a
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily Id the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: BARCLAY 6189
NO. 69. — ŠTEV. 69.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y , under Act of Congress of March 3, 1879
NEW YORK, SATUBDAY, MARCH 23, 1929. — SOBOTA, 23. MARCA 1929.
TELEFON: BARCLAY 6189
ponesrečenih narašča.
m—^mm—mm ■■	--
VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL
NAJMANJ 41 MRTVIH, 16 JIH
PA ŠE VEDNO POGREŠAJO
Trupla so grozno nakažena in jih vsledtega skoro ni mogoče identificirati. — Sest trupel je še v rovu, toda reševalci jih ne morejo spraviti na pro*to. — Kompanija se izgovarja, da ni kriva nesreče.	19'B i
REVOLUCIJONARJI PRENEHALI OBSTRELJEVATI MAZAT1
PARNASSUS, Pa.. 22. marca. — Število žrtev včerajšnje katastrofe je znatno naraslo. Kot so izjavili rovski uradniki, je bilo najmanj enoinštiri-deset premogarjev usmrčenih.
Družba se izgovarja, da ni zakrivila nesreče. Rov je bil pred kratkim preiskan, vsled česar baje ne zadene družbe nikaka krivda.
Šestnajst premogarjev še vedno pogrešajo. Najbrž se nahajajo v prostorih, kamor reševalci niso mogli dospeti.
Obstaja le medlo upanje, da so se rešili po stranskem rovu in ee dosedaj še niso javili v uradu družbe.
Sest trupel je še vedno v rovu, toda reševalci jih ne morejo spraviti na prosto.
Ponesrečenci so grozno nakaženi in jih jih ni mogoče identificirati.
O .F. Tayl or, rovski superintendent, je rekel, da 16 mož še vedno pogrešajo.
Taylor je rekel, da ne ve še zagotovo, če je vseh teh I 6 mož še v rovu, ali če so vsaj nekateri pobegnili skozi Valley Camp vhod, kakih pet milj od glavnega vhoda ter se niso še prijavili v uradu družbe. Znano pa je, da je 223 premogarjev srečno pobegnilo skozi Valley Camp vhod.
Preje se je glasilo, da je 2 1 trupel ob vznožju vhoda, a ko so bila odstranjena, se je pokazalo, da jih je le dvajset. Rov je bil obokan v dolgosti ene
•1 •	.	ii •	. ....	. .	i Ai pa ja-sno, i
milje in v tem delu niso našli nikakih nadaljnih1 odšel Cardenas.
Mesto je sedaj popolnoma obkoljeno. — Napadalci bodo najbrž odšli Escobar ju na pomoč. — Lojalna armada vztraja v zakopih.
MAZATLAN, Sinaloa, 22. marca. — Po dnevu brezuspešnega obstreljevanja so vstaške čete, ki obkrožajo Mazatlan, danes počivale.
Malo škode je bilo povzročene od obstreljevanja in noben človek ni bil ubit. Vsa
znamenja kažejo, da bo večina vstaških čet premeščena v Chihuahua, da ojači tam generala Escobarja.
Revohicijonarne čete so popolnoma obkolile Mazatlan in vse ko-munikacjie so bile odr-ez&ne, razve n po radiju.
General Jaime Carillo, zvezni poveljnik, ni vprizoril še nikakih definitivnih gibanj, da brani mesto, razven da je dal izkopati jarke.
Odredil .ni nikakih izpadov ter se zadovoljil s tem, da obdrži svoje čete v zakopih, za strojnimi puškami.
Vstaiši <pa so t>e tudi Oe i v id no zadovoljili s tem, da ohranijo federalne čete obkoljene ter jim s ten\ preprečijo pridružiti se armadi prejšnjega predsednika Cal-lesa. ki manevrira sedaj v Chili ua h u i.
MEXICO CITY, Mehika, 22. uiarea. — Šest tiso«" vojakov, pod poveljsvom generala Cardanasa,
PRETIRANE ZAHTEVE ZAVEZNIKOV
Število letnih plačil ni bilo razkrito. — Nemški veleindustrijalci bodo poklicani k posvetovanju. — Dr. Schacht se vrne v Berlin.
PARIZ, Framrija, 22. raarea. — Predsednik Nemške državne banke, dr. Iljamal Schacht, je odpotoval včeraj zvečer v 'Berlin. Kot se glasi, nosi s seboj zahteve za-
.	^	j	- — - ------ ----,, i^ujii uiTftiua UUWUO.UJH1 ni 11:11 piaeu "jx) 1JH
trupel. I/lozje, oboroženi s piki in lopatami, so od- zveza med Torreonom in M&zatla-1 sovem načrtu za nekako 700
_______v___.	v	i	..	_______- i	______Jo««
šli pozno včeraj zvečer v rov, da očistijo razvaline, ki so zastavljale dohod k oddaljenim delom naprav.
Ira Thomas, pomožni tajnik državnega rudniškega departmenta, je rekel, da so mu možje, ki so j™ približn° 2?Cf ™ž na razP° Vi.	J l- j i - 1-1	. . | lago in je sporočil, da štejejo vsta-
se resih, povedali, da bi bilo mogoče izogniti se gi ml dveh do treh tisoč mož.
smrtnonosnirn plinom, če bi VSI zbezall V dele rova, Domneva se, da t>o vstaške eete V katere ni prodrl plin.	1>refl Majjatlanom le prednja stra-
' z? za one, ki bodo še prišli. Vladali uradniki pa so prepričani o ne-zavrzetnosti MazatJana ter o lojalnost i čet.
vozniških reparacijskih izveden-bo odšlo iz sektorja pri Torreonu cev. Od Nemčije se zahteva letno
'plačilo 1,750,000.000 mark ali nekako .$420,000.000, ki predstavljajo repa raci jska plačila vseh kategorij. To bi pomenjalo skrčenje dosedanjih letnih plačil <ix> Da vedo
nom je nemogoča, ker bi moral j 800 milijonov mark. Cardenas korakati .sto milj preko gora države I) uran go.
General Jaime Carillo, poveljnik federalnih čet v Mazatlanu,
v državo Sinaloa, da ojaeijo federalni oddelek v Mazatlanu, kot se je oficijelno objavilo.
Ni pa ja-sno, po kateri poti bo kajti direktna
OKLAHOMA JE SPODILA G0VERNERJA
Drugi governer je bil odstranjen na temelju impeachment procesiranj«' — Podgoverner Holloway, pristaš A1 Smitha, načeluje državi. §
OKLAHOMA 0ITY, Okla., 21. marca. — Oklahoma je Lzbaenila potom impeachment ravnanja svojega drugega, sukcesivno izvoljenega go verne rja včeraj, ko je senatno sodiščeg lasovalo z 35 proti 9, <ta je gorerner S. Johnson ne-kompetenten. Johnson je bil o-prašeen (devetih drugih oibdolžb, ki bile dvignjene od poslanske zbornice in ki so se tikale posebnih dejanj napačnega ravnanja.
• Kakorhrtro je odredil vrhovni Hodaiik C. J. Mason vložitev povelja za odstavljen je. je bil zaprisežen pod governer W. J. Hollo-ay kot governer ter bo s h rž i I preostalo leto in devet mesecev termina, za icaterejra, ie bil
J. C. Walton > bil odstranjen iz urada po impeachment ravnanju dne 17. novembra 1923. Trdil je, da je bil žrtev zarote Ka Kiux Klana, ker je bil vedno sovražnik te tajne organizacije. Termin Watt ona bi ugasnil januarja leta 1927. Johnson, kojega nominacija je bila izvedena od Klana, je zavzel urad ob črnem času.
Johnson je bil v neprilikah od prvega početika svojega uradova-nja, kajti njegovi sovražniki ko dvigniH proti njemu številne ob-dolžitve ter trdili, da je pod komando od Mrs. O. O. Hammonds, •s*voje zaupne tajnice. Johmjon ni bil v uradu že cel mesec, ko je senat zavrnil pet komisarjev za cente, katere je nomin^ral.
Ob onem času je baje Mrs. Hammonds odvrnila od governer-ja njegove prejšnje prijatelje ter sklenila zvezo z James R. Armstrongom, svojim stricem ter W. Mc A lister, tajnikom senata.
Holloway, novi governer, je vodil kampanjo za Smitha tekom zadnjih volitev. Pred kratkim pa je izjavil, da se bo 'kot governer strogo drtžai prohibicijsske postave.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
M- . k
J0NES0VA
POSTAVA
Oče nove suhaške postave — Jones, ne pričakuje popolne suše. — Slučaji v mestih niso nika-ko merilo.
WASHINGTON, D. C., 22. marca. — Procesi v velikih mestih ne morejo nikdar nuditi primerne preizkušnje za narodno razpoloženje napram Jones postavi, — je rekel danes poročevalcu United Press republikanski senator Wesley Jones iz Washington a. oče drastične prohibicijske enforc-ment postave.
—	Jaz ne smatram New Yorka ali kakega drugega velikega mesta zmožnim izrabiti razpoloženje naroda napram katerikoli postavi, — je rekel.
—	Postava je ▼ štatutnih knjigah ter bo ostala tam.
—	Bolj popustljiva je kot številne druge postave, ker prepušča
d sodnikom, če hoče jo,
Zahteve zaveznikov pa so spremljane od cele vrste pogojev, ko j ili značaj pa ni postal še znan.
Dr. Schaelit ni dal še nikakega migljaja, ua je nemška vlada sprejela te poboje. Naprosil je brzojavno nemškega finančnega ministra. dr. Hilferdinga, naj skliče v Berlinu Zborovanje veleindustri-jaleev iz provinc ter predsednikov nemških gospodarskih zvez, da jim pojasni sedanji položaj glede reparacijskih pogajanj.
Glasi se, da si dr. Schacht želi tako zborovanje, da ne bo padla odgovornost, za odklonitev ali sprejem zahtev izključno le na vlado samo, temveč tudi na voditelje nemških industrij ter fina-nc.
CIRILICA V JUGOSLAVIJI ODPRAVLJENA
BEOGRAD, Jugoslavija, 22. marca. — Kralj Aleksander je izdal danes prokla-macijo, v kateri je zapove-dal po vsej Jugoslaviji u-porabo latinice, ne glede na tr>, da so se Srbi posluževali cirilice že nad tisoč let.
Ta izprememba l>o veljala na milijone in milijone dolarjev, toda Jugoslavija l>.» stopila v vrsto zapadno-ev-ropskili narodov.
Odprava cirilice bo dosti pripomogla k zbižanju v je-zikovnem oziru. Hrvatje in Slovenci se poslužujejo latinice, docim so Srbi vztrajali pri svoji cirilici, kar je povzročilo marsikako nesoglasje.
JUNAŠKI SIN USMRČENEGA GENERALA
Sin usmrčenega 4 generala se je izkazal pravega junaka. — Intervencija je bila prekasna. — Do-bil je sporočilo o ekse-kuciji.
OHBSTEK, Pa., 22. marca. — Petnajst let .stari deček, ki študira na vojaški šoli, je slišal včeraj da je bil njegov oče, vstaški voditelj .proti mehiški vladi, ustreljen.
Oče je bil general Jesus M. Aguirre, ki je bil včeraj usmrčen v provinci Vera Oruiz, soglasno s poročili iz Mexico City, sin-kadet je [>a Leon Humbert o Agiiirre.
Stoječ v uradu polkovnika H.vatta. je fant. izvedel za tragično smrt svojega očeta. Preko dneva je čnl. da je bil njegov oče ujet predvčerajšnjim ter se je bal. da bo deležen usode njegovega atrica, Simona Aguirre, ki je bil usmrčen pretekli teden.
Fant je zelo priljubljen v šoli in ko je prišlo sporočilo, da je bil njegov oče ujet, so bili storjeni koraki, da se ga reši pred običajno usodo vstaških voditeljev.
Polkovnik Hvatt
Dosedaj se je ohranilo tajno,! Polkovnik Ilvatt je pripravil koliko letnih plačil zahtevajo za- brzojavko na mehiškega predsed-vezniki.	; nika ter predlagal, naj ee gene-
Iz vsega tega je razvidno, da je i ra^a rafb dečka ter njegove dru-mimmum zaveznikov ekvivalent žine i&žene, ne ga pa usmrti Ko
četrtega Dawesovega letnega plačila. ki je poteklo dne 31. avgusta 1928.'
Olaf in njegova zena
odšla na potovanje.
OSLO. Norveška. 22. marea. — Princ Olaf in princesinja Marta sta na poročnem potovanja.
Xovoporočeni par je odšel s posebnim vlakom v Trelleborg včeraj izvečer.
Olaf in Marta sta vzela v Trel-leborsr transbaltiški ferij. da odpotujeta v Xemčijo.
obsodijo lahko kršilca na $1 globe ter ua en dan v ječi. Ni jim treba naložiti maksimum petih let ter $10,000 globe.
je nameraval odposlati brzojavko, je prišla potom Associated Press informacija, da se je že zadostilo vojaški postavi. Brzojavka pa je bila kljub temu odposlana.
Mladi Aguirre je bil poklican v polkovnikov urad krog poldne.
Polkovnik je rekel, da je bil de-čer zelo hraber. — Stal je pokonci ter zrl naravnost vame, — je rekel Hvatt, — ko sem ga informiral. Na zunaj ni nič pokazal, kaj se vrši v njem. Rekel sem mu, da mora 'biti dober vojak ter skrbeti za svojo mater in sestre.
— Da, gospod, — je rekel, — ko se je vzravnal. Pozdravil je in nato se je zalesketala solza v njegovih očeh.
Njegovi tovariši so takoj uganili, kaj se je zgodilo in ne&ateri so mu izrazili svoje sožalje.
MNOŽICE IZKAZUJEJO ZADNJI TRIBUT MRTVEMU MARŠALU
Na tisoče in tisoče oseb si je ogledalo truplo pokojnega maršala Focha. — Pogreb se bo vršil v torek. — Iz katedrale Notre Dame bo odpeljano truplo v Dom Invalidov. — Vsa Francija žaluje.
PARIZ, Francija, 22. marca. — Truplo maršala Ferdinanda Focha je počivalo danes v sijajni krsti.
Množice občudovalcev, vojni veterani, vdove in sirote, so polnile tiho hišo na Rue de Grenelles.
Ves dan so se vr>tili ljudje, da pridejo mimo modro oblečenega trupla. Truplo je bilo odstranjeno danes zjutraj s preprostega ka-ta talka.
V soboto bodo vrata poslopja zapita, da se dovoli družini velikega vojaka žalovati sami, pred-no bo vlada priredila naroden pogreb.
Od groba nepoznanega vojr a bo truplo Odpeljano vNotre f .mo katedralo ter od tam v Do- invalidov, da počiva poleg N jmleona.
Navadni vojaki in • nerali so se mešali med množu , a malo je bilo takih, ki so ■ uivojjli videti shujšano rpos-tavo ter od bolečin spačeui obraz irtvega voditelja.
Vseipripra\ • so završene za pogreb, ki se 'bo vršil v torek.
DOSMRTNI ZAPOR ZA ZAKONSKI PAR
obstaja iz seznama štirinajstih aretacij in ob odb na .Škotskem, Južni Afrik , Buffalo, Detroit, Phi lade bp1 ax in New York.
Ilattif je bila obsojena desetkrat, .e vedno v zvezi s svojim mož-m. Skušala je izvrševati "h .dger game', a je bila stara pet '.i petdeset let ter ni uspela.
V zadnjem času sta stanovala na zapadni 112. cesti. Zadnjega septembra sta odšla k nekemu zlatarju na zapadni 36. cesti ter plačala majhen depozit za zelo dragocen bracelet. Prodajalec je bil zelo zadovoljen s kupčijo, dokler •ni pogrešil drugega bracelets, vrednega $16,000. N'ato pa je do-trnal. da ni njegov kupec dr. Craig iz Patersona kot je rekel, da je.
Policija je domnevala, da Ilatrrv in Ha t tie uganjata zopet svojo Stare trike hi novembra luoseea ju je našla.
Obtožena sta bila sleparije j>o prvem redu. a za petama jima je bila Baumesova postava in radi-tega bont.fi morala sedaj iti za preostale dni življenja v ječo.
Dosmrtna ječa čaka za- ¥ T . - -	. ...
konca, ki sta bila poro J U™^0^ Je cdPugt»la"
cena štirideset let.
J AURORA. 111., 22. marca.
Baumes postava ji* be	WeLsmantel, stara 22
ločila za vedno.
let, usodejjK>lno obstreljena od ljubosumnega ljubimca, mu je odpustila na poti v ibolnico. "Ljubček je tudi ranil nekega drugega fanta. ki jo je vzel na ples. Nato so je sam rzročil oblastim.
Pcincare bo ostal.
Harry in Ila t tie Campbell sta preživela hude čase, odkar sta «e poročila -pred štiridesetimi leti.
Včeraj pa sta dobila dejansko raaporoko. Progla-sila sta «e krivim sleparije po drugem redili {>red sodnikom Manenso, kar pomen ja
najfirž za oba, da bosta živela avo- PARIZ, Francija, 22. marca. — je življenje v ločenih kaznilnicah, Poslanska zbornica je dala kab:-kot stara grešnika.	| netu ministrskega predsednika
Campbell, nazvaai 'Phoney Kid', Poinčareja zopet 'zaupnico tekom ki je star dva in šestdeset let, ima razprave glede verskih 4'prasanjj. za seboj zelo pisano karijero, ki Glasovanje je bilo 335 proti 242/
DENARNA NAKAZILA
i i —— — .
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 500	................$ 0.30
1,000	................$ 18.40
" 2,600	................$ 45.75
5,000	................$ 90.50
" 10,000	................$180.00
▼ Italijo
Ur 100 ......................$ 0.78
" 200 ......................$11.30
M 300 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
M 1000 ......................$54.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da *mo vsled sporazuma z nosim zvezam n starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 3%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30/_60c;
za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj na-wdeno, bodiai ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljša pogoje. Pri velikih nak*. ailih priporočamo, da se poprej z nam gporaramete glede načina
nalririU.
IZPLAČILA PO POSTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LSTTEB Z+
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
B2 COBTLANDT STREET,
Telephone; Barclay
NEW JOWL, N. JU 0380

s*
GLAS NAIVOD-A, 23. MARCA 1929
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by BLOVENIC PUBLISH ENG COMPANY. (A Corporation)
frank Sakuer, President	Louis Benedik, Treasurer
ioe of tmsiiMM of the corporation and address« of above officer«:
Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NASODA" (Yoieo of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.		
%+ eelo leto velja list ta Ameriko		Za New York ta celo leto _$7.00
Kanado T-T-,rrr		Za pol leta__________________$3.50 Za inoeemstvo ta celo leto ~.J$7.00 Za pol leta----------$3.50
&> pol leta________		
Hm četrt leta____	---------%1£Q	
	Subscription Yearly $6.00	
	Advertisement on Agreement.	
'(Has Naroda" izhaja vsaki dan ievtemii nedelj %n praznikov.
brex podpiaa in oaebnaKti Be ne pri občujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam todi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
'GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. J Telephone: Barclay 6189.
PROHIBICLJA IN INOZEMCI
K<t suhaški fanatiki drugega ne im>rcjo, zatrjujejo, <ia so kar so tif-0 prohibit-i je — stoprocentni in dobri A mer i kane i.
Vso krivdo zvračajo na inozemce.
Zatrjujejo eelo, da bi bila suhaška postava takoj u-^ptšno uveljavljena, <V bi vlada, vse inozemce deportirana ali jih druj^are napravila neškodljivim.
JVoriji. 111., je bilo strupeno žganje naprodaj.
Kupili so ga, pili in umrli so sledeei: —
Benjamin. Teel, Marshall Easley, Andrew Ileaton, Mrs. Katherine Gray, John Dempsev, Harold Hudleston, Frank Ailward, Edward Baldwin, Mrs. Ellen MacFad-den in VV. A. Saiiimons.
By gosh! Sami inozemei! Sama poljska, laška in jugoslovanska imena...
Novice iz Slovenije.
VEČ KOT ŠTIRIDEST MRTVIH...
Od ure do ure narašča število poiicsresViicev.
Ko to pišemo, so našli v Kinlocli premogovniku, ki ji last Valley Camp Coal Co., v Parnassus, Pa., nad štirideset trupel, ki so pa tako nakažena, da jih ni mogoče iden tifieirati.
Nihee ne more reči, k<tfiko bo znašalo skupno ste vilo, ko bo požar pogašen, ko se bodo strupeni plini raz kadili in ko bo ves rov preiskan.
Kaj je povzročilo katastrofo ! Tudi glede tega ni še nobene jasnosti.
Nekateri pravijo, da je vzpenjaea udarila malo pre trdo ob tla, ker se je utrgala ena verig, na katere je bito -pritrjena. V sled tega se je zrak pretresel, česar posledi-i a je bila eksplozija premogovnih plinov.
Ce je to resnica—drugega vzroka za to strašno eksplozijo dosedaj še niso navedli — je bila utrgana veriga povzročiteljica katastrofe.
(1e je bila jama inšpieirana, bi si morali inšpektorji i udi verige ogledati. To se pa v tem slučaju ni zgodilo
Kjer je dosti premogovnega prahu, je nevarnost eksplozije plinov večja kot tam, kjer ga ni.
Inšpektorji bi bili morali prisiliti dražbo, da bi odstranila premogovni prah. *
Da ga je bilo dosti, je razvidno iz i tega, ker rov ni bil globok, ampak se je raztezal razmeroma nizko pod površino. Iz takega rova pa plini sorazmerno lahko izpulite vajo na prosto.
Premogovna družba ima zopet na vesti štirideset do petdeset premogarjev.
Štirideset do petdeset proletareev je moralo umreti, ker kapitalisti ščitijo v prvi vrsti svojo lastnino *er se premalo brigajo za one, ki jim gromadijo bogastvo.
Žalosten dogodek.
OHICAGO. 111., 22. marca. — Waher Well*, star Štirinajst let, se je igral na šolskem vrtu v Arlington Heights tekom odmora ter videl plamene prihajati skoti neke hide.
— To je vendar naša hiša! — je zaklical nato ter poklical svoji dve sestri, ki sta se igrali v bližini. Ž njima je odhitel proti doma.
Ko so dospeli vsi trije, sta dva ognjegasca odnesla neko nezavestno žensko iz hiše. Bila je Mrs.
Wells, njih mati. Umr-
Strašna smrt otrocačka na ognjišču.
V kranjski občini Šenčur se je primerila v delavčevi rodbini tragična .smrt otročička. kakršna je po -svojih okolnostib osamljena v kroniki.
41-latna mati Katarine Luško vec je i>oJoži]a leseno posodo, v kateri je (bil v plenicah i>ovit 5 tednov .stari sinček Pavel, na železno ognjišče, da bi bil na toplem. Ne da bi pustila nadzorstvo nakl nov-orojeničkom, je odšla mati po opravkih k sosedovim. Medtem pa je našel novorojenček na o-gnjišču v ognju grozno smrt. ker se je vnela zibelka in zgorela s plenicami vred. Razumljivo je, da se je vest o nenavadni ne-areči bli-skovito raznesla i>o bližnjih va->eh. Tindi v mestu se mnogo govori o tragičnem dogodku.
Oblasti so ugotovile naslednje podrobnost i:
Zakonea Luško ve a sta se s svojima dvema otr<W*ičema (starejši Francek -Sleje 4 leta) v dneh izrednega mraza večinoma drsala le kuhinjo. Ker jim je primanjkovalo _dr v za kurjavo, so kurili le železno ognjišče, dočim je krušna je porivala ... Mati je običajno •inela novorojenčka v leseni posodi izavitega v plenice in drugo toplo perHo. Vedno je j>oiagaIa posodo z otrokom vred na železno ognjišče, v katerem je ostala le žerjavica. Tako je otroka varovala pred mrazom, ki je močno —11 i 1 .skozi nezadostno zavarovana okna v kuhinjo.
Tako je torej storila tudi pretekle dni. pustila je otroka samega v zibelki na ognjišču m odSa v soseldi Mariji Plevel je vi. i'ez dobre *pol ure je prišla k Iiuškovče-vim Marija Mlakarjeva, ki si je hotela od Luškovčeve matere iz-oosoditi si van ko. Ko je odprla vrata kuhinje, ji je vda ril v o-braz gost'dim; na ognjišču je o-mzila goreče stvari. Stekla je na prosto, kjer je zagledala svojo maho in jo poklicala. Ta je hitela' s škafom na vodnjak j>o vodo, da bi "j>ogasila. Ko pa se je vrnila z vodo v kuhinjo, je opazila na svo-:o grozo v goreči i>osodi in v tle-"ih 'plonieah mrtvega otroka.
Mlakarjeva je se veni a takoj nato stekla po mater nesrečnega o-roeieka in jo obvestila o strašnem d-ogodku.
Kako je prišlo do neseče? Za-■adi žerjavice v ognjišču je pridela tleti lesena posoda. Kmalu je ~>lamen objel otrokove plenice Ln perilo. Desno roko, ki jo je imel otročieek zunaj plenic, je ogenj spremenil v oglje. ki .se je kar drobilo pri prijemu. Plamen je osmo-dil tudi glavico. Trupelce, ki je bilo dobro povito v plerrice. pa je bilo zaradi vročine, ki je prihajala od gorečega dna posode stra-'wv'rto opnčeno.
Senčurski orožniki so takoj u-vedfi preiskavo, v koliki meri z:\-dene mater odgovornost za neprevidno ravnanje. Potem je prišla v Šenčur tudi sodna komisija, da ugotovi dejanski stan.
ADVERTISE in GLAS NARODA
Nesreča ne počiva.
Litijska predilnica gradi ob levem savskem boegu moderno črpalko. Pri gra'dbi je zaposleno že dalj čatsa večje število delavstva. •Na lesenem ogrodju je opravljal svoje deh> tesar Luka Šetina. Zatopljen v deio je zašel *prev©č na rob de^ke, ki se je prevalila s podpornika, -da je zdrvel Šetina v globino in obležal nezavesten. Tovariši so nudili ponesrečencu prvo pomoč in 7>»klicaTi zdravnika, ki je ugotovil, da so se iSetini j>o-lomila rebra. Ponesrečenca, ki je loma iz Dolenjih Gamelj pri Ljutt-ljani ter ima družino s 4 otroki, so prepeljali v ljubljansko bolnico.
Malo kasneje, ko ;>o odpravili Setino, se je zgodila na Stricu za predilniškimi stavbami druga nesreča. Tam razširjajo vodovod in so zadnje dneve za]>osleni s polaganjem -betonskih cevi. kjer je u-služben tudi delaevc France Grozen. Delal je v partiji s svojim tovarišem. kateremu je alržal železen drog. da je tovariš lahko nabijal z 3 k<r težkim 'kladivom. <iro-zen se je z jrla-vo preveč na<rnii k železnemu drogu, ob katerem je klečal, in kladivo ga jo zadelo po glavi. T Marec je bil tako silen, da je 'prebil Grozniku lobanjo.
— Joj. jo j, (i rožnik a sem udaril! — je zavpil tovariš ves zmešan. — Xa obupni klic -o prihiteli ostali delavci, ki so našli (krožnika na tleh nepremičnega in vsega v krvi. Zdaj se nahaja nesrečnik v zdravniški oskrbi in je upati, da bo polagoma okreval.
Podobna nezgoda se je primerila preti -dnevi pri čnpalki ob Savr. Delavec Ernest Fraceskin je delal tamlkaj v rovu. Njegovemu prijatelju je izj»oletelo kladivo, ki služi za prebijanje betona. IVilc-telo je z viška na Ernes-tovo glavo. <la je nesrečnik takoj onietl-lel. Tovariši so ga z obli van jem in obkladki počasi zopet obudili k zavesti. Komaj je Ernest prebolel prvo bolečino, ji' stopil do Save. da si zmoči obvezo. Zaradi bolečin še ves nepaizljiv je stopil na ledeno ploskev, ki je ostala tamkaj še Oil jutranjega mraza. Ledena skorja se mu je vdrla jkkI nogami: ranjenec je zakrilil z rokam in pljusknil v vodo. K sreči je sledil s pogledom opotekajoče-mu delavcu neki tovariš, ki je zdrvel na kraj nesreče in je rešil ranjenega prijatelja iz mrzle kopeli.
Zatiranje divjih prašičev.
Letošnji visoki sneg in huda zima imata glede divjačine slabe pa tudi <dobre posledice. Srne, zajci. gozdni jerodi veliko trpijo, tako da se ibo stalež te divjačine občutno manjšal.
Po drugr strani pa omogoča huda zima pokončavjutje divjih prašičev, ki So s*' v zadnjih letih |Torn noži li in povzroči Ti v preteklem letu toliko škode.
V gozdih kneza Auersperga, v revirju Pod Sten ice, srez Novo mesto, je bilo to zimo ustreljeno že 16 komadov divjih svinj. Največ
Rojakom, ki nameravajo v stari kraj
bodisi začasno ali za stalno, priporo-čamo, da naloze svoj denar pri nas. Istega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo:
Marc 3. 1929.
SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St, New York City
Dam Vam vedeti, da sem dobil znesek $5.340.13, ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vam želim mnogo vspeha. Pozdravljam Vas in vse uradnike.
S spoštovanjem
Josip' Gustinčič Selo 47, Moste pri Ljubjani, Jugoslavija.
uspeha je imel logar Mihič At-nold, ki je pokončal tmm 4 odrasle in 4 mlade »četinarje. Nekega dne je zasledil divjo svinjo s tremi mladiči in posrečilo se mu je vse jK>streliti. Svinje v visokem snegu ne morejo hitro bežati, tako ila jih lovec na smučeh lahko dohiti.
Pomilostitev morilcev Cotarja in Brega.
Jesenska porota v Mariboru je sodila med drugimi tudi o zverinskem umoru, ki sta ga izvršila vinivar Ludvig Breg iz Viratarov-skega vrha in delavec Karel Co-tar iz t'mrljenšaka nad svojim gospodarjem Josipom Šla jferjem. posestnikom iz Svetincev. Nenaklonjenost svojega delavca si je gospodar nafkopal. ker ni dovolil, da bi Cotar }>oročil njegovo hčerko. potem ko se je na železnici }>o-nesrečil -in si težko poškodoval nogo.
Pred nesrečo Šlajfer ni branil hčerki stopiti v zakon. Cotarja je gospodarjeva nepopustljive**! zelo razburila in v noči od 23. na 24. maja lani je [rrišlo do katastrofe. V Sajterskih goricah so bili za|>o-selni kopači, ki so se v noči z <ro-spodarjem vračali v Svetiniee. Med potjo se je invalid Breg lotil gospodarja, ga vrgel ob tla, nakar je pristopil še Cotar in ga }>onov-uo vrgei vznak. Cotar je tndi zavihtel nad gosjHxlarjein kramp in mu '[»rebil lobanj. Nato ga je u-daril še večkrat, pojjolnoma pa ga je pobil z istim kram]>om viui-čar Breg. Krvoločnež je naio v plotu okllomil kol in ga zlomil na glavi že mrtvega Šlaiferja. Del kola. ki mu je ostal v rokah .je zasadil v krvaveča usta svojega go-sipodarja.
Po strašnem zločinu rita morilca vdrla v Šlaiterjevo stanovanje in naidaljevala pijan" * je. dokler niso -]Trišli orožniki.
Porota ju je obsodila na smrt na vešalih. Proti obsodbi je -bila vložena ničnostna pritožba, ki jo je najvišje sodišče zavrnilo in ]>o-s-lalo sjiiise ministrstvu pravde, ki je .predlagalo oba zločinca v j>o-milosfitev. Kralj je Cotarja ]KMni-lostil na dosmrtno. Brega pa na 20-letno ječo.
Grozila smrt v snegu.
3. marca je bil na ]>okopališču sv. Miiklavža jK>kopan 59-letni vi-ničar Franc I>omanjko z Vinskega vrha. Postal je žrtev mraza.
Domanjko je bil na obisku v Krvočini pri Žalarjevih. kjer služi njegova hči. Žalarjevi so kuhali žganje. Ponudili so ga tudi njemu. Ni se ga branil in ko se je zvečer vračal proti domu. so se mu noge precej zapletale. Nekako na pol .]H»ta je omagai. Vihar, ki je ves dan divjal, ga je podrl na tla. Nesrečnež se je zavedel obupnega položaja, zato je napel vse 2>ile, da bi se rešil. Postavil se 'je na noge. Komaj pa je naredil kakih 20 ikorakov, je že zopet ležal v snegu. Začela se je 'borba na življenje in smrt. Kakor kažejo sledovi, je .bil ta boj strašen. Prostor, kjer so našli czjutra j Domanj-ka zmrznjenega, je bil ves krvav. 8neg je bil daleč naokrog poteptan in spra-skan. kar priča o tem, da je nesrečna žrtev skušala vstati, a vsled slabosti ni mogla. Zad-r-ji trenutki so morali biti obupni; o tem priča izraz na mrliče-vem ob nizu.
Umrlega Domanjka je že več let napadala božjast. Morda ga je tudi ob tej priliki naspadla. Gotovo pa je, da je žalostne smrti v veliki meri krivo tudi žganje, kate-raga si je privoščil pri Žalarjevih.
Senora Aguire
Xorcia v I mhriji zasuta s snegom
Neverjetnosti doživlja Italija v letošnji izredni zimi. Mraz, sneg, led, ponekod trpi prebivalstvo strašne muke. V Umbriji je kraj Norica docela zasut s snegom, ki je mestoma visok 8 m. metež in veter je divjal cele dneve in z gorovja med Norcio se valijo snežene mase, tako da je bila vsako pomoč kraju še pred par dnevi povsem nemogoča. Polno neverjetnosti, kakor zveni tudi neverjetno dejstvo, da je reka Pad zamrznila in so med Ostiglio in Reverem prebivalci hodili po ledu enega brega na drugega. Neki predrzni šofer je celo vozil z avtomobilom po ledu čez Pad!
m, s-
• UMOtXWOCO, M. v.
žena mehiškega vstaškega generala Jesusa M. Aguire, ki je bil pred kratMui ustreljen.
KAKO POTRATI ČLOVEK ČAS SVOJEGA ŽIVLJENJA
V nekem nemškem velemestu živi star mož, čn lak, ki je vse živijo je belt žil vse ^voje dejanje in nehali je. Ob *voji s()-letniei pa je iz teh beležk st v.^vil natančno statistiko o tem, kako je v vsakdanjem .življenju porabil svojih HO let. Ta slastistrka je izpadla takole:
"Živini sedaj SO let. to je 29,220 dni ali 701/280 ur ali 42,076,800 minut ali 2,-324.608,000 sekund. Ta čars >em porabil takole: SjmI sem vsega skupaj 26 let 312 dni, 18 ur in 22 minut ; »delal 21 let !>.") dni in 14 ur 40 minut ; za jezo sem }K)rabil 6 let 110 dni 14 ur 10 minut ; jedel sem vsega skupaj 5 let 364 dni 5 ur 12 minut; s čakanjem sem izgubil o let 302 dni Ki ur 4.1 minut; zaljubljen sem bil 4 M a 31» dni 8 ur 27 minut: za oddih na prostem sem porabil 4 h*ta 12 dni 11 ur 3 minute; jx)to-val sem 3 leta 273 dni 28 ur 2-1 minut; časopise sem bral 1 leto 24;J dni 7 ur minut i.»e vidi. da spada mož v preteklosti); za britje sem porabil 228 dni 2 uri 52 minut (zanimivo bi bilo dognati, koliko časa porabijo ženske za pudranje. šminkanje, oiHliHira-nje!); s plačevanjem je šlo 140 dni 23 ur ID minut; za podpisovanje svojega imena sem porabil 42 dni 14 ur 58 minut; čevlje sem si obuval 3!» dni 19 ur IS minut; na uro gledal 30 dni D ur 36 minut; vrata odklepal 29 dni 4 ure 47 -minut; otroke'karal 26 dni 14 ur 33 minut (sreč ni k. kako dobre otroke je moral imeti!); pero ponia-kal 21 dni 13 ur 36 minut; .si vezal ovratnico 18 dni 12 ur 6 minut (nečimeren ni bil!); gledališkim predstavam sem prisostvoval vsega 16 dni 60 ur 20 minut (toliko porabi naša ml Mlina r.a kino m podobno v jk>1 leta) ; nos sem si snažil 13 dni 8 ur 28 mi nut (in nohti?); cigare sem si na žiga! 12 dni 16 ur 4 minute; gumb za'ovratnik sem iskal R dni 21 ur 25 minut; očala sem si čistil 5 dni
1	uro 4S minut; adehal sem 4 dni
2	uri 26 minut; psa karal 2 dni 24 ur 20 minut; smejal pa sem s« vsega v svojem življenju 1 dan 22 ur in 3 minute".
Tako tedaj človek potratis.svo-je življenje. Največ gre za spanje, potem pride delo (pri kmetu in delavcu je vseka.kor obratno), takoj nato pa sledi jeza. to se pravi neprrlike, skrbi in neprijetnosti. Najmanj časa porabi človek za smeh; prisrčen, vesel smeh je pač v človeškem življenju redek in bežen gost.
ROJAKI, NAROČAJTE SE N/ "GLAS NARODA", NAJVEČ JI STAJVEXSK1 DNUVIilfi V AMERIKI.
IŠČE SE ŠIVALKE
na ZIG-ZAG stroje. Stalno delo. Dobra plača.
K. Y. Hat Company, 8th Floor .. 23 W. 38 St., New York City.
To se je baje zares zgodilo, toda odgovornosti ne 'prevzamem nobene.
Tbogega rojaka, ki pa ni bil posebne ra<zvite pameti, so vtaknili v vojaško suknjo in ga poslali tja daleč v Macedonijo.
Nobene zla h te ni imel, nobenega prijatelja, menaža pa pomanjkljiva v vseh ozirih.
In v svoji naivnosti je sklenil, tla ->e obrne na najvišjo instanco, na Njega, ki je mogočnejši ka-kakor 'kralj.
Napisal je pismo:
—	Ljubi Bog, velikonočni prazniki se bližajo, menaža je slaba, jaz ipa nimam nobenega pribolj-ška. Pošlji mi, ]>ošlji, prosim le. sto dinarjev, da bom .praznike dostojno proslavil.
Podpisal se je in pismo enostavno naslovil: — Ljubemu Bogu v Nebesih.
Na ]>ošti so se čudili naslovu, odprli pismo in ga poslali vojaški komandi.
Na vojaški komandi ni bilo smehu in veselju ne konca ne kraja. Komandantu se je pa rek rut zasmilil. Segel je v žep ter mu poslal !|H-tdeset dinarjev s pripombo: (Ml ljubega Roga!
Naslednjega dne je pa že dospelo na i>osto drugo pismo z našlo' om:
"Ljubemu Bogu v nebesih*\
In v pismu so sta^e "besede: — Prisrčno se Ti zahvaljujem za velikodušni dar. Toda kadar Te bom še kaj prosil in boš še kaj poslal, mi pošlji direktno, ne pa preko komande. "Na komandi kradejo. Zadnjič i ^a p rimer Kem te prosil iza sto dolarjev, in vem, da si mi jih sto poslal. Toda s komande som jfli dobil samo i»etde-set.
*
V	Aziji je država Afganistan, kjer so čudne navade in običaji.
Kralj Amanulah je prepotoval vso EvrojK> in nabiral izkušnje, da bi svojo deželo moderniziral, pa je figo opravil.
Prebivalstvo Afganistana ima čudne rpojme o življenju.
Poročni običaji so kaj enostavni. Zeniti si izbere nevesto, plača zanjo toliko in toliko, pa jo wlvede na svoj dom.
Ženske so istotako naprodaj kot domače živali. Cena za kamelo. osla in žensko je razmeroma enaka.
V	civiliziranih državah kaj takega seveda ni mogoče, kajti ženske niso naprodaj.
V	eivflTziranfh državah se kveč-jem pripeti, da kaka lepa mlada ženska vzame starega o^a za moža.
Izšla je knjiga z naslovom "Za-kkon".
Slavnemu kritiku je bilo naročeno, naj jo prečita in uaj spiše kritiko o nji.
In napisal je sledeče vrstice:
—	Samec ne more knjige ocenjevati, ker nima v zakonu nobene izikušnje. L»očenec je ne more ocenjevati in sicer zato ne, ker ima preveč izkušenj. Rad bi pa j»o-znal tistega zakonskega moža, ki bi se lotil ipisati pravično in nepristransko oceno. In jaz, gospodje. jaz sem poročen.
*
V	državi Indiani živi neka ženska, ki je te dni praznovala svoj stoti rojstni dan. .Je^še jako čvrsta, zdrava in korajžna.
Časnikarskim poročevalcem je rekla:
—	Zdi se mi, da zato tako dolgo živim, ker sem vse življenje sovražila moške. Poročena nisem bila nikdar. Toda kot rečeno, vse moške sovražim i-z dna svojega srca.
Ostati ledik in sovražiti vse moške, je mogoče dobro sredstvo za dolgo življenje.
Poznani pa tudi drugo vrsto žensk, .ki so učakale visoke starost.
Poročile so se in so enega samega moškega sovražile.
i
*
—	Ali si že zajtrkoval? — so vprašali rojaka.
—	Ne, n i ti 'kapljice ne.
- - • •
GLAS NARODA, 23. MARCA 1929
REVOLUCIJA V MEHIKI
EVO EN J C l lil KOV:
IZDAJICA
Š<>L-ki .>luga jr z zvoncm na- Vprašam zadnjič." — "Ne!*' — znani| konec pouka. Učenci prvega j "Tudi ne veš, kdo bi bil?" — 4 Xe razreda, ki »o dobili precej eoojk vem!" — "Zakaj pa gledaš v na račun neznanih jim latin>»kih >tran? Glej v ineue!" — "Pa ven-
be.sed, jso molili in rned glasnim govorjenjem zapustili razred. Vsi ko bili veneti. da je že enkrat minila
šola.
Samo I vazi je bij žalosten. Sel j«• sam za .sošolci in gledal v tla. Nihče ga ni pogledal, nihče ga ni spremljal, nihče ni govoril z njim ali izreke! njegovo ime. Na zadnji stopnici ga je čakal Nikolaj Sme-tonin in mu zabrusil v obraz: — "Iztlajiea! Dobro bi bilo. da te enkrat pretepen«!"
dar jaz nič ne vem; nič nisem videl : sem se ravno tisti hip obrn i." — "Odidi!.™ Pa ti. Petrov, aH .si se tudi ti takrat obrnil?" — "Da. tudi jaz sem se takrat obrnil!"
Končno je ravnatelj dognal, da so se vsi Istočasno obrnili in da zato nihče ni mogel navesti krivca, ki je mirno sedel v klopi, kot .da se bi nič zgodilo. Samo Ivan ni mo-gej mirovati in je začel vzdihovati.
* 'Ali si bil tudi ti obrnjen proti oknu?" ga je vprašal razkačeni Ivan se je delaj kot da ga ne ravnatclj>
sliši, ni se obrnil, tudi ni nič ml- ^ jaz nbiem_" je jeeal govoril. Rdečica, ki je za hip po- jv.m
krila njegovo lice, je pričala o nje-; . «.Torflj A m obrT1jen od okna?» gov-m premagovanju. Da, slišal je. „N>	jaz sem.... sem
prav dobro j, slišal toda - ^ jaz nb,pm naredi, ka.i na odgovori? Nič! Res - ne- «<Ti sj vide, pa Je ne ^ v Do_ kaj j.- izdal.	bro a,tane§ v Soli (lo štirih."
15ilo pa je tako. Včeraj so se med "P« zakaj, saj nisem nič za-velikim odmorom pričeli pretepati krivil!" je prosil Ivan. pred tablo. Petrov je nastavi] Gri- Ravnatelj, ki je bil prepričan, gorjevu nogo, Grigorjev je padel, da je Ivan ubil okno, mu je jezen začela .ta se ruvati, nekdo je pa odgovoril* "Do štirih, ljubček! A za vpil " II ura!" in prišli so še o- vi" — obrnil se je k drugim — •stali in posegli v boj. Sokolov ni j "lahko odidete!" mogel premagati svoje jeze, pogra- Njhče si ni ganil. "Ali vsi. ali bil je trikotnik je zgrešil cilj, o j nihče," je zašumelo med njimi, plazil Ivana preko glave in prile- nekdo je še dodal: "Ali bomo vsi tej v okno. Steklo je zazVenčalo, I brez kosila, ali pa vse spustite do-
Slika nam kaže zvezne čete, ki straži jo vlak pri Jalisco. Mehika. Vsi vlaki, ki vozijo po ozemlju, ki ga kontrolirajo vladne Čete, so zastraženi.
ne je hotel ravnatelj zapreti, dasi nisem bij nič kriv." Solze so se mu zalesketale v očesu. Žalosten je bil ta spomin.
"Aha.... ha.... Petrovič, pa zakaj jokaš, saj so stvar pojasnili! Ali nisi povedal*" — "Da, papa, ali sedaj se norčujejo z mene, da sem izdajica." — "Kdo? Kako? Kako?" — "Vsi.... povedal sem resnico in oni no....nočejo več govoriti z menoj." — "Saj ni treba. Nimaš vzroka, da bi jokal. Povedal si resnico? Resnica,-dragi moj. resnica čez vse! Xe taji nikdar. Ti si moj dober sin. Nehaj ! Dovolj je." Začel ga je tolažiti.
Ivan je plakal še -huje. V predsobi se je oglasil zvonec. Oče se je prestrašil in pustil Ivana, ki si je 1>C	in sicer v prvi vrsti
z veliko naglico brigal z rokavom radl manjšinskega problema, ki je solze. Oče je pohitel k vratom in P^avljen na dnevni red in pred-zaklical: "Griša! Reci da nisem javlja vsekakor njegovo najzani-doma; da sem odšel v klub. sli- mivej«° t(*'ko-
šiš!" Griša se je vrnila in mu iz-? tnfllpn„	•
.	. .	| interes evroj»ske javnosti se
ročila posetnico. Oče jo je prebral
Poljsko-nemski problem.
Za zasedanje sveta Društva narodov se zanimanje širomj Evro-
iz-
delci so se vsuli po oknu in [ O tleli; učenci so obnemeli, zginili v naslednjem trenutku na svoja mesta in začeli "zbrano" čitati — toda, bilo je že prepozno.
Razrednik — za "Kozobrki" -o ga krstili uč«*nei — je opazil g r na pretepača; Petrov in Gregor >v sla namreč prepozno odšla na svoja ine^ta. Najprej se je razred-obrnil na ta dva. Razjezil se je še nad Nikolajem Rmetoninom in popolnoma nedolžnim Ivanom, ki je opazoval boj. Profesor ga j 7 drugimi vred zapisal v razredni* eo. Prišel je ravnatelj in pokt'cnl krivce pr»»dse. Mirno in odločno je zahteval, da mu povedo ime doti-'nega, ki je ubil steklo. Vsi so stoično mirno prenesli njegov pogled in zatrjevali svojo nedolžnost. "Jaz nisem bil!" — "Ti nisi bil?
Vas nadltgtfj' niredMst ledvic?
"Ncn-dno«tl l«1vlr »o me nadlegovale In bnirl me krii. h«-ni slab. nen-^en Iti bolan," iw»vl Mr. Opo. I-eavlit. Sub-1*1. Kani. "Vtlval eem Nujra-Tone, In »H;iJ	trden »drav. Radevoljf pri-
Nuica-Tone vsem. ki no oslabeli In ix<*rpant.
N'nita-Tone t=r Je izVax&lo kot fudcvl-ln uravllo za vre one, ki sn bolni in nnlithfnl. Own J« purnajfalo nervoznim moirm In Srnam, t ar Jtm vrnilo moč in miren |»«Vitek ponori. Xo^a-Tone ojafa ♦ ek J«hII lu pomtpi prebavi. V pur dnrh odjtravl ledvltne tn mehurne nered-MMtt, kaknr tudi teind^ne pline In omotico ter d.ije mo* In krrpkofrt oslabelim ljudem. Nu*a-Tone okrepi tudi v»e tlvee ' in organe, ter »e prodala v k*ksrnah z Jamstvom, da sadovoljt	(Adv.)
mov!" Tvan je popolnoma obupal, jokal je in govoril: "Jaz nisem bil.... jaz.... jaz.... brez kosila."
Kavnatej je poizkusil še zadnje sredstvo in zagrozil, da bo ves razred dobil slabšo oceno v vedenju, če ne povedo imena dotičnega. ki je ubil steklo. Ivan grožnje ni u-mel in je mislil, da velja le njemu. In priznal je vse ter izdal svojega prijatelja Sokolova. — "Ne jaz.... Sokolov je vrgel...."
Sokolov je bil miren. Ko je slišal svoje ime, je stopil pred ravnatelja in priznal: "Jaz sem vrgel!" Rvanatelj ga je kaznoval z zaporom do petih in mu ukazal, naj prinese drugo jutrn rubelj za ubito steklo.
"Izdajica! Čenča!" je zagrmelo nad Ivanom, ko je ravnatelj zapustil razred. Učenci so sklenili: prvič, nihče ne sme z njim občevati ; drugič, nihče mu ne sme pustiti prepisovati naloge; tretjič, nihče mu ne sme "suflirati"; četrtič. nihče ne sme govoriti z njim in petič, da ga ob prvi priliki p ret e po.
je dvojne vrste. Najprej so to nemški kolonisti, ki so prišli na Poljsko, j »red vsem v Kongn sov-ko, že pred stoletji ju so se že popolnoma vdoniačili s tamkajšnjim milijejem, tako da so nasprotja med njimi in Poljaki minimalna. Povsem drugače je v koridorju in
,	...........v Sleziji. kjer so bili Nemci ali ko-
1	raza pred vsem v ob lici člankov i - •	- , ,
in jo jezon vrgel na mizo. Pras,l> ki jih 0hjavlja,0 ,Ut; „ manj5jJ *>'»»' -	dobo «1, pa so.
so Ra. naj pride k bolniku, bil je st;h prob,eJh 1 Evrope° * k»kor p^ebno v gornj. Slezi,.,
namreč zdravnik. "Nobenem od-;v;<j; da instruir „	> Jpr^h vladajoči plasti, go.spe,
mora mi ne dovolijo," je robant.l. , ;	• perspektiv,- <le- H T"""	!"t<>!l-
[Ivan je vzel viiitko in bral ..A ^ „ ^	DiuS^vaf".'.	"J"*'" ™ ^
1 -	------.... ..	letij v nemških rokah m v njej se
narodov do manjšin in niihove za-. •
Af i • n-	-le vrsl!a intenzivna germanizaei-
ecite. Oticijelno in oficnozno ca- , . - 1 , ^ ...
.„ , v , .	ja. ki je dosesrla tolike rezultate,
sopisje v mnogih državah je zav- , . „ .. , , . , ,
: ,	, .	.	;da je Poljakom astalo skoro le go-
zelo k vprašanju povsem determi-l , , .	... ... , .v
. .	spodarsko m socijalno šibkejše
mrano naziranje in reci se more,I , . , ,	, ^	,. ,
.	, .	]>rebivaLstvo. i>a se tu se velik del
da se glasi odgovor na postavi ien<- , . .	. , . ...
. , T _ .	'	l sjiloh m zavedal svoje poljske na-
pobude glede mgerence Društva! .
,	v. .	.	rodnosti. Najlažje razumemo na-
narodov po vecim v negativnem „	^ . -, ...
. .	rodnostno stanje v Sleziji, ce ga
smislu.	I	'	." „
primerjamo z razmerami na Ko-
papa. kaj pa. če bolnik umrje?
"Ne vtikaj svoj nos v stvari, ki te nič ne brigajo.'* ga je prekinil oče. Prišla je mati.
"Mislim, da je vse v redu. Poj diva!"
Ivan Petrovič je premišljal. Zakaj laže oče. da ga 111 doma ? Saj vendar laž 111 dovoljena....
Pre v. Dat.
ZAKAJ VODIIJTI IGRALCI KADE OLD GOLD?
Sophie Tucker pravi: "Če tvoriš smetano v kavi tega ali onega, ne kašljaj! Kadi Old Gold in bodi sladak".
"Že od nekdaj pojem o ljubezni... ah, nikar se ne brigajte. Toda dovolj dolgo, da vem, zakaj zatčne noreti za njo in ona za njim.
"Tukaj je pa nasvet resnim Lo-t ar jem . . glej, da ne boš zakaš-ljal! Nihče iioče ljubiti morskega volka. Romeo, ki ne zna peti svoje ljmbavne pesmi brez kašijanja in hreščanja, ni posebno dobrodošel: na Julijnem balkonu. .
"Rin Tin Tin naj laja... ti pa kadi Old Golds. Tako medeno sladke so kot materina pasem ... In .. . kaiko zadoščajo".
Zakaj nii kaišlja v celi kari? Old GoLd cigarete so delane iz srčnolistaaftega tobaka, najfinejšega tobaka, kar ga raste v naravi.. . Izbran ipo svilnosti dn zre-danes ubili okno," — je dejal, in losti iiz osrčja tobakove rastli-vzdihnil. "'Ali ste ga morda 'vi'ne... Postaran in omiljen poeeb-ubili, Ivan Ptrovič?" se je šalil no dolgo v gorkoti srednje julij-i>če, posnemajoč profesorja. "Ne. skega isolnea, da je 'zajamčena ta papa. Sokolov ga je razbil, a me- medu po»dolbna miloba.
Pojejte vokolado . . . na»žgite Old Golds ... in uživajte oiboje!
Prišel je k očetu. "Pri nas so
CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA M
"'•'•is ^ ' * I	i. ;,	! -i i
PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO
Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini podati pisanko.
Za najboljšo postrežbo obrnite se na —
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York City
Drevo, ki daje tkalne niti, celulozo za papir in krmo za živinof
<
V Devonshiru v Angliji delajo j že dve leti poskuse z neko rastlino svežega izvora. Rastlina, ki se bo razvila kot nekako drevo, je plod cele serije križanj. Njen ustva-ritelj pravi, da v manj nego 18 mesecih proizvaja tkalne niti, celulozo za izdelovanja papirja in semena za krmo živine. "Times" pišejo o tej rastlini, ki se sedaj kultivira v zapadni Angliji. Rastlina se povspne do višine treh metrov in deblo ima 25 cm obsega, k debla zrasejo široki listi, pozneje vejice z malina listi in cvetjem. Nato sledi kupček semena. Celulozo je dobil iznajditelj iz notranjosti ddbla. Iz skorje debla in vej se morejo potegniti tkalne niti. Semena so oljnata in pripravna za krmo živine. "Times*1 poročajo, da so tako dobljene niti, celulozo in semena preiskali kom-jpetentni tehniki. Podrobnosti se Ifie odtegujejo javnosti.
i ; . ' — • ' - ? . ... ; %
NARAVNOST V TRST
Skupno Potovanje
po COSULICH progi
r*	priredimo dne
29. MARCA 1929
^ - .V.l NAJKOVEJŠI HOTOHM I.ADJ1
"Vulcania"
ki ima 24,000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro.
TA PARNIK VOZI 11 do 12 DNI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure.
Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE
Na dnevni red zasedanje se je [roškem; v bistvu ni druge razlike, postavilo manjšinsko vprašanje v kakor ta, da s- je germanizaeija prvi vrsti radi predloga nemškega'spričo ogromnega gospodarskega vnanjejra ministra Stresemanna. j razmaha razvila v še večjih dimen-Ta pa je storil svoj korak pač pred zijali.
vsem če ne eelo samo radi nemške Poljsko gospostvi v Sleziji je manjšine na Poljskem, ki se silno ^pomenilo, kakor je zelo točno ka-pritožuje nad svojo usodo. Vendar rakteriziral neki švicarski list. kane morda toliko radi stvarm-ga ,kor da so delavci, hlapci in dekie stanja kot iz mednarodno-|5oIitič-; zavladali nadl svojimi gospodarji nih vzrokov. Nemčija danes ne in delodajalci. Nemci hočejo ohra-smatra za oportuno. spravljati v niti sedaj ne samo svoje visoke go-ospredje diskusijo o manjšinskih spodarske ter soeijalne pozicije, zadevah v drugih državah, 11. pr. marveč tudi držati svoje nemšku-alpskih in podonavskih, in sicer tarje in še nadalje preprečevati zato, ker so politični odnošaji do narodno osveščen je doslej zapo-njih v redu ali se v Berlinu vsaj stavljenih poljskih množic, kar nas ne želi, da bi se možnost konflik- zopet živo spominja nemških te-tov povečala. Razmerje med Po- ženj na nekdanjem spodnjem ljsko in Nemčijo pa je iz drugih j štajerskem. Tu pač ne more biti vzrokov zelo slabo in v Berlinu ne ^ kompromisa "111 poljska politika v želijo ravno, da bi se odnošaji ure- rjornji. Sleziji gotovo ne more odnehati od svojih teženj nacionalizirati svoje malo zavedne rojake, kar mora seveda delati škodo znani nemški tezi o narodnem posestnem stanju.
Na drugi strani državnih meja imamo močno poljsko manjšino v nemški državi, ki tvori povsod go-
tudi
-Obrit r •/." sekundah Brivski rekord! Budimpeštanski brivci so hoteli doirnati, kdo izmed njih brije najhitreje. Tekma se je vršila v nekem velikem salonu v navzočnosti številnih povabljenih gostov. Tekmovalcev je bilo več. Nekateri so izsrubili mir-
Trije najdencki
Drama sodobne mladino f nos t živcev pa so da dotične »o-V Seeseuu (Ilarz. Nemčija se >|KKle pri britju nekoliko poreza-je Oiligrala irag«»dija, ki odpira li. čisto miren in uren je ostal ne-strašne poglede v življenje sodob- ki Ladislav Seč ko. ki je obrnil n<- mladine. Na železniški progi svoji ga gospoda točno v 45 sekuu-so našli čuvaji dve razmesarjeni dah. O11 j" zmagal in bil progla-trupli ianta in dekleta. Preiskava š«'n za najurnejsega in najspret-je dognala, da srre za osebi 22-' nejšega brivca v Budimpešti, letnega gimnazijca Glopla jz Dort-inunda in lSIetno Feldmannovo. hčer nekega trgovca, (ilopel je študiraj v Draždanah. Napredoval j«1 slabo in je moral razred veCkrat ponavljati. Oče mu je zagrozil. da ga izroči, če ne prestane mature, v uk kakšnemu rokodelcu. Fant, ki je imel ljubezensko razmerje z 181etno Feldmannovo. se je tega tako prestrašil, tla je sklenil izvršiti z dekletom skupen samomor. Ljubimca sta si povezala roke in noge s pasovi in jermeni in leirla na tračnice ter čakala na prihod brzovlaka, ki ju je razme-saril na kose.
HKNMT MILktK. WASH- O. C
Na stopnice bolnišnice za male otroke v Newarku. N. J., je nekdo {»oložil t r i psičke. V bolnici so jih nahranili, in sedaj jih lahko vzame, kdor jih hoče imeti.
dili. Morda se čuje to na prvi pogled neverjetno ali celo absurdno, -»-endar se zdi, da ni pretirano. Zakaj ne sme se pozabiti, da smatra Nemčija svoje današnje vzhodne meje za najneprijetuej.se 111 da vlada na Nemškem, lahko rečemo, soglasno naziranje, da se mo-
rajo prej ali slej popraviti- In spodarsko in socijalno. pa sicer vsaj v dveh sektorjih, ki lo-jkulturno in glede narodne zaved-či Vzhodno Prusijo od ostale Nem- :nosti najšibkejšo plast prebivalst-čije, in pa v gornji Sleziji, kjer se jva. Ako se zopet spomnimo poje bil koncentriral za Portihrjem vsem analognega primera sloven-največji del nemške industrije. - ske manjšine v avstrijski Koroški,
največji
Nemčija se je bila formalno sicer odrekla tem deželam. Toda dejansko je v njenem programu vse kaj drugega nego resignaeija. Zato sistematično obrača pozornost sveta na svoje tamkajšnje soroja-ke, da ga prepriča o dozdevni ne-vzdržnosti današnjega stanja in držuje seveda s tamkajšnjo manjšino intimne zveze, ki imajo nr>-men ohraniti jo borbeno in močno do primernega trenutka. Tej osnovni črti nemške politike se podreja vse drugo v odnošajih do Poljske.
Nemška manjšina na Poljskem
nam postane takoj jasno, kako u-pravičene so poljske pritožbe, da uživa poljska manjšina v Nemčiji prav malo svoj;h zakonitih manjšinskih pravic, mnogo manj nego nemška manjšina na Poljskem.
Divjad in zima na Tirolskem Kakor poročajo z Innsbrucka, je divjad na Tirolskem še precej dobro prebila letošnje hude mrazove. Le v oddaljenejših stranskih dolinah, kjer ji niso polagali hrane, je poginilo precej jelenov in srn, bolje so se odrezale divje koze.
Prvovrstna Mesnica Naprodaj
Dober, star profetor z vso opremo se. proda hitremu kupcu pod ceno radi odhoda v staro
domovino. JQ||Jf KRAMER
5301 St. Cla|r Ave., CLEVELAND, Ohio

Pozor, rojaki!
Is naslova na listu, katerega' prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov:
CALIFORNIA Fontana, A. Hocheva*. San Francisco, Jacob Uanln. COLORADO
Denver, J. Scbntte. Pueblo, Peter CulSjs, Jobn Germ, Ft. Janesh, A. Saftič. Hal Ida, Louis Gostcllo. Walsenburr. M. J. Bayuk. INDIANA
Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, J. VerWeb Chicago: Joseph PIJ. Bev&lA, Mrs. F. Laurlch. Cicero, J. Fabian. De Poe, Andrew Splllar Joliel, A. Anzelc, Mary Bam bleb f. Zaletel, Jobn Kren, Joseph Hrorat La Salle. J. Spelfch. Maseontafa, Frank Augtistln North Chicago, Anton Koba) Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkoviek In Jo-že Zelene.
KANSAS Girard, Agnes MoCnl> Kansas Oky, Frank Žaga' Pittsburg, Jobn Bepov*. Euclid, F. Bajt Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. KumAe. Nfles, Frank KogorSek. Warren, Mrs. F. F--v--Yonngstown, Anton KikelJ. MARYLAND Steyer, J. Oerne. KitonnilJer, Fr Vodoclvsa. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barich. Ant Janeslch MINNESOTA
CMsbsIss, Frank GooSe, A. Panlan, Frank PneeU. By, Jos. J. Pesbei, Fr. Sekula ■veleth, Louis Gonis Gilbert. Louis Vessel. Hitting, Jobn PovSe. Virginia, Frank Hrvaticb MISSOURI
St. Louis, A. Nabreoi. MONTANA Klein, John B. Bon. Waehse, L, Chaasa.
NEBRASKA
Omaha, P. Brodertck.
NEW YORK
Gowanda, Karl Ht^ml5t-a. Little Kails, Frank Masle. OHIO
Barberton, John Balant, Joe BLltL Cleveland, Anton Bobek, Charles Earllngor, Louis Hud man, Anton 81m-r-k-h, iiath. b'lapnlk. OREGON Oregon City, J. Aoblar.
PENNSYLVANIA
Ambridge, Frank Jakfie. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton I[iavec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jerlna. Ccnemaugh, J. Brezovec. J. Pika, V. RovenSek.
Craftoa, Fr. Machek. Export, G. I'rerlC, Louis BupanCii, A. SkerM
Farrell. Jerry Okorr Korest City, Math. Kamln-Greensburg. Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fa-renchack. Irnrin, Mike Pausbek. Johnstown, John Polanc. Martin Ko. rosheta.
Krayn, Ant TauSelJ Luzerne, Anton Osolnik. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlrflek Midway,' Jobn 2nst Moon Bon, Fr. PodmllBek Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Maglstar, Vine. Arb In U. Jakoblch, J. Gem. J. PogaCar. Presto, J. Demshar. Beading. J. Pesdire. Steetton. A. Hren.
Unity Sta. tn skoDcs, J. SkerZj, Fr, 3chlfrer.
West Newton, Joseph Jovaa. WUlock. J. Peternei-
UTAH
Helper, Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Bi Jo«,
iinrt-n
Radne tn okolico, Frank Jelen« Sheboygan, John Zorman. West Allis. Frank Skok.
WYOMING Bock Springs, Ixrals Tancbsr. Dlaoaondville. A. Z. Axko.
Vsak sastopnik isda potrdilo aa svo. to, katero je prejet Zastopnike roJa» kom toplo priporočamo Naročnina sa "Glas Naroda*-Za eno leto 19.00; sa pol Ista J za Štiri mesce «2.00: sa ietrt Ista fLHO
Naročnina as Brrops jt |T. as
GLAS NARODA, 23. MARCA 1959
a a u c h o
•ROMAN
Za Glas Naroda priredil G. P.

36	(Nadal jeva nje.)
Petnajsto poglavje.
SKRIVALNICE S .SMRTJO.
—	Gaaeiio! Smrt bandit u! — je zakričala skupina častnikov
r,'r» gracraia.
Z rokama ob i»a>n. kadeč »mod k o, r<e je smejal glavar nepre-
I)on Sebastian Valero v IJocoso, general armade, j>otomee špan sk<» družine konkis ta dor j«.-v, se je zasmejal suho, ko je jx)tiMiil nazaj
Njegova prilika jo prišla, prej»- in lažje, kot pa je pričakoval. Gaaelio se igral .-> svojim pasom in general je zaklieal Krojim častnikom :
-— Pustite *ra meni* Nik<lo naj ne odda strela, kajti jaz ga ho-eem odvesti živega governer ju!
Nesramnrst (Jauelia je »pravila peklennko razveseljivo misel v njegovo glavo.
—- Odrezal mu bom ušesa ter okrasil njegov obraz s svojim lastnim nožem, pred no ga vržemo v najglobjo luknjo,
Z revolverjem še vedno dvignjenim, je zaklical Gauchu na strahovit način:
—	Ali f>e lniš idal miroljubno ali pa te moram ustreliti kot steklega psa, kateri si '
Te besede niso /e zapustila njegovih ustnic, ko je nekaj priletelo skozi zrak. Instinktivno je dvignil svoji roki pred svoj obraz, ko ko prišle bodiee bole krog njegovega Obraza ter udarile z vso silo po njegovem ramenu in bradi, zadet od tega smrtonosnega orožja kravjih gonjače v.
Dihal je ter >e davil .kajli vrat in ramena so bila zavita v vrvi ob strebru, na katerega se je naslanjal malo )>oprej s tako zmagoslavno moža vest jo.
—	Pom- ! Pomot*! Jaz umiram! — je zakričal hripavo svojim pomočnikom. V>;ik naj>or da >e oprosti, ga je zapletel še bolj v bole. Častniki s o prihiteli, da ga opronto ter pozabili za trenutek na handita na cesti *]M*laj.
Oborožene straže, ki so stale .pokonci, so se spomnile povelja generala, da ne smejo streljati ter ko opazovale z veliko radostjo zadrego njih despota.
N; m- zgini ilo pogosto, da so si drznili ti navadni prosta ki smejati ko v navzočnosti tega pajaca. Y>>led tega ni bilo preveč slučaj-iiO, da je vi k<>( eden zamudil priliko, da odda strel na -bandit a, ki jih je na 1a način razveselil.
Predno so časincki razvili Rocosa ali se obrnili proti band itn, je slednji že izginil, kot slini magike.
General, koleričen ter ves zaripljein, se je naslonil preko balustrade, na vrhu stopil j ic.
-	Tiso." p. /ov za mn/n, ki ujaino Gauelia v naslednjih desetih minutah! — je zarjovel hripavo, — Vjeti pa ga mora živega!
Ta rtov: |> džig pa je obodril omahljive vojake. Eden je prise-•cel, da je izginil tia poti, drugi pa je trdil, da je od hitel begunec v nasprotno smer. \* majhnih skupinah so se porazgubili v različne
Smehljajoč se veselo, ko je stal v senci nekih vrat, komaj petdeset korakov krog vogala, jo Gaueho opazoval dve isikajoe i nkupi-l t. i.i stii prišli mimo. Malo so domnevali, da si bo drznil ostati tako blizu pobesnelega generala.
-	Jaz bom imel njegovo življenje, — a najprvo njegovo kožo! j-' Irn.j.d Rocoso, ko je odhajal jk> stopnjicah navzdol, •z na-
i etim revolverjem ter krvavi-čim tilnikom. Vstale so že velike pod-] I nt be, k<1t da j«' bil bičan z (bičem.
(iaticho j«* opazoval generala in njegov štab. ko so šli mimo nje-rovi ga -.!•. riv;i i iš«'-a. I'e bi j>ogle<lali na levo stran, bi gotovo videli »jegov režeči obraz.
Ko >o obstali na bližnjem križišču cest, da -stopijo naprej, je fcključii svr>ji i-f»-kt. da zakriči:
liocoso! Pridi in ujemi Gaurha!
pravne«" en in ponižan prvikrat- v svojem življenju zatiran,a. >e j<« obrnil, kot jezen bik. Izstrelil je svoj revolver na <-po. <; i'.'tia ]H»-.iava pa je skočila preko tlakovane ceste v neko f>tra»usko utlco.
Kak h Ivana,i-' pušk je zagrmelo za njim in krogle so proiz-\edle gost oblak prahu.
Ink i.; -■■> pahne v 1'ineih in zimzelen krasile vrt nekega b oprat e-• i trgo\ a. \ zelo j». le vim »k skok za (iaucira, da je dosegel rob zidu, nakar se je znašel na mehki trati na drugi strani.
S'<l;tj ga imamo! — je zakričal general, ko se je najmanj d i i<rat mož. od/valo njogovemu klicu. Nobenega drugega izhoda ali \ bo. I i «K b:!o v prostor. Brezobzirno so prodrli krasna, lesena vrata ter zri uaokroi? i* ever no
Nj'-„ra ni tukaj! — je zakričal mlad poročnik. — Vi se motite, gospod general!
111 »coso je udaril s polno j>owtjo v obraz.
—	Jaz se nikdar ne motim! — je zarjovel.
—	\ i n;.sTi imeli nikdar prav! — se je odzval jasen poziv. Dia-boličen obraz bandita je polkukal z balkona zgoraj.
\ (■■<" nada ju h strelov je imelo prav tako malo učinka kot prva salva.	S	S " ■ N
—	V hišo! - je zaklical general. — Če bo treba, bomo zažgali hišo ter izkadili vraga!
Zopet enkrat se je oglasil isti glas, ko so odhajali skozi vrata I k> s lop j h . Gaueho se je spustil zofwt na višino vrta.
-— Vi boste izkadili hudiča! (Nikdar! To jo njegodvo pravo o-
Itoeoso se je obrnil tako hitro, da je izgubil ravnotežje ter pa-del na kolena, j^klinjajoč. ^
—	Rim'oso! Rocoso! — rjemi Gaueha! S temi besedami je skotil bandit skoz1 velika vrata, ki so bila uljudno odprta zanj.
Ko je dosegel majhno cesto, se je znašel za majhno skupino so-jtihajočih vojakov, ki so nerodno galoprrali po cesti, iskajoči ti-
r > -lite poveljniku — kar je ljubka igra za nedolžne dečke i ot s*mi jaz! — je mrmral Gaueho, ki je akromno &*ijaha'l za njimi.
i'red njimi, ko so zavili krog vogala, je zapazil nadaljno tako r kupino, ki se je bližala z istim naporom. Stopil je v neki drugi portal, dokler ni prišel mimo zadnji mož. nakar je obnovil svoje potovanje brez cilja. Noben teh mož pa -»i mislil nato, da bi se ozrl nazaj ir. zasledoval jih je na ta način, dokler ni dosegel ceste, direktno za vel.k o, kamenito hišo, v kateri je imel general svoje sta-j_______________	(Dalje prihodnjič.)
K<.....
i ? I t i i
Umetnost in ljubezen.
Stara resnica je. da ne moreš bila samo lepa, ampak se je tudi .služiti niti dvema gospodoma, kaj zavedala svoje lepote. Postala je šele dvema bogovoma. To nam bo zaradi nje zelo nečimerna. Poseb-pasebno jasno, če promatramo živ no ponosna je bila na svoje roke. Ijenje velikih ljudi, ki so se po- Ko so se nekoč zbrali v njenem svetili samo eni stvari, da so lah- salonu prijatelji in znanci, sami ko dovršili .svojo zivljenxko nalo-'slavni ljudje, jim je dejala: "Ali go. Kako izključno zahteva velika že ve.ste. da so .se našle rok<* Vene-stvar celega človeka, nam kaže po-jre iz Miloša?" — "Kje?" — je sebno nazorno ljubezen Gustava vprašala osivpla družba. — "Kje Flaubert a, ki je ljubil umetnost vendar." je nadaljevala Coletova.
"Tukajle, v mojih rokavih.... " Ta ženska, ki se je v ostalem pro-Flaubert je bil. ko je dosegel slavila tudi z efektnimi družabni-
nad vse in š le v drugi vrsti žensko.
petindvajseto leto, na višku svoje pisateljske in družabne slave. Bil zal mladenič; njegovo lepoto so izražale posebno oči, ki niso razodevale samo neke neugnanosti, ki je že prehajala v divjost. ampak tudi melanholijo. V tej dobi in v teh okoliščinah se j" Flaubert spoznal z Luizo Coletovo, pesnico. romanopisko. ki je imela literarni salon v Parizu. Njej edini .se je posrečilo prodreti in zapustiti v nj--m sledove. Dama pa je bila za celih enajst let starejša od pisatelja.
Dokument tega res nenavadnega ljubezenskega razmerja nam je ostal ohranjen. Šteje 205 pisem. Lani je minilo 50 let. kar je umrla ljubimka velikega mojstra. Njena dela — pesmi, potopisi in romani — je niso toliko proslavila, kolikor jo je storila znamenito njena o.-ebnost. ki jo je svet ohranil v spominu zaradi neobičajnih peripetij in dogodkov, vrstečih .s v njenem življenju.
Coletova je bila prvotno poročena z nekim skladateljem. Ivoli-kor se je dalo dognati na podlagi dostopnih virov, je morala biti iz-
mi škandali, je imela s kritikom Alfonzom Karrom svojevrstno dogodivščino. Karr jo je raztrgal. Sklenila se mu je osvetiti in se je poslužila v ta namen kuhinjskega noža. Hotela ga je zabosti v hrbet. Karr pa j" imel veliko prisotnost duha in je srborito nasprotnico porazno ukrotil in razorožil, izvil ji je nož iz rok iti zapisal na njegov ročaj: "Dar. ki mi ga je hotela gospa Luiza Coletova poriniti v hrl>ct. Ta "dar" je ležal poslej na Karrovi pisalni mizi, Co-1' tovi pa je pomagal s svojo pikantno zgodovino do velike popu larnosti.
Flaubert je živel, ko je spoznal Coletovo, pri svoji materi v Roue-nu. Zaljubil se je naglo in strastno in v prvih dneh ljubezni je oblegal svojo muzo s pismi, ki so prekipevala od strasti in romantičnega navdušenja. Hvalil je njeno lepoto, dobrotljivost. umetništvo in ljubezen, svojo nepopolnost pa je ob joka val. Ta pismo so polna bujne domišljije in dihajo suverenost velike umetnosti, ki je našla poslej obliko v velikih Flaubertovih delih "Skušnjave sv. Antona" in
redno lepa ženska. Svoji lepoti se i"Sa!ambo.
ima tudi zahvaliti, da ji je leta y zaČetku sta bila Flaubert
1803. ovil čelo lovorov venec fran- j Coletova omamljena od ljubezni
in
coske Akademije. Ta venec ni bil toliko njena zasluga, kolikor zasluga filozofa Viktorja Couhina, ki je Coletovo iskreno ljubil — torej zopet dokaz, da ž oiska lažjo doseže nesmrtnost in slavo s srcem
ki ju je prevzela. Flaubert je vsako ljubezen do ženske zaničeval, ker se je bal, da mu fizična izčrpanost bi uničila duha.
Videč, da se Flaubert ljubezni upira, se je Coletova za nekaj ča-
a-
Kako se potuje v stari kraj in nazai v Ameriko.
ne^o z možgani.
~	. T7.1 i i „ • s:i preselila iz Pariza v Rouen. N
Muza Gustava Flauberta pa ni 1	.	. .. ,
stanila se	je v provincijalnem
hotelu. Vzdržala ni dolgo. Gnalo jo je nazaj v Pariz. Nagovarjala je Fluberta. naj pojde z njo. Romanopisec pa je bil zelo oprezen trezen. Šele ko sta se drugič sestala v Nantesu, je predložil Coleto-vi računarski načrt za skupno življenje. Razpredelil pa je čas tako. da bi bilo njegovo življenje v glavnem posvečeno delu in šele o-stanek časa ljubezni.
Tudi ko je vžival ljubezen, je Flaubert mislil na delo. Razmišljajoč o prehodu iz enega elementa v drugega, je zabeležil "Mogoče je ta metoda (ljubezni in dela) potrebna, da si ohranim svežast za delo in cuvstvovanje. Ce bi pa stalno živela skupaj, kdo ve. ali ne bi se drug drugega kmalu naveličala?" Tako je Flaubert sklenil, da ne zapusti matere in je ostal v Croissetu, Coletovo pa je pustil še dalje v Parizu.
A Coletova mu ni dala miru. Neprestano ga je zbadala s pismi. Bila je togotna in mu je očitala da jo zametuje". V teh pismih se kaže vsa njeno ženstvenost. Tu so sama čuvstva brez trohice razuma.
Kdor je namenjen potovati t stari kraj. Je potrebno, d* je poučen • potnih lisah, prtljagi in drugih ■tvareh. Vsled na>5e dolgoletne Izkušnje Vam mi zamoremo dati naj--bol j A ji pojasnila in priporočamo, redno le prvovrstne brzopartJke.
Tudi nedržavljanl eatnorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje all permit la Wasbingtona. bodisi za eno leto ali € mesecev in se mora delati prošnjo ▼aaj en mesec pred o<lpotovanjem in to naravnost v Washington, d. o^ na generalnega naaelniškega komisarja.
Glasom odredbe, ki je stopila ▼ veljavo 31. julija 1926 se nikomur
ve€ ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilee osebno, bodisi v najbližji naselniški u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v prognjl zaprosi. Kdor potuje ven bre« dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAEEGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave ram ore j o ameriški državljani dobiti svoje £ene ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvota.
Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlii ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili ln po-IJedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili postavne prlpoščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti ▼ Isti, pa m n* sprejema nikakih prošenj aa imi rikanske vise je.
Coletova zahteva ljubimca zase, "n pa ji odgovarja, da pozna v življenju samo eno reč, ki je nuj-( na. Ta reč je: delo. Coletova preklinja Flauberta, on pa ji odgovarja: "Vprašuješ me, če te ljubim? Da — kolikor morem. To .se pravi: Ljubezen mi ni prva stvar na svetu, ampak druga. Ljubezen mi je postelja, v katero položim svoje .srce, da se odpočije. A človek ne leži ves dan v postelji. Ti pa j zahtevaš, da bodi ljubezen boben, | ki poje od jutra do večera in po j katerem se ravnajo vsi naši koraki. Xe, tisočkrat ne — na to ne pristanem nikoli!"
Potem čitamo nasvet, ki je vreden plemenite strasti velikega moža : "Ljubi rajši u met nas t kot mene! Ta ljubezen ne more nikoli prevariti in odpovedati. Xe bolezen in ne smrt ji ne moreta do živega. Moli idejo, samo ona je resnična. samo ona je večna!"
Kakor izpoved se berejo naslednji Flaubertovi stavki: "Ne poznam užitka, ki bi ga mogel primerjati s tem, kar so mi dal mrtvi v svojih delih. Vedi, zapomni si: Xa svetu ni nič drugega razen lepih verzov, razen dobro sestavljeni}], harmoničnih, pojočih stavkov, razen solnca in mesečine, starih slik, antičnega "mramorja, n.arkant nih obrazov. Vse drugo j« zame nič...."
Tako je teklo življenje Flauberta in Coletove v večnih očitkih, v( večnem boju. In romanopisec, zvest ; svojim delu, ne daje Coletovi zgolj nasvetov, kako je treba živeti, če mn slediti, ampak ji razodeva tudi svoje načrte. Tako je mislil utrdil temelje svoje ljubezni. Ljubimk govori o zasnovah, a ekstazah, o pogumu, ki ga navdaja pri delu Obenem popravlja njene šepaste verze. Toda vse je bilo zamanmed življenskim nazorom Flauberta in Coletove se je odpiraj Čedalje globlji prepad. Coletova je ženska in razume samo eno strast; strast ljubezni. Flaubert pa j^ mož in delavec in razume samo (lrugo strast-strast dela. Coleottova ne razume askeze in umetnosti, Flaubert pa ne priznava ljubezenske strasti Korespondenca med obema postaja čedalje redkejša in se končno popolnoma pretrga. Flaubert se je zaman trudil, da bi pridol ij Coletovo za svoje pojmovanje: ona je zahtevala ljubezni, on pa je spoštoval samo delo. L. 1862. sta se pesnik in ljubimka definitivno razšla. Coletova je ostala zvesta ljubezni, Flaubert svojemu delu: čigavi sledovi so močnejši in večji, presodi vsak lahko sam.
^nii parnikey • Snipping Mm®
a
K. marca:
Columbus, Bremen Republic. Cherbourg, Bremen
ta. marca:
8 tu t ta ar t. Bremen. Boulogne Sur Mej Volendaia, Boulogne Sur Mev Rotterdam
29. marca:
11« de France. Havr« Berena&rLa. Charocurs
SO. marca:
Vulcan U.. Trat
Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg, Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer Rot terdaxn
3.	aprila:
America. Cherbourg. Bremen
4.	aprila:
Dresden. Cherbourg, Bremen
5.	aprila:
Paris. Havre. (Izlet) Olympic. Cherbourg
6.	aprila:
Albert Ballin Hamburg. Cherbourg Conte Biancamono. Nupuli. Genova
10.	aprila:
Mauritania, Cherbourg Leviathan. Cherbourg
11.	aprila:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodrra pot za potovanje na ogromnih parnikih:
lie de France 29. mar.; 19. apr. Paris 5. aprila; 26. aprila. France 3, maja; 24. maja.
(Ob Dolnotl.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi m"dern!-mi udobnosti — PijaCa. in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vpra5a.jte kateregakoli pooblaščenega agenta alt
FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
SKUPNI IZLET
na novem in najbolj moderno opremljenem parniku
STATENDAM
HOLLAND-AMERICA LINE
preko Francije,
priredimo 26. APRILA 1929
DEVET DNI V JUGOSLAVIJO oziroma ITALIJO
Izborna hrana — Vzorna postrežba Udobnost, Hitrost. Ugodne železniške zveze.
Na razpolago so nam boljše kabine v sredini parnlka. Za vsa pojasnila se obrnite čirnpreje na:
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St
New York. N. Y.
Kalo so nastali postni nabiralniki?
Panf\s, ko vidimo po celem .svetu poštne nabiralnike, je zanimivo povedati, kako so nastali. Ta praktični predmet je bil uveden v ■sedemnajstem stoletju kot ustroj inkvizicije. Florenska republika je ukazala v mestih izložiti lesene shrambe, v katere m se imela polagati anonimna pisma. Te skrinjice so se imenovale "tambu-n." Člani vlade so imeli ključe od teli skrinjic in so pobirali iz njih pisma. Pozneje so "tambu-ri" zamenjali svojo svrlio za čast-nejšo, pastali so poštni nabiralniki za pisma in taki so še dandanes. t
V in IZ
JUGOSLAVIJE
PREKO HAMBURGA S našimi znanimi parnlkt: Nenadkriljiva postrežba in kuhinja v vseh razredih.
—$ 1 98-
I s NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ
v modernem 3. razredu.
(Vojni davek ?5 posebej)
HITRO POŠILJANJE DENAP-JA PO NIZKIH CENAH
Za povratna d »voijenja In druge informacije Be obrnite n* lokalnega agent* ali na —
Hamburg-American Dne
S9 BROADWAY. NEW TOKE
STATE BANK
VSEBINA 1
Jugoslovanski motiv
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov, Id so
pretresli svet Sovražniki športa ▼ staran
veka
Izgubljena Kolomblna Thomas Alva Edison Poganka
Nov triomf flovefikega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k
Možje, ki kopljejo premoč Trideset let Mozambiqna
Vročinski rekordi prejSnjfli stoletij
Granate Is vsemlrja
Ford in njegovi delavci
Mrtvi t vinograda
Zakonsko pravo T ZdndEenih državah
Saj se ne izplača
12.	aprila:
New Amsterdam. Boulogne Sur Her. Rotterdam
Homeric. Aierbour« Roma. Napoti. Genov*
13.	aprila:
Minnewaska. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Breme-n
15. aprila:
Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen
17. aprila:
Aciuitaxiia. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
Preaident Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aprila:
Veend&m. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
lie de France. Havre
Majestic. Cherbourg
Lapland. Cherbourg. Antwerpen
20.	aprila :
New York. Cherbourg. Hamburg C<»nte Grande. Napoll Genova 21 aprila.
Columbus. Cherbourg. Bremen
24.	aprila:
Berengaria. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	aprila:
statendam. Boulogne. Sur Mer. Rotterdam. (Prvič). Nafl ixiet. Paris, Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoll. Genova,
27.	aprila:
De ut.se h lan d. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg 30. aprila:
America, Cherbourg. Bremen
1.	maja:
Mauretania. Cherbourg
2.	maja:
Dresden. Cherbourg. Bremen
3.	maja: France. Havre Vulcanla. Trst Homeric. Cherbourg
Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
4.	maja:
Beigenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda, Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg
8.	mala:
Auitania. Cherbourg
President Harding, Cherbourg. Bremen
9.	mala:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
Berlin. Cherbourg, Bremen
10.	maja:
He de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet. >
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe, Boulogne Sur Mer, Bremen
Republic, Cherbourg. Bremen
11.	maja: Minnewaska Cherbourg
Albert. Ballin, Cherbourg. Hamburg
Conte Biancamano. Napoll. Genova 13. majat
Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. maja:
Paris. Havre Berengarfa. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen
17.	maja:
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg Laplajid. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg, Bremen Roma. Napoll. Genova
18.	maja:
St. Louis. Cherbourg. Hamburg
22.	mala:
President« Wlson. Tr»t (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	mala:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	mala:
France. Tlavrf
Veendam. Boulogne Sur Jl^r. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland. Cherbourg. Antwerpen
25.	maja: Minnetonka, Cherbourg
New. York. Cherbourg. Hamburg
Leviathan, Cherbourg
Conte Grande. Napoll. Genova
29.	mala: Aouitanla. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen
30.	malar
Clevtland. Cherbourg, Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	maja:
lie de France. Havre <7zlet> Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus, Napoll. Genova
28.	junija:
Par la. Havre (IZLET)
<6. julija: * Be de France. Havre (IZLET)
CITAJTE Slov.-Amer. Koledar
. za leto 1929
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA, 82 Cortlandt St New York
T S E B 1 N A :
Iz zjcodorine polarnih ekšpedicij
Z letalom preko Severnega to* čaja
Nobilova blamaia
Novci b) papirnati denar % Združenih državah
O dednem pravu in xapoMia-skem davim
Iran Zcrman
Kirurgija primltivnh. ljudstev Zavarovanje proti aeereti Inoxemci in lovsko pravo Žena in mati v irodsvinl KskEna razlika Potovanja v Evropa
Cvetke s Uvade za stare
H I
Najvttja
Šaljivke In sMUivka Koliko Bovek
* - • • - •.
„ -S" * - e. 1

A