Končno je upoštevati, da se je storilna sposobnost finskega gospodarstva z odstopom Karelije, Pečenge in Porkale in spričo ogromnih žrtev, ki jih je dežela doprinesla v dveh vojnah, občutno zmanjšala. Odstopljeno ozemlje Karelije predstavlja 6.5% celotne površine; na to področje odpade 11 °/o vsega prebivalstva in 12u/o finskega delavstva. Tudi preselitev Fincev iz Karelije bo zahtevala znatne stroške, sicer se mora finsko gospodarstvo temu prebivalstvu docela odpovedati.
Ce si hočemo ustvariti sliko bodočega razvoja finske plačilne bilance, tedaj ne smemo prezreti, da je celotni finski izvoz v ugodnem letu 1937 dosegel le kakih 200 milijonov dolarjev (v enaki višini se je gibal tudi uvoz). Od takratnega uvoza pa je odpadel znaten del na izvoz iz področij, ki jih je morala sedaj Finska odstopiti, torej na Karelijo, Salo, Pečengo in Poikalo. Ce naj Finska zadosti sovjetskim odškodninskim zahtevam, tedaj mora na eni strani povečati izvozno storitev za 25 do 30%, na drugi strani pa mora v precejšnjem obsegu zmanjšati uvozno potrebo. Finska plačilna bilanca bo hudo obremenjena tudi iz drugih razlogov, ki so v zvezi s premirjem. Prej so tvorili v finski plačilni bilanca znatno postavko finski dohodki za razne storitve v inozemstvu, predvsem dohodki iz morske plovbe. Ker pa mora sedaj Finska svojo trgovinsko mornarico skoro v celoti staviti na razpolago zaveznikom in se je vrhu tega tonaža bistveno zmanjšala, oodo ti dohodki znatno okrnjeni. Ce končno še upoštevamo, da bo moralo finsko gospodarstvo, ki bo glede produkcijske kapacitete precej oslabljeno, poleg odškodnine 300 milijonov dolarjev v obiiki brezplačnih blagovnih dobav staviti zaveznikom na razpolago razni material za vojaško pomoč zaveznikom v višini, ki zaenkrat še m določena, tedaj moramo spoznati, da so bremena, ki so naložena Finski, v resnici izredno težka
Obvestila Slovenskega fldesega križa
Spremembe v poslovanju paketnega oddelka. Slovenski Rdeči križ je določil sledeči vrstni red za sprejemanje paketov, da s tem omogoči strankam hitrejšo oddajo. To velja od 23. oktobra 1944. dalje.
1.	Za vsak paket se izpolnita dva listka (dozdaj le eden), pisana razločno z natančnim naslovom, kar velja tudi za napise na paketih.
2.	Brez izjeme se bodo sprejemali paketi izmenoma v dveh tedenskih skupinah po začetnih črkah naslovljencev kakor slsčtil
I. skupina: A, B, C in C v ponedeljek; D, E, F, G in H v torek; I, J in L v sredo; K v četrtek; M v petek.
H. skupina: N, O in R v ponedeljek; P v torek; S v sredo; š, T in U v četrtek; V, Z in ž v petek.
črka, ki pade na praznik, pride na vrsto na dan pred praznikom popoldne od 3. do 5. ure.
Ta razporeditev velja za prebivalce mesta Ljubljane. Prebivalci, ki stanujejo izven bloka, lahko prinašajo pakete vsak dan med uradnimi urami.
Občinstvo se ponovno opozarja, da v lastnem interesu kakor tudi v interesu naslovljencev ne daje v pakete predmetov, ki so strogo prepovedani, n. pr. pisem, časopisov itd. Paketi smejo tehtati največ 5 kg; težji paketi se bodo odklanjali.
Uradne ure so vsak delavnik razen sobote od 8. do 11. dopoldne, ob petkih in dnevih pred praznikom pa tudi popoldne od 3. do 5.
Prevrat v Guatemali
Ženeva, 21. okt. Bogota javlja, da je bil pri nemirih v Guatemali ubit general Fede-rco Porrada. poveljnik prestolniške garniz-je. Glavno mesto so revolucionarj- naskočili ter prsilili začasnega predsedn:ka Ponceja. da se i"m je uda!. Nemire so povzročili predvsem d jaki kot protest proti Poncejevm ukrepom napram učiteljem.
Milijarde drahem
Madrid. 21. okt. »Evenin Star« poroča, da je zavzela inflacija v Grčiji že ogromen obseg. Za eno noč v hotelu je treba plačati 420 milijard, za en zajtrk 35 miijard. za eno cigareto 4 m lijarde in za eno platneno denar-■ven ^00 miViard drahem
mestnem tržnem uradu po 0.50 L Za prideke, k; jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene z prejšnjih cenkov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovanj po naredbab z dne 26. januarja 1942 št 8 in z dne 25. novembra 1942 št. 214 ter po naredb z dne 12. marca 1041 M s št 358
Zatemnitev od 17.3® do 64o
»JUTRO« št .....--1	' w "v- " ' " ' •' " ' '	'	1 Nedelfa. 22. X. 1944
Spomini na Simona Gregorčiča
Leta 1906. v junija je povabil Gregorčičev najboljši prijatelj, Sorojak ln sešolea notar Ignacij Gruntar pesnika v Ribnico. (Zanimivo je, da sta bila rojena oba tete-leta: 1844.) Vsa Ribnica je bdi« ponosna Ha ta obisk ln je izkazovala pesniku vso poeornost, ljubezen in spoštovanje.
Gregorčič ni bil nikoli preveč trdnega ziravja. Takrat se mu je že na obrazu poznala bolshnost. Bil je visoke, slcke postav® e karakterističnurj visokim čelom. Melanholične, mile oči eo bile jasen odsev njegove mehke, iirične duše. Govoril je počasi, imel »norec, nad vse simpatičen glas, da bi ga človek še in Se poslušal: saj je bil ta glas odmev njegove samo za lepoto, pravico in ljubezen plem-tečega srca.
Najrajši se je sprehajal po obsežnem no. tarjevem vrtu ali posedal na klopi ob vili. Tudi v družbo k Cesietu ali v hotel Arko je z notarjem ali njegovo soprogo včasih zahajal, a Te za kratek čas. Gruntar je imenoval njega šimen, on notarja Nac.
Nekoč je izrazil Gregorčič fcotaiskemu kandidatu Francetu Burgerju željo, da bi — če mogoče — zapele mia le deklice nekaj domačih narodnih pesn.1. Burger je sklical več trsk h deklic v stransko sobo pri CeneUi in so seveda zapele tudi nekaj Gregorčičevih pesmi. Ves ginjen je izjavil. da že dolgo, dolgo ni bil tako srečen in zadovoljen. Ker se je notar Jruntar, kakor po navadi. šaM z deklicami, mu je Gregorčič smeje zažugal:
Oj ti stari naš Ignacij.
Si ljubitelj vil in gracij,
Vilo vsako bi vesel
Ti poljubil in objel!
Kmalu po pesnikovem prihodu je notar Gruntar naroČil piscu teh vrat, naj aranžira Gregorčiču na čast izlet v Novo Štifto pri Scdražici. kjer je pasel duše župnik Klinar. Ta je bil po vsej ribniški de lini nad vse priljubljen in spoštovan, bil pa je tudi velik prijatelj petja in glasbe. Igral je izvršno harmonij in orgle. Pri nedelj-skih večehricah jc hodil ol oltarja orglat in pet na kor. Imel je navzlic svojim že skoraj sedmim k:i?.em še vedno lep bariton Bil je koroški roj?!k ir Gregorčičev mi;; V>strn" prijatelj. Javnosti najbrž ni znano. da je župnik Klina1- komponist ponaro-de!c pesmi Slepe c«: Le enkrat bi videl, kje sonce gor gre...
Poznali smo ga samo pod imenom štif-tar. Bil je nad Vse šegav in dovtipen. O njem so krožile po vsej Ribniški dolini razne anekdote. Relno enkrat ali tudi dvakrat na teden se je pripeljal >rez hlapca na svojem kmetskem vozu zapravijivčku v Ribnico in opozarjal nase s širokokraj-rim črnim klobukom.
V spominu so mi ostale tri njegove potegavščine, ki jih je vredno rešiti pozabe Stali smo na trgu Navzoč je bil tudi mesar Križman. Pripelje se štitiar, ustavi konja in zakliče Križmanu: rAli bi radi kupili debelega prešiča?« — .Seveda, gospod župnik, kdaj naj pridem ponj?' — »Vi bi torej radi kupili le belega prešiča, jaz bi ga pa tad prodal, če bi ga imel« — in je smeje pognal konja v grajski hlev, ker sta bila z graščakom dr. Rudežem dobra prijatelja.
Drugič ss je zglasil v ribniški posojil-niei ter zaklical trgovcu Lovšinu, ki je opravljal posle blagajnika, da bi rad vložil 20.000 kron. . Prav radi ;"ih sprejmemo, gospod župnik,« mu odgovori Lovšin. »Jaz bi j;h prav ral vložil, če bi iih imel,« je dejal in hitro izginil pri vratih.
Najboljša potegavščna je pa bila naslednja:
Gospa. Višnikarjeva je imela najlepši vrt v Ribnici, iz katerega sano dobivali ob vseh prilikah cvetke in šopke, posebno go. dovniki. župnik Klinar je bil tudi ljubite?} cvetlic tn je imel za župniščem '.ep cvetlični -vrt. Rad je prihajal na vrt gospe. Ob takih prilikah je bilo v vrtni utici nič koliko smeha in zabave. Nekoč pove gospa župniku, da je naročila nad vse zanimivo, redko eksotično rožo, glede katere ima zagotovilo, da bo uspevala tu li v ribniškem oz- ačju. Takoj naprosi župnik gospo za čebulico. Gospa obljubi, da bo po prejemu pošiljke vsadila eno čebulico v cvetlični lonček in mu oboje poslala, župnik je z največjo pažnjo gojil to eksotično rožo na svojem oknu, vendar se je razcvela v — navaden krompir, štiftar je molčal ko grob, gospa pa ie nestrpno čakala, kaj bo. Na jesen je bila navada, da so pošiljali drug drugemu koline. Tudi Višnikarjevi so dobili ol štiftarja koline: mrežno pečenko in vse vrste klobas, med njimi tudi posebno veliko krvavico — danko. Gospa jo je dala posebej peči. Nič koliko masti je
Vladimir M.:
Kadilka
Preden sva se vzela, mi je bila svečano obljub k. da po porok' ne bo pokadila nobene cic^rete več.
»Eno. dve cgareti na dan mi boš le dovolil do takrat, ali ne.« me je resno, skorajda proseče vpraša :n dodal;: »Prehitro ne gre. Tako se bom laže odvadila ...«
»Dobro.« sem rekel vidno zadovoljen, saj me je njena prevelika strast do tobaka zmeraj bolj vznemirjala, zlasti zato. ker sam n« kad.m.
In prav zarad tega. ker ne kadim, sie je vnela zame. tako vsai je trdila Meni pa je b la že od vsega pooetka všv Pr presta n priki"^ po zunan ost- ter zaledno poštena in pametna. Zif'.> sem se bi k»> kmaju cdlo-č.L di se z njo poročim Dejstvo, da kadi, me sprva n' vznemirjalo, ker sem io le malokdaj videl s cigareto v u«? h. zlast pa zato ce, ker sem bi i umerjen tfa ir. bom z Mikc-to edvadii.
Toda varal sem se.
Ko st: je b lo najino poznanstvo utrdlo. je vidno zrasle število cigaret k j:h je pokad:la na ckn. Sploh se je število cipaiet večalo v razmerju nfj:ne sta'no se razplamtevajoče ljubezni Tako da še =edaj ne vem. ali je b:la ljubezen merlo ka;enju al kajenje merilo ljubezni...
Pojav me je vznemiril, da sem slabo spal Po daljnem premisleku pa sem sklenil da jo bom skušal previdno epozor ti na nedosledne posled;ce. k b jih utegnila imet: nelepa razvadi za njeno zdravje
Sla sva v kavarno in sedla za mizo ob oknu. Tukaj, sem e mislil bo najbolj prikladno. Komaj sva bila za mizo, že je v torbe poiskala crgareto. jaz pa hitro vžigal:ce... Potem naju je obdal sivkasto moder, vonjav dim. Nehote m je upadel pogum Oba sva segla po čarevkih in ee zatopla v branje. Nenadno pa sem zasledil kratek članek o
porabila in dodajala, a ni šlo in ni šlo. Samo čuden duh in dim je napolnjeval ku_ hinjo. Nazadnje ja venlar klobasa počila: krvavic* j« bila napolnjena z žaganjem. Smeha zu bilo ne konca ne kraja. Najbolj m je krohotal nadsvefcnik Višnikar — pri izbo: ni štiftarjevi mrežni pečenki.
Ko smo te in druge štiftarjeve potegavščine pravili Gregorčiču, se je od srca smejal.
K temu originalnemu župniku je torej namenjen telet, ki se ga je simpatični župnik nad vse veselil. Izleta so se udeležili sodni nadsvetnik Višnikar s soprogo, notar 9 soprogo, Zdravnik dr. Schiffrer in več drugih rttauekih veljakov. Deloma na vo. Beh, deloma peš. Bil Je nad vse lep sončen dan. V vznožju Nove Štifte je goste pričakoval župnik Klinar, objel in poljubfl svoiegk mladostnega prijatelja ter rekel: »Glej, šimen, že nekaj let ni bila zastava ca zvoniku, danes vihra trobojnica Tebi na čast!« Oba sta imela solze v očeh — ob
svidenju po tridesetih letih___
- Pri okusno pogrnjeni mizi na vrtu je naprosil notar Gruntar župnika, da bi zapel svojo najljubšo pesem. Ni se obotavljal in zapel:
To sladko vinsko kapljico zdaj hočemo
popiti,
Zavezo staro bratovsko želimo ponoviti! Zato napij zdaj bratu brat, da bi veseli bili, Morda je bilo zalnjikrat, da skupaj smo
ga pili!
Nam čas beži kot divja zver, le kratko je
živeti,
In hitro hoče ljubi mir nam kruta smrt
vzeti.
Zato ne dajmo dolgo stat s kozarci, bratje
mili,
Morda je bilo zadnjikrat, da skupaj smo
ga pili!
Sem zmeraj zvesto ljubil vas, če tud' ni
bilo znati,
Srce za vas je vsaki čas gorelo, dragi
brati.
A danes dajmo si spoznat', da smo si dobri
bili,
Morda je bilo zadnjikrat, da skupaj smo
ga pili!
če pa se še tako zgodi, da zopet bi se zbrali, Si desne roke bomo mi kot zvesti bratje
dali.
Zapeli bomo tistikrat, Begu se zahvalili: »Saj ni še bilo zadnjikrat, da skupaj smo
ga Pili!«
Zapazili smo solze v pesnikovih očeh. Tiho se je za nekaj časa odstranil in šel
Schopenhauer primerja nekje obdobja našega življenja z zaporednostjo premič-nic: najprvi je na vrsti Merkur kot budi-telj razboritosti. Potem nas obvladuje Venera, ki nam njene simbolike pač ni treba razlagati. Sledi Mart, ki nas požene v življenjsko borbo. Nato se viharji unese jo in modri Jupiter daje življenju trdnost in vsebino. Potem pa se nam približa mrki Saturn in prinaša utrujenost, turobnost ali obup. čeprav je naše življenje šele v zenitu in smo prehodili komaj dve tretjini njegove poti, obstanemo nenadno pred durmi, ki nas navdajajo s preplašenostjo: pred starostjo! Cez njihov prag stopimo v poldan življenja, od katerega se sonce nagiba polagoma proti zapadu.
Pred tremi desetletji in pol je danska pisateljica Karin Michaelis pogumno izdala knjigo, ki je nje naslov »Nevarna leta« postala često napačno umevana krilatica. V tem romanu gre za žensko zrelejših let, ki začuti v srcu nenadno, vročo ljubezen, zapusti svojega moža in trpi brezupno zavoljo drugega, kajti — in tu je odločilna točka — poželela si je mladostnega doživetja, toda sama ne vzbuja nobenega poželenja več.
čeprav ima »tragedija staranja« v ženskem življenju večjo vlogo in vodi zlasti v prehodni dobi klimak-terija do hudih duševnih sporov, zaide tndi marsikateri moški v past teh let.
V literaturi srečujemo dovolj del, ki obravnavajo na dramatičen način ta moška »nevarna leta«. V življenju se ta prehod običajno seveda ne odigrava tako dramatično kakor v literaturi in »opoldanska kriza« našega življenja gre s svojimi čustvenimi pretresi pogosto le kakor siv
škodljivih posledicah tobaka, zlasti za ženske. Kratko in jadrnato, a učnkovito in žalostno resnično. Takrat sem se od'uč'
»Poglej,« sem rekel in ji ponudil časnik. »Prečitaj tole.«
Z zanimanjem je vzela časnik in puhnla gost oblak d:ma, nakar je pazljivo čitala. Med čitanjem pa je zmeraj bolj vlekla in puhala. da jo je obdal neprodimo gosit dim.
Sprva je bla videtj o pla sena Ko pa je prečitala, me je ošinila z zapeljivim pogledom ;n ma'omarno rekla:
»Neumnost! Bedak je, kdor je to napisal! Kako se more sploh zgoditi, da pr de kaj takega v list? ...«
»Bed.ik??« sem ostrmel. »Kako, bedak? Saj vendar trdi golo resn:co. To bi moral vsak vedeti, namreč, da štirideset in več c garet na dan dejansko un:č; sleherno mlado žensko...«
»Saj jih ne pokadim štirdeeet na dan,« me je przadeto prekinila.
»Koliko pa?«
»Kakih dvajset.«
»Tudi to je preveč!« sem odločno rekel in, ko sem opazi, da je njen zali obrazek pobarval rah'a rdečica, misleč na pregovor: »•kuj železo dokler je vroče,« n?g!o dodal: »Ali nis: že sama opazila, da ti kajenje škoduje?«
»Nkakor ne. Prav dobro se počutim, ko kadim.«
»Motš se« sem nadaljeval svoje poizkuse prodora, »kolikokrat si se že pritoževala, da te bolj glava ...«
»Pa ne zarad kajenja.« me je z upornim glasom preknla.
». . in da se ti zameg!-' pred očmi...«
»To so dTugi vzroki!« Odvrgla je izgorelo cig?reto n kakor sitroj brez volje po:skala drugo ... Vžigalica h — novi oblaki dima. V zadregi se je presedla in gledala po d:mu.
»Pa zakaj naj bi opustila kajenje?« me je nenadno vprašala in me pogledala.
»Zarad; zdravja vendar.« sem rekel prizanesljivo. msleč. da je obramba že omajana.
»To so prazne besede 1« je po kratkem
Iv cerkev. Njegova duša je pač čutila, da je bilo — zadnjikrat...
Po povratku v Ribnico je bil domenjen po večerji sestanek pri Cenetu. Gregorčič se ie opravičil, da je izmučen in da gre počivat. Gospa Višnikarjeva je povabila njega in pisca teh vrst na skodelico bele kave v svojo vrtno utico. Preden je bila kava ser vira na, je pustila prinesti buteljko jeruzalemca iz kleti. Gregorčič ni nikoli dosti pil, oziroma vedno s Patino. Branil M je izpitj natočeni kozarec. Gospa pa nI mirovala, da naj vsaj pokusi, da bo imela v spomin kozarcc, iz katerega je on piL Nasmehnil se je in ji napil:
»Ker ste tako prijazni, se pokorim tej kazni!«
Po kavi sva ga spremila do notarjeve vile.
Meseca septembra se je poslovil iz Ribnice. Vsa Ribnica ga je spremila na kolodvor. Imeli smo takrat prav dob-o uspevajoče pevsko društvo. Odhajajočemu pesniku smo na kolodvoru zapeli več narodnih pesmi. Njegovo najlepšo »Pogled v nedolžno oko« smo morali večkrat ponavljati. Vlak, k,- prihaja iz Kočevja, je Imel v Ribnici redno pet minut postanka. Na splošno želio vseh potnikov in vsega navzočega občinstva pa je stal vlak nad pol ure. S solznimi očmi se je peelavhal Gregorčič pri oknu kupeia. saj nj bilo vzklt-kania ne konca ne kraia. Gruntar jeva sta ga spremljala do Ljubljane.
čez dva meseca je tužno odjeknila po vsej Sloveniji vest. da je jubljenec slovenskega naroda umrl.
Brez dvoma sta bila zgo-ai navedena dva priložnostna stiha niegcva zadnja.
Kakor znano, je izšel prv zvezek Gregorčičevih Poezij leta 1352. v založbi notarja Gruntarja, kateremu ;e posvetil pesnik eno svojih nesmrtnih pesmi- »Vrlemu možu«. Kmalu po njegovi smrti je izdal Gruntar v svoji založbi ye3nR"v življenjepis. ki ga je spisal na po-budo in po Grun-tarjevlh navodilih in spominih takratni cand. phil. Anton Burgar, ribniški rojak, sedaj ravnatelj gimnazije v Kočevju.
Po upokojitvi se je notar Gruntar preselil v Ljubljano v svojo na novo zidano vilo v Ulici stare pravde. Vilo v Ribnici je prodal tržanu elektrarnraju in tovarnarju telovadnega orolja g- Jakobu Oraž-mu. Sobo, v kateri je pesnik stanoval preko poletja leta 1906., še sedaj imenujejo Gregorčičevo sobo.
Anton Spendč
pajčolan mimo nas, ne da bi ga v naglici vsakdanjega življenja sploh preveč opazili. Vedno pa ni tako in nujna preusmeritev v novi način življenja povzroča neredko viharje, ki jih doživljamo včasih z isto silo kakor v pubertetni dobi in jih spremlja ista strast.
Vse to sliči sicer nekako blaženi norosti prave ljubezni, toda nje plamen ne gori več iz mladega srca, redi ga iluzija, ki utegne njenega nositelja veljati sicer hude muke, a sili druge ljudi rajši k smehu.
Kolikokrat se ponavljajo v življenju takšne zgodbe: starejši moški, ki mu je življenje že razbrazdalo obličje, se je zaljubil nenadno v zelo mlado dekle. Ona je ostala hladna, njemu pa je ta ljubezen, ki je sličila romantični razvnetosti kakšnega petošolca, povzročala peklenske muke. Zanemarjal je vse, govoril je samo o »njej« in to običajno s solznimi očmi. Naposled je povprašal nekega prijatelja za svet. Ta je bil dovolj pameten, da mu ni hotel samo dobrotno prigovarjati. Nasprotno, povedal mu je naravnost, da se mu oboževano dekle samo smeje in da si s svojim vedenjem, ki se ne spodobi njegovi starosti, zapravlja spoštovanje. To je zadelo. Mož se je sicer povsem skrušil, toda iz najgloblje bolečine se je rodilo ozdravljajoče spoznanje, kj ga je privedlo kmalu do prejšnjega ravnovesja.
Tndi v zakonu se razcvete včasih iz uvelega stebla podoben »zapoznel cvet ljubezni«. Tudi takšne zgodbe so nekaj vsakdanjega: Neka zakonca sta bila poročena kakšnih deset let. Iz prve omame je nastalo tiho prijateljstvo, sicer utrujeno, resignirano, objeto v vsakdanje navade. Tedaj je moral mož za dalj časa odpotovati. Tam v da-
obotavljanje rekla z nenavadno odločnim glasom.
Poizkusil sem ubrati milejše strune. Prijel sem jo za roko in ji čvrsto pogledal v oč:.
»Poslušaj,« sem mehko začel. »Kaj pa če bi te jaz prosil? ...«
Nežna roč ea je vztrepetala. Presunljivo me je pogledala in odložila cigareto. In že je jasno in odločno rekla:
»Če ti želiš, ne bom kadila več...« Potem n'fva več govorila o tem. Bi'a je vseeno dobre volje, jaz pa sem se počutil kakor Hanbal po dobljeni bitki...
Čez nekaj dni Po tej nepričakovano lahki zmagi sem jo presenetil z nepričakovan'm obskoro v uradu, kjer je bila v službi. Sedela je za mizo in kadila .. Ko me je zagledala. je pridušeno vzkl:kn:la.
»Oh.« je rekla, »da si moral prav sedaj priti, ko kadim...« Potem pa je dodala: »Veš. saj ne bi. Toda dob la sem io v dar...«
»To je vseeno.« sem odvrnil vidno poparjen. »Obljubila sr mi.. •«
»Res je, dragi.« me je prekinila v zadregi, »saj ne bom več. Ta je zadnja.« In jo je mirno pokad la.
Čez mesec ali kaj. je nastal med nama prv1 nesporazum. Pač malenkost, ki je vsaki ljubezni dveh mladih src nujna, nekakšna začimba. da se imajo potem še rajši. In tako je tudi bilo. Kar vrglo pa me je. ko sem izvedel, da je začela spet kad:tj kakor Turek. Vendar sem uvidevno presodil položaj in sklenil, da jo odvadim na poseben način.
Ko je nekega dne spet kadila, sem malomarno segel v žep in tudi flfebi przgai c:ga-reto .. Presenečeno me je pogledala, jaz pa, kakor da bi ne bil v;del n česar.
»Ali sij videla.« sem neprisiljeno začel, »kako lep nov klobuček ima tvoja prijateljica?«
»Ne. kdaj?« je odsotno rekla.
»Prejle,« sem nemoteno puhal «ve oblačke, »saj si jo vendar pozdravila. Res. kar pri-
ljavi, daleč od tope enoličnosti dni, Je začutil v sebi nov dih. Svoji ženi je pisal goreča ljubezenska pisma, prave pesmi, in ona mu Je odgovarjala v istem slogu — kako' pred desetimi leti. Doživela sta mesec razjedajočega ljubezenskega koprnenja. Potem se je on vrnil in v vsakdanjosti se je vsa poezija zopet razblinila. Sedela sta si zopet nasproti kakor prej, tiho in brezbrižno. Bile so le kratke sanje: pomladne sanje v jesenskem času.
švicarski psiholog Jung se je s finim razumevanjem lotil teh »starostnih ner-voz«. Slišati je sicer malo grenko, če pravi, da se kazalec življenjske ure ne da pomakniti več nazaj, kajti »kar je našla in je morala najti mladina zunaj sebe, to naj najde človek v popoldnevu svojega življenja v svoji notranjosti«.
Starost, ki je njegova misel usmerjena v duševno življenje, ima svoj namen kakor mladost, ki naj služi naravi, čutom in razmnoževanju.
Kdor se z novim življenjskim izrazom pre-bori do tistega pomembnega praga, se z lažjo mislijo poslovi od vedre pokrajine mladega življenja, da prične s svojo notranjo zgradbo. Kdor se pa ne more ločiti od vabljive igre čutov, začuti nenadno težko osamelost in praznota ter obup ga po-vedeta v »nevrozo«, človek izgubi svojo zaključenost in se »razdvoji sam s seboj«. Njegova duša se bori z depresijami ln melanholijo, ali pa si poišče izhod, nadomestilo za izgubljeno mladost.
Ta nadomestila so individualno zelo različna in obsegajo poleg nenadnih resnih nagnjenj, kakor posebno pobožnost, lahko najbolj čudaške muhavosti. Vsa ta nagnjenja in muhavosti imajo na sebi nekaj nenaravnega, pretiranega. Stvorijo se razni histerični pojavi, ki se izražajo pri ženskah kot ujedljivost, pri moških kot prepirlji-vost. Erotično nadomestilo je tudi zvodništvo. Nevarnejši so kriminalni izbruhi, kakor kleptomanija, kjer si človek simbolično tudi nekaj ukrade, kar mu je življenje odreklo.
Vendar pa, najsi bodo ozadja teh pojavov, ki so skriti v podzavesti, še tako tragična, v vsakdanjem življenju dajejo nekaj snovi za komiko. Ljudje se n. pr. smejejo zarjaveli devici, ki je vsa zaljubljena v svojega mopsa ali jazbečarja. Ta zarjavela devica še nikdar ni prišla iz mode. Med sektaši jo najdemo kot stalnega gosta, ki si je našel tukaj nekakšen zapoznel priključek na ljudi. Starejši ljudje postanejo kaj lahko skopuški, a ta njihova obsedenost na lastnino predstavlja, najsi bo še tako čudno videti, neko nadomestilo za ljubezen. Takšno nadomestilo si je nevede omislil tudi hipohonder, ki je v večni skrbi za svoje zdravje. Molierove tragikomične osebnosti jahajo še posebno tipično podobne konjičke.
Neka razumna ženska je dejala:
»Tragika ni v tem, da si star, temveč da hočeš biti mlad!« Kako bolestno občuti marsikatera ženska, da si je tedaj nihče ne poželi več, da je ne snubi. Tako se dogaja, da se čutijo v tej dobi povečane duševne občutljivosti marsikatere zapostavljene od svojih mož, ki se pa v resnici nemara niso prav nič spremenili in niso postali nič bolj neljubeznivi ali brezbrižnejši, nego so bili že mnogo let. Toda mirni dom se je spremenil vendarle nenadno v pekel.
Takšen pekel je doživel mož, ki je njegovo ženo po zaslugi neke »dobre prijateljice« obsedla manija do idej za reformo zakonskega stanu in do osvoboditve žensk. Nenadno ni hotela biti več »igrača njegovih muh«, njegova »posest« ali njegova »gospodinja in dekla«; iz svojega »lutkovnega doma« je hotela ustvariti »moderen zakon«. Neporočena prijateljica jI je dajala navodila ter jo ščuvala proti možu. Toda ta je bil bistroumnejši od obeh in je z zvijačo rešil položaj. Začel je prijateljici dvoriti, postarna devica se je na to ujela in »moderna« žena je postala kaj kmalu majhna, ljubosumna ženkica. Puhle fraze so jo minile, prijateljica je zletela in stvar se je končala s »happy endom«.
V nekem drugem primeru, ko je žena tirala svojega moža s krčevitim jokom in godrnanjem v obup, se je ponašal mož manj spretno. Poskušal je z dobrohotnim prigovarjanjem, popustljivostjo in vsemi mogočimi pozornostmi. Stvar je postajala hujša in hujša. Moral je pritegniti zdravnika za svet. Ta se je nasmehnil in dejal: »To se vam bo zdelo seveda zelo surovo, če vam povem, da morate pri vsem sočutju pokazati več brezbrižnosti — toda .kompleksov* ne smemo gojiti. S tem jih ne odstranimo. V takšnem primeru je mogoče samo razumno .ignoriranje'!« In res, ko je žena opazila, da se mož ne zanima več za njene muhe, ji je postalo dolgočasno in je
vlačna je v njem. Pa tud1 sicer je res okusen klobuček...«
»Poslušaj.« mj je nenadno padla v besedo in zamišljeno zadušila sivojo cigareto. »Morda pa je le re«. kar je napisal t sti zdravnik o kajenju. Včeraj mi je bilo slabo po c:ga-reti...« Obmolknila je in pomislila, jaz pa sem divje puhal goste oblake naravnost v njen obraz. Potem me je čudno pogledala in odločno rekla: »Ali veš da je zelo težko opusitit- kajenje? Kljub temu se ga bom odvadila ... Boš videl!«
»Verjamem,« sem resno odgovoril. Zdrznila se je in oči go ji zagorele
»Joj, sedaj pa res ne smem več kadiri! Sedaj, ko sj rekel, da m- verjameš, bi me bilo pred samo seboj sram...«
In res. Nekaj dni je ni nihče pripravil do kajenja. Oddahnil sem se in tudi sama je bila videt1 navdušena nad zrnato. A nista še minila dva tedna, ko je spet začela. Ujezil 6em se ko Ie kaj. Uporabil sem vso svojo oblast in ves vpliv, a zaman Grozi sem s prekinitvijo prjateljskih stikov. In tedaj je rekla: »Vsaj do poroke mi dovoli eno ali dve na dan, da se bom- laže odvad la. potem nič več, prisežem ti...«
Privoli sem in hitel s pripravami za poroko.
Na svatbi smo se dobro imeT. Ko fe bilo navdušenje nekako na vrhuncu, me je žena, vsa srečna in ljubezniva, nežno vprašala:
»Dragec. ali mi dovoliš. da eno pokadm? Danes, izjemno...«
»Seveda, seveda.« sem prizaneslj vo rekel in nisem misli več na to.
Potem ®e je nemoteno razvijala najina družinska sreča Vse je bilo v najlepšem redu V začetku 9em bil pozabil povedat", db je moja življenjska družica tudi i zborna kuharica. Odkar sem pri nji na hrair. se vidno red m. Vendar pa me je motil nenavaden priokus. Pri kosilu, pri večerj: in sploh kadar 9era karkoli jedel, sem moral podzavestno mi-sditi na tobak. Sam nisem vedel, zakaj. Ne-
prenehala z njimi. Manjkalo jI Je pa£ »Sle«
dal ca«.
Napačno je tedaj, če mečemo strupene puščice drugega nazaj, napačno pa je tudi, če si hočemo z umetno pozornostjo priboriti mir.
Pravilna Je le mirna nevtralnost in pa to, da poskusimo misli in duševno življenje drugega okreniti v novo »mer.
Te sistematske preusmeritve nam je treba, ko stopi sonce našega življenja v zenit. Ne smemo misliti v zrelem avgustu s tegobo samo na to, »kako lepo je bilo nekoč v mesecu maju«. Poskrbeti moramo naši duševnosti za novo vsebino. Le tako nam utegne tudi starost darovati svoje užitke, ki jih ima — le da jih ne smemo iskati zunaj nas, temveč v nas.
SLOVENCI — BERITE!
.O'4-V, [Zll.s kt	L-,t:6 G. N:-fi t) -P N -T, K'
OROD3EMEDNARODN EGA Žl DOVST'/A
DOKUMENT PRETEKLOSTI!
General Rupnik svojim častnikom
KRAGUJEVAC 1938 KNJIGO DOBITE V VSEH ZALOZBAH IN KNJIGARNAH
Cvetke v le^ii
Na razstavah izdelovalcev umetnega ledu je bilo pred vojno pogosto videti v led položene cvetke. Te otroke sonca in svetlobe so vlagali na ta način, da bi pokazali, kako prozoren je umetni led. A tudi v naravi so cvetlice, ki v ledu rasejo in celo razvijajo svoje cvete.
Če si hočemo ogledati takšno čudo narave, se moramo v Alpah dvigniti precej visoko, v tisti pas, kjer leži poleg ledni kov svojevrstno oblikovan, v zrnčast led spremenjen sneg. če pridemo jeseni ob rob takšnega lednika, nas bo v ugodnih okoliščinah presenetil nenavaden prizor. Iz snega dvigajo pravkar razcvetele rastline svoje glavice, in to včasih v tolikšni množini, da našteješ na meter 10 do 20 cvetov. Te rastline pripadajo običajno različnim vrstam, zanima pa nas posebno ena med njimi z modrordečkastim zvon častim cvetom, ki se imenuje planinski ali snežni zvonček (Soldanella). Njegovi zimzeleni lističi rasejo pod ledeno odejo ob tleh, stebelca si je pripravil že prejšnje leto in so v temperaturi nič stopinj dosegli višino nekoliko milimetrov. Ko prične poletno sonce tajati led in snežnica, ki njena temperatura ne presega ledišča, omoči tla, se tudi rastlina v globini prebudi v novo življenje. Betvice s popki poženejo, a toplota, ki jo proizvaja rastlina s svojim dihanjem, topi zrnčasti led okrog nje. Zvonček si v led tako rekoč izvrta luknjo, skozi katero sili vijoličasti popek na površje, da se tam razvije v cvet. Niso pa vsi zvončki tako srečni, da bi se preborili do svobode.
Če prerežemo na raznih krajih led, najdemo v njem poedine zvončke, ki so se jim popki odprli, še preden so prišli na beli dan. Rastlinice cvetejo potem dejansko v majhnih votlinah v ledu in so videti kakor rastlinski deli ali žuželke, ki so zaprti v jantarju, ali kakor pisani drobci, ki so jih vtopili v steklene krogle. Razcvet takšnih planinskih zvončkov pa se ne omejuje samo na to, da bi se odpirali cvetni venci, temveč dozorijo tudi prašniki. če vzamemo zvonček iz njegovega malega ledenega doma ter se dotaknemo njegovih prašnic, opazujemo razločno, kako pada pelod z njih.
kega dne je plaval v juhi celo kos cigarete... N kakor nisem mogel razumeti, kako je padel vanjo... Saj vendar ne kadim n žena tudi ne... Potem se je zgod lo. da sem zasledil pepel v sladkorju, tobak v moki; da je bila moja srajca preluknjana, prav tako nekatere rjuhe. In ko 6em še opazil da računi v gospodinjstvu ne odgovarjajo, da so postal' njen: časih snežnobeli zobje rumenkast in konice nežnih prstov rjavkaste, sem jo trdo prijel.
»Kaj to pomeni? Ali bo? opustila kajenje al* ne? To se mora nehati, scer...« Odgovor je bil jok m še marsikaj, kar kal' mir in soglasje komaj sklenjenega zakona Moral sem jo še tolažiti n pros;t" odpuščanja za-racS preostrega na strma .. Bila je vdno pomiri ena. nakar ie rekla:
»Vem, dragi možiček da s dober... Ali b: te smela nekaj prositi?...« Pr tem se me ie zaupljivo oklenila. »Seveda, kar pove j...« sem hitro privoli »Veš. za tvojo tobačno nakaznico bi te prav lepo prosia, ko pa so nam ženskam tako skopo odmerili...«
»Naj bo,« sem podlegel »Toda zapomnT si, da boš sama odgovorna, če bodo najin! otroci zločinci al" kaj podobnega...«
In tako se ie nadaljevalo nekai mesecev. Iz našega stanovanja se ie zmeraj kadilo, da so nekoč celo mislil da gori Vda! sem se bil na cel črb" m n:sem več nit' pomislil, kako b svojo ženo odvadi! kajenja
Kmalu potem pa me ie presenetil sin. Z dnevno svetlobo se je seznani tuleč Babica je rekla da m- ie zelo podoben, da je zelo 'ep otrok velik in močan Nekoč ga ie žena vzela v naročje n me prosila, nai r dam cigareto Hitro sem fi ugod;! in prižgal Malček j- veselo nI Nenadno pa je prenehal in se zastrmel v c gareto v materinih u«+-'h... Gledal je n gledal.. Potem na je sitegnil ročico in za godrnjal kakor b hotel reči: »Dai^ meni cigareto, da bom kadil. ..« Na ženo je prizor tako vplival.' (fe se od tedaj ni hotela dotaknti nobene cigarete več,
rftrtfftO* S?. 5f3
mtfelfc, 22. K r&f* -
K&oniUa
*	Kako je bil ranjen maršal Rommel. 17.
julija se je po razgovoru v prednjih črtah maršal vračal nazaj v svoj glavna stan. Ko jie zapazil letalski opazovalec v avtomobilu nad cesto sovražnikova letala m nato dva lovska bombnika, ki sta se spustila nad cesto, je ukazal maršal, ki je spoznaj nevarnost, naj šofer zapelje z vso brz;no do stranske poti, ki je biia oddaljena še kakih 30 metrov. V tem trenutku pa je letalo že pričelo napadati. Vozač je takoj pričel zavirati, vendar prepozno, ker mu je prva salva razbila roko. Maršala, ki je sedel poleg šoferja, so ranili droDei po obrazu. Istočasno je izgubil šofer ob.ast nad vozilom, ka se je zakotalilo v stran ter vrglo maršala, ki je hotel pravkar skočiti iz voza, na ces*o, kjer je_ obležal v nezavesti s počeno lobanjo. Doč m ie bil en spremljevalni častnik nepoškodovan, je drugemu udaril strel v revolver ter ga v boku težko poškodoval. Maršala Rornmla so spraviii takoj v neko francosko bolnico, nato pa v vevško poljsko b-inš u:o Na poti k ozdravitvi je usoda pretrgam življenje tega velikega vojaka.	.
*	Najbolj krvava bitk* O neverjetnih težavah zavezniške ofenzive proti Bologm poroča vest v londonskem Timesu, kj pravi, da je napredovanje proti Padski nižini, ki' je še zelo daleč, hudo in drago. Bitko lahko označimo kot najbolj krvavo v britanski vojni zgodo^fii.
* Abeslnci obtožujejo. Kakor javlja tukajšnji radio je izročil abesmsk-i neguš Angležem seznam z imeni vojnih zločincev. Kot prvi na tem seznamu je bivši prestolonaslednik, za njim pa takoj maršal Bado-glio.
Knji
jižfsa ttsmhsla
Vse lastnike toinbolskih tablic, ki so zadeli tombolo, pozivamo, naj pri le jo v ponedeljek 22. t. m. ob 4. uri popoldne v Gra- j dišče 4 v pisarno oddelka za tombolo, kjer , bodo žrebali in si z žrebom sami določili, ! kateri denarni dobitek jim pripada.	j
Nihče naj ne pozabi prinesti s seboj tom-bolsko tablico, ker bo k žrebanju pripuščen le tisti, ki jo bo predkžil. Za one, ki se osebno ne morejo uleležiti, bo žrebal uradnik Zimske pomoči.
Dvojke, trojke, četverke in petorice dvignite vsak dan med uradnimi urami.
Kdor ni sledil igri, mu rade volje povemo po predložitvi tablice, če je kaj zadel. Največ je doslej dvignjenih petoric in
dvojk, manj pa trojk in četverk.
»
Za malo knjižno žrebanje smo vzbudili zanimanje z nekaterimi dragocenimi knjigami. Srečkam, ki vsaka zadene, smo znižali ceno na 20 Ur. V vsaki vrečici je 50 lis'kov.
u— Novi grobovi. Za vedno jt zapustil svojce lastnik ugledne tvidke Kalmus & Ogorelec g. Ivan O g c r e 1 e c. Za njim žalujejo sin in hčerka ter številno drugo sorodstvo, K večnemu počitku so rajnega položili v petek na pokopališču pri Sv. Križu. — Preminil je ključavničarski mojster g. Rok š e t i n a. Zapustil je ženo, tri sinove in hčerko. — Umrl je železniški uslužbenec v pokoju g. Jakob P e z d i r. Na zadnji peti ga bodo spremili v nedeljo ob 15 iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V cvetu mladosti je dotrpel g. Niko Marjan Z a v i r -š e k. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!
u— Zlata poroka v Rožni dolini, v najožjem krogu svoje rodbine praznuje danes zlato poroko g. Ivan Majdič, poštni uradnk v pokoju in njegova družica ga. A n a M a j d i č e v a . roj Rokave. Jubilanta sta doma iz moravške fare pod Limbarsko goro, trdni gorenjski korenini, zato sta oba dosegla visoko starost, saj je ženin star 86 lat, nevesta pa 73 let. Pred 40 leti sta si v prijazni Rožni dolini postavila lasten dom, kjer sedaj preživljata v krogu svojih otrok in vnukov jesen svojega življenja. Vrlemu paru k jubileju naše iskrene čestitke in na mnoga zdrava in zadovoljna leta.
v.— Poročila sta se g. Mihael Ban, absolvent trg. akad. in gdč. Angelca B a n i č* Čestitamo!
u— IVlatko Pogačnik 50letn:k. Danes praznuje 50letnico rojstva znani ljubljanski knjigoveški mojster in izdelovalec okvirjev na Kongresnem trgu gospod Matko Pogačnik. Krjigoveške obrti se je izučil v Opatiji pri mojstru Vahtarju. Celo svetovno vojno je morr.l prestati na fronti. K> se je vrnil, je delal kot pomočnik do 1. 1926, potem pa se je osamosvojil in otvoriil lastno knjigoveznico in izdolovalnico okvirjev na Kongresnem trgu. Bil ie vedno zaveden obrtnik. Zaradi solidne postrežbe je priljubljen pri svojih odjemalcih in naročnikih. Ob življenjskem prazniku g. Pog/čniki se pridružujemo častitkam prijateljev tudi mi.
u— Za proslavo stoletnice pesnika S m o na Gregorčiča se kakor je umljivo — posebno zanimajo roj ski iz Goriške, ki vidijo v Gregorčiču in njegovi poeziji simbol svoje ožje domačije in goje zlasti v teh časih
Zatemsiitev ©sS 17.3*0 do 6.I0
'kult njegovega spomina in dela. Naj bi ne
bilo ne v njihovih VT«tah in ne med našimi kulturnimi krogi nikogar, ki hi hotel s kakšnimi praznimi razlogi opravičiti svojo odsotnost na pripravljajoči se počastitvi Gregorčičeve stoletnice. Proslava, prirejena v o bi'Iti reciiacijskega večera, bo v ponedeljek 23. t. m. ob 18 v Drami.
Zatemnitev M 17.30 do 6.I0
u— Promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva v Ljubljani b- • -v nedeljo 22. t. m ob 11.15 pred Narodnim domom z naslednjim sporedom: F. Herzog: Koračnica; Fr. v. Suppe; Fest, ouvertura; V. Parma: Zlatorog. uvid bsl' ta; J. Gre-gorc: Melodije srca, pesem; D. Pokorni: Iz Beograda in okolice, potpouri; Š. Šantel: Dijaška, koračnica. Dirigent vo: ja godbe S. D. višji narednik g. Strah Henrik.
u— Večerni trgovski tečaj pii Trgovskem učnem zavo'!u. K r grešni trg vam nudi praktično izobrazbo, potrebno vsako, mur. Izbira predmetov po želji (knjigovodstvo. korespondenca, stenografija, jeziki itd.). Učnina zmerna, vpisovanje dnevno. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo.
y Zoper bolezni: slabokrvnost, živ-• č n o s t, ishiji;«, zapeka, nosni krvo-tok, glavobol, imamo UNIVERZALNO ZDRAVILO, ki bo ob današnj' draginji še posebno dobrodošlo, ker bo zanesljivo pomagalo in vas ne bo nič stalo.
u— Preiskava o vzroku smrti treh čla-nOv Breskva*jeve družine na Sp. Hrušici, o čemer smo kratlo poročali že včeraj, doslej še ni prinesla jasnosti. Včerajšnji sodni ogled na domu Bre.skvarjevih zaenkrat ni mogel ugotoviti nič določnega. Preiskovalni sodnik je zbral razne ostanke jedi, ki so jih Kreskvarjevi zaužili v torek, izbljuvke, ostanke mesa, dele notranjih organov in podobno. Vse to je izročil v preiskavo fiziološkemu institutu, kjer bo dr. Seliškar skušal ugotoviti za kakšno zastrupljanje gre. Prršit.ek. ki so ga imeli Breskvarjcvi je bil še zelo mlad in so ga že v nedeljo večino poje 111. Notranje or. gane so vrgli domačemu psu.
u— Osemdnevni parastos za pok. Ko to Domazetcvitem bo v pravoslavni ce kvi sv. Cirila in Metoda v ponedeljek 23. t. m. ob 16. uri. Uprava par oni je.
u— Za Socialno pomoč. Na pobudo g. grofa Emila Auersperga, lastnika lvše v Ljubljani, Novi trg št. o, so darovali on in najemniki v tej hiši za Socialno pomoč skupni znesek 2910 lir. Dijaki ll.a razreda drž. trgovske akademije v Ljubljani so darovali namesto cvetja na grob pok. Der-glina Jožeta za Socialno pomoč 200 lir. Socialna pomoč se toplo zahvaljuje darovalcem.
u— Sprejemamo dijake srednjih in ljudskih šol k uspešnemu pouku. Posebni oddelki za privatisie! Informacije dnevno: »Korepetitorij«, Mestni trg 17/1.
u— Za slepega siromaka, ki je izgub 1 vid ob eksploziji karbida, srno prejeli še dve nadaljnji darili. Neimenovana dama nam je izročila 300 lir, drugi neznan dobrotnik pa je pustil v kuverti v našem nabiralniku 20 lir Oboje smo včeraj izročili siromaku, ki se neznanima dob o trnkoma s svojo materjo vred toplo zahvaljuje.
u— Za društvo »Dom slepih« je darovalo uradništvo predsedstva in personalnega odseka mestnega županstva v Ljubljani v počastitev spomina pok. železniškega svetnika g. Kunaverja Franca znesek 300 lir. Za plemeniti dar se naji^kreneje zahvaljujemo.
u— Učite se strojepisja ! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji pričenjajo 23., 24. in 25. oktobra. Praktično znanje, koristno vsakomur selaj in v bodoče. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Prospekti: Trgovsko tičlJišče »Christofov učni za-vod«, Domobranska 15.
u— Upraviteljstvo II. moSke meščanske šole v Ljubljani (Bežigrad) poziva učence, da pridejo v šolo po naslednjem redu: v sredo 25. oktobra ob 8 učenci prvih, ob 10 učenci drugih razredov; v četrtek 26. oktobra ob 8 učenci tretjih in ob 9 učenci četrtih razredov. Kdor ima sliko za dijaško knjižico, naj jo prinese s seboj.
u— Naknadno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj še tekoči te len. Informacije, prospekti: Trgovsko učšlišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Pisalne stroje dobro ohranjene, boljše znamke, kupi takoj po najvišji dnevni ceni tvrdka Everest, Prešernova ulica 44.
u— Vabljeni ste. da si ogledate razstavo slikarja šušteršiča v »Galeriji Ober-snel«, Gosposvetska cesta 3. Razstavljenih je okoli štirideset slik, pokrajinskih motivov s Fužin.
u— Tečaj nemške stenografije pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg št. 2, H. nadstropje v ponedeljek 23. oktobra. — Vpisovanje dnevno, tudi zvečer. — Ravnateljstvo.
u— Skladbice za harmoniko. Avtor »Šole za harmoniko« Stane Žnuderl je izdal zbirko »27 skladbic za harmoniko«. Cena 40 lir
Dajatev za ZlntSko pomoč~herojsko fe^e!
KINO SLOGA	Tel. ">7-30
Film domotožja in ljubezni MED HAMBURGOM IN HAIT1
Gustav Knnth, Gisela Uhlen Predstave ob 10.. 15.. 17. in 19. uri
KINO UNION	Telefon 22-21
Ljubezenski rj»man kmetskega dekleta — Sijajna filmska umetnina s slovito Paulo Wesseiy
NJENO ŽIVLJENJE
Predstave ob 10.30. 15., 17 in 19 ur.
KINO MATICA	Teleton 22-41
Temperamentna Marika Rokk in Wolf Albach Retty v zabavnem filmu
PLES S CESARJEM
Predstave ob 10.30. 15.. 17. in 19. uri
KINO MOSTE Film prekrasne vsebine VIZIJA NA JEZERU Predstave: delavnik ob 19.; sobota ob 16. in 19.; nedelja ob 10.30, 14.30, 16.30 in 18.30 — Zaradi ogromnega zanima^ nja za film, si rezervirajte vstopnice v predprodaji!
Zolioztaiškg asistentke
V tečaj za zobozdfavniške asistentke na DentistiČni šoli v Ljubljani se sprejme naknadno še nekaj učenk. Informacije vsak dan dopoldne do 28. oktobra 1944. Vegova ulica št. 8, I. nadstropje.
u— Vse dijake in dijakinje opozarjamo na korepetitorij in instrukcije vseh predmetov za vse razrede srednjih šol ;n tečaje tujih jezikov. Vpisovanje, informacije dnevno: Specijalne instrukcije Kongresni trg št. 2, H. nadstropje.
u— Nesreče. V kuhinji je padla in si zlomila levico 5 letna hčerka posest ilka Antonija Lavričeva iz Dvora. Neznan pes je ugriznil v desno nogo in roko 72 letnega državnega upokojenca Franca Gomirška iz Ljubljane. 66 letni upokojeni uradnik Viktor Beguš iz Ljubljane še je vsekal v levico. Iz Ambrusa so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 11 letnega sina posestnika Antona Bobna, ki ga je neznanec ustrelil v koleno desne noge. — Zdravijo se v bolnišnici.
u— Dr. Savnik ordinira od 11—12 dopoldne in od 2—3 popoldne.
u— Formicot pastile za dezinfekcijo ust in grla dobite v lekarno.h.
u— Knjigovodski tečaj in po»ebni za stenografijo pričenja ta teden. Specijalni tečaji tudj za korespondenco, strojepisje, jezike itd. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ah javnem poklicu. Priporočljivo tudi akade-mikom-čarkam m dijakom-injam. Izbira predme^ po ž^ii Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domo-bivmska 15.
V petek 20. t. m. je imel g. ne pomoči, naslednji govor v ljub
»Gospod, pomagajte!«
Dan na dan, uro za uro si š m ta in edi- ; nd »tavek. Pred teboj stoji ma^i, ki je iz- i gub:ia svoje otroke na begu in ki so ji komunisti ubili moža, sloji v mrazu, slabo i oblečena in z razt: gan.mi čevlji: »Gospod, pomagajte!«
Stoji prej teboj mož, ki pravi; »Nikoli nisem prosil, temveč zmeiom samu dajal ali nadziral, da so drugi pre emali v red i. Da-aes prosim, gospod, p oni«, g. j t !«
Pride k mč-n5 siromak, ve- nadišjiv in nadložen »Razmere so me nap. aviie to, kar sem Doma <em premožen in zctr;jv kmet in posestnik Pršli "»o tolovaji tn moral sern brez vsega na pot. Dane- stojim tu p;ed vami — razvalina — in pro sim. Pomagajte!«
Pomagajte!
In pri tem je teba pomoliti, da ie da-I nes ta klic še mnogo glasnejši kakor pa e ! i bil preteklo i i to. Treba je ponrsUi da b j j letos tudi 13 milijonov, ki smo j:h lani na- • i brali — premalo! Lam e b lo d ložn h podpore 60.000 l:udi. Koliko pa jih bo letos. ki bodo potrka i i na usmiljeni srca? Nc tombole, ne nakupi znamk ne bedo mogli letos pomagnti. če ne b do vri. pr<v vsi priskočil: na pomoč.
In ta »pomagajte« se ponavlja din za dnem in ta »pomaga ite« se nam vsem že ponavlja v sanjah.
Pride k meni desetletna Sek ira: »Meni so pri bomba-dihanju ubili mat r in sestro. Prei <em bila begunka zdaj sem še sirota povrhu!« Prznati moram, moje srce ne more prenašat' takih strašnih zgodb
.J ar te Veliko nja, pieasedaik Social-janskein radiju:
Predstavljajte si, da ste sami taka revna starka, ki je hranila vse življenje, pa so jo razmere spiavi.e ob ves pilhran-k Predstavljajte si moža. ki je g^ral vse življenje, a nezgoda, ki se mu je pripet la. ga je vrgla iz dela. in mala renta, k jo ima, se je skrčila v nič. Vsak tak pride k nam s prošnjo: »Pomagajte!«
Spomnite se, ko dajete za siromake, takih obupnih klicev od lani: Mislile si, da ste prosilec vi sami ali pa da so pro-ilei vaši otroci. Letos naj ne bo milolč - a, ne dajatev iz socialne dolžnos i. letos naj bo dajatev — herojsko dejanje!
In zdaj prihajajo še čisto novi prim ri: Bombardiranje! Cez minuto ali dve. post i-neš iz bogatina berač. Vse to >o zsedbe. toda resnične zgodbe s še težjim ezad e n, ker prav zadnjih groz in zadnje s-jsk-nihče rad ne pripoveduje. Prav za-'nje sti-ke in a^oze se niti oovedat- ne da:o
Srečaš begunca, ki se ti zdi z^rav n krepak, a nosi v sebi težko hib >, to ono. ki si jo je nakopal v teh r zrn ah Marsikdo ga ima za nadležnega gosta, ko bi pa videl v njegovo dušo, bi razor o 1 samo eno vročo željo; Domov, domov! In se dobe ljudje, ki mu celo zamerijo, ti i je sploh v Ljubljani To so ljudje, ki n so nikoli občutili tuje boli in strahu, a teh je tako malo, da ne govorim o njih.
Več je ljudi, ki hočejo pomagali, več i? ljudi, ki čutijo z reveži, zato si upam m govoriti, z-to si upum ponoviti k!'c. Vi §r • tisočkrat in tisočkrat skozi naše prostore.
»Pomagajte! Vsak po svojih močeh, toda »omagajte!«
Z Gorenjskega
Cestna zbirka za Zimsko pomoč. V soboto in nedeljo 21. m 22. oktobra imajo na Koroškem prvo letošnjo cestno nabiranje za Zimsko pomoč. Listi pozivajo ob tej priliki prebivalstvo, naj žrtvuje kolikor more, da bo Zimska pomoč dosegla čim izdatnejši uspeh.
Zbor uradn štva. v Kran-u so imeli pretekle dni sestanek ondotn ga uradništva, ki posluje v uraddh ter javnih ustano ah. Okrožni šolslki vodja studijski svetnik Ken-da je pojasnjeval uradnikom naloge v nu-rodno-socialistični drža\a. Piimerjal je uradništvo iz prejšnjih dob z uradništvoin današnjega časa ter je poudaril, da ima današnje uradništvo ve!:k pomen zaradi tega, ker sodeluje pri preoblikovanju države In
	Kot	
	25	
zvezek DOBRE		KNJIGE
je izšel zgodovinski roman		
je Gauleiter'u ob'jubil, da bo vodil zaupuno mu področje kakor, to ustreza današnjemu
Č?fU
Na bojšču je padel po oetle-ni v<\iaš- i služb' kraj. skupin, vodja z Welsa na Štajerskem Franc Lasser Mož ;e bil prv č'an na-rodno&oc:ali&tčne stranke z vvelskega področja.
Novi koroški delovodje. V poslopju de'a v Celovcu je pristojni poverjen k te dn izročil listine o u^posob,jcnosti novim delovodjem s Koroške :n z Gorenjske Izpitna kom:-s:ja je ugotovila, d-a vsi delovodje v polni meri ustrezajo predpisom in zahtevam strok, kaferm pripadajo
75letnico rcj'>tva je obhajal v Gioadcu dvomi svetnik dr. Leopold Patejsky. Jub:lant, k je rodom :z Gradca, je stopil leta 1897. v službo pri pošti, v prostem času pa se je bav 1 z glasbo ter kot dirigent stekel lepo priznanje. Velike zasluge si je pr dob'1 zla&t- za gojitev domačih popevk med štajerskm preb-valstvom.
Skozi okno v II. nadstropju je padel 2
in pol letni Valter Oberdorfer iz celovške okolice v trenutku, ko ;e bil brez nadzorstva Malček si je pri padcu razbil lobanjo ter ie umrl kmalu po prevozu v celovško boln:šnico
delo flaraskega pisatelja FELIKSA TIMMEKMANSA
V treh delih tega napeto spisanega romana opisuje pisatelj življenje treh generacij Hernatovega plemiškega rodu. Ljubezenske dogodivščine, vojni dogodki, osebna sreča in nesreča, vse to in drugo se spleta v roman, ki bo zadovoljil vsakega — preprostega in izbirčnega čitatelja.
*
Naročniki DK naj dvignejo novi roman v upravi naših Tstov v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, dobe novo knjigo v prihodnjih dneh, ker se bo začela dostavljati v ponedeljek.
Naročite se na »Dobro knjigo«, če še niste naročen:! V zbirki izide vsak mesec po en roman, mesečna naročnina pa znaša:
a)	za naročnike, ki so obenem naročniki »Jutra«, »Slov. Naroda« ali »Domovine«, 17 lir za broširano in 35 lir za vezano knjigo;
b)	za ostale naročnike 20 l'r za broširano in 40 lir za vezano knjigo.
Naročnike sprejema uprava »Jutra« v Ljubljani, Puccinijeva 5. Prijavite se lahko tudi inkasantom uprave »Jutra«, izven Ljubljane pa po pošti.
Nenaročniki lahko dobe novo knjigo v upravi »Jutra« ali pa v knjigarnah.
Iz Trsta
ljudi. Na koncu je premotril tudi vojašiki in politični položaj s posebnim ozirom na gorenjske razmere. Poslušalci so zapustili zborovanje z obljubo in vero v nemško zmago.
Odlikovanje. Z železnim križcem II. razreda je bil odlikovan koroški rojak Vol-benk Sornič iz Celovca.
Na bojišču je padel 2. septembra vi« j i desetn k Jožef čičnik .koroški rojak — Na zapadnem boj'šču je pade! desetnik Janez Špi-cer — Prav tako ie padel 27. septembra Peter Domanik
V Rožu je umrl upokojeni postni uradnik Franc 2emva. v Pli'b?rku je 19. oktobra zapustila svojce 611e+na Matilda Sadjakova. dne 21. oktobra so v Celovcu pokopali 371etnega klesarja Fr. Vošiča.
Novi okrožni vodja v Steyru. Prešle dn« je b:1 umeščen za novega okrožnega vodjo v Steyru propagandn vodja J'rkowsky, k: ga je uvedel v službo Gauleiter m državni namestnik Aigruber. Nov; okrožn vodja Jirkowsky
Tržaški radio je posvetil slovensko uro proslavi Simona Gregorčiča.
Olje za pridelovalce sončnic. Pridelovalci sončnic se obveščajo, da morajo najemniki zemlje izročiti svoj del s mena skupno z gospodarjevim. Izročitev semena mora biti izvršena po lastniku zemlje, ki bo dvignil razen svoje pripadajoče mu količine olja tudi najemnikov del, ki mu izreči določeni del olja. Postopek je kakor pri svijlopreijkah.
Policijska ura je določena za Tržič, Turjak, Škocijan ob Soči, Ronke, Dobe-rdob, Redipolje in Št. Peter ob Soči z® 20 do 5.
Ljudsko gibanje. Dne 10. in 11- oktobra je bilo v Trstu 12 rojstev, 22 smrtmh pr -merov in 11 porok.
Starosta tržaških gasilcev je podpov^l"ni v Oton Valentinis, ki sodeluje že nad 40 let v pomoči bližnjemu.
Iz Gorica
Pričetek pouka na slovenski ljudski šoii. Tajništvo slovenske Ljudske šole v Gor.d naznanja, da je vpisovanje na slovenski ljudski šoli od 15. do 25. oktobra v dopoldanskih urah. Redni pouk se prične 26. oktobra s šolsko mašo pri sv. Antonu ob 9. uri. Redni pouk bo naslednjega dne.
Gregorčičeva proslava v Gorici. Msgr. dr. Brumat se je ob Gregorčičevi 100 letnici rojstva pri deveti maši pri Sv. Ignaciju v svoji pridigi spomnil Simona Gregorčiča ter je na podlagi Sv. pisma in življenja svetnikov dokazal, da so se vsi duhovniki vseh časov zelo odlikovali v ljubezni do svojega naroda, kakor se je tudi Simon Gregorčič. V nedeljo zvečer pa je bilo v krogu dekliške Marijine družbe spominsko predavanje o Simonu Gregorčiču. Govoril je znani ljubitelj Gregorčičeve poezije župnik Mirko Mazora. Na sporedu so bile tudi deklamacije M. Zakraj-ske iz Gorice ter M. Bajčeve iz Cola. Ob sklepu je dekliški zbor zapel pesem na Gregorčičevo besedilo »Mojo srčno kri škropite«. »Goriški list« je svojo št. 47 posvetil Simonu Gregorčiču. Članke so prispevali: dr. Anton Kacin, dr. Joža Lo-vrenčič, dr. M. B. in C. K.
Za vodjo goriške prefekture in vršilca zadevnih dolžnosti je bil imenovan dosedanji mestni kurat Dr. Buchmuller.
Polkovnik Kokalj pri goriškem nadškofu. Te dni je bil sprejet pri goriškem nadškofu inšpektor slovenskega zbora polkovnik Kokalj. Ob tej priliki je podelil nadškof njemu in njegovim vojakom apostolski blagoslov.
Policijska ura v Solkanu in Ptandrežu. Goriški prefekt je odredil za Solkan in Štandrež policijsko uro od 20 do 5.30.
Veliko stmhm FOOJEJJE
sprejme tako] 2 strojnika, 2 efektro-mehanfka, večje število minerjev **sto-nerjev in zidarjev.
Javite se takoj Gradbenemu podjetju di^L Ing. MESER, Tavčarjeva uMca št, II. nafstrofsfe sned 8. 'm 12 ter med 2. in 6. niro.	-11531"1
Beieinica
KOLED Alf Nedelja, 22. oktobra: Kordula Ponedeljek, 23. oktobra; Klotilda.
DAJSASNJE PRIREDI! VIL Kino Mat ca: Pies s cesarjem Kino S»oga: Aled Hamburgom in Haiti Kino Un;on: Njeno življenje Kino Moste: Vizija na jezeru
DEŽURNE LEKARNE Nedelja: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček D:a, Gosposvetska ee-ia 4; Bohince ded. Cesta 29. oktob a 31.
Ponedeljek: Mr. Leustek. Resije\a c. št. 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komo-tar, Vič, Tržaška cesta.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo vrši me»tni višji zdravnik ar Ivan Logar, Rimska cesta 7. telefon 21-C6.
ZATE3INITE V Je strogo obvezna od 17.30 do 6.10.
DS2AVKK3 GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 22. oktobra, ob 14.30: Triglavska roža. Mladinska predstava. Premiera. Izven Cene od 40 lir navzdol. Nedelja, 22. oktobra, ob 18.: Kar hočete.
Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 23. oktobra, ob iS : Proslava
lOOie mire S. Gregorčičevega rojstva. Torek. 24. oktobra, ob 18.: J ali ob Ruda. Red C.
*
M. Ilunčič: »Triglav-ka roža«. Pravljična igra v treh dejanj'h. Snov je zajeta iz naše folklore in opisuje otroško in materinsko požrtvovalnost in ljubezen.
Sfcakespearjeva komedija »Kar h -Vete« ima za snov zaplet;jaj na osnovi zamenjave oseb. Dejanje se godi v Iliriji, na dvora grofa Orsina in grofice Ollvije. Ljubezenska zgodba z zaplctliaji renesančnega okusa,, vsebuje posebno markantne komične tipe.
Vstopnice za proslavo lft0!r'n'ee S. Gregorčičevega rojstva bodo v prodaji od danes od 10.30 dalje pri operni dnevn; blagajni. Rezervirane vstopnice je dvigniti do ponedeljka do 12. ure.
OPERA
Nedelja, 22. oktobra, cb 17.: Jentifa. Izven. Cene od 60 lir navzdol.
Torek, 24. oktobra, cb 13.: Manon. Red B. *
L. Jana-^ek: ».Jeruf?«. Libreto je napisala Gabrijela Preissova. Dejanje se dogaja na vasi v hiši cerkovnice Burvja in obravnava usodo njene pastorke Jenufe.
tajniška sbnina jadransko Pclmfp
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 22. OKTOBRA 19^4
7.00—7.10: Poroč:!a v nem"č'ni. 7.10—9 00: Ve,cdj zvoki za nedeljsko jutro. — Vmes od 8 30—8 40: Poročila v s'ovenšč:ni 9 —10. -Prenos osrednjega nemškega sporeda: — 10,—10.15: Poročila v nemščini. 10.15—1105 Prenos službe božje iz stolnice. 11.05—1130 Prenos osredhjega nemškega sporeda 113/ do 12: Slov. ljudska oddaja: 12,—12.30 Opo'danski koncert. 12 30—12.40: Poroe:'a -nemše n; r elov., napoved sporedi. 12.40 do 14.: Nemški ljudski koncert. 14,—14.10: Poročila v nerme ni 14 10—15.: »Pozdravi z domovine« — Rad jdki orkester vo-d: D M. Šijanec, sodeluje Komonv zbor 15.—1545: Zapoj mi to pesem še enkrat. 15.40—16: 15 m nut za podeželje — Franc Janežič: Jesensko zatiranje rastlinskih bolezni 'n škodljivcev. 16.—18.: Koncert za vojnke. — Vmes jd 17.—17.15: Poroč:la v nemščini in slov. 18.—19.: Nesmrtna gkfba nenvk h skladateljev. 19,—19.30: Ura pesmi 19 30—19.45: Poročila v slovenščm 10.45—20.: Kai prinaša prihodnji teden. 20,—20.15: Poroči'a v nem-HČ;ni. 20.15—22.: Prenos osrednjega nemškega sporeda,. 22.—^215: Poročila v nernščni "n napoved sporeda 22.15—23 : P'esn orkester vodi Marjan Vodopivec 23—24.: Prenos osrednjega nemškega sporeda
ŠPORT
IV. kolo ^odklonskega turnirja za žoga
Hermes - Ljubljana in Miad ka — Iztok
od 13.45 daJje na igrišču Ljubljane
Domači nagradni turnir na zelenem po:ju bo danes spet stekel in bo že imel na sporedu dve tekmi, ki ne bosi a brez p-, m .na za končno zmago in najlepšo nagrado.
Četrto kolo tega tekmovanja med I. moštvi. ki je bilo na vrsti že 8. t. m., pa je moralo biti zaradi slabega vremena odgade-no do današnje nedelje, obsega namreč srečanje med Mladiko in Iztokom ter Ljubljano in Hermesom. Medtem ko je treba v prvem paru videti eno izmed moštev, ki bo zasedlo tretjo častno mesto v tej konkurenci, sta enajstorici Ljubljane in Hermesa že od vsega počellka določeni za to, da si bosta med seboj razdelili obe najboljši masti in najdragocenejši del nagrad v žogah. Slednja tekma obeta biti spričo zadnjega dogodita na stadionu v Šiški še prav posebno privlačna, saj so Ljubljančani in Her-mežani pred tednom dni tamkaj v skupni kombinaciji nastopili proti zunanjemu gostu, pa jim takrat sreča ni bila toliko mila, da bi si bili pridobili posebno priznanja. Tako nudi današnja nedelja obema dobrodošlo priložnost, da si po oni izgubljeni bitki spet ponovita sloves v domačem krogu.
Podrobni razpored današnjega sporeda 3e naslednji:
j u n i o r j i: ob 9: Vič-Zab.fek. ob 11: Ljubljana- Hermes m ob 11: Mladika-Izt k in
s e n i o r j i: ob 13.45: Mladika-Iztok in ob 15.15: Ljubljana-Hermes. _ Vse tekme bodo na igrišču Ljubljane, 'n sicer ob vsakem vremenu.
Ljubljanski teniški igfrabi v Celovca
Včeraj in danes so ljubi ansk: tenišk: ignl-c gostje celovškega K A Ca na prijateljskem turnirju v Celovcu Ljubljančani, ki bodo nastopili z menom Hermesa so vzeli s seboj tudi nekatere naibo iše moške n ženske moči iz SK Ilir je. Dogodek beleži tudr celovški dnevnik, ki v naprej ugotavlja, da so gostje iz Ljubljane zelo močn v moški ekipi, medtem ko je ženska vrsta neko'ko šibkejša. Kljub temu bo borba v vseh diseplinah neodločena do zadnjega tako da bo potek gotovo zadovoli 1 v teh časrh skromnejših sporedov vajene obi-kovalce športnih prireditev. (Podrobno poročilo s tega turn rja bomo ob-j.-vli po povratku domače sestave z Ce ovca. — Op ur.)
HALI OGLASI
Kdor išče službo, plača »a vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglase je L 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 2.—, za vse druge oglase L 1.— za besedo, vendar pa plačajo posredovalci L 1.50 za besedo- Najmanjši iznos za te oglase je L 15.—
Za vsak oglas je treba plačati drž. inprov. takso I. 060. za dajanje naslova ali šifre pa L S.—
UČENKO
pridno ln pošteno ki ima veselje izučiti se v prvorazrednem ateljeju, takoj sprejme atelje Mi. re škabar. Ulica 3. ma. ja 5-H	28136-44
VAJENKO ali praktikantinjo, pridno in pošteno. takoj sprejme damska krojači ca v Jesenkovi 8 III.
28194-44
VAJENCA
za dimnikarsko obrt. sprejme proti takojšnji mesečni plači A. Fritz, Polianska c. 23.	28035-4-4
BSjg&fesžffisalaB
GOSFODIČNA
Sšče primerno zaposlitev. Ponudbe ni ogl. odd. Juti.. pod »Popoldan«.
28013-1
GOSPODIČNA
2 dežele, pridna in pošte-r.. . želi mesta v kaki tr-j vini ali cvetličarni. Po-r. dbe na og!. odd. Jutra Poti »Vajena dela«.
27982-1
UPOKOIKNKA
ršče zaposlitev gospodinje. jPojiudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenka«.
27975-1
KUHARICA
samostojna, srednjih let — i' :e službo. Ponudbe na o-'. odd. Jutra pod »Varčna«	'	27954-1
KUHARICA, gospodinja, išče mesta pri samostojnem gospodu sli m->': družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in snažna«. 27911-1
BRTVSKO-PKIZERSKA pomočnica želi premeniti službo. IVnudbe na oglas, odd. Jutra pod »Brivsko-frizerska pomočnica«.
27848-1
KUHARICA I3če sli.-žbo k starejšemu r<"sr-c-d' . Ponudbe na og!. odd Jutra t>od »45«.
28083-1
GOSPA
išče ~ to kot gospodinja.
rodb
tm.
Pomene
i b<
por. :db-e n? ogl. odd. Ju-tr- pod j.Varčna kuharica ■	28151-1
KUHARICA S.-- -.tojia, vafena veh dela rn dobre kuhe. spr^ me mesto k boljši drr:- Ponudbe na ocl. odd. :-:rra pod »Samostoi-na«.	27980-1
POMO.*N7KA fe'.-	•••cIme Mir
tn Pire. Škofljica 22. P' po dogovoru.
28064 la
PISARN MOČ tr "v!:-> naobraženo — sprejm? m Ponudbe na ocl odd. Jutra pod ši fro »Spretna - 27933 la
GOSP. POMOČNICO dobro kuharico, ifčem. Naslov v	odd Ju-
tra.	27805 1a
kuharico samostojno, snrejmem k m.ijhni družin1. Naslov v ogl. odd. Jutra-
27793-la
rOLTRJA Za pr dhena dela v bli-
fn:. l:.|ubljane iščemo. P -nud"o- na cgt. oddelek Jutra pod »Polir«
27892 la c?os?. pomočnico tudi začetnico, sprejmejo. '•-.v v ogl. odd. Jutr	27785-la
DOBRA SOBARICA ln likarica zi priv.-*no rtarc*-T:r.ie, dobi ta kol službo Gostilna »Mr'k«. H	4.	427 1 a
GOSPODINJO sarr- - - j no k tričlanski dr.: -prej-emo taknj H r- " Medvedova c. 30 '->	27818 1 a
S V*iOSTOJNO go":! r.:o k tričlanski xr m nižini iščem za tskrj Javiti se v Pod lir.."., kega ulici 25 v g;	27798-la
.'ilAjšI POSTRfc'2NiC? od sobico, ako bi rr:-Tj - dve uri dnevno
slov Vpraš..ti ure.
GOSP. pošteno
TC CsČ. ki Naslov
d:ii v gospodinjstvu. Na-!. odd. Jutra. — vsak dan do 9
2707R-la
POMOČNICO in zmožno tud.i he. sprejmem. — ogl odd. Tutra.
279^9-1 a
TEKAČICO slnžkin'0 in kuharico — iščem- -io v v osi. od-de! Tutra	27942-la
POST REŽNICO, pošteno, urno. eprejmem. 2~ ti se popoldne. Naslov v oglas. odd. Tutra.
27840-la
KUHARICO,
gospodinjo, k dvema osebama, srreimem. Naslov v og! odd Turra. 27836-la
POSTREŽNICO. ve:čo kuhe. išč?m za ves dan. Frančišk-smka 2. des-8o. TV nadstr. 27394-ls
POSTREŽNICO sprejmeme za dopoldanske ure trikrat na teden. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28054-la SKLADIŠČNIKA za 4 do 5 ur dnevno, sprejmemo. L-hko ie tu di upokojenec. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«
28115-la
TKI DELAVKE
za izdelovanje metel, sprejme »Sirk«. Podrr.rščakova 11 (za Bežigradom).
28105-la
POSTREŽNICO išče boljša mala rodbina v Šiški. Po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27713-14
postrežnico
sprejmem za dopoldanske ure. Naslov v ogl. <;dd. Ju rra. 28039 la
MLAJŠE DELAVKE Za lahka stavbna dela sp-ejme Kruic Ludovik. štepanjska c. 8.
28096-la
FRIZERKA
dobra moč. se sprejme takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	2-7956-1 a
POŠTENO DEKLE mlado, sprejmem v pomoč v praln ci. Kolodvorska ul- 8 Šimenc.
28118 la
POSTREŽNICO
Za večerne ure iščem.— Naslov v ogl. odd. Jutra.	23110-la
KROJ. POMOČNICE za plašče in ko-tume. pomočnice za izdelavo oblek, nadalje pomočni. co za delo v roke poleg krojača, takoj -prejme prvorazredni ptel.ie Mire Šknbar. Ulica 3 maja 5 H.	28135-la
TRG. POMOČNICO
ali -pomočnika, samo prvovrstno moč. sprejme boljša živilska trgoviiia v stalno, dobro službo.— Ponudbe z navedbo do-5ed«njc-ga službovanja »Ljubljana živila,
23198-la
DEČKA
ev. d .iaka za pomoč v trgovini in za razvažmje na ogl. odd. Jutra pod blaga triciklom. četudi ne za ves dan. sprejme Verbič. Stritarjeva ul.
28197-la
ZA FOTOTRGOVINO :n fotodelavnico =prejme m o takoj mlajšo gospo, dično ali fanta s primerno izobrazbo in z veseljem do stroke kot pomožno toč a'' praktikan ta. Pototehnika Dunaj, ska c. 15.	28185-la
POSTREŽNICO iščem za nekaj ur dopoldne in popoldne. Naslov v ogl odd. Tutra. 2S138-la
POSTREŽNICO za dopoldanske ure sprejmem Pengov. Rimska 23.
28253-la
VRTNARJA ki bi uredil vrt za ?imn ta koi sprejmem. Poizve se v trgovini T. Eger. Sv. Petra c. 2. 28237 la
UčITELJIščNICA
poučuie učence ljudske šole in dijake nižjih razredov srednje šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uči-teliiščnica«.	28036-3
NEMŠČINO italijanščino, francoščino in klavir, poučuje gospodična odrasle in otroke. Wolfova ul. 4-'IT.	28002-3
INsTRUIRAM s sigurnim uspehom vse predmete klasične in realne gimnazije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Filo-zofka«.	27989-3
INSTRUIRAM vse predmete klasične gimnazije za višje razrede, razen matematike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod /Abiturient crdličnjak«.
27816-3
INŽENIR
brez službe, inštruira matematiko. fiziko, kemijo in nemščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren uspeh«.	28060-3
IVATEMATTKO za srednje šole pouču-iem do zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Odgovorno-t«
23191-3
VAJENCA
sprejmem. Sedovnik — troj no ključavničarstvo. Ljub!l3na VH.. černeto-va 26.	27934-44
VAJENCA ali vajenko sprejme Fo-to Koc.-nur. Društvena št. 34.	28232-44
FRIZERSKO VAJENKO katera ima veselje do obrti, sprejmem. Benda Vinko. Erjavčeva 15. 27991-44
FINE MEHANIKE s? želim izučit;. Star sem 16 let. Jesihova pot 34, Dolinšek.	28132-44
vajenko sprejme krojačica. Sv. Petra cesta 49. Ljublj.
28094 44
damske galcse,
visoke in nizke, za čevlje št. 37Vi. prav dobro ohranjene, dam za denar ali protivrednost. Obisk od 10. ure naprej. Hrenova 6/1.
27718-6
RADIO
popolnoma nov. moderna kaseta, prodam. Na ogled od 17. ure ddje. Einspielerjeva ul. 15.— vls. priti.	27918-6
DAMSKI PLAŠČ
za v:tko postavo, modre barve, predvojno blago, prodam. Naslcv v oglasnem odd. Jutra.
27839 6
ČRN PLAŠČ
plišast predvojno blago prodam Naslov v oglas nem odd Jutra. 27865-6 KUH. OPRAVA
kompl.. nova. solidno iz delana, naprodaj pri g. Piršu. Karlovška cesta, dvoršče g Jurančič
ŽELEZEN ŠTEDILNIK
v u-oi^m >taaju u>ro dam. Povšetova 3-1. — Pavli.	27850-6
MOŠKO KOLO
znamke Steyr. v brezhib nem stanju z dobrimi gumami in dinamom z lučjo, ugodno prodam. Vprašati: Rimska cesta 13 priti. levo. 27783-6
PRODAM
rjav. kratek zimski suk njič s krznom podložen za močnn moško postavo. Kavšek. Tržaška c. 10-1	27784-6
10 RJUH nove. nerabljene velike, in blago črtasto za mo. ške srajce, prodam.
27812 6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. z okroglim čolničkom. v brezhib nem stanju ugodno pro dam Nova trgovina. — Dunajska 36 nasproti Gospodarske zveze
27564-6
ROKE
hrapave in razpokane vam napravi zopet nežne in gladke Melodenu glicerin gelee krema.— Drogerija Emona Iv. Kane nebotičnik
26101-6
POLT
mladostno, čisto, zdra vo dosežete s smotrno nego vaše kože z biološkimi tBiokutol< preparati Navodila, zaloga— Drogerija Emona Iv. Kane nebotičnik.
26102 6
»DENTAMIN«
zobna pasta vam vaše zobe oči.-ti beli in zdra vi. Dcbi ?e v vseh dro gerijah. Drogerija Bno na Iv Kane. nebot-čnik 26103 6
PREPROGO
2x3 m in gojzerice štev. 43, prodam. Sv. Petra c. 7, trgovina z zelenjavo.
27841-6 ŠIVALNI STROJ prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 27697-6
MIŠI. PODGANE
in ščurke zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji Kane. Židovska 1.
27550-6 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno in dia-tonično harmoniko skoraj novo, prodam ali za menjam za dober radio-aparat. Naslov v oglasnem odd- Jutra.
27670 6 DAMSKO KOLO
odlično. prodam. Sv. Petra cesta 10 Xore. dvorišče od 8. zjutraj do 6. ure zvečer 27799-6
BLAGO
za damski plašč, lepo in za moško sport.no oble ko. dobrn blago, prodam. Vprašati Rimska c 9-II. vrata 16.
27813-6
MOŠKO KOLO
kot novo štrapacno. — prodam za 6500 lir. Na ogled od 13. do 15. ure v petek in soboto. Naslov v ogl odd. Jutra.
27772-6 GLOBOK VOZIČEK lep, nov. zunaj in zno-trai tapeciran, kromani blatniki in krm:lo. avto model, predvojni material. prodam. Rezijan ska ui. 5. Kolezija.
27782-6
PESINO LISTJE
izvretno krmo za vse vrste domačih živali, prodam vsako količino. Je-raa. Ciglerjeva 5.
27603-6 ISTRSKI BRAKI
Zaradi težkoč s prehrano oddam globoko pod
pravo ceno štiri čistokrvne istrske "orake. resaste dlake, v starosti od enega do štirih let. in sicer dva T>sa in dve psi ci. Psarna Podgora. p. Vrhnika.	27400-6
CRN PLAŠČ
v dobrem .stanju, predvojno blago, z nepriši-tim črnim kožuhovina-stim ovratnikom. pro da.in aa 2500 lir aH zamenjam za protivrednost. Ogled od 1- do -s-ure. Naslov v	»ad.
Jutra.	27546-6
MOŠKO KOLO
v dobrem stanju, poceni oroda mehanik Ambrož — Dunajski c. 71. 28048-6
TRICJKEL močan, nosilnost do 400 kg — proda mehanik Ambrož. Dunajska c. 71 28049-6
2 DAMSKI KOLESI v dobrem stanju, ugodno proda mehanik Ambrož Dunajska c. 71. 28050-6
MOŠKO OBLEKO (žake), črno, izvrstno predvojno blago, pripravno za predelavo v damski kostum. prodam. Naslov pove ogl. oddelek	. , 6 28051-6
PLAŠČEK
za 5—7-letno deklico, te-mnomoder, predvojno blago skoraj nov. trrodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutri. 28037-6
ŽENSKE ČEVLJE št 39 predpečico. likalno desko na nogah, umivalnik ter okvirje za slike, prodam. Vse v dobrem stanju. Ogled t ponedebek. Kastelic, Rimski c. 2/IIT
28039-6 MOŠKI SUKNJIČ prodam. Tržaška c. 14 levo. pritličje. 28040-6
BLAGO za moško obleko, prodam. Horiianska 40, spod a).
28043-6 OTROŠKO KOŠARO
s stoialom, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28034-6
ČRN SKUNKS
ovratnik z mufom, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. — Ogled samo dopoldne. 28029-6
MOŠKE ČEVLJE visoke, nove, z dvojnimi podplati št. 42 ter 1 par ženskih, črnih, št. 38 z nizko peto. prodam. Naslov v ogl. odd. Juti a.
28031-6
2 PARA HLAČ
(pumparic>. prodam. Topniška 18/11. desno, Bežigrad.	28032-6
ZIMSKI PLAŠČ moški, nov predvojna roba prodim ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28016-6
MIZO
za jedilnico, prodam. Naslov v ogl. odd.. Jutra
28017-6
2TMNICE
dvodelne za eno posteljo, s fino predvojno žimo in novim blagom, malo rab-lif ro prodam. Naslov v ogl odd Tutra. 28018-6
ŠIVALNI STROJ
Singer predvojni, pogrezljiv. želo dobro ohranjen, prodam. Resi jeva 30 — podnritličie.	28019-6
MOŠKO SUKNJO črno, še skoraj novo. iz finega blaga. za srednjo postavo, prodam. Reslieva 30 podpritličje. 2S020-6
HLAČE
lepe. volnene numparice. za 16-letnega dečka, popolnoma nove. zamenjam za večie moške hlače, dobre kvalitete. Naslov v o-las. odd. Tutra.	28021-6
3.20 m BT.AGA črtastega, sivega, lepega ?» moško obleko, ueodno nro-dam. Poizve se iz prjiaz-nosti pri Av?ič krojastvo. nasproti šole Ledini.
ŠPORTNI VOZTčEK
predvoini materiial. ugodno prodam. Mandelčeva 15 - vrata 20.	28014-6
SPATALNI ATKRAT 71 tračne žaee (lot-aparit), ki spaii do 5 cm. prodam. Ponudbe na ogl odd. Tu tri pod »Srajalnik«.
27568-6
RJAVE ČEVLJE
skoni nove. št. 39. prodam. Šk rabčeva 5.
28009-6
VISOKE ČFVT.JE
črne. št. 42. kot nove — prodam ali zimen'im ^za — Lep damski dežni rlašč prodam. Ci?a1<*ovs 11 /TT levo	ianil-6
KLAV. HARMONIKO
mslo rab!;eno. 24 basov brodim ali zarr-rvam. Naslov v ogl. odd. Tutra.
">8003-6 ŠPORTNO KOTO zelo dobro ohranjeno — neodno prodam. Naslov v og! odd. T" tra 28004-6
GOTZARICF otroške in plašč za 'rVica od	do 12 let M-Oov
v oH odd. Tutra. 28^05-6
SMOKTNG 1 pir črnih salonskih liev št. 40 in kuhinjsko m;zo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. — Ogled od 12. do 14. ure.
27999-6
KROMPIR
zamenjam za drve, ktotam prodam 2 kosa blaga, za moško obleko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28001
GRAMOFON prvovrstni Hismaster ia več raznih plošč s kovčegš in omaro, vse popolnoma novo, zamenjam za prvovrstno klav. harmoniko. Fra-netič. Kosova ul. 8, Sp. Šiška.	27983-6
BEL KOŽUH dobro ohranjen, za starost od 8 do 11 let, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27984-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv. z okroglim čolničkom, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Tržaška c. 11/11, levo.
27990-6
MOŠKE ČEVLJE
visoke, črne, št. 42. prodam Naslov v ogl. odd. Jutra.	27992-6
TRENČKOT skoraj nov, zamenjam za moško obleko in prodam zimsko suknjo. Naslov v oel odd. Tutra. 27993-6
DVE NOVl ODEJI prešiti, prodam ali zamenjam zi moško obleko. Vodnikova 106, Pogačar
27995-6
DREVESCA
3 leta stara jabolka m hruške ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27996-6
POSODO
za kisanje zelja, zamen am event. prodam — istotako tudi eno posteljo i-n mizo. Gregorčičeva ulica 7/II — vrata 13.	27997-6
RADIO 5-cevni. skoraj nov. prodam. Kladezna 13.
27981-6 MOŠKI POVRŠNIK
primeren tudi za ženski nlašč in nekaj rjuh. prodam Naslov v ogl. ovdd. Jutra.	27998-6
ZA GUMI VOZ prednja os s kolesi in le-žiji. kompletna, naprodii. Istotam se proda tudi p a to voz. nosilnost 3000 kc s sedežem. Ogled: Ulica ŠOO let Liub! i a ne 17.
27965-6
FOTOAPARAT
6x9 Kodak. »Vollenda 620«. nekaj bukovega oglja in socius sedež, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27964-6 MODERNE SPALNICE in kuhiniske opreme, prodata mizarstvo Vidmar — Vodr *l-ova 31. 27963-6
ZAJKLO z mladiči. 3 zajce 7 mes. stare z kunčnico. prodam. Mencingerjeva 29.
27959-6
MOŠKO KOTO
čisto novo. prodam. Ogled Mestni trg 12. trg. z zelenjavo.
2 PARA ČEVTTEV ženskih, visokih, št. 41 m nizke ženske čevlie s snez-kami. št. 41. rrodam. — Šmartinska 14/11. 27955-6
APARAT	. .
za povečanje slik, gojzerice in snežke št. 35. prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	27953-6
SVETILJKE za na grobnice, proda Kristan Franc. meh. delavnica C i ril-Metodova c. 54.
27970-6
RAZNE PFČI
prodi Franc Kristan, meh. delavnici. Ciril-Metodova c. 54.	27971-6
MOŠKO KOT.O
dobro ohranjeno, gramofon. fantovsko obleko, nošeno. nizke goizerie. rekli sodov od 50 do 100 litrov, prodam. Vnrašati v trgovini Polianska c. 25 — Ko-rinlek.	27972-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen.. nredvo;ni prodam za T/r 4*00 Naslov v ogl. odd. Jutra.	27973-6
za

PHEMOG I. Pogačnik
LJUBLJANA. Bohoričeva allca 6 Telefon 20-59
OMARO
2 postelji, 1 z mrežo, prodam. Pavšičeva 28.
27968-6 ZIMSKO SUKNJO črno. prvovrstno, predvojno blago, izvrstno ohranjeno. za srednjo postavo — ugodno prodam. Reslieva 31/11. levo.	27939-6
HLEVSKI GNOJ| zamenjam za krmilno korenje in krmilni krompir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27936-6
BLAGO za moško suknin. moško kolo. črni ženski plašč — zameniam za kuijo pičo ali podobno. Poizve se. Krakovska ul. 9. 27935-6 KKATEK POVRŠNIK
damski plašč, temnomoder moško suknjo, svetlo, dobro ohranjeno, predvoino blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra. 27932-6
2 STRUŽNICI tricikel in par biciklev — zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27944-6
PRODAM:
otroški voziček. Športni „ 900 lir ia globoko za. 1000 lic, oba predvojna* 1ep
poiiužanuk (taca) za 200 Ur in snežke a 100 lir. Ntslov v ogl. odd. Jutra.
27947-6
VEČ DARIL
primernih za žensko osebo, nov kovčeg 60x35, večerna torbica, fotoaparat na film, gobelin slike, darila za gospoda, naprodaj. Ogled samo dopoldne. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
27895-6
LONČENO PEČ
v železnem ogrodju, prodam Gliha Josipina, Kav-škova 26.	27951-6
POHIŠTVO	, ..
več šperaaih, pleskamh spalnic ter kuhinj, oprem, proda trgovina pohištva »Sava«. Miklošičeva c
27950-6
PLATNO za rjuhe, novo, prodam. Vprašati od 13. do 14. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27949-6
boo LISICO
prodam. Naslov v oglas, odd. Tutra.	27905-6
MOŠKO PERILO volneno, Macco, novo — prodam. Naslov v oglas odd. Jutra.	27904-6
VIOLINO mojstrsko delo »Gaetano Dionelli 1860 — "s?*1"0 prodam. Ljubljana, Skrab-čeva 4-1.	27903-6
ZIMSKI SUKNJIČ razšit z avt]0, podlogo prodam ali zamenjam. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
" "902-6 OTROŠKO KOšA.tlCO na kolesih, prodam. Naslov v ogl. odd. Juira.
27901-6 ANGORA BARETO črno. novo, moderno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	_ 27900-6
RADIO PHILIPS. 5 + 1. prodam za ugodno ceno. Vprašati od 20 dalje pri hišnici na Kongresnem trgu 7.	27763-6
ZAMENJAM rjave salonarie št. 37%. dobro ohriniene, za športne iste številke. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27769-6
SUKNJIČ, temnosiv. popolnoma nov, predvojno blago, prodam. Krojaštvo, Petnrkova (pr. Komcnskega) 18. 27801-6
ZEPHIR PEČ, skoraj novo, prodam. Naslov v oglas. odd. Jutra.
27815-6
PRODAM:
plašč in kožušček za 2 do 4 letnegi otroka, volneno garnituro za 1—2 letnega, čevlje za 6 letnega. Vodnikova 90.	27871-6
HARMONIJ dobro ohranjen, prodam. Vič Gregorinova ul. 12.
27870-6
I.EICO
kupim. Domobranska cesta 1T.	27919-6 MIZO
raztegljivo temno in 6 stolov za jedilnico, prodim. Vprašati Levčeva 44-11.
27917-6
MIZO Z
in 4 stole, iavorieve. v kmečkem slogu, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27916-6
kostum
skoraj nov. temen, za višjo postavo in telo svileno nike bluzo, prodam. Ciril Metodova 60-TT. 27913-6
GUMI-PELERINO Klcpper, nepremočliivo — skoraj novo, prodam. — Miintinger, Brankova 9-
27912-6
moško kolo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Poizve se Krakovski nasip 6.	27910-6
DAMSKI KOSTUM zimski, volnen ter vetrni svet'orj a v jopič s kapuco, zamenjam ali rrodam. Oeled od 11. do 1?. Kongresni tTg 7, pritl;čre.
27909-6
MANDOLINO
prodam. Ni ogled v knjigarni Glasbene Matice.
27908-6
KROGLE
7i balincanje. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27907-6
FOSODICE
za začimbe, garnitura 17 komadov, češki porcelan, orod.am. Naslov v oglas, odd. Tutra.	27906-6
SKUNKS in Iisič'i ovratnik prodam za ugodno ceno. Albanski ulica 8. visoko pritličie.
27928-6 ŠIVAT NI STROJ, pogrezljiv. boliia znamki, pred-vojno blago, ugodno prodam al' zamenjam. Vr-stovšek Trnovo. Mandelčeva '/TI.	27927-6
darilo, primerno za gospoda, prodam Moste. Koroščevi 5.
27926-6
ŠIVALNI STROI
Trx, skoraj popolnoma nov in zelo dobro ohra njen. predvojni material, nrodim. Boc Albanska 39 27792-6 VISOKO OMARO
-a obleko prodam. Naslov v oel odd. Tutra. 27776-6
HAPMONIKO. klavirsko novo, za učenje prodam. Naslov v ogl. odd. Tutra.	27777-6
šfsttlo znamke Richter ter violino, oboie v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. 27780-6
LESNIKI
žlahtni, za sajenje naprodaj. Amon Bleiweisova c. 48/111.	27915-*
MOŠKO OBLEKO, novo. iz volnenega predvojnega blaga, za srednjo posavo, prodamo Križaj, krojač, Škofja 6. 27823-6
BLAGO, volneno, 1.85 m, takoj prodam. Salon Sewr Petrtr-kova 26.	27822-6
GRAMOFON Columbia, prvovrsten izdelek, v usnjenem kovčku, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3400«.
27820-6 MOŠKO OBLEKO, temnosivo. predvoino blago prodam. Oblak, šiška. Nai jami 8.	27819-6
Črno moško SUKNJO, malo rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27864-6
OBLEKO.
temnomodro, za diiaka od 16 do 18 let. dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27862-6
DAMSKE ČEVLJE št. 39 zamenjam za štev. 39V>. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27858-6
OTROŠKI VOZfc-^K, globok, prodam ali zamenjam za žensko kolo. Lekarna Vilharjeva ulica 35.
27851-6 PUNČKO iz celuloida, 52 cm dolgo, popolnoma novo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27796-6
ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam ali zameflftam za žensko kolo. Naslov v ogl. odd. Jutra. Ogled od 18 do 20.
27849-6
ŠIVALNI STROJ
Singer, pogrezljiv. okrogel čolniček. šiva naprej in nazaj, prodam. Dolenjska cesta 19/1.	27886-6
DAMSKE GALOŠE. črne št. 40. z nizko peto, popolnoma norc, zame-niam za istotake s srednio peto. Naslov v ogl. odd. -	2"'885-6
Jutra.
Novo črno OBLEKO predvojno blago, za večjo postavo, prodam. Doleni-ska c. 102. Priti. 2"884-6
Elektr. GRAMOFON s ploščami, nov. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
27883-6
PISALNI STROJ
portable, skoraj nov, vodilne znamke, ugodno naprodaj. Ulica stare pravde št 5/II.	27882-6
VRTALNI STROJ, visok 1.70 m, popolnoma nov, z vgrajenim motorjem proda nv Naslov v ogl.' odd. Jutra. 27879-6
OTROŠKI VOZIČEK, globok in športni, prodam. Izvršujem poprav&la gM-bokih in športnih vozičkov. šušteršič. Celovška cesta 38.	27878-6
FOTO APARAT »Balda«, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 28053-6
DAMSKI PLAŠČ črn s krznom, zamenjam Naslov v ogl. odd. Jutra^
28055-6
MOŠKO KOLO
novo, znamke Elite, naprodaj. Pražakova 15.
28056-6 ŠPORTNI VOZIČEK
lep, zaprt, ugodno prodam. Urankar, Vrazov trg št 4	28057-6
LEPO KNJIŽNICO prodam ali zamenjam za harmoniko. Ogled od pol 1. do pol 2. ure. Naslov v oel. odd. Jutra.
28059-6
ŠKORNJE
št. 42. skoraj nove, prodam. Ob Ljubljanici 67/1. Ogled od 13.-14. ure.
28084-6 DAMSKE ČEVLJE nove, št. 37 in 38, pro-
dam. Nulov v ogl. odd. Jutra.	28086-6
MOŠKO KOLO prodam. Sv. Petra c. 33.
28095-6 DVE LONČENI PEČT (1 krušna!. zelo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutri.	28087-6
PRODAM ali zamenjam več koma dov oblek 7a dečka, v sta rosti 10—14 let. Oc'ed med 10. in 15. uro. Naslcv v ogl. odd. Tntra.
28100-6
MOŠKO KOLO
znamke »Adler«. rabljeno v dobrem stanju, prodam. Ogled dnevno dopoldne. Naslov v ogl. odd. Tutra.
281.03-6 OTROŠKO POSTELJO novo proda mizarstvo Artnak Josip. Jenkiva ul. št. 7.	28104-6
HLAČE volnene, skoraj nove in črn površnik, ugodno prodam, oziroma zamenjam Stari trg 28/1, desno.
trfi06 6
RADJO
Minerva 6 cevni, ugod no modam. Simčič. Go sposvetski c 13. vrata 8 28032-5
DAMSKO KOLO
poceni naprodaj. Tržaška c. 4Ob.	28149-6
OREHOVA PSIHA z velikim brušenim ogledalom in lep jesenski kostum, čista volna, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	28123-6
RADIO 4 + 1, z magičnim očesom, rdrč'm: elektronkami, po-poHoaia nov, ugodno pi'0 dam. Cilenškova ul. 26.
28107-6
POVRŠNIK
usnjen, skoraj nov, za srednjo postavo, prodam. Simčič. Gofpotvet-ska 13. vrata 8.
28061 6
SUKNJIČ damski. dobro ohranjen, ugodno prodam. Staro blago. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
28063-6
KLAV. HARMONIKO
80 basov. 4 registri — znamke Me;nel Herold, prodam. Izdelam p0 naročilu. Naslov: Beethovnova 9-III	28065 6
PRODAM novo športno darilo. — Na ogled vsak dan od 10. dn 12. ure. Staničeva 21-n Bežigrad.
28067	6 ŠIVALNI STROJ
»Singer«, pogrezljiv. z okroglim čolničkom. v dobrem stanju, ugodno prodam Ravni kar J eva 7
28068	6
GRADEL
prvovrstni, prdvojni. za 2 žimnici. t>rodim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28071	6
OTOMANO
plišasto, dobro ohranje. no. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28072	6
PREDVOINO BLAGO
za kauč ali otomano — prodam. Naslov v ogl. odd Jutra	28073-6
PLIŠAST DIVAN in usnjen divan. prodim.! Naslov v ogl. oddelku Jutra. 28074-6
MOŠKO KOLO Ideal, dobro ohranjeno, prodam za 4500 Ur. — Naslov v ogl. odd. Jutra.	28075-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, prodam. Ogled dopoldne Sv. Petra nasip <3 28076-6 VEČ HARCARJEV kanarčkov. prvovrstnih pevcev, prodam, ter ko lo, moško, zt 2500 lir. M.lčlnskega 62. Šiška
28077 6 OTROŠKI VOZIČEK globok. Dredvojnl, z de. belimi gumami, v dobrem stanju, prodam po zmerni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28078-6
SMOKING
iz prvovrstnega predvojnega blaga, prodam. — Naslov v ogl. odd. Ju tra.	28079 6
3 KOMBINEŽE svilene, prodaim. Ogled iz prijaznosti v trafiki Gosposvetska c. poleg pekarne Bizjak.
28080 6
MOŠKO KOLO
zelo močno, nemške znamke, prodam. Celovška cesta 55-1.
28081-6
SPALNICO
v zelo dobren stanju — ugodno oredam. Ogled od 8. do 10. ure. Na slov v ogl. odd. Jutra.
28082-6
BEL KOŽUŠČEK prodam. Gerbičeva 47.
28088-6
ZAMENJAM
nove ženske čevlje štev.
40	ali moške čevlje št.
41	ali nove dekliške visoke čevlje št. 36. za dekliške visoke čevlje št. 33. Turk. Slomškova 27.	28C90-6
PELERINO predvojno, nepremošlji-vo, zamenjam ali prodam Poljedelska 19.
28092-6
DAMSKI KOSTUM in dubl blago za moški kratek površnik za manjšo nostivo, prodam Krakovski nasip 26. 1 vrata levo	28093-6
MOŠKE ČEVLJE
št. 41. siv semiš. nove, prodam. Poizve se: Beži grad 19. Orel. 28095-6
PRODAM
3 kg bele ovčje volne, nekaj metrov predvojnega sifona ter n zke rja-ve čevlje št. 37. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28098 6
MOŠKE ČEVLJE črne, nizke. št. 42 in ga loše. otroške črne snsž ke št. 32. visoke črne gumi škornj ce št. 35 s odpadajočimi čeveljčki, prodam. Vse v dobrm stanju Naslov v oglasnem odd. Jutra.
28099-6
KRZNEN PLAŠČ
siv. s kapuco, prav malo rabljen eleganten kroj in usnjen moški Po vršnik, podložen z ame ritkim krznom, proda-n. Ogled od 11. do 1. ure. Aleksandrova 4-IU. desno. vrata 17. 28112-6
ELEKTR. KUHALNIK nov. emajiiran, na dve plošči, prodam. Prime.— Pleteršnikova 3.
28113 6
ŽIMO
peresno žimnico ln posteljo. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28114-6
USNJEN SUKNJIČ
lep. t fino podlogo, —
vls njeno šolsko aktovko in nove moške črne visoke čevlje št. 41 prodam. Kozjak. Celovška 941. 28116-6
MOŠKE ČEVLJE štev. 40, rjave, dobro ohranjene, prodam. Be-ljaška 34.	28120^
PREDVOJNO BLAGO za moške srajce prodam Iz prijaznosti pri Josipi ni štrus. lzdelovalnica nerila. Sv. Petra nasip, št. 37. 28121-6
VOLNEN PLET
črn, 135x125 prodam. — Cvetkovič. Gregorčičeva, št. 12.	28125-6
RADIOAPARAT
5	cevni. 3 valovne dolži. ne, dober prejemnik. — ugodno prod-m. Jenkova ul. 13. pritličje levo.
28126-6 2 ASPARAGUSA velika, primerni za več je grobnice, prodam. — Podrobneje: Jeromen. — bančni sluga, Stritarjeva 2.	28127-6
ZIMSKO SUKNJO črno. orodam. Jurčkova pot 82. Ljubljana Barje	28129-6
DARILO ZA GOSPO starln-sko omar0 s predali. posteljo, moške ga-loše. ženski klobuk, čipke in vložke, prodam.— Berta Andolšek. Nunska 19.	28108-6
ZIMSKO SUKNJO zelo dobro ohranjeno — prodatn. Ogled dnevno od 12. do 3. ure pop. Naslov v ogl. odd. Jutra.	28109-6
SERVIS za belo ln črn0 kavo zi
6	ali 12 oseb. tovarniško nov. prodam. Naslov v ogl odd. Jutra.
28134-6 SOBNO TIČNICO
,dve manjši kletki in srednje velik kurnik — prodam. Celovška c- 81.
28111 6
PISALNO MIZO
z naslanjačem, kuhinjsko mizo s stolčki, več stojal za rože in kipe, prodam Naslov v oglasnem odd. Jutra.
28137-6 MOŠKE ČEVLJE
visoke, št. 42. nove in moško suknjo dobro ohranjeno, zamenjam za krompir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	28166-6
GLOBOK VOZIČEK z žimnico. dobro ohranjen. predvojni material, prodam. Florijan-ska 38 (dvorišče).
28167-6
MOŠKE MAJE
triko in spodnje hlače, nove. predvojne. 8 garnitur. prodim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28179 6
2 SUKNJI
široke oblike temno in sivo v zelo dobrem stanju, predam, škofja ul. 6. krojač Kržaj. Poizve se lahko tudi v nedeljo dopoldne.	28180 6
MESARJI POZOR! Umetna čreva in soliter zopet pri tv. »Jugo-Au lac Križevniška 11-1. in Plorijanska 25. 28181-6
KRZNEN PLAŠČ »Pollen« Za srednjo po stavo, dobro ohranjen— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 28182-6
2 PRAŠIČKA po cca 30 kg težka, pro dam. Cesta v Mestni log št. 85.	28183-6
MOŠKE ČEVLJE rjave,, št. 44. skoraj no ve, prodam. Istotam pro dam modro težko svilo za obleko. Ogled od 8. do pol 11. ure. Prečna ulica 3.	28168-6
BLAGO za hubertus plašč, temno sivo in blago za šport n o obleko, proda-n. Na ogled od 8. do 14. ure Foljanski nasip 34 priti, levo	28170-6
ŠPORTNO KOLO moško, dobrn ohranjeno ugodno prodim. Ogied dnevno od 8. do 16. ure Naslov v ogl. odd Ju tra.	28171-6
ŠTEDILNIK železen, prodam. F*ostojn ska 68.	2S172-6
PISALN! STROJ znamke >Rofa«. star, po pravila potreben. — prodam za nizko ceno. Du. najska c. 69a-I. desno.
28176 6
GARNITURE
svilene kombineže in hlačke, nove. predvojne, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
28178-6
STELJO
v notranjosti bloka zamenjam Za kravje seno. Naslov v ogl. odd. Jutra	28199-6
OBLEKE moške in ženske ter čev Ije, prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 28195-6
MOŠKO OBLEKO svetlosivo. eno temno in površnik, predvojno blago, skoraj novo. prdam. Cesta v Rožno dolino 11
28193 6
KOSTUM
svetlosiv volnen. lepo ohranjen, ugodno pro dam. Perko, Zarnikova št. 15.	28192 6
OMARO novo. veliko, šperan les. prodam. Resljeva c. 4b, n. nadstr. desno.
28190-6
TRIKO MAJE
nove. moške m aes» ter sp hlače, predvojne prodam. Zeljarska,11-1. Kolezija.	28177-6
ZIMSKI TELOVNIK moški, z rokavi, temno, moder iz velblodje dlake ugodno orodam. Istotam prodam krasno ln veliko aloo za 100 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28189-6
KUH. OPRAVO nepleskano moderno izdelano. prodam. Ogled tudi v nedeljo od 10. do 12 Vraničar. mizar. Ob Zeleni jarri 13. 28188 6
ČRNO SUKNJO in rjav suknjič (kratek) predvojni za srednjo postavo, prodam. Knez. — Ljubljanska 63. 28187-6
GOJZARJE št. 38. dobro ohranjene prodam. Naslov v oglasnem odd Jutra.
28186-6
ZIMSKI PLAŠČ
za 14 lerrega in moške čevlje št. 41. skoraj nove. prodam. Naslov v ogl odd Jutra. 28200-6
ŽELEZNO PEČ (g.išper), na kateri se lahko kuha. prodam. Korošec Josip. Lekotence 4. Zg. Šiška, poleg sloka na Vodnikovi cesti pri šoli.
28153-6
BLAGO
za damski plašč, temnomodro. najboljše predvoino. prodam. Ogled v nedeljo. Celovška c. 49/1.
28155-6
ČRNO BLAGO
predvojno, za damski kostum ali plašč, prodam. Ogled od 12,—15. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28156-6
ČEVLJE
visoke, moške, iz krom ns-nia, štev. 41 in 43. zelo ugodno prodam. Igriška ul. , dvor. levo. 28157-6 BLAGO za damski plašč, ter 3 m svile zi obleke, prodam. Celovška c. 49'J. 28158-6
MOŠKE ČEVLJE |t 42—43, prikladne za kmetskega fanta, prodam ali zamenjam. Naslov v ogl odd. Jutra. 28150-6
DAMSKO KOLO znamke Adler. ugodno prodam Merkur, Puharjcva 6.
28160-5 Otroške TRICIKELČKF. Zi i—3 leta stare, ugodno prodam. Merkur, Puharie-va 6.	28159-6
DAMSKI OVRATNIK siv, krznen, ugodno prodam. Naslo-v v ogl. odd. Jutra.	28161-6
DAMSKO KOLO prodam. Krojaška ul. 1/1. Koželj.	28162-6
VIOLINO koncertno in %-tinsko, starinske slike, okvirje, kerv-čeg. pisalni pribor, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutri. 28163-6
KRZNEN PLAŠČ dimski. zelo dobro ohranjen, kot nov. prodim. Ogled od 10. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28164-6
ZA KROMPIR
zamenjam popolnoma nov zimski suknjič »štucar«. Jerman, Aljaževa 5.
28165-6
POSTELJO
hrastovo, z mrežo in posteljno omarico, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28130-6
MOŠKE ČFVLJE
nizke. št. 43. visoke in škornje št. 39. ženske usnjene nizke št. 36, vse v dobrem stanju, prodam. Rimska 9. pritličje des-no, vrata 1.	28141-6
ŽELEZNO PEČ s šamotom obzidano, radio Hornyphon in moško kolo, vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Tržaška 90	28140-6
KOVČEG velik, usnjen, prvovrsten prodam. Ogled iz pri jaz. nosti v trgovini Pintarič, Jurčičev trg. 28201-6
2 KUH. OPRAVI pleskani, ugodn0 proda mizarstvo Erjavec Alojz Vič. Žabarjeva 4. pri gasilskem domu. 28202-6
BICIKEL dobro ohranjen ugodno prodom. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
28203-6 DAMSKE ČEVLJE
št. 38, športne zamenjam za krom čevlje št. 36. Ponudbe na cg!. oddelek Jutra pod »Po dogovoru«	23205-6
DAMSKI PLAŠČ zim-ki in čevlje, moški suknjič, otroško krzneno odejico za voziček — ugodno prodam. Ogled med 9. in 12. uro. Naši v v ogl. odd. Jutra.
28206-6
KOLESA
moška ln damska proda Hinko Privšek. Gradišče št. 7,- nasproti drmske-ga gledališča. 28208-6
MOCCA SERVIS
in servise zi likerje proda, Hinko Privšek. Gradišče 7. nasproti dramske ga gledališča. 28209-6
JEDILNI PRIBOR »Eickhorn«, rje nrost. 52 komadov. proda Einko Privšek. Gradišče 7 na-sproft dramskega gledališča	28213-6
USNJENA KOVČKA mala, proda Hinko Privšek. Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča.
28214-6
D. Ooeheler:
Sestri In »m«
18
Roman
»To ti je dal opaziti? Torej je —« Pa mu ni dala dokončati, ieratko se je zasmsjala: »Ne, tega mi ni dal opaziti, tako nespameten vendarle ni. Sporočil je le, da je i^pet v deželi in bi me rad videli, staro prijateljico izza mladih let, edino, ki jo še pozna iz domačega kraja. Očitno misli, da bi se utegnilo iz tega marsikaj znova razviti.«
»Se mar ne bi utegnilo, Roza?« Ko je tako vprašal, je ni pogledal.
»Heinz Jordan!« Ogorčenje ji je kakor plamen udarilo v obraz. »Bojim se, Heinz Jordan, pa ne zaradi sebe. Sama ne vem, zakaj. Tesnobna slutnja me obhaja, strah me je — pomisli — ta človek in — in — Cilika!«
»Saij ni treba, da bi se vobče srečala. AM ga mar misliš sprejeti?«
Pogledala mu je naravnost v oči in re-
kk: »Niti odgovorila mu nisem.«
*
Tomaž Maltem je sedel v svoji hotelski Bobi in zlovoljno premetaval pošto, ki mu jo je bila hišna prinesla. Brezpomembna pisma, odgovori na ponudbe, nekaj razglednic od starih tovarišev s Švedskega, vprašanja, aH je srečno prispel in kakšne na-Faene koa zdaj?
Vstal je, stopil k oknu in pogledal ven. Cesta, ki se mu je pokazala, ni bila b3Š lepa: sive, stare, že trhle hiše. Nastanil se je bil v ceneni okolici, v skromnem, preprostem gostincu. To prav za prav ni bilo njegova navada, a kaj je hotel? S svoiim delom na severu je bil kar dobro zaslužil, toda prihranil ni bil nič. Vsakikrat, kadar je bii v kakem pristaniškem mestu, so se trkljale kocke, karte so tleskale, manjkalo se ni ne vina ne žensk, da je z niimi poganjal denar. Njegova sredstva so šla polagoma h koncu. Ako ne pride kmalu kaj novega, bodo v d oglednem času skopnele Zelena miza tudi ni. bila vir dohodkov, ki bi se mogel človek zmerom zanesti nanj. Zvijač in trikov, pa naj si bil v njih še tako dobro podkovan, ni bilo moči po mili volji spravljati v denar. »Nesreča v igri — sreča v ljubezni!« Mehanično je ponovil besedo, ki jo je bila izrekla brhka Lilo. Nu. kdo ve, morda je bila zdaj pred durmi.
Roza Faibriciusova, naprej ni mislil. Odpisala mu ni bila. Zakaj ni bila odgovorila na njegovo pismo? Zamera, kdo ve? Se je mar še vedno hudovala in kujala zaradi tistega, takrat? In je hotela, da bodi pokopano, kar je bilo? Roza! Roza Fabriciusova! Trdo, porogljivo se je zasmejal: Svoje dni si štela ure, doikler nisem pozvonil pri vaših hišnih vratih ali te pok1 i"al čez vrtni plot, pri plesu si se z bala v mojem naročju ia nisi upala ia vedela nič
drugega kakor to, da hočeš živeti ob moji strani. To naj bo pozabljeno, izbrisano za zmerom? In zakaj? Zato, ker sem odšel in se nisem vrnil niti potem, ko si me klicaila v svoji stiski? Od tistih dob si se po-tavala, postala si pametnejša, gotovo ši tudi iz-previdela, da drugače, ni moglo biti. Sin bivšega mestnega svetnika na hči ponever-nika in samomorilca? Nemogoče, priznaj to, Roza, vsaij danes priznaj! Glasno ie govoril sam pri sebi, kakor ds bi sta'.a pred njim.
In če izprevid;š, Roza, tedaj — pu, zakaj ne bi tedaj nadaljevala, kjer sva nekoč prenehala? Priveživa k žalostnemu koncu vesel začetek! Lahkomiselno-t se mu ie vrnila. Se že izpametuješ, lepa Roza. ako ne danes, pa jutri. Morda pride tvoj odgovor s prihodnjo pošto.
Toda pisma ni bilo. ne drugi dan ne naslednje dni.
Tomažu Maltenu se je bilo med tem posrečilo. da ie dobil službo pri neki veliki elektrarni. Res se je moral še vedno prilagajati razmeram, toda boljše stanovanje si je vendar lahko poiskal.
Da bi zdaj imel dom. lep, urejen dom. ln ob strani ženo, ki bi ga znala vediti, kakor nekdaj Roza v svoji očetovski h'ši, ženo, ki bi prinesla tudi še denar! Koder koli Je hodil, je vlekel na uho. in taiko je bil slišal o Rozi Fabriciusovi. o velikem posestvu ob Malem Wannsfcem jezeru, kjer je imela
svoje dečje zavetišče in domovanje. Povsod v mestu so poznali njeno ime. Pa da je ne bi mogel znova osvojiti? Kijubovainost in jeza sta se dvigali v njem. Po sili? Morda bi mu uspelo. Doslej se je bilo vse, kar je resno hotel, še vedno posrečilo. Kar tja bi se popeljal, prednjo bi stopil in rekel: »Evo me, tu sem, tvoj stari Tom.« Kdo ve, ali bi se mu mogla upirati? Do danes se ni mogla nobena.
Stara ljubezen ne za/rjavi. Spet se je porogljivo zasmejal. Ne, ljubezen ne za rjavi Le malce zlikati jo je treba, pa se spet zasveti in zaleskeče. Tako je pri vseh, in tudi
pri tebi ne bo drugače. Roza Fabriciusova.
*
Ni se dolgo pomišljal. 2e drugi dan, pozno popldne. se je odpravil na pot. Ta čas je bil premišljeno izbral. Kadar je delo opravljeno, je človek bolj miren in zbran za resen razgovor Ura v bližnjem zvoniku je bila pet, ko je prispel. Precei časa je stal pri vhodu in gledal sliko, ki se je ponujala njegovim očem, kaikor bi tehtal vsako stvar posebei in jo ocenjeval.
Jako lepo je bilo vse to. Jako lepo! Zala hiša, ki so ji pred okna plamenele rdeče geranije. balkon, ki ga je divja trta opre-dala s svojim zelenjem, velika trata s pisanimi gredami, parit, ki se je zadaj spuščal proti vodi in s svojimi temnimi krošnjama skrivnostno pozdravljal izza streh.
Od nekod se je razlegal otroški smeh in
rahlo pripevanje drobnih glaskov, kakor kadar se otroci sučejo v kolu. Tomu Maltenu se je zmračilo čelo: »Ogabno čivka-nje!« Pogledal je na desno. Ta velika, bela hiša z visokima okni? A, tako, to je bil dečji dom? Nu, to bo pač treba opustiti. Da bi imela tako reč še dalje na vratu? Izključeno! Se bo že samo po sebi izkazalo, da ne gre. Kje bi se neiki ženska utegnila ukvarjati s tem, ko bo imela moža? Ta kos posestva bi morda odprodala. saj bi bilo tudi potem še dovolj veliko, lep kupček de-narja bi vrgel v tej gosposki in dragi okolici Tako čvrsto je bil že zaverovan v svoje načrte za prihodnost, da je jel resno računati Mahoma pa se ie vendar opame-toval. Vse to je kaij lepo, Tomaž Malten, kaj lepo je in pametno, le ti. ki tako računaš, še niti ne veš, kaiko se bo stvar končala!
Z naglim gibom se je otrese! vseh pomislekov. — Kratko in malo v naročje t® vzamem, Roza Fabriciusova. takisto, kakor nekdanje dni! Da vidiva, ali se boš mogla upirati, s to mislijo je naglo ubral korake proti vili.
Cilika je bila odšla na vrt. Neikaj časa se je bila igrala z otroki in prepevala z njimi potem pa je mahoma odrinila krdel ce. ki jo je obdajalo, in zbežala. Spodaj ob vodi je sedela med grmovjem-in siiska-la roke med kolena. Dihala je težko.
Ne, tega ni mogla več prenašati!
»JUTRO« St. 243
Nedelji, 72. X i 944
KLUBSKO
garnituro, usnjeno, dva lotelja. kanace in mizico. zelo lepo izdelano— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 28204-6
JEDiLNl SERVIS porcelanasti. edinstveni proizvod, s pristnim zlatom okrašen. 49 komati v. proda Hinko Priv šek. Gradišče 7, naspro. ti draiekega gledališča.
28212 6
DEŽNI PLAŠČ
damski in gumi-pelerino proda Hinko Privšek, — Gradišče 7. nasproti dra me.	282156
MOŠKE ŠKORNJE gojserje in čevlje proda Hinko Privšek. Grad šče 7. n.sproti dram-kega gledališča.	28216 6
POSTELJNO PERTLO rjuhe, kapne prevleke za blazine, odejo zglav n;ke itd. prod.! Hinko Privšek Gr;diš~e 1 na sr»roti dramskega elcdi lišča.	23217 6
BLAGO za moške obleke :n dam ske p^šče prod' Hinko Pr:všek. Gradišče 7 m tnrrti dramskega cleda Ilšča.	28218 6
DAMSKI PLAŠČ krznen plemenito krzno in 'oor- proci' Hink'- Priv £ek Gr dišče 7 naspro t. dramskega gled?'išča
22219 6 KL.VV HARMONIKE di.itonične k-omntične in mrle otroške prodi— Firko Privšek. Gr-rf'Tče št 7. nasproti dramske g.i gled	2-S220-6
R AIHOAPARATE nove ir. m bil en« dobrih zn^mk p-oda H;nko Priv šek. Gr.id:šče 7 na-pro ti dram.=kega gledai-šča.
28221 6 SIV»I.NK STROJE Singer in druge znamke nrodn Finko Privšek. — Gradišče 7. nasproti drame.	28222 6
SESTTLA za srednješolce (ke) 2 majhna nshrbtn kn 33 So!.'rje proia Finko Priv šek. Gr.-dišče 7. nasproti dramskega gledališča.
28223 6
GLASBILA
hirmonike. eo*ll polov:č Df in cele. violo k t aro citre gc?.dni ros- n več gramofonov s ploščami prod.-; Hinko Privšek. — Gradišče št. 7, nasproti dramskega gled i šča
23224 6
1! ZVE7KOV
D9ut=che Ki.vsiker. Wol fov nemško slovenski in slovensko nemški slovar poceni prodam. Naslov v ogl. .odd Jutra.
28226-6
KI AVIR
Znamke Ehrbar. ^Cien. je naprodaj iz zapuščine in na ogled ob delavnikih od 16 do 18 v gluhonemni-ci. Cena se izve v pisarni Tribuč nad floriiansko cerkvijo.	28248-6
PRODAM 2 damska plašča in fino črno damsko predvojno suk neno blago. Naslov v ogl. odd Jutra. 28246-6
ŠIVALNI STROJ v omari. nov. naprodaj. Ogled iz prijaznosti v trgovini Ivan Jax in sin. Dunaiski 36.	282-H-6
PRODAM: 2 para ženskih čevljev št. 38. 1 par otroških gojzer jev št. 36. 1 par ženskih galoš št. 38 in 1 par moških galoš. Naslov v ogl. odd. Jutra.	28254-6
HARMONIKI, klavirski, »Scandalli«, 60 basov, m »Septimo soprani«. 120 basov, naprodaj. Ogled v trgovini Ivan Jax m sin. Dunajska cesta 36.
28244-f
RADTOAPARAT. nov. naprodaj. Naslov v ogi. odd. lutra. 28242-6
PAD'0 5 cevni nov. poceni r>ro dam. Rožna dol. c. n St. 7.	28239-6
DAMSKI PLAŠČ črn. plišast, črne svilene čipke, ri mske črne vol nene oh!eke in blago. — vse dobro ohranjeno, kredenco, raztegljivo mi 20. še-1 stolov, male oim rice. damsko pisiln,, mi. zo moške če vi i e št 44-45 ln drr.go, ugodno pro dam. Ogled od ponedeljka. dalje Pred škofijo 19 I.	28238-6
JVOVO SPALNICO mede-no. takoj prodam Tržaška c. 46. Miklič.
28235 6 DAMSKO KOLO lepo. skoraj novo proda Kocmur. Društvena 34. Moste.	28233 6
DVA PRTA bela. namizna, prodam Naslov v ogl. odd. Ju tra..	28231-6
ŽENSKO KOLo novo. rjavo znamke W.mderer. prodam. Na ogled od 14 do 16. ure Tjrševa 37-IH. desno.
26635-6
SPALNICO
moderno, še ne pleska-no prodam. Mizarstvo Lončarlč. Vodnikov! 116 Šiška.	28230 6
POVRŠNIK temosiv za srednjo postavo. prodam. Na?lov v ogi. odd. Jutra.
28228-6
KOMISIJSKA
trgovina Privšek Hinko se je preselila v Gradi šče 7. nasproti dramske, ga gledališča in proda: moške zimske suknje in obleke darrski športni in dežni plašč, damske športne jope. damske volnene jope zimski plašč za 14Ietno deklico, otroške plaščke, vetrni jopič, gojzer je. moške Skcmje. usnjene in suk nene golenice. snežke. ga cee. damske čevlje, blazine kapne. posteljna pregrinjala, otroške globoke in športne vozičke. moška in ženska ko •lesa. električni kuhalnk reša likalnik. plinski kuhalnik svetilke za nočne omarice, umivalnik in vrč. šivalne stro Je, pisalne stroje, račun ski stroj, stroj Za ože-manje perila radioapa rate. gosli, violo, kitare, .citre. krilni in gozd ni rog. flavto, harmoni ke, klavirske, diatonične in male za otroke gramofone. kadil ne garnitu re. damske torbice, še-stila, otroška nahrbtnika, svilo za damske ob leke. daljnogled, usnjen kovčeg in rute za narodno nošo.
28225-6
TRICIKEL
najnovejše konstrukcije spredaj nizek, širok, mo čan. skoraj nov, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jam.
Kupim
DIVJI KOSTANJ
m majhen železen šte dilnik kupim Knaflje va 6 m	27852-7
PISALNE STROJE dobr0 ohranjene, boljše znamke kupi tako.1 po najvišji dnevn^ ceni — tvrdka Everest Prešer. nova Ul 44	278C3 7
BRIVSKI APARAT električni. kup'm. Po nudbe z oznako znamke na ogl odd. Jutra pod •Brezhibno stanje«
27914-7 PERZIJ. PREPROGO
sli. pirotsko od privatnika kupim. Ponudbe na ogl odd Tntr-' ood »Dobro r>la čilo«	27322-7
LJLTBLJ ZVON posamezne letnike od 1. 1881—1917 ter 1933—1940 ščem Ponudbe na ogl odd T11 tra pod »Zbira teli,	27001-7
7NAMKE predvsem »vropske. ku t>im Ponudbe na oglas ni odd Jutra pod »Ev rona*	27000-7
nove in nošene Psičje. kunle in drhorjeve. us njene kovčke aktovke, žoce z clu^o in jermena, žimo m ščetine, stare pi le in rašpl.le. Dolhove ko fe i sičje. mačje in druge z belo dlako ln polho ve ^enice te' čebelni vo sek kupim D Zdravič. L1u'o'1ana Stari trg 30 .T-412-7
VSAKO
nntlkvarično slovensko kn1;go. revijo časopise, posamezne odtise kot tu di stare Kstine kupuje in najboljše plača knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana Stritarleva ul. 6.	J 407 7
STEKLENICE različnih vrst kupujemo Dobro plačamo Na Va šo željo Jih prevzamemo na domu. B Guštin Vodnikov trg 2.
J 318 N 7 KRZNENE PLAŠČE
lisičje boe dobro ohranjene, kupuje krznar-stvo Rot Mestni trs 5
J-401 7 VOLNENO BLAGO za damsko obleko, lepe barve, kupim takoj. Na. slov v ogl. odd Jutra.
27735-7 OTROŠKI PLAŠČEK za 2 letnega otroka, volnen. dobro ohranjen, le pe barve ter x>redvojno flanelo takoj kupim. Na slov v ogl. odd Jutra.
27736 7
COREX DOZO
aii slično za razvijanje zvitih filmov, kupim. — Prinesti v drogerijo Her mes, Miklošičeva 30.
27678-7
KOLESA
kupuje tvrdka »Promet« nasproti križeviiiške cer kve.	27810-7
OTROŠKE VOZIČKE
kupuje tvrdka »Promet« nasproti kr.ževniške "er-kve.	27811-7
ZOPET KUPUJEMO
ška.tle od sMama« mleka. B. Guštin Vodni kov trg 2	J-426-7
MOŠKE OBLEKE
ženske in moške čevlje perilo, pohištvo in različne druge predmete — kupujem. Drame Alojzi ja, Gallusovo nabr. 29.
27758-7 STALNO KUPUJEMO perzijske, pirotske, bosanske in druge preproge, železne blagajne, pisalne in šivalne stroje, pisarniški inventar. tehnične antične in umetniške predmete dobro ohranjeno in čisto pohištvo, steklenino, porcelan itd., vse proti tako:šniemu pla-čiu. — ABC. Liubljana, Medvedova c. 8, poleg kolodvora Šiška.	27430-7
GOJZARJE raziične velikosti, škornje, damske čevlje in dinamo za kolo, kupim. Svetosav-ska 6, podpritličje, Bežigrad.	28045-7
HARMONIKO damsko »Akordion«. novo ali malo rabljeno, 60—80 basov s kovčekom, kupim. Naslov v ogl. odd. lutra.
28046-7
BLAGO
za moško in damsko oble ko in plašč, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28047-7 KLAV. HARMONIKO
od 48 do 120 basov, kupim. Ponudbe z navedbo ccne in znamke na ogl. udd. Jutra pod »Odlična«.
28038-7
TRENIRKE kampl., nove ali malo rabljene. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trenirke«	28042-7
PLANINO dobro ohranjen, svetovne znamke, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Panino«.	28041-7
ŽIMNICO dobro ohranjeno, kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista«.	28026-7
DEŠKE ČEVLJE nizke, dobro ohraniene, št. 36. 37, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Deški čevlji«. 28027-7
RADIO klavir in Leico retino ali slični foto aparat, kupimo proti zelo dobremu plačilu Naslov v ogl. odd. Jutra.	27940-7
PLETILNI STROJ št. 8 ali št. 10, v širini do 80 cm. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pletilni stroj«. 28006-7
POSNEMALNIK 8—12 1, Frigidare, kupim za gotovino ali drugače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posnemalrrik Fri-gider«.	28007-7
BICIKLE pisalne stroie in vreče — kupimo proti dobremu plačilu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27943-7
PREPROGO mrotsko, sarajevsko ali drugačno in prednosteljnike kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Preproga«.	27979-7
OTROBE ali pokvarjeno moko, k'i-t>im ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živalska krma«. 27976-7
KUPIM 3^ dkg rdeče in 15 dke bele volne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Volna«. __27977-7
VESTEKTOR (stalni kristal), kupim in dobro plačam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ve stektor«.	27985-7
KOLO. moško ali žensko, kup-im. Por»tdbe na ogl. odd. Jutra pod »Kakor novo«.
27687-7
LEICO RETINO
ali slični foto aparat, pi sarniško opremo in radio kupimo proti zelo dobre mu plačilu. Naslov v ogl odd. Jutra.	27941-7
KUPIM: damske škornje, nove ali čim mani rabljene, rjave št. 38, čeveljčke za 3 leta starega, zimske. Blago za obleko, zimsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«.	28012-7
JUGOPERZER vozljan, dobro ohranjen 3 X 2 m ali 3.5 x 2.5, samo od privatnika, kupim. Plačam dobro. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »Ju-goperzer«.	28000-7
PELERINO nepremočljivo ali prav tak suknjič in močne jahalne hlače za veliko postavo, kupim. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Do srede«.'	27946-7
KNJIGE, slovenske, vsake vrste, do bro ohranjene, takoj kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zasebna knjižnica«.	27630-7
OTROŠKE SNEŽKE št. 25 ali 26 kupim ali za meniam za protivrednost. Krašovec Amalija. Kode^ lievo. Klanova ulica 3.
27699-7
Sivo KRZNO za ovratnik in reverje kupim ali dam protivrednost. Obisk od 13 do 14. Naslov v oglas. odd. Tutra 27781-7
RADIO APARAT,
maniJi. kupim. Ponudbe na o.Ig odd. Jutra pod: »Radio«	27788-7
KUPIM olneno malo rabljeno ob leko ali krilo za močno postavo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi«.
27789-7
JEDILNICO.
novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Čimprej«.
27791-7
1 kub. m. DRV
dam za dolge hlače v rjavi barvi, predvojno blago. Ponudbe z naslovom na ogl odd. Jutra pod »Hlače«	27803-7
KUPIM: »Prirodopis živalstva« za nižje razrede sred. šol od Verlič-Vnles. — Vel. čolnarska 1-/II.	28020 7
ASTRAHAN, črn. za plašč, kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Astrahan«. 27814-7
KOLOVRAT, takoj uporabljiv, za vclno predivo. kupim. Ponudbe z opišem in ceno r. ogl. odd. Tutra pod »F---kopanska 5«.	27821
BLAGO za damsko suknio in mo ško obleko, vse predvojno kupim. Ponudbe na o"! odd. Jutra pod »Res do bro«.	27869 7
PLETILNI STROJ
št. 6—8, kuDim. Ponn-V-na ogl. odd. Tutra pod »Pleilni stroi«. 27S6S-"
PUH ZA PERNTCF kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Puh«.
27867-7
LINOI.F.l-TFKAč.
širina 80—90 cm 5 m in Irnijlei-preprogo. 170X16o do 180 cm. kupim. Ponu.i b« na ogl. odd. Tutra po:J »Tekač in preproga«.
' 27866-"
CIRKULARKO
7a mizarsko delavnico in skobelnik (Hobelmaschine) kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Breznih ni«.	27877-7
STRUŽNICO do 1000 mm kupi »Motorni etan«, Celovška cesta 3S 27S76-"7
PASJO HIŠICO
kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Pasja hišica«.	27874-7
HLAČEVINO
10 ali več metrov, kupim Naslov v ogl. odd. Jutra.
28058-7
PLAŠČ
za 121etnega. In plašč za 17Ietnega dečka, kupim. Ponudbe na cel. odd. Jutra pod »Plašč« 28070 7 LEPO MOHONIJO odrezano. kupim. Ši mene Šelenburgcva 1.
28091-7
ZNAMKE
cele zbirke in posamezne komade, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa prilika« 28097-7
SNEŽKE ali škorenjčke za 4 letno kupim. Zvonarska 11
28128-7 LIPOVO CVETJE več kilogramov, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lipa«
28133-7
FOTOAPARATE
fotopribor ter podobne predmete stalno kupuje in plača takoi najboljše Fototehnika. Dunajska 15. Sprejema tudi v komisijsko prodajo.
28184-7
VOZ
z gumijastimi kolesi na konjsko vprego, z dobrimi ali slabimi kolesi — kupim. Nosilnost ccg, kg 3000. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Voz« 28175-7
PLAŠČE
damske in moške ln zim sko perilo kupi Hinko Privšek. Gradišče 7. na. sproti dramskega gledališča.	28210-7
RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brisače, razno moško in damsko perilo, kupuje stalno in plača najboljše cene — Hinko Privšek. Gradišče št. 7, nasproti dramskega gledališča. 28211-7
RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brteace. razno moško ln damsKo perilo kupujem stalno <0 plačam najboljše cene Kupujem tudi različna druga oblačila, ev. prevzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Priv šek. Gradišče št. 7. nasproti dramskega gledališča.	28207-7
LEKSIKON, Mayerjev (4 knjige), ter Cankarja kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28249-7
KUPIM: blago za moško obleko in srajce, blago za žensko ob leko, črno. 1 ozko prepro go. moške nogavice. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28240-7 KINOPROJEKTOR Za 9.5 mm film kupim. Ponudbe z opteom aparata na <«*• »M Jutro pod »Projektor 9.5« 28229-7
V najem
Pisarniške PROSTORE dve ali eno sobo, po možnosti s telefonom, iščemo v strogem centru. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Za čim prej«. 28025-17
PLANINO iščem za vežbanje ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Najem«.	27559-17
LOKAL primeren za specerijo, na prometni točki, se odda. Naslov v ogl. odd. Jutra.
28154-17
LOKAL
Iščem za lepo obrt ob prometni cesti. Dam do br0 odstopnlno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra odstopnina« 28227-17
Stanovanje
STANOVANJE
dvosobno, s pritfkliinajni, v centru, zamenjam za dvosobno s kabinetom ali za trisobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«.
28033-21
STANOVANJE
trisobno, s kabinetom in kuhinjo, z balkonom, sredi mesta, zamenjam za eno ali dvosobno v mestu. — Ogled od 12. do 14. ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manjše stanovanje«.	28008-21
STANOVANJE 1-sobno, lepo, sončno, 5 minut od tramvaja, zamenjam za istotako kjer koli v Zg. šiški. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27998-21
STANOVANJE dvosobno, z vsemi priti-klinami, zamer.iam za istotako. Novak, Stari trg 17/1.	28052-21
STANOVANJE dvosobno, kabinet, kopalnica, zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Za dvosobno«. 28122-21
STANOVANJE 5 sobno, kabinet, kopal niča. odprta in zaprta veranda, zelo velik vrt. pripravno za vrtnarja,— za-renjam Zi manjše, brez vrta. Ponudbe na ogl odd. Jutra ood šifro »Pripravno za vrt
rsarja«
28124-21
MLAD GOSPOD
Išče opremljeno sobo na Tyrševi-Dunajski cesti.— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«	26635-23a
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, čisto zračno, po možnosti s hrano in s kopalnico, išče uradnik. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Več po dogovoru«.	2802S-23a
Zatemnitev odil.ektarrat Nee^^ce fl&alcmjs
17*3^ do 6.I0
v Ljubljani;
ZEMLJIŠČE večji del obdelano v njivo v kraju blizu Dobrunj — prodam. Ravna in sončna lega 2 globoko zemljo. Površina 10.000 kv. m ali v manjših parcelah. Pojasni la io cena: Slape št. 14, obč. Dev. Lar. v Polju.
27923-20 STAVBNO PARCELO, ca 920 kv. m, v najožjem centru mesta, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	27854-20
ZAMENJAM
novo trinadstropno hišo. tik centra. Zazidana plo-kev, 260 kv. m. — za eno ail dvodružinsko vilo; novo dvonadstropno hišo, tik centra. Zazidana ploskev 210 kv. m, — za eno ali dvodružinsko vilo; vilo, dvostanovanjsko in stanovanje za hišnika — za parcele aH industrijsko zemljišče.
PRODAM
več stavbnih parcel. Realitetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva nI. 10 J-1585-I
STANOVANJE dvo obnn na periferiji
mssta. iščem Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Si : nov a nje« 28119 21a
OPP TMLJENO SOBO
posebnim vhodom, s so--or-ibo kopalnice, oddam sitso bo.lišemu gospodu za t-koj ali s 1. novembrom. i\'aslov v ogl. odd Tutri.
28024-23 OPriiMLJENO SOBO epo, s souporabo kopal niče. za 2 osebi oddam. \f---nort-ov?	27986-23
DVE SOBI
lrpo opremljeni, s kopalnico. oddam boljše mu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Center«	28234 23
inserira.i
v jutru44!
ZAKONCA
uradnika m:rna. lščeva nprem! -;eno -cbo najrsJe v sredini mesta, po mož nosti < souporabo kuhi nje le za zajtrk. Po po trebi pospravljam sama. Prosim ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Plačava dobro in točno«
28241-23a OPREMLJENO SOBO sončno, s posebni-n vho dom ali prazno, išče solidna gospodična za takoi li pozneje, v bližini rac sta ali Kodeljevo, Prule. Mirie. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Sončno sobo«.	28022-233
OPREMLJENO SOBO ali kabinet, išče veliko odsoten. mlad žel. uradnik, po možnosti v bližini glavnega kolodvora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28010-23a
PRAZNO SOBO išče gospodična na Mirju ali v bližini za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »K boljši gospej«.
27994-23a PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središče-šiška«.
27967-23a PRAZNO SOBO s posebnim vhodom, iščem za takoj ali s 1. nov. — Naslov v ogl. odd. Tutra
27948-233
DIJAKINJA
bi kot sostanovalka rada prišla k družini s takim otrokom, katerega bi v za hvalo poučevala. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijakinja«. 27924-23a
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, išče za takoi ali pozneje ves dan zaposlena gospodična, najraje blizu bolnišnice. Flačilo točno. Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Čista«	27930-23a
GOSPODIČNA
v stalni dobri službi išče opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »November«.	27774-23a
OPREMLJENO SOBO, sobico ali kabinet, prepro sto, išče gospod, ki je ve činoma odsoten, z novem brom. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod: »Točen plačnik I«. 27761-23?
Železniški URADNIK, starejši, išče opremljeno event. prazno sobo pri gospe ali gospodični. Prispeva kurivo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skro men 50«.	27834-23a
OPREMLJ. SOBICO lahko preprosto, do 300 lir mesečno, išče mlade nič. Naslov prosim pusti te v oglasn. odd. Jutra pod »Kjerkoli stalno«
28117 23a OPREMLJENO SOBO išče gospodična s 15. nov Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Točna plačnica«.
28131-23a
PRAZNO SOBO
s pečjo, po možnosti v bližini tramvaja, iščem. — Naslov v ogl. odd. Tutra
27888-23* OPREMLJENO SOBO sončno, mirno, s pečjo v središču mesta, iščem za takoj. Lastno perilo in odeji. Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Soliden gospod«.	27974-233
VEČ PARCEL
lepih, vrtnih, proda po zelo ugodni ceni Realitetna pisarna Habijan Miro. Ci-galetova l/p. Kličite telefon 36-97!	28101-20
VEČ STAVBNIH parcel, kupi Realitetna pisarna Habijan Miro, '^.'ga-letova l/p, tel. 36-97.
28102-20
2 STAVBNI PARCELI
veliki čez 2000 kv. m, blizu kolodvora, prodam skupaj ali posamezno. — Na parcelah stoji starej ša donosna hiša z obrtnim obratom. Resne po. nudbe prosim na oglasni odd. Jutra pod »Lega pri tramvajski postaji«
2814320
PARCELO
v vhkem naselju Ljub. i Jane. prodam za 320 0C0 lir. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »MoJ-mir«	28144-20
STAVBNO PARCELO na suhi zemlji na Peri feriji Liublja.ne, prodam za 140-000 lir. Ponudbe prosim na ogl odd. Jutra pod »Vogalna«
28145-20
PARCELO
2500 kv. m v D.M. v Polju ob bloku pri ccsti oddam v najem ali prodam najboljšemu ponud niku. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pc-d »Do srede«	28169 20
HIŠO
enonadstropno, z gostilniškim obratom v središču Liubliane, prodam. Resni kupci naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Lahko dosegljiva cena«.
28146-20 TFPO PARCELO
stavbno, na R-ezovci. t:k kolodvora, prodam za Lir 105.000. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Vila pri posta i«.	28147-20
STAVBNO PARCELO na sončni legi, v Rožni dolini, prodam po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl odd. Jutra ped »Iskan kraj«.	28148-20
ZEMLJIŠČE travnik, pripravno za in dustrijske svrhe a'i parcelacijo, prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo — dvanajst tisoč kv. m.«
28142-20
ZAMENJAM
5 stanovanjsko moderno hišo v mestu sa manjšo ali za parcele. Lepo stavbno parcelo za vilo 770 kv. m. prodam. — Realitetna pisarna Ku-naver. Miklošičeva c 34
28139 20
57-LETNI osamljen, želi znanja v svrho ženitve z osamljeno
priredi z dnem 6. novembra 1944 zimske tečaje, ki bodo trajali do konca junija, in sicer:
ženo. ki poseduje svoje	nižji tečaj za začetnike;
stinavajije. Dopise na ogl. ___4,_x_ •	... j
odd. Jutra pod »Laibelček	srednji tečaj za one, ki imajo osnovno zna-
žametov«. 27945-2 s	nje jezika;
požtenaP°DIbre* svojcev	viš3i ^^ za one> M ^ajo že dobro znanje
—	jezika;
KUPUJEMO STALNO VSE VRSTE NOVIH m RABLJENIH ROČNIH
gasilnih APARATOV
TER POLNJENJA ZA ISTE. VPRAŠATI: »S T A B I L«, 2ELEZNINA, LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA 72.
bi se rada poročila. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Srednjih let«
URADNICA.
dobrosrčna, želi spoznati zaradi ženitve resnega, ču tečega in mteligentnegi uradnika ali trgovca do 38 let starosti. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Sreča te išče«.	28251-25
MLADA VDOVA brez otrok želi zaradi ženitve spoznati inteligentnega. z dobro pozicijo, do 40 letnega. Dopisi na ogl. odd. »Jutra« pod »Zadovoljen boš«. Z 28250-25
Vse denarne in trgovske posle
zvršim hitro točno ic solidno. Priporoča se
RUDOLF ZORfi. LJUBLJANA,
Gledališka ulica 12 TeL 38-10
tečaj za zgodovino, književnost in umetnost. 28069-25 I Tečajna pristojbina znaša Lir 25.— mesečno, vpisnina Lir 25.—. Informacije se dobijo v tajništvu lektorata v Beethovnovi ulici 14-1 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Vpisovanje od 25. oktobra naprej.
imimmmmmmihmi
KLOBUCARNA
»PAJK44
Vam strokovno osnažl, preoblika ln prebarva VaS klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica.
Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST 88
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12 (Nasproti hotela Union)
IZGUBIL SE JE
prašiček okoli Večne poti. Najditelja prosimo, nai ga proti nagradi vr ne na naslov: Večna pot 32. Strelišče. 27807-37
KLAVIRJE strokovnjaško popravlja in uglašuje Prva kranjska iz-delovalnica klavirjev, Ljubljana, Privoz 10. Tel. 33-40.
J 402-37
LASTNIKI
glasovirjev! Poslužujte se telefonske številke 39-23. ki pokliče špeclel no tvrdko za ug'.aševanje ter popravila glasovirjev in harmonijev. — Jur&sek, Zrlnjskega 7-II. Ljubljana.	J-337 37
VAŠE ROKAVICE m usnjene čevlje, vse iz delke iz usnja barvamo in sem-š čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hairula Mestni trg XI J-340-N 37
Bodi kmet,
študent, gospod, krema RAP1DA povsod
BRIVNA KREMA . -
RAPIDA
> ; •	V M ■'■•^.K
P. H Čl £2 V O D I : V A N K A I T
IŠČEM
prošnje em aH dve opremljeni
za potovanja, nabave racioniranih predme tov. posredovanja tu vse informacije van
EVENTUALNO Z UPORABO KUHINJE.
oskrbi komercijaln^ PONUDBE NA: B. KOSTIČ, LJUBLJANA,
pisarna Zaje Lojze Gledališka ulica št.
ERJAVČEVA CESTA ŠT. 3.
OBRTNIK	»
star 37 let, z dobro namestitvijo, želi spoznati sebi primerno gospodično, staro od 25 do 35 let v svrho ženitve. Le resne ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost«. 28030-25
DOBRA ŠIVILJA želi resnega znanja zaradi ženitve z boljšim gospodom od 35 do 55 let. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »November«.
27897-25
GOSPODIČNA se .želi poročiti z gospodom. do 35 let starosti. Lahko tudi vdovec z enim otrokom. Dopisi na oglas, odd. Jutra pod »Prijeten dom«.	27775-2S
OBRTNIK, starejši, želi znanja zaradi ženitve z gospodično, staro 30 do 38 let. simpatično. najrajši šiviljo. Dopisi s polnim naslovom na ogl. odd. Tutra pod »Zvestoba«.	27891-2^
V TRAMVAJU
sem izgubila v torek okrog 5. ure pop. od tromostja proti Šiški rjavo usnjeno rokavico. — Pcštcn najditelj nai jo vrne proti nagr.-di Vod-niko\a c. 54-a. 27824 37
GOSPODA v trenčkotu, katereg* te videla gospa pobrati briljant ni prstan na trgu. se prosi, da ga vrne proti nagradi. Ped Škofijo 14, gostiln.1 Kolovrat.	28044-37
BEGUNKA prosi dobre matere, ako bi ji pomagale z kakršnim koli perilom za novorojenčka. Vhudno prosim, da oddaste n?s!ove na oglas, odd. Jutra pod »Bog plačaj«.	28015-37
TRILETNO PUNČKO dam v dobro oskrbo. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam« 77773 37 OTROŠKE VOZIČKE, ploboke in športne, po •M-i.-r-i-n šušteršič. Celovški =18.	27875-37 IZDELUJEMO
in popravljamo moško, žensko in otroško perilo ter kravate. AEF. Novi tro VTI.	27853-37
PRVOšOLCI(-KE) debe učno pomoč. Ura po 6 !?r No,-.' t-- < 27872.j7
2 NAKAZNICI za krompir na ime Božo černelč. sem n-.šla. L^' tD'k ju dobi v trgovini Sever na Go«oo-svetski cesti. 28066 37
O POSOJILIH na hiše posestva ln poroštva dobite informaci. Je. LJubljana. Beethov. novR 15-n. lev0 ori Ju-go-kredit.	28196-37
DEŠKE HLAČKE volnene, z monogramom A M. so bile izgubljene v Tivoliju. Najditelj se naproša, da iih odda v og! odd. Tutra	281-52-37
GOSPODA, ki ie t>rinesel najdeno ris-vo moško rokavico v ogl odd. Jutra, prosim, nai jo proti nagradi izroči istotam.	28252-37 ROKAVICO.
levo. usniato, sivo. moško zgubljeno v torek zvečer prosim najditelja, nai od da v trgovini Aneela Zo re. Tržaška cesta 6.
28243-31
Prevodi, profnje pro nM ntrmiinKPvsiiis informaci Je
oSERVfS BIRO-.
SPlPiborgova ulica * telefon «t 2109
©&5na zavarovalnica
(Assteasraziosil Generali)
GENERALNI ZASTOP »A«, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 2 se je preselila s svojim
požarnim, transportnim in škodnim oddelkom
V	PALAČO »DUNAV«, BEETHOVNOVA ULICA ST. 14-1, telefon št. 24-10
in s svojim
življenskim, nezgodnim oddelkom ter blagajno
V	PALAČO ZEDINJENE ZAVAROVALNICE, CIGALETOVA ULICA ŠTEV. 1-1
telefon št. 29-17.
GOBE - sveže in suhe
KUPUJE IN NAJVIŠJE PLAČA
»A L P A« HRANILNI PROIZVODI
I^JUBLJANA, VTDOVDANSKA ŠT. 18
Dotrpel je naš ljubljenec
Niko Marjan Zavi.iek
v najlepšem cvetu mladosti. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, 17. oktobra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI


DRUŽABNICO
za trgovino, pletilstvo in galanterijo na drobno in debelo, iščem. Lokali v sredini mesta, kapital in strokovne moči zaželjene. Zasiguran zelo dober zaslužek! — Krasna eksistenca. — Pristopim tudi k že obstoječemu dobremu podjetju! — Kot trgovec-strokovnjak imam dobre trgovske zveze zasigurane. — Ponudbe poslati na oglasni odd. »Jutra« pod -KRASNA BODOČNOST*.
GOSTILNO
zelo prometno, v mestu, oddam takoj v najem, oziroma jo prodam 7 vsem inventarjem in % odstopom koncesije. Zelo lepa. prometna točka! Velike kleti! Poleg gostilne je možna trgovina z vinom, likerii m žganjem na debelo. — Pogoji ugodni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juti*.«: poo »VELIK PROMET«.	J-1592-1
Naš dolgoletni in za podjetje zaslužni član upravnega sveta, gospod
Ivan Ogorelec
l'e dne 18. t. m. preminil.
Pokopali smo ga v soboto, dne 21. t m. Ljubljana, 21. oktobra 1944.
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. V LJUBLJANI
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da je umrl naš nadvse ljubljeni, dobri mož, oče. stari oče, gospod
setina
ključavničarski mojster
Maša zadušnica se bo brala v Ljubljani..
Ljubljana, Graz, Rohitsch Sauerbrunn, 22. oktobra 1944.
ANA roj. ILITTZ, žena; KOR, ALOJZ, LEOPOLD, sinovi; MARIJA poročena ŽAGAR, hčerka; SLAVKO, zet; MARIJA, snaha; VALTER, vnuk; LUČKA, AXCIKA, vnukinji ter ostali sorodniki


Umrl je naš ljubljeni oče, ded in praded, gospod
Jakst? Pesžlr
železniški uslužbenec v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 22. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu.
Ljubljana, 21. oktobra 1944.
žalujoče rodbine: PEZDIR, BARLIČ, ABULNER


Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni, dobri oče, ded in tast, gospod
Ivan Ogorelec
lastnik tvrdke Kalnrns & Ogorelec
K večnemu počitku smo ga spremili v petek, dne 20. t. m., na pokopališče k Sv. Križu.
Liubljana, 22. okt. 1944.
Globoko žalujoči: Ivan, sin; Minka por. Mu-laček, hčerka; Danica roj. Žnidaršič, snaha; Fran Mulaček, zet; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo
Zahvala
Vsem, ki ste nam ob nenadomestljivi izgubi naše nepozabne edinke
Bučar Zlatice
stud, kem.
stali ob strani, z nami sočustvovali in trpeli, izrekamo najiskre-nejšo zahvalo.
Ljubljana, Sv. Pavel pri Preboldu, 21. oktobra 1944.
žalujoča rodbina BUČARJEVA in sorodniki
I
ZAHVALA
Vsem. ki s$e ob prerani, nenadomestljivi izgubi našega srčno-ljubljenega soproga, nepozabnega papana in brata, gospoda
Franca Kunavesrja
svetnika drž. železnie v pokoju
z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje ter ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Cirila in Metoda v torek 24. t. m. ob 7. uri zjutraj. Ljubljana, 22. oktobra 1944.
ŽALUJOČI OSTALI


m
v
s
•
K;
ScMftlciter • Urejuje: Davnin Rsrijen
FOar das RonsortJum »Jutro« ate Verlag 2a Konzorcij »Jutra« ko! izdajal*-1 j* ■ SLaoko Virant — Fttr »Narodna tiskarna A. CU alt Drnckstelie — Za »Narodno tiskarno <L <Lc kot Fran Jeraa —. Ftti den liMeratenteU venuriwortUd» - Za inaeratal oddelek odgovarja« Ljubomir Volčič