i i i i ' ; ' ' " ' ■ '.	' ' 'i■;■'■*'	'
"'tU'
Lelo LXXI
štev. 116 a
Spedlzloo« lo •bbonamento postala
Puiiuina plačan« • «olo»tnl
Marofinlna mesefiuo 18 Lir, sa Inozem-•tvo 31.50 Lir • na« deljska Izdaja c«« loletno 34 Lir, t* inozemstvo 65 Lir. Cek. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inierat«. PodroSnieai Novo malto.
Izključna poohlaSčenVs ca ©glalevanje Italijanskega la lujega Izvora i Uniono Pubblicita Italiana & A, Milana

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka la dneva po praznika.
Uredništvo In apravat Kopitarjeva 6, LJubljana. Bedazione, Amministrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. Telefon 4001—4005.
Abbonementi: Meta 18 Lir*. E*t«ro, meta 31 50 Lir«. Edi-done domenica, tono 34 Lir*. Eatero 65 Lir«. C. C P.l Lubiana 10.650 pet dli abbonaroenti, 10.349 per I« in-■erzionL Filial«! Novo malto.
Coneesslonarla eselnslva per la pnbblfeftS 31 ptovenlenz« Italiana ed ostem: llnione Pnbblicit* Italiana S. A, Milana
Bollettino No 1091 .
Biserta bombardata
Un cacciatorpedinjere siluranto 13 velivoli nemici distrutti
II (luarlier Generale delle Forze Armate co-.nttnica:
Nostri velivoli liannn bombardalo nella notle seorsa grimpianti porluali di Bi ser t a o silurato nclle aci]ue tu ni si ne un caccialorpediniere.
L'aviazionc nemira elfetluava ieri inrursioni su G r o s s c t n, Mesnina, P a n te 11 e r i a e su localita della Sardegna.
Dalle battorie delPisoIa di Pa n tel ler i a ve-nivano distrutti sette apparecclii; .un allro, pure raggiunto dal tiro roatraerco, precipitava in inare nei pressi di Augusta.
Nel cirlo della Sardegna rarciatori italiani ablmttevano in comlialtimento un quadriinotore e due biniotori, e egualo sorto stibivano ad opera della raccia germanica due altri aerei avversari.
NOTA AL BOLLETTINO No 1091:
Nello incursioni segnalatc dolPodierno bollettino sono state linora arcertate le scgucnti perdite tra lo popolazioui civili:
A (J rosscto 17 morti e 19 ferili, a Messina 1 morto e 1 lerito, in Sardegna (provincia di Sassari o Nuoro) 5 morti c 21 lerili.
Vojno poročilo št. 1091
Bizerta bombardirana
En rusilec torpediran 13 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-Javlja:
Naša letala so preteklo noč bombardirala pristaniško naprave v Bizcrti in so v tuniških vodah torpcdirala en rušilec.
Sovražno letalstvo jc včeraj napadlo Grosse-to. Messino, Pantellerio in kraje na Sardiniji.
Topništvo na Pantelleriji jc sestrelilo sedem letal; neko drugo, prav tako zadeto od topniškega ognja, je padlo v ntorjo pri A u gust i.
Na nebu nad Sardinijo so italijanski lovci sestrelili v boju en štlriinotornilc in dva dvomotor-nika in enako usodo sta doživela od nemških lov-ccv dva druga nasprolna stroja.
DODATEK K P0K0CILU 1091:
Pri napadih, omenjenih v današnjem poročilu, so bile do sedaj ugotovljene naslednje izgube mod civilnim prebivalstvom: v Grossctu 17 mrtvili in 19 ranjenih, v Mcssini en mrtev in en ranjen, na Sardiniji (t pokrajinah Sassari in Nuoro) 9 mrtvih in 21 ranjenih.
Finančni minister o državnem proračunu
Fašistična vlada bo zagotovila popolno socialno pravičnost na finančnem polju
Rim, dne 21. maja 1943. AS. Pod predsedstvom predsednika senata grofa Suarda so se včeruj zbrali odbori za finance, za zunanje zadeve, za vrednostno izmenjavo, za poljedel-
Istvo in za korporativno gospodarstvo, da bi preučili ter odobrili splošni obračun za leto 190-41 (poroč. Flora) ter proračun dohodkov in stroškov za I. 1943-44 (poroč. Medolaghi).
Navzočni so bili državui, finančni in korpo-racijski podtajnik. Razprave se je udeležil se-nutor Eedcrico Bicci, ki je stavil nekaj splošnih pripomb k proračunskemu predlogu in predlogu izdatkov, ozirajoč se na izenačenje proračuna, na postopek s posojili, na stroške osebja in iznos dohodkov, ter se tudi bavil z novimi ukrepi glede ureditve borz. Silvio Crespi jc orisal okvir državnih finančnih potreb in opomnil, dn je varčevanje vir državnih dohodkov, ter sc zavzemal za večjo svobodo za vse industrijske in trgovske panoge. Potem je govoril senator
Vojvodinja D'Aosta mati se zanima za prizadete v Napoliju
Napoli, 21. maja. AS. Kraljevska Visrfkost Vojvodinja d' Aosta mati je prejela prefekta "Vaccarija na poklonitven obisk. 1'refekt je poročal visoki gospe o pomoči za ranjence pri sovražnih letalskih napadih, o bolniški pomoči ter o drugem dobrodelnem deltt. Kraljevska Visokost je z zanimanjem poslušala poročilo, kaj sc vse dela za ljudstvo in je izrazila svoje visoko zadovoljstvo.
Elora, ki je zagovarjal ponovno objavo 'statističnih dokazil glede gospodarstva in denar-stva. Nato jc spregovoril finančni minister, ki se je povrnil zlasti k izjavam, podanim ž.e 17. aprila t. I. v zbornici fašijev in korporaeij glede finančne politike vlade, ki se bo v bistvu držala glavnih smernic, a slede katere bo treba ponovno preučiti sredstvo za udejstvitev, ker se s trajanjem vojne počasi spreminjajo določene razvojne meje in se pojavljajo novi gospodarski in finančni zapleti. Potem je omenil, da je treba stroške, ki niso nujno potrebni, omejiti v prid vojske, ter navajal številke glede znižanja v proračunih in se pridružil sodbi poročevalca senatorja Flore, da so te številke še zmeraj visoke. Dodal je še podatke o zvišanih dokladah, ki so bile določene v teku preteklih treh proračunskih let. Nato je govoril o zvišanih dohodkih, ki bodo verjetno potekali i/, fiskalnih ukrepov, določenih meseca aprila. Ti ukrepi, v zvezi z drugimi, ki jih še pripravljajo, imajo namen urediti proračun za leto 1943-44, in siccr za običajno upravno življenje (z izključitvijo izrednih vojnih izdatkov). Taka ureditev v četrtem, kočljivem vojnem proračunu, bi imela nedvomno veljavo, bodi kot bistveno sredstvo za dosego določenega cilja, bodi kot splošni izraz finančne volje vlnde. — Ukrepi, ki jih pripravljajo in ki zadevajo preureditev davkov na široki podlagi ter jih bo laže izveSli zaradi novih dopolnitev plač in skorajšnjih zvišanih dohodkov, bodo spravili v sklad fiskalne in socialne zahteve ter tipošte vali stroške za najnujnejše življenjske potrebe. Na drugi strani pa bodo novi fiskalni dohodki pomagali k ustalitvi denarnega obtoka in zato zaščitili kupne možnosti slojev z določenimi dohodki, ker sc bodo tikali zlasti tistih potrošnikov, ki imajo višje dohodke zaradi vojnih razmer.
Minister je polem navedel-uspehe tekočega proračunskega leta 1942-43, ki so se pokazali v prvih desetih proračunskih mesecih, to je do preteklega 30. aprila. Podal je sliko o stanju državne blagajne do 31. marca ler navajal ukrepe, ki so jih sprejeli zlasti glede visečih dolgov, omenil je nato verjetno potrebo gotovine za prihodnje finančno leto 1043-44. Govoreč o obtoku denarja in o okolnostih. ki vplivajo nanj. je podčrtal poseben položaj, ki se je začel od druge polovice 1. 1013 dalje. Nalo je podrobno navajal ukrep o razdelitvi nekaterih bremen na daljše obroke, kar naj
zmanjša obseg obtoka, ter poleg lega oni mil tudi lijtula državna bremena za do|>olnitev cen na kine-trškem, prehranjevalnem in industrijskem področju. Poletu se je dotaknil državne podpore v proizvodnji in udeležbe države v glavnici družb in podjetij. Nato je podal tipkaj nrlmerlav o stan 'u in višini notranjega držav ega dolga z dne 31 marca t. 1. in predvidno višino dne 30 junija t. I.
Končno je podal podatke o gibanju vlog v poštnih hranilnicah ter v denarnih zavodih. To so Važni viri za financiranje državnih potreb. ki kažejo izrazilo izboljšanie položaja glede dervozilov Glede novega fiskalnega režima delnic je minister z ozirom na pripombe prejšnjih govornikov navedel podutke in primerjave z resničnim obsegom in potekom delniškega trsa z ozirom na novo disciplino. Glede borz je povedal senatu, da je navzlic zadnjim dogodkom višina državnih delnic pokazala znnlno trdnost.
Zadnji del ministrovega poročiln je bil posvečen javnim posojilom, ki so nujno potrebna zn nadtil jevnnjc tako dolge in odločne vojne in predstavljajo popolno vzajemnost med državo in tistimi, ki imajo svoje hranilne vloge. Država potrebuje ljudi, ki imajo takšne vloge, dn bi moglo nadaljevati in dobiti vojno, a tudi ljudje s hranilnimi vlogami potrebujejo drža-
vo, da zaščitijo svoje prihranke in svoje premoženje. Italijanska država je in bo vedno častno izpolnjevala svoje obveznosti do prihrankov svojih državljanov. Toda če bi ljudje s hranilnimi vlogami mislili, da ne sinejo zaupati v državo, potem ne bi bilo sile. ki bi mogla omejiti dennrno poplavo, listi, ki imajo prihranke, ne bi imeli nobenegn sredstva za svojo obrambo: s tem da bi zmanjšali denarno odporno silo države, bi spravljali v nevarnost vrednost lastnih prihrankov.
Ob zaključku govora je finančni minislcr omenil, da mu je Duee, kateremu je poročal o bližifjetn posojilu, dal' nalogo, naj obnovi odločno zahtevo države, da ne bodo samo pri vojnih stroških enako morali sodelovati bogati državljani, zlasti tisti, ki so obogateli zarodi vojne, temveč da bo po končani vojni zasebno bogastvo, ki izvira iz državnih obveznic in ki se ni okoristilo z vojnimi razmerami, dobilo pravično zaščito nasproti bogastvu, izvirajoče-mii iz drugegn premoženja.
Fašistična vlada bo ludi na lem polju izvedla delo popolne socialne pravičnosti.
Govoril so navzočni sledili z živim zanimanjem ter ga sprejeli s toplini odobravanjem.
Iz »Odredbenega lista« stranke
Neoznačen kraj, 21. maja AS Oilrcdboni list fašistične stranke poroča: Tajnik fašistične slranke prevzame neposredno in osebno Vojaški urad za pripustitev liojcvnikov na podlagi njihovih vojaških zaslug v urade, organizacije in med hierarhijo zaradi postopna nadomestitve tistih, ki niso imeli le časti, da bi služili domovini z orožjem, ter Urad za podpiranje in zaščito bojevnikov in njihovih družin. Ostale pristojnosti so bile takole porazdeljene:
Podtajnik Alessnndro Tarabini (disciplina, uprava, osebje, 11. N. U. C. L. vojne družbe, društva, ki so podrejena fašistični stranki) bo opravljal delo člana Narodnega direktorija Gittseppa Gabela za vojaška in njim podrejena društva* Podtajnik Alfredo Cucro (tisk, propaganda, Zavod za fn*istov«ko omiko, ženski fa-šiji in Zveze za plovbo). Sola fašistične mistike in Razstav revolucije spadata v delokrog I. N. C. F-a. Prevzela bosta posle člana Direkloriia, in siccr Luigi Molino za tisk in propagando, Sergij Nannini pa zn žen=ke fašije. Podtajnik l.eonardo Cann (gospodarska in socialna vprašanja, avlarkične pobude, korporacije, sindikalna združenja, bojevniška društva. Zavod Nastro Azzuro) bo opravljal posle člana Narodnega direktorija Luigija Fmnnuela Gianturcn za bojevniška društva. Podtajnik Renato Della Valle: na razpoloženju strankinega tajnika. Nadzorstvo in vzporeditev dopolnvorovske in šnortne delavnosti (O. N. D. — C. O. N. I. — C. A. L — in podobne ustanove). Službo za on-slranraorske dežele član Narodnega direktorija Fernando Feliciani (glavni podpovel inik G. I. L-a). Član Narodnega direktorija Franz Pa-gliani (podtajnik G. U. F-nl. Načelnik tajniko-vega kabineta, fašist Guglielmo Montuni, rojen
v Udinih 1®96, član fantovske slranke od lela 1919, skvadrist, ki sc je tudi udeležil pohoda na Riin. podpolkovnik ber«nl jerjev, svetnik prostovoljske milice, prostovoljec in vojni pohabljenec. odlikovan s srebrno in bronasto kolajno za vojaško hrabrost, doktor prava, bivši tajnik fašija v Molinelli. bivši zvezni podtajnik v Bologni. prefekt v Regnu. načelnik pisarne zveznega tajnika v Bologni; fnšist Grisliano Po-carilo, rojen v Gra«*anu (Mitera' leta 1904, vpisan v stranko 1920, skvadrist, udeleženec pohoda nn lliin, lopničarski častnik prostovoljske milice, prostovoljec v ilaliinnski vzhodni Afriki, vojak v sedanji vojni, doklor ekonomskih in trgovskih ved ier prava, bivši član zveznega vodstva v Tripoljsu. bivši zvezni tajnik v Tnrantil, načelnik glavnega stnnn G. 1. L.n; fašist Alessnndro Senla. rojen v Milanu (Messina) lela 1894, vpisan v stranko 3 marca 1923, polkovnik kr. vojske, ki je prišel iz. glavnega stana, vojni prostovoljec, vojak v prejšnji svetovni vojni, v španski in v sedanji vojni, Iri-krnt ranjen, dvakrat odlikovan s rebrno in enkrat z bronasto kolajno, dvakrat s križcem za vojaško hrabrost ter z železnim križcem prve in druge stopnje, bivši načelnik glavnega stana na«kakovalae divizije »Littorinc, oklepne divtVije »Llttorio« in intcndancc A. S. _
Ustanavlja se Zveza italijanskih bojevniških fašijev v Albaniji s sedežem v Tirani.
Duce je zaupal funkcijo zveznega tajnika v zgoraj omenjeni zvezi fašistu Giuscppu I iz-ziranijit. roj. ISO"', vpisanemu v stranko od II. aprila 1921 skvadrislit, udeležencu pohoda na Rim. majorju alpinccv, vojaku iz prejšnje svetovne vojne in bivšemu tajniku v Rovigu in Padovi.
Uspešni nemški nastopi na vzhodu
Sovjetski krajevni napadi so bili zavrnjeni
Hitlerjev glavni stan, 21. maja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na. vzhodnem bojišču je bilo zavrnjenih več krajevnih sovjetskih napadov. Akcije lastnih napadalnih oddelkov so bilo uspešne.
Letalstvo je obstreljevalo čete, vlake za prevoz in prcskrbovalne obrate sovražniku.
Lahke nemške pomorske oborožene sile so potopilo pred kavkaško obalo dve sovjetski enoti za prevoz in sestrelile tukaj in nad vzhodnim .Vzhodnim morjem G sovjetskih bombnikov.
Nemška liojna letala su v noči na 21. maja ponovno obmetavala z bombami težkega kalibra pristaniško področje Djidjellijc ob alžirski obali.
V Sredozemlju so nemški lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 8 sovražnih letal. Izgubljeno je eno lastno lovsko letalo.
Posamezni lahki angleški bombniki so preteklo noč izvedli neučinkovite vznemirjevalne polete nad severnim državnim ozemljem.
4
Sovražnik je moral drago plačati vojno v Afriki
Rim, 21. mdja. AS. Seznam sovražnih izgub na bojišču v Severni Afriki (Libija, Egipt, Tunis) in v Sredozemlju od 10. junija 1940 do 31. maja 1943-XXI:
Ujetniki 68.904. Tanki (uničeni ali zajeti, všteti so tudi oklepni avtomobili) 3833. Topovi vseh vrst (uničeni ali zaplenjeni) 1324. Avtomobili (uničeni ali zaplenjeni): bilo jih je več tisoč, število pa ni točno ugotovljeno. Zelo veliko jc število strojnic in drugega uničenega ali zaplenjenega pehotnega orožja.
Osno letalstvo je sestrelilo ali uničilo na zemlji skupno s protiletalskim topništvom kolenskih oddelkov in pomorskih cdinic 5739 etnl. Ni sc dalo točno ugotoviti o usodi okoli 2000 letal, ki so verjetno sestreljena.
Vojne ladje, potopljene od Kr. mornarice nli Kr. letalstvu- 32 križark, 3 pomožne križarke, 40 rušilccv in torpedovk, 88 ppdmornic, 4 pomožne ladje, 7 manjših ladij, 178 parnikov z 1,137.300 tonami, 2 prekooceanski lad ji s 60.000 tonami, 16 petrolejskih ladij s 130.300 tonami, 16 jadrnic in manjših pomožnih ladij.
K temu je treba dodati še naslednje izgube, ki so bile zadane sovražniku v sodelovanju z nemškim letalstvom: 3 rušilci, 7 manjših ladij,
r;
10 parnikov in 1 petrolejska ladja. Naše letalstvo je v sodelovanju z nemškimi letalskimi silami potopilo tudi eno križarko.
Anglosaška zmaga v Afriki — plod verolomnosti
liern, 21. maja. AS. »United Prcssc v neki brzojavki iz Eiscnhovcerjevcga glavnega stana dokazuje sodelovanje Francozov z ameriškimi i/.krcevalniini četami v Severni Afriki, tako da so Amerikanci lahko izvedli svojo nalogo. Poročilo pravi: Kakor se jc zdaj zvedelo, je francoskim častnikom uspelo skriti velike količine vojnega gradiva, ne da bi za to vedela komisija za premirje z osnimi silami. To gradivo je zelo dragoceno za optetno francoskih čet. Znn.ša tretjino gradiva, ki je bilo izročeno komisiji za premirje leta 1940. Ta material je prišel iz Francije v Severno Afriko in ■ jc bil skrit v rovih, rudnikih, na poljih in drugod. Ixda 1941 so ga razposlali in poskrili po raznih krajih, čeprav so bili agenti osi po celi deželi. S pomočjo se-negalskih strelcev in domačinov so francoski častniki organizirali tajno organizacijo, ki je čuvala to orožje. Ko so sc novembra lanskega leta Amerikanci in Angleži izkrcali v Afriki, so našli v Meossti 20 000 pušk, 30 polj. topov, 30 manjših topov, 13 težkih strojnic. 160 metalcev granat. 4000 lahkih strojnic. 43.000 ročnih grnna«, 173 6.5 cm grannt. lz ene same gorske kaverne so spravili 73 avtomobilov in nad 700 ton eksploziva.

Churchillova protislovja
Načrti v Casablanci niso pravilno predvidevali razvoja
Berlin, 21. maja. iNational Zeitung« objavlja članek, ki je očividno posreden odgovor na izjave angleškega ministrskega predsednika na ameriškem kongresu. Goringov list pripominja, da so Churchillove izjave o vojni v Afriki često protislovne, zlasti kolikor se nanašajo na bodoče boje. Churchill bi rad po eni strani pokazal, da izvedba načrtov, sprejetih v Casablanci, nikakor ni bila zapoznela navzlic zagrizenemu odporu italijansko-nemških čet. Načrti da eo bili drug za drugitn točno izvedeni. Po drugi strani pa se vidi iz Churchillo-vega govora, da je treba zbrati 6ile na najbolj ogroženih odsekih in da morajo zalo nekateri cilji »svetovne etralpfjije« nreili v rlrucro vrsto z ozirom na nov razvoj, ki je nastopil v Rusiji in Aziji (Indija in Kitajska). Tak razvoj ni bil predviden.
Načrti v Casablanci so sloneli na naslednjih predjiostavah: sovjetske čete bodo dosegle odločilni uspeh, angleške in kitajske pa bodo držale Japonce do dneva, ko bodo lahko zavezniki prepeljali v Azijo glavnino svojih sil. Zato ni brez pomena, ako Churchill ni tako na široko govoril o drugem bojišču in( 6e ni zairan trudil poudarjati uspešnost letalskih napadov in naglašati neprestano naraščanje ameriške vojne izde'ave. Moskva je hitro razumela, kaj to pomeni, razumela je, da se bo morala še dolgo časa zadovoljevati z dvema običajnima nadomestiloma za drugo bojišče: z letalsko ofenzivo in z vojnimi dobavami. Cungking pa si ie oddahnil, ko ie izvedel, da Anglosasi morajo misliti rc6no na odprtje drugega bojišča... v Vzhodni Aziji.
Junaška smrt japonskega admirala
Tokio, 21. maja. AS. Japonski glavni stan poroča, da je poveljnik kombinirane mornarice admiral Isoroku Jamamoto junaško umrl aprila na nekem letalu, ko je vodil boje. Za njegovega namestnika je bil imenovan admiral Mineichi Koga.
Zavezniške izgube v Afriki — nad 400.000 mož
I izb ona, 21. maja. Angleški ministrski predsednik Atlee je sporočil v spodnji zbornici, du so imele angleške oborožene sile pri nastopih v Severni Afriki 220.000 mrtvili, pogrešanih, ranjenih in zajetih. Temu številu jc treba dodati še izgube Amcrikanccv in degaulovcev, tako tla znašajo izgube zaveznikov v Severni Afriki siuipiio nad 400.000 mož. (»Stampn Sera«.)
Angleži zgubili v Birmi dve diviziji in osem brigad
Tokio, 21. maja. AS. Angleški načrt zasesti Birmo jc bil uničen v petih mesecih. V zgodovini sovražnikovih porazov jc bil pridružen še en poraz. Tragedija pri Arakanu je po japonskih navedbah veljala Angleže dve diviziji iu osem brigad s skupno 40.000 možmi. Imena dveh brigad sta znani iz dokumentov ki so prišli v japonsko roke. To sta tyki bataljon polka >11 oval«, bataljon polka >i>oayl Scott«, bataljon polka »Duban«. 33. in 23. pehotna brigada, 1. polk »Nord Stafford Tliire« 4. in 61. pc-otna brigada, kakor tudi 88 pehotna brigada.
hot
- Nov švedski bombnik
Stockholm, 21. maja AS. Švedi so izdelali nov tip letala popolnoma domače izdelave, in sicer srednje velik bombnik |>od imenom >lž 18« ki ima 3 može posadke, širok razgled pri poletu, neprebojen bencinski rezervoar ter je opremljen z najmodernejim orožjem.
V tem oziru je zanimivo neko poročilo iz nevtralnega vira. ki pravi, da bo v kratkem nekaj divizij iz Afrike odšlo v Indijo. Po istih poročilih je maršal Wa\vell pri posvetih v Beli hiši nujno zahteval, da je'treba za vsako ceno Japoucciu iztrgati otenzivo. (»II Piccolo«.)
Sovjetska neznanka ovira anglosaške načrte
Torino, 21. maja. »Stampa Sera« objavlja v posebnem dopisu, da je konferenca v Washirigto-nu zavita v molk. O njej mnogo bolj molčijo, kakor o konferenci v Casablanci. Verjetno sedaj razpravljajo o odnošajih med plutokracijami in boljševizmom. Izgleda, da so vojni načrti nasprotnikov osi popolnoma odvisni od predhodne ureditve odnošajev. Zato je moral Daviš nujno odnesti Raoseveltovo pismo Statir.u, ki ga mora dobiti še preden se bo končala konferenca v \Va-shingtonu. Dokler ne bo prišel Stalinov odgovor, bo Churchill verjetno odpotoval v Kanado.
Wendoll Willkie je v »Dailv Telegraphu« objavil peti članek, posvečen izključno Rusiji. V njem poroča o razgovorih s Stalinom, ki je izjavil, da hoče njegova propaganda izzvati med ruskim ljudstvom odločno sovraštvo proti nacizmu. Nič ni naravnejše od tega\česar se bojiš, to sovražiš. Stalin se boji nemške sile. To bojazen cesto spremlja občudovanje. Rdeči diktator jc zaupal Willkieiu, da se sam čudi, kako je Hitler prepeljal v Nemčijo nad 94% delavcev iz nekaterih zasedenih ruskih pokrajin in pn kuko je nemška armada, zlasti častniški zbor,
zelo izvežban. Po njegovem mnenju se Nemčija v vojni še ni izčrpala In ni nikakega upanja na notranji zlom v Nemčiji. Edino upanje združenih narodov za zmago nad Nemčijo jc uničenje nemške armade. To pa je zelo težavno.
Angleški tisk ugiba, kaj bodo sedaj zavezniki storili. Vsi pričakujejo, da bo prišlo do končnega spopada nu vzhodnem bojišču. Ne izključuje se, da bi Nemčija utegnila zadati Rpsiji odločilni udarec. V zvezi s tem zahtevajo neobhodno potrebno in popolno vzporeditev anglo-ameriike ter ruske strategije.
Stalinu pa niso neznani še drugi nagibi njegovih /uvoznikov, kadar govore o tej »vzpore-ditvi«. Oni bi na vsak način hoteli,otipati utrip sovjetskega vojnega stroja, du bi spoznali, kako daleč se smejo upirati eksnnn/.ionističnim bolj-ševiškim težniam. Stalin, ki te namene dobro razume, je vedno odklanjal tekšno »vzporeditev« in se tudi zdaj ne bo spremenil. Verjetno bo z običajno brutalnostjo zahteval od Rooseveltn in Churchilla pomoč, ne da bi jim dovolil vtikati nos v njegove bodisi vojaške, bodisi politične zadevo.
Bolgarski obisk v Budimpešti
Budimpešta, 21. maja. AS. Načelnik bolgarskega glavnega štaba maršal Lukas je prispel v Budimpešto in je vrnil lanskoleten obisk načelniku madžarskega glavnega štaba Szoru-butelvju.
Konferenca za gospodarsko
premoč
Berlin, 21. maja. AS. 0 propngandističnem delovanju takozvane mednarodne konference za prehrano, ki se vrši zdaj bolj ali manj uradno pod predsedstvom Roosevelta, kratko pišejo nemški li-
sti. »VGlkischer Beobachter« in »DAZ« pripominjata, da je ta konferenca preprost propogandi-stični trik za varanje raznih narodov, vpreženih v gospodovalni voz jankejev, da bi jim bilo odvzeto še tisto malo gospodarsko svobode, ki sc jo imeli doslej. Anglosaške sile bi rado v nasprotju z opevaniini načeli sodelovanja ter neodvisnosti doseglo tudi tukaj nadvlado.
Zatiranje vohunov v Bolgariji
Sofija, 20. mnja AS. Vojaško sodišče v Plovdivu je izreklo tri smrtne obsodbe ter tri obsodbe na dosmrtno robijo šestih obtožencev, ki so vohunili v škodo države ter izvajali su-botažo.
. š&naniične poroznosti na ljubljanskem gradu
Kukor prejšnja leto, tako imajo tudi letos stanovalci ljubljanskega gradu svoje šmarnice, ki so vsak večer v starodavni grajski kapeli sv. Jurija. Grajčani se pridno udeležujejo to pobožnosti in z resno zbranostjo poslušujo šmar-nično berilo. S to pobožnostjo se tudi grajska kolonija, ki šteje danes 33 družin, kot ena družina, združena v vzajemni ljubezni, najlepšo pripravlja na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Posvetitev se bo izvršila na naj-
11_______________
slovosnejši način v nedeljo, 30. maja, v domači kapeli za vse grajske stanovalce.
Grajčani spadajo sicer pod župnijo sv. Jakoba. vendar se vrši zanje že več let redna nedeljska služba božja v grajski kapeli, posvečeni sv. Juriju. Sprva je bil upravitelj službe božje na Gradu profesor dr. Lambert Ehr-lich, čigar obletnico mučeniške smrti bomo obhajali 26. t. m. Pokojni profesor, ki se jc mnogo let žrtvoval za dušne in telesne potrebe
Novosti Vseučiliške knjižnica
MUtler — Brcslau H.: La scienza delle coBlruztonl.
Milano 11127. (69127) Nlce It.: La casn rurule nella Venezia Giulia. Bologna
lillO. (II 69195) 1'asch'nl P.: Storia del Frhill. Cdine 1934—86. (69099) 1'erucco E.: Fisica genoralo e sperimentale. Torino
1941—42. (II 67328)	___ „ .
Pompeatl A.t Niccolo MachiavelU (1469—152i). Torino 1938. (68780)
Ratko»sky M.: Bas Recht nnd die Pfliclit. die Czeehen,
und Sloveneu zu gcrinanigireu. Iglau 1892. (68890) ltlvcttu P. S.: Clie bellu lingua, il grecol Mtlano 1940.
(68852)
Salvi G.: Manuale della dlasezione ad uso degll študenti in medicina. Milano 1929. (69037) Samec M.: Bio neueren Ergebnisse der Starkeror-schung, Dresden 1938— (69112)	,
Scbnbert O. dt P. PogaUchnlgg: Bi« deutsche Mark
am Sildineer. Triest 1910. (689131 Scloscloll D.: II drainimi del risorgimento sulle vie
delfesilio. Iionia 1937- (69169) Slsto 1*.: Lozioni chimicbe. Torino 1937. (69084) Solin It.: Institutlonen. Ueschiehte, und System des
romisehen 1'rivatreclits. Munchen 1928. (69082) Stcliut A.: Nauka o poznavanju zcinljUta (pedologija). Beograd 1927. (69123)	,	,. Trabalza C. & E. AUodoll: La grammatica degl Italia-
ni. Firenze 1934. (G8841) Trattato italiano di nnatomia patologica. Torino 19J8—
VlcIncHl A^Baldesar Cnstiglione (1478—1529), 11 cortl-giano, il letterato e il politico. Torino 1431.
VolpleelU L.: Commento alla carta della aeuol«. Torino 1940. (69081)	,, . „ TVaehsmand J. & S. Cytryn: Calcolo nomogrnfieo delle »trutturo staticamcnto indeterniinate. Milano 1931. (TI 69173) , , „ Zur Steuer der AVahrlielt. Elne Antwort auf die Ver-diichtiguncren des Slavenvolbes der Gorzer Metro-polie. \Vien 1888. (68873)
grajskih ljudi, bo ostal vsem grajčanom v najlepšem in hvaležnem spominu.
Grajčani pa tudi ljubijo svojo hišo božjo, kar dokazuje res okusno in s cvetlicami bogato okrašeni šmurnični oltar, ki ga oskrbuje vešča in skrbna roka. Tudi izredna snažnost in čisto-ta v kapeli napravi na vsakega obiskovalca najbol jši vtis. Po svojo pa zopet doprinaša k češčenju majniške kraljice pred kratkim reorganizirani cerkveni pevski zbor, ki ima med svojimi člani dober, ambiciozen material ter vnetega pevovodjo, ki jc zmožen — ob pridnih vajah pcvcev in pevk — dvigniti zbor na zavidljivo višino. Res lepo in prisrčno domače se obhajajo" Stnornicc na Gradu. Zato tudi sad te letošnje majniške pobožnosti grajskim stauo-valcem ne bo izostal.
Drobne gospodarske
Vremenska napoved 22. maja (sobota):
jasno, nekako proti večeru vpad deževnega vremena, verjetne so tudi nevihte.
23. maja (nedelja): po nočnem dežju, ki lahko še traja zjutraj, izboljšanje.
Gospodarski svet na Norveškem. Vodja gospodarskega ministrstva na Norveškem je ustanovil Norveški gospodarski svet kot vrhovno gospodarsko organizacijo na Norveškem. Novo organizacijo tvori 10 najvažnejših norveških gospodarskih skupin. Med nazadnje ustanovljenimi skupinami so združenje trgovcev, obrtnikov, hotelske industrije in plovbe.
Inflacija ▼ severnoameriških Zeilinjenih državah. Vloge v ameriških bankah so sa lani povečale za 20 milijard na 102.67 milijarde dolarjev. Povišanje državnega dolga cenijo za zadnje finančno leto na 62 milijard dolarjev. — Obtok bankovcev se je v teku zadnjega lela povečal za 4 na 15.4 milijarde dolarjev. Od lela 1939 dalje se je obtok bankovcev in vlogo v bankah povečale za 36 milijard dolarjev.
Omejitve železniškega prometa r. Švici. Švica je morala zaradi pomanjkanja premoga ustaviti obratovanje na nekaterih železniških progah. Odpadlo bo na raznih progah večje število vlakov. Na nekaterih progah kot v prejšnji svetovni vojni kurijo lokomotive namesto s premogom z drvmi.
Nove zadruge v Romuniji. V teku lanskega leta je bilo v Romuniji ustanovljenih 716 novih zadrug z okoli 90.000 člani in 283 milij. leji glavnice. Med novimi zadrugami je 101 konsumno društvo, 534 kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug, 32 pa je proizvajalnih zadrug.
Gonilni jermeni iz phpirja. V tekstilnih tvornicah v Censtohovi že dalj časa porabljajo gonilne jermene iz papirja. Ti jermeni so zavarovani na robovih z umetnimi tekstilnimi vlakni. Novi jermeni so se odlično obneeli. Njih odpornost je zelo velika. Zaradi dobrih uspehov jih bodo vpeljali tudi v štealuik drugih podjetjih.
Visoki komisar sprejel zastopnike S bojevnikov
Visoki komisar je v vladni palači sprejel Zveznega tajnika, ki mu je predstavil poveljnika skupine U. N. U. C. v Ljubljani, pod-	, polkovnika Bellei, predsednika pokrajinske fe-9 William James piše: »Moški so udarjeni t deracije bojevnikov majorja Preccliia jn po- y veliko slepoto, ki jim ne pusti, da bi pravilno veljnika bataljona prostovoljcev Črnih srajc de« vzeli v pretres občutke bližnjega, kadar se ti Petrisa, ki so Ekscelenci Grazioliju pojasnili ■ občutki ne skladajo* z bližnjikovimi.t svoje zaupane naloge in mu prikazali doslej g Imprav vsi smo udarjeni s to slepoto! Vsi
DALE CARNEGIE 1 "
Kako si pridobiš prijateljen
opravljeno delo.
Izmena predsednika Združenja
PTT uslužbencev
Tn/. Repe Anton je postavljen za predsednika Združenja poštno-telegrafsko-telefon-skili uslužbencev Ljubljanske pokrajine.
8 u
Gospodarstvo Proizvodnja aluminija
Agit poroča: V vojnih časih je aluminij izredno dragocena kovina. Ze v prejšnji svetovni vojni se je aluminij razvil do tega izredno važnega položaja, ki ga je zavzel v vojni industriji. Tudi po prejšnji vojni je proizvodnja aluminija stuluo naraščala, tako da je sedanja vojna zatekla aluminijevo industrijo v cvetočem položaju. Zlusti je aluminij važen za prevozna sredstva, tako po suhem kot po zraku in na morju. Pomisliti je treba v zvezi s tem samo na letalstvo, katerega si brez aluminija ne moremo misliti. Osni blok je v Evropi že prej imel v rokah 63% vse evropske proizvodnje
aluminija' (leta 1938). V Italiji je proizvodnja ■	nrenusti usodi
že letu 1938 znašala 23.000 ton, sedaj pa se pri-■ kam slepo se prepusti usodi
bližnje 60.000 tonam letno. Poleg Evrope je *" treba upoštevati Japonsko ki je imela lani 60.000 ton proizvodnje. Sedaj pa je Japonska dobila nadzorstvo tudi nad ležišči v holundski Indiji. Tudi sovražna Rusija iA Zedinjcne države so zelo povečali svojo proizvodnjo aluminija.
Kljub sedanji veliki potrošnji aluminija mislijo veliki proizvodniki že sedaj na povojne čuse, ko bodo zopet prišle do1 veljave druge kovine, zlasti proučujejo sedaj vprašanja, ki so v zvezi z nadaljnjim razširjanjem porabe j alumini ja v strokah,-kjer se doslej aluminij ni J uveljavil.
tisti, ki" imajo nekaj ozira, da ne rečejo ostre besede svojim strankam in tovarišem, prav gotovo niso tako natančni, kadar hočejo zagosti kakšno svoji ženi. ln vendar zakon prekaša po važnosti vse ostale opravke na tem svetu.
Moški, ki je zadovoljen s svojim zakonom, je bolj srečen od slehernega genija, ki živi v samoti. Veliki ruski pisatelj Turgenjev, ki ga ves svet pozna in občuduje, je rad poudarjal: »Ves svoj talent bi dal in v«e svoje knjige za žensko, ki bi se pobrigala za kosilo, kadar bi se vrnil bolj pozno.«
ln koliko možnosti sreče je v zakonu? Moški ima veliko več možnosti, da uspe ▼ zakonu, kakor v kateri koli drugi zadevi: sedemdeset odstotkov moških in žensk, ki stopijo v zakon, ostane zmagovalcev.	,
Znana ameriška pisateljica je rekla: »V primeri z zakonom je rojstvo malenkostna zadevica in 6mrt nepomemben dogodek.«
Nobena žena ne more nikoli razumeti, zakaj se mož ne trudi za družinsko srečo na enak način, kukor se trudi na primer pri svojih poslovnih zadevah. Tudi če žena nudi še tako globoko . srečo, iu če daje mirni in tihi domek še tako odnieS P''iL'tno bivališče, možu ne pride na misel, da odniii 5 "i to srečo še sam pomagal pospeševati. Kar nekam slepo se prepusti usodi. Zakaj niso možje I nekoliko bolj diplomatski s svojimi ženami? Le
ubili žametne na-
Kompenzacijski promet Italija—Slovaška.
Nova kompenzacijska pogodba med Italijo in Slovaško predvideva zu nekatera izplačila, da se bodo lahko izvršila tudi izven dosedaj veljavnega kronološkega reda.
Uspeli hrvatskega državnega posojila. Skupni uspeh vpisovanja novega hrvatskega B državnega posojila je prekosil vsa pričakova- j 15. maja je bilo vpisanih 3 mi- B
i
S
nja. Od 10. do	.
lijarde 449,239.000 kun in se je tudi povišani znesek emisije od 1 na 2 milijardi kun izkazal za nezadosten. Finančno ministrstvo pripravlja |j
sedaj uredbo, da bo prevzelo ves podpisani Jjj tajnica Urada za socialno higieno, je tisočem znesek.
sami bi imeli ugodnosti, če bi mesto železnih rokavic.
Mož lahko doseže od žene vse kar hoče. Dovolj je, če naredi nekaj komplimentov na račun njenih gospodinjskih sposobnosti in takoj bo žena začela štediti in urejevati Dovolj je, če mož prizna, da je žena v svoji navadni obleki ljubka in očurujoča, in videl bo, da se bo kaj lahko odrekla kakršnim koli svojevoljnostim zadnje pariške mode. Zadostuje, če mož. nežno poljubi ženo na oči in usta, in žena bo kakor slepa in nema I
Vse žene »vedo«, da njih možje to dobro »znajo«, ker so jim same povedale, na kak način žele, da se z njimi ravna. Zakaj neki bi se moral torej mož prepirati z ženo in zato slabo jesti, zakaj neki naj bi trosil velike vsote denarja za vedno novo nakupovanje oblek, ko bi vendar zadostovalo, da bi se le malcc zatekel k ljubeznivosti in prijaznosti.
Naslednje pravilo je torej:
Bodite vljudni!
Stopajte v zakon dobro pripravljeni!
Doktorica Katarina Bcment Daviš, glavna
Prodaja mesa na odrezek »G«
* poročenih žena pisala in jih prosila naj ji
■	odkritosrčno odgovore na sicer zelo intimna
■	vprašanja. Ob koncu ankete je dr. Daviš izja-2 vila brez obotavljanja, da jc Ireba enega glav-
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, ■ nih vzrokov ločitve zakonov iskati v pomanj-da bodo v soboto, 22. moja, potrošniki lahko ■ kljivostih fizičnega značaja.
dobili pri svojih običajnih mesarjih proti od-§ Dr. Hamilton je prišel do istega zaključka vzemu odrezka »G« navadnih živilskih nakoz- B po štiriletnem študiranju neštetih zakonov, nic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljub- S »Kateri koli psihiater,« pravi dr. Hamilton, ijani: 100 gr govejega mesa.	B »mora priznati, da je pri večini zakonskih raz-
V torek, 23. maja, pa bodo potrošniki do- B prtij gloven vzrok v pomanjkanju intimne zveze, bili: 100 gr krvavic na osebo.	S Ali bolje povedano: zakonske neprijetnosti, po-
Dcliiev se bo pričela ob 7 zjutraj.	■ vzročenc zaradi drugih okolnosti, bi lahko mir-
■	nodušno prezrli, če bi medsebojne intimne zveze Razdjeljsvanje kondenziranega mleka g bde zadovoljive «
■ '	v ■ Po mnenjih dr. Popenoca je vzrok neuspelih
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, b zakonov skrit v naslednjih štirih dejstvih, da bodo od 22. maja t. 1. dalje pristojne mle- JL, j. Pomanjkanje intimne povezanosti, karne razdeljevale upravičencem v starosti od g j[. Neskladje pri vprašanjih razvedrila. 60—65 let kondenzirano mleko za mesec junij, n ][|. Finančne težave.
fl IV. Pomanjkanje duševnih, telesnih iri ču-Hstvcnih lastnosti.
Ali ste opazili, da spolno vprašanje zavzema -prvo mesto? Devet od desetih zakonov se konča
Naročajte in čitajte »SLOVENCA«
Zaplenjena imovina komunistov
Visoki komisar je odločil, da se Upleni vsa h l nepremična in premična imovina naslednjih komu- B zaradi s. . v ,v v. .. . » nističnih upornikov: Baggia Antona, roj. 7. decem- H zakonu najvažnejši del življenja; tako nastaja bra 1803 v Ljubljani in bivajočega istotam, Mate- n toliko nesrečnih zakonov.
liča Alojzija, roj. 26. junija 1893 v Blatu in biva- B Res je pravi greh, da se v dvajsetem sto-jočega v Ljubljani ter Škerla Gabriela, roj. 1914 g let ju, ko je vendar toliko medicinskih m vzgoj-v Tfiesteju in bivajočega v Ljubljani. Zaplemba r nih knjig na razpolago, toliko zakonov konca ima vse običajne okoliščine in posledice.	B nesrečno prav zaradi nepoznanja tega osnovnega
g in naravnega instinkta.
Ivnveifl UAtneIrAS'91 cnrličra	n Nok duhovnik jc dejal: »Tz svojih izkušenj
izprea vojasscega souisca g ]ahko povenl) da kljllll vsem romantičnim
Vojaško vojno sodišče pri Višjem poveljstvu g saniam in dobrim namenom cela vrsta poročnih oboroženih sil za Slovenijo in Dalmazijo, odsek « dvojic stopa pred oltar v popolnem nepoznanju Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo'proti ZiipnnT B zakonskih dejstev!« čič Frančiški, poročeni Groznik. rojeni v Dolu pri 5 To so nnaRabeti v zakonu! Grosupljem dne 8 marca 1896, v zaporu. Obso- h In duhovnik nadaljuje: »Ce pomislimo, ko-jena je bila na dosmrtno iečo z vsemi zakoViitimi g likšen del zakona prepuščamo usodi, se lahko posledicami in sicer zaradi tega, ker je sodelo- g začudimo, da ločitve niso še številnejše, kakor vala pri podtalni združbi in se udeleževala pri n Pripomnit: moramo, dn za veliko zakonskih oboroženi tolpi. Sodišče odreja objavo sodbe v iz- H dvojic, čeprav niso ločene, vendar ne moremo vlečku v »Slovencu«.	trditi, da so poročene; žive v neke vrste peklu.«
Obe -princesi sta bili zelo nepriljubljeni v petrograjski družbi, ki jima je dala vzdevek »dve vrani« zaradi njune temne polti. Lahko je razumljivo, da je bila prav ta nepriljubljenost prvi povod navezanosti obeh na carico, ki se je z grenkobo zavedala, da je tudi sama nepriljubljena. Treba pa je tudi poudariti, da je velika kneginja Milica bila za carico mnogo bolj zanimiva in zabavna kot vsa ostale dame carske rodbine. Bila je zelo izobražena, originalna, prenapeta in se je predvsem strastno zanimala za okultne vede in mistiko. Nekateri so trdili, da je'bila nespametna in praznovema, a to nikakor ni res. Njena razumnost je bila nadpovprečna. Zanimala se je za stare perzijske mistične pisatelje in ker je hotela Citati njihova dela v originalu, se je naučila perzijskega jezika. Toda okultizem je zmedel še bolj trdrie možgane in nič čudnega ni, čn se tudi velika kneginja Milica ni mogla odtegniti takim posledicam. Nikakega dvoma ni, da jo Je zanimanje za skrivne vede zavedlo na pot pretiranega verovanja in žal je tudi res, da je na tem polju usodno vplivala na carico. Povrnili se bomo na ta žalostni pojav, ki je igral važno vlogo v žaloigri carice Aleksandre Fjedorovne.
Za Nikolajeviči so prišli MihajloviČi, in sicer veliki knez Mihael, najmlajši sin Nikolaja I. in njegovi otroci. Stari veliki knez je bil edini še živeči sin Nikolaja 1. V začetku vlade svojega pranečaka je bil še ponosna poetava starega vojaka, poln poguma, pošten in lojaleHj
spoštovan od vseh zaradi svojega neoporečnega zasebnega življenja in zaradi svoje poštenosti v javnem življenju. Služil je z enako vdanoatjo trem carjem: svojemu očetu Nikolaju L, svojemu bratu Aleksandru II. in svojemu nečaku Aleksandru III. ter je vso to svojo vdanost posvetil svojemu pranečaku. Bil je poveljnik zmagovite armade v rusko-turški vojni in je dosegel mnogo časti. Bil je feldmaršal v armadi, poveljnik vsega topništva in predsednik carskega sveta. To poslednje meato, ki je bilo tedaj najvišje v ru3ki državni upravi, mu je poveril Aleksander III., potem ko je Mihael prebil dvajset let na Kavkazu kot podkralj. Veliki knez Mihael ni imel lastnosti velikega državnika in bistrovidnoati genija. Toda čeprav ni imel nenavadnih sposobnosti, bi njegova moralna vrednost, njegova dolgoletna izkušenost v življenju in v političnih poslih, njegovo neomajno rodoljubje mogle narediti iz njega dragocenega svetovalca pranečaku. Zal pn je njegova starost in njegova bolelinost bila vzrok, da je bil prisiljen k počitku; na drugi strani pa je bil zmeden ob novem položaju, ki ga je v Rusiji ustvaril prenagel napredek. V kratki dobi petdesetih let se je dežela tako silno spremenila, da se je stari knez čutil kot ruševina iz preteklosti in se nikakor ni mogel prilagoditi novi miselnosti. Omejil ee je na vestno delo, ki ga je vršil nekoliko iz navade in ni pokažai nobene iniciativnosti. Niti malo se ni zmenil, da bi postal svetovalec svojemu pranečaku. Ljubše mu je bilo, da je bil -temu poslušen kot svojemu vladarju, s poslušnostjo starega vojaka. Čeprav mu je Nikolaj II. kazal vciiko spoštovanje in posehno naklonjenost, ni nikdar bil v prvi vrsti med njegovimi svetovalci, kakor bi bilo želeti. Pustil je, da so delali drugi...
Veliki knez Mihael je malo prej Izgubil svojo ženo... Imel je sedem otrok; hčerko, ki se je poročila v inozemstvu (kneginja Anastazija Meklenburg-Schwerin) in šest sinov, od kalerih je najmlajši umrl za jetiko kmalu potem, ko je Nikolaj II. stopil na prestol. Od osiaiih petih je četrti bil veliki knez Aleksander, ki se je poročil s [carjevo sestro. Bil jo zelo slavohbpen in zagrizen tekmcc svojega [bratranca velikega kneza Alekseja za mesto poveljnika mornarico.
Njegov mlajši brat veliki knez Sergej MihajloviČ je bil topničar, kakor njegov oče, in bil določen, da stopi na očetovo mesto kot poveljnik topništva. Ta dva velika kneza sta bila skoraj enake starosti kot Nikolaj II. Bila sta njegova mladostna prijatelja in sta ohranila z njim intimne 6tike posebno še zaradi zakonske zveze med velikim knezom Aleksandrom in veliko kneginjo Ksenijo. Izmed mlajših treh sinov velikega kneza Aleksandra jo bit veliki knez Jurij znamenit numizmatik in velik ljubitelj umetnosti; častnik je bil samo zato, ker je nosil Častniško uniformo in se nikdar ni vmešaval v državne posle. Njegov brat, veliki knez Mihael, se je poročil morganatično v inozemstvu in se ni več prikazal v Petrogradu. Najmlajši pa, veliki knez Nikolaj MihajloviČ, je bil zelo znana osebnost v prestolnici. Ni imel vojaškega poldica in je nosil svojo uniformo samo zato, ker je ni mogel odložiti, toda njegove težnje so bile obrnjene drugam. Hlinil je politični radikalizem, ki mu je pridobil ime »Filip-Egalitč«. Nikakega dvoma ni, da jc hotel igrati neko vlogo v notranjih neredih, kt so jih predvidevali že od začetka vlade Nikolaja 11. Nikakor ni nameraval izpo lriniti carja. Sicer pa bi to bilo nemogoče, kajti jasno je bilo, da bi monarhija propadla, če bi se revolucionarno gibanje razširilo. Veliki knez Nikolaj MihajloviČ ni stremel po vladarski oblasti. Bil je republikanec in se je navduševaj za francoski parlamentarni sistem. Ta radikalizem, ki je bil precej nenavaden pri velikem knezu, bržkone ni bil iskren. Nikolaj je predvsem želel igrati važno vlogo v politiki, želel je, da bi mu biia poverjena važnejša naloga, kot je bila vojaška kariera, ki jo je imel kot moški član carske rodbine. Vsaka druga kariera mu je bila zabranjena in morda je bi! prav to vzrok njegove upornosti, ki ga je spravila tako daleč, da je postal pravi nasprotnik obstoječega režima. Postal je nevaren sovražnik, ker je a svojim neprevidnim govorjenjem nemalokrat napadal najvišje funkcionarje v državi in celo carja samega. Pozneje bomo Še govorili o žalostni vlogi,, ki jo je igral v zadnjih letih carstva. V začetku vlade i Nikolaja II. se je poglobil v zgodovinski študij in po jc navduševal posebno za dobo Aleksandra L in je postal eden izmed njegovih najboljših zgodovinarjev.
Divje zeli, ki jih rabimo za solato
Sodobni časi so pripomogli in prisilili naše gospodinje, da so posegle in same iznašle nove načine sodobne vojne kuhinje. V Nemčiji so na pr. izduli že v stotisočili izvodih drobne knjižice, ki poučujejo gospodinje v vseh kuhinjskih težavah. Ker streme v sedanji vojni vse države za tem, da se gospodarsko zlasti glede hrane osa-mosvoje, priporočajo in poučujejo ljudi, kako izrabiti naravne vire v prehrani. Pri nas gospodinje vse premalo poznajo te naravne vire in zato nc bo odveč, če se nekoliko pozanimamo za poljske in gozdne, divje rastoče rastline, ki dajo okusno, zdravo in tečno hrano, če so le pravilno pripravljene.
Rastlinska hrana, pripravljena iz divje rastočih zeli vsebuje zelo veliko /.a naše življenje silno važnih hranilnih soli, dalje vitaminov in rastlinskih hormonov. Navzlic temu pa pustimo, tla letno propade na tisoče kilogramov tako izdatne hrane samo zato, ker nismo dovolj poučeni in čutilno nekakšen odpor proti divje rastočim rastlinam. Naši zdravniki, bi morali vse bolj priporočati uživanje te hrane, ki je skoraj gotovo najbolj zdrava.
Na značilni vonj in okus po divjini bi se kaj kmalu privadili, posebno otrokom moramo nuditi čim več te rastlinske hrane, da se tako vzgoji nov rod, ki ne bo čutil odpora proti lirani iz divje rastočih zeli.
»Spomladi je vsaka trava dobrac pravi naš narodni pregovor. Tega so se naše babice prav dobro zavedele, zato so spomladi nabirale najrazličnejše rože za špinačo. Kako okusno so pripravile špinačo iz listov koprive! — Današnje, mlajše gospodinje vsega tega ne znajo več. Denar, ki ga rabijo za nakup špinnčei bi lahko pobrale v dobrih 5 minutah za plotom, kjer prav bujno rasto koprive. Nn ta način bi si družiuc mnogo prihranile v denarju in hrani.
Iz divje rastočih zeli lahko pripravimo prav okusne solate različne ipinače in dobre juhe. Seveda moramo poznati rastline in način kuko jih pripravimo.
Za solato prihajajo predvsem v poštev mn-looiler, ki je že vsem znan in ga pridelujejo tudi v vrtovih. Dalje da okusno jed regrat (tnrn\n-cum officinalc). Grenčico, ki jo listi vsebujejo lahko odstranimo, če liste t—2 uri namakamo v vodi. Mnogo manj znana je solata notlne krese. Po naših krajih raste vodna krešo v potokih in jarkih in jo je zelo mnogo. Spomladi nabiramo ]iste, ki dajo z limonovim sokom iu oljem izborilo solato.
Obletnica roparskega pohoda na Ig
Na Igu se spominjamo te dnf obletnico lanskih dogodkov, ko so na Ig pridrli banditi. Žalostni spomini so to: težke so posledice tistega začetka, ozračje se tudi do danes ni razčistilo...
Pripravljali smo se na birmo: 15. tnaia je bilo že vse zanjo urejeno — ozračje pa je bilo soparno: 16. maja bi prišel prevzvišeni f». škof, 17. maia bi bila birma... 15. maja popoldne pa je počilo in 17. so prišli banditi. V trepetu smo bili podnevi in ponoči. V lem času sta padla dva: Jenko Valentin in zaveden naš fant Janez Mrkun po domače Petračev Janez.
2e na Igu. takoj prvo dopoldne, so ju med zasliševanjem mučili: 19. maja pa jima je v Mačkov-cu bila zadnja ura.
Nekaj vrstic naj za obletnico napišem Tebi, Petračev Janez! V resnici si Ti med prvimi kmečkimi ljudmi, ki so svoje prepričanje in zavednost potrdili s smrtjo. Upiralo bi se Tvojemu značaju, če bi zapisal, da si bil brez človeških slabosti: vendar je danes Tvoja podoba čista pred nami, ker je oprana s krvjo, prelito za vero in poštenost prepričanja. Kdor je zoper vero začel vpričo Tebe govoriti, je ob kratkem opravil. Znal si zastavili besedo, s' katero si užutzal svoje nasprotnike. Med prvimi na Igu si dvicnil prapor liorbe zoper komunizem. Nas -otniki so te potlačili, a Tvoja vera v zmago pravice živi v Tvojih tovariših in se bo uresničila: dobro zma"i'ie. ko navidezno propade: trdno verujemo v vstajenie: poroštvo si nam Ti in Tvoji nešteti sotrpini! Živi v Bogu in posreduj za nas!
Nadaljnje zgodbe so dokaj žalostne, pa precej podobne kot drugod po naši zemlji: solze in kri, strah in smrt... Komu drugemu naj jih pripisujemo kot njim. ki prinašajo lažno svobodo?! številke najbolj zgovorno dokazujejo gorje preteklega leta na širšem ižanskem ozemlju ti«. Golo. Že-limlje Tomišelj). Nasilno mrtvih: okrog 200, poznanih domov nad 300, koliko otrok je sirot brez očetov (kričeč primer: vas Gornji Ig — 1» številk — 4 družinski očetje mrtvi s skupai 28 otroki, hiše porušene!). Vsa <rolska lara, del ižanske se stiska pod tujimi strehamil
Naročajte »Slovenca«!
Mlade poganjke vodne kreše uživamo surove in na drobno zrezane na kruhu, če dodamo še nekaj surovega masla, bo okus mnogo boljši. — Tudi s trdo kuhanimi jajci, pečenim krompirjem, dobimo okusno jed. Vodno krešo uporabljamo še za rastlinske juhe, špinačo in krompirjevo solato, da celo omuka je zelo okusna. Skoraj nikjer pri nas pa sc ne uživa /ličnica (colile urio officinalis). Ta rastlina vsebuje izredno mnogo vitamina C in jo zato zlasti priporočajo pri škorbutu. Iz nje pripravimo odlično solato, juho, špinačo, lahko pa jo dodamo h krompirjevi in pesini solati.
Poleg teli rastlin nabiramo za solato še sledeče: bradavičnik ali lopatico (ficaria verna |ro- '
V Jorijevi hčeri se je vrnil pesnik v svojo rojstno vas, v Abruze, ki jih je opisoval že tolikokrat prej v svojih novelah. Zajel je svoje rojake, njih ljubezen do zein'je in doma, zajel vso njih staro vero, ki živi v preprostem pastirju in v abruškem kmetu. Pesnik se je ustavil po dolgih potovanjih doma in zapel o vaškem življenju, ne morda o življenju sredi največjega dela, empak tedaj, ko so žanjci končali že z delom in se pijani in razgreti od vročine "e«ele. Ustevil se je ob slovesnih dogodkih, ko vas obhaia ženitev kmečkega sina iu pastirja. IVAnnunzio je prelil v blestečo besedo navade iu obrede teh preprostih ljudi.
Lazarjev sin Aligi se "eni in sorodniki so pri njem z darovi. Sredi obreda rumenega žita plane v hišo Mila, Jorijeva hči in išče zavetja pred razuzdanimi žanjci; po stari navadi je namreč čarovnikova hči nezaščitena. Mila prod pomoči, a v vseh svatovsko razpoloženih sorodnikih raste prepričanje, da prinaša ta ženska žalost in jezo ter nesrečo. Mati Candija, v kateri se je že zganilo srce v dobroti, toži nesrečna:
Obisk te naše žlahto	i
pretrgala si in si slutnje	j
zlovestne nam v srcih obudila, da vse moje bitje se joče in vsa je v solzah moja duša. Snetivo je zdaj nišo žitoi
Aligi že hoče pognati Milo Iz hiše, kar zagleda za njo nemega angela. Pastir zasluti v njem lepote Miline duše in pade prevzet na kolena. To doživetje rodi tiho in veliko ljubezen. Aligi iu Mila odideta v gore, v pastirsko kočo. Sredi pri-rode živita, prepričana, da lima bo Bog vse odpustil. Njuna ljubezen je nežna in čista. Sredi te poezije ljubezni pa stopi strast. Aligijev oče, ki se jo bil tudi vnel za Jorijevo hčer, jo hoče zase in jo odpeljati s seboj, sklicujoč se na staro patriarhalno pravico. V prepiru ubije sin svojega očeta. S tem pa se je obsodil =am na smrt, a Mila se žrtvuje zanj, ga reši in sama nogine.
Taka je zgodba Jorijeve hčere. V delu ni intelektualnih motivov, vse gre v tej drami, posebno v prvem dejanju, za lem, da se ustvari vzdušje usodnega in turobnega pričakovanja, ki je značilno za vso to pastoralno tragedijo. V tem delu sta pesniku zelo dobro služili njegova izbor-na stilistika in ljubezen do vabljivih in starih vraž in tradicij njegovega rojstnega kraja. To dvoje daje vtis kot da bi bolj kot tragediji, prisostvovali uprizoritvi legende. V tem deiu je glavni pesnikov motiv — razlivanje čustev — našel svoje barvito ozadje. Toda že v drugem dejanju se zdi, da ga je esteticizem začel utrujati in ko '.ra-geilija prehaja k jasnemu razpletu, imaš občutek kot da D'Annunzijeva poezija ni nujno navezana ua snov tragedije.
Na sanjavem ozadju pesmi in prostranih, skoraj neresničnih pokrajin, se gibljejo osebe — nežne, umirjene in silne — ne kakor žive osebe, ampak kot odmevi. In spet druge, svobodne, poželjive, strastne, ki ne poznajo nobenih zakonov in postav in ne vedo, da so povsod stavljene meje, ki jih ne more in ne sme prestopiti nihče nekaznovan. Osebe, ki v svojem čustvu, v .tvoji ljubezni žrtvujejo vse ter z lažjo in prevaro, ki nas ne pomirja, rešujejo in pogubljajo. Morda so D'Annunzijevi Abruzi zelo mestni, saionski, morda preveč razmišljajo o svojih čustvih, vendar je Jorijeva hči učinkovita, krvava dramatična bajka. Vse je združil pesnik v njej: največje grobosti in zločine, pa najnežnejšo ljubezen in odpoved. Vraže, poganstvo, naturalizem in krščanstvo, vero in najčistejši simbol. Folkloro, pisano življenje gorske vasi in nenapisane stare postave in zakone domačega rodu. Vse pa je s čudovito .»pretnostjo in s krasnim jezikom združil v tragedijo, ki ni v vsem zaključna celota, vendar pa pesem, ki osvoji in prevzame.
Ustvariti odrsko podobo te drame ni lahka naloga. Poudariti je treba vse učinkovitosti dela, ki jih je pesnik kar nanizal skozi vso tragedijo. Velike naloge stavljajo množestveni prizori in tako zelo različne dramatske sestavine deia. Režiser, gospod Milan Skrbinšek, je svojo nalogo popolnoma
nunculus ficaria]), kozjo nogo ali regačico (aego-podium pudagraria), mlado listje lapuha (tussi-tago tartura), kurja čevca (stellaria uiedia) in liste ozkolistncga trpotca (plantago lanceotatu).
Naše gospodinje bo gotovo najbolj zanimala praktična stran, kako to »divjo« soluto pripraviti. Okus iu prebavljivost solate mnogo zbolj-šanio, če jo prej na drobno z režemo. Po možnosti opravimo to vsuj t) ur pred jedjo, med tem naj stoji solata v pokriti porcelanasti ali \saj dobro pološčeui posodi, /n zabelo v/anicmo ol je in kis nli še bolje limonov sok. Seveda je solata zelo dobra s kislo smetano, mlekom, ki ostane ko delnuio maslo itd. Okus zboljšamo z dodatkom krompirja in pese ali črne redkve in sladkorja. Sicer pa gospodinje samo najbolj vedo, kaj sitnim možem najbolj godi. Po tem naj sc tudi ravnajo.
reši! in je to njegov, do zdaj gotovo največji uspeh v režiji. Vse dogajanje je postavil v učinkovito in primerno sceno, razdeli! je skupine in zbore v prostor tako, da so prišli do popolnega izraza. Ko bo zborna igra še bolj vigrana, bo lahko dosegla še večje učinkovitosti. Edino v zadnjem dejanju bi vrnitev omamljenega sina materi v naročje vendarle lahko prikazal drugače.
Naslovno vlogo je igrala ga. Boltar-Ukmarjeva. Njena do potankosti dognana in premišljena podoba močno učinku|e. Zajela je vso tragiko te ženske in jo s čudovito globino prikazala. V nesreči je trpeč njeu obraz in njena notranjost, v čisti sreči ljubezni je nežno dobra in vesela, v žrtvi srečna in trpeča obenem. To težko vlogo je gospa rešila res tako dovršeno in popolno, kakor bi je ne mogla nobena druga umetnica pri nas — Pastirja Aligija je igral g. VI. Skrbinšek, ki je tudi v tej vlogi dokazal svoj veliki igralski dar. Njegov pastir je titi-.ren, nekam zasanjan, močan in priroden, nagel in spet nežen. Združiti taka in podobna razpoloženja in narave v sebi zahteva zares močnega igralca. Ko hi VI. Skrbinšek polagal še večjo pažnjo na kulturo govora (jasna izgovorjava, pravilna artikula-cija, nastavek l-a, ki ga redno izgovarja kot trdi 1...) bi se povzpel na najvišjo stopnjo igralskega oblikovanja. — Mater Candijo je prikazala ga. Marija Vera s tistim popolnim razumevanjem in s tisto globoko umetniško silo, kot to more ie Marija Vera. Te močne žene, trpeče matere, ki jih ustvarja ta umetnica na našem odru, so postave, ki bodo živele še tedaj, ko te igralke ne bo več na deskah. — G. Levar je prikazal vso strastnost in nižino podlega človeka Lazarja. — Tri hčerke, Splendoro, Favetto in Ornello so lepo zaigrale gospe Starčeva, Razbergerjeva in Levarjeva. V prvem prizoru so čudovito žive, vročekrvne Italijanke, potem pa v nesreči družine žalostne do konca. Vso to igro in prehod iz čustva v čustvo so gospe igrale s popolno dovršenostjo. Posebno lepo je prikazala nežno Ornello ga. Levarjeva. — Žene, sorodnice in va-ščanke, so z velikim razumevanjem prikazale obred rumenega žila ob poroki in izražale z veliko prepričljivostjo staro vero svojega rodu. — Fcmo je igral g. Bratina. Res, da nima lahke igre. vendar se zdi, da živi še preveč v svoji prejšnji vlogi. — Starko zelenjarko je zelo dobro prikazala ga. Na-blocka. — Kopača zakladov jc igral g. Benedičič, ki je dolver v maski in mimiki, svetnika s hriba pa g. P. Kovič, ki je prav tako v zunanji podobi zelo dober, le notranje vsebine in polnosti mu mora dati več. — Omeniti je treba še otisedenca g. Podgorška in pa žanjce gg. Naknsta. Verdonika in Tirana, ki so ustvarili tudi lepe podobe. — Zalo-valke so s svojo igro in s petjem podčrlale tesnobo in težko vzdušje tretjega dejanja. Posebno je treba omeniti drugo žalovalko ge. Stritarjeve.
Tako so igralci pripomogli s svojimi res dovršenimi podobami do uspeha te tragedije. A treba je omeniti tudi izredno lep in tekcč prevod pesnika Alojzija Gradnika.
Igralci so bili deležni velikega priznanja od občinstva, tudi od italijanskih odličnikov, ki so se udeležili premiere. Predstavi je prisostvoval tudi Eksc. Visoki komisar Grazioli z go^po.	P.
Spet banditski umori v Beli krajini
V Kalu pri Semiču je živel slepi siromak Čren Martin. Nikdar v življenju ni videl zlatega sonca, bil je od rojstva slep. Bil je pa kljub svoji revščini |»ošten in dober in še pri-beračen kos kruha je delil s trpini. Vsi so pa imeli radi. Ko se je vračal iz Semiča na Gradnik. ga ustavi patrola banditov. »Tovariš odkod?« »Iz Semiča gospodje!« »Kakšni gospodje. mi smo tovariši. Koga si videl v Semiču?« »Slep sem, nikogar nisem mogel videti.« »Ln-/eš pes!« in že so začele padati batine po siromaku, dokler se ni mrtev zgrudil.
Plut Alojzija iz Vrtače je bila tik pred poroko. Bila je že oklicana ter se pripravljala na svoj vzvišen poklic žene in matere. Okrog
coska: duhovni in moralni pogin. Pred pogledi ti-slih, ki so Franciji boleli vrniti stare vrednote in Vero, ki naj reši narod pred propadom, je v vsem sijaju zablestel lik nekdanje njih rešiteljice sv. Ivane Arške. v Lurdu je opominjala, vabila in delila Milost Marija Brezmadežna. »Vrnimo se k veliki krščanski in nacionalni preteklosti svojega naroda!« je klical cvet francoskih razumnikov. Ne pozabimo sv. Marjete Alacoque in sv. Vincencija, ki sta postavila osnove neumrlih organizacij. Organizacij, ki sta za francosko kulturo in narodov blagor storili več, kot ves Louvre in Versailles. Ne pozabimo na kulturno središče XVII. veka. samostan I'ort-Royal. kateremu se morata zahvaliti za svojo veličino Pascal in Racine! In začeli so se vračali v odrešilno naročje Cerkve: Huvsmans. Rourget, Blova. Pegy. Dumesnil, llello. Jammes. Bertrand, Renanov vnuk Psichari in še mnogi drugi, ki jim Francija dolguje velik del svoje duhovne in moralne veličine.. In v Cerkev se ie vrnil tudi Claudel. Svojo konverzijo je popisal sam in Mainage jo je priobčil v svoji knjigi Pričevalci katoliške obnove. Od takrat dalje je njegova umetnost postala katoliška in vsa v službi katoliške ideje. Nikoli več ni moge! pozabiti vzhičenosti cerkvene liturgije. ki ga je pripeljala v naročje Bogu in Cerkvi, in kalere lepoto nam prekrasno podaja v svojih pesnitvah in dramah. (Božična noč v Marijinem Oznanjenju.) Ni pokazal 6amo katoliški poeziji novo pot in razmah, še močneje je to storil v svojih dramah, kjer je dal nove osnove katoliški drami in njenemu pojmovanju, ko je »fatum« grških klasikov (Ajshil je njegov vzor) zamenjal z Milostio. ter z njo na odru reševal najtrše, skrivnostne probleme tvornega in duhovnega sveta. Najdovršenejše in najlepše delo med njpsrovimi dramskimi stvaritvami je misterij Marijin« oznanjenje, o katerem bomo še poročali in katerega uprizoritev v
Zakonci!
Ljubljanski iupniki najlepše vabijo moie in iene, da hi »e v nedeljo, 23. maja. oh 5 popoldno zbrali k slovesni posvetitvi brezmadežnemu Marijinemu Srcu, vsuk » svoji župni cerkvi.
Klic naših župnikov k tej nadvse važni posvo-titvi. — lahko rečemo v vrsli priprav na vsesplošno posvetitev škofije 3(1. maja najvažnejši, najlepši in najgloblji pripravi, naj bi zajel vse može in žene, zlasti starše brez izjeme in jih »družil ob naši V o d n i r i v vzvišeni misli, da jo I r e h a rešiti narod iz ..tisk in x a h I o d z d n p r i ii a -š a n j e lil osebnih 11 t c v . s f u k o r o, z oseb-ii i m p o h o I j š u u i e m. i d o h r n v n I j n i m spoznanjem, da je prav« pot naše narodne obnove le po poti ic s n i 11, pravice i u lepote boije.
V izrednem ?a»n prihaja tn klir. Ves naš narod je hudo preizkušali zaradi zunanjih svetovnih dogodkov in tudi zaradi takih, ki sn zrasli pri uas doma zaradi zmotnih osnov človeškega mišljenja in zgrešenega življenja. Puli iz stisk in zablod iščemo danes vsi. vsak posameznik iu ves svet. Vsak pošten človek more priznati, da vse, kar ima napačno podlago, danes razpada. Vsi dobro čutimo, da nas i i teh e r o i •» t ne m n r e r eš i t i človeška moč. ampak samo božja p n in o f. Marija, naša Mali. katere se je naš narod vedno oklepal t vseli težkih trenutkih svoje preteklosti, pa je v Fatimi dobrotno vsemu svetu jasno pokazala, v iein je rešitev sveta. Naročila je: »Treba je, iIh ljudje spremenijo življenje, se poboljšajo, delajo pokoro, molijo in se žrtvujejo za crešnike, nc žalijo več Gospoda, ker je ic vse preveč žaljen.«
Ali ne homo ie v tem neknj žrtvovali, fe homo skušali pohiteti sami v župnijsko cerkev, da izpo-vemo to plemenito dejanje posvetitve, izročitve Njej, ki je od nekdaj naša zavetnica, kljub Jcinu, da sinu sc morda ic posvetili.
Ker ste zakonci n o s 11 r> I j i zakonskih c e I i c, iz katerih dobiva narod svojo hčere i n sinove in v veliki meri tudi svoj d ii h o v n i obraz, so le posvetitve v nedeljo lako velikega pomena, lako bistvene važnosti r vsem letošnjem češčenju Matere boije, da je zaradi njih prav, i e opustite vre kakršne koli druge prireditve in da se z a d r ž i I e z n pičlo uro v svoji farni ctrkvi, kjer boste izpovedali to lepo dejanje posvetitve brezmadežnemu Marijinemu Srcu.
Ako s lo udeležbo kaj žrtvujemo, storimo to radi v spokornmi duhu. Saj homo morda irtvovali le kak nagih po lepem izletu in podobno, pa jn prav. da (o žrtvujemo v duhu pokore za svoje in drugih pregrehe.
Notranji mir in ureditev po načelih krščanske pravičnosti in ljubezni v edinosti in zvestobi Bogu naj prejme narod, druiinc iu posamezniki.
Zaradi vas s n m i h. zlasti p n zaradi naših d r u i i n . pojdite, ni o ž j e in iene. matere in očetje v nedeljo k posvetitvam v ž up ne cerkve in se izročite Njej, ki hoče n a m vsem toliko dobrega!
mmaiamnBiiaiiiiffHiiniVKiiB
Spored Marijanske akademije
Ijudskošolskili otrok v nedeljo. 23. t. m. ob II. dopoldne v Unionski dvorani pod pokrovitelj, stvoni previvišenega dr. Gregorija Rožmana,
1.	P. Krizoslom- »Marija imnni tc resnično rad«. Recitacija.
2.	P. Frančišek Ačko: »Poglej oltarček...* Breda Sček: »Stotisoč pozdravov«. Stanko Premrl: »češčena Marija«. Mihelčič: »Slovenska zemlja«. Poje otroški zbor.
3.	P. Krizostom- »Moje strune kronani kraljici.« Recitacija.
4.	P. Krizostom: »Marija sprejmi me v svoje Srce«. Zborna recitacija.
5.	Vodopivec: »Nedeljsko jutro«. Pojo deklice.
6.	Lojze Mav: »Na jmanjši izmed tnalih ven-čajo Marijino Srce.«
7.	Nikolaj Jcločnik: »Marijin čudež« — Prizorček.
8.	P. Krizostom: »Naša trdnjava«. Zborna
recitacija iu petje.
*
Vstopnice za ljudskošolsko mladino so sedeži po 4 lire, stojišča po 2 liri. — Predprodaja vstopnic je v trgovini Sfiligoj, Frančiškanska ulica 1.
^■■■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■aeiaiflana
15. mnjn tega leta pa jo je zajela skupina banditov, jo odgnala na bpodnji Sulior, nato pa v Drage, kjer je bila zaklana. Zverinski razbojniki sc res ne strašijo nobenega krvoprelitju.
NAROČAJTE »SLOVENCA«
frančiškanski dvorani bo vreden kulturni in kalo-liški dogodek. Že zdavnaj bi ga morali videti na našem največjem odru, ki pa ni našlo mesta zanj, pač pa za razne — svedrovce.	S. Š.
Vsebina in simbolni pomen »Marijinega Oznanjenja«
1. Vsebina.
Marijino oznanjenje je Paula Claudeia najlepša drama. Ko so jo 1. 1912. jk) tretii predelavi prvič igrali, so vsi strmeli, češ to je res »čudovita drama«. Claudel jo je imenoval misterij, kar bi se reko: igra polna skrivnosti. In res, že dejanje samo je skrivnostno. Zakaj razen krize v prvem aktu se prav za prav vse godi za odrom. Dejanje je Ireba sestavili iz nekaterih točk, ki tonejo v pogovoru. A pogovor se ne prede po klasičnih vzorcih: osebe ne povedo jasno, kaj so, kaj delajo, kaj morejo, ampak zadevajo se ob slo in slo točkah, ki se ti zde brez zveze, če gledaš |>ovrš-no. Ugibajo se in mi jih ugibamo. Od trenutka do trenutka pa 60 zabliska, da jim pogledamo v globino srca.
Godi se pa tole: Ana (v A. Debeljakovenn prevodu Andrej) Vercors, kmet v Combernonu na Francoskem, določi svojo starejšo hči, osemiiajst-letno Violano, svojemu zvestemu hlapcu Jakobu. Jakoba pa ljubi tudi Vercorsova mlajša hči Mara, sebično, materialistično bilje. Mara se želi z Jakobom poročiti še posebno zalo. da hi tako podedovala očetovo premoženje. Zalo snuje načrte, da bi spodnesla sestro, krolko Violano.
Potem ko je Vercors zaročil Violano z Jakobom. se odpravi na pol v Svelo deželo To jc proli 1. 1430. h koncu srednieaa veka. Velika družina krščanskih narodov je skoro obupala. Francozi nimajo kralja, kristjani pa imajo namesto enega pa-
KULTURNI OBZORNIK
Paul Claudel, pesnik »Marijinega Oznanjenja«
Pred preiniero v frančiškanski dvorani.
Ne le v sodobni francoski, marveč v vsej evropski književnosti, in v katoliški še posebej, je Paul Claudel po globini in širini svojih stvaritev ter svojstvenem umetniškem stilu pesnik prve vrste. Če blesti danes v francoskem Parnasu dvoje velikih imen: Valery-Claudel, dajemo prednost, četudi gledamo samo z estetskega vidika, Claudelu. Oba, Valery in Claudel. sla izšla iz ' šole velikih francoskih simbolistov: Rimbauda, Baudelaira in Mallarmea. Valery, zastonnik »čiste«, matematične poezije, tvorec kristalno lepih, toda hladnih stihov in predstavnik mediteranskega latinskega duha, Claudel, vernik, pesnik-psal-mist, pesniški oznajevalec Boga in njegovih posegov v svet, umetnik silne tvorne moči in velike verujoče duše, predstavnik katoliškega univerzalizma in duha, morda edini, res »krščanski pesnik v nekrščanskem svetu« (Marakovič). Pesnitve, kot Pet velikih Od, Maša, Corona benignitatis anni Dei, Pesmi ob času vojske, in drame Talec, Svileni čevelj, Marijino oznanjenje itd., dajejo njegovemu ustvarjanju pečat tistega, kar imenuje — prav za Claudeia — Renč Labour: Planetarni značaj. V nekem svojem predavanju o Claudelu je povedal njegov iskreni občudovalec, čeprav idejno drugače usmerjeni Georges Duhamel: »Književnost, ki nas danes zanima, mora biti del našega življenja in naše duše.« S tem je najbolje označit Claudelov pomen, pa tudi pomen in nujnost take književnosti, ki jo Claudel zastopa. Nakratko:
resnične katoliške književnosti. Kajti Claudeia -pesnika ne moremo ločiti od Claudela-vernika. Sam pravi: »Ako je kaj novega v mojem delu, sem hvalo za to dolžan katoliški resnici. Vsa druga pola vodijo v žagalo. Več nisem napravil, nego da sem se nalahno dotaknil neskončnega sveia, kjer se da še dosti čudežnega odkriti.« (Cit. A. Debel jak v Domu in svetu 1926).
Pesnik Claudel se je rodil 6. oktobra 1808 v La Fere-en-Tardenois. Študiral je v Parizu in si izbral diplomatski poklic. Kot konzul je služboval skoraj po vsem svetu: v Rimu, v Pragi. Toki ju, na Kitajskem, v Nemčiji in v obeh Amerikah. Je torej pravi »meščan treh kontinentov«. Morda imajo'prav zato njegova dela. ki so nastajala v tako različnih rasnih in kulturnih srediscih, toliko sveže umetniške in človečanske širine ter vzvišenega poleta v duhovni svet. Claudel ni čustven lirik, ni pesniški izpovedovalec subjektivnih čustvenih razpoloženi, marveč umsko prečiščen in zavesten graditelj svoje mogočne umetniške stavbe, izpovedovalec večnih objektivnih spo-znav in resnic, ki jih odeva v magični čas svoje pesniške besede. Njegovo poslanstvo je oznaniati v svetu slavo božjo. Podoben je tistim stavbenikom veličastnih srednjeveških katedral, ki eo z.i-dali in gradili nele z znanjem, ampak z vso dušo in -rcem, z enim samim nesebičnim namenom, da se proslavi in svetu oznani Bog. To svoje vzvišeno pojmovanje umetnika je Claudel prejasno označil v Petru Craonskem (Marijino oznanjenje), ki je pravzaprav simbolična Claudelova podoba in pesniški čredo.	, ,
Paul Claudel ie konvertit. V letih brezverskih vlad in laičnih šol. Renanovega pozitivizma, 7.0-lajevega naturalizma in dekadentske umetnosti, | se je cvet francoskih pesnikov in mislecev zave-I del. kaj je nekoč pomenila katoliška Francoska ' in kaj pomeni sedaj Voltairova brezverska Fran-
Gabriele 0'Annunzio: »Jorijeva hči«
(Premiera 19. maja 1913.)
S^odae novice
Koledar
Sobota, 22. velikega travna: Emil in Kast, mučenca; Rita, vdova; Roman, opat.
Nedelja, 27. velikega travna: Jan. Rossi, spoznavalec: Deziderij, škof in mučenec; Ba-zilej, škof in mučenec.
Zgodovinski paberki
22. velikega travna: I. 1813 se je rodil v Leipzigu tvorec muzi-kalne drame in reformator gledališča ter eden najpomembnejših komponistov Kihard \Vagner. Mlada 1 eta je preživel v Dresdenu in Leipzigu, kjer je študiral filozofijo in estetiko, pa se nato povsem posvetil glasbi. V njegovih nmzikul-nih dramah se je približala pesnitev glasbi in glasba pesnitvi, nalogo antičnega kora je prevzel orkester, ki nn simfonično-polifonični način izraža in spremlja zunanji in notranji potek najtajnejšin strani duševnega življenja nastopajočih oseb. Začel je pod Beethovnovim vplivom, prva dela kažejo še precejšnji prizvok romantike. Operu »Rienzi« (1838—4(1) pa že kaže v svoji obdelavi prihajajočega komponista dramatika. Umrl je v Benetkah I. 1883 — 1. 1882 so dogrudili Švicarji z italijanskim sodelovanjem l>kni dolgi St. Gothardski predor, ki veže severno Italijo s Švico —
1. 1885 je umrl v Parizu »kralj francoske literature v 10. stoletju r, lirik, epik, dramatik in kritik Victor Hugo. Z očetom, napoleonskim generalnm, je preživljal otroško dobo v Nupo-ii ju in Madridu, potem se je naselil z materjo v Parizu in šel o prevratu 1831. leta v pregnanstvo v Bruselj, nn Jersev in Guernesev, kjer si je zgradil dom. Po sedanskem porazu I. 1870 se je vrnil v Pariz, in se vrgel v politiko. Ko ie umrl. so ga pokopali kakor kakcgu kralja. Bil je sin svoje dobe, menjal nazore, kakor ga je gnalo čustvo, bil v mladosti veren kristjan, »ki je slavil bourhonski prestol in katoliški oltar«, se nagnil k bonapartistom, ločil od cerkve, se prelevil v republikanca in nacionalista, v internacionaiista in socialista, častil domovino in svobodo, oznanjal versko strpnost in mednarodno spravo. Od njegovih del so najbolj znane drame: Cromvvell, llernani, na jslovitejša drama francoske romantike, dalje Marion Delorme, Le roi s'amuse, I.ucrece Borgin in romana: Notre-Dame de Puris in Les miserablcs.
Novi grobovi
■f" V Ljubljani se je dne 21. maja po dolgi in težki bolezni vdano preselil k Bogu g. Drago Capuder, star 28 |pt, iz. znanp in ugledne družine dr. K. Capudra. Pokojnik, ki ni imel od zemskega življenja ničesar lepega, bo našel zdaj svojo srečo pri Bogu. Žalujočim staršem, sestram, bratom in ostalim svojcem naše iskreno sočutjel
-j- V Ljubljani je v visoki starosti R7 let mir-ro v Gospodu zaspala gospa Frančiška M o i e. Pogreb ho v soboto. 22. maja, ob pol štirih popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Naj ji sveti večna luč! Žalujočemu g. sinu in ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje I
Starši!
V nedeljo, 23. maja, ob 11 dopoldne pojdimo vsi v Unionsko dvorano gledat otroke, ki se bodo izkazali z akademijo v čast Materi božji.
Vstopnice so v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Vodstva šol naj preskrbe skupinske vstopnice za mladino, ki jih dobe od 4 lire navzdol!
—	Gostovanje ital. igralske družine RENZO RICCI bo v ponedeljek, 24., torek, 25., in sredo, 2b. maja, v dramskem gledališču. Začetek vsa-kikrat ob 18. I a gledališka družina slovi kot ena najboljših v sodobni Italiji. Igrali bodo dve sodobni italijanski komediji in dramo slavnega, pred kratkim umrlega dramatika Roberta Brac-ca »Mali svetnik«. Druga dva avtorja sta Ce-sare Viola z igro »Skupno življenje« in Vin-cenzo Tieri z igro »Tako ljubil« Glavne vloge pri vseh treh predstavah so v rokah vodje te skupine Renza Biccija in prve igralke Eve Magni. Vstopnice za ta gostovanja bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od sobote od 10.30 dalje. Cene normalne dramske.
—	Železniški upokojenci! Po pozivu Pokrajinskega sveta korporacij v svrho preskrbe drv, mora postaja Ljubljana predložiti odgovarjajoči seznam.
Vsi upokojenci okoliških občin mesta Ljubljane kot Ježica, Dev. Marija v Polju, Dobrunje, Rudnik, Brezovica in Dobrova naj se nujno zglasijo na postaji Ljubljana v pomožnem uradu nasproti vozov-ne pisarne v sladišču. Rok do vključno 29. t. m.
—	Še so hladna jutra. V četrtek je bil podnevi topel in jasen. Marsikdo pričakuje, da pritisne nujša vročina, vendar se. sedaj gibljemo v zmerni vročini, ki presega le nekaj stopinj nad 20 Celzija. V četrtek ie bil v mestu zaznamovan temperaturni maksimum +21", v petek zjutraj je po barjanski ravnini valovila megla. Dopoldne je bilo lepo in jasno. Noči so sedaj izredno lepe. Barometer je v petek dosegel stanje 7(>8.7 mm. V četrtek proti večeru se je močno pooblačilo. Dežja pa ni bilo.
—	Razprnve pred ljubljanskim malim kazenskim senatom. Mali kazenski senat v Ljubljani je ta teden v torek in sredo sodi! več nevarnih tatov. Zaradi dvakratnega zločina vlomne tatvine je bil 32 letni kovaški pomoč-
nik Jože Berlot, doma iz Smartna pri Litiji, obsojen na 1 leto in 5 mesecev robije. Najprej si je ponoči 20. decembra lani prilastil 5 pogonskih jermenov in precej pločevine v vrednosti 20.230 lir. Vso je bilo last tovarnarja Ivu-na Bernika- Ponoči II. februarja pa je Berlot odnesel tovarnarju Jerneju Jeleniču elektromotor in pogonski jermen, vse v vrednosti tO tisoč lir. Obe tatvini je Berlot priznal. Dalje je bil obsojen samski delavec France Lorger, rojen 2. aprila 1903 v Šmarju pri JelSuh, zaradi vlomne tatvine na 7 mesecev strogega zaporu, ker je v neki gostilni ukradel gostu suknjič, vreden 200 lir, in natakarici Tončki 600 lir vredno 9 litrsko pletenko. — Na osem mesecev strogega zapora je bil obsojen Karol Godler, samski delavec, doma iz Zgor. Sv. Lenarta pri Brežicah, zaradi zločina tatvine, ker je 14. aprila letos ukradel v neki gostilni natakarici Angelci zimski plašč, v katerem je bilo 280 lir gotovine. Tat ji- bil k sreči zasačen in flagranti in nima natakarica nobeno škode.
— Nesreče na deželi. Janez Tomšič, 3 letni posesln. sin v Lanišču, je prišel v bolnišnico hudo poškodovan po gluvi. Razbesnel vol ga je podrl. Fantek je bil v veliki nevarnosti, da gu vol z. rogovi predore. — Koželj Bernard, 4 letni posestnikov sin v Trebnjem, je padel s peči in si zlomil desno roko.
Iz dela in življenja - od iu in i®m
Z Gorenjskega
Redek ptičji gost na Gorenjskem. Okrožni
lovski mojster za kranjsko lovsko okrožje je s|>o-ročil, da je videl nad Naklem v višini 200 m planinskega orla. kako je vozil v velikih krogih. Pod njim in ne daleč vstran sta se spreletavala še dva kragulja in en skobec, vendar se kraljevska ptica ni zmenila zanje. Kake pol ure je lovski mojster mogel opazovali planinskega orla, ki je nato odjadral proti severu. Pred nekaj leti so bili planinski orli šo doma v prepadih na Storži-ču. Na žalost sedaj ne gnezdijo več tam in je planinski orel, ki so ga opazili, najbrž priletel s severa le na obisk.
S Spodnjega Štajerskega
Štajersko kmetijstvo v pridelovalni bitki. V
zvezi s pridelovalno bitko za kmetijsko območje štajerske je bilo v zimi leta 1942-43 prirejenih vsega skupaj 1081 zborovanj, katerih se je udeležilo 107.000 spodnještajerskih kmetov. V istem času so predvajali filme skupno na 401 predstavah in sicer skupno 42.000 obiskovalcem. Vsega skupaj so predvajali največ filme državnega prehranjevalnega urada. Kmetje io se teh prireditev kljub temu, da so včasih morali ho.'iti zelo daleč k predstavam in zborovanjem, zelo radi udeleževali in odnesli od njih tudi znatne koristi.
Zbirka starih oblek in obutve bo prirejena na vsem Spodnjem Štajerskem od 23. maja do 12. junija. Časopisi opozarjajo gospodinje, naj dobro pregledajo stare zaloge in naberejo vse nepotrebne tkanine ter jih oddajo na zbirališčih krajevnih skupin. Posebej opozarjajo oglasi na to, kako stare cunje lahko še koristijo, Če se zberejo in nato oddajo in končno postanejo surovina za nove tkanine. Časopis objavlja tudi podroben seznam vseh najrazličnejših tkanin in ostankov tkanin, ki jih nai>irke sprejemajo. Nsbirati velja cunje vseh vrst iz volne, bombaža, platna, svile, umetno svile, konoplje, jute in umetnih voln. Dalje oblačila in obleke, staro perilo, kravate, nogavice, stare zastave in zavese, preproge, vreče, klobuke, copate iz klobučevine pa naj si bodo te stvari raztrgane, razžrte od moljev, umazane, mastno ali kakor koli drugače za uporabo neprimerne. Dalje velja za obutev in škornje vseli vrst, da sprejema nabirka nošeno obutev, pa naj se tudi ne da več popraviti. lito velja za usnjale gamaše, drugo usnjato robo, gumijaste čevlje in galoše. Vzporedno z vsem tem gre tudi nabirka že ponošene, a še uporabne moške in ženske obleke, moškega in ženskega perila.
O zdravilišču t Dobrni prinaša mariborski tednik daljši članek s slikami. Najprej govori o zgodovini zdravilišča, nato o njegovih tehničnih napravah pri zajetju toplih vrelcev. Zdravilišče premore 200 sob.
Zhorovanjo krajevnih skupin ▼ trboveljskem okrožju. V krajevnih skupinah Radeče pri Zid. mostu in št. Jurij pod Kumom so bili službeni sestanki v krajevnih skupinah. Zborov se je udeležil tudi okrožni vodja Eberhardt, ki je dajal navodila za nadaljnje delo in poudarjal, da se doseže najlepše uspehe s tovariškim sodelovanjem. Podčrtal je dalje, da je delo v štajerski domovinski zvezi častna služba, ki zahteva tem večjo požrtvovalnost ter koristi ljudstvu.
Prvi delopustni tečaj v Celju je bil minulo soboto in nedeljo. Prirejen je bit za člane socia,-nega skrbstva iz celjskega okrožja. Kot prvi je predaval načelnik socialnega skrbstva za vse okrožje dr. Wolloscheg o organizaciji socialnega skrbstva, ki ima sedaj že 40 posvetovalnic za matere. Te posvetovalnice je obiskalo 62.000 mater. Ureditev otroških vrtcev tudi napreduje in bo do konca maja odprt v okrožju že 50. otroški vrtec.
Bila so nadalje še druga strokovnn predavanja, tako je predaval član stranke Krftning o razvoju nacionalno-socialističnega socialnega skrbstva, okr vodja Dorfnieister jo prevzel svetovno nazorni in |)olitični pouk.
Smrt uglednega posestnika 'n njegove hčere. V Budini v ptujskem okrožju so nišli 73 letnega posestnika Alojzija Cimermana ubitega na njegovem dvorišču. Nekdo ga je ubil s krampom. Ista usoda je doletela posetnikovo Q.7 letno hčer Marijo Kovačec, ki je bila napadena v kolarni. Morilec je nato nakrade! mast, meso in nekaj obleke. Oblasti so kmalu prijele morilca, 25 letnega pomožnega delavca Konrada Vilčnika. ki je dejanje priznal in povedal, da je storil vse to zato, ker je zvedel, da je Cinierman dobil 2000 M za opravljene dobavo. Denarja seveda ni našel, ker je Cimerman spravil denar v Ptuju.
Smrtna kosa. V Mariboru sta umrla brivski mojster Otmar Rescheneder in 61 letna zasebnica Ivana Tarkoš; v Ptuju je umrla poznana lastnica trafike 57 letna Roza Kamenšak, v lločah pri Mariboru pa je umrla vdova po nadučitelju Marija Mejovšek.
Iz Hrvaške
Odlikovanje voditelja nemške narodnostne skupine. Poglavnik je pred kratkim sprejel voditelja nemške narodnostne skupine v NDH dr. Altgayerja ter mu je v znak priznanja zaradi organizacije milice nemške narodnostne skupine in zaradi njenega sodelovanja pri trebljenju partizanskih skupin in zaradi uspešnega vodstva prehranjevalne organizacije podelil najvišje hrvaško odlikovanje red kralja Zvonimirja L stopnje z zvezdo in meči.
Predlog o graditvi nove reprezentativne mestne palače v Zagrebu. Pred dnevi je imel v Zagrebu zanimivo predavanje o bodoči gradbeni delavnosti zagrebškega mesta, upokojeni tehnični nadzornik iuž. Milan Panjkovič. V svojem govoru je omenjal velike sedanje ovire, zaradi katerih so zagrebško mesto no more razvijati tudi v širino. Po njegovem mnenju je glavna taka ovira železnica z vsemi svojimi postajami v mestu. Zato inž. Panjkovič predlaga premestitev železniške proge na južno obalo Save, kjer naj bi stala tudi nova reprezentativna postaja za osebni in tovorni promet. Na mestu, kjer stoji današnji zagrebški glavni kolodvor pa naj jx> njegovem mnenju mestna občina zgradi monumentalno palačo za svoje potrebe. Mestna občina po Panjkovičem predlogu potrebuje za vse svoje urade tri velika in moderno urejena ter opremljena poslopja. V prvi palači naj bi imel svoje' pisarne župan. V njej naj bi bila tudi velika posvetovalnica in vsi ostali mestni uradi, ki so danes raztreseni po celem mestu. Drugo poslopje bi bilo rezervirano za pisarne vseh mestnih podjetij, tako, mestne elektrarne, plinarne, cestne električne železnice, mestnega gasilstva, mestne hranilnice, mestne blagajne in mestne davčne uprave. V tretji palači bi bili prostori za glavno reprezentativno mestno posvetovalnico z veliko dvorano in vsemi potrebnimi stranskimi prostori, za mestno knjižnico, mestni muzej, mestni arhiv, slavnostno dvorano in županovi prostori za slovesne sprejeme. V njej bi bilo tudi več stanovanjskih prostorov, v katerih bi lahko stanovali visoki gosti, ki prihajajo na obisk v Zagreb. To poslopje bi imelo v sredi visok stolp, ki bi lahko služil kot opazovalnica za gasilsko stražo. Del sredstev, ki bi bila potrebna za zidanje teh palač bi zagrebška občina dobila lahko od prodaje vseh dosedaniih svoiih hiš in stavb.
Obletnica smrti dr. Merza. Dne 9. maja sta veliko križarsko bratstvo in seslerslvo v Zagrebu imela spominsko slovesnost ob petnajstletnici smrti svojega voditelja pok. dr. Merza. Zjutraj je bila najprej svela maša, ki jo je služil nadškof dr. Sle-
fantič - dchlcla
samo za vas :
Jaklič: SVETLA POT (Cista mladost) Knjiga za dekleta in fante. Vez. 32 lir
Toth: POMLADNI VIHARJI
(Fantovska mladost) Br. 23, vez. 30 lir.
Gerely: DAJ MI SVOJE SRCE Knjiga za dekleta. Br. 25 lir, vez. 85lir
We!ser: LUČ Z GORA. Povest iz dijaškega življenja. Br. 14 lir. kar. 17 lir, vez. 21 lir
»LJUDSKA KNJIGARNA«
v Ljubljani - Pred Škofijo štev. 5 M klošičeva cesta 5 in podružnica Novo mesto (preje Krajec)
pinec, nato pa slovesna nkademija. Popoldne 60 se zagrebški križarji zbrali polnoštevilno na grobu pok. Merza.
Nove hrvaške dobrodelne znamke. Hrvaški prometni minister je dovolil izdajo novih hrvaških pcMnih dobrodelnih znamk z doplačilom na osnovno vrednost. Čisti dobiček teh znamk, ki bodo v prometu meseca julija in avgusta, bo šel v sklad za podpiranje vdov, otrok in družin padlih hrvaških legionurjev.
Zidanje novih dečjih domov v NDH. Glavno ravnateljstvo za zdravstvo v NDH posveča veliko pozornost zidanju novih dečjih domov v posameznih hrvaških pokrajinskih središčih. Da bi zidanje takih zdravstvenih, obče koristnih ustanov še bolj pospešilo, je dalo omenjeno ravnateljstvo izdelati enotne načrte za dečje domove, katere bodo postavili na sedežih vseh velikih žup.
Odlikovanje rudarjev v Tcsliču. V Tesliču so imeli te dni veliko slovesnost, med katero so zastopniki hrvaške vlade izročili razna hrvaška vojaška odlikovanja tamošnjim rudarjem, železničarjem in domobrancem, ki so te v letošnjih zimskih mesecih krepko jio-tavili po robu posameznim partizanskim oddelkom.
Tečaj za izdelovanje Igračk pri vodstvu ustaške mladine. Vodstvo hrvaške uslaške mladine je pred kratkim odprlo tečaj za izdelovanje otročkih igračk. Tečaj obiskuje precej otrok, ki so se pod strokovnim vodstvom že naučili izdelovati najrazličnejše igračke od enostavnih škatlic pa vse do lepega okrasja za božično drevo.
Na sedežu velike žiipe Pokupje v Karlovcu so
pred kratkim ustanovili poseben sklad za obnovo jx>rušenih občinskih in šolskih poslopij na področju omenjene velike župe.
Iz Srbije
Glasbene prireditve beograjske radijske postaje. V vrsti glasbenih prireditev, ki jih organizira beograjska radijska postaja, je ista po-stuja priredila prejšnji teden s svojim orkestrom dva simfonični) koncerta. Prvi je bil v dvorani inženirskega doma ter je imel na sporedu veselo glasbo; drugi pa v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze ter so nu njem sodelovali tudi člani in članice nemške državno opere iz Hamburga, ki so sc po svojem gostovu-nju v Sofiji ustavili v Beogradu.
Nova muzejska središča v Srbiji. Srbija je zelo bogata na zgodovinskih, narodopisnih in kulturno-zgodovinskih spomenikih in najdeni-nah. Da bi se te stvari čim bolj ohranile in zbrale v popolnejše zbirke, so v Beogradu ustu-novili poseben odbor, ki je prevzel vso skrb za ohranjevanje zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Omenjeni odbor bo ukrenil vse potrebno, da bodo vsa srbska okrožna mesta dobila svoje muzeje. Vsak. kraj bo seveda imel tudi svojo karakteristiko po predmetih, ki so jili v dotičpi pokrajini našli in izkopali. Za srbsko umetnost in zgodovino bodo vsekukor najvažnejši muzeji v Kragujevcu, Valjevu in Kru-ševcu, za narodno umetnost v Užicah, Kraljeva, Leskovcu in Šabcu, za arheološke najdbe pu v Požarevcu, Zaječarju in Jugodini.
Nove srbske znamke. Srbska poštna uprava je jired dnevi izdala nove poštne znamke v korist »Društva vojnih invalidov«. Znamk jo štiri vrste in v različni vrednosti ter vse skupaj predstavljajo serijo. Dobi jih laliko tisH, ki si za ta namen nabavi poseben bon. Osnovna ccna znaša 330 dinarjev.
Letošnja setev v Srbiji. Srbski minister za narodno gospodarstvo Radasov Veselinovič pravi v velikonočni številki Srbskega Narodo, da srbska zeml ja še nikoli ni bila tako dobro in v tolikem obsegu obdelana, kakor je ravno sedaj. Srbski kmet je v polni meri pokazal razumevanje za načrtno gospodarstvo sedanje srbske Nedičeve vlade in je s tem tudi storil svojo dolžnost do domovine.
peža kar tri. Ker je svet ves zbegan zaradi vojsk in prevratov, Anu Vercorsu vest no pusti, da bi ostal doma v miru in sreči. Zato gre na daljno božjo pot, da bo molil iu bo sedem let 6uženj pri Saracenih.
Ko je stari gosnodnr odsoten, napne Mara vse sile. Sestro Violano zatoži Jakobu, da se mu je izneverila in da zdaj namesto njega ljubi graditelja stolnic, umetnika Petra iz Craona ((Krana). ta si je res hotel pridobiti Violanino ljubezen s 6ilo, toda Violana je bila za njegove zapeljive besede gluha. Za kazen je Bog umetnika udaril z gobami. Polna Kristusove ljubezni mu Violana streže, in ko se gobavec pogreza v obup. ga poljubi s Kristusovim poljubom, pač v tedanjem prepričanju, da gob more rešiti le deviška duša. >Zakaj si ga poljubila?« jo bo vprašal nekega dne Jakob, njen zaročenec, in Violana mu bo odgovorila z iskrenostjo umirajočega človeka: »Ah. bil je tako zelo žalosten, jaz pa tako srečna!« Mara pa to s pretiravanjem in natolcevanjem prinese Jakobu.
Ta najprej ne more verjeti in še naprej ljubi Violano. Zdaj Mara vpreže v svoje kovarstvo tudi mater Elizabeto, sicer dobro, a preveč zemeljsko ženo, sestri pa zagrozi, da se bo na njen poročni dan obesila. Krotki Violani se obupana sestra zasmili; hoče ji rešiti telo in dušo. Obleče se v poročno dalmatiko, prav tako, kakor so jo nosile stroge redovnice, ki so se Bogu žrtvovale v Marijinem (šmarijskem) samostanu na hribčku nad Vercorsovim posestvom. Jakob misleč, da gresta k poroki, vdano poklanja svoje srce nevesti. Violana pa pusti, da ji ljubljeni ženin zopet in zopet ponovi svoje obljube: toda iz toplote tega razgo-vora diha nesrečna slutnja. Vi prinaša smrtni vonj. tako domač Člatidelu, kadar slika ljubezen. Violana razodene Jakobu, da je v Petrovi službi nalezla oobo in da se namesto z njim poroča z bo-
lečino in smrtjo. Ve, da povprečen človek ne more vzeti gobavke, ker mu »njena duša ne zadošča«, zalo njena ljubezen ni za j>ovprečnega moža. Jakob je prešibek, da bi nevesti verjel brezpogojno, rajši verjame Mari, prekolne Violano in jo pahne v strašno zatočišče gobavcev.
Nato se Jakob poroči z Maro. Mine osem let, a njegovo srce še ni ozdravelo od rane. ki mu jo je zadala Violana, kakor sam misli, z nezvesto ljubeznijo. Medtem so Violano gobe strašno razžrle in ji ugasile telesne oči, prižgale pa so ji duhovno svetlobo novega spoznanja. V trpljenju se je čudovito razcvetela njena svetost in njen nadzemski vonj je napolnil vso okolico.
Tedaj Mara izgubi edinega otroka. Ker vidi, da ni druge pomoči, nese mrlifka k svoji sestri, gobavi Violani. To se zgodi v čudoviti sveti noči, ko se francoski kralj Karel VIL v spremstvu svete Ivane D'Arc vrača v Reims h kronanju. Dpte v naročju gobavke oživi. Njegovo novo življenje ie sad Violaninih bolečin. To razodeva tudi barva dekličinih oči, ki niso več črne kakor Marine, ampak sinje kakor Violanine. Ko Mara to opazi, si misli: »Zdaj bo mož vedel, kdo mu je hčerko podaril. in me ne bo več ljubil.«
Zato leto pozneje izvabi slepo sestro iz zatočišča gobavih in jo pahne v peščeno jamo, iz katere je kopal Peter Craonski pesek za svoje stolnice. Smrtno ranjeno ubožico najde umetnik in jo ponese na očetov dom v Combernon. •Umirajoča se pretresljivo pogovarja z Jakobom. Prepričevalno mu razodene, kako čista in zvesta je bila njena ljubezen in kRko mu je lani na sveti večer s porodnimi bolečinami »podarila prezalo detes. Zdaj je ve« notrt. A Violana mu narekuje svojo poslednjo volio: Mari naj odpusti iz srca; kar je na njeni Človeškega, naj ostane v Combernonu Mari in obujeni hčerkici, njegova duša pa, če hoče, naj ostane združena z neko druso dušo v nebesih. Nato Vio-
lana umrje. Peter Craonski jo dene v grob, oče Vercors pa se vrne iz saracenske sužnosti.
2. Simbolika.
Marijino oznanjenje je polno simbolov. Ze naslov sam je skrivnosten. O Mariji drama molči, a prisotna je v svoji svetlobi, ki se odbija na Violano; prisotna je v angelskem pozdravu, ki ga govore zvonovi in ki ga jiosluša Violana kakor sebi poslanega. Podobno kakor Marija bo sprejela poslanstvo trpljenja za rešitev človeštva. Zalo se igra začne z jutranjim angelovim sporočilom in konča z večernim Ave.
Na hribu, ki sanja nad posestvom njenega očeta, zaprte kakor v skrinji zaveze, se použivajo v božji ljubezni, z molitvijo in s pokoro z,a grehe, ki jih ne poznajo, samostanske device. Violana je mladika, ki je pognala iz skrivnev korbuine, ki se je iz, tega vrha jx>globila v vznožje. Torej tudi Violana sama je sad duš, ki se v Bo<:u žrtvujejo, čeprav žive navidez neplodno bogomiselno življenje.
Gobe, ki jih je dobil Peter Craonski, potem ko je poskusil zlorabiti Violino, so očividno simbolne. Takoj ko je Violana gobavcu odpustila in se ga usmilila, nesrečnik ozdravi. To pa zato, ker je čista devica takrat vzela greh nase: zdaj je sama gobava. Te gobe so nedolžne, a Jakob, ki pozna le pravico, ne pa ljubezen, jih ne razume, zato so pregrada med zaročencema. Gobe so torej nosilke božjega zvanja, orodje preizkušnje in čini-teljica Violanine svetosti; iz njih zbrsti trpečemu svetli rešenje. Marini hčerki pa novo življenje.
Violanin sestanek z umetnikom Petrom je zjutraj, ob zarji življenjskega zvanja mladega dekleta. Z Jakobom se snide opoldne, v ^oncu in cvetju: z Maro in njenim mrličkom v 6negu na sveti večer.
_.L Mara pahne sestro v jamo, iz katere je kopal
sejalec katedral, umetnik Peter, pesek za svoje ustvarjanje. Pesek je umetniku služil zlasti za peči, v katerih je topil čudovita okna, skozi katera je v svetišče lila bajno razčlenjena božja svetloba. Podobno je gobavko bolečina, ki jo je sprejela iz ljubezni, očistila in prežarila, da je bila prozorno steklo za večno luč.
Peter Craonski. graditelj katedral in sejalec zvonikov v igri, posebno v zadnjem dejanju razlaga prav za prav Claudelove misli o pesništvu. Med drugim pravi, da bo postavil na vrh katedrale, ki jo gradi, kip gobave Violane v vsej njeni slavi, »slepo Violano, vidno vsem očem. In upodobim jo z rokama, prekrižanima na prsih, kakor klas, napol še v svojih resah ujet. pa z zavezanimi očmi, da bi bolje slišala, ker ne vidi, mestni hrup in j>oljski šum. človeški glas in hkratu božji glas.t Taka je čista in vzvišena Claudelova poezija!
Igra se konča po Violanini smrti na comber-nonskem vrtu v senci starega samostana, ob po-slavljajočem se jesenskem dnevu. Očak Ana (Andrej) Vercors se je vrnil iz Svete dežele, kjer je bil sedem let saracenski suženj. Devico Orleansko so pravkar sežgali, toda Angleži so se umaknili in krščanski narodi so se oddahnili od velikega razkola. To je letni čas 6adov. Jakob objokuje Violano, Mara svoj zločin, Peter povišuje svojo umetnost in Ana Vercors svoio zemljo: »Izvršil sem svoje dnevno opravilo. Zdaj jo vsem kraj in konec; živim na pragu smrti in nedopovedljivo veselje me prešinja!«
To jo samo nekaj simbolike v tem velikem mieteriju. Če pravite, čemu tako, vam odgovarja Petrov vajenec (Ul 1): »Delati luč. ljudje krščanski, je težje nego delati zlato, nadimati to Žilavo testo in 11111 prosojnost podeliti.« (P. Deffrennes, »Douceur de Violane« in Fr. Casnati »t drammi eristiani di Claudel«, G. Colombo, »Aspetti reli-triosl nellla letteratu-r, contemporanea«)J. Šimenc
0ta sonce - a m
Zanimiva opazovanja in doživetja
Žal, je človek tako ustvarjen, da ne pozna prave mere — kar velja tudi o uporabi sonca.
»Kdor sprejme vase mnogo sonca, je ob pamet.* To je resnica, le to ni jasno, ali je bila tista oseba, ki se je tako dolgo sončila, že prej brez pameti, zakaj, kdor je duševno in telesno zdrav, itak ne bo zdržal na soncu dotlej, dokler ne bo že ves ožgan.
Res je. du bi lahko pustili še to neumnost več na svetu. Vendar ima ,ta »neumnost« jako hude posledice.
Že nekaj let vemo, na primer, da se vse vrste jetike poslabšajo, če je koža preveč na soncu. In znano je, da se v rešeni pojavijo navidezno nove pljučne bolezni, ki so «e zbudile znr-uii čezmernega poletnega sončenja. Saj je toliko in toliko ljudi, ki imajo v pljučih ali v žlezah kali jetike, pa s tem strupom živijo v nekakem premirju, ker držimo bacile
poleg tega še športno gibali, niso izgubili nobenih krvnih vrednot, razen enega vojuka, ki si je zvil nogo in bil tuko priinoran, da je mirno ležal na soncu in si je pri tem Hekel srajco. Tako je tudi on pripadal k skupini 1 in se mu je zmanjšalo krvno barvilo.
Mimo anemije pa so se pridružili še drugi pojavi. Predvsem se jo zmanjšal tek do jedi pri tistih, ki so se mirno sončili. Preiskava želodčnega soka je pri večini poka/ala pojemanje vsebine kislin, in zato so skoraj vsi tožili, cla jih boli želodec. To so dejstva, ki jih je dognal športni zdravnik dr. Kranier.
Dasi to dognanje ni kdovokako veliko, ker je bila preskusna doba prekratka, pa so zdaj vendar razumljive besede o »opaljenih« in »najslabših atletih«. Po vsem tem je tudi uraljivo, zakaj so se udeleženci olimpijade leta 1036 tako skrbno vnrovuli sonca! Nihče od tekmo-
valcev na olimpijadi, niti ne plavalci, niso bili opaljeni od sonca — pravi ta zdravnik. Kalifornijski plavalec, svetovni rekorder Kiefer, je baje naravnost dejal: »Sonce ni dobro za športnike«. Kden največjih današnjih Športnikov, N u r m i, ki je sicer tako redkobeseden, se je pri govoru o sončenju kar razvnel in rekel, da	»
\
»sonce slabi voljo«
Nemški in švicarski mojstri v smučanju so se pri treningu zmeraj izogibali sonca in šele, ko so počivali, so se malo ulegli na sonce in takrat, ko so šli v hrib navzgor. Zato moramo soglašati s tem športnim zdravnikom, ko pravi, da »je to mestna iznajdba, da kdo ves gol ali napol gol dela nn soncu«. Pravi kmet je na polju zmeraj oblečen in tudi pokrit in kmetice imajo ruto na glavi — in vse to je pravilno. Ljudje v tropskih pokrajinah pa se bojijo sonca ko strupa, čemur se »zelenec« spočetka smeje, dokler sonca tudi njemu ni preveč.
Res je, da smo mi v svojih krajih precej prikrajšani glede na sonce. In zato kar hlepimo po njem in si ga privoščimo — preveč. Pravilno je tako. da se moramo na soncu gibati, če se pa uležemo, pa zmeruj brž v senco.
PRIJATELJA
prevkjnegaČesončeneja°, pa Mpol^emaganl "o-	f"...............
vražnik dvigne glavo. In poiein najde .potreb-	B
ni živež v oslabljenem organizmu, in nesreča	% je tu.
Kako se pa to opozorilo ujema z našimi	0
predstavami	"	|
o »športnikih« in opaljeni koži?
Pred letom se je v nekem zdravniškem strokovnem listu neki športni zdravnik jako jasno izrazil o tej zadevi. Takoj v začetku, navaja jako značilne besede, ki se prav nič ne skladajo s splošnim mnenjem. Pravi:
»Opaljeni atleti so zmeraj najslabši.«
OTROŠKI KOTIČEK
Lea Eatur
Roža in Kopriva
(Pripovedka)
»Kaj bo tak smrkovec tebe učil!« bruhne nekaj pekočih kopriv iz ust hudobna hčeflva še budobnejše matere.
Graščakinja ukaže kuharici, da zamesi za štruklje za štiri Turke. Pokusijo naj jed, ki ni znana na Turškem. Sama graščakinja namaže testo, sama Kopriva jo nadevala peli t ran.
Ko so štruklji kuhani, dobro zabeljeni, čakajo na mizi pred kuhinjo. Grajski posli se
In kaj nam povedo poskusi tega športnega zdravnika? Po nekem znanem športnem učite-lju opozorjen na zveze med sončenjem in slabokrvnostjo, se je ta športni zdravnik lotil naj- **}* »voJo priljubljeno zbirko • . J J. i ... i . ' H s k, svoj dragoceni porcelan n prej tega vprašanja. Med vojaštvom, ki se je 5	.....
borilo na bojiščih v Macedoniji, je dognal, da .
Trgovca Katalilra tn Taka-matsu »tn IiIIh ie od mladih nog prijatelja. Imela »tn Ista nagnjenja. vneta sta bllit za slikarstvo ln pesništvo In Še hnlj sta se =i navezala drug na drugega, ko sta ob velikem potresu obu lzgu-fl bila svojo ženo.
fPa se jo čez noč primerilo, da je bila Katahlrova trgovina ar na robu propada. Zaradi bank-s rota nekega tovariša, kl mu Jo bil Katalilra preveč zaupal, jo "i bilo tudi njegovo podjetje unl-? čeno. Seveda Jc skuSal rcSltl. kar Je mogel In slednjič Je prodal
ilo na bojiščih v Macedoniji, je dogna., j so postali slabokrvni le tisti vojaki, ki so si v J sončni pripeki slekli srajco. Ko je zdravnik odredil, da naj ostanejo vojaki, ki so imeli delo na soncu, v srajcah, je slabokrvnost takoj
izginila Zdravnik je nadalje izbral nekaj vo-	je vc(m_ „ „,„,„ „.
jakov, da so se sončili; druga skupina vojakov j ko ponos,,n, da hI Idi prej Izvr pa je delala v lahki obleki na soncu. Uspeh je "" '—'-*-■ ' - '' "J n il ta, da se je zmanjšala krvna vrednota pri tistih, ki so se sončili. Dognal je /manjšanje krvnega barvila do 65 odstotkov normalne vsebine. A tisti vojaki, ki so bili oblečeni in so se
Žaloigra družine Dostojevskega
družinski nakit, da bi zadovoljil upnike. Vendar Je So zmeraj dolžan 10.000 Jenov, kl jih nI mogel nikjer dobiti.
Rad hI mu lili pomagal njegov premožni prijatelj Taka-niatsu In lil mu bil dol tisti potrebni znesek — In fie več. Vendar Je vedel, da Jc Katalilra ta-
sti barukirl, ko da bi si od drugih Izposodil denar.
Pn se Je Takaniatsd domislil majhno zvllafe. Sel Jo k Kata-lilru In dejal: »Ljubi moj. Jutri odpotujem za leto dni. da lil svojemu sinu razkazal dežele zahoda. Bodi tako prijazen, pa ml sprav! tole skrinjico, dokler se ne vrnem. V njej Je 20.001) Jenov, kl sem Jih nekemu trgovcu dolžan. Cez nekaj dni bo prlSel po tu denar.«
Katalilra Je vzel skrinjico v varstvo, želel J« prijatelju srečno pot In so Je od nJega prisrčno poslovil.
(cz nekaj dni nato Je res prlSel Imenovani trgovec po onih 29.000 jenov. Ko Je bila skrinjica vpričo Katalilra odprtn In Je trgovec preštel denar, Je bilo 11.000 Jenov več, torej jo lillo vsega skupaj v skrinjici 30.000 Jenov.
»MoJ prijatelj se je bržkone zmotil.« je dejal Katalilra In zmajal s glavo.
Katalilrl se Je to dozdevn'n kot namig usode In Je po kratkem premisleku plafal s tem denarjem Se ostali dolg. Tega pa nI storil zavoljo selie. marveč zaradi svojih dveh sinov, kl bi bila lire« nJega, svojega rednlka tu vzgojitelja. Izgubljena.
Nato se Je pa tako vneto lotil dela za povzdlg svoje trgovine, da Je če« osein mesecev spravil skupaj onih 10.000 Jenov In Jih položil v prijateljevo skrinjico.
Pra» Sei leto po svojem odhodu se J« Takainatsn vrnil spet v Kolie. A prlSel Je ves strt In uničen nazaj. Hoka, njegov edini sin, njegov tdlnl otrok, se je lili na potovanju nalezel neke zahrbtne bolezni In Je umrl In nc bo nikoli več videl Nlppono-vega templja,
Ivo se Je Kataharl pojavil pri svojem nesrečnem prijatelju, da Iti mu vrnil skrinjico z 10.000 Jeni, Jo Takamatsu žalostno odkl-
Neki romunski list je objavil poročilo o PiTec omeŽnjenegak^	Ct9.....
stoievskega-v Simferopolu, kjer živi v najhujši bedi. Do izbruha boljševiške revolucije se je mogla družina Dostojevskega brezskrbno preživljati z dohodki od književnih del velikega pisatelja in pa z državno pokojnino. A čim je izbruhnila revolucija, se je začela strahojna doba trpljenja te družine. Pobegniti je morala iz Petrograda, kjer so člani družine prej živeli. Žena Dostojevskega je našla zatočišče na majhnem posestvu na Krimu, ki je bilo njena last. Dostojevskega sin je pobegnil v Moskvo, misleč, da bi mogel rešiti kaj denarja, ki ga je imela družina v ondotnih bankah. Sinaha pa je odšla k svojim staršem v Kavkaz. Ano Grigo-rijevno, ženo Dostojevskega, so boljševiki po razpadu Wranglove armade prepodili in ji zažgali hišo. Morala je začeti beračiti, da se je mogla vsaj za silo preživljati, vendar je od stradanja onemogla in umrla in so jo iiokopali v grob z več drugimi mrliči vred. Tudi sinahi so zažgali streho nad glavo, vendar se je prebila skozi življenje z delom svojih rok. Njenega moža, edinega sina Dostojevskega, so boljševiki dalje preganjali. Tri leta se je skrival in so ga dobri ljudje podpirali. A te podpore so morale biti kaj borne, ker ie zbolel od lakote in umrl za legarjem.
a — a — a — a — a — a — d — e — e — g-i—i-j — j-k — 1— 1-1 — n — o — p — r — r — r — r— t — t— u — u — z
Fi • ■ ■ • •
■ fi • • » > 5 • fi it s • • ■ fi ••
• . . . fi • i * * ■ * fi
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavih besed, ki pomenijo (v drugačnem redu^ naslednje: Italijanski dramatik (f 1803); perzijski pesnik; grški izdajalec; prodajalnica; sleparji; snov za sveče ali milo.
Rešitev z dne 15. maja: Frinije; Ferrara; opereta; Teheran; Bamberg; Meander.
Štiri značilne poletne obleke
1. Pisana poletna obleka * in ohrobljen z bcltm pike-	Jako lične In nadvse moderne so razne bele ali
dolgim životom Iu s kri- Jem.	Bvetloharvne garnituro, kl Jih menjavamo
lom, kl Je nekoliko nagu- ».Preprosta obleka Iz nt-	I« dneva v dan. čeprav Imamo eno In Islo obleko. Kak
liano. Vratni Izrez Jc kva- sane svilo s temnim vlož-	globok koničast Izrez krog vratu poživimo s kakim
draten In obrobljen z belim kom spredaj In s svetlomo-	čeilnlm mornariškim ovratnikom ln z veselo pentljo Iz
blagom, kakor so tudi ob drlm ovratnikom.	belega plkeja ali s kakim okrasnim nalirankom Iz or-
4. Majhni nagubani vo-	gnmlija. — te sprednji del obleke sega dn vratu, tedaj
lančkl na žlvotku ln na	poživiš obleko z naplečnlknm. kl Je obrobljen i na-
krllu so najbolj značilni za	brankl ali z bohotnim Sapotljem.
oh 1 e ka ' v'l so kor za n rta" Vil Je Kaki ostanki blaga tl tozadevno prav tako dobro
Irobnena z o"hn trakom	»1'ižljo. Iz črtastega ali vzorčastega ostanka blaga s
Ista ldaga kot lo nas napraviš kak koničast deSkl ovratnik In visok pas, kl istega blaga, kot Je pas. g(j ^apeilJa , vej, eilmb, ,„ lnla dvB vellka Jopa ln daS
oboje na obleko, kl se tl dozdeva »mrtva«. Iz ostankov enobarvne, mehke svile lahko narediš Široko pahovko ali pa za telovnik brez rokavov, kl se zapenja zadaj z gumbi. In nc pozabimo na lični, mali b o 1 e r o. ce Je prikrojen Iz Istega blaga kot obleka. Je lahno podložen spestro podlogo, ali obrobljen 7. belim blagom In Okrasen z ovratnikom. Se lepSa Je J o p I e a. kl je drugačne barve kot obleka. Vso polno poti je, kl po njih dospeS do prijetne obleke.
mat. rekoč: »V skrinjici nI bilo , nikoli več kot 20.000, drag! moj. Le kar obdrži svoj denar.«	&
Tedaj Je Katalilra molče od-*el. Drugo Jutro Je prlSel s svojima sinovoma, kl Jo bilo prvemu osem, drugemu pa devet let, In Je prosil osirotelega moža: »Ljubi moj, za Štirinajst dni moram Iti na pot. Bodi tako dober In pazi medtem ua , moja dva fanta.«
Tn mu Je prijatelj rad nh"»-bll. In ko so Je pn njegovi hISI spet razlegal otroški smeh. se mu Je otajala njegova bolečina, i žalost Je minevala ln postal Jo spet človek, kl ga je življenje I«- < jezijo: »Za nevernike štruklje, za nas pa še nova veselilo.	r= i	. , ,. ,, , , ... , . ,.,
rez dva ledna se je Katahira i žgancev ni dovolj.« Kuharica 1SČ0 ill kliče
l£2u8 kV0T.k,'.ma,,,nujuJf V® g Turčine; pa so se nemara vdrli v zemljo, ker
moj,« je rekel, »prUei sem. da	j;], „j jn nj pa s0 priplazi ščekasti maček,
vzamem svoJega> sina domov.«	f , ,.',...,..
»Svoja dva sinova,« ga je ta	»koči na nu/.o, zagrabi štrukelj 111 beži z njim
popravil, »saj imaš vendar dva!«	f v kot. Kmalu se zvija — obrača oči — ill
p u s t u ,e d a" "p a zl ("na n jT *o b d r ž i "li r u - I pogine. Grajski posli se spogledajo, doumejo
i iii se križajo. Dogovorijo se, da bo kuharica ) rekla, da so Turki štruklje pojedli z velikim ) veseljem in so nato odšli v vas. Štruklje vrže ■ kuharica v ogenj, mačka pa sune hlapec preko | zidu.
>Dobro,« se smehlja graščakinja, >šli so i v vas, jih saj ne bo treba tukaj pokopavati.« j' Pa gresta mati in hči in neseta Roži ko-1 silo — malo črnega kruha in kislega mleka, toliko da ne pogine sirota gladu, in košek, da nabereta bisere. Vselej, kadar gresta k Roži, jo zbadata z bodalci, da se joče reva, dela bisere iu povečava tako njih bogastvo.
. . __(Dalje).
Koga«.
Sele zdaj je Takamatau razumel plemenitost svojega prijatelja. kl je hotel s to žrtvijo Izraziti svojo zahvalo. Tedaj si Je ubogi človek Izbral mlajšega sina. vzgojil ga Je v hrabrega, ponosnega moža In Jo v svnti starosti mogel doživeti veselje, da si Jc ta I. IMS kot mlad mornariški častnik v rusko-Japouskl vojni prldohll drugo najvišje Japonsko odlikovanje za hrabrost.
■iHl^illUpaMI
koncu života naznnčenl žepi obrobljeni z belim blagom.
2. Najbolj značilni ro pri tej poletni obleki lepi, so ureznnl v blago. Izrez, krog vratu Je koničast In
Kakšnega pomena je kvas za človeka in živali ?
Znanstvo se'je zadnje čase obširno bavllo s proučevanjem kvasa in su izvedenci pri tem dognali, da vsebujo mno^ro beljakovin, vitaminov Iz skupine 11 Iu take snovi, ki Iz njih nastane vitninln D. Je pa tudi tak kvas, ki proizvaja pod posebnimi pogoj! veliko maščobe. Kvas dooivu beljakovine iz auorgunskih duSičnatih izvorov.
Kvasu kot hranlvu obetajo veliko prihodnost. Posegli so žo velike uspehe v živalskem svetu. Živali, kl uživajo kvas, imajo holjie mef.o in boljSo dlako. Izvlečke iz kvasa uporabljajo v veliki množini j.a začimbo In povečanje beljakovin v človeSkl prehrani. V bodočnosti ne bo.io ljudje uporabljali kvasn samo 7.a kruli in drugo pecivo In zn pivo, vino, kislo zelje in solna ' zelišča, ampak gu bodo dodajali tudi drugim živilom.


Leta 17C>3 sta se istočasno prišla zdravit v Karlove Vari pesnik Kristijan Gellert in pa feldmaršal Gideon Laudon. Nekega dno je Lau-don na promenadi obstal pred Gelertoin iu mu efejal:
»To-ej vi mali, zanikrni možic ste naredili take odlične pesmi?«
Gellert ga je pogledal in odvrnil: »in vi mali, zanikrni možic ste pri Kuners-dorfu zmagali in zavzeli toliko krajev?«
Oba sta se na ves glas zasmeiala in bila odtlej velika prijatelja.
Mladi učenci-piloti v neki italijanski letalski šoli.
Drobna ljubljanska kronika
£
Praznik Marije Pomočnice, svoje glavne zavetnice, proslavi kri/.nnska moSka kon-gregacija v nedeljo. 23. maja, z jutronjo in ^opoldansko službo božjo v krlžanski eer-kvI. Slovesen shod in obenem sprejem novih udov bo popoldne ob Šestih (ne ob petih), da se morejo družbeniki udeležiti ludi proslave na Rakovniku.
Vse članice notranje Marijine kongre-gacljo gospodlčcn pri 6. urSullnkah opo-znrjamo da shod zaradi posvetitvo Marijinemu brezmadežnemu Srcu zadnjo nedeljo v maju odpade. VrSI ee pa shod v nedeljo, 23. majn. ob navadni uri popoldne. Sestauek strogo obvezen. — Voditelj.
Ustanove Roberta Kollmana za slepe« In trgovsko uslužbence. Razpisanih jo 22 mest Robert Kollmanove ustanove za slepco v skupnem znesku letnih 17.880 lir In 14 mest R. Kollmanove ustanove za podpiranje ubož-nih ljubljansikli trgovskih usluž.bencov v skupnem znesku letnih 16.020 lir. Pravico do ustanov za siepco imajo revni sope!, K imajo domovinsko pravico v občinah, kt so pripadalo prejšnji dravski banovini in živo na ozemlju Ljubljanske pokrajine. — Pravico do ustanov za trgovske uslužbence ima io pa revni trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjelju in svojega uboStva niso sami zakrivili. ProSnje je treba oddati pri nu i nem poglavarstvu v Ljubljani do vključe nega 7. junija t 1., vse. podrobnosti so pa razvidne iz razpisa v »Službenem listu- 22. t. m., pri PruStvu slepih, pri Trgovskem društvu Merkur in na mestni razglasu! deski nn magistratu.
Opozarjamo ljubljansko občinstvo na vodstvo pn razstavi v Jakopičevem pavl-U*nu, ki ga bo iiuol v nedeljo. 23. t. m., ob
11 predsednik DSLU prof. Saša ftnntel. — Razstava, ki je po splošnem mnenju zelo lepo urejena, je odprla dnevno od U.30—19.
Joseph Boon C. SS. R. zborska igra »Sv. Cecilija«. Rimska mladenka Cecilija, kl je z mučenlško krvjo izpričala svo.io živo vero v Kristusa in žrtvovala svojo zorno mladost za katoliško ideale. Igra je na-menjona posebno našim materam in dekletom. Uprizorili jo bodo v frančiškanskem gledališču 24. in 2G. maja ob 7 zvečer. — Vstopnice v predprodaji pri Sfiligoju v Frančiškanski ulici 1.
Dljnkt-tnje 3. In 4. razredov gimnazije ter 4. razredov meščanske Sole prijavite se zn posolmo instrukeije-v predmetih za malo maturo. Ločeni oddelki po šolali Iu razredih. Učni honorar nizek. Poučujejo profesorji, strokovnjaki. Vpisovanje še ta teden. Informacije ln prijave dnevno dopoldne od 9 do 12, popoldne od 4 do fi: Specialne strokovne lnstrukcije zu gimnazijo ln meščanske Sole, Miissollnljev (Kongresni) trg 2, II. nadstropje. Središče mestal
('rna Mara jo poosebljeno zlo v Paul Clnudelovl slovesni Igri »Marijino Oznanjenje«, Zlo, ki po izvirnem grt-liu bojuje In z, otroštvom božjim v nns. Zlo, kl obletava kot črna vešča naše življenje in nas zavaja v temo. ln vendar se ob Violanini smrti tudi čiDa Mara zave svo.io nemoči z besedami: Nekaj jo v meni končano, v meni se je nekaj zlomilo, Violanina žrl,ev je zmagala, križ jo odrešil svot. — Vstopnice za predstave, ki hndo od 23. do 30. maja v frančiškanskem gledališču so v predprodaji pri Sfiligoju, Frančiškanska ulica 1.
Raki In žabji kraki. Na Pognčnrjevem trgu ob semenišču se je v petek razvil
majhen ribji ali bolje žabji trg. Neka barjanska ženska, doma iz Ižanske ceste pri Koslerjevi pristavi, je spet prin-sla na trg več velikih iu malih žabjih krakov, ki jih je prodajala po 2—2.50 liro krak. Nrka kmetica pa je od Krke prinesla na trg rake, ki so bili po 4 lire. Rnki so po starem izreku sladkosnedežov užitni in naj-okusnejSi v mesecih, ki so brez črke »r«, to je v mesecih od maja do konca avgusta. Tako jo tudi zapisnl pisatelj in prirodo-slovee France Erjavec. Seveda smo nedavno brali daljšo rnzpravieo o rakih in kako Jih je treba pravilno pripravljati In uživati
V Ljubljani so bili kaj redki »gurmani«, ki so znali pravilno rake jesti. Toda vsakdo je najraje srebal rakovo juhico, ki so
jo znale nekatero staro kuharico izredno okusno pripraviti. Poleg rakov in žabjih krakov je neka Barjanka prodajala tudi ribe, v prvi vrsti belice, ki so bile po 40 lir kilogram.
Ponesrečenci v Ljubljani. Cerno Mihael
ie starček "4 let in stanuje v mestnem zavodu za onemogle. Pred dnevi je padel po stopnicah in si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico na kirur-gični oddelek. — Nekoliko mnnjša nesreča ie zadela mestno onemoglo Marijo Sajliiče-vo, staro 65 let. Ta jo pri padcu dobila poškodbo na glavi. — Krušlč Mihael. 10 letni zidarjev sin, jo pndel in se hudo poškodoval nn desni nogi. — 15 letni dijak Milan 1'njenk jo s srpom kosil travo za zaičke. Močno so je z njim urezal v levo roko. dn je lili prisiljen Iskati zdrave pomoč na kirurgičuem oddelku splošne bolnišnico.
Poizvedovanja
Ukraden je bil dne 19 t. m med 12 In
15 lzpied delikatesne trgovine Fr. K h a m na Kongresnem trgu skoraj nov, velik tri-eikolj i evidenčno štovilko 404. Opozarjamo
pred nakupom. Kdor ga izsledi, dobi nagrado
Glctlališčo
O p e r a i
Sobota. 22. maja, ob 18: Vnehpvzetje B. D. M. Oratorlj za soli, zbor In orkester.
Premiera, lted Premierski. Nedelja, 23. maja, ob 17: »Travlata«. Izven.
Ceno od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 24. maja: Zaprto.
Ilugolln Sattner »Vnebovzetje B. I). M.«,
orntorij v treh delih: 1. Dormltio (Smrt) 2. Assumptlo t Vnebovzetje). 3. Coronatio (Ven-čnnje). Sodelujejo: solisti, orkester in zbor. Solisti: sopran — Hoybalova, nit — (iolo-bova, tenor — Lipušček, bariton — Dolničar, bas — Lupša. Dirigent Autou Neffat, zborovodja K. SimonitT.
Opozarjamo nn nedeljsko predstavo »Tra-
vlate«. ki bo izvajana po daljSem premoru. V- glavnih partijah: Vldalljeva, Čuden in Janko. Dirigent I). Zebro, režiser in seena C. Dehevee, zborovodja II. Simoniti, koreo-gruf inž. 1'. Golovin, solo pleše Jujiljeva.
D r a m a i
Sobota. 22. maja, ob 18.30: »Veliki mož«.
Izven Znižane cene od 15 lir navzdol-Nedelja, 23. maja ob 18.: »Jorljeva hči.« Izv.
Csno od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 24. maja: Zaprto.
L. Prenner »Veliki mož«, komedija v 3 dejanjih Osebo: Vrhunec, slaven domačin —'VI. Skrbiušok. Prnzuikova, pokroviteljica — Starčeva, Praznik, n.ien mož — Cesar Nada. nečakinja — Ilasborgcrjeva,. Zorin. noeak — Starič. dr. Votlilia — peček, dr. Močerad, predsednik — Gorinšck, prof. Piv-
nik — P. Kovič, Volk, lastnik lista — Lipah, Lisjali, urednik »Luči« — Košič, Modrijan — Raztresen, Sknza, umetnik — llra-t i nn. stud. lur. Orajšek — Blaž. Mogočnik, sin bogataša — Drenovec, prof. Kresnik — Mskrst. Milka, sobarica — Saneinnva, policijski komisar — Gale. Režiser M. Skr-binšek.
Naznanila
RADIO. Sobota, 22. maja: 7..10 Pesmi in napevi — 8 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 11.50 Vojaška ura — 12.20 Ploščo — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Napevi in ronianee — 13 Napoved času, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vr-jiovnega poveljstvu Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manilo — 13.30 Znane pesmi — 14 Poročita v Italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent I). M. Sljanec, sodelujeta soprunistkn Draga Sok in tenorist Andrej dnre, operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert kmečkega tria
—	17.45 Pisana glasim — 18 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved čnsa. poročila v Italijanščini — 20.20 Pripombo k dogodkom
—	20 10 Simfonični koncert vodi dirigent Petralia - 21.50 Wolfova glasba — 22.115 Orkesler pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo leknrne:
mr. Leustek. Hesljeva eestn 1: mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržnška eesta 4*.
NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUŽBO ho opravljal od sohnle od 20 do
ponedeljka do 8 mestni zdravnik ilr. Ivan Logar, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7.

S. S. VAN DINE:
V trm trenutku pn je bolje videl Markhamu v obraz in takoj uganil namen našega obisku, ftraz na njegovem obrazu se ni prav nič spremenil. Opuzil sem, da se je nekoliko bolj vzravnal, njegov hladni pogled pa je počasr šel od Murkhaina do lleatlin in do Snitkina. Končno pa jo pogledal tudi Vanceja in mene, ki sva ostala zadaj.
Niliče ni spregovoril. Čutil sein, da se je v tej sobi godila prava žaloigra.
Markham je obstal na mestu, kakor dn bi se obotavljal. Vedel sem? du so tuu bile od vseh njegovih poslov najbolj neprijetne aretacije, lleath in Snitkin stu stopila za korak naprej in čukala, da jima načelnik du povelje, da izvršita aretacijo.
Spotsvvoode jc znova pogledal Markhama.
»Kaj želite?« je vprašal s popolnoma mirnim glasom.
»Prosim vns, gospod Spotsvvoode, da se pridružite tema policistoma,« je mirno odvrnil Markham in z glavo pomignil proti obema postavama, ki sta nepremično stala |>oleg njega. »Aretiram vas zaradi umoru gospodične Marjete Odeli«
»Ali!« Spotsvvoode je nekoliko dvignil obrvi. »Ali ste... kaj odkrili?«
»Beethovnov «Aiulante».«
Niti ena mišica se ni skrčila na Spotsvvoo-dejevem obrazu, (""cz nekaj trenutkov je naredil z roko neopazno kretnjo, ki nuj bi pomenila, da sc vdaja v usodo.
»Nikakor nc morem reči, du prihaja to popolnoma nepričakovano,« je dejul mirno in se žalostno nasmehnil, »posebno, ker me niste pustili vstopiti v stanovanje... Sreča pri igri je vedno negotova.« Nasmeh je izginil z njegovega obrazu in postal je nenavadno resen. »Zelo plemenito sle ravnali z menoj, gospod Murkhum. I)o!iro vem ceniti vušo ljubeznivost, zato vam hočem pojasniti svojo igro, v kuteri ni bilo drugegu izhoda.«
»Naj bo razlog še tako važen, nikakor ne more opravičiti zločina,« je resno dejul Markham.
»Ali mislite, dn se hočem opravičevati...? Snj nisem otrok. Videl sem vse možne posledice svojega dejanja in sem se podul v nevarnost z odprtimi očmi. Nimam navade, da bi tožil, kadar izgubim. Poleg tega pa mi je bila vsaka izbira nemogoča. Tudi če bi ne bil igral tuko, bi bil povzročil nepopravljivo škodo.«
Sencu žulosti mu je zastrla obraz.
»Ta ženska je zahtevala od mene nekaj nemogočega. Ni ji zadostovalo, da mi je praznila žepe. hotela je, da bi se z n jo poročil." Zuhtevula jc, du naj se ločim od svoje žene... Gotovo
razumete, da je to nekaj težkega... Rad imam svojo ženo in tudi na svoie otroke sem silno navezan... Nočem vam dokazovati, kako je to mogoče kljub mojemu vedenju... Tu ženska je hotela uničiti moje življenje in pohoditi tiste, ki so 1111 tako zelo drugi, du bi zadostila svojemu nizkotnemu snmoljunju. Ko sein ji to odklonil, mi je začela groziti. Dejala mi je, da bo sporočilu moji ženi o najinih odnosih, da ji bo poslala prepise mojih pisem, du me bo po-zvnlu pred sodišče... Hotela je izzvati tak škandal, du bi uničila mene in onesrečila mojo družino.-«
Umolknil je zu hip in vzdihnil.
»Nikdar nisem bil polovičarski,« je resno nadaljeval. »Kompromisi so mi zoprni. Navado imuni, da igram vedno vse zn vse ter da se po-služim sile, kadtir grozi nevarnost. Izbral sem pot, po kateri bi mogel rešiti tiste, ki so mi najdražji nu svetil. Nevarnost je bilu strašna; tvegal sem vse. Prevzelo me je strašno sovraštvo in niti zu hip nisem okleval. Zastavil sem svoie življenje proti življenju podlo ženske v nudi, da bom zopet našel svoj mir. Izgubil sem.«
Zopet se je rahlo nasmehnil.
»laka je pač sreča v igri...! Nikar ne mislite, du tožim ali pa da skušam vzbujati usmiljenje. Drugim sem morda lagal, nikdar pa samemu sebi. Preziram tiste, ki tožijo ali ki se skušajo izmuzniti. Želim, da bi me v tem oziru, popolnoma razumeli.«
Stopil je k mizi in vzel neko v usnje vezano knjigo.
»Prav snoči sem bral Wildejev »De profun-dis«. Če bi bil pisatelj, bi bil napisal podobno priznanje. Če dovolite, vam hočem pokazati, kuj mislim s tem, kajti nikakor nočem, du bi me smatrali z.a bojazljivcu.«
Odprl je knjigo in začel čitoti s tolikim ognjem, du smo ga moruli vsi molče poslušati:
»Sam sem izzval svoj padec Nihče, pa nuj bo na visokem oli nizkem položaju, ne potrebuje, da bi ga tuja roka pahnila v propast. Vem, da bodo mnogi skeptično sprejeli moje priznanje. Obtožujem se brez usmiljenja in ne dajem sam sebi nikakega opravičila. Čeprav je kazen, ki mi jo je odmeril svet strašna, propast, ki je v meni. je še mnogo strašile jša... V začetku moške dobe sein pregledal svoj položaj... Ime! sem častivredno ime, odličen položaj... Nato je prišel preokret. Naveličal sem se prebivati na višinah .. prostovoljno sein zdrknil v prepad... Zadostil sem vsemu svojemu poželenju in šel preko vsega. Pozabil sem, du vsako, tudi najmanjše dejanje, v vsakdanjem življenju na nek nučin tvori ali uničuje značaj... Izgubil sem oblast nad samim ; 'boj. Nisem bil več na krmilil, a tega nisem vt ,.el. Postal sem suženj uživanja... Samo nekaj mi je šc ostulo: popolna ponižnost.«
Vrgel je knjigo na mizo. »Razumete zdaj, gospod Markham?« Načelnik je nekaj trenutkov molčal, končno pa vpfašal-
»Ali bi mi hoteli povedati kaj o Skeelu?«
Šport
Stari ljudje v športu
50 letni atlet skočil v višino 1.79 m!
Se pred dvajsetimi leti smo videli na športnih prireditvah skoraj same mlade ljudi, večinoma vi-sokošolcc. Prevladovalo je mišljenje, da jc nogomet, lahka atletika ali tenis udejstvovanje, za katero so sposobui samo športniki v letih dozorevanja ali kvečjemu polnoletni. Drugačni nazori pa so vladali med planinci; med njimi ni bilo razlike v starosti, v planine so zahajali vsi prijatelji narave od učencev nižjih razredov srednjih šol pa do mož, ki so po 30 ali 35 letnem službovanju stopili v pokoj. Marsikdo se lahko ponaša s tem, dn je bil še kot 70 letnik na Triglavu ali pa vsaj pri Stani-ževi koči.
Nobenega dvoma ni o tem, da je tako imenovana telesna kultura najpotrebnejša v letih telesnega razvoja. V tej dobi ima namen, da podpira pravilno rast in da razvija spretnost, moč, hitrost, vztrajnost in druge podobne odlike športnikov. Vendar, ko je človek enkrat krepak in odporen, mu spet ni na tem, da bi čimprej zapravil dragoceno dediščino mladosti. Tako smo videli v zadnjih letih med smučarji, telovadci ali med plavalci tudi lepo število odraslih, celo sivolasih prijateljev športa. Veselo jih je bilo gledati, kose jim je poznalo, da z lahkoto prenašajo jesen svojega življenja iu da so še vedno čili in zdravi.
Dandanes ni nič čudnega, če vidite po 6vclu na lahkoatletskih igriščih ali na teniških igriščih tudi take, ki jim ne gre več za tekmovanja, temveč za ohranitev telesne kondicije. Le-ti si z rednimi vajami prizadevajo, da bi zaustavili proces telesnega pešanja. V listih često beremo o svojevrstnih rekordih, pri katerih ne gre za rezultate, temveč za okoliščino, da so jih postavili atleti, ki bi jih po letih lahko šteli med starčke. Naši čitatelji se bodo najbrž spominjali nekega švedskega upokojenega častnika, ki si je pri 90 letih priboril plavalni znak, ali n. pr. kralja Gustava, ki zahaja še tu pa tam na teniško igrišče, čeprav je že 84 let 6tar. Prav te dni beležijo švedski listi, da je Mr. G., kakor so namreč imenovali lega uglednega udeležb nca na teniških turnirjih, spet igral celo uro tenis.
Cesto beremo tudi o starih orodnih telovadcih, ki lahko še pri 00 letih izvajajo tvegane vratolomne vaje.'Te dni poročajo 'z Poznanja, da se je udeležil okrožnega lahkoatletskegii prvenstva tudi 50 letni Boneder iz. Regensburga, ki je bil svoje dni nemški prvak v skoku v višino. Presenetljivo je, da je zmagal tudi tokrat na okrožnem prvenstvu, še bolj presenetljiva pa je znamka, ki jo je postavil, namreč 1.79 m. Kakor vidimo, se l.ihko tudi stari ljudje udejstvujejo v športu in to ne samo za Zabavo ali za telesno vzgojo, temveč tudi ua tekmah z mlajšimi.
šc o državnsm prvenstvu
V italijanskem nogometnem prvenstvu si je Torino priboril že drugič naslov državnega prvaka. Po dolgih letih se mu je posrečilo, da se je uvrsti! pred krajevnim rivalom Juveritusom. V zgodovini tega prvenstva je igral .luventus zelo vidno vlogo. Sedemkrat je izšel iz težke borbe kot prvak »in je vnal naslov s svojim imenom vse od leta 1931. do 1935. V vsem so podelili na6lov prvaka 42 krat, ustanovili pa so znamenito tekmovanje, o katerem smo letos obširno poročali, leta 1898. Samo desetini klubom se je- medtem posrečilo, da so 6i priborili trofejo prvenstva. Poleg .luventusa je dosegel Pro Vercclli 7 zmag, Bologna 6, Anibrosiana 5, Milan 3,
po eno pa Casale, Novese in Roma, ki je zmagala lansko leto.
Zaradi primerjave omenjamo, da so Nemci ustanovili 6voje nogometno prvenstvo leta 1903. in da se je vpisalo v zlato knjigo državnih prvakov 10 klubov. •
Zdaj tekmujejo po Italiji za pokal, razen tega pa sc še nadaljuje bitka za olistoj v A razredu. U Liguriji, ki je bila na razpredelnici zadnja, je ie gotovo, (ia bo šla v B razred, trije klubi pa so morali igrati kvalifikacijske tekme. Preteklo nedeljo je premagala Triestnia Venezijo z 2:0 in 6e je tako obdržala v A razredu. Glede Barija in Venezije pa je Nogometna zveza sklenila, da bosta morali odigrati še eno kvalifikacijsko tekmo in tedaj bomo šele zvedeli, kdo bo delal Liguriji druščino v B razredu.
Šport v kratkem
Nogometni spored v nedeljo, 23. t. m.: ob 15
Vič : Žabjek (II. razred), ob 17: Ljubljana : Tobačna tovarna (I. razred). Obe tekmi bosta na igrišču Ljubljane. — Na igrišču za Kolinsko tovarno pa bodo igrali dopoldne po temle urniku: ob 9.15: Vič : Mars (juniorji), ob 10.15: llermes : Murs (rezervi).
Lahkoatletska zveza v Ljubljani sporoča, da sla obe propagandni prireditvi, ki bi morali biti to in prihodnjo nedeljo preloženi na poznejši čas, ker igrišče še ni urejeno. To sporočilo velja tudi za sodnike, ki so bili odrejeni za presojo propagandnih tekem.
V Bukarešti so gledali teniški dvoboj med predstavništvom Slovaške in Romunije. Slovaki so sicer požrtvovalno igrali, niso se pa mogli uveljaviti proti tehnično premočnim domačinom. Najboljši med Slovaki je bil Vrba, vendar so dvoboj izgubili z izidom 0:5.
Mornarji v Kielu so dosegli nekaj lepih plavalnih rezultatov. Klein je preplaval 200 m prsno v '2 min. 42.1 sek., Laskovvski 100 m prsno v 1 min. 10.1 sek., Lchiiiann pa 200 in prosto v 2 min. 18.8 sek.
brez vsakršnih težav. Tako bi bilo edino nekoliko kočljivo mesto umerjeno po grlih naših pevcev, — Učinkovito mušo vsem moškim zborom nojtoplcje priporočamo; obseg je zmeren, v višino lic gre nikdur preko enkrat črta-
nega g. — Cena 5 lir — gotovo zmetnu. Ki. •
Nove knjige v Zagrebu. Izšel je prevod Platonove Države, kukor jo je prevedel v hrvaščino prof. Martin Kuzmič,-poleg tegu pa še članka Državnik in Sedmo pisino v prevodu jirof. V. Gortanu. Predgovor o pomenu Platona je napisal univ. prof. dr. Vladimir Filipovič. Strani 419. Izšel je kot 25. zvezek prevodov grških in rimskih klusikov pri Hrvatski Malici. Dante Alighieri: Pnkao v prevodu Vladimirjn Nazora ter s predgovorom in komentarjem Ivo llergešiča (str. 292) v izdaji Hrvatske Mutice kot 8. zvezek Knjižnice svetovnih pisateljev. Kot uvod je natisnjena Nazorjeva pesem »Dun-te« iz letu 1920. — Dr. Vilko Ricger je zbrnl svoje politične članke i/, zadnjih dveh let v knjigo »Hrvatska u borbi«, ki je izšla kot 1-zvezek zbirke »Naši vidici« v urejevanju S. M. štedimljije. — Tehnična fakulteta je izdela posebno Spomenico 1942-1945, ki so jo izdali profesorji tehniške fakultete v proslavo Nezavisne Države Hrvatske. — Rud Hrvatske akademije — zgodovinsko jezikoslovni in filozofsko pravni razred prinaša več zanimivih razprav, med njimi prof. dr. L. Iluuptmnna: Podrietlo hrvatskega plemstva ter pokojnega dr. M. Mediniju: Kako je posluo Ljctopis popa Dukljunina.
	i'"
1	'''
1	
	V ;
Iz kulturnega življenja
L. Muv: Maša rešilnih src. Moški zbor. To pcterodelno mušo (vstop, darovanje, .po" darovanju, po povzdigovanju, konec), bodo moški zbori rudi in s pridom rabili. Suj inui vse pri jetne lastnosti, ki jih naši moški zbori nn splošno cenijo: melodična je, harmonično lahka, kur jd kontrapunktičnih delov, so pa tudi lako prozorni, du bi njih melodične postope človek že sko,, raj naprej uganil. Je pn navzlic vsej tej preprostosti živahna, glasbeno v marsičem kur mi-kavnu. Ritmično bi zanjo kazalo preprosteje notirati: namesto sedanje dokaj zupletcne ritmične delitve po taktih bi ponavl janje bilo ruz,-deljeno najprej v dva štiričetrtinska takta, nato pa do konca sami tričetrtinski takti: tnko se rešimo zadrege enočetrtinskih taktov. Kakor je drugo intonačno kur lahko, tako zadnjih treh akordov drugega takta zadnje vrste — v hitro se zaganjajočih tvorbah zmanjšanih septirn-nih akordov — zlepa kak zlior ne bo čisto zapel, dasi je glasbeno vse prav. Instrumenti bi se preko teh tvorb živo pognali, kakor vrabci skoz mejo, ko jih napade kragul j. Bol je bi bilo, da bi II. bas pel: f. e, d, a; 1. bas: (polo-vinko). a), c (osminki): II. tenor: a, cis, d, d. Bi bilo za vokalno petje krepkejše in za pcvce
Pisarniško moč
perfektno v nemščini, nemški stenografiji. in italijanščini išče industrija v Ljubljani. Ponudbe pod »Korespondenca 3587« nu upr. »Slovenca«
M
Sotes I
jsteso:
Sobo
z dvema posteljlma Išče zakonski par, po možnosti s souporabo kuhinje. Pismeno ponudbe v upravo »Slovenca« pod »V središču 3393«.	(s
1 SUižhc j
Dobe:
Služkinja
dobi takoj stalno mosto. Javornlk, VVolfova 12.
Postrežniro
sprejmem. — Javornlk, WoUova 12.
ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi Izgubi na*e ljubljene soproge, mame, sestre in tete, gospe
Karolinc Ceboliin
soproge žel. uslužbenca v pokoju
se tem potom najlskreneje zahvaljujemo. — Posebno hvalo smo dolžni gospodom zdravnikom, 6. č. duhovščini, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, 1(1 sto jo v tako častnem številu spremili na poslednji poti — Bog plačaj. — Sv. maša zadušnlca bo v nedeljo, 23. t. m. ob 6 zjutraj v župnl cerkvi sv. Frančiška.
Ljubljana, dne 21. maja 1943.
Žalujoči ostali.
IEL
KINO MATICA
22-41
Sijajna burka o treh lepih ln prebrisanih dekletih... Dovtlpna vsebina, komični prizori, lepa glasba in spretni Igralci
»Tri dunajska dekleta«
V glavnih vlogah: Carola H6hn, Lucle Engllsch. Grete NVelser, Heinz Rtlhmann. PREDSTAVE ob 15. 17 in 19.16.

IEL
22-21
KINO UNION
Odličen češki film po znamenitem K. Capkovem romanu
»Turbina«
V glavnih vlogah: Llda Baarova ln Frantlšek Smollk Predstave: delavnik ob 16 S0, 17 30 in 19.30; ob nedeljah ob 10 80. 16 30, 17.30 ln 19 30 1
IEL
KINO SLOGA
2/JO
Film lz clrkuškcga življenja poln pustolovščin ln napetih prizorov
»Samo eno noč«
V glavni vlogi: Ingiid Uergmann,
Edvvin Adalphson, Alno Taube. Predstave ob 14., 15.60, 17.40 ln 19.30; v nedeljo še ob 10.30 dopoldne.
Služkinjo
sprejme tričlanska družina. Kožna dolina, Pred-jamska 2 S.

Pege in Ii
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. Drogerl-ja Kane, Židovska ulica 1
Lovsko obleko
malo nošeno, prlma loden, za srednjo postavo, prodam za 700 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3122.
BStanovanjaj
J stelc:
Stanovanje
dvo- ali trisobno v centru mesta ali v bližini tramvaja, Iščem za takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober plačnik 3349.
Damsko in moško kolo
luksus model, najboljše znamke, zelo ugodno naprodaj. Gnsogeno-Jleikur, Puharjeva 6.
Dotrpela je In odšla v večnost naša ljuba mati in stara mati, gospa
Frančiška Može
v visoki starosti 87 let. — K večnemu počitku jo bomo spremili v soboto, 22. maja ob pol 4 popoldne z žal, lz kapelice sv. Frančiška na pokopališče k Sv. Križu:
Ljubljana, dne 21. maja 1943.
Žalujoči sin Franc Može z družino
CfiSn EDIPII3U5KEBFI PI3DKRHL3R
U. M ioni
•3(5 ■
11. TOGLAVJE.
Pri zvodniku.
Buket se je podal prejšnji večer s •svojimi tovariši ob določeni uri proti hiši podkralja.
Sedmeri roparji so bili dobro oboroženi. Imeli so sekire z gibljivim rezilom in lesenim ročajem, kratek meč ter nekaj puščic z zastrupljeno ostjo, ki jih je Feničan Ramuzenti podaril tolpi, da vcepijo strašen strup, kogar že samo oprasnejo.
Imeli so s seboj vreče, da jih napolnijo z zlatom in dragulji, katerih bo mnogo v palači podkralja; bili so zelo dobro razpoloženi, gotovi uspeha, ker so mnogo zaupali prekanjeno-sti Ramuzentiju, da takoj obo^ute in jim leta in leta ne bo treba »delati«. Zvodniki so bili spretni in pozorni. Dobivali so gotov denar, okrasje in dragulje in skrili, nko je bilo treba, tudi roparje tako, da bi jim nihče ne prišel na sled.
Mulo pred polnočjo so prišli do hiše podkralju.
»Da bi le odprl,« reče Ameni.
»Gotovo bo odprl.«
»Ako se mu ne posreči?«
»Njemu sc posreči vse, kar hoče,« odgovori Baket prepričevalno.
»Pa če se mu ne posreči?« vztraja Ameni.
»Ako se ne posreči danes, sc posreči jutri,« reče Baket.
»In ako ga razkrijejo?«
»Ne bodo ga razkrili.«
»Pu če bi ga ujeli?«
»Ne bodo ga ujeli.«
»Ti nič ne misliš naprej, kakor pristoji glavarju.«
»Zuto ravno, ker naprej mislim, sem prepričan, da ga ne ujamejo,« odgovori glavar.
Miebi se ozre na zvezde.
»Polnoč,« reče.
»Polnoč,« potrdi Miebi.
Navajeni divjega življenja v puščavi, so roparji s pomočjo zvezd ugotavljali ure določneje, kakor bi bilo mogoče drugače v dobi, ko so bile ure še nepoznane.
»Zdaj bi moral že odpreti,« pripomni Ameni.
»Ne moreš zahtevati, da bo tako točen, da ne bi niti trenutka zakasnil,« pristavi Baket.
»Saj smo se tudi mi tolikrat zakasnili, ko smo vendar vzor točnosti,« doda Miebi.
»Poslušajte,« reče Meni.
Vsi napno ušesu. Roparji so imeli izvrsten sluh.
»Ključ vtika v ključavnico,« reče Meni tiho.
»Že odpira,« pripomni Baket.
Tisti hip se zasliši kovinast zvok, kakor bi padel bronast predmet, nato pa krik, hrup in ropot.
»Njegov glas,« reče prestrašeno Baket.
»Zasačili so ga,« krikne Micbi.
»Je že prijet,« pristavi Ameni nekako veselo.
Zalotitev tovariša je prizadela velik udarec vsej tolpi. Todu Ameni je nekako vesel,
ker je imel on prav, in dokazuje, da je bila njegova bojazen utemeljena.
-*Kdo je imel prav?« vpraša Ameni.
»Bežimo!« ukaže Buket tovarišem.
»Eden od nus moru ostati tu, da nadzoruje in poroča. Kdo ostane?«
Nihče noče ostati. Vsi se boje.
»Ti,« ukaže Buket Miebi ju.
Tu se skraja brani, slednjič se vda.
»Ostanem. Kje vas najdem?«
»Pri Šabuku-«
»Znak?«
»Smrt.«
Miebi je ostal tam, roparji so pa v velikih korakih odšli po temni ulici. .
Med potjo očita Ameni glavarju:
»Zakaj si mu zaupal?«
»Ali bi 11111 ne smel? Saj je bil zaupen, zvest itrnemalo nam je pomagala njegova pre-kanjenost do zdaj.«
»Njegov sedanji naklep...«
»Je bil preveč drzen.«
»Bil je nori Okrasti podkralja v njegovi lastni palači!«
»Ako bi bilo uspelo, bi nam bil preskrbel neizmerne .zaklade.«
»Pa ni uspelo. Ramuzenti je jetnik in mi smo izgubili tudi vse, kar bi bili lahko ugrabili desetim trgovcem«
»Saj si bil ti sam včeraj drugega mnenja, da jih ne napademo,« mu očita Baket.
»Zaradi reda. Toda v svoji notranjosti sem bil drugega mnenja.«
Med neprestanimi očitki, ko so si oponašali losine pogreške, so sc roparji lovili v labirintu ozkih ulic.
Memfis ni imelo širokih ulic kot novodobna mestu, hiše so bile ločene z ozkimi poti kot v srednjem veku. Vsak si je zgradil hišo, kjer in kakor je hotel, in ravne ulice so bile nepoznane.
Ulice so bile ob straneh zajete od zelo visokih hiš z malo okni in so bile tako ozke, dn so se tuko rekoč strehe držale druga druge in niso dale videti drugega kot rob nebu, ki se je zdel kot sinji trak. Le glavne ulice so bile tlakovane; druge pa pokrile s peskom in umazanijo vseh rodov, ker nikomur ni niti v sanjah prišlo na misel, da bi snažil ceste in odstranil nesnago, v kateri so gnezdile cele armade egipčanskih muli, bacilov neštetih okuženj, med katerimi so prevladovale očesne bolezni, da so nešteti oslepeli že od mladosti.
Ulice so bile prazne. Kdo bi hodil ponoči iz hiše na temne in nevarne ceste, ko je bila razsvetljava še neznana?
Pomanjkanje in lakota sta napravili iz človeka zver in ponočni napadi so bili pogostni.
Naši junaki so dospeli v zelo tesno in umazano ulico in se ustavili pred zaprtimi vrati, nu katera so potrkali.
Glas od znotraj vpraša:
»Kdo je?«
»Smrt sestrodancem!« odgovori Baket tako glasno, da ga je slišal oni znotraj.
»Smrt!« odgovori glas znotraj in krilo vrat se zavrti na podboju. Roparji stopijo v temno vežo, vrata se za njimi zapro in neka roka dvigne lesen pokrov, ki je zakrival glinasto svetilko iz nilske ilovice na dva plamena.
Za Ljudsko tiskarna v LJubljani: Joži Kramarig
Izdajatelj: !nl Jažs Ssdja
Urednik: Viktor Csniii